Leto V., štev. 152 Ljubljana, sobota, 28, junija 1924 Po&ulna pavšallrana. Cena 2'Dih' Izhaja ob I i|ntra|. Stane mesečno 20-— Din ta inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta it IG/L Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnišfvo: - ljubljena, Prešernova' ul. št. 64. Telef. št. 36. Podružnici: e Maribor, Barvarska ul, 1. Celje, Aleksandrova c.' Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11.842. Prihodnja številka izide v forek. Ljubljana, 27. junija. S proslavo Vidovega dno se narod neprestano spominja na dneve sužno-sti, ki so sledili kosovski nesreči. Vselej se med narodom najdejo ljudje, ki 'ne zuajo ceniti svobodo in so iz malenkostnih razlogov na delu, ila pomorijo zunanjemu sovražniku. Mlada naša jugoslovenska svoboda '.ma poglavitnega sovražnika doma: protidržavno hujskanje separatistov so trudi, da poskrbi Jugoslaviji za nov Vidov dan. Borba, ki se zlasti to b to vrši v notranji naši politiki, je odpor državo in injej brezpogojno vernih elementov, da iso izrujo plevel, ki preti prerasti žlahtno žetev in da s> potisnejo za vselej aiazaj vsi oni, ki glodajo na kcrcninah jiaše svobode. Mnogi naši nasprotniki, ko se jih ostrejše izzove ua mojdau, hinavsko zavijajo oči, češ, da še ni protidržaven, kdor je za federalizem ali za aviono-mizem ali z drugimi besedami, da državi 3o ni opasen, ako se protlvi državnemu in narodnemu ediustvu. Jc mogoče, da se eden ali drugi ue zaveda vseli posledic svojega delovanja, a mi s poudarkom odgovarjamo iu z vsem premislekom, da je a g i t a c i -jaza Radičev ali klerikal-s k i a v t o n o m i z e m in zoper narodno in državuo edinstvo tipična a u t i d r ž a v n a akcija, proti koji sc mora država braniti z vsemi sredstvi. Ta akcija uživa vso simpatijo onih zunanjih naših sovragov, ki za svoje razdiralno delo iščejo zaveznikov v na,Sem lastnem narodu. Z odobravanjem opazujejo naše separatiste in jim dajejo svojo moralično pa tudi materijalno podporo makedonstvujušči v Sofiji, boljše-viki v Moskvi, madžarski Šovinisti v PeSti in eksalt.irani imperijalisti v Rimu. Ali jo to slučaj? Naši krvni so-vražuiki vidijo, da je nastopil historični trenutek ujedinjenja jugoslovenske-pa naroda. Od Vidovdana najprej so ga sprečavale narodne nesreče skozi stoletja. Vso je bilo na delu, da. raz-žone za vselej, kar je ustvarjalo krvno in jezikovno edinstvo. A preko vseh umetnih zaprek je ob vseli več-jili dogodkih izpregovarjala priroda, dokler ni leta 1918. v trenotku slabosti sovražnika z elementarno silo stopila na dan in odnesla zmago. Proti tej zmagi se poživijo celokupni ostanek tujinstva in separatizma, zasejanega v stoletjih v našo kri. Čaka na trenotek slabosti, da nam pripravi novo Golgato in nas razbije ter izroči novemu robstvu. .Pri nas se izraža ves ta strup v klerikaliizmu in avtouo-oiizmu. Narodno edinstvo, ki so bolj 111 bolj utrjuje preko vseh umetnih ali pa razvojno nastalih razlik, je trdna podlaga naši državni ideji. Vso pomisleke, nastale vsled različnosti pismenega jezika je zdrav instinkt naroda davno premagal. Danes so tisočero sile na delu formiranega zbliževanja vseh delov naroda, da iz njega stvorijo za borbo fcposobno celoto. Podlaga temu historičnemu dedu jo jugoslovonski nacijo-lializem, kateri hočo obračunati z vsemi onimi, ki stremijo za tem, da se razkosa naš narod v tri narode. Vsi, ki izpodbijajo veliko zedinjevalno delo, pa naj se imenujejo njihovi načrti z Radičevim ali Koroščevim imenom, so dejansko antid.ržavni elementi, ki se jih mora zatreta*. Slovenci, ki so samo rajše pod Beogradom nego pod Dunajem ali Rimom, Fe niso dobri državljani. Taki državljani so tudi zagrebški č.ifnti, ki jim je bivanje sredi jugoslovanskega blagostanja pravi eldorado. Oni rojaki, ki nočejo Slovence za vsako ceno spraviti na položaj narodne manjšine, ki išče mednarodne zaslombe ali sklopa odjiovedljive pogodbe s Hrva,ti in Srbi, niso dobri Slovenci, ampak narodne izdajice, ki izigravajo del naro-la proti celoti, hotoč 11111 dati one iunkcije, ki gredo le celoti. Lahko je izgubiti svobodo, a težko je dobiti jo nazaj. Da se v narodu vzdržuje ta zavest, za to slavimo Vidov dan. Še posebej pa se danes spominjamo svojega praznika pred desetimi leti. takrat so počili usodepolni streli, ki So pomenili začetek odločilnega boja ta, našo končno osvoboditev. Po zli Volji naših t.lačiteljev jo morala Ev-fopa se skoraj vdušiti v krvi, predno fce je zrušil prestol nasilja in velik del našega naroda jo plačal Svobodo z neznanskim trpljenjem ln z žrtvami, katerim v zgodovini ni primera. Sarajevski atentatorji so postali predhodniki neštetih mučeniikov Srbov, Hrva-iov in Slovencev, a oni so ž njimi dc-iežni zmagoslavno krone. Trije Vidovi dnevi so trdno usidrani * duši naaeca .. aarfida. <*JRcxkia leta, Fantastične špekulacije opozicijskega bloka POSKUSI ZAVLEČi RAZCIŠCENJE POLOŽAJA. — STRAH PRED RAZPUSTOM NARODNE SKUPŠČINE. - VLADA VZTRAJA PRI SVOJEM MIŠLJENJU. — IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd, 27. junija, p. Opozicija jo uvidevši, da so vsi poskusi priti z opozicijskim blokom v ospredje ter iztrgati državno krmilo iz rok narodne koalicijo, znova pričela na vso moč forsirati idejo ".koncentracije«. Ona jc sedaj pripravljena .sodelovati tudi z vragom, samo da bi preprečila volitve, pri katerih jo čaka definitivon poraz. Njena akcija ima predvsem zavlačevali« pomen. Sedanjo neodrejeno sta nje, v katerem je dosledna državna politika skrajno težavna, omogoča, da separatisti širijo navidez utemeljeno vesti o možnosti federalističnega preobrata. Čim daljo bi to neodrejeno stanje trajalo, tom bolj bi so mogla zopet okrepiti separatistična politika. Na drugi strani bi pa bilo bloku vsak hip mogoče, da izzove nove krize, ki bi bile v ostalem neizogibne, ker niti blok ne more sestaviti za sebo količkaj praktičnega političnega programa, šo manj pa. skupno s skupinami narodne koalicije. Danes so se posvetovali nekateri opozicijski voditelji o poročilu posl. Šumenkoviča in so bili mišljen,ja, da bi so morda s primorno intrigo še (bulo vplivati na neposredno predstoječo Odločitev vladarja o usodi Narodne skupščine. Govorilo so jo tudi o tom, cla naj bi se kralju predložilo, da so vrne v Beograd ter skliče konferenco predstavnikov parlamentarnih grup, na kateri bi se potem opozicijski blok izrekel za koncentracijsko vlado in tako preprečil ali vsaj ee zavlekel raz- pust parlamenta. V toni smislu skušajo opozicijonalni voditelji vplivati tudi na predsednika Narodno skupščino Jo-vanoviča. Definitivni sklepi bodo storjeni, ko se prihodnjo dni zberejo v Beogradu šefi opozicijskega bloka. Davidovič je. bil ponovno brzojavno poklican, da se vrne ter je danes odpotoval iz Sarajeva domov. Vladi na koalicija gloda ua lo -••■ vozno taktično igro opozicijskega bloka povsem ravnoduSno.lz državnih iu nacijonnlnih ozirov smatra vlada čini skorajšnji razpust parlamenta in novo volitve za neizbežne. Nedvomno se pripravlja odločilna bitka, ali naj ostane enotna uroditov državo, ali se naj Jugoslavija razbije na federacije. Zavlačevanje te odločitve je po mišljenju vlado škodljivo. To naziramje jo obvladalo tudi razpravo v današnjem ministrskem svetu, ki se je na začetku seje bavil z notranjepolitično situacijo. Z napetostjo so pričakuje, kdaj odide Pašič na Bled. Danes so je trdilo, da potuje v pondeljek, z druge strani se zopet govori, da v toni oziru še ni ničesar sklenjeno. S Pašičem bi imel potovati tudi minister Ninčič, ki bo poročal kralju o zunanjepolitični situaciji. Beograd, 27. junija, r. Na današnji soji ministrskega sveta, ki je bila od 10.—18-30, so jn uvodoma, razpravljalo o notranji in zunanji politični situaciji, ki je zadovoljiva. N.i.to so bila rešena nekatera tekoča resortna vprašanja. Poravnava obmejnih incidentov Beograd, 27. junija., r. Vlada siccr šc ni prejela dciinitivncga odgovora Italije glede preiskave incidentov pri Uncu in Planini vendar se smatra, da jc ccia afe« ra poravnana. Vsled denuncijacij ljubljanskega «Slo« venca« so pričeli nekateri italijanski lis sti ostreje pisati in zahtevati, da mora Jugoslavija Orjuno razpustiti. V treznih političnih krogih sc tej zahtevi, ki jc podobna svoječasni avstrijski, da mora biti razpuščena Narodna odbrana (tudi «Slovcnec« je seveda takrat zahteval razpust N. O. op. ured.), ne pripisuje posebna važnost. Nekateri biokaski listi so objavili danes, da jc vlada že skic« nila razpust Orjune, kar jc pa izmišljc« no. — Postojna, 27. junija, a. Danes dopol« dne je generalni poveljnik finančne stra« že general Ghersi v spremstvu generala Zincone polkovnika Laria in adjutanta kapitana Piccininija obšel vso mejno čr« to, zlasti pa od prehoda na Uncu in pri Kačji vasi, kjer so se zgodili zadnji in« cidenti. Jugoslovenska preiskovalna ko« misija jo baje že dokončala svojo delo. Z meje se ne javlja danes ničesar no« vega. Povsod vlada mir. TUDI SOFIJSKI INCIDENT PORAVNAN. Sofija, 27. junija, j. Jugoslovanski sofijski poslanik liakič se je vrnil iz Beograda, kjer je poročal jugoslovanski vladi zaradi incidenta na sofijskem jugoslovanskem poslaništvu. Na podlagi njegovega poročila jo beograjska vlada smatrala izjavo sofijsko vlade za zadovoljivo 111 je opustila načrt, da bi zsv-prosila pri Zvezi narodov, naj ji dovoli odposlati oddelek jugoslovanskih čet za varstvo diplomatskega 'zastopstva v Sofiji. Krvav konflikt na holgarsko-rumunski meji. Beograd, 27. junija, p. Vlada jo bila uradno obveščena, da jo na bolgarsko-rnmunski meji pri Pazarčiku v Dobrudži prišlo do krvavega sponada med bolgarskimi in rumunskimi stražami. ZADEVA SUŠAŠKEGA NOVEGA LISTA. Zagreb, 27. junija, r. Doznava sc, da jc ukinjen odlok policijskega komisariia-ta na Sušaku glede prepovedi izhajanja «Primorskega» odnosno »Sušaškega Novega lista«. Bolj še viki se otresajo Radica? Beograd, 27. junija, p. Odelenje za štampo je izdalo nocoj komunike: Zastopnik ruske brzojavno agentu,ro v Pragi nam je sporočil, da jo pooblaščen izjaviti, da vest o pismu Cičeri-na Stjepanu Radiču ne odgovarja isti-itii, ker Čieerin nikdar ni poslal nobe-;noga pisma Radiču. Tudi niso resnične novinarske vesti, da je Radič prišel 1 v Moskvo na poziv narodnega komisarja za zunanjo stvari ali na poziv sveta narodnih komisarjev za zunanje stvari. — Odelenje za štampo. I Ta izjava sovjetske vlade se tolmači tako, da jo boljSovikoin Radič sicer dobrodošel kot agitator, katerega sc nameravajo poslužiti, da pa vendar nikakor nimajo volje radi njega onemogočiti ureditve odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo. SOKOLSKI ZLET V SARAJEVU. Sarajevo, 27. junija, r. Priprave za jutrišnjo sokolsko slavnost se bližajo koncu. Danes je dospelo v Sarajevo žc več tisoč Sokolov iz vseli pokrajin, kakor tudi velike množice ljudstva. Življenje v Sarajevu je tako živahno, kakor šc nikdar po prevratu. Napovedan je tudi prihod kralja. Beograd, 27. junija, p. Danes zjutraj je odpotoval v Sarajevo na sokolsko slavnost minister prosvete Pribičevič. Zvečer sc jc podal v Sarajevo notranji minister Srskič. AHMED BEG ZOGU V BEOGRADU Beograd, 27. junija, p. Davi ob 5. je dospel v Beograd bivši predsednik albanske vlade Alimcd beg Zogu v spremstvu svojih častnikov. Nastanil se je v hotelu Bristol. Njegov prihod se jc v Beogradu zvedel z bliskovito naglico ter so hiteli v «BristoI» mnogobrojnl novinarji, predvsem zastopniki inozemskih listov. Ahmcd beg Zogu jim ni hotel dati nobenih informacij. Spominska manifestacija za Matteottijem PO CELI ITALIJI SE JE USTAVILO DELO ZA DESET MINUT. NIFESTACIJE SO POTEKLE BREZ INCIDENTOV. MA-4 Rim, 27. junija, a. Po sklepu delavskih organizacij so bil« danes v Italiji žalne svečanosti za umorjenim posl. Mattoottijom. Vlada si pod pritiskom javnega mnenja manifestacij ni upala prepovedati, obenem pa .so tudi delavske organizacijo s svojo strani odredilo vse, da preprečijo vsak incident, ki bi mogel kaliti mir ali izzvati kak konflikt. .Šlo so celo tako daleč, da so svojo čkuie, ki so v državni službi, odvezale dolžnosti manifestiranja. Žalna manifestacija so jo izvršila na la način, da se jo dopoldne ob 10. prekinilo delo za 10 miuut v vseh tovarnah, ladjedelnicah, v lukab, trgovinah, gostilnah, kavarnah, obrtnih delavnicah itd. l.o železnice in tramvaji so bili izvzeti iu so prekinili obrat siuno za dvo minuti. Najučinkovitejša in najveličastnejša jo bila žalna manifestacija v Rimu. Na mestu, kjer so ugrabili poslanca Matteottija, so postavili križ in žo od zgodnjo jutranjo uro naprej je prinašalo ljudstvo šopko in cvetke, tako da je bila, vsa okolica posuta z zelenjem in cvetjem. Ob 10. jo dospelo tjakaj več poslancev, zlasti socijalističnih, mod njimi Baldessi, Liizznri, 1'errati iu ilrugi, Vsa množica je ob 10. ali vstala in so odkrila, nekateri so celo pokleknili in tako čakali 10 minut. Nato so so množico mirno razšle. Po vsem mestu se jo delo ustavilo za 10 minut, tako ludi taksametri, iz.vošvki itd. /.l isti v okolici parlamenta, kjer so jo zbralo veliko število ljudstva, so je slovesno čutilo to prekinjen je vsr^a dola. Vso večje tovarne so bilo močno zastražene po vojaštvu, ki pa ni imelo nikjer prilike posredovati. Tudi v Milanu so jo koinomoraeija poslanca Matteottija izvršila enako kakor po vsej Italiji s prekinjen jem dela za 10 minut. Potekla j'- mirno in dostojanstveno. Edino na Stolnem trgu je prišlo do majhnega incidenta. V izvoščku sta so vozila dva fašista. Ko jo ob 10. izvošeok naenkrat ustavil in ni hotel peljati dalje, jo prišlo do prerekanja, kateremu so jo pridružila tudi množica. Stvar ji' postala že nevarna, a so v zadnjem hipu posredovali policijski agenti, da se je mirno poravnala. A' Milanu so skušali komunisti izrabiti komonioracijo v svojo agitacijo iu pozvljajo z letaki na stavko. , Trst, 27. junija. Komemomcija po-sluca Matteottija se jo izvršila danes dopoldne ob 10. popolnoma mirno iu brez vsakega incidenta. Točno ol) 10. so je ustavilo delo v vseh obratih. ŽALNO ZBOROVANJ li PARLAMEN- > T AKNE OPOZICIJE. \ Itini, 27. junija, j. V stranski dvorani parlamenta so so danes zbrali opozicijonalni poslanci k spominskemu slavlju za umorjenim Malteottijein. Zborovanju jo predsodoval vodja opozicijo Turrati. Imena vseli opozicijonalnih poslancev so bila prečrtana. Ko se jo čitalo imo Malteottija, so so dvignili vsi poslanci s sedežev. V dvorani jo zavladala smrtna tišinn. Socijalist (ionzari, iskren prijatelj umorjon-ca, je jokal nn glas. Skoro vso oči so bilo solzne. Turrati jo nalo slavil Matteottijn kot žrtev za svobodo in izjavil, da bo opozicija prejkoslej stremela za pojiolna svobodo italijanskega prebivalstva. Umor nad Matteotlljem je lem grozovitejši in so razlikuje lem bolj od običajnih političnih umorov, ker izvira iz vladne zarote. Nikdo 110 moro danes pregledati dolgo vrste žrtev. Policijska preiskava ju dognala, da je bila ista usoda sklenjena ludi za drugo člane opozicije, in sicer a strani oseb iu institucij, ki so včlanjeno pri vladi in so šefu kabineta po godu. Polno odgovornost zadene zalo tudi ni in i-s' skega predsednika, ki ni nadzoroval dela svojih kolegov. VEČERNI SPOPAD. Rini. -'7. junija. 