Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 164.
If Lilijam, v petek, 20. jniijs 1911
Leto xlv.
= Velja po pošti: =
za celo leto uapre) .. K 30-
za en mesec
2-50
za Nemčijo oeloletno . „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ 40 —
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto napre].. K 28-—
za en mesec
K 2-30
V upravi prtjeman mesečno ,, 2-— = Sobotna izdaja: =
Za oe o leto
K 7--
za Nemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
SLOV
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm1 široka ln 3 mm visoka ali nje prostor)	i
za enkrat . . . . po 30r] za dva- in večkrat . „ 25 „ i pri večjih naročilih primerni popnst po dogovorn. i
Poslano: B: Enostolpna petitvrsta po 80
Izhaja vsak dan lzvzemšl ne« dalje in praznike, ob 5. nrl pop.'
Rodna letna priloga vozni red.
_ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pismi se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nltol št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-^-ro. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Posvetovanja v Pariza.
Dne 23. julija se sestanejo v francoski prestolici zastopnik? sporazuma, da se posvetujejo o svetovnem položaju. Mnogi bodo gotovo zopet trdno upali, da bo ta posvet dovedel trpeči svet bližje do splošnega miru in slikali bodo položaj v taki luči, kakor že odgovarja njihovim lastnim željam in potrebam ali pa željam onih struj, katere zastopajo. Ker pa take slike ne pomagajo mirovni stvari prav nič, pač pa v svojem pretiranem optimizmu vsak dober namen že spočetka oškodujejo, zato se nam zdi mnogo pametneje, če se v raz-iskavanju takih vprašanj poslužujemo raje angleške metode, ki se je še vedno izkazala kot najbolj praktična in najenostavnejša in ki obstoji v tem, da se brez vsakih tendenčnih primesij pregleda stvar tako in se jo slika tako, kakoršna je: če je položaj dober, je prav, če pa ni dober, je pa treba najti pota in sredstva, da se izboljša. Ni treba ne optimizma in ne pesimizma, ker oboje živi od nespametnega pretiravanja, ampak realizma je treba, ki gleda svet tako, kakoršen je.
Duševno središče sporazuma je London. Angleži so priznani vodje skoro celega sveta, ki se je združil proti nam in angleška politika je danes priznano na vrhuncu, vsaj kar se tiče diplomacije. To priznavajo tudi Angležem najbolj sovražni nemški listi/ ki so zadnji čas nemško diplomacijo prav ostro napadali vsled njenih slabih uspehov. Zato ne bo odveč, če nekoliko ponavljamo, kakšen duh vlada v A.ngliji proti centralnim silam.
V jesenskem zasedanju angleškega parlamenta 1. 1915. je rekel tedanji angleški ministrski predsednik krilato besedo: Jaz sem odločen, da to vojno dobim. Jaz! Ne kralj angleški, ampak zastopnik parlamenta, ki je bolj kakor kjerkoli na svetu Izraz prave ljudske volje, zastopnik parlamentarne vlade je govoril tako. In ogromna večina poslancev mu je burno pritrjevala. Iz te jeklene odločnosti in energije, kakor je lastna le narodu, čegar vsa vzgo-|a je postavljena samo na podlago samopomoči brez podpor od zunaj, mogoče tudi (z oblastnosti in narodnega ponosa, ki se 4aveda, da vlada tri četrtine nam znanega sveta, si moremo razlagati čisto naravno vse one velikanske izpremembe, katere je angleški narod voljno pretrpel proti svojemu notranjemu prepričanju, samo da doseže oni svoj cilj, o katerem je prepričan, da ga mora doseči, če ga hoče. Vzemimo le vojaško dolžnost. Kje na svetu je pil vojak bolj omalovaževan, kakor v Angliji? Vojaška suknja Angležu ni nikdar |)osebno dišala in če je postal vojak, je šel k večjemu k mornarici. Zato tudi število armade ni bilo nikdar posebno veliko in v začetku vojske ni nihče resno računal z začetku vojske ni nihče resno računal z veliko in močno angleško armado. A danes? V malo tednih je državni zbor sklenil splošno vojaško dolžnost, nabrali so veliko milijonsko armado in jo opremili z vsemi modernimi bojnimi sredstvi, katere je čez noč ustvarjala izborno organizirana vojna industrija pod spretnim vodstvom Lloyd Georgejevim. Celokupen narod je danes ponosen na svojo armado in tudi nemški generali ne govore prezirljivo o nji. Ali ta cenzura! Da Anglež ne bi smel povedati svojega mnenja glasno in odkrito, da bi mu zaplenjali časnike in mu merili njegovo duševno hrano od zgoraj, tega ne bi bila doživela angleška zgodovina v mirnih časih nikdar! In danes? Kritika je sicer dovoljena, ampak nekoliko je le omejena — in Anglež, ponosni Anglež voljno trpi! To je taka silna (vstj začasna) izprememba angleškega mišljenja, da jo je težko drugače razumeti, kakor tako, da vidimo v prenašanju vseh teh nadlog samo odločen izraz ljudske volje, da doseže svoj veliki cilj, Če bo to mogoče ali ne, o tem ne govorimo; mi povdarjamo, da si skušamo le predočiti položaj kakoršen je. Angleži pravijo, da bo šlo, Nemci pa zopet, da ne, Odločitve še ni,
Sličen je položaj pri podvodnikih. Vodstvo podvodne vojske bržkone ni računalo z vsemi možnostmi dovoli, da bi si
bilo ustvarilo pravo sliko o posledicah podvodne vojske. Vsaj tako lahko sklepamo iz sodbe centrumskega poslanca Erz-bergerja o podvodni vojski, ki ni bila menda preugodna. Kaj je Erzberger vse povedal v nemškem ustavnem odseku, sicer ni prišlo na dan. Pač pa je skoro istočasno prinesla »Neue Ziir. Ztg.« članek o nemških uradnih poročilih o rezultatih podvodne vojske iz francoskega vira, iz katerega sc da posneti, kaj približno je Erzberger očital nemškemu admiralatu. Da dela podvodna vojska tonaži svetovne mornarice ogromno škodo, da resno otežkočuje preskrbo angleškega prebivalstva z živili in da izdatno podpira tudi za Angleže prav občutno draginjo, to je gotovo. Vprašanje je pa, če je ta rezultat že dovolj! Tu tiči jedro vse podvodne vojske. Ne ote-ževati, ampak preprečiti dovoz, za to se grp' In rc je bil angleški narod voljan, da prenaša take duševne izpremembe, kakor smo jih navedli zgoraj nekaj za zgled, bo čisto gotovo tudi voljan, da bo prenašal telesne težave, ki so združene z nekoliko rlabšo • ahrano, kakor je bila v navadi na Ant; kem pred vojsko. Ti ljudje bodo znali tudi stradati, če bo treba; še drugače kakor pri nas. Kdor si tega dejstva ni v stanu predočiti, ne bo pravilno presojal razvoja dogodkov.
lak n:irod vodi sporazum in njegovi voditelji bodo vodili tudi pariško posvetovanje. Kakšen bo rezultat, je po dosedanjih izkustvih precej- jasno. Mogoče bodo kaj malega modificirali svoj program, izpremenili kakšno postransko zahtevo ali pa raztolmačili kakšen medna-rod en pojem po svoje, kakor so preložili besedo »aneksija« v »desanexion«, dosti več pa re bo. In »Miinchn. Neueste Nach-richten« imajo čisto prav, če pišejo: »Izjavljamo brez obotavljanja, da ni bila angleška vlada preteklega leta nikdar pripravljena, da sklene drugačen mir kakor angleški; tudi danes ne misli drugače in ne bo mislila, dokler ima trohico upanja, da bo z ameriško pomočjo mogla premagati podvodno nevarnost, ali pa upanje, da se bo morala Nemčija udati že prej, preden postane podvodna vojska za Angleže kritična, kar se ne more zgoditi pred prihodnjo spomladjo.«
Nam se zdi ta sodba prava. Angleži ne odnehava jo zlepa, to vemo že iz humo-rističnih listov. Vsaj še tista^ neznatna manjšina pacifistov, kar jih je na Angleškem. zahteva teke mirovne pogoje, ki pomenjajo (po »Miinch, N. N.«) naravnost smrt za Nemčijo. Ti zahtevajo: za Belgijo popolno neodvisnost in povrnitev škode (kar je zelo isto kakor odškodnina); za Francijo izpraznitev zasedenega ozemlja; za Srbijo, Rumunijo in Črno goro popolno neodvisnost; za Alzacijo-Loreno ljudsko glasovanje in ravno tako za ostale »iredentske« dežele; konečno neodvisno Poljsko in za olja K.e v Nemčiji in Avstriji tudi ljudsko glasovanje.
Taki so pogoji pacifistov. Kakšnega mnenja je potem vojna stranka na Angleškem ali pa na Francoskem, si pa vsak lahko misli. Zato si pa pospešitve miru od pariških konferenc ne obetamo preveč. Če bi tam zapihal drug veter, bi bili to čutili že nekoliko v ministrskih izpremembah, pa ne v manj važnih resoi lih, ampak na vodilnih mestih. Na teh pa dosedaj še vedno trdno sede Lloyd George, Ribot in Poin-care. In če se bodo la imena izpremenila, se bode izpremenila kvečjemu metoda, kako bi se dal doseči vojni cilj, ne pa d u h vlade. Ta bo ostal.
Tak se zdi položaj nam — in če je ta sodba prava, bo pa pokazala bodočnost.
