Ob srečanju v Mostecu
Rdeče v zelenem
-• Hej, brat, tovariš! Ali si ti? Gledam te in gledam, nimaš več tako gostih las. Pa si še vzravnan. Sva se videla lani v Podljubelju?
Sva__Si ti tisti, s katerim sva se pred ve-
liko, veliko leti v temni noči spotikala na kamnitem plazu in sočno preklinjala težke nahrbtnike? Klela sva Nemce in bele in iz-dajalce in čas se nama je takrat za hip ustavil, kot je svetleč rafal mitraljeza zadr-dral nad glavama__
•  »Tone, ti si?«
•  »Seveda, jaz ...«
•   In danes, toliko let kasneje, je moje lovarištvo   tebi   še   vedno   enako.   Bova   to urico  postala  v  zelenern  naročju  Mosteca. Poslušala in gledala. Glej, tamle stoji najin komandant. Še je pravi dedec. Pa veš, kaj me veseli? Seveda ne, dokler ti ne povem. Vesel me, da je tukaj med nami toliko mla-dine. Mladih, postavnih, zravnanih, ki cenijo moje in tvoje besede, pravzaprav tisto, kar sva storila. Storila midva in Peter, Alenka, Marija, Vlado. Kdo bi mogel vse našteti. Ej, nekdaj smo bili močni in zdravi, preobračali smo  svet.  In  povem  ti,  tudi  tile  ga  bodo. Morajo.  Hočejo.  Saj  nisi  ti,  Tone,  zastonj puščal svoje srčne krvi?
•  »Rjav si...«
•   »Bil   sem   v  Banjolah,   stari   tovariši smo se lam zbrali...«
•  Tudi danes. Vidiš, glej... Skozi vejev-je po strmini sestopa četa. Hej, brigade ... Miting bo. V našem, zelenem naročju gozda. Tak, kakršne smo imeli.
•  »Smrt fašizmu!«
•  »Svoboda narodu!«
•   Kot   grom   je  odjeknil  odgovor,  ne?
Še smo tukaj. In z nami mladina, ki ve za domovino. Jo Ijubi. Toliko in tako, kakor jo midva ljubiva, Tone. Tudi njim plamtijo oči. Saj midva tudi nikoli nisva izgubila upanja. Iz upanja se je rodil upor. Zakaj si, Tone, brišeš ooi?
•    »Veš,   spominjam   se,   kakor   bi   bilo daties ...«
•   »Tudi jaz... Anžeja pa ni več. Marca ga je stisnilo ...«
•  Pleničke je prala ... Lepo pojejo. Sko-raj  ob  potoku  stojijo  in  igrivo  migotanje svetlobe med vejevjem mi  stiska srce. 2al mi je velikega moža (človeka). Ampak  tolc mit  je  namenjeno   v   svobodnem   gozdu   in pod svobodnim nebom ...
•   Franc  Kozamernik,  star revolucionar in Siškar na XIII. zboru gorenjskih aktivi-stov in borcev v Mostecu v nedeljo 21. ju-nija:
•   »Še veliko nas  je.  Starih  in  mladih. Mladina  sledi   zgledu,   le   delati   moramo   z njo.«
•   Olga in Trifko Babič, pogosta obisko-valca Mosteca, zelenega zavetja našega me-sta:
•   »Lepo in nazorno. Lepo in prav tudi zato, ker je videti veliko mladine. Tak zbor je praktična priložnost spoznavati našo pre-teklost in ni  teorija.  Vojne nam ni  trcba, in vsa.j tak jutri, kakor danes.«
•   Rdeče v zelenem naročju našega Mo-steca 21. junija 1981 ob XIII. zboru gorenj-skih aktivistov in borcev.          Bogomir Šefic