1. nanos zvečer sn pit-1 rodile skupine socljalistov in komunistov protifašiatovsko demonstracijo, kjor so vzklikali: -Dol z vlado! Živel Mattc-oltl! ■ ter jieli himno »Baudiora rossa>. Fa.;isti so takoj priredili protidomonstra-eijo. Po nekem neznatnem konfliktu se bili socijalisti in komunisti razgnani. NOVI) FAŠISTOVSKO NASILJE. Riin, 27. junija, j. «Mondo> poroča iji Uologno o novem nasilstvu, ki jo bilo izvršeno nad blagajnikom ta mošnjo so-cijaiistične organizacije Maccaferijeni. V jionedeljok ga je ustavila gruča mladih ljudi, mu zavila glavo v suknjo ler ga v avtu odpeljala v neko klet, kjer jo bil tri dni zaprt. Ker kljub insultom ni liolor izdati imen strankinih članov, jo bil tretji dan zvečer liarkotizinm ler nato lalio omamljen pripeljan pred svoja hiš. na vrata. INOZEMSKE SOŽALNE IZJAVE. Rim, 27. junija, j. Avstrijski socijalnl dpinokrnljo ter angleški laburisli so poslali Turratiju sožalno brzojavko ne IL umora Malieotlija. Hemotov referat o €he«persii EKSPOZE V SENATU. — ANGLEŠKO-FRANCOSKE SMERNICE POLITIKO NAPRAM NEMČIJI. ZA 1389. simbol našega ponižam ja, drugi leta 1914. simbol našega požrtvovanja, tretji lota 1921. znamenje našo končno spoji,tve v nacijonalno enoto. Vidovdan jo bodrilo k neudaljnemu delu za narod, je znamenje rešitvo vsem Se zasužnjenim bratom, a je tudi rosen opomin vsem onim, ki s svojimi zablodami spodkopavajo našo svobodo. * Vidovdan jo poroštvo zmage Naroda n3d._vs.Mui njesovkii jjtotiviuki- ' Pred novo krizo f. /T* v*f>» v lira ji Papanastazijeva vlada izgublja na leremt. — Naraščajoč vpliv vojaške lige. Atene, 27. junija, j. Davi ob treh jo zbornica po dolgotrajni interpolacijski debati zglasovala z neznatno večino Pa-panastasijevemu kabinetu zaupnico, število vladnih pristašev jc znašalo 148, (ločim je bilo 123 opozicijonalcev in so jo 30 poslancev glasovanja vzdržalo. To številko kažejo najbolje naraščajoč vpliv vojaško lige na politike. Med mornariškimi častniki, ki so odstopili, se nahaja tudi sin regenta Konduriolisa. DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA AMERIŠKO PREDSEDSTVO. Ncw York, 27. junija, j. Demokratski konvent jo na seji določil generala Smi-tlia za kandidata na predsedniško mesto. Pariz, 27. junija. Ilerriot jc imel na včerajšnji seji senata zanimiv ekspoze o uspehih svojega sestanka z angleškim ministrskim predsednikom Macdonnl« dom, v katerem sc je obširno bavil z novimi smcrnicami politike napram Nemčiji. Izvajal jc med drugim: «Odšel sem v Chcqucrs na povabilo angleškega ministrskega predsednika, cla z njim proučim pogoje, pod kateri« mi bi sc moglo poročilo strokovnjakov udejstviti v praksi. Kar sc tiče vojaške zasedbe Poruhrja, ni bilo nikoli govora o tem, da bi sc omejila svoboda fran« coskc in belgijske vlade. Mecdonnld mi jc zagotovil, da sc bo Velika Britanija kot zaščitnik pogodbe odločno postavi« la na stran zaveznikov, ako bi sc Ncmči« ja hotela izogniti svojim obveznostim. Kar sc tiče ozemlja, ki spadajo pod po« veljstvo francoske in belgijske vlade, sc bodo pogoji njegovega jamstva predlo« žili vojaškim strokovnjakom. Prepričati sem se mogel, da sc naziranjc Macdo« nalda strinja z mojim. Naši belgijski prijatelji, ki so tolikokrat sodelovali pri edinosti med Francijo in Anglijo, so sc veselili nad tem sklepom, ki jim jc bil takoj sporočen. Naša stremljenja gre« do namreč za ustvaritvijo enotne fron« te zaveznikov. V nobenem trenutku in v nobeni točki ni bilo najmanjše težko« čc. Sedanji trenutek nikakor ni priprav« Ijcn zato, da iščo Nemčija nov mocius za pogajanja. V njenem interesu jc, da čimprej podvzamc vso potrebno za i/..-vršitev Davvcsovcga poročila. K temu spada tudi sklicanjc konfcrcncc. Mac« donald želi, da bi sc ta konferenca vrši« la v Londonu. Ugodili smo tej želji. An« glija želi, da sc Nemčija pismeno -lave« žc. Ukrenil sem vse korake, da sc s to obveznostjo nc izvrše nobene izpremem bc v verzajski mirovni pogodbi. Končni rezultat teli pogajanj jc ugotovitev ..kupne volje, da bodo zastopnik An« glijc, Francijc in Bcljiije obu ivili mir Da podlagi pravicc. Izjavili smo, da bo od dneva, ko bo Nemčija izcolnila svoje obveznosti od nje same odvj^tjo, ali bo vstopila., v Zvezo .narodove, ' Na željo ministrskega predsednili.-, sc jc določila debata o interpelaciji 11.1 8. julija. Za podpredsednika ic bil iz« vdjen senator Jeanneav. Ilerriot je na« to odšel v zbornico. NEMŠKI ODGOVOR NA NOTO O VOJAŠKI KONTROLI. Berlin, 27. junija, j. Nemški odgovor lia zavezniško noto glede vprašanja vojaško kontrole je bil odposlan v Pariz. Nemčija sprejema ustanovitev generalnega inšpektorata za lo namene. Nn ugovore nemških nacijonalistov so ni oziralo. Pariz, 27. junija, j. Herriot je sprejel danes nemškega poslanika v. Iloescha, ki mu je poročal o vtisih v Berlinu ne da bi 11111 predložil kake konkretne predloge nemško vlade. IZ FRANCOSKE VLADE. Pariz, 27. junija, j. Pod predsedstvom Doumerguea s-j je vršila danes v Ely-sčeu seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi ministri in državni pod-tajniki. Herriot jo poročal o zunnnje-po-Iitičnem položaju. Justični minister jo bil pooblaščen pospešiti v zborničnem odbo ru amnestijski predlog. FRANCIJA IN RUSIJA. Pariz, 27. junija, a, Splošno se zatrjuje, cla bo vlada v najkrajšem času stopila v zvezo z rusko sovjetsko vlado v svrho vzpostavitve diplomatskih stikov. ve»? — Volitve v St. Vidu nad Cerknico ln v ŠkcfH Loki. Včerajšnji iSloveneo ua široko popi su. Škandal s klerikalno tiskarno Sleparska kupčija, ki so io Izvedli nedavno klerikalci s svojo tkzv. Jugoslovansko tiskarno, je kakor čujemo, predmet živahnih poizvedovati! s strani fl-kako 'j'o "sls! osVojila "cstaro*liboral-1 nančnlh oblasti. V zvezi i njo so tudl trdnjavo* v Poljanah nad Škofjo Lo- j druge davčne zadeve .mrtve roke.. Cela rvuiju i —• -o------- ----- ko. Rezultat občinskih volitev v Poljanah vrsta klerikalnih podjetij sc je dosedaj jo namreč ta, da je SLS. dobila ICO gla- j z veliko spretnostjo odtegovala davčnim 9 odbornikov, SKS. 56 glasov iu dolžnostim ter jc znala državo opehariti 8 odbornike, JDS. 84 glasov in 2 odborniku, protiklerikalna »kmečka delavska zveza* pa 48 glasov in 3 odbornike. Klerikalci so torej dooili 169 glasov in 9 odbornikov, pritiklerikalnih glasov pa jo zlasti za tkzv. davčne nadomestke. Med' tem ko mora naš trgovec, obrtnik za vsa ko malenkost plačevati visoke takse in davke, medtem ko naši hišni posestniki ječijo pod pezo hišnih davščin in si celo bilo 188, ki eo dobili 8 odbornikov. Ka-! sirota uradnik in delavec morata odtr-ka liberalna trdnjava so bilo Poljane, do- ud svojih krvavo zasluženih dinar-k-ujejo najbolj številko zadnjih držav- Jev občuten.procent za davke - si kle-nozborskih volitev, ko Jo dobila SLS. 400, | rikalna podjetja s švindlom ustvarjajo SKS. 39, JDS. pa 32 glasov. Res je, da so davine privilegije, takrat v Poljanah volili tudi volilci lz Tak velepotezen poskus osleparl ti javne interese, je tudl prodaja klerikalne tl- manjše hribovsko občine Javorje, vondar pa t-> ne izpremeai goljufije, ki jo uganja »Slovenec* s številkami volilnih rezultatov. »Slovenec* ima sploh navado, da takrat, ko jo dobi v kaki občini prav pošteno po glavi, na široko in dolgo slavi .:osvojitov kake stare liberalne trdnjavev, kjer ce jo klerikalcem šo posrečilo vzdr-zati število volilcev uad polovico oddanih glasov. Tako n. pr. je »Slovenec, zelo pohlevno naznanil izid občinskih volitev v Št. Vidu nad Cerknico, kjer so je v resnici zrušila stara klerikalna trdnjava. Tamkaj je soda j dobila SLS le 56 glasov in šest odliornikov, dočim je dobila naša lista 47 glasov in šest odbornikov, SKS pa 44 glasov in pot odbornikov. Pri zadnjih občinskih volitvah JDS sploh ni nastopila. Bržčas bo »Slovenec, sedaj poročal tudi, da jo SLS osvojila staro liberalno trdnjavo v Skotjl Loltl kjer so so včeraj vršile občinske volit ?o in jc SLS dobila 209, JDS pa 105 glasov, četudi je znano, da je ta občina menda že 50 let v klerikalnih rokah. Pri »Slovenčevem. napihovanju in fal-zificiranju javnega mnenja z ozirom na občinske volitve, je najbolj zanimivo fo to, da klerikalni veljaki sami priznavajo, da so klerikalni glasovi v opasnem nazadovanju, kakor tudi oi:i priznavajo, da je baš JDS pri teh volitvah pokazala tolik' dela iu uspehov, da lahko računa pri skupščinskih volitvah ua prav lep rezultat. * * * GREZNICA. Uspehi združenih naprednih strank po drugih občinah so spravili naše klerikalne mogotce v strah, število njih pristašev se vedno bolj krči in na dan volitev bodo morali uvideti, da bo ]>adla tudi ta njih trdnjava. Z največjo liesuoetjo so so vrgli v volilni boj, da bi rešili, kar sc da še rešiti. Pritiskajo po-cbno na žene naprednih kandidatov in trdijo, da bodo delavci, ako pridejo na krmilo, zapravili občinsko premoženjo. Nikar naj vas to ne skrbi; tako dobro kakor vi. znajo gospodariti tudi delavci. Klerikalci se pač boje kontrolo nad upravljanjem občinskega premoženja. Prav nič jim tudi ne bo »omagalo, da so se zvezali s komunisti, ker uvedevajo žo 11 iih lastni pristaši, kako pogubonosna jo politika klerikabie klike. Da pa bo naša zmaga popolnejša: Vsi na volišče in vrzito kroglico v drago skrinjico. GORJE. Kakor .je splošno znano, jc nameravalo gasilno društvo sedanji svoj hram, ki je v nevarnosti, da ga poruši nrva vremenska ueprilika, podreti in napraviti nov večji dom, ki bi ustrezal vsem sedanjim zahtevam. V novem domu bi bil nastanjen tudi oskrbnik, ki bi bil obecem požarni čuvaj in za slučaj nesrečo vedno pripravljen, kar bi bilo občini v veliko korist. Ker pa je odbor sklenil, da v novi dom ne bo imela vstopa nobena politika, so pričeli klerikalci, duhovniki in Orli na čelu, strastno ronjo proti zidavi gasilskega doma. Trosili so med ljudi razne laži, kakšne -tvari da so bodo tam godile tor kakšne i-o vrše žo sedaj. Župnik pa se ic na nedeljskem shodu SLS tako spozabil, da jo že javno govoril o teh namišljenih lopovščinah. a jo dofcil od zavednih gasilcev tudi že javen odgovor. Čudno pa se nam zdi. kako more dati župnik svet za Orlovski dom. ki ni ne njegov nc škofov. temveč last vseh faranov, kar brezplačno in celo brez vednosti cerkvenega hljučarja. Orli naj z zidavo doma le hite, ker ga bodo Orlico rabilo. Tudi se jo na nedeljskem shodu SLS precej dobro pokazalo pravn stremljenje klerikalcov, ki jim jo ljudski blagor samo ua jeziku. Tudi govorniku iz Ljubljano je ušlo par besed, katerih ob navzočnosti državnih organov gotovo ne bi bil izustil. Zato pa, pri volitvah, napredni volilci nn dan in pokažite z glasovanjem, da ste odločni D.asprotniki izkoriščanja ljudstva s etrani klorikalcev. R\KEK. Dno 29. junija predava a ii.'. Ružič v Njvi vasi po prvi maši v šoli o «agrarni reformi«. Istega dne prc> dava g. inž. Ružič v Grahoucu o «goz> darstvu« v šoli ob 3. uri popoldne. Po skarne. To podjetje ie danes vredno nad 50 milijonov dinarjev, — «Katoliško tiskovno društvo, pa ga je prodalo škofijskemu ordlnarilatu za — 10 milijonov! Pogodba se glasi, da Ima škof plačati 1 tniliion Din takoj ostanek pa v 10 obrokih. Vendar ima Kat. tiskovno društvo pravico, da tiskarno v toku 20 let kupi nazaj. Kupčija ima vse znake nemoralnega Politične beležke + K napadu «Slovenca» na župnika Vrhovnika. Pišejo uam: »Vašo vest, v kateri ste okrcali »Slovenca, radi njegovega ostudnega napada na velezasluž-nega in vzornega našega tovariša, župnika Ivana Vrhovnika, sem čital z velikim zadoščenjem. Cisto pravilno ste pristavili, da «Slovenec« nas poštenih duhovnikov, ki hočemo služiti Bogu, nc pa politiki, ne mara. Pil njem uživajo spoštovanje lc oni, kl slepo drve za nesrečno in za nas tako pogubno politiko dr. Brejcu iu prof. Remca. »Slovcnec.. gre v svoji nestrpnosti cclo tako daleč, da od duhovnikov, kl ne odobravajo politike SLS, v svoje predale ničesar sprejeti uo-če. Tudl naše stanovsko glasilo »Vzajemnost. jc gospodom okoli »Slovenca« trn v peti. Najbolj žalostno pri celi te) stvari je šc to, da smo vsi po svojih najboljših močeh sodelovali pri »Katoliškem tiskovnem društvu*, sedaj pa nimamo pri tej organizaciji nobene besede, ker so uas drugI čisto odrinili. »Slovenčev* uapad na župuika Vrhovnika nam veleva, da se nepolitični duhovniki začuemo malo bolj zavedati In da tudi ini kaj ukrenemo, da odvrnemo črne oblake, kl se v takih raz-mcrali zbirajo uelc uad našim slauom, marveč tudl nad našo cerkvijo.. + Odkrito Izdajstvo, S tein, da je »Slovenec« skušal denuncirflti Jugoslo- posla ln je zato z ozirom na veleccnje- ; vene Italiji, ni le odkrito pokazal kako ne pogodnlke tudi z etičnega stališča še. »patriotlčno. mišljenje vlada v ljublian-posebno zanimiva. ski škofiji, ki tiska »Slovenca, v svoji Odkod pa škofu odnosno ordiuarijatu ; tiskarni ln pod svojim nadzorstvom, mar-ta ogromen denar? Klerikalno zadružuo j več e škofov list tudl čisto odkrltoma- |D ......... velike svote v bisago klerikalnih političnih podjetij in vsaka šc tako umazana kupčija je dobra, da sc dobi novac zlasti za globoko deflcltna klerikalna časopisna podjetja. Znano jc, da Izhaja »Slovenec. le s pomočjo ogromnih podpor, ki prihajajo lz tega kalnega vira in za one tisoče »Domoljuba«, ki ga klcrikalci zastonj širijo kot strup ined naše ljudstvo. Spregovorili bodemo še podrobno ogromen uer.ai r iuciiruiuu cauiutuu - --------------------( bančno gospodarstvo sicer spravlja nlfestlraj svoje velclzda.isko hudodelstvo napram svojemu narodu in svoji državi. Dokler so denuncirali klerikalci svoie ljudi v Avstriji in bili privatni špijotii cesarskega Dunaja ter hlapci avstro-ger-manskega režima, so sc — vsaj formalno — še lahko izgovarjali, da vrše av-strljsko-državljansko dolžnost. Sedai de-ntinclrajo klerikalci Slovence Italiji, torej drugi državi in denundrajo v času ___________ ln v slučaju, kl bi lahko Izzval težke In- o temTprašanlu In mVrda tudi'nekoliko j ternaclonaliie konflikte. Tudl. če bi bilo zjasnili, odkod denar za veliko škofo-! »o res, kar piše »Slovenec«, bi tega pisati ue smel, ako bl bilo pri gospodi okoli njega kaj ljubezni do države. Obtcžilno "pa ra vo kupčijo. LJUDSKI TEDNIK« O PRODAJI JU- * ^edaj šc to da Je »Slovenec, lagal in , z lažnjivo dcnuncljacijo hotel izzvati GOSLOVANSKE TISKARNE. .Ljudski tednik« piše, da bi bila vsaka druga oseba bolj priinorna za to, da krije hudodelstva listov, ki izhajajo v bivši »Katoliški tiskarni«, kakor pa oseba najvišjega predstavnika katoliško cerkvo v pokrajini. Razmerje, v katero so spravili škofa s tiskarno, je »zelo slabo za eorkev, ker ;e naravno, da trpi ugled škofa in po njem tudi ugled kato- j terest več kot javni, koristen bo pa le klerikalcem, katere bo ta list, če ne direktno, pa gotovo indirektno podpiral. 4- Zanimivo razkrit!