Berlin, 19. julija. (Kor. ur.) Dopoldne že je vrvelo v zbornici živahno življenje. Stranke se še posvetujejo o ukrepih za sejo. Dvorana in galerije so prenapolnjene. Vsi v Berlinu navzoči diplomati so sc udeležili seje; tudi avstrijski veleposlanik princ Hohenlohc sc nahaja med njimi. V V dvorni loži sta pri seji veliki vojvoda
Meklenburški - Šverinski, vojvoda Briin*,-vikski in veliko dvorjanov.
Kancler je prišel v zbornico s predsednikom dr. Kaempfom.
Predsednik dr. Kaempf
je otvoril sejo in prečital pirmo o izpremembah kanclerskega urada. Nato se je spomnil zaslug bivšega kanclerja pl. Beth-mann-Hollwega in pozdravil, želeč srečo in uspeh novemu kanclerju, od katerega upa, da bo našel pot do srečne bodočnosti domovine.
Govor kanclerja dr. Mich^lisa.
Dr. Michaelis je izvajal: V najresnejši dobi se je na moje rame naprtilo veliko centov težko breme. Zaupajoč Bogu in nemški moči sem bil tako drzen, da sem ga sprejel in bom reči služIl do zadnjega. Od vas, gospodje, pričakujem, <-'a boste sodelovali v tistem duhu, ki ce ie v tem krogu med vojsko sij: ino izkazal. Ostro se je kritikoval velezasiužni mož, ki jc stal pred menoj na tem mestu, kritika je bila večkrat sovražna in strupena. Čutim, da bi bilo dostojnejše, če bi bilo sovraštvo ostalo za zaprtimi vrati, (Odobravanje.) Potem šele, ko bo ležala knjiga o sedanji vojski odprta pred našimi očmi, bomo šele znali ceniti, kakšnega pomena je bilo Bethman-novo kanclerstvo Nemčiji. (Odobravanje.)
Ako bi ne bil popolnoma prepričan, da ie naša reč pravična, bi ne bil tega mesta sprejel. Vsak dan si moramo predočiti logodke, ki so se zgodili pred tremi leti, ki v zgodovini trdno stoje in dokazujejo, da so nam vojsko usilili. Oborožba Rusije, njena tajna mobilizacija sta bili zelo nevarni Nemčiji. Političen samoumor bi bili storili, če bi se bili udeležili posveta, med katerim bi se bila tajna mobilizacija nadaljevala. (Odobravanje.) Angleški državniki, to dokazuje njih knjiga, so znali, da mora privesti ruska mobilizacija do vojske z Nemčijo, a z nobeno besedo niso pograjali vojaških ukrepov Rusije, a moj prednik je v navodilu 29. julija 1914 cesarskemu veleposlaniku na Dunaju naročil, naj izjavi: »Radi izpolnimo svojo zavezniško dolžnost, a odklanjati moramo, da bi se zapletli v svetovno vojsko, če bi se Avstrija ne ozirala na naše svete.« Tako ne piše noben mož, ki bi hotel zaplamtiti svetovno vojsko, tako more pisati le mož, ki se bori za mir in ki se je boril za mir do skrajnosti.
Nastop ruskih vojev je prisilil Nemčijo, da je zgrabila za meč. Ni nam drugega preostalo. Kar velja za vojsko, velja tudi za naše orožje, posebno za orožje podmorskih čolnov. Odklanjamo očitek, da bi nasprotovala podmorska vojska določilom mednarodnega prava in da nasprotuje pravicam človeštva. (Odobravanje.) Anglija nam je to orožje potisnila v roke. S svojo nepravno morsko zaporo je prekinila nevtralno trgovino z Nemčijo in razglasila iz-stradalno vojsko. Naša mala nada, da bo Amerika na čelu nevtralcev ustavila angleško nepostavnost, se je izjalovila. Zadnji poizkus Nemčije, da bi bila z našo pošteno mirovno ponudbo preprečila naj-skrajneje. se je izjalovil. Nemčija je morala zato izbrati zadnje sredstvo, ukrep silobrana da ž njim skrajša vojsko. (Pritrjevanje )
Podmorska vojska je izpolnila, kar se je pričakovalo od nje in še več. (Odobravanje.)
Napačne vesti, ki so prišle v javnost iz tajnih sej (Klici: Tako je!), so nekaj časa vzbudile razočaranje. To so pač povzročili prehitri preroki, ki so pričakovali, da se bo vsled podmorske vojake vojska ob določenem času končala. (Pritrjevanje.) Domovini s tem niso storili nobene usluge. (Pritrjevanje. Nemir. — Predsednik zvoni.)
Pribijem: podmorska vojska z uničbo sovražnega tovornega prostora stori to, kar naj stori: škoduje angleškemu gospodarstvu in vojskovanju vsak mcsec bolj; sovražnik si bo zato vedno bolj želel miru. Popolnoma lahko zaupamo vrlim našim podmorskim čolnom. (Živahno odobravanje.)
O armadi in mornarici. — O zaveznikih.
Priliko, ko stojim na mestu, s katerega sc sliši daleč v deželo, izrabim za to. da
pozdravljam naše čete, pozdravim na vseh bojiščih, na deželi in na vodi, v zraku in pod morjem. (Živahno odobravanje.) V svetovni povestnici se kaj takega še ni čulo, kar so naši voji izvedli pod vodstvom svojih velikih vojskovodij v teh treh letih. (Živahno odobravanje.)
Hvaležno se moramo spominjati tudi naših zvestih in hrabrih zaveznikov. Orožno pobratimstvo, ki se je izkazalo v vročih Bojih, se ne bo končalo. (Odobravanje.) Nemčija bo zvesto držala pogodbe in dogovore.
Vojaški položaj.
Poročila vrhovnega vojnega vodstva o vojaškem položaju so prav dobra. Ofenzive Angležev in Francozov so se izjalovile na zahodu; protinapadi naših vojev dokazujejo, da je njih sila nezrušena in da več znajo. (Živahno odobravanje.)
Na vzhodu se radi notranjih zmed napad milijonskih vojev ni izvedel in jc bilo primeroma mirno.
Šele potem, ko so s potvorjenimi poročili iznova nahujskali ruske vojake, jc prišlo do sedanje ofenzive. Njen smoter je bil Lvov in petrolejski vrelci pri Zloczowu, da bi škodovali naši podmorski vojski.
Ruska bojna črta pri Zloczowu prebita.
Brusilov je s svojo brezobzirnostjo in s strašnimi žrtvami dosegel le malo uspehov. Pred pol ure mi je brzojavil maršal:
izzvani po ruski ofenzivi v Galiciji se je pričel tam danes močan napad. Pod osebnim vodstvom maršala princa Leopolda Bavarskega, podpiran po avstrijskih četah, smo prebili ruske postojanke pri Zlo-czowu.
(Živahno pritrjevanje. Medklici na naj-| skrajnejši levici: »Vpliva se le na mnenje!« j Protiklici: »Pfuj!«) Brusilovi uspehi so torej zopet vzravnani.
Grško
so primorali s silo, da je pričela z nami 1 vojsko. Naša skupna bojna črta z Bolgari se drži.
Italiji
I enajsta bitka pri Soči ne bo prinesla tistega smotra, ki ga želi s svojimi zavezniki, kar je bil smoter njene kršitve besede: Trst. '
Na Kavkazu in v Palestini se je radi letnega časa prekinil boj. Kadar bo zopet vzplamtel, bo naletel sovražnik na iznoVa oboroženo turško armado.
Nastop Amerike.
Hladni smo nasproti nadam, ki jih stavijo dežele sporazuma na nastop Amerike. Izračunali smo, koliko ladjinega prostora rabijo, da prepeljejo novo armado iz Amerike na evropsko cclino; koliko tona-že potrebujejo, da se taka armada preživi.
Francija in Anglija
sami komaj preživljati svoji armadi, ne da bi škodili vojnemu gospodarstvu. Po naših dosedanjih uspehih bomo tudi našemu novemu sovražniku kos, o tem smo trdno prepričani. (Odob/avanje.) Mirno zato s svojimi zavezniki pričakujemo, kako da se bodo razvili vojaški" dogodki. (Ponovno odobravanje.) Kljub temu vsa srca goreče vprašujejo, koliko časa da bo še trajala vojska.
Še enkrat re moremo ponuditi mir.
Pečali se moramo zdaj z vprašanjem, ki nas vse zanima. Nemčija ni hotela vojske. Ni jo želela, da osvojuje in da s silo poveča svojo moč. Vojskovalo se zato tudi ne bo dalje, če sc doseže časten mir, samo za nasilne osvojitve. (Čujte! Čujle! pri socialnih demokratih.) Gre nam v prvi vrsti za to, da, ko smo se uspešno držali, tudi kot taki sklenemo mir. Sedanji rod in bodoči rodovi naj to dobo vojne preizkušnje ohranja desetletja v zgleden spomin na dobo nečuvene delavnosti in požrtvovalnosti našega naroda. (Živahno odobravanje.) V tem duhu sc bomo pogajali, kadar bo čas za to. (Odobravanje.)
Miru še enkrat ne bomo ponujali. (Pritrjevanje.) Roka, ki sc je svojčas ponudila pošteno in pripravljeno za mir, jc segla v praznoto. (Ponovno odobravanje.)
Kdaj se bo Nemčija pogajala.
Kadar bomo sklepali mir, moramo v prvi vrsti doseči, da bodo meje Nemčije za
vse čase zavarovane. (Živahno odobravanje.) Potom sporazuma (Pritrjevanje na levici in v središču) in vzravnave življenskih pogojev Nemčije. Mir mora tvoriti temelj trajni spravi narodov (Živahno pritrjevanje); zabraniti mora nadaljnje sovraštvo med narodi potom gospodarskih zapor; zavarovati nas mora, da se ne bo razvila zv«.za orožja naših sovražnikov v gospodarsko kljubovalno zvezo proti nam.
V okviru vaše resolucije se more doseči ta smoter po mojem nazoru. (Odobravanje.) Če bodo opustili sovražniki svoje osvojevalne pohlepe, če bodo opustili svoje pohlepe, da nas vržejo na tla, in če bodo želeli, da se pogajamo, je cel nemški narod in nemška armada s svojimi voditelji, ki so s temi izjavami zadovoljni (Čujte! Čujte! v središču in na levici) mnenja, da vprašamo sovražnika, ki poizveduje, kaj vam nameravam povedati, ker se hočemo pričeti pošteno in pripravljeni za mir pogajati. (Odobravanje.)
Vztrajati!
Dokler se to ne bo zgodilo, moramo mirno in potrpežljivo in hrabro vztrajati. Doba, v kateri zdaj živimo, je glede na prehrano pač najtežavnejša, ki smo jo dozdaj prestali. Mesec julij je bil najhujši, to smo znali. Suša je zadrževala rast. Res je vladala grenka beda, a zaupljivo lahko izjavim, da se bo v kratkem položaj zlajšal in da bo potem zopet mogoče prebivalstvo boljše preskrbeti.
O novi žetvi
nočem nič gotovega izjaviti. To pa že stoji, da bo boljša, kakor je bila lani; računamo na srednjo žetev in da bo krompirjeva letina dobra. Premagali bomo tudi pomanjkanje krme, V treh letih vojske se je dokazalo, da tudi ob slabi letini, kakršna je bila leta 1916., Nemčije sploh ni mogoče izstradati.
Nasprotstvo med mestom in deželo.
Vsled nujnega gospodarstva so se razmere med prebivalci mest in dežele poslabšale. Predvsem moramo skrbeti za to, da morejo kmetje izhajati z nakazanimi jim racijami, tudi za prehrano živine. V tem oziru se je lani grešilo. Mestno prebivalstvo mora pa tudi upoštevati velike težave, ki jih mora v vojnem gospodarstvu pretrpeti kmečki stan. Kmetsko prebivalstvo ima pa tudi popolnoma umeti, da trpi veliko pomanjkanje delavstvo in velika mesta. Eden za drugega naj stori, kar le more in kar je dolžan. To nasprotstvo se mora omiliti, vzravnati, odpraviti.
Parlamentarci na vodilnih mestih.
Ne pričakujte od mene, ki šele pet dni uradujem, da danes podam obširno in popolno izjavo o perečih vprašanjih notranje politike. To pa rečem; Potem, ko je bila izdana najvišja poslanica 11. julija o volilni pravici v Prusiji, samoobsebi umljivo zavzemam njeno stališče. (Živahno odobravanje na levici.) Koristen in potreben je tesnejši stik velikih strank z vlado. Pripravljen sem, v kolikor je to mogoče, ne da bi se škodovalo zveznemu značaju in ustavnim temeljem države, da vse storim, kar bi to sodelovanje pospešilo. Želim tudi, da postane zaupanje med parlamentom in vlado tesnejše s tem, da se pokličejo na vodilna mesta možje, ki so osebno sposobni za vodilna mesta in ki jim velike stranke ljudskega zastopa popolnoma zaupajo.
Mogoče je seveda vse to le s predpogojem, da se z druge strani pripozna, da se ne bo ustavna pravica državnega vodstva za vodstvo notranje politike omejevala. (Pritrjevanje na desnici.) Nočem, da bi se mi vzelo vodstvo iz rok. (Odobravanje. Na raznih straneh zbornice nemir.)
Vozimo se po razburkanem morju, v nevarnih vodah, a naš smoter se nam lesketa pred očmi. Želimo novo, krasno Nemčijo, ne Nemčije, ki bi z močjo svojega orožja delala silo sovražnikom, ne, želimo nravno vodeno, bogaboječo, zvesto, mirno, mogočno Nemčijo, ki jo vsi ljubimo. Za tako Nemčijo krvave in umirajo tam zunaj in tako Nemčijo hočemo priboriti kljubujoč vsem sovražnikom. (Splošno živahno odobravanje.)
Mirovna resolucija.
Po kanclerjevem govoru je poslanec centra Fehrenbach po naročilu centra, socialnih demokratov in napredne ljudske stranke predlagal, naj se odobri mirovna resolucija. Rekel je: S svojo izjavo za mir je današnji dan znamenit za parlament. Parlament soglaša s kanclerjevimi izjavami glede na mir. Zasleduje trajno spravo narodov, ne osvojitev in ne nasilstev. Ali se bodo naši sovražniki prepričali, da res pošteno želimo mir? Ne vem, kaj bodo storili, a strast in sovraštvo sta slaba svetovalca. Svarilo se je proti mirovni izjavi, češ, da se bo tolmačila za slabost. Ne dvomim, da se bodo v sovražnem taboru taki glasovi pojavili. A dokazali bomo, da smo pripravljeni udariti in da smo sposobni zmagati. Opozarjal je nato na zasluge bivšega kanclerja. Novemu kanclerju zaupamo.-
Schcidemann (soc. dem.) je grajal ti-
ste, ki so psovali bivšega kanclerja, dasi mu je njegova stranka politično nasprotovala, je bilo nasprotno le stvarno. Glede na podmorsko vojsko jc rekel; Nihče ni nikdar tajil, da ni podmorski čoln strašno orožje, a o njem se je pričakovalo, da bo končal vojsko še to poletje, a ta nada se je izjalovila. Resnica je, da se ta vojska z vojaškimi sredstvi ne bo mogla končati..
Po daljši razpravi je sprejel državni zbor mirovno resolucijo z 214 proti 116 glasovi; 17 poslancev ni glasovalo.
Vojno kreditno predlogo
je sprejel državni zbor v drugem branju z vsemi glasovi proti glasovom neodvisnih socialnih demokratov. Tretje branje bo jutri, ker so neodvisni socialni demokrati nastopili proti takojšnjemu tretjemu branju predloge, i
Kanclcr v seji zveznega sveta.
Berlin, 19. julija. (Kor. ur.) Pod predsedstvom kanclerja dr. Michaelisa je zboroval zvezni svet. Dr. Michaelis je pozdravil zastopnike zveznih vlad, slavil svojega prednika in izjavil, da bo vladal sporazumno s svojimi vladami upoštevajoč njih ustavne pravice. Bavarski poslanec grof Lerchenfelder se je zahvalil v imenu zveznega sveta in obljubil, da bo kanclerja zvezni svet posebno v teh težkih časih z vso močjo podpiral.
nebata o vojno-notizorovain uradu v ustavil« efteki.
Dunaj, 19. julija. Ustavni odsek poslanske zbornice je razpravljal danes pod predsedstvom dr. Mataja, v navzočnosti notranjega ministra grofa Toggenburga in zastopnika vojno-nadzorovalnega urada o predlogih poslancev Pittonija in Diamonda glede odstranitve vojno-nadzorovalnega urada.
Poslanec Pittoni je izvajal, da je voj-no-nadzorovalni urad v sedanji sestavi, pol-nomoči in neodgovornosti nemogoč in se mora, ker je v nasprotju s sedanjo ustavo, odstraniti. Vojnonadzorovalni urad stoji nad vlado. Vsak civilni uradnik, vsak namestnik, da celo ministri se morajo ukla-njati pred tem skrivnostnim uradom. Cenzura je popolnoma v njegovih rokah. Ne-čuveno pa je, da pošlje ta urad majorja v parlament, da cenzurira poročila. Vojnonadzorovalni urad prepoveduje med drugim avstrijskem narodom citati inozemske časopise in celo uredniki so navezani na naša uradna poročila, ki so se skazala kot ' zelo nerodna.
Časopisje urejujejo pri nas popolnoma nesposobni ljudje, ki informirajo ljudstvo o pravem razpoloženju v državah sporazuma, ki nikakor ni tako rožnato, popolnoma napačno.
Poslanec Diamand jc povdarjal, da je vojno nadzorovalni urad prinesel avstrijski državi več sovražnikov, kot jih naši vojaki morejo uničiti.
Notranji minister grof Toggenburg pojasni sestavo in delovanje vojno-nadzoro-valnega urada. Pri vojnem ministrstvu obstoji od začetka vojne posebni intermini-sterijalni odbor, h kateremu pripadajo zastopniki skupnih in avstrijskih centralnih narodov. Glavni namen te institucije je preprečiti ogleduštvo, razširjenje vesti in razglasov, ki bi mogli našemu vojnemu vodstvu škodovati. Ravnotako ima ta urad v rokah različne agende, tako glede postopanja s podaniki tujih držav kakor tudi internacije in konfinacije. Odgovornosti glede odredb vojno-gospodarskega odseka je le delna in zadene le ona ministrstva, ki so zastopana v vojno - nadzorovalnem uradu, oziroma, ki odločujejo pri posameznih odredbah,
V vojno-nadzorovalnem uradu so zastopani: zunanje ministrstvo, vojno ministrstvo, skupno finančno ministrstvo v zadevi Bosne in Hercegovine, avstrijska ministrstva: notranje, pravosodno, finančno, železniško in deželnobrambno. Napačna pa je domneva, da je to kak centralni urad, ker je vsak minister odgovoren za zadeve svojega kabineta. Ravnotako ni vojno-nad-zorovalen urad nikak tajen kabinet in mu niso podrejeni armadni poveljniki.