« o vzrokih Radičevega potovanja v Rusijo. Dunajski list .'Die B5rse- objavlja zanimivo vest, da jo Stjepan Radič odpotoval v Rusijo predvsem zato, da oslgura finančna sredstva za svojo stranko in da roši obenem znanega zagrebškega voleindu-strijalca, svojega bivšega finančnika, MIlana Prplča, gospodarskega poloma. Tvrdka Prpič jc zašla zadnje čase v znatne gmotne neprilike In Išče v Italiji kapital. Pred nekaj tedni pa so pričela obenem pogajanja med moskovskim loso-eksportom In nekaterimi hrvatskimi lesnimi industrijalci, od katerih iina eden svojo centralo na Dunaiu. Pogajanja so končala baje uspešno in gre za izkoriščanje hrastovih šum v Kavkaziji. Splošno se sodi, da obstoja med temi pogajanji in potovanjem Radiča v Moskvo tesna zveza. V koliko odgovarjajo ta domnevanja resnici, pokaže žo najbližja bodočnost. Po svetu — Obsodba civilnih udeležencev pri bencinski alerl v Pragi. Razprava proti civilnim udeležencem pri znani obsežni boncin6ki aferi v češkoslovaški republiki je končana in v četrtek zjutraj je bila razglašena sodba. Na težko ječo so obsojeni: B. Stufka, zasebni uradnik, na osem mescev, ministrski svotnik dr. Jos. Svdtek na 13 mescev, ravnatelj tvrdko »Naftaspol* v Pragi B. Benoni na dvo leti, inž. V. Malina na osem mescev, trgoveo Jan Ne;edly na deset mescev, trgoveo O. Kolben (prej Khon) na 20 mescev ter gospa Stanislava Boubelova na šest mescev. Všteje 60 pri vseh preiskovalni zapor. Vsi izgubo občanske pravice in dr. S vate k doktorat, vse re-dovo in vsa odlikovanja. — Oproščeni so: prokurist VLFoustka. prvi ravn. Banko čsl. loglj Fr. šipa, ravnatelja isto banke dr. Beck in Jos. K.hyn tor Marija Svit-kova, soproga ministrskega svetnika. — Razprava proti vojaškim udeležencem so še vrši prod vojaškim sodiščem. — Izključevanje zemljoradnlških poslancev Iz bolgarskega sobranja. V sredo je v eofijskem sobranju prišlo do burnib prizorov. Namesto ubitega poslauca Petkova se je javil k beeodi njegov namestnik Dimo Hadžidiniov. Poudarjal je, da uboj Potkova ni osebuo delo niti provo-kacija, temveč čisti političen uboj v vrsti cinogobrojnih ubojev, ki jih je žo izvršil sedanji krvavi režim. Nato jo v dvorani Sodišče § Mariborski Orjunaši pred stolom se i), morico v Zagrebu. Kakor smo žo svoj čas poročali, jo bilo pet mariborskih Orjuna-šav od okrožnega sodišča v Mariboru pii razpravi dno 24. novembra L 1. obsojenih zaradi sokrivdo motenja hišnega miru po §§ 5. in 88. kaz. zak., to je sokrivda urlrtja v tiskarno sv. Cirila, ker so v okolici tiskarno stražili, da bi preprečili mo. rebitno intervencijo policije. Okrožno sodišče jo namreč bilo mnenja, da ni bila Bvrha storilcev in krivcev, povzročiti škodo, ampak da so maščujejo nad podjetjem, kjer so tiska njim sovražna »Straža«, in da je bilo poškodovanje strojev samo sredstvo, s katorim so dedali silo. Proti tej obsodbi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo, češ, da so storilci storili mnogo več uego jo potrebno samo za hudodelstvo motenja hišnega miru in da so poseboj odgovorni fe za hudodolslvo hudobno poškodbe tuja lastnine. Stol sedmorico je pod predsedstvom evotnika Milčinsliega rešil to prav. no vprašanje v zmislu izvajanj uiBuostne pritožbe. Obsodil jo omenjenih pot Orju-pafov tudi zaradi sokrivdo zlobne po-škodbe tuj« lastnine. Za obe hudodelstvi (§ 83. in § 85 a kaz. zak.) jo hudobni na* klep i6ti, natnroč namerno, nalaščno rav. tjnje; za hudodelstvo zlobno poškodbe zadostuje nameren ravnanje iz kateregakoli nagiba in v katerokoli svrho in ni treba, da storilec ravna i določnim naklepom, da povzroči škodo. Pojm »maščevanje* pomeni hndobno ravnanje v svrho oikedovanja in poškodovanje strojev se mora smatrati za pravo silo na strojib in no batno sredstvo. Kazen je ostala Ista, kakor jo je določilo mariborsko okrožno sodišče. konflikt med našo državo in Italijo. Večjega hudodelstva dosedaj škofov list šc ui zagrešil in ml sc le čudimo, kako more državna oblast še gledati, da klcrikalci pod vodstvom ljubljanskega škofa uganjajo taka hudodelstva proti svoji državi In svojim sodržavljanom. Ali so morda ........„............ . ________ klerikalci sedaj tudl od Italijanov plača- na6talo razburjenje in ja bil takoj spre-ni, kakor so bili svojčas od Nemcev? I jC). zaključek, da se poslanec Hadži-+ «Der grosste Sehutt« in uspeh dimov za tri saje izključi iz sobranja, bške cerkve*. »Ljudski tednik« pravi, da njegove deiUUlcijacLje. Tržaški »Picco- Zemljotadnlški poslanci so protestirali, bi si klerikalni kolovodjo za politični ]0» prinaša v celoti »Slovenčeve. podle 7,akaj njihova interpelacija o uboju po-»Svindel«, ki so ga izvršili gospodjo v Katoliškem tiskovnem društvu s prodajo oje tiskarne, lahko izbrali, ako bi imoii denuncljacije o obmejnem incidentu in f,ianca petkova ni bila še preči ta na. To Orjunaših, vidi v tem avtentično potrdi- j j0 j77.Valo noro burjo med vladno va-! lo laike suitinje in končno dostavlja: ni j jyn0 ;n j,ji0 takoj šo pnr zemljorad- kolickaj spoštovanja do škofovskega do- treba podčrtati važnosti tega obvestila, > nposlancev za tri eeje izključenih stoja n stva, kakega, navadnega človeka. ' s katerim slovenski dnevnik, ki jc znano j ^ Ohranja. .....sovražen Italijanom (oh!), Izrecno obto- --- žuje Orjunaše soudeležbe pri strahotnem |z Primorja napadu. — Kako pa »Slovenfieva« de-nuncijadja služi ln še bo služila kampa nji izrccno fašistovskib organov, menda Za to, da bi bil posebno sposoben bivši občinski svetnik Pire, Romee ali pa kak podobau človek iz vrst »poslovnih« ljudi SLS. »Ljudski tednik- z verskega stališča obsoja izrabljanjo visokega cerkvenega dostojanstvenika, ker se s tem postavljajo na tehtnico interesi katoliške reikve. OmeajenI list to kupčijo glohoko obžalujo in pravi, da ne more razumeti, kako j» mogel škof Jeglič kaj t.akoga prevzeti, ker jo moral v naproj vedeti, kakšne zla posledice more imeti ta kup čija za ugled cerkve. Mariborski obč'n«ki svet Maribor, 27. junija. Zaradi slabo udeležbe obč. odborni« kov jc mogel župan otvo.-iti današnjo sejo šele po enourni zamudi. Rešile so sc predvsem razne prošnje za podpore ter sc jc dovolilo maribor« ski požarni brambi za nabavo naročene« ga avtomobila 10.000 Din podpore, za p&čilo manjkajočih 10 000 Din pa pre« vzame občinski odbor jamstvo. Daljša razprava sc jc razvila zaradi prošnje odbora Industrijsko « obrtne razstave za razstavljalna prostore. Ker bi bila taka razstava v velikem interesu obrt« ništva in mesta, sc jc sklcni'o, da se pre puste odboru na razpolago lanski p stoi'. za razstavo v dcViški meš^nslci in ljudski šoli v Cankarcvi ulici. Meito pa ne razpo'aga z vrtom DPaškega do« ma, l:nr je vrt v najemu »'ednjeja. Isto« časno se priredi tudi raz tava živine po sklepu okrajnega zastopa mariborskega. Maturantom mariborske državne c;mna= zijc sc jc dovo!i'o 1000 Din podpore za naučno potovanje po državi, zatčjerei« skemu društvu pa za krit;c stroškov razstave ma.-jka'(čih jOO Din. Naznani« ia sc jc cel- bilsrca ner.tne plinarne, ki ie predložila svoje račune. Pasiva zni-Sa^o sicer Koncem leta 923. 153.0C0 Dm Vendar po.iict c dobro uspeva, ker se ic ci i obr.it rcoiganiziral. Ugotovilo sc jc, da javna hobiica 'd vojaški erar še nista p'ača'a računov za lansko leto. Na predlog dr. Lcskovarja (SLS) se ie soglasno sk'enIlo, da sc vojaškemu erarju * Slovenska izobraževalna društva v Italiji prepovedana. Kakor objavlja »Oo-treba posebej povdariati, ako za pri- j riška Straža, na uvodnem mostu, je mi- mer lc navedemo,, da «11 Rcsto del Car- nlstrskl predsednik Mussolini v razgovo- lino« hvali »Slovenca« za odkritost, »Jutro. pa zmerja, kolikor mu dd lašistov-ska duša. + Karakteristični znaki. »RiJcč. pri-občuje člauek o jačamu državotvornih skunin v ljudstvu In omenja nazadovanje naših klerikalcev pri občinskih volitvah in istočasno napredovanje samostalnlh demokratov na Hrvatskem. Moč državotvornih strank je ojačena moč separatistov pa oslabljena. Vedri sc, vedri... Volitve v narodno skupščino bodo za separatiste iznenadenje ln razočaranje, o tem ni danes nobenega dvoma več. + Nepotreben Ust. Včeraj popoldne je na novo izšel »Narodni dnevnik«. In kako dolgo, ne pove, le pravi, da so njegovi konsorciali z »osebnimi žrtvami ohranili Sloveniji njen neodvisen dnevnik«. Tudi kdaj bo Izhajal se še ne ve. Na pivi strani stoj! da zjutraj izvzemši pondeljek, na tretji strani pa je povedano da popoldne Izvzemši nedelje ln praznike. Ko jc picjšnji »Narodni dnevn k. na ru z dr. VVilfanom In dr. Besednjakom meseca marca obljubil, da bodo slovenska izobraževalna društva, katerim je vl-deinska prefektura prepovedala vsako delovanje, vzpostavljena v prejšnji stan. Zagotovila in- obljube ministrskega predsednika so naši ljudje v Italiji vzeli z zaupanjem ua znanje In zastopniki »Prosvetne zveze, so stopili s prefektom v Vidmu takoj v stik, da sc dogovorno izvedejo obljube Mussollnlja. Domenjeno jc bilo, da sc vložijo na podlagi avstrijskega zakona lz leta 1867. za 32 izobraževalni!] društev pri prefekturi še enkrat pravila, kar se je tudl zgodilo. Vsi so bili prepričani, da bodo začela slovenska društva v cnein mesecu zopet neovirano delovati, kajti volja Mussolinijeva je bila jasna, njegove obljube so bile nedvoumne, točne ln zanesljive. Toda vtdemska prefektura je šla kratkomalo preko vseh obljub Mussolinija in slovenska izobraževalna društva prepovedala. —■ Iz tega odloKa govori ves sistem, pod katerim 0, i pravil 7 milijonov delea, sc je sedaj ped | ječe naši bratje v Italiji. Brez dvoma bo- vodstvom 'dvetnMsa dr. Ažmana storil ki nsorcij, ki jamči za m.ve dolrcvc. Kd--tičl za Ažmanrm ni vidno, govori se pa da jc za njim tudi g. Clro Kamcnarcvič odstavljeni generalni ravnateli Jadranske banke. Da ima dr. Až^an glavno besc- ta slovenska zastopnika v rimskem parlamentu poskrbela, da se bedo obljube ninistrskega predsednika spoštovale tudi v Vidmu. * Izeon g. Fortita pnkVcan. Jugoslovanski državljan g. Fortlč, solastnik elck- do prt politični frakciji, ki se zbira okc.-Ii trarne in žage I. Kogovšek v Idriji, le »Naroantf.a Jr.c-.~ikr.. ;re;sic;r.c 1: iiauj« izguan in sicer Iz dejstva, dn je bil ravno on, dr. Ažuian, od mestnega odbora NFS v Ljubljani, dole,čen za delegata pri ghvnem odberu. Ni nobenega dvoma več, da je IjubUin-sAiu iriesina NRS postala stranka ar. Ažmana in da je tudl »Naredili dnevnk« glasilo dr. Ažmana. To se nam ie zdeln po vsled neutemeljenih ovadb, ki sta jih proti njemu podala fašistovski talnlk Vlaho-vich tn njtgjv oproda fašist Gruden, v^led pvsieuovanja jugoslovanske viade je sedaj centralna vlada v Rimu preklicala izgon In se g. Fortlč v kratkem zopet vrne v Idrijo. Cela afera meče zelo ustavi dobava elektrike in plina in na« predavanju še vrši JDS.scstanok v No« | stopi sodna pot, ako tekom enega inesc« * /-« i _ ___i 1 s* A »-»/» norim a il Vi rfl^linnv vi vasi pri g. Lenarčiču v Grahovem pri j ca °e poravna svojih računov, g. Ogrinct Tkane lesene kolotnrne zavese froule»ux) In (tilnike kolotnrne oboknlce dobavi)« točno In solidno tvomlca kololurnlh zave« Anton Bencze i sin Veliki Bečkerek (Banat). m. Brez kvarjeuia blaga k • mlčnoenaienjfl m vsako _ vrstno barvanj« oblek ^»«*«, Anton Boc UubUana. Selenborooea ul.6. Loadsir. oiimb-biž al trebno ugotoviti z ozirom na »Pozdrav« j slabo luč na sedanji režim v Idriji. N. D.» v katerem novi list povdarla svojo neodvisnost Svoje resnlcoljublje je »N. Odmev krvavega volilnega shoda v Ajdovščini. Kakor smo že omenili, je bil D « kl je v ostalem silno dolgočasen fn j te dni v Ooricl na povelje preiskovalnega neaktualen, pokazal že v prvi svoji Ste- sodnika, aretiran znani soriški fašist. 24 vllkl, v kateri naznanja, da le v ljubljanski okolici dobila SKS 2115 glasov, dočim je resnica, da ie SKS sama dnblla le 774 glasov. Razume se, da bo tudi novi »N. D.» zatočišče za neutolažene ambicije dr. Ravntharja, kateremu menda žilica ntkaker ne pusti, da bl ne delal novih zdražb In novih zgag. »Narodni dnevnik« niti po svojih namerah, niti po svoji vsebini ne more koristiti nacionalni stvari v Sloveniji. Zato Jc čisto odveč In nepotreben.'Potreben je le za par političnih zjtasariev. katerim so osebni in- letnl Anton Bressan, uradnik na goriškem hipotečnem zavodu, kl le osumljen, da ie kriv prezgodnje smrti Antona Strancar-Ja. Pred aretacijo so napravili orožniki v Bressanovem stanovanju hišno preiskavo; Iskali so samokres in dežni plašč, ki ga je omenlenega dne imel v Ajdovščini. Plašč so orožniki našli, revolver pa ne. Ravno Isti bojeviti fašist le pred volitvami načeloval'tudi tolpi, ki je pretepla dr. Oaberščka pred kavarno »Oaribaldl«. Arfltacija je vzbudila v Oprlci veliko sen-zaclio, 37. Junija: ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Promet v lančuib papirjih ja bi! zelo slab. Tečaji so bili, kolikor je priš' do zaključka, v glavnem na včerajšnji bazi. V industrijskih papirjih jo bi.o največje zanimanje za Slavonijo. — V devizah jo bila tendenca dalje čvrsta, blaga Je bilo prilično na tržišču. Veudai povpraševanje ni bilo baš veliko. Tečaji so se začeli z neznatnim porastom v glavnem na včerajšnji bazi, a so pod konec daljo porasti na vesti o veliki čvrstoči v Beogradu. Narodna banka Je intervenirala v majhnih količinah največ na 8vb co. Iti je tokom sestanka popustila za 3 točk. Promet Je bil srednji. Največ Be Jo trgovalo v devizah na Dunai, Italijo in Švico. Notirale so davilo: Amsterdam 3247.5 do 8277.5, Dunaj 0.12225 do 0.12425, Bruselj 806 do 401, Budimpešta 0.11 dn 11.12, Bukarešta 0 do 38, Italija izplačilo 374.5 do 377.5, Krlstijanlja 0 čo 1190, London izplačilo 875.65 do 378.G3, čc 375 do 378, New-York čok 80.35 do 87.35, Pariz -160.5 do 485.5, Praga 256 do 259, čok 255.5 do 258J5, Švica 1548,8 do j f 53.8, ček 1541 4 do 1551.4; valute: dolar 0 do 86, aK O do 0.122275, mK 0 do 0.11; elekti: bančni papirji: Trgo 81 dc 35, Eskomptna 125 do 126.5, Uipo C9.5 do 61.5, Jugo 114 do 116, Ljubljanska kreditna 280 do 0, Praštediona 915 do OlO, Etno 131 do 182.5, Srpska 1S8 do 140; industrijski papirji: Eksploataclja 120 do 125, Dubrovačka 820 do 825, Na-rodna šumska 83 do 85, Gutmann 825 d" 885, Slavonija T7 do 99, Strojno 150 do n, Trbovlje 0 do 580, Union 675 do 0, Vevče 0 do 150; državni papirji: 7 ods'-'no nosojilo 65.5 do 66.5, agrarno 2" do 22.5. PEOGB.VD. Tendenca Je bila precej čvrsta. Največ povpraševanja je bilo pe Londonu in Ne\v-Yorku. Narodna banka jo intervenirala v tnalih količinah ua London hi New-York. Povpraševanje ni bi'n vse pokrito. Notirale so ilovize: Am-st dam 3300 do 0, Bukarešta 37.75 do SS.25, Ženeva 1560 do 0, London 376.23 do 0, Milan CT9 do 0, New-York 88 dn 0, Pariz 465 do -166, Praga 259.5 do 260.5, vaVa: aK 0.124 do 0.126, francoski franki -'"3 do 0, n* 257.5; efekti: 7 odst. posojilo 66.5. acrnme 22 do 24, Vojna škc la 186.5 do 0. CURIH: Beograd 6.40, New-York 563 London 24.41, Pariz 29.85, Milan 24.35, Praga 16.6875, Budimpešta 0.006P, Bukarešta 2.42', Sofija 4.10, Dunaj 0.007975 TBST: Beograd 2«.S5 do 26.65, Dunaj 0.0817 do 0.0327. Budim; ~štn 0.0275 do 0.0325, Prnga 68.30 do 68.60, London 100.05 do 10^.85, New-York 28 do 28.125, "'".35 do 26.65. dolar 22.95 do 23.10, 20 zlntih frankov 88 do 88.50, uradni tečaj zlate lire 446.22. DUFAJ: Beograd 800 do 804, Berlin 16.70 do 17, Budimpešta 0.8(5 do ".90, Bukarešta 299 do 301, London 307.200 d" r.3.300, Milan 3074 do 3086, New-York 7' "5 do 71 1G5, Pariz 3772 do 8788. Praga 2097 do 2107, folija 508 do 512, Varšava 13.700 do 13 800, Curib 12.605 do 12.655; valute: dolarji 70.460 do 7f""60, lire 3075 do 3095, dinarji 796 do 802. NEW-Y0RK: Boograd 115, Pariz 530, Curih 17.176, Rim 432.25, Dunaj 0.14125, Praga 295.875. LONDONt Beograd 875. Pariz 81.80, Rim 100.125, Praga 146.625. NO VOS ADSK \ BL' G OVNA BORZA. Nori Pad, 27. junija. Pšcnlca: baška. 