Govor dr. Kreka.
Poslanec dr. Krek razpravlja o vzroku tega urada. Treba je bilo ustvariti skupno eksekutivo glede na izjemno stanje. To ni bilo mogoče, ker je Ogrska nasprotovala. Zato niso trpele Ogrska, Hrvaška in Slavonija vsled strašnih pojavov internacij in konfinacij. Z Bosno in Hercegovino pa se je godilo ravno tako kot z Avstrijo. Politični organi so smeli odločati samo v naši državni polovici in Bosni in Hercegovini o vprašanjih ustave in vprašanj, ki zadenejo celokupno državo. Nemčija je uredila vprašanje internacij in konfinacij s posebno postavo. V Nemčiji se je nahajalo samo 424 oseb v varnostnem zaporu, med temi 189 radi ogleduštva. Ravnotako je bilo v Nemčiji samo 1053 konfinacij. Nemčija je zvezna država, mi smo pa dvojna država, Dua-li/pm je popolnoma odpovedal ne !e v vprašanju prehrane, v vprašanju vojne odškod-
nine, ampak v vseh važnih vprašanjih. Avstrija mora postati zvezna država, da se izpostavlja težkim nevarnostim. Predlagal bi tvorbo posebne pravne podlage glede agend vojno-nadzorovalnega urada. Radi dualizma pa to ni mogoče. Žal, da se mora omejiti parlement tu le na kritiko.
Govorijo nato še poslanci Dnistrinsky, dr. Tcrtil in dr. Ofner. Nato je je bil sprejet Pittonijev predlog. Za poročevalca je izvoljen poslanec Diamand.
Protiolenziva zavezam čet v — Mm Iroata prebila.
Na ruski fronti je naš sunek čez Kalusz pritegnil nase znatne ruske sile in s tem razbremenil druge odseke, kjer je bilo pričakovati napadov premočnih ruskih čet. Pripomogel je pa ta naš sunek, da se je, kakor je sporočil Hindenburg državnemu kanclerju, zavezniškim četam posrečilo pri Zloczowu prebiti rusko fronto. Večerna uradna poročila nam povedo, da so avstrijske in nemške četa pričele protiofen-zivo in da so na široki fronti prebile ruske postojanke. Če bodo sledili temu prebitju podobni dogodki kakor pri Gorlicah, bomo videli.
Berlin, 19. julija. Po tu sem došlih zasebnih poročilih gre z ozirom na Hinden-burgovo poročilo dr. Michaelisu za veliko zmago nemško-avstrijskega orožja.
Dunaj, 19. (K. u.) Iz vojnega stana se poroča: Višine pri Nowici, ki obvladujejo prehode čez Lomnico in Kalusz, so Rusi z žrtvepolnimi protinapadi zaman skušali pridobiti zopet nazaj. Severno od Dnjestra do Brodov je bil topniški ogenj živahnejši. Naš ogenj je bil južno od Brzezanov od časa do časa naravnost uničevalen. V raz-streljenih ruskih jarkih so avstrijske in nemške napadalne čete ugrabile ujetnike in strojne puške. V Rumuniji so naše patrulje živahno delovale.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija. Uradno:
Južno Kalusza so poizkušali Rusi z močnimi silami vzeti iztrgane jim postojanke. Njih napori so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Severno Dnjestra do Brodov so izzvali uspešni nastopi naska-kovalnih čet živahen ogenj s topovi, ki jc bil posebno danes zjutraj v nekaterih odsekih zelo živahen. Tudi v Voliniji so avstrijske in nemške naskakovalne čete uspešno nastopale.
Načelnik generalnega štaba.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija zvečer. Vojni tiskovni stan:
Zavezniki so odgovorili na napad Rusov danes zjutraj tako, da smo danes pod-vzeli v vzhodni Galiciji protiofenzivo in prebili ruske črte vzhodno Zborova in ob zgornjem Seretu,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Kakor že več dni, so tudi včeraj južno Dvinskega in Smorgona živahnejše streljali, Severozahodno Lučka in na vzhodno-gališki bojni črti smo ob nastopih naskako-valnih čet ujeli veliko ujetnikov; ti nastopi so povzročili, da so močnejše streljali.
Južno Dnjestra so napadli Rusi z močnimi silami višinske postojanke, ki smo jim jih bili iztrgali južno Kalusza. Odbili smo jih povsod s težkimi izgubami za sovražnika. — Med Gozdnimi Karpati in Črnim morjem nobenih večjih bojev,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 19. julija zvečer. Veliki glavni stan:
Izzvani po ofenzivi, ki jo je podvzela ruska armada na povelje njene vlade kljub njenim zagotovilom o miru, smo pričeli v Galiciji protinapad. Nemški zbori so prebili postojanke Rusov vzhodno Zborova na široki bojni črti.
Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Ludendorff, « * «
Rusko uradno poročilo,
16. julija. Ob spodnji Lomnici streljanje pušk in topov. Severovzhodno od Kalusza so Nemci 15. julija dopoldne srdito napadali in nas skušali vreči čez Lomnico. Slaboten po številu, močan pa po duhu je pešpolk Kinborn, kojega odsek so napadle glavne nemške množice, odbil vse napade. Poveljnik polka Kinborn, podpolkovnik Si-monovsky, je bil ranjen. Pod vodstvom hrabrega stotnika, ki jc prevzel poveljstvo, je isti polk prešel v ofenzivo in vrgel sovražnika nazaj; zadal mu jc izgube in ugrabil ujetnike in strojne puške, Boj na fronti Landestreu—Lodziany — Krasna je trajal el dan. Po vročem boju so bili Avstrijci prepodeni iz vasi Lodziany in potisnjeni do Lomnice, No i o so pa bile naše čete vsled nri tiska rezerv, ki iih ie sovražnik dobil iz
Rožnatova, kakor tudi vsled visokih izgub častnikov prisiljene, da so se nekoliko umaknile in se na skrajnem vzhodnem koncu vasi Lodziany zbirale. Dne 15. julija smo ujeli 16 častnikov in 900 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk. Od 1. do 13. julija smo ugrabili sledeči plen: 834 častnikov, 35.000 mož, 93 težkih in lahkih topov, 28 topov za jarke, 403 strojne puške, 44 metalcev min, 45 metalcev bomb, 2 zrakoplova in veliko množino vojnega materijala in ženijskega orodja.
18. julija. Silovit sovražen artiljerijski ogenj pri vasi Potutory, južno od Brzezanov do mesta Halicz. Južno od vasi No-wice in južno od Kalusza so sovražni oddelki po silni artiljerijski pripravi napadli in vzeli neko višino. Naši oddelki so se počasi umaknili na črto reke Bercunica. Uro pozneje je sovražnik vnovič od Nowice sem napadel naše čete, ali sijajni protinapad naše pehote in konjenice je vrgel sovražnika nazaj in zasedli smo zopet omenjeno višino.
* * *
Oboroženi nemiri v Petrogradu.
Petrograd, 19. julija. (K. u.) Agentura s Svet delavskih in vojaških odposlancev je imel danes zjutraj sejo z izvršilnim odborom sveta kmečkih odposlancev, ki je trajala tri ure. Sklenilo se je izpopolniti že zjutraj razglašeni oklic v odločnih izrazih, V oklicu se opozarja najprej na odstop ministrov kadetov in na skupna posvetovanja odb orov delavskih svetov delavcev, vojakov in kmetov, da se kriza hitreje reši. Ta posvetovanja so bila prekinjena vsled demonstracij oboroženih, ki so prišli do tav-r riške palače, kjer so se člani odborov posvetovali in so te pozvali, naj vzamejo oblast v svoje roke. Ali ravno ti, ki so ponudili oblast, so bili prvi, ki so napadli to oblast.
Rotterdam, 19. julija. Iz Petrograda se poroča: Pred generalštabniin poslopjem in poslopjem glavnega stana carju zvestih čet' so se vršile velike revolte. Okoli palače so postavili topove. Ponovno je prišlo med kozaki in vojaki do krvavih spopadov, pri katerih je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Uporniki so dobili iz Kronstadta močna ojačenja. Kronstadtski uporniki nosijo zastave z napisom: »Proč z vlado, živela komuna!« V splošni paniki so ljudje tudi plenili. Nemogoče je ugotoviti število mrtvih. Delo v tovarnah počiva.
Petrograd, 19. julija. (Kor. ur.) Zvečer 17. t. m. je pripeljal parnik »Kotlin« in flo-tilja vlačilnih čolnov mnogo tisoč mornarjev, vojakov, delavcev in delavk iz Kronstadta v Petrograd. Na vogalu Newski-Prospekta je kot prejšnja noč počilo nekaj strelov. Neposredno nato so pričele strojne puške slepo streljati. Nastala je splošna panika. Število ranjenih še ni znano. Tudi na Lyteny-Prospekt so streljali.
Petrograd, 19. (K. u.) Reuter: Po pisarnah generalnega štaba in na trgu pred zimsko palačo tabore vladne čete. Postavljeni so topovi. General Polotjev deluje v ozkem stiku s sovražnikom.