79 do 80 kg, 2 odst.. 307.5 dn 310. Jcč-mon: baški, 67 do 68 H, 270 do 275, Oves: baški, 280 do 285. Turščii-a: baška 282.5 do 285. Moka: «00* 475 do 480; »0* '"0 do 475; <2* 420 do 425; <5* 87f dn 885; <6* 345 do 350; <7* 293 do SOj. Tendenca neznatno žjf/iteS«- Vidovdanski predvečer v Ljubljani VelICastne manifestacije za narodno ln državno edinstvo. Ljubljana, 27. junija. V predvečer Vidovega dne in nacionalne vldovdanske proslave je ljubljanska Orjuna, pojačena s sosednjimi sestrami, nocoj priredila zbor pred Narodnim domom In nato bakljado po mestu. Ta prireditev kratkega In strumnega programa, s kakršnim se čete naše nacionalne omladine znajo impozantno uveljaviti, se je Izvršila na najdostojuejši in sijajno manlfestanten način. Vrla narodna Ljubljana je žc tekom popoldneva okrasila hiše in okna s trobojnlcaml. Proti večeru pa se je v dotoku narodnega občinstva lz vseli okrajev mesta in okolice začela na trgu pred Narodnim domom zgoščati množica, kakršno smo lc redko videli. Ko so se spredaj v dohodu z divizlj-sko in železničarsko godbo razporedili uniformirani oddelki akcijskih čet in članic, se je po kratkem pozdravnem nagovoru oblastnega predsednika inž. Kranjca povzpel na stopnjišče podpredsednik Direktorija, književnik Niko Barlulovič, dospevšl na proslavo iz Splita in izrekel spominski nagovor. Sama čvrsta pojava neutrudnega pobornlka za jugoslovensko stvar že Izza omladlnskih časov, In njegov nagovor sta zajela tisočglavo množico v fascinacijo, da je tekom njegovih spontano in divno nlzanlli izvajanj razšla v navdušenju In mu burno pritrjevala. Bartulovlč je v širini Kosovske epopeje slavil sveti Vldovdan kot praznik inučc-nišklh spominov, kot obletnico žrtvovanja Oavrila Prlnčlpa in tovarišev za rušenje prvih izzivalnih oholežev nad nc-svobodno jugoslovensko zemljo, in kot praznik rojstva in vstajenja organizacije Jugoslovensklh nacionalistov. Z bogatimi remlnlscencaml, z rasno etiko In borbenostjo Je v svoj plastični govor klesal program za konstruktivno delo Jugoslo-venov v svobodni domovini in za neizprosen odpor proti defetizmu. Po poklo-nu padlim trem borcem je zaključil svo) govor s podvigom vldovdanske misli — In vsa tlsočgalava množica se mu je odzvala z mogočnim: Zdravo, zdravo, zdravo! Takoj nato se Je formirala povorka I11 odkorakala po Aleksandrovi cesti na obhod skozi LJubljano. Za dravsko divlzlj-sko godbo sta stopali dve četi s pestrimi lampljoni, za njimi načelstvo, cel bataljon akcijskih čet, dva oddelka članic; nato za železničarsko godbo dvakrat toliki oddelki neunlformirane mladine, katerim so se sproti priključevali številni četve-rostopl narodnega občinstva, ki je v gostem špallrju, sosehno na glavnih ulicah, in z oken to veličastno povorko pozdravljalo s simpatičnimi aklamacijami in odzivi. Incidenta ni bilo niti najmanjšega; in tako je nacionalna Ljubljana preživela predvečer v vzvišenem zanosu: sutra jeste lljep Vidovdanak, — guslarski, Prin- čipov ln jugoslovenski. • • * Vidovdansko proslavo je priredil za svoje člane tudi Sokol L na Taboru. Udeležilo se je je po bakljadi tudi znatno število prebivalstva. Produkcija Glasbene Matice v Ljubljani V torek, 24., sredo 25. In četrtek, 26. f. m. so se vršile tri javne produkcije gojencev konservatorija »Glasbene Matice« v fllharmoničui dvorani pred številno poubliko. Na teh produkcijah so nastopili po stopnji zmožnosti najboljši učcnci našega konservatorija; iu reči je treba, da je bil uspeh nadvse zadovoljiv in časten. Predstavili so sc nam nekateri talenti, kl so že sedaj vredni uvaževanja, raji in poleg mnogoterih drugih, ki sicer še ne predstavljajo samostojnih tvorcev, ki pa so se s pridnostjo In vztrajnostjo izpopolnili do uvaževanja vredne stopnje. Prvi večer Jc prinesel lepo uspele instrumentalne točke na pozavni (šola g. Ka-rasa), klarinetu (šola g. Launa), flautl (šola g. Drapala), trobenti (šola g. Ka-rasa), violini (šola g Jeraja) iu klavirju (šola g. .1. Ravnika in ge. Šlaisove) ter pevske točke ge. Wlstlnghausen. Drugi večer so izpolnile instrumentalne točke na trobenti, violini (iz šole g. Šlaisa iu g. Trosta) in klavirju, pevske točke in kompozicijske točke (iz šole g. Mlchla). Na tretjem večeru pa smo slišali klavir (iz Ravnikove šole), violino (iz Šlaisove šole), rog (iz šole g. Capa) iu petje (iz .šole g. Wistinghausen): napovedana pevska točka iz šole g. ravnatelja Hubada je odpadla. Splošno je bilo v primeri s produkcijami prejšnjih let opaziti naraščajoče zanimanje za Instrumentalno glasbo, posebno za študij pihal, kar jc vsekakor razveseljivo, saj sc je pri nas doslej do prena-sičenostl gojila skoro Izključno pevska glasba. Lahko je bilo nadalje razvideti, da so skoro vso instrumentalne točke kazale več napredka kot pevske, pri katerih smo žal slišali le malo razveseljivih tonov, če izvzamem petje očividno nadarjene Milene Verblčevc. Posebno sta sc odlikovala pianista Anton Ravnik iu Pavel RančigaJ, oba iz šole g. Janka Ravnika, ki sta sc obenem izkazala kot temeljito podkovana skladatelja fug, prvi v modernejši, drugi v lalincjši formi; oba sta zelo častno reprezentirala kompozicijski naraščaj šole g. Michla. Izmed ostalih je na vsak način pohvalno omeniti zrelo in občuteno igro violinista Karla Ruplja in tehnično izpopolnjenost Vide Jerajeve (oba iz šole g. Šlaisa); prav lepo so se tudi obnesli ostali Instrumen-talistl lako, da so tc tri produkcije v mnogih točkah že sličilo koncertom tako po sporedu kakor tudi po Izvajanju. Lc žal, da ni bilo slišali nikakršnih orkestralnih ali vokalnih euscmblov, kar bi vsekakor šc povzdignilo vrednost teh prireditev in pokazalo zmožnosti posameznih učenccv v skupnem nastopu. Navdušena, mnogoštevilna publika, posebno mladina, ni štedila z zasluženim aplavzom in uspeh produkcije je jasno dokazal, da naš konservatorij nikakor nc zaostaja za podobnimi inozemskimi inštituti. Razstave meščanskih šol Razstave so že staro vzgojno sredstvo. V primitivni obliki je začel z njhlii že srednji vek, ker so pač že tedanji šolniki spoznali vzgojni vpliv razstave. Tedaj so razstavljali lc najboljše izdelke; razstava je bila siccr kvalitativno dobra, toda preglednega in celotnega napredka šole ni podala. Šolstvo pa kljub temu nikoli ni šlo preko razstav; obdržalo jih jc in izpopolnjevalo. Dandanes razstave sicer niso obligatne, so pa običajne, in vem, da vsak učitelj z veseljem razporeja koncem leta šolarske izdelke, saj vidi v njih svoj in učencev trud. Glavne pogreške — to ve danes vsak vzgojitelj — pa so prejšnje razstave beležile s tem, da niso prirejale kolektivnih razstav. Treba Je kolektive, t. j. razstava obsegaj vse stopnje šole, kolikor mogoče vse predmete in kar jc najvažnejše, slabe in dobre izdelke, drugače je razstava po-tvorjena. Takorekoč interna zadeva posameznih šol pa je način ureditve razstavnega prostora in razstavilo predmetov. V tem načinu tiči okvir razstave: prvi hipni vtis in estetika celotnega končnega vtisa. Tu je seveda nemogoče postavljati kakih pravil, pa tudi, čc jc povsod razstavni lokal šolska risalnlca; razstave bi bile po enotnem načrtu preenolične. Prosvetni oddelek je dokumentiral pomen teh razstav s tem, da jc nekaterim meščanskim šolam nakazal majhen znesek vprld razstavi In proslavi Vidovega dne; to je sankcija od najvišjega mesta. Cilj in namen razstave pa bodi danes sankcija od občinstva, v prvi vrsti prl-prostega. Ni prav, če so vabljene le »ho-noracije«, šola naj razplete agitacijo v vso okolico. Kolikor toliko pozna vsak učitelj dušo našega priprostega človeka: zato moramo z razstavo združiti nekaj prijetnosti, med njimi najprej godbo, petje, telovadne nastope in kratke šaljive dramatske prizore, manj pa so priporočljive dcklamaclje in govori. (Umestno hi bilo zbrati nekaj najboljših kratkih slavnostnih nagovorov, ki so že uspeli ob otvoritvi teli razstav in ki popularizirajo idejo Vidovega dne!) — Na meščanski šoli v Krškem, ki je najstarejša v Sloveniji, so razstavo običajne. Pravce v smislu vidovdanske ideje pa so jim dala šele leta po prevratu. Razveseljivo jc, da raste zanimanje za to razstavo od leta do leta tudi med okoliškimi starši. Popoln šolski orkester in dobro izvcžhan mešan zbor dajeta že drugo leto razstavi tisto zanimivo okolico kl je pač potrebna pri vseh takih prireditvah. Težišče vse razstave so seveda risarski izdelki, ki so razporejeni po stenah tako, da sc vidi učenčevo napredovanje skozi vsa 4 leta; isto razporedbo zavzemajo na dveh dolgili mizah literarni izdelki, ki so mestoma prvovrstno Ilustrirani. Ženska ročna dela so razstavljena zdaj v posebnem oddelku. Nov predmet hi novo zanimanje tvori letos «Podmladek rdečega križa«, ki jc siccr še skromno zastopan s pleteninami, lesnimi izdelki ln ilustracijami. Vsi razstavljeni predmeti pa tvorijo harmonično celoto. Na tak način sklepa učiteljstvo in mladina s ponosom in samozavestjo šolsko leto! — _i. Popotni Ahasver lil tako sem se preko noči odločil, da potujem opremljen z italijanskim vizumom preko Krasa in Reke na Rab, to pa v prvi vrsti radi tega, ker se bojim dolgotrajne in naporne vožnje preko Kar-lovca na Sušak. Sicer pa vožnja všteto 170 Din za vizum stane samo približno 20 Din več, nego preko Karlovca. Cc tako človek prvikrat po .odrešitvi« potuje skozi Postojno in Št. Peter, ima vtis, da se nahaja nekje tam v Kalabrijl. In res je tako. Slovenske govorice ni čuti, pač pa se po peronu kreta iu šeta nebroj široko-hlačnih kalabrežev s tistimi tipičnimi juž-noitalijansklmi bledimi obrazi in bradami a la Cavour. V Št. Petru se je v vagon natcplo ducat vročekrvnili Italijanov, ki so pri pogledu morja vzklikali: guaida, guarda il mare nostro, clic so mci atna-ro! Sama komedija. Dospevši na Reko sem jo korajžno krenil preko mostu na Sušak; nihče me ni zadrževal. Na Sušaku jc velik križ s prenočišči. Moral sem se z »veturo« voziti do hotela Jadrana ua .Pečinah«. Bajen je od tod razgled po širnem morju. Drugo jutro sem jo skozi nagrmadena ležišča lesa in plank ubral proti pristanišču. A kakor jc to žc tako pri nas v navadi, ravno isti dan ni odhajal pamik na Rab ob običajni uri, marveč šele popoldne. Ravnotako so bili razočarani Ljubljančani, ki so po cclonočni vožnji baš dospeli s kolodvora. Na Rabu In sploh nikjer — danes ni tujcev. Vendar pa so hoteli vsi zasedeni, da si primoran si poiskati privatnega prenočišča. Toda rabsko vino je dobro iu morje privlačno. Dobro smo se počutili; nekaj žrtev sl jč sicer izbralo 13-stopno vino iu težko prebavljivi »scom-brl«, drugače smo ostali pa vsi zdravi. Ker mi pa popotna žilica ne pusti miru, sem sc žc z, ozirom nu trenotno vladajoče južno vreme odločil na pot — v Italijo. Zakaj sem pa plačal vizum? Nova postojanka Zadarl Mesto v zastavah Askarl iu berzaljeri v paradi. Kaj se je neki zgodilo. Nič posebnega: mesto slavi zmago Zadrčanov pri vseltalijanski fregati tam nekje v Italiji. Speciallteta mesta Zadra je, da sme mesto vse cari-nc prosto uvažati, izvažati pa nič. Tu jc na vsak korak videti najlepši tobak, hercegovski, skadarskl, grški, po skrajno nizkih cenah: 17 lir cn kilogram. Pa kaj, čc ga nc smeš izvažati. Sladkor stane 2.90 lir itd. Nad .porto marino«, ki jc okrašen z lovom sv. Marka, je nadpis: «Qui il 4. nov. 1918 1' Italia vittorlosa attesa con la fede c coi suppligi del mar-liri calpcsti I barbari tra il glubilo di Žara redenta il tricolore vessillo per scni-pre innalzava.« Zvečer potujem v Ancono in preko Rima v Napoli, od koder se Vam zopet oglasim. I. Suchy. Prireditve NACIJONALISTI! Udeležite se današnje Vidovdanske proslave in razvitja prapora na Šentjakobskem trgu! la gasilske slavnostno kro e jo dospelo novo izborilo sukno po nizki ceni. Naročite takoj pri lila govnem oddelku 1078 a HR9D0 SCHE9BB, Ljubljana. Strašne sanje Kadar Je južno, spim vedno slabo in sanjam — grozota je povedati, kaj. Sinoči pa je bil rekord. Takole ob dveh se mi je zazdelo, da sem avtonomist. Sedel sem v beznici, ki je bila zatohla in umazana kakor kanal, in pil gotovo že tisoč let. V nekakšni megli so plavali okoli mene modri in tragično zmrdnjeni obrazi somišljenikov. Vsi smo godrnjali in zabavljali, ta na državo, oni na ustavo, tretji na preklete demokrate, četrti na hudičevo Orjuno, •Jaz pa na vse. Zakaj ime mi je bilo Janez Cnicrda in bil sem avtcnomlst... Pili smo, pili — kaj vem, kako sem kolovrati! domov! Vem to. da me Je zdajci obdala mokroti. ki ni dišala po alkoholu; ali je bila gnojnica ali Ljubljanica, nisem mogel razločiti — sicer pa mislim, da Je razlika neznatna. Začutil sem, da se utapljam. Izprva sein se prestrašil, a nato sem pomislil, kaj bo po moji smrti: »Slovencc« bo pisal, da sem postal žrtev belega terorja in da bo pošteno slovensko ljudstvo zmagovito dobojevalo ta boj. Ves poto-Jažen sem se preselil na oni svet. Ali tam — joj, presenečenje! Izkazalo se je, da Bog Oče ni klerikalec, ampak zaveden demokrat. Prešeren, ki sem ga ua zemlji tolikanj proglašal za »našega«, ie bil v nebesih minister zu pravosodje; Krdo me Je pogledal in jc takoj predlagal, naj se me neutegoma. pojlje,. k , vragu. Videč, da z drznostjo ne opravim ničesar, sem milo zajavkal in pokleknil in jel prositi, češ: «Prlzancsi, o Gospodar, in ne sodi me zaradi mojih misli, besed iu dejanj, ko sam veš, da nisem mogel drugače. Oelkar živi rod Ctherdov na mili slovenski zemlji, je venomer sitnaril in godrnjal; nič mu ni bilo po godu, vse, kar jc kdaj imel, je zanemarjal, vse, kar je bilo krepkega, je majal, vse, kar se jc držalo vkup, jc vlekel vsaksebi. Kako naj bo sirota Janez razllC.il od svojih 'cdov in pradedov?« »Da vidimo!« jc nejeverno odločil Sodnik. ZALOG-SP. KAŠELJ. Prostovoljno gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj priredi v nedeljo 29. junija na vrtu gostilničarja, g. Al. Plovniku veliko vrtno veselico 7, bogatim sporedom. Pri prireditvi sodc-Iujo godba na pihala .Svoboda Moste«, povski zbor Čitalnico Zalog pa bo zapel par ljubkih pesmic. KAMNIK. V nedeljo dne 10. avgustu priredi podružnica Jugoslovensko Matico v Kamniku »Matični dan. ter so mod drugim priredi velika tombola 7. najrazličnejšimi bogatimi dobitki, kakor tudi vrtna veselica z raznimi zabavami, ki bo sledila tomboli v Mestnem parku. Kamniška in ludi okoliška društva prav vljudno prosimo, da se pri določitvi svojili prireditev ozirajo na la dan ter tako pripomorejo Matici do lejišega gmotnega uspeha. VRHNIKA. Podružnica udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot na Vrhniki priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob vsakem vremenu vrtno veselico. Ob lepem vremenu so vrši na vrtu g. Kočovarja, od slabem pa v sokolski dvorani h sledečim sporedom: Sprejem gostov na kolodvoru ob dveh popoldne, godba z Jesenic, ples, srečolov, šaljiva pošta, licitacija z bogatim dobitkom, kakor ril«o-lov in žogoiiiet. Čisti dobiček jo namenjen v korist vojnim invalidom, vdovam in sirotam vrhniške okolice. ŽELEZNIKI. Z.i našo prvo napredno zmago so priporočamo, da nas poselit« 11:1 dan (i. julija pri otvoritvi Sokolskega doma v obilnom številu. TURNEJA ČLANOV LJUBLJANSKE dramb. Mežica: v nedeljo 29. ob treh popoldne; eli, šesti, sedmi in osmi razred. S' tem pa nikakor ul rečeno, da se ta zavod vn trajno izpre-meni i/, popolno (višje) gimnazijo z osmimi razredi v nepopolno (nižjo) s samo štirimi razredi, marveč jo stvar le ta, da so bodo postopoma otvarjali vsi višji razredi, čim pridejo letošnji (slovenski) tretješolei v poto, šesto itd. šolo. Prihodnjo šolsko leto bodo na lein zavodu slovenski žo vsi štirje nižji razredi, leto nato pa se otvori slovenski poli razred. Domače vesti * Nori rektor ljubljansko univerze. Za Studijsko leto 1024.-1925., t. j. od 1. oktobra 1924. do 1. oktobra 1925., je bil izvoljen za rektorja ljubljanske univerzo g. dr. Karel Hinteriefhnor, rodni profesor tehniško fakultete. Kot prorek-lor v tej dobi bo funkcijonirul sedanji lektor g. dr. Krnu Kidrič. * Odlikovanje naših muiiknv. Na predlog ministra prosvete sta bila z redom Belega orla odlikovana: Mttej Iluhait, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani in dr. Viktor Novak, vseučilIBčni profesor v Beogradu in predsednik Zveze p-v(kib društev. * Promorija. V Pragi jo g. Jožo Podboj iz Ribnice na tamkajšnji češki tehniki potožil inženjerski i-pit. * Velikodušen dar. Kakor smo poro-Eali, gerent mestne občino ljubljanske g. (ir. V. Krejči uuiirovljcuemu truov-sbemu župniku g. Iv. Vrbovniku oh njegovi 70 letnici in godu osebno fostital ter mu pri »ej priliki kot vozilo mestne otv'ne podaril 5000 Dln. G. jubilant Iv. Vrbivnjk pa je to vozilo podaril .'Družbi s-. Cirila in Metoda.-, ter s tem zopoi poknz:.l knko visoko ceni delovanje naši. obra-bene šolsko družbe. Bodi mu zn la v.' >dušcn dar e tem izrečeua iskrena zahvala I * Nadškof peh je zelo povoljen. Odliko ima 21 uč icev in 5 učenk (9.4 odst.), prvi red 153 učencev in 10 učenk (60 odst.), poni'1.jalni izpit dela 52 učencev in 5 učenk (20 odst.), nesposobnih za vstop v vlSII i —ed je 25 Ly-n"-v in 2 učenki (9 6 odstotkov), neredovana sta 1 učenec in l učenka (1 odst ). t. Imeroma največ jih jo padlo v prvem r zredu (16 ods'.), Vi 1 šteje s sporednico 82 učencev, Sol-s'-" leto se zaključi z Vldovdausko pro-s'-vo dne 28. I. m. Vpisovanje novih tičcicev v prvi razred se vrti 30. junija in 30. avgusta. * Olimpijske srolie. Jugoslovanski Diimpijsld pododbor naznanja, da je žrebanje olimpijskih srečk pveložer.o na ue-prek-icui dan 1. avr sta 1924. Nezadostna prodaja je primorala, rla so je ponovno preložilo žrebinje, da zberemo po-t.--una sredstva za pohod na olimpijado. Glavne olimpijske igre so v juliju in av-ustu ter je šo čar da zamujeno popravimo. Pozi-amo našo javnost, da sega p-''no po srečkah ter podpre s tem oli pijskl t -i. * Matura na drž. ženskem učiteljISčn > L.' ""»ni. V imeniku nproHranih knndl di.tk je pomotoma izostalo ime gospodič ne Marije Kramarši«, kar s tem popravljamo. * Višji tečajni izp!< r,- liceju in ženski r -n* ; glmna iji. Pod preisedslvom vse-učiliščnega profesorja dr. M. Trlvunaca i/. Beograda sc je v "II višji teč. Izpit na liceju v dneh 'O. d-> 12. junija. Po'oŽile gn sledeče kandidatke: Bernot An-g*'-. Cerkvenlk Emilija, Češnrek Marija, ['"-'in Olga. Kadunc ia, Kiaula Vera, Kvslik Marija, Ložar Angelu, Ludvik Vlasla, Papež Svetk-i, Pavletič Milena. Pirievce Anica. Schaui- Lea. Stuuicu Na- do, Tosli Renata, Unj^r Hllda, Welley Hilda. 8 kandidatke so bile reprobirano na pol leta. V dneh ?5. do 20. junija togi leta »c jo vršil viSjt teč. izpit za žensko gimnazijo pod vodstvom prol. viS. pedag. šolo g. Zivanovlča iz Beograda. Položilo so ga vso prijavljeno gojenkc, in sicer: Arselin Ana, Golias Marija, Grm Marija, JamSo.u Marija, Keršmane Droga, Merljak Božena, Mohorič Milena, Pire Vera, Zupan Marija. * Ferijalui Save*. Na kongres v Skop-IJo odpeljemo dno 7. julijn z vlakom, ki odhaja iz Ljubljano ob 12.10. S tovariši s Štajerske so snidemo v Zidanem mostu, odkoder nada'.' >ino pot ob 14. Tovariši z Dolenjskega vsto; ijo v Zagrebu (gl. kol..) v vlnk, ki odhaja ob 18.15. Event. informacijo za potovanje dnjo .-.-.. PFS. uuivorza, Ljubljana. — Pfei-ier, pročelnik. * Ii. leinik višje strojne šole n« teb. s-ednji šoli v L.tubl.i ul dr ruje za spomo-uih padlih Oijunašev 155 Din. * TurijtovsUi vlak na Vidov ilan. Kakor nam sporoča ravnateljstvo državnih žel"zuic, so turistovskl vlaki, ki vozijo o'i nedeljah iu praznikih, v prometu tudi da; es, ua Vidov dau. * Ncgouielue tekir članov ljubljanske op«; o in drame. UspeSna akcija za BorSt-nik-VorovSkov spomenik so imenilno razvija. Kouibinirimo moštvo ljubljanske op-3 in dramo 'ira nogometno tekmo daues v pel »k 27. t. m. proti članom Klc-'nlišča v Celju, v nedeljo 29. t. m. pa v Mariboru. Obakrat v sledeči postavi: Betcllo-Pugelj, Kovač-Sancin, Zupan, De-bevec-Kogoj, Bertok, Bisuovec, Kralj, Č^rmnk. Ker je u-men tekme plemenit, pričr-kujomo ludi lu otilno udeležbo. * Medicinska ra*s'ava v Zairrebu. V 0 "bru L 1. so priredi povodom proslavo 50 letnico Zbora zdravnikov Hrvatske, Slavonije in Mcdžimurja ler kongresa Jugoslovenskcga zdravniškega društva medicinska razstava v Zagrebu. Zdravstveni iu medicinski zavodi, kopališča ild., nadalje ind -Sirije, tvrdke iu zr.slopuištva farmacevtskih preparatov itd., založniki znanstveno in popu'?rne domače medicinsko literature starejšega in novejšega datuma, kakor tudi vsi interesenti, ki bi hoteli pri tej priliki razstavili, so vabijo, da so prijavijo z označbo površine izložben ga prostora in kaj nameravajo razstavili, najkasneje do 1. julija t. i. Izložbenemu odboru Zbora zdravnikov (v roke dr. Vin Umira Cepu-liča) v Zagrebu, Kukovičova 32, pritlično (Dispanser), kjer se dobo tudi vse pori rob j informacijo. Uradne ure so v po-n" '_,jek, četrtek in ;-'"k od 8. do 9. dopoldne v Kukovičevi ulici 32. Posebno re naglaSa, da Ima -azstava namen, da pokaže razvoj zdravstva in medicine v zadnjih 50. lotih pri nas. * Upokojenci vseli kategorij ln železniški invalidi. Prejeli smo: Minulo je že Iri leta, odkar so se anstavljencem uredile njihove plače v dinarsko veljavo. Z istim dnem bi se moralo to urediti tudi za upokojence in železniške Invalide. Pri raznih ministrstvih v Beogradu leži ne-broj kolkovanlh spomenic, v katerih je natančno označena po'rebna in pravična preureditev mesečnih prejemkov slarih upokojencev vseh kal' gorij in železniških invalidov. Cas je že, da ministrstva te spomenice preštu iirajo ler nemudoma ukrenejo potrebno, da so njih vsebina uveljavi. VpoSteva naj se, da so tudi stari upokojenci in železniški invalidi i vršili zvesto ln pošteno svojo službo ter ; so upravičeni zahtevati, da se njihovi me-| sečni prejemki uredijo tako, kakor to od-' govnrja pravici. Delavska razsodišče v Ljubljani naj se ner •'oma ustanovi. Za-l-"n zi to je izSel že 8. juniji 1922., zakaj torej to zavlačeve je z ustanovitvijo. Koalicija upokojencev. * Itavnaleljstvu državnih želoznic. Iz Litije nam pišejo: Pred vojno so se brzi j vlaki ustavljali tudi v Liliji, opuščeni so 1 .i š-le mc-d vojno. V žlvljenskem interesu tega kraja pa je, da bi se brzoviaki v Litiji zopet ustavi; '!. Litija je sedež okrajnega glavarstva za sodna okraja Višnji Gora in Litija. Tu' "j se nahajate d-t, tv-nicl in tudi lesna trgovina se lopo razvija. Trgovci, ki nameravajo od tukaj, da potujejo v svr' i trgovskih zvez v vzhodne krajo uaSe prostrane domovine, sc morajo najprej peljati z navadnim vlakom v Ljubljano, in šele polem z brzim vozom proti vzhodu. Vsaka država skrbi zalo, da jo zveza na domačih tleli z vsemi kraji, post'- na glavnih progah brezhibna, le pri ms Je treba menda 5o vedno opozarjati na to. Iz voznega reda jo -azvldno, da se na Hrvatskem ustavljajo brzoviaki celo v krajih, ki so veliko manjšega pomena, kakor Litija. Cvr\ da bi se tukaj ne ustavili, nl nobene. Naj bi so torej kompetenčnl fak-t"v zavzeli žito, da dobimo zopet svoj brzovlak nazaj. * Nnlcfnj za fotografijo najlepših krn-jrv. Ministrstvo za trgovino iu industrijo objavlja: Za amatersko fotogrnfp se rnz-ilšejo nagrado za najbolj uspele fotografije raznih krajev Jugoslavije. Sliko morajo biti izbrane po vsebini in morajo predstavljati motive, ki so primerni v propagandno namene. Določenih jo devet nigrnd. in sicor: prve tri po 2000 Din, druco tri po 1000 Diu in tretje tri po 500 Din. Foloirafije mornio bi'l v formn-l t dopisnice ter izdelane jasno In ostro, da se morejo pozneje povečali. Vsak konkurent lahko pošlje dvo fotografijo, kl »c pred ložo odseku za saobrnčaj potnikov iu turistov omcnicneea ministrstva naj- kasuajfl do 31. oktobra 1924. Na vseh lotogratijuh po mora biti zabeložano ime kraja in objekta, ki ga »lika predstavlja. Slike postanejo last odseka zn saobračaj potnikov in turistov tudi čo niso bilo nagrajone. * Izlot Jadranske Straže se vrši od 13. do 22. julijn 1924. od Sušnka do Kotora z ogledovanjem vseh važnejših obmorskih krajov. Ceno za vožnjo in hrano na par-niku znašajo za I. razred 3800 Din, za it. razred 8300 Din. Nn železnici do Sušnka jo dovoljen popust (najbrž 75 odst.). Priglase sprejema obenem z donnrjem lo do 1. julija t. 1. Jadranska Straža, Ljubljana, Turjaški trg št. 3, II. nadstr. (telefon št. 47). Pravi kranjski firnež suhe In oljnate barve, špirit, gorljiv, slikarske ln pleskarske potrebščine RAVHEKAR & DERGANC Pred ŠkofPo tSt 20. 3322/» * TivrofIjive poj nc pošiljko. Direkcija požlo in brzojava v Liubljanl objavlja s—ininok nevračljivih poštnih pošiljk za r--see april 1924. Občinstvu jo seznauiek na 1 -ogled v prostoru za stranke na vseh pošlnh v področju ljubljansko poštne ii-r"' je stresel svojo jezo na 0 " hrvatsko turiste, ki radi posečajo tudi naše slovenske planine. Svetuje jim, n j se obdajo - kitajskim zidom napram bratom Slovencem in naj se spenjajo samo po Velebitu in po hribih gorskega 1 rtara, nikakor pa naj n* posečajo Tri-g'iva ili ostalih dbnih slovenskih gor. Ali naj jparatistična po':tika tudi luri-slcm zapro njihova pota? * Porarejeni iirski l-ankovri. Kakor javljajo iz Pulja, krožijo tamkaj ponare-jei i bankovci po 50 in 100 lir. Policija jih je zaplenila žo več. Ker utegnejo taj-zilikalorji ulihotapili ponarejene bankovce tudi v Slovenijo, naj bodo naši ljudje pororni. * Ugleden meščan pajdaš bolgarskih čelnikov. V Skoplju je bil predvčerajšnjim ugledni tamkajšnji meščan Toma To; 'ovif, bivši slc pSčInski kandidat, zaradi pospeševanja četniško akcije ob-=-:"n na pet let t ,e ječe. ' * Smrtna obsodhr v Ranjalukl. — V Br ijaluki se je v zadnjih dneh vršila sodna obravnava proti seljaku Ml -ajlu 2t'"l, ki jo meseca nprila iz ziscde ustrelil trgovca Mlbajla Relič.-'. Zmia jo Izjavil. da pa je P.pbič spravil ob niegovo po-s"'vo, vsled čosir se jf> moral nad njim r--S"evotl. Sodni dvor nJoTovec;a zigo-vora ni uv-ževnl ter jo Zuno obsodil na s-irl na veSilIh. * Obsojeni verniki v Sibenifki davčni u - i. FCnkor smo svoj" lobno poročali, so n-'■ Itnlijaui lu Sibeničani vlomili v dn-rai urad v Šibenlku ter odnesli ■ :č tisoč dimirjsv. Vsi 1't-Je vlomilci so prli- II oblasti v roke. Porota v Sibeniku j" vse obtožence progl"si'n za krivo, nakar j '• je sodiščo obsodilo na 1 do 5 let ' ž-V- ječo. * Ti ljubosumnosti 7a'-o-l"l ženo. Tri-leselletnl posestnik Jurij Kožar iz Jnr manovca pri Dratr'jnh jo šel pretočeni teden s svojo ženo v Celjo, da si nakupila nekaterih potrebnih stvari. Po končanem opravku sla j^ipivala po mestu in krenila ualo proti Bukovem iluku. kicr sta se zopet ustavila v neki gostilni. Msd potjo odtod jo začol Kožar svojo ženo zb.-.dati In psovatl, češ da je Imela že prej ženitvijo neko ljubavno razmerje. Med prerekiuijom jo potegnil Kožar naenkrat svoj nož ter ga zabodel ženi v desno prsno stran. Zena mu jo nato nož odvzela ter ga vrgla v bližnji oves. Po-krzn!-' mu jo svojo okrvavljeno obleko in mu očitala, zakaj je to storil. Mož jo pričel jokati in prositi odpuščanja. Da bi šla k 7 '— volku, sta sc vrnila proti mostu Celju. Grede pa jo postalo ranjoni ženi vsle I krvavljouja žo tako slabo, da so jo nriožlli na voz tor jo prepeljali v opas-nc-i stanju v celjsko javno bolnico. Mož so jo sicor izgovarjal s popolno pijanostjo, vendar pa jo romal v preiskovalne znporo celjlkegi okrožnega sodišča. • Strela ubila tri žensko. V selu Skri-ljev pri Bakru jo divjala to dni buda nevihta. Neka mloknrica, ki je peljala v Bakar mleko svojim naročnikom, se jo prod neviMo zatekla v kmečko hišo. V trenutku jo udarila v hišo strela, kl jo ubila mleknrico ler domaČo gospodinjo in ljeno hčerko. Iz Ljubljane * Vidovdanski i>it"'--'08, kl bl se imel v "Vi danes ob pol 9. dopoldne na trgu in katerega so so nameravale pevskega zbora Glasbene Malice ud '-liti tudi mnoge nacijonalno orga-n'z"olje, Je nenadoma preložen v ozko, kv-*jemu dvajset ljudi obsegajočo pravoslavno kapelico v voJaSnici kralja Petra. Matični zbor bo sodeloval na ta način, da bo pcvnl zunnj prod kapelico. Pripovedujejo nam, »"i jo bil priraslo* preložen v nedostopno kapelico iz poliiičnib obzirovl Ne vemo koga zadeni krivda na tej duhovitosti — upajmo, da ne pravoslavno cerkveno opStino — vsekakor pa menimo, da se katoliška Ljubljani ne bl prav nič pohujševala, al-o so v njej pod milim nebom vrši svečana pravos'avna služba božja, kakor »o tudi pravoslavni Beograd no pohujšuje, ko se po njegovih uli—h pomika z vsem pc-ipom katoliška Te' ,va procesija. Ro-dolj- bno občinstvo bo seveda navzlic neumljivl (skoraj bl napisali drug izraz) prepovedi v mnog*brcjnem Številu so udeležilo paraslosa za Vidovdanske Ju-naVe. u— Sprejemi pri g. velikem županu. Vsled preobilice uradnih poslov bo g. veliki župan dr. Baltič sprejemal stran, ke le v sredo in v petek od 10. do 12.30. Stranke se opozarjajo, naj se obračajo glede svojih zadev v prvi vrsti na posa« mezne referente in le v najnujnejših slučajih na g. velikega župana samega. u— Občni zbor I. mestne moške po« družnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se vrši dne 30. junija t. L ob (i. uri popoldne v C. M. pisarni v Narod, nem d >mj. GO odborniki in £l.ni po« družnice se uljud-.to vabijo k istemu. — Prof. Bartcl, predsedrik. u— Gospodinjska šola v Mladiki pri« redi v pondell«k dne 30. ju-.uji od ld. do 19. ure raztlavo kuharskih izdelkov. Ob 19. uri se vrSi nato čajanka, kjer bo« do izdelki z« lastno ceno ni prodaj. u— Ogled umetnostnih spomenikov. Umetnostno.zgodovinsko društvo prire« di v slučaju lepega vremena v nodeljo, dne 29. junija izlet v Kamnik, Mekinje in Tunjlce pod vodstvom konservatori« ja dr. F. Steleta. Odhod iz glavnega ko« Iodvora v Ljubljani ob 7.55 zjutraj. Va« bljeni so člani in prijatelji društva. u— Zveza ljubljanskih «Orjun» pozi« va vse člane in članice, da se brezpogoi« no po'noštevilno udeležo Vidovdanske proslave. Vsak naj pokaže, da je pravi nacionalist. Člani in članice se udeleži« jo obhodov v sklenjenih vrstah v kroju in oni brez kroja z znakom. Zbirališče na Vidovdan ob 8. uri dopoldne na So« kolskem telovadlšču v Tivoli. te mislim, Jfflrim čokolada! u— Občni zbor Kluba trgovskih aka« demikov sc vrši dne 28. junija ob 8. uri zvečer pri «Mraku». u— 5. redni občni zbor Narodne Ga« lerlje se vrši v torek dne 1. julija ob 5. uri v srebrni dvorani Uniona. u— Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon«. V pondeijek dne 30. junija ob pol 8. uri zvečer skupna vaja. V zbor se iprejme zn bodočo sezono par dobrih sopranov in altov, toda nc pevk začet« nic. — Odbor. u_ V priliki Sentpeterskega žtgnonja se priporoča gostilna pri «F!egarju», Z a« 'oška ccsta 7. Torej vsi v Vodmat na štruklje. u— Pevski zbor Narod, čitalnice v Sp. Šiški priredi danes pri Petru Stepicu pevski večer. Vstop prost. — Odbor. u— Tapetniško ln dekoracljsko de« lavnico ie otvoril na Krekovem trgu št. 7 (poleg Mestnega doraa) gosp. Rudolf Uadovan. Izvrstnega mojstra in njegovo delavnico občinstvu toplo priporočamo. Glej današnji oglas. u— Posetite gostilno »pri Nestlnu«, Tržaška cesta Stev. 41 u— Policijske pr jave. Od četrtka na petek so bili prijav'jeni polici ii sled.