London, 19. julija. (K. u.) Reuter javlja iz Petrograda: V glavni urad litovnijskega distrikta so privedli včeraj nad 100 ranjencev. Zvečer so srečali uporniki in delavci j rdeče garde četo neoboroženih kozakov, j na katere so pričeli streljati. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih,
Moskva, 19. (K. u.) Reuter: Delavski in vojaški svet je razpravljal o dogodkih v Petrogradu in s 442 proti 242 glasovom sklenil v Moskvi prepovedati vse poulične demonstracije. Maksimalisti, ki so želeli oboroženih demonstracij, so protestirali proti temu, da bi se ovirala udeležba na političnem življenju in so zapustili sejno dvorano.
Nastop čet.
Rotterdam, 19. julija. Oranienburška garnizija koraka proti Petrogradu. Po vojašnicah glavnega mesta se množe zelo resne politične demonstracije.
Vojna sodišča.
Genf, 19. julija. Pariški listi poročajo iz Petrograda: Lepaki po glavnih cestah mesta naznanjajo, da bodo v vojaškem okraju pričela poslovati vojna sodišča.
Upori se širijo.
Rotterdam, 19. julija. »Daily Mail« poroča, da so se vojaški upori razširili iz Petrograda v Moskvo.
Plenitve v Baku.
Amsterdam, 19. 80 vojaških beguncev, ki so skupaj pribežali v Baku, je napadlo arzenal in se preskrbelo z orožjem in mu-nicijo. Vlomili so v jetnišnico, kjer so izpustili 60 jetnikov. Tudi ti so je oborožili in prišlo je do velikih plenitev. Vse banke, veletrgovine in stanovanja bogatih ljudi so oplenjena. S pomočjo strojnih pušk se je posrečilo zopet napraviti red. Število mrtvih je veliko.
Odstop ministrov-kadetov.
Lugano, 19. julija. »Secolo« poroča iz Londona: Odstop štirih liberalnih članov ruskega ministrstva povzroča tu večje vznemirjenje kot pa oborožene demonstracije v Petrogradu. Vsled demisije ministrov-kadetov je prišla začasna vlada v nad vse
težaven položaj. Kerenskij izjavlja, da mu je stranka kadetov zasadila bodalce v hrbet v trenotku ofenzive, od katere je za Rusijo vse odvisno.
Amsterdam, 19. julija. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda: Knez Lwow ostane na svojem mestu le pod gotovimi pogoji. Težkoče pri preživljanju prebivalstva naraščajo.
Amsterdam, 19. julija. (Kor. ur.) Železniški minister Nekrasov je izstopil iz stranke kadetov, ker je zapustila vlado. Najbrže se bo sestavil nov socialistični kabinet pod predsedstvom Čeretelija, mogoča pa je tudi vlada socialistov in zmernih liberalcev pod vodstvom kneza Lwowa. Petro-grajski proletariat sovraži koalicijsko vlado.
Vlada se preseli v Moskvo?
Petrograd, 19. julija. (Kor. ur.) V izredni seji kabineta se je razmotrivalo o predlogu, da bi se sedež začasne vlade premestil v Moskvo.
Dnevne novice.
4- Nadvojvoda Maks, cesarjev brat, je 19. t. m. v poslopju naučnega ministrstva delal državni izpit iz historičnega prava. Nadvojvoda je napravil izpit soglasno z dobrim uspehom.
+ 70 letnico mašništva bo obhajal 31. julija častni kanonik in dekan v Žužemberku vlč. gospod Mihael Tavčar. Bisero-mašnik je bil rojen 25. septembra 1823. na Bledu, v mašnika je bil posvečen 31. julija 1847. Na mnoga še leta.
—	Duhovska vest. Kanonično je bil danes, v petek, umeščen na župnijo Kraš-nje župnik Adolf Knol.
Naši 17.ti. Z 20. junijem 1917 so bili imenovani praporščakom pri 17. pešpolku »Cesarjevič« sledeči: Praporščakom v rezervi: Aschmann Josip (Ljubljana), Bano-vec Rud. (Ljubljančan), Baran Josip (Ljubljančan), Betriani Teodor, Bulovec Slavko, Čehun Franc (Ljubljančan), Dereani Ciril, Drovenik Matija (Ljubljančan), Foeldes Ko-loman, Josin Emanuel (Ljubljančan), Lu-kanc Makso pl. Savenburg (Ljubljančan), Mahkovec Franc, Skala Zvonko, Šušteršič Viljem, Vrančič Stanko (Ljubljančan). — Črnovojniškim praporščakom: Dr. Bavdek Josip, Keržič Franc, dr. Omersa Nikolaj, Palovc Makso (Ljubljančan).
—	Odlikovan je bil s rebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje narednik g. Mihajlo Osolin, doma iz Št. Vida pri Lukovici.
—	Odlikovanje pri visoki gorski stot-niji. Drugič sta bila odlikovana z bronasto hrabrostno svetinjo desetnik Fran Jeglič in pešec Fran Radon. Odlikovani so bili z bronastimi hrabrostnimi svetinjami: desetnik Fran Brane, desetnik Fran Smole, pešci: Fran Rabič, Josip Vilfan, J. Naibauer in Fran Laigner.
—	Iz napačnega strahu pred bombami je zblaznel. Prevoznik žgane rude Ivan Po-ženel v Idriji je popravljal na železniški progi v žgalnici stroj. Naenkrat pa se odpne na oddaljeni progi voziček ter neopa-ženo pridrči z vso silo s stroj. Mislil je, da zopet treskajo sovražne bombe in je pri tej priči zblaznel. Tekel je kričaje v neki z žaganjem napolnjen zaboj ter se zakopal v žaganju. Le z veliko težavo so ga spravili iz zaboja, toda ostal je blazen.'
—	Hrvatske socialiste bosta zastopala na konferenci v Stockholmu dr. Mijo Ra-doševič in Štefan Turkovič, ki sta v ta namen že dobila potne liste.
—	Splitski socialni demokratje prično izdajati svoje glasilo, ki bo izhajalo dvakrat na mesec. List se bo imenoval »Rad-nička (delavska) volja«. Prva številka izide 5. avgusta.
Primorske novice,
—	Padel je na severnem bojišču enol. prostovoljec četovodja Markočič Josip, doma iz Št. Andreža pri Gorici. Slovenskemu junaku bodi lahka tuja zemlja.
Padel je Franc Mervič, črnovojnik iz Ozeljana pri Gorici, roj. 1877. Služil je pri črnovoj. peš bataljonu št. 180, 1. komp. vojna pošta Ker so njegovi svojci neznani, se o tem obveščajo o njegovi smrti.
Smrtna kosa. Umrl je v Trstu posestnik in gostilničar Ulrik Čeket. — V Trstu je umrl Martin Semen. — V Trstu je umrl podstražmojster Fran Močnik.
Odmevi majskih dogodkov 1. 1915. v Trstu. Ko je tržaško občinstvo ob italijanski napovedi vojne demonstriralo proti zloglasnemu »Piccolo« ter pri tem porušilo in sežgalo njegovo poslopje, je zgorela po naključju tudi neka trgovina, ki se je nahajala v tistem poslopju in ki ni bila v nikaki zvezi z časnikarskim podjetjem. Tržaška zavarovalna družba, pri kateri je bila tvrdka zavarovana proti požaru, je vsako zahtevo po odškodnini zavrnila, češ, ker škode vsled pobune ljudstva niso krite po zavarovalnih pogojih s sklenjeno zavaroval-no pogodbo. Sedaj se je najvišji sodni dvor s svojo razsodbo postavil na stran zavarovalnice, češ, da zavarovalni prispevek, odmerjeni za normalne čase in razmere ne
odgovarjajo nenavadnim, povečanim nevarnostim, ki nastanejo pod posebnimi razmerami.
Tatovi oplenili dve neobljudeni vili v Trstu. Vilo gospoda Rudolfa Steinerja, rav-nateljevega namestnika kreditnega zavoda, ležečo v ulici Bellosguardo 4, so v noči od 15. na 16. t. m. vdrli tatovi kljub temu, da prihaja v vilo vsak dan zjutraj in zvečer njegov Vrtnar Ivan Vivoda in ponoči pred in po polnoči stražnik varstvene in zapiralne družbe. Ker živi med vojno lastnik na Dunaju, se ni moglo koj dognati, koliko škode so napravili. — Istotako so se neznani zlikovci spravili v vilo odvetnika Luzzatto, tudi iz Trsta odsotnega, v ulici dei Calafai 1. V vilo je prihajala enkrat na teden njegova hči Evgenija Saraval, stanujoča v ulici degli Armeni 12. Tudi tukaj so vse vrgli narobe in odnesli, kar se jim )e zdelo vredno. Da jim je šlo delo lažje izpod rok, so si tudi napravili malo južino z živili, ki so jih našli v kuhinji ter pokusili tudi hruške, katere so potrgali z drevesa na vrtu.
Umrl je v Budimpešti po težki operaciji trboveljski rudniški velepodjetnik Andrej Šuligoj, rodom Goričan.
Iskreno zahvalo izrekamo begunci, nastanjeni v županstvu Dobrunje pri Ljubljani, g. županu Francu Korbarju za vso veliko ljubav, ki jo izkazuje nasproti nam tekom cele dobe. Bog ga živi mnogo let!
V selu Dergači, Novouzenskega ujez-da, gubernija Samara v Rusiji pri dvrniku Romanu Izmajlovič Lapatin se nahaja moj brat France Čuk, pešec 7. pešp., 4. stotn., doma iz Gorice. Do lanskega poletja je večkrat pisal, od tedaj pa nimamo nobene vesti več o njem. Svoječasno je moj brat pisal, da se nahaja v selu Dergači in z njim pri istem dvorniku mnogo Primorcev, posebno Goričanov. Obračam se z uljudno prošnjo do svojcev teh ujetnikov, da bi mi blagovolili sporočiti, če dobivajo oni pisma od svojih iz Dergačev in če so jim njihovi morda kaj sporočili o mojem bratu. Posebno tudi. če jim je bilo kaj sporočeno o zdravstvenem stanju naših ujetnikov v Dergačih. Prosim blagohotnih sporočil — poštnine prosto — Militarpflege
—	in sc vnaprej iz srca zahvaljujem. Ciril Cuk, k. u. k. Reserve-Spital Nr. 3, Bar. III., Z. 36, Kromeriž na Moravi.
Iščejo se svojci črnovojnika Ivana Čer-mča, rojenega 1. 1873, pristojnega v Opatje-selo na Krasu, okraj Gorica. Išče jih »Land-sturmbezirkskommando št. 27« v Ljubljani. I ja naj se tudi zglase. — Išče se Marija bnlanc iz Nabrežine št. 226. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči njenemu možu Josipu Gnlanc, voj. ujetniku, Selo Vladikino, fabnka Margunova št. 13, Moskva, Rusija,
—	ali pa Ivana Švagelj, Ponikve, p. Tomaj,
Gospodarske beležke.
Cene za sveže kumare. Deželna vlada razglasa: Pri nadrobni prodaji svežih kumar inozemskega dohoda, to je pri prodaji v množinah pod 10 kilogramov porabnikom, se ne smejo preseči naslednje najvišje cene: Velike kumare (solatne kumare), katerih tehta 5 komadov ali manj 1 kilogram do 19. avgusta v Ljubljani 60 vinarjev, v drugih krajih na Kranjskem 48 vinarjev; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 55 vinarjev, drugod 43 vinarjev; velike kumare, katerih tehta 5 do 12 1 kilogram, do 19. avgusta v Ljubljani 70 vinarjev, drugod 58 vinarjev; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 65 vinarjev, drugod 53 vinarjev; majhne kumare (vložne kumare), katerih tehta 12 do 30 1 kilogram, do 19. avgusta v Ljubljani 100 vinarjev, drugod 68 vinarjev; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 95 vinarjev, drugod 63 vinarjev; majhne kumare, katerih tehta 30 do 60 1 kilogram, do 19. avgusta v Ljubljani 1 krono 20 vinarjev, drugod 80 vinarjev; od 20. avgusta naprej v Ljubljani
1	krono 15 vinarjev, drugod 75 vinarjev. Sprednje cene se razumevajo za 1 kilogram zdravega, za trg sposobnega blaga. Za kumare iz rastlinjakov ali pikolikumare (kumare, katerih šele nad 60 komadov tehta 1 kilogram) ne veljajo te najvišje cene. Prestopki se kaznujejo.
Cene za marelce. Deželna vlada razglaša: Pri nadrobni prodaji svežih marelc inozemskega dohoda, to je. pri prodaji v množinah pod 5 kilogramov porabnikom, sc ne smejo preseči naslednje cene: Za marelce prve vrste (brezmadežno sadje brezhibne kakovosti) v Ljubljani 3 krone 40 vinarjev, na Kranjskem razen ljubljanskega mesta 3 krone 28 vinarjev; za marelce druge vrste (srednjeveliko sadje) v Ljubljani
2	kroni 80 vinarjev, drugod 2 kroni 60 vinarjev; za majhne marelce v Ljubljani 2 kroni, drugod 1 krono 84 vinarjev. Te cene se razumevajo za 1 kilogram zdravega za trg sposobnega blaga. Pri prodaji marelc prve vrste, ki niso brezhibne kakovosti, mora se cena za 20 odstotkov znižati. Prestopki se kaznujejo.
lj Nove najvišje cene za zgodnji krompir. Uradno so se določile za nakup krompirja pri producenfu sledeče najvišje cene | za zgodnji krompir: suh, prsti očiščen, brez j kali, kifelčar po 0U kron, za dnitfe vrste I
zgodnjega krompirja po 30 kron za 100 ki- 1 logramov. Prekoračenje maksimalnih cen | se najstrožje kaznuje,
Lesna zadruga v Dolenji vasi pri Rib- ' niči je imela svoj občni zbor. — Zadruga 1 se predvsem bavi z dobavo drv. Blago dobiva od članov in nečlanov. Cilj ji je predvsem, zvezati producenta in konsumenta ter na tak način izločiti faktor, ki je eden izmed glavnih vzrokov draginje — prekupčevalca. Dobavljala je vojaštvu, delavstvu v Ljubljano, našim zavodom v Ljubljano, revnejšim odjemalcem po lastni ceni ali še nižje — v dokaz zahvala I. delavskega kon-sumnega društva v Ljubljani, Katoliške tiskarne itd. Zadruga si je s poštenim delovanjem dobila ugled, v dokaz premnoga naročila od njenega obstoja. Dobička ne išče, v dokaz, da po enoletnem delovanju pri prometu nad 30.000 K izkazuje komaj 700 kron in tudi ta vsota se glasom soglasnega sklepa občnega zbora porazdeli v dobrodelne namene: Zavodom v Št. Vidu nad Ljubljano, pogorele em v Prigorici, Rdečemu križu, goriškim beguncem, zavodu za slepe vojake. Mnogo članov ne reflektira niti na obresti svojih deležev, marveč iste prepušča v dobrodelne namene. Jasno je iz poteka občnega zbora in delovanja odbora, da »Zadruga« z vso vnemo in nesebičnostjo gre za ciljem: zveza konsumenta in producenta — obema v korist, oba pa v varstvo pred oderuhi in oderuštvom. — Na zadrugo prihajajo tudi naročila za razne lesne izdelke: kosišča, grablje, škafe itd. v opomin onim krajem, ki to izdelujejo, da se naj enako združijo v zadrugo, ker smo uverjeni, da še nikoli niso razna gospodarska društva in zadruge imele večjega pomena in bile večje koristi celi sploš-nosti kot v sedanjem času, ko se vse preizkuša, v koliko je močno in obstoja vredno. — Občni zbor je izrekel zahvalo ustanovitelju in t. č. načelniku deželnemu poslancu K. Škulju.
Tobačne tovarne v Nišu. V Nišu so ustanovili dve novi tobačni tovarni, ki sta žc začeli z delom. Predelujejo večinoma macedonski tobak za potrebe domačega prebivalstva.
Tekstilno blago jc bilo v Srbiji zase-seženo, kakor poročajo »Belgrader Nach-richten«, pri 70 firmah. Cene za perilo, juto, kongresno blago in pletenine je določila prevzemna komisija, med tem ko so cene za drugo zaseženo blago samostojno določali pooblaščeni zastopniki bombažnih central. Belgrajski trgovci so bili s cenami popolnoma zadovoljni, ker se je pred vsem šlo za prej po nizkih cenah im-portirano blago. Vrednost zaseženega blaga znaša po odbitku stroškov in carine 765.000 K. Ker znaša carina 20 do 25 odstotkov vrednosti in so bile cene nekoliko nižje določene kot drugje, se ceni vrednost zaseženega blaga loko Bodimpešta na več kot en milijon kron.
Po svem.
—	Odpravljeni pogrebi. Občinski svet v Kraljevih Vinogradih v Pragi je sklenil, da se iz zdravstvenih ozirov smejo vršiti le iz mrtvaških vež oziroma mrtvaških kapelic pogrebi na pokopališčih, ne pa iz stanovanj v mestu.
—	Amnestija v Laških Tirolah ni zadela veliko oseb; večina za Italijo vnetih ljudi je še pred vojno pobegnila iz dežele. Med pomiloščenci so nekdanji župan in bivši državni poslanec v Tridentu Anton Tombosi, potem zadnji tridentinski župan Zippel, njegov sin odvetniški kandidat dr. Aldo Zippel, deželni poslanec in bivši župan v Kronmetzu grof Martini, ki je bil začetkom vojne poklican k vojakom kot nad-poročnik, bil povišan v stotnika, nato pa prišel radi pred vojno izvršenih dejanj pred vojno sodišče, kjer je bil obsojen na osem let ječe. Razen teh je med pomiloščenci komaj še dvanajstorica laških Tirolcev obojega spola.
Lfiljsnske novice.
Na Rožniku se bo obhajal v nedeljo praznik sv. Marije Magdalene. Kakor navadno bo ob 9. uri pridiga in slovesna sv. maša; popoldne ob 5. uri pete litanije z blagoslovom. Obakrat darovanje za cerkvene potrebe.
lj Plemstvo je podelil cesar polkovniku 17. pp. Ludoviku Kneifel s pridevkom »Podberez«.
lj Odlikovan ljubljanski obrtnik. Za izredno hrabrost pred sovražnikom v zadnjih bojih na planoti Sedmih občin je bil 11. t. m. odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo desetnik domačega pešpolka »Cesarjevič« Fran Reisner, krojaški mojster v Ljubljani.
lj Razpis služb. Na mestni slovenski dekliški osemrazrednici v Ljubljani je razpisanih pet, na mestni nemški dekliški osemrazrednici pa tri stalne službe, vse zgolj za učiteljice. Prošnje jc vlagati do dre 5. avgusta 1917 pri c. kr. mestnem šolskem svetu v Liubliani.
tj Kazdelitev mesa na rumene izkaznice A. V soboto, dne 21. julija bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala od 2, do 3. ure popoldne na rumene izkaznice, zaznamovane s črko A goveje meso po znižani ceni. Poleg rumene izkaznice A je pri* nesli s seboj tudi nakaznico za meso,
lj Razdelitev mesa na rdeče izkaznice A- V sebeto, dne 21. julija bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala od 2, do 3. ure popoldne na rdeče izkaznice, za? znamovane s črko A, goveje meso po znižani ceni. Poleg rdeče izkaznice A je prinesti s seboj tudi nakaznico za meso.
lj Razdelitev mesa na rumene izkaznice B. V soboto, dne 21, julija bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala goveje meso po znižani ceni na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B. Določa se naslednji red: od 3. do pol 4. ure popoldne štev, 1 do 200, od pol 4. do 4. ure štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do do 600, od pol 5. do 5. ure štev. 601 do 800, od 5, do pol 6. ure štev. 801 do 1000, od pol 6, do 6. ure štev. 1001 do 1200, od 6. do pol 7. ure štev. 1201 do konca. Poleg rumene izkaznice je prinesti s seboj tudi nakaznico za meso, katero so stranke danes prejele' pri krušnih komisijah.
lj Izpiski iz plačilnih nalogov glede odmere davka na vojne dobičke bodo od 23, julija do 11. avgusta 1917 vsakomur na vpogled pri c. kr. davčni administraciji. Tozadevni natančnejši razglas je nabit na deski na magistratu.
lj Prodajalci moke se vabijo, da pridejo po nakaznice za moko v ponedeljek 23. julija ob 9. uri v mestno posvetovalnico. Ostanek moke je napovedati v soboto dne 21. julija dopoldne.
lj Izpred mlekarne. Prav pisano je življenje pred mlekarnami. Čakajo večinoma otroci in starejše ženske, semtertja tudi kaka brhka kuharica z modernim, belim predpasnikom in najnovejšo frizuro. Čas si krajšajo vsak po svoje. Mladina, ne zavedajoč se resnih časov, uganja svoje burke, ženice prineso s seboj stolčke in sede ugibajo, kedaj pridejo boljši časi, »moderne« pa se le bolj ozirajo po mimoidočem vojaštvu. Opaziti je med čakajočimi ne le domače, ampak tudi zagorele obraze goriških pregnank, izmed katerih vzbuja pozornost posebno ena, pri kateri se zrcali v pravi luči pridnost goriških rok. Tudi ta prinese s seboj* svoj stolček, na katerega se vsede, a ne ozira se okoli, ne klepeče in ne tarna; s seboj prinese slamnate šol-ne in jih — da ne izgublja dragocenega časa — šiva, dokler ne pride na vrsto. Tako sedaj, pozimi ta »komoditeta« ne bo mogoča.
lj Jajca je utihotapljal. Trgovec Franc Račič iz Cerkelj na Dolenjskem je imel legitimacijo za nakup jajc, ki jih je imel pošiljati na mestno aprovizacijo ljubljansko. Sedaj ga je oblast izsledila, da je pošiljal večje množine jajc skrivoma v Brežice na tamosnjega trgovca Matheisa. Okrajno glavarstvo v Krškem je vsled tega Račiča za zadnja utihotapljena jajca kaznovalo z globo 200 kron, mestna aprovizacija ljubljanska pa mu je odvzela legitimacijo za nakupovanje jajc. Račič je na sumu, da je že dalje časa utihotapljal jajca in druga živila na Štajersko in Hrvaško. Bržčas se bo imel v kratkem zagovarjati tudi pred sodiščem radi navijanja cen.
lj Izgubil sc je zlat obesek s podobo Marijino v električnem vozu od južnega kolodvora do trgovine Podboj ali od tam do Zaloške ceste št. 7, kamor naj ga prinese pošten najditelj.
lj Izgubil se je danes dopoldne majhen zavitek, v katerem je bil zlat obesek, uhani in prstan. Pošten najditelj naj odda proti nagradi državni policiji.
ji m zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Ru-perta Bavarskega,
Na Flanderskem se nadaljuje bitka s topovi. Kljub dežju so se zbrane sile topov podnevi in ponoči borile. Silovite poizvedbe Angležev na obali vzhodno Yperna so se izjalovile pred našimi črtami, — Na bojni črti pri Artois so na več mestih od prekopa La Bassee do južnega brega Scarpe živahno streljali. Jugovzhodno St. Ouentina so heške čete po močnem obstreljevanju vzele francosko višinsko postojanko na 1 km široko. Sovražnik nam je prepustil več ujetnikov in strojnih pušk; svoje izgube je pomnožil s protinapadi, ki so se zvečer in zjutraj zrušili brez uspeha pred pridobljenimi jarki.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Včeraj so se le maLo borili. Le od časa
do časa so se živahnejše borili v nekaterih odsekih ob Aisne, v Champagni in na levem bregu Moze. Na Visoki gori je prisilil naš uničevalni ogenj Francoze, da so izpraznili dele tal, ki so jih pred kratkim tam priborili.
V gozdu Avocourt smo pridobili z lastnim napadom dele postojank, ki smo jih prejšnji dan izgubili.
Bojna skupina vojvode
Alberta Wirtemberžana.
Nič novega.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 19. julija zvečer. Veliki glavni
stan:
Na Flanderskem traja topniška bitka dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
17. julija zvečer. V okolici Cerny-Ail-les in na Kalifornijski visoki planoti obojestransko artiljerijsko delovanje. V Champagni je sovražnik tekom dneva ponovil svoje napade severno Pohlberga in se v gotovih delih jarkov, ki smo mu jih bili 14. t. m. vzeli, zopet vgnezdil. V odseku Hochberga, kjer se v osvojenem ozemlju urejamo, se artiljerijski boj ljuto nadaljuje. Na levem bregu Moze se je naše podjetje, katerega smo bili uvedli zjutraj v okolici zapadno višine 304, s polnim uspehom razvilo. Po močni artiljerijski pripravi so naše čete krog 6. ure 45 minut zjutraj z neodo-ljivo silo napadle sovražne jarke. Kljub ljuti brambi Nemcev smo v nekaj minutah zopet osvojili jarke, katere je imel sovražnik zasedene od 29. junija; izkoristili smo svoj uspeh še dalje in osvojili zadaj ležeče nemške postojanke na 2500 m dolgi fronti. Na obeh straneh ceste Esnes-Malancourt je padla nemška prva črta, ki bila posebno skrbno zgrajena za brambo, popolnoma v naše roke. Kmalu nato je bila po trdovratnem boju, v katerem se je občudovanja vredna smelost naših vojakov posebno izkazala, osvojena tudi druga sovražna črta. Napredovali smo približno 1 km globoko. Svojo črto smo temu primerno potisnili naprej ter poteka sedaj od jugovzhodnega kota avocourtskega gozda do zapadnih pobočij -višine 304 ter vodi mimo Camardskega gozda. Več sovražnih napadov tekom popoldneva se je v našem ognju izjalovilo. Nemci so imeli zelo težke izgube. Število preštetih neranjenih ujetnikov znaša 425, med njimi 8 častnikov.
Angleško uradno poročilo.
London, 17. julija. Izboljšali smo naše postojanke vzhodno Monchy. Kljub neugodnemu vremenu so opravila naša letala v zvezi z artiljerijo mnogo uspešnega dela. Včeraj so vrgla naša napadalna letala mnogo bomb na razna vojaško važna mesta za sovražnimi črtami. Na tla smo zbili 9 sovražnih letal. Od naših ne pogrešamo nobenega.
Pred novo italijansko ofenzivo.
Iz Lugana, 17. julija: Italijansko vojno vodstvo — kako tudi francosko — smatra z ozirom na dosedanje uspehe ruske ofenzive in morda zlasti z ozirom na to, da se je ta ofenziva začela sedaj ustavljati, za potrebno, da se uresniči znani načrt splošne ofenzive proti osrednjim državam. Posebni cilji italijanske ofenzive so iz zadnjih Ca-dornovih poročil tako razvidni, da se zde italijanskim listom komentarji le tu in tam potrebni. »Italia« naglasa posebno točko pri Selu, odkoder naj bi se znova uvedle operacije proti Grmadi. List izraža željo, naj bi vojaški oziri na vseh frontah zmagali nad političnimi.
Vse italijanske čete na bojišče!
Lugano, 18. julija. »Secolo« javlja: Poslanci Corban, Lapegna in Caplenza so predlagali, naj se nadomesti vojake, ki so že od 1915. v strelskih jarkih, s četami, ki so se nahajale do zdaj v zaledju. Vojni minister je izjavil, da teh čet ni mogoče popolnoma zamenjati. Skrbel pa bo, da bodo prišle še vse čete po vrsti v prvo bojno črto.
Četrta zimska vojska.
Ženeva, 19. V armadni komisiji senata je Painleve na vprašanje Clemenceau-a dejal, da zavezniki obveznih sklepov glede četrte zimske vojske še niso storili. Vse dosedanje odredbe za nadaljevanje vojske čez zimo so le priprave za vsak slučaj.
Posvet sporazuma.
Rotterdam, 19. »Daily Chronicle« jav? lja: Lloyd George se poda na vojni posvet sporazuma v Pariz.
Za premirje po sporazumu.
Berlin, 19. julija. »Vorwartsu« javljajo iz Stockholma: Neki ruski list poziva sporazum, naj kmalu ponudi Nemčiji premirja
Nizozemce skrbi, da bi se Angleži ne izkrcali.
Amsterdam, 18. julija. »Allgemeen Handelsblad« opozarja na pokret North-cliffe časopisje, ki zahteva, naj se Angleži izkrcajo na Nizozemskem.
Hm porpf.iifl.
No južnem Balkanu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan:
Med Ohrido in Prespo, na Dobrem Polju in na levem bregu Vardarja so živahno streljali.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ludendorff,
0 miru in o vojsli.
Nova mirovna nota sv. očeta.
Karlsruhe, 19. julija. »Ziiricher Post« poroča iz Rima: Vatikanski krogi odločno trde, da bo sv. Oče ob obletnici začetka svetovne vojske objavil novo noto vojskujočim se državam. Nota bo obsegala nove mirovne predloge.
Nedeljsko zborovanje čeških Nemcev.
O tem zborovanju piše »Arbeiter Ztg.« od 19. t. m.: Glavni govornik je bil zdravstveni svetnik dr. Titta, načelnik nemškega narodnega sveta na Češkem. Splošno je v svojem govoru samo zabavljal na po-milostilni odlok; in ta ni samo šala, da vidijo ti Nemci glavno pridobitev za Nemce v svetovni vojski v tem, da nekaj čeških poslancev zaprtih. Nato je dejal: »Mi imamo sedaj res kaj boljšega opraviti, kakor da govorimo o demokratizaciji občin, okrajev, dežel in države .,.«
Nepoboljšljiv gospod to, ta dr. Titta.
Iz uvodnika »Hove Freše<;.
Čitamo 19. t. m.: Rusko ljudstvo je vrglo carja v nadeji, da bo ta dogodek prinesel mir. Par vrstic pa: Nam se zdi, da se šele sedaj bliža prava revolucija, dočim je bila prejšnja po zlatu in vplivu entente spa-čena.
Torej: ententa je plačala Ruse, da sklenejo mir! Kdor :na tako logiko, lr>.hko postane »gospod«.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 19. julija. Vojno-gospodarski j odsek gosposke zbornice je sprejel postavo glede zvišanja vzdrževalnine, kot jo je sklenila poslanska zbornica, z 10 proti 6 glasovom. Juridično-politični odsek je sklenil predlagati spremembo nekaterih točk glede vojaškega sodstva.
Izmišljena poročila o nemirih v Berlinu.
Berlin, 19. julija. (K. u.j Zlobne čenče trosijo vesti o nemirih v Berlinu v zvezi s shodi neodvisnih demokratov. Z merodaj-ne strani izvemo, da so te govorice popolnoma izmišljene. Dejstvo je le, da je v torek zvečer na severnem Berlinu po nekem shodu korakalo do 500 oseb pod vodstvom nekega državnega poslanca, ki so kričali, da demonstrirajo. Brez truda jih je razkropila policija.
Nastop ameriške armade.
Genf, 19. Painleve je obvestil zbornico, da velika ameriška armada ne bo nastopila pred poletjem 1918.
Proda se
v dobrem stanju, z vrtom, travniki, njivami in z gozdom. Pol ure od Kranja. Več se izve v Kranju št. 189.
Hišica
malim vrtom v bližini mesta ali bližnji okolici se kupi. Ponudbe in pogoji prosijo se na upravo „Slovenca" pod „S. K. lu 1753.
V sredini mesta se išče suho, zračno
skladišče
Ponudbe do 30. t. m. pod »Skladišče"
na upravništvo tega lista, 175!)
se prod
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 1737.
Kupijo sc že rabljene železne
kape m pilote
(žokl), kakor tudi 'večja rabljp"a stis^nlnica za grozdje. Ponudbe s ceno pod ..RabHeno 1760" na upravo „Slovenca".
PozorS
Pozor!
Kupi se manjša
ali
1751
Trafikanti, trgovci in peki!
Skoraj Se popolnoma nova, fipHi|19|| dobro ohranjena špecerijska , s pulti, predali in stojali za olje in za petrolej se , proda. Kje, pove uprava .Slovenca" pod št. 1736, Ce je znamka za odgovor priložena.
Primerno službe kot hišna
z vrtom v Ljubljani. Cenjene ponudbe na Gizeln Darbo, Gosposka ulica
tmm delavci
do iščejo zn ta?<;oJšnje delo nastop;
2 uri od železnice v bližini Feldk'rchr.a na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 nWra dolgih hlodov (krijev) in lesa za papirnica nad 20(10 metrov. Delo traja do sn^ga in tudi prilindn.i". leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo prerkrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodorja. Želise4-6 delavcev z naddelaveem, ki razume tudi nemški. Istotako so išče izurjen žajp^r na prav dobro dvojnato žago na turbino v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja nr. upravo „Slovcnca" pod št. 170(5 (če-lo možno v r.cmšč:ni).
LL nuUHBZ
A. NI'
/UBER
'gero-*
■ K1LMH I1** ■■'■ ' 1
Srb:6'n, potrjfl, solr^;:1, hr??t,\ i7pi!šrir, Hr bb?r|, ptTR r?r
cirravl M"'o h
ali služabnica za lažja hišna dela išče pri kaki boljši rodbini, najraio kje na deželi, oseba srednje starosti. Gre tudi za malo plačo. Ponudbo sprejema uprava „Slovenca" pod št. 1765.
Prodfi s*; takoj v Pišocah pri Prežicah na
Štajerskem za trgovino, gostilno in vsako drugo obrt primerna g« a (gaj z vsemi gospodar-večja novozidana MaS3»«l skimi poslopji ter ima lepo dvorišče, vrtove in se nahaja ob potoku; v bližini je krasen, novozasajeri vinograd, travnik z večjo množino sadnega drovia, vrt in njive v obsegu ca. 3 oralov za K 40.000.
Posestnik: Martin Schwer, Bregana, pošta Jesenice, Dolenjsko!	1755'
V graščini nn F-ižinah p. Ljubljani sprejmo takoj
IPZii'«
C c umažo In ne diši, Mali lonCek 3 K, veliki lonček 6 K, družinski lontck 9 K z navodilom. K Umu spadajoče Jan-
tarsko milo 4 K. — Izdeluje G?ro S^ dor, lekarnar, Nagy Korij; ^ 31
ki se posebno raz"mo na rejo kokoši. Plača po dogovoru.	1768
iz Sv. Mihaela 21 pri Šempasu, o katerem nt nikikega glasu že devet mesecev. Nazadnje je bil promeščen k 97. pešpolku. - Kdor kaj ve o njem, se prosi, da sporoči očetu Fran Terčlču, Želo dni !i 17, p. Dob pri Domžalah. 1752
prisilne dražbe premičnin.
Vsled predloga zahtevajoča upnice Hranilnica in posojilnice v Kamniku, E 125/16-6, se prisilna dražba premičnin, ki bi se imela vršiti dne 23. julija 1917 in sledeče dni v vili Louisc Praschniker v Mekinah štev. 17, s tem ustavlja, oziroma prekliče;
C. k. notarski urad v Kamniku kot sodni komisarijat,
dne 18. julija 1917.
1764
Zahvala.
^a obile dokaze iskrenega sočutja povodom prezgodnje smrti našega iskrenoljubljenega, predobrega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
[ogust Hgnola,
trgovca,
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo darovateljem prekrasnega cvetja, gg. pevcem za tolažeče žalostinke ob hiši, v cerkvi in ob grobnici ter vsem onim, ki so spremili ljubljenega pokojnika na njega poslednji poti.	1767
Globoko žalujoči rodbini HcgnOia in LapaJUB.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Dobra prihodnjost za kapitaliste in podjetništva!
V lepem zdravem kraju, 10 minut od železniške posaje Gradac na Kranjskem, na progi Karlovec — Metlika —Gradac — Ljubljana, v izmeri 256 oralov, vse v enem kosu, od tega prilično
65 oralov rodovitnih njiv, travnikov, vrtov itd.
20 „ posekanega gozda za premenitev v polje,
15 „ hrastovega, smrekovega, lipovega gozda (clo 80 let.)
156 „	„	„	„	„ (od 20-40 let.)
Lega: ravnina, višina 130—150 m nad morjem, tla glinasta in ilovnata, primerna za pšenico, koruzo, zelenjavo itd. Zemljišča leže ob dveh dobrih cestah. Velika zidana prav dobro vzdrževana gospodarska poslopja. Močan grad, enonadstropen, zidan na štiri vogale, s 4 stolpi, v obsegu nad 200 metrov z 32 prostori za stanovanje in mnogimi drugimi prostori, primernimi za vsako podjetje. Pri gradu je vlastni mlin na 6 tečajev ob stalni vodi, ki nikdar ne zamrzne; dalje se more uvesti električna naprava za žago, opekarno, tovarno peči, lončarskih izdelkov in druga podjetja. Na zemljišču se morejo urediti apnenice, ker se nahaja prve vrste kri.stalizovani apnenec za izvrstno apno, ki se more na stotine vagonov prodati za visoke cene.
Istotako se nahaja materijal za spomenike in za krasne podstavke, kot spomenike, plošče itd., ker po uglajenju ima podobo prima marmorja. Lastno lovišče. — Lastna cerkev — Dolgov ni. — Ponudbe na upravo graščine Krupa, p, Gradac, Relakrajna.	1706
'•7daia kon/urcii »-Slovenca«.
O 'govorni urednik Mihael Moškerc.