-či slučaji: 2 tntvini, 3 kaljenja iomc|M ml« ru, 2 picstopka obrtnega reh 3 pre« stopki pasjega k- Humaea, D -lučajev ccstnega iiolicpukcga reda, ! lahka tc« lesna poškodbi n i prikrivtnx tule lastnin?. Iz Celja e— Konccrt v celjskem mestnem par« ku. Celjska žetamičarska godba priredi v nedeljo dne 29. Junija od 11. do 12. ure koncert v mestnem parku. Vstop prost e— Mestna deška in dekliška Sol a v Celju. Na obeh Šolah Je bilo po šest to« meljnih razredov s tremi slovenskimi vsporednicami. Na doSki osnovni šoli jc obstojala šo vrhutoga nemška meša« na vsporednica, ki Je kot zadnja iz pre« obratne dobe koncem letošnjega šolske« ga leta izdihnila. Stola jo samo še 11 otrok, in sicer 6 dečkov ter 5 deklic. Koncem šolskega leta je ostalo na deški osnovni šoli 317 učoncev, izmed kate« rib je napredovalo 291, a zaostalo 26 (8.2 odst.) učenccv. Po narodnosti je bi« 10 samo 27 Nemcev, drugi so slovensko oziroma jugoslovansko narodnosti. Na dekliški osnovni Soli je izmed 267 učenk konccm šolskega leta sposobnih za viSji razred 249 in nesposobnih 17 (6.4 odst.) učenk. I'o narodnosti jo htlo samo 11 Netzik. Šolski obisk je bil v splošnem jako povoljen. Zdravstveno stanje m obeh šolah je bilo zadovoljivo. Vsled širjenja škrlatice po mestu je hila šola raescca maja za 12 dui zaprta. Na obeh zavodih ni bilo nobenega smrtnega slu« čaja. e— OlepSevaluo in tujsko prometno društvo v Celju prosi vse stranke, ki imajo čez poletje sobo na razpolago, naj to javijo društvu ali pa tvrdki Gori dar & Leskovšck. Doslej se je prijavilo dru« štvu ie mnogo tujcev. Društvo si Stoje v dolžnost, da na ta način ustreže prebi« valstvu io letoviščariem. c— Šolski zaključek os okoliški deški osnovni šali v Celju. Sola Je sedemrsi« redna s petimi vsporeduicami ter je Ste« la oh zaključku šolskega let« v vseb raz« redih 401 učcuccv. Najmočucjši razred (1 b) šteje 49, najšibkejši (7 raz.) 13 učencev. Pod šolskim vodstvom jc na« dalje dečja stanlca s 63 gojenci. Na šoli je poučevalo 13 učiteljev. Utai uspeh ob koncu šolskcia leta je povoljen, kaj« 11 za prestop v višje razrede je »podobnih 365 učencev, neredovanib in nesposobnih jc 96. Odpustnico je dobilo 40 učencev. Ponovno je treba poudarjati, da so Sol« ski prostori v skrajno denolatneiu sta« nju; nekaj razredov jc uaatanjonib cc« lo v stari gimnaziji. Okoliška občina bo morala šolsko vprašanje vendar enkrat vzeti resno v pretres io se, zavedajoč se njene visoke kulturne naloge, ae bo smela ustrašiti tudi skrajnih žrtev. Iz Maribora a— Vidovdanske proslav-j v Maribot ru. Po slavuostni maši v stolni cerkvi sc vrši na Glavnem tigu vehki vojaška parada, nakar bo ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma brigadir g. Nikolič predaval o razvoju srbsko kulture v zvezi z osvobodilnimi boji, zlssti o bitki na Kosovem polju. Zvečer je istotam oficirska družabna prireditev z vojaško godbo. a— Mariborska Glasben« Matica je odložila svoj koncert v Rogaški Slatini na Vidovdan, ker ni dobila zaprošenega dovoljenje za polovično vožnja Udcle> žit« pa sc bo v nedeljo sokolske slavno, sti v Rušah. — Glasbena šola Matice jo imela v sredo in četrtek javno produk« cijo svojih gojencev, ki ]e pokazala ve. like uspehe. Obširneje bomo o tej pro« dukciji šc poročali. Nastopa viSjega od' delka, ki se je vršil v četrtek zvočer v dvorani Kazine, se je udeležilo precop šnje število publike z županom Grčar. jem. Nekateri gojenci so želi neobičajne živahen aplavz. NARODNI PRAZNIKI IN LEKARNIŠKA SLUŽBA. V smislu ministrske naredbe o prazno vanju narodnih praznikov velja tudi z« lekarne prazniška služba, t. j, služtx opravljajo samo dežurne lekarne. Pa si najde nekdo, ki ml ie sedaj šc nemat in objavi v vseh ljubljanskih dnevniki! vest, da imajo na Vidovdan vse ljubljanske lekarne službo do eno popoldan. Da to samovoljno ln absurdno «odrcd-bor-, kl jo .lc zagrešil nekdo, kl se jc »pozabil« podpisati pod njo pokažem v pravi luči, navajam sledeča fakta: Na Vidovdan ne poslujejo bolniške blagajne, je velika večina zdravnikov odsotnih iz Ljubljane in je frekvenca leka-ren ob narodnih praznikih po ljubljanski kot po podeželski publiki minimalni tako da bl za celokupen promet zadostovala ena sama lekarna. Ta samovoljna «odredba», kl Je bila storjena brez predhodnega sporazuma i ljubljanskimi lekarnarji ic Cisto neka posebna ljubljanska specijallteta, ker uva.ii v Jugoslovansko farmacijo tudi popoldanske praznike, katerih do sedaj drugje š< ne poznajo. Kei v Ljubljani nc razsaja nlkaka epidemija, ktera bl zahtevala na narodi)' praznik pomnoženo lekarniško službo i" ker lekarnarji, vsa) tisti, kl morajo neprestano sami delati, ne marajo opravljati službe za špas in kratek čas Se ns Vidovdan, objavljam sledeče: Na Vidov dan morata po turnusu imeti dnevno službo lekarni Bakarčič in Pte-coll, od 19. ure naprej lu nočno službe pa lekarne: Prohazka, Ustar in Jošt. Vsi ostali lekarnarji pa bodo storili kar jim velevajo Čast, narodni ponos in vest Lekarnar R. Rarnor, L č. tajnik slov. lekarn, gremila Laslnilt in izdajatelj Koiuorclj «Jutra> Odgovorni uredr"r I'r. B roso ti" Tisk DelniSko tiskarne, d. d. v Llubll«nl Pred 1914 Sarajevski Vidovdan česetimi UIDOUDRH leti 1924 Vidov dan 1914, Sarajevo, deset let... taj nam je vsem v spominu, kako se je godilo, kako obravnavalo in kaj sledilo. Franc Ferdinand je bil prestolonaslednik odmaklili let, toda mlad general, voj-Ičak liemško-habsburgovskega kova, a jober zakonec. Zahotelo sc mu je manevrov v Bosni, v letu po srbskih zmagah in maščevanem Kosovu, manevrov ravno v Bosni, — in oficijeluega sprejema v Sarajevu ravno na Vidov dan. Našlo se le na Dunaju par razsodnih glav, ki so •nu branile pot, toda Franc Ferdinand ic jil habsburški prestolonaslednik in general, zato se jc odločil, kakor ga je podkrepila omejena generallteta ln kakor mu je vrhovna oblast v Bosni s famoznim generalom Potiorckom na čelu ukrcnih vse potrebno za veličasten sprejem... ti nedolžne osumljence, ki jih jc policija doganjala po vrsti. Policijski šcll so bili seveda takoj prepričani, da gre za .široko zasnovan komplot. in niso zamudili ničesar, da ne bi podprli špekulacije na končna odlikovanja in najvišje polivale. Aretiranci Princip, Cabrinovič, Iijič iu drugi pa tudi pod batinami iu barbarskim maltretiranjcin niso priznali ničesar. Vesti o atentatu so v kratkih urah pre-brnclc preko Dunaja vso monarhijo in Evropo. Potvorbc, denuncljacijc, klcče-plaztvo, liarangua so v naših deželah začele hipoma zoreti v ogabno žetev. Ko so preko Slovenije z dvornim vlakom odpeljali obe žrtvi, je «Slovenec» pobesnel in klical žveplo in ogenj nad slovenske vcleizdajalce, klerikalni štab napovedal protestne shode, policija in nemškutarska sodrga uganjala orgije. Deset let... saj nam je vsem v spomi- Atentatorji Glavna, neposredna atentatorja v Sarajevu sta bila Gavrilo Prinčip in Veljko Cabrinovič. Prinčip jc štel komaj 19 let, poln notranjega žarenja, organizator in Prestolonaslednik Franc Ferdinand je nu, kako sc je godilo, kako obravnavalo vzel seboj soprogo Sofijo in mogočno in kaj sledilo. Kar se jc zabrisalo, bo tre-spremstvo. Vso pot preko Dalmacije do ba obnoviti, da Vidovdan 1914 dobi ves Sarajeva je bil aranžman avstrijski, s svoj trpki pomen v naši nacionalni jugo-slavoloki, poklonltvami, slavospevi in — slovenski zgodovini, domačimi deputacijami. V Sarajevu jc bil slovesni sprejem določen za 10. dopoldansko uro na rotovžu. Franc Ferdinand in soproga sta sc s cc-lotnirn spremstvom peljala tja. Ko jc dospel avto v bližino rotovža na tedanje Applovo nabrežje, ob Miljacki, jc priletela bomba, toda preden je eksplodirala, jo je Franc Ferdinandov avtomobil že paslral In so drobci nekoliko poškodovali Ie naslednji avtomobil z dvema štabnima oficirjema ter šest gledalcev. Bombo jc vrgel Nedeljko Cabrinovič, ki sc je po atentatu vrgel v Miljacko, a so ga hitro privlekli na suho in aretirali. Avtomobili so pridirjali pred rotovž, kjer je čakal župan z mestnimi očeti in paradnim zborom. Franc Ferdinand je naglo Izstopil, a preden jc župan pričel z nagovorom, je nadvojvoda razburjen stopil sredi občinskih mož in lili nahrulil' nemški: »Kakšno gostoljubje vlada tu, da me sprejemate z bombami? To sem hotel povedati. Zdaj govorite!.... Zupan je preplašen izdrdral svoj pozdravni nago-.vor. Prestolonaslednik ga nI poslušal, temveč držal svojo soprogo, ki mu je omedlevala. Po končanih ceremonijah, opravljenih med mučno tišino, je general Potiorek rotil prestolonaslednika, naj se takoi vrne v konak. Prestolonaslednik Je vse prošnje odbil in zapovedal, da se vse Izvrši po programu, predvsem pa je hotel takoj obiskati ranjenega podpolkovnika Merlzzlja v bolnici. Potiorek ga je nato prosil, naj dovoli vsaj, da policija docela izčlstl ulice, toda Franc Ferdinand jc tudi to odklonil in prepovedal. Tako je torej avtomobil odpeljal nazaj po Applovcm obrežju, da zavije v Franc Jožefovo ulico. Avto je vozil prccej naglo. Ob zavoju v ulico je malo pojenjal in vozil tik ob trotoarju. Tu je stal mladi Gavrilo Prinčip. Bliskovito je iztrgal brow-ning in ustrelil dvakrat naglo zapored. .Učinek je bil smrten. Vojvodinji Sofiji je krogla šta v trebuh in se zarila v želodec. Francu Ferdinandu je druga krogla razbila na vratu glavno žilo. Šofer je divje pognal avtomobil proti konaku. Oficirji spremstva in policija so se z golimi sabljami vrgli na Prinčipa in ga mesarsko pobili na tla. Ko se je zavedel, so |ga med neprestanimi insulti tirali na policijski urad. Franca Ferdinanda in Sofijo pa je avto že izkrvavela pripeljal pred ■konak, kjer so ju odnesli v spalnico. Po vsem mestu je zavladala strahotna panika. Vojaštvo, pobesnela policija, kader detektivov, konfidentov in ovaduhov Je stopil v divjo akcijo. Takoj je bilo proglašeno obsedno stanje, po ulicah so kri-žarile neprestane patrulje, ki pa niso marale videti barbarskih demolacij srbskih hiš. Sodne oblasti in policija so stale v permanencl, zakaj odrejati je bilo treba brezobzirne hišne preiskave in zasliševa- Danilo Iljič Gavrilo Princip atentatom vrnil v Sarajevo. Veljko Cabrinovič je bil tipograf, star 31 let, sprva socijallst, nato naciotialcn upornik. Bombo, ki jo jc vrgel sta mu Izdelala člana četnlških udruženj, mlada nacionalista Danilo Iljič in Miško Jovanovič, kl ju je policija Iztaknila kmalu po atentatu in sla kot glavna sokrivca delila pred tribunalom tragično usodo prvih dveh. Gavrilo Prinčip je bil radi mladolctno-sti obsojen na 2(1 let težke ječe. Trpel jc v praških kazematah, v peklenskih mukah. Pretepali so ga, kamenita tla, kjer je spal, so mu dnevno polivali z vodo, da ie začel živ trohneti. Nagnilo desno roko so mu amputirali. Glad in jetika sta končno po dveh letih Izsrebala, kar je še bilo v Prlnčipu živega, ter ga rešila trpljenja. Prlnčlpcve kosti so sc po prevratu vrnile v domačo, svobodno grudo. Cabrinovič, Jovanovič in Iljič, obsojeni na smrt, so končali svoic sokolsko življenje v jutru 3. februarja 1915. Vso noč so prespali mimo. Najvcdrcjšl jc bil Cabrinovič, ki jc bodril oba tovariša: »Naj nam ne bo žal, da umremo. Jaz verujem, da ho moj narod šc svoboden In srečen,. Tiste dni so blizu sarajevskih trdnjav odmevali topovi Karagjorgjcvc vojske... Prvi je bil obešen Cabrinovič. Ko so ga dvigali na vislice, jc vzkliknil: »Zlvcl srbski narod, živela svoboda!. Jovanovič je končal enako. Dva dni prej jc pisal Sokolstvu v slovo plamcnečc pozdrave. Danilo Iljič, poslednji, je ostal hladnokrven do kraja. Sporočil jc poslednji pozdrav svoji revni materi, kl jI je bil edina opora. Njegova mali še danes živi v Sarajevu, trpi pomanjkanje in oskrbuje grobove treh inučcnikov. Politika, ki je vodila do atentata Razmerje med Avstrijo in Srbijo pred letom 1914. Od dobe Jožefa 11. daljo jo smatrala Avstrija zapadno polovico Balkanskega polotoka za svojo interesno sfero. Prav posebno pa se jo pokazala tendenca po okspanzivi v tej smeri v drugi polovici XIX. stoletja, osobito po lotu 1867., ko so jo črnoiolta monarhija z upeljavo dua-lizma začasno okrepila. Vzpričo dejstva, da ni imela prokmorskih kolonij, kot ostalo svetovne velesile, jo smatrala av-strijsko-ogrska gospoda Balkanski polotok za ono deželo, ki naj ji služi no-kako namesto kolonij. Osobito jo od leta 1878. daljo delala sistematično na to, da si zagotovi v Srbiji popolno gospodarsko premoč in prevlado svojega političnega vpliva. Koruptna in nepopularna vlada Milana in Aleksandra Obrenoviča jo bila kot. nalašč primerna, da se izvršujejo avstro-ogrsko gos|>odarsko in politične imperialistično težnje." In zares so se izvrševale v ]>olni mori. Srbija jo bila v oni dobi lo vazal avstrijske politiko in kolonija avstro - madžarskega velokapi-tala. Provrat v letu 1903. je napravil vsemu temu konec. V Srbiji so je uvedla parlamentarna vladavina, vsled česar jo prišla do veljavo prava smer narodno politike, ki ni mogla biti drugačna nego nacijonalno srbska in jugoslovonska. Nehala jo doba politično odvisnosti od Dunaja, mogoča samo v času, ko so si morali Obrenoviči z vojaškimi konvencijami z Avstrijo zavarovati svoj prestol, eventualno tudi zoper — lastni narod; Srbija jo postala politično zares ; povsem samostojna, iščoča si prijateljev izreden talent. Kot sin revnega seljaka iz|v. fusiifi.f ^/T^' Hkrati ,80 f. PriCel° Grahova je v bedi in idealizmu dovrševal f 6 • n,° ^j^po.iarsR, >fPrc" glmnazijski študij v Sarajevu. Dve letil:,ok ln, fln!U;«n°. uravnovešenje, pred atentatom so ga izključili in sc je nodal v Beograd, odkoder sc jc pred I kor so bili Obrenoviči finančno spravili državo na rob propada. In Srbija je začela napredovati. Niti ni bilo troba propagande od zunaj, da so se k njej obrnili najboljši duhovi potlačenih Jugoslovanov na ozemlju Turčijo in Avstrije. Kakor hitro je Avstrija uvidela, da so Srbija izmika iz njenega gospodarskega in političnega tutorstva, jo je hotela najprej prisiliti k stari politiki z brez-ol»ziniim gospodarskim pritiskom. Pokazalo so jo to takoj o priliki dogovorov z Bolgarijo. Zbližan je, ki so .jo pričelo med Srbijo in Bolgarsko takoj leta 1904., jo privedlo že leta 1905. do jako konkretnih rezultatov; v juniju sta obo vladi sklenili dogovor o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo. Toda istočasno so so vršila pogajanja med Srbijo in Avstrijo za obnovitev trgovsko pogodbo, pri čemer pa jo habsburška monarhija pod vplivom veleagrarnih krogov hotela postaviti visoko tarifo za izvoz srbsko živine in žita, pri tem pa zahtevala zase največjo prednosti gledo izvoza avstrij- bolgarska vlada objavila načrt namora-vano carinsko zvezo s Srbijo, jo Avstrija nastopila z vso silo proti njemu in ga znala preprečiti; takoj pa ga jo porabila kol, pretvezo, da jo prekinila trgovska pogajanja ter zabranila vsakršen uvoz iz Srbije. Srbija jo nato zaprla mejo za avstrijski uvoz in tako so jo pričela v januarju lota 1900. znamenita carinska vojna med Avstrijo in, Srbijo, ki jo z raznimi presledki trajala do lota 1910. Mali srbski David ui hotel kapitulirati pred avstro - ogrskim Golijatom; nasprotno, Srbija so jo v tej težki krizi pričela gospodarsko silno jačiti. Da odpro ekonomski ekspanziji proti jugovzhodu čim ugodnejšo pot kljub srbskemu odporu, jc Avstrija pričela veliko akcijo za zgradi*) sandžaško železnice, ki naj bi zvezala bosansko omrežjo z Mitrovico in tako direktno spojila črnožolto monarhijo preko Sarajova in Skoplja na Solun. Ker bi to poiuonilo še vočjo izolacijo Srbijo, jo pričel Beograd delovati na to, da jo Rusija prevzela inleljativo za tako imenovano transbalkansko ali jadransko železnico, ki naj bi vodila od Donave na listju Tiinoka preko Niša, Kosova, Pri-zrena oh spodnjem Drimu na Jadransko morje nekjo mod Skadrom in Dračem. Ta jadranska železnica naj bi dala Srbiji zaželjeni izhod na morje; načrt jo po-monil sedaj paraliziranjn avstrijskih protisrbskih zasnutkov, zato mu jo Avstrija z vsemi silami nasprotovala. Loto 1908. pomeni višek teh žolezni-ških načrtov. Tedaj pa jo v juliju 1908. nenadoma izbruhnila inladolurška revolucija, ki je pokopala vso zasnove, obenem pa potisnila v ospredje problem Bosne. V oktobru 1908. leta jo razglasila Avstrija aneksijo Bosne-Hercogovine. Ker jo to pomenilo šo nevarnejšo obkrožitev Srbije, jo srbska vlada takoj vložila pri vseh silah, ki so bile podpisale lierlinski dogovor, s katerim so jo Avstriji dal mandat za okupacijo, protest zoper nasilno in enostransko spremembo določbo tega dogovora. Istočasno jo zahtevala, da sc z gotovimi teritorijaluimi kompenzacijami zasigura integriteta in nozavls-nost Srbije. V Srbiji jo nastalo velikansko razburjenjo, ker se jo dobro vedelo, da jo aneksija po velikem dolu, v popolni meri pa po efektu protisrhsko dejanje. Srbija jo mobilizirala nekaj letnikov, avstrijski kori so začeli prepro-zati ozemlje ob srbski meji, hkrati pa tudi Galicijo — zoper Rusijo. Srbski vnanji minister Milovanovič jo potoval po evropskih prcstolicah, da objasni srbsko stališče; evropsko državo so so razdelilo na dva tabora, srbsko stališčo so zagovarjalo poleg' Rusijo Anglija, Francija in Italija. Toda ko jo Avstrija odbila ruski predlog, da velesilo kolektivno posredujejo med Avstrijo in Srbijo, je. preostala samo ena pot še. — skih industrijskih produktov. Ko pa jo | Tedaj pa jo Nemčija demonstrativno spo- flanko J. Srimšek: Lire Medenov France je zabil poslednje Uince v nove čižme. Poiskal jo med čevljarsko ropotijo, razvlečeno in razmetano okrog »fcolca in malo mizice, rašpljo in pripravil črnilo, svečo in vosek. ♦Kaj bi zlodoja voščil, France! Za v blato in sneg jo dobro tudi brez tega. In mudi so mi!» »Prav praviš! Boljšo bo, da na hi-trico malo postružim zunaj in znotraj, da te ne bo ojodalo, pa so mi izgubi v imenu božjem. — Uf, ali sem so spotil!* je vadiknil in potegnil z rokavom preko čelu. »Rečem ti tako in pravim, vražja zmošanica, ako mo no povabiš v svate, kakar se bosta jomala s tvojo ,družinico', mi ne pridi nikoli več pod strohol. »Jemala? Kdo? Vem, kam ti loto misli. Ali meniš, da sem slop? Hišna vrata doli pod kaplaniijo — žo vež, če-gava — mo vsaki pot udarijo po plečih, kadar pridom v vas, ona klop pod ostreškom mi dostikrat nekaj sumljivo prepeva in škriplje, kadar sedem na njo in ravno sinoči sem na hlačah prinesel domov košček smolo, ki jo aalo podgbao SnStarski. Zdi ao mi, France, da sta se zajca srečala v istem zelniku.. »Saj sem ti rekel, da si zmošanica! Zaradi mene nikar no umri na prehladu!. je rekel in za,rdel v zdrava polna lica. »če bi mojo misli res visele tam, kamor jih obešaš ti, bi ti bil žo zdavnaj prebil nogo. Hvala Bogu,» se jo potipal za mišice in njegov pogled je značilno obvisel na moji mršavi postaviti, »vsako uro čez dan te lahko vsaj po petdesetkrat vprašam, ako bi sc sprijela., kje bi rad obležal, da za ponočni čas niti no zapravljam besedi. Le kar rada so imejta, pa kmalu v cerkov! Bog vama požegnaj! Tudi jaz so spomnim vaju, kadar bo prišla moja težka ura! Primaruha, da se bom!. »France, jaz se ne bom nikoli ženil!« sem dejal. »Na golo dlani, na očetovo in materine rame se ne morem, na občinski pašnik no smem . . .» »Kaj? Šolan človek, ka.kor si, pa so iznebiš takole! Ali to ni nič sram? Ej, ko bi jaz bil na tvojem mestu . . .!» «Pravega vraga bi imel!. »Kaj čebrnata in čvekata!, so jo iz velike sobe oglasil Francetov očo, ki so jo vrnil iz hleva, kjor jc položil kravam. »Kneftro in krivec pametno obrni, da ne prerežeš kože! Ti, šribar, ga pa ne moti in ne zadržuj, ako hočeš,., da ti bo ob času gotovo!. Koliko jo minulo čsl tistih dob? Tri leta! Štiri!' France ima gospodinjo v hiši in »orglice, menda tudi. Toda pozabil jo na svojo obljubo in ni me klical na svatovščino. No, nič. so no. hudujem na njega, ker slutim vsaj približno, kako jo s takimi stvarmi. Kadar fant — in France je bil fant in pol — pomori izpisanim krilom, sanjavaini dekliškimi očmi in rdečimi ustnicami, navadno obrljavi in ogluši iu pozabi na vse okoli sobe kakor rušovec snšfa meseca, ko zove in zapeljuje, svoje ljubice. In zakaj bi bil, bi moral biti ravno on. moj France, v tem pogledu boljši od drugih? Za to jo vseeno! Kadar sc bova v življenju zopet, našla, so pozdraviva in objameva prav tako prisrčno in iskreno kot sva so mnogokrat pozdravljala in objemala v tistih daljnih dneh, ko smo bili famtjo na vasi vej za enega, vsak za vso . . . Srebrne niti so so vpletlo v moje lase, poteze v obrazu so so poglobile, mladostni plameni v očeh, obrobljenih z gosjimi nožieami, ugašajo . . . Moja podoba v ogledalu ino sloherno jutro začudeno vprašuje: »Kdaj . . .?. ker trideset in nekaj poletij jc prebrialo deželo, odkar sem sc rodil. Ali — jaz ji šo vodno odgovarjam: »Nikoli . . . N.o . . , recimo... morda, nikoli..,!* In iz dneva v dan živim »fantovsko., »bečarsko., »stričevsko. življenje... Ampak — to je druga povest! Kaj no, France? Onega popoldneva jo tovariš končno postavil prod mo mojo novo čevlje, vprašal semi za račun in požolel mi je dobro srečo. Vrgel som kakor brat Martinek obutev oprtiv čez ramo in izietel na vrat na nos na ulico, ker se mi je hudo mudilo . . . »Hi, oštijal Kako si počasen! Čakam te čelo uro!, so jo «ježil» Scmičcv Tone, ko som planil v domačo kun i jo in so hitel preobuvati. »Pnžuri še! Komaj šo bova vrnila do ošmih žvečjr. Dano šo daleč!. čo je Scmičcv Toni »zagledal luč šveta. v samem Trstu, ne vem, vem pa za gotovo, da jo dalje časa tamkaj prebil. Zato jo izgovarjal črki »c. iti »s. pristno polentarski za »č. in »5». »"'••';oj bom gotov, Tonil — Mama, kjo jc kava?. »Na štedilnik s-m ponavila! Ohladila se je žo dvakrat!. »In sodaj vre!» sem i; pljunil z opečenim jezikom. »Pa vodo prilij!. b svetoval Toni. »Pušti kruli. Pojedel ga boš lahko Spotoma. Hi, oštija, znaš! tako bi te ko Sfižonov France Svoje kavke!. ročiia v Petrograd, da jo nemška* armada v vsakem slučaju pripravljena, dalj pomaga avstrijski zaveznici; kor pa se je Rusija vsled inandžurskoga poraza ia rovolucijskih zmed čutila proslabo, je-morala umolkniti iu avstrijsko stališče jo zmagalo popolnoma. Srbija je morala, dne .'11. marca 1909. oficijolno izjaviti, da uiiiakuo svoj protost zoper anokBijo in da z aneksijo niso tangirana njena prava« S tcin so jo končala aneksijska kriza s popolnim porazom Srbijo; Avstrija jo imela v polni oblasti svojo kolonijo na jugoslovanskem ozemlju. Istočasno jo Avstrija inscenirala zopor Srbo v lastni državi »velelzdajniški proces., pri čemer sn ni pomišljala, pomagati si s ponarejenimi dokumenti, kakor jo dokazal JIasaryk in razgalil črnožolto pred vso evropsko javnostjo. Avstro-madžarska protisrbska politika jo zavzemala vedno večjo dimenzijo, toda tudi odpor Srbov in Jugoslovanov sploh jo postajal vedno onorgičucjJi. V balkansko vojno lota 1912. jo šla Srbija iz namena, osvoboditi sorojako v. Turčiji, in pa s ciljem, doseči prost, dohod do morja, ki naj hi šolo omogočil njeno popolno gospodarsko in politično samostalnofit. IJmljivo je tedaj, da so njeni uspeh! pri Kumanovu, 1'rilopu iu Bitolju povzročili najvočjo ogorčenje na Dunaju in v Pošti. Višek pa jo doseglo nezadovoljstvo v habsburških vladnih krogih, ko so srbsko četo prodrlo preko albanskih gori na Jadransko morje med Bojano in Dračem. Tedaj so jo pričela vrsta avstrijskih intrig zopor Srhijo, ki s» imelo namen uničiti uspeho srbskega orožja, za vsako ceno pa preprečiti, da bi Srbija dobila dohod na morje. Najprej jn Inscenirala ono famozno aforo z avstrijskim konzulom Prohazko v Pri-zrenu, ki jo bila kratkomalo — zlagana, nato izsilila z. ultimatom, da jo morala Srbija evakuirati Albanijo, izsilila, da jo bil Albaniji dodoljou tudi Skadar in taka. mejna črta med Črno goro in Albanijo, da bi hilo čim najtežjo izpeljati železnico tod na Jadran. Naposled jo dajala pobudo Bolgariji v protisrbski politiki; ko pa jo Ferdinandova zahrbtnost doživela zasluženi zlom na Bregalnicl, se jo hotela Avstrija sama z orožjem vroči na zmagovito Srbijo, ker so jo tej posrečilo ohraniti si odprto pot proli Solunu. Le intervenciji Nemčije, ki jo iz ozirov na Romunijo in Grčijo odrekla svoj pristanek, so je imel svet zahvaliti, da ni Dunaj iz svojo mržnjo do srbstva žo takrat povzročil svetovni požar. Ze leta 1908. so jo Avstrija bavila^ račrtom, da Srbijo razdeli med so in Bolgarijo. Za dobo 1913. in 1914. leta so sedaj objavljeni avtentični dokumenti, da jo Avstro-Ogrska šla smotreno za tem, da napado Srbijo, jo uniči, razkosa in porazdeli med sosede. Ortila jo jo na življenje) in smrt zlasti fo, ko jo videla njeno privlačno silo na vso Jugoslovane. Za to privlačnost pa ni bilo treba nikake posebno propagande; antisrbska, anti-jugoslovanska politika doma in zunaj je sama silila v iredentistično orijcntaeijo. No da bi skušala izboljšati položaj nezadovoljnih, — ne, hotela jo uničiti sleherno nado na rešitev, uničiti Srbijo. Vpogled v tajno diplomatsko arhive jo dokazal, da jo bila Avstro-Ogrska v letu 1914. že pred sarajevskim atentatom trdno odločena, porabiti prvo priliko, ki bi so nudila, in se vreči nad izmučeno in nepripravljeno Srbijo ■/. vso silo. In sarajevski atentat jo dal to priliko. Dasi ni bilo niti najmanjših znakov za sokrivdo oficijelne, odgovorno Srbije, dasi jo bil srbski odgovor na nosramni avstrijski ultimatum tako zadovoljiv, da jo celo vodno bojeviti Wilhelm napisal na rob teksta, vsebujočega odgovor, pripombo: »Ein grosser moraliseher Erfolg fiir Wion, abor dainit filllt jeder Kriegs-grund fort und Gicsl hlttto ruhig in Belgrad blcibon sollen! Daraufhin hiltto ich niemais Mobilmachung hefohlen!. — vendar Dunaj ni hotel odnehati. Avstro-Ogrska jo hotela uničiti Srbijo, ali, hvala Bogu, uničila jo sama sebe. Pregledal sem Dol[otov »ltanon., čo jc nabit, vtaknil ga v zadnji hlačni žop, vzel očetovo gorjač-i, pa sva jo s Scmičevim ubric-ala po široki tu :az-blojdrani, tam zamrznjeni ccsti proti Martinjaku, Žirovnici, Gornjemu Jezeru in čez hrib in liosto na Dane. »Liro, liro, lire!« jo šla jrisoka poi sem skozi vas . . . Tihotapilo so jo na vso pretege. Mnogo hujšo nogo danes. Nahrbtnik in bisaga iu cokar in košara so bili na vrhuncu svojo slave . . . Petelini iu petelinčki, kokoši in jar-oko, prošički in svinjo, mesene klobaso in sveža govedina, slanina in komaj zaklana telotina, cikorija iu tobak in cigarete, lončene pa porcelanaste skledo in skledico, železni p iskri in ka-strole, fižol in ribo in krompir in jajca, kravo in junioc, konji in voli, tisoč in tlsočvrstna roba jo romala preko Ja-vornikov in žičnih ovir iz naših krajev v lačno kraljestvo »osvobodllcov. in »odrešeni,kov.. Včasih v manjši, včasih v večji meri. Oblasti so imele skrbi in dela čez glavo. Vsak teden — v nedoljo po rani maši — som fital in klical pod lipo zbranim občanom — služil som takrat na občhd za pa i durja — najrazličnejšo stroge, zolo strogo in najstrožjo razglase in^narod- Bosna pred letom 1914. Avstro-Ogrska, je smatrala Bosr.o-ller-cegovlno za svojo kolonijo; takšna je bila dejansko njena vlada v deželi. Prve tri deoenije jo vso svoje delo koncentrirala izključno ua vojaško potrebe in strateško načrte. Gradile so se strateške železnice in ceste, mnogoštevilno vojašnico in orožniške postajo; vrh toga so se gradile šo reprezentativno zgradilo po glavnih srodiščib, da bi kazalo tujcu-turi-stu volieino avstrijskega kulturnega dela. Toda za ljudsko matorijalno blagostanje in za duševno prosveto so ni storilo ničesar. Agrarno vprašanjo jo ostalo nerojeno, fevdalno vozi so kakor v turški dobi vezale kmeta in ga podrejalo bogom; pri tom je bil pri/.adot najbolj baš pravoslavni element. O prosvetnem delu jo najzgovornejši dokaz dejstvo, da jo imela Bosna ob zlomu Avstrijo še veduo 88 odstotkov nepismenih; tekom svojega gospodstva je Avstrija zgradila več orožniških postaj nego ljudskih šol. Policija jo ovirala z vsemi sredstvi občev.v nje med Bosno in sosednimi pokrajinami. bodisi srbskimi, bodisi ostalimi. Favorizirali so se nemški ter madžarski kolonisti. ustava iz leta 1!)10. pravi monstrum par- I rodni Odbrani. Nasprotno pa so je mlada lamentarizma; uiti o eni važnejši stvari gonoracija vrgla na revolucionarno delo. bosanski deželni zbor nj mogol soodJo- Nacionalistična mladinska društva so se čevati! Bosanski Srbi so morali čutiti org-iizirala po srednjih šolah, oziroma zo sleherni dan, da so smatrajo za manj- obstoječa literarna društva so so sprome-vreduo podvrženo prebivalstvo kakor nila v tajno revolucionarno organizacije. zamorci v kaki evropski koloniji v Afriki. Po letu 1908. so jo soveda samozavest in odoo"ro«» o-hov v šo povečala. Navsezadnje od Avstrijo niso zahtevali 'iol;'išo in pravičnejši ustave, marveč nič več in nič manj kot da — zapusti srbsko zeml'0 T da F'«»* '^•"•dinand je veljal za onega, ki jo hotel prei ali sloj ponižati ".bijo. Po letu 1913. so je vojna zoper K"hi!o pričakovala z vso goto-vosto. Vo: ' ; —anovri v "osni poleti 1911. so so Fiivitrall kot gonoralna pro-'zl ■•"nja za nvedstolečo vo'no zopor ■- bijo, zato -'o na vaje p." 1 sam Franc Ferdinand. M" ev-l so lir " '■-' ' i? -a-'ito protisrbsko tendenco, zato so jih po pravici sih"ki k-o-i v Posni ali ';ot najt—"o "ic.ijon.ilno provokaei.io. " >d v '"'no nvs' ':ske i- pn vo'ni >e poki ml, d;: sn bilo vse te d r-move v p-^im meri utemeljene in dn se • Av»M'n ?«/'•' povsem »»vestno m sistematično priprav 'na na vojno. /.:ito Poleg tega so se organizirali po ruskem vzorcu krožki, ki se medsobojno niso poznali. Mod njimi je prevladovalo nagnenjo k neposrednih revolucionarnim dejanjom i i "3 leta 1910. je Bogdan Žorajič streljal ra bosanskega deželnega šefa Varešanina ter si po ponosročneni atentatu na mo- kom n--tcžem. Vsi trije so se potom obrnili po posredovanju Bosanca Cigano-vtča na majorja Tankosiia, a čemer je stvar dospela do Dragutlna Dlmltrljevlča, voditelja organizacijo l - s-| poročilo, da se f.merav;.;o v ! i v'l .' polotai vojaški manevri, 1 .ih »e ude.Ie.,' tudi pr« ' !oa .s'H!i!!\ I rane Ferdinr ld, so v Uro; siča, da izvrši priprave. Ko pe jo 15. ji-nija 1914. DimUrljcvlč n" aeji glavnega odbora tss!r!;-'i ror Ido iz din cnc S oveni;e še prevndoval. Toda č r-c isa trr ga brrz "snUršne a komen -ned mVlino je ie vre'o. Mnogi smo bili čim je predstavljala bosanska deželna protiuda; -:m Potem so pravoslavni z vztrajno borbo 1 srbski element v svoji mlidi energiji in tarjn pos'.i'l Bcs .ncu V. d 'i'-u Crl'. iiovi ns-ofeni nn revo'ucionarni, v Avstriji losegli cerkveno šolsko avtonomiio. do- | samozaveUi r.a piovokacijo odgovoril s <;Ui ki je živel trkrat icot tiskar v Beo- TaS-an eni list «S'ovenskl jug«, sestajati du. Ccbrlnovič jo tikoj r.-zurr.cl »po- r.mo se prlfe'i in dogov-irjatl. Iskra je od .-"''i z;>knj Frane Ferdi.innd je volji] »rMlanske ln hrvatske nacionalistične ko' '-»azil so- ■ 1 lit Sr! ov iu njegov! -,m'.id'nc p oskočila tudi na slovensko. t.ri:nl!s'lčn! na* ti rr. »• po pravici sms- N"ist.i'e sn celice. kl so poii e revo'ucio> I kot r,front zo, er srbstvo, knte.e;-« ie nnrcicgn viča bil potreben, da pa nima smisla s' lno delati v tej smeri in pričenj:-.'i ive Na dan proglasa anekslje Bosne In Her-1 e-,perlmente i avaiVure, ki morejo sa- p._rad GavrUonl principom iu Trli- ga. nacionalizma spajal tuh Husltstva, Kosova, mnogi J I: valov. ričanov. Kakor plamen je pri njih buk« nilo spo.inanle, katerega je zanetili Iskra z Balkana. Dijaštvo in sokolstvo ter maloštevilna, baš iz študij izstopivša inteligenca jc leta 1914. že toliko vžgala ves rod s svojo neumorno agitacijo, javno in še bolj tajno, da smo se leta 1914. raz« delili; Tu vse, kar spada h klerikalni de« nuncijantni, vsi kandelabrskl govorniki, vse oficijelno »katoliško« cesarsko orientirano — tam Preporodaši, Vedaši. Sokoli, mladina ponajveč, vse, kar gre s Srbijo, s Jugoslavijo, s ' lijem Petrom. Citaji smo praško Jugoslavijo, Glas Juga, Preporod, Vedo, Narodno Ujedinjenje, Vihor, Val, rame Sokolske Vestnike, Piemont, Slavenski Jug, ter spajali češko misel od Havlička, Žižke in Masaryka z mislijo kraljeviča Marka, Dositeja Obradoviča, in činov ji naškib od Mt'oša Obiliča do Romanova in Bregalnlce. orOoam', onamo, za brda onaU prišlo je, kjer smo se sestajali, in naS program se je izkristaliziral intultiv« no: Lastna država od Gospe svete do ce;ovine leta 1908. zvečer je sklical te- r,0 goditi državi. Odtlej so si bili danji minister vuanjih zadev dr. Milovan me(j Mrotniki najhujši nrsprotniki. Mil^vanovič v ministrstvo nekaj aktivnih in bivših ministrov, beograjskega župana in nekaj drugih uglednih mož, da bi se dogovorili o delu in vplivu na javno muenje, z besedami in potom časopisja, da bi se občuislvo prestolice, ki je bilo silno razjarjeno radi aneksije, obdržalo v zmernih mejah in da bi zmerni elementi v javnem mnenju dobili prevladujoč vp>: . Sklenilo se je pri tem sestanku, Ja se za ko; ' renc; »Ujedinjenje ili smrt» je imelo namen vršiti med drugim tudi komitsko borbo zoper Turke v sedanji Južni Srbiji. Duša vse organizacije, o kateri avstrijsko- .................. c,n ^ Hililarderia kot morilca Azija - zibel človeštva nja in sveta m; njše omembe, je bil Dragutin Dlmi-trljevič, imenovan Apis, nenavadno drzen in nemiren duh, hi rati prvovrsten orga-1 Kakor smo že danes teden poročali, sta j i !zator in najkrepkejša osebuost. Člani bila v Chicagu aretirana mllijarderska in živalstva Mnogi učenjaki so že delj časa zasto- denilo se ,e pr. tem sestanku, organi7,lcije, ki je znana najvo8 pod im6. sinova Natan Leopold in Rihard Loeb, ki " « ^ avaIi svoj drugi dan dopoldne skliče širša 6, a major Vojn Tankovič, njegova desna sta Izvršila samo zato, da sama vidita. ^'^AltericI To nazlranie ie za! dopoldanski^konle- J rolta, je bil št. 7. Kdor je pristopil orga- kakšne občutke Ima morilec, kije raflnl- grijeJ Aljaske. Tojazbanie^le^ u.el-sijo. Sledečega dne je na ■onci v toku razgovorov znani književnik nizaciji se je moraI „drcči svoji osebnosti rano zamislil in Izvedel grozodejstvo in «opa' iranislav Nušič prelagal, da se osnuje' j, moral brez odlaRanja izvr5ili rtano se petem skuša odtegniti roki pravice. ''"T, " t - irušlvo cNarodna Odbrana>, ki naj ščiti 1Jr Nikdar mirujo5i Dimitrjjevič je Kazenska razprava proti obema propall- ' A° ," ''bere dokaze za svoje in propagira uaše nacionalne interese v je|a 1911 poslal nekega či0Veka na Dunaj, cama se pričakuje v nalkrajšem času — ,.-.. „ ^^ usmrti avstrijskega cesarja ali presto- Prinašamo sliko z obema perverznima lonaslednika; dotični človek je res odšel, morilcema; na levi je Rihard Loeb, na toda o njem se ni potem nikdar več nl- desni NMen Leopold, sar čulo. V februarju leta 1914. je Apis anektiranem ozemlju. Njegov predlog se je sprejel soglasno ln tako se je osnovala • N "odn.i Odbrana*. Njeno delo so je pričelo Uikoj in sestojalo je v glavnem v '.biranju podatkov o stanju in razmerah v Avsro-Ogrski osobito pa v nalogi, da !i potom javnih predavanj širi med na-•odom v Srbiji propagiranje idcnlov, m-og ln dolžnosti Srbije in srbskega naroda. dogo-oril z bolgar kim tajnim revolucionarnim komitetom, da se usmrti bol garski car Ferdinand, poslal leta 1916. človeka s Krfa, da ubije grškega kralja Konstantina, sledečega leta pa je organiziral atentat na tedanjega prestolonisled- Narodna Odbrana je bila javno društvo nika Aleksandra, pri čemer pa je bil ob- In njeno deio javno, ne pa tajna, revolu- aojen na smrl in v jllniju leta ]017 na •ionarna organizacija, kakor so jo o pri- solunski fronti ustreljen. In Aris je bil liki atentata slikali avstrijska in nemška oni) ki je osnoval sarajevski atentat. poročila. In kar je O.avno: z atentatom Sarajevu nl imela N"-odna Odbrana absolutno ničesar opraviti. Propagirala je pač nacionalno ttžnje ln pripravljala v splo."nem razpoloženje za osvotojenje, ki j-- imelo pri!i prej ali slej, todi upvizar-j -je -arot, at ::it:.tov ter teroristični! ak lov sploh ni ti! 1 njena n-lo^a. B.š ker se je mnogim njeno delo zdelo premalo ra- . . , , . .. „ , „ dlkalno, se je osnovala druga nacionalna J° m sploh za avtonomijo dežele. V 20. organizacija cUjedinjenje ili smrt,. To je f'oletlu P? i« "Stopila nova generacija bila tajna izrazito revolucionarna orga- ^ }% lz5lo1afIf, na ^^ " aizlcaja, ki je uporabljala za uresničenje dunajskih vlsokui šolah in je propagiral-' - - - 1 predvsem socialno torbo s et'jcm, da s V Bosn;-*-3ercetfov"nl Dasi so vsi bosanski Srbi brez izjerr olMa- i li avstrijski režim v Bosni, v ■1 - so s? v svo; m boju proti Avsl.i, '•:■'•■ ž. v.-,i legalnih ln mirnih sredstev Oieč se zi cerkveno lil šo:s! o r.vto.ioml- svojega cilja, ujedinjenja vsakršna sredstva. St. Stanojsvič p:še. da ss je organi-1 !.ja osnovala le!a 19 1., po podatkih, ki so služili Kcrmar \Vendlu, pa se je stvo ila že dne 9. maja leta 19t 9 Organi-K. je imela kmalu okrog 3; 0 članov, p -ečini častnikov, mod katerimi so glavni d?l tvorili bivši zarotniki, ki so izvršili v letu 1903. prevrat v dvoru. Toda socialno, gos od.TsVo osvolodi bosans' kmot ln ta1'o us osebi za nacional o —oioditev. V svoji oj.ijeviti naciotial to -ei. ki jo je prope ' -ala v številnih list'', se je učila pri ruskih revolucionarjih, Hercenu in Krapotkhiu. Važno razdobje v političnem živ1 jen ju Bosno pomeni ane'-sijsko leto 1908. Sta- pedlcljo v Azijo zbere dokaze za svoje naziranle. Skupno z ameriško .Azljatsko družbo, je naravoslovni muzej v Newyorku zbral potrebna sredstva za tako ekspedicllo. 2e leta 1921. se je ckspedlclia, kl Jo le vodil znani zoolog Andrews, podala na pot Prvo leto Je ekspediclja ostala v Po-klngu, kjer je Izvršila potrebne priprave ter svoje osebje kouiplctlrala tudi s kitajskimi strokovujfki. Leta 1922. je številna u dobro opremljena družba odpotovala v uščavo Oobi ter v srednjo In zapadno .longolsko. Pot je trajala pet mesecev ,0 pokrajinah, ki so bile doslej skoraj opolnoma prazne. Uspeh je bil obilen. Leta 1922. so našit elike plasti okamenin Iz tercijarne dobe, okostja dinozavrljev In sesalcev iz dav- Severne Amerike — dokaz, da Je v pradavni dobi obstojala kopna zveza med Azijo In Ameriko; popolno okostje nosoroga, podobnega ostankom, kl so se našli v Nebraskl, ter mnogo ostankov povodnih živali brez hrbtenice Iz permske dobe. Pozornost je vzbujalo že dejstvo, da so se našle v Aziji živali, ld so v davnini živele tudi v severoamerlških zveznih državah Utah, Wyomlng in Dakota, še večje pa je bilo presenečenje, ko so našli 25 Jajc dinozavrov. Dinozavri so bili ogromni kuščarji 1 leta 1914. v ameriški provinci Alberta najdeno okostje Je šest metrov dolgo in dva metra visoko. Do sedaj tudi nl bilo znano, da so dinozavri nesli jajca. Starost najdenih jajc se cenj na deset milijonov let. Jajca so rujav-kaste barve I11 okamenela. Našli so iib v Altajskem gorovju mestoma med okostnjaki dinozavrljev. Zanimivo je, da se ie v nekaterih prelomljenih jajcih našlo tudi uežno okostje dlnozavrijevega embrioja. Ameriški raziskovalci so sedaj dokazali, da ima velik del evropskih In ameriških sesalcev svoj začetek v centralni Aziji in da Je do najnovejše geološko dobe kopna celina (Aljaska) spajala Azijo bi Ameriko. Mongolska je bila dežela z rodovitnimi, gozdnatimi ravninami z zmernim podnebjem v oni davni dobi, ko se Himalajsko gorovje še nl pojavilo jri tej priliki je prišlo do razkola med rejša generr" ;-! se je udejstvovala po t- tniki, ker nekateri izmed njih niso ' cdbi ustave iz leta 1910. v deželnem marali pristopiti, češ, da je eksperiment zboru, dasi so bile iregove pravice silno ! odstranitvijo kralja Aleksandra Obreno- omejene, te: sodelovala kve3,emu p.iNa- ndrewsi. Leta 1923. se je ekspediclja vrnila v lz Imen in Iz slik je razvidno, da sta Altajsko predgorje. Najdbe so bile lani še oba zločinca Žida ali vsij židovskega po- številnejše: nad 200 zabojev so napolnili kolenja. Znpčilno za visoko pojmovanje1 z zanimivimi najdbami; med temi je bilo verske in plemenske ravnopravnostl v 70 lobanj različnih razvojnih stopenj pro-Ameriki je dejstvo, da doslej ni b'lo sli- toceratopsa; deli okostja raznih dino-šati. da bi kd- rkoli v Ameriki vsled les;a zavrijev z račjimi kljuni; tncat lobanj tlta-napacM žiJe k t b'ke kak r 'ii se to not '.era, Izumrle r dblne ogromnih živali. Ine, ki jih smemo smatrati kot prednike ln ko se jc Evropa in Amerika še koma) repskih in ameriških sesalcev; nadalje dvigala iz vodne gladine. 2e pred milijon hanju balu .lterija, ogromnega nosoroga, icti so žlveie tamkai živali, a ni sc našla ■jvcij:ga znanega sesalca sveta. Ekspc- doslej 5e nobena sled prednikov človc--ija je napravila številne geološke In skega rodUi četudi Je profesor Osborn gralske posnetke, zbrala več tisoč ži- ranenjai da Je Mongolska že v terctjarnl 1 sesalcev, tičev, rib, reptlllj itd., med dobj jmela povoijne pogoje za človeka. nI mnogo novih tipov. Prvo lobanjo . N[ pa |zkjlu5en0j kakor sodi Osborn, da uozavra je slučajno našel fotograf eks-; se najdCj0 siedl pračloveka v pliocenskih uicije. Dr. W. R. Oregory je najdbo do-; plastei1> ker prvi ljudje gotovo niso bili čil kot prednika velikih ameriških mnogoštevilni In ker tudi njihove kosti nozavrijev. Dal mu je ime Protoceratops nlso tako 0dp0rne kakor kosti pradavnih orjaških živali. Andrcvvs Je mnenja, da se more sedaj zemljepisno točno določiti krai svetopisemskega »paradiža.: 011 trdi, da je to Chagan Nor v Mongoliji, ker so našli tam ostanke najstarejših vretenčarjev sveta. Ameriški znanstveni krogi nameravajo K ti.v. 7? dllo \ R\r ri. kakršne so našli najprej v južni Dakoti odposlali prihodnje leto v Azijo novo o°. naj ljudje že vendar p-krat nehajo j 5 črnim poslom . . . Vsak tedon po ■ trikrat 111 večkrat je moj cče zapira! . od ok-a.iipo-a glavarstva ob-o^p zii- I kovee v mračne prostore sodnipkib ! arostov vsak teden po trikrat in več krat so se ra carinami :i > roia;ali ia javi d-r-'i na!ri7-oi--moti. zajeti in zaplen;eni v čirih nočeh na prepovedanih gorskih stPZiib obči -ki terent jp kVl in se :ezi' prosil, rotil in pretil — nič ri or>ma !ralo. Glavarstvo in deželna vlal.a -ta k- r/r, oval a trdo in neusmiljeno — riič ni hasnilo. «firp. ,irp. tp!» je V. «e sem skozi vas . . . V malo in veliko, v ir><-rko In :i sko v staro in rr'" lo v n.irr, "i !- >• li ril in sc je zf;olel vi:.- oklonH vsern. kar ie dn?o v rvosilO In ni puščal ničesar Ln nikornr iz svo ib kremoljev. Potegnil je na primeir gospod gla var: .Plačal boš toliko in toliko ali ; s boš sedel dva meseca! Katero boš izbral?* «Bom plačal, gospod!, je odgovoril človek in ko jc zapiral za spboj pisarniška vrata jc računal, koliko tisoč 1-kov bi mu ostalo prihranjenih, ako bi kazen prejedel na ričetu in suhem •nt ti ofa '• 'Zašli: K l.l u in kolik' krat -o kov bi v tom litem ča " '» žil*. Računal 'o in lzrr?i'-al. In nnvp!"o že nok''ik o o P M """ ! Tavc-r iškib • ri 'nz< v ■ ■■ 'pt-o kravo !''i ...... kobilo | o -(du "a ■ ip m "I t on' ko so * ■ n - "i lovili 'p kn(''"vp "r 'lo ,p tn in ta H t ' i1, 11 nt m tu no'" n?, 11.tiri i>Pt.na'st -lv:i-,t vo '"v rapikrut aLi, rb " ■ ••• r, Jo. 11 ;,--<■ ,1 iro. 'i e. Ir"' t f •;• O?,- in mati -'n ponoč-; v ■ • • me*to o p1"?n In sonu 1 "r-' ;,.r:i o I rvf ffn io Mrtp"i 're-ln v, a- i,ili o Ur,h fant'" so po-; ■ :'t -Idr! '"'"o kamrice i" n-7mi?' Io m•■*■'• ne na niib'vih okni'1 on motrnviH lirah: dekleta niso mi-i|la ".1 svoj,' *< nine in balo air>—ik «0 ; ri' "' krik ►I si prikladne jše in inn tncisp s- šllt oni - <1 svojega perila, ki i' močno roc'oben gotovemu kos 1 nn-škegi o-ie ia. da bi naložile v njce-i kar največ zavojčkov in zavojev ciearct, in du- P>ana tako. «ln sp - p hi 70 ib. In »Lire. lire. lire!, je šla visoka 02 ko vri-meiiil i., -t- ozi- j„ >mo zidali bele palačo in široke r;:' po zvpz ' 'h niso . ort-. f-u .'tare. davno in lno-1 1 'in-. Ivore vozili sp v zlatih kočijah in zi-ba:očih sp avtomobilih, jezdili črne kot p'p lnl>". onrie vrance. ženili in mo-"'fmenitih kraljičina,h in " r?T i, 'i «ino denar--- i- č in n Ja vas in ves 1 svet jp bi! naš . . . nt Tv soVm kron so, -.et in w.i'at...!» ' ozi vas . . . i "p; :a (r bil -f- »t;,'a '.- ■•'>.; km.-č.ka -, m "-.« • >faib nnk.i; - -1 --.' 'i ' ' ' . -.',:(-,n nn. ■'•■i v/, v.- ,l> ;'rnib <-fii in \r «„-.„,1 doma'» je -1 Trml b; nu -a'I f" smnm vedo-ti po-iv bom '.iz po * nfi-''-lifto 'f i- ; Vo\i . 7nrt««-;kli' o i ivi 'va' IT t o *t I' -' Srn-da no r-v-.Vtro in nami ne pokvarijo "'Slrf znkil ne hI t-HI ar tudi ? mi lva?* sem pomislil to sva segla v 'KaJ '""f"*, u. . . , . roke. I «HL očtijal Kako bi dejal, gogpa Ako, Ip'.i ,Vp roRpa! ,'nmo m'i bi jovoilla Pi-išla sva radi — hi — radi one štvari —» »Katere?* iMalo nerodno jo. go§pa.. Gošpod vam je gotovo naročil . . .» »Meni nič!» je odrezala kmetica in popravila ruto, v katero je bilo zamotano dete. Toni se jc ozrl v mene, kakor bi hotel vprašati: »Ali bi zinil ali ne?» nato pa sk< zi priprte duri poškilil v sobo. »Ali ste Sami. gošpa? Ne bi rai, da nas klo čuje!» «>'ikogar ni! Hlapec je na dvorišču, de'-'a pri svinjah. — Kaj so to t.iko -krivnostl?* »Šo, gošpa. in nišo! Kakor fe v-.-i mo' Ža lire bi vprašala . . .» «7.a liro? Kič ne razumem!. V> -> j.i!a fosito-llnja in se prcvi-i;o .•v.-k ni'n 'o strnnsk ga izboda n« -'v--™ »Ve bo.ite še, goSna! Pošten« jVa ?va. Šnmlčev šom moja te-:.-.--haVča. Tamle pori na bre?.f * • ,muie moj štrič. Saj ga »viinflf-jčel! mi 'e ob'bi hi? ln mi prečka i lir! V Tršt no vlom do Srpa 'i r.ntreboval. Ali vam ri ve !nl?» Se naju je gledala izpod ?<•'.• Toni je iz žepa potegni? »<•"• koveev. samih lepo zloženih petdc*'1"-tako v in stotakov. ekspedlctjo, ki naj bi delovala tamkaj pet let, ter upajo, da bodo nadaljnja raz-jskavanja dovcdla Se do senzacljonalnej-Uh rezultatov. _ Lov za otrokom Prod kratkim se je ločil bivSi italijanski vojaški ataše v V^ashingtonu, gone-ral Piccio,, od svojo žene Lore, hčorko ameriškega milijarderja Bacboldosa, imc-la sta dečka, starega štiri lo'a. Za otroka te jo začel ljut boj, kor jo mož privolil v ločitev lo ped pogojem, da ostano otrok pri njem. Žena pa ni hotela nič vedeti o pogoju. Zato jo dal Piccio kratkomalo sinčka odvesti in spraviti v Iiim. Mati pa jo iskala v svojem obupu po detektivih otroka in končno zagnala, kje bo nahaja tor je potom z njim pobegnila. Sedaj se je začel obupen lov za otrokom, kor bi ga hotela imoti i oče i mati. Začel se je lov za otrokom, kakor ga navadno vidimo lo v kinematografih. Čim :e mati izginila z dečkom iz Rima. se io odpravil general z detektivi za njo po suhem, po vodi ir po zraku. Prvi rnaki so govorili za to, da ,'e pobegnila sopioga z jtrokom na jtok tiar- j dlnija. Piccio je takoi najel vodno letalo ; in ie poletel z detektivom za njo. Pristal ! je pri mestu Terranovi. Od tu se jo peljal z avtomohilom v Sassari, da bi poizvedel. ali ni tnm kdo najel avtomobil sa dal;šo v o ».njo. V garaži jo doznal. da jo njegova žena v resnici hila tam in najela avto za vožn:o v Portotorre. Ta-ko> je m>-' -d'! <-«! rt n.'o. Medtem pa .je bo vršila v kratkem... ali Je to 14.julij? Atentat... Srečno mu uldel... Toda, skrbno so mora paziti.« •Bodite brez skrbi,» ji reče novinar, •policijski predstojnik bo obveščen, lu kaj še vidite?« »Vidim Herrlota, kl izgubi kmalu svojo moč. Potem vidim dlplomatlčne zmešnjave. Nemški nacljonallsti se pričnejo gibati. Velik hrup nastane... Govori sc o vojski... Potem pa se zopet vse pomiri.. Februarja 1925. je Nemčija vljudna napram Franciji in plačuje, plačuje... Francija jc zadovoljna, seveda ne popolnoma . Nastanejo komplikacije od strani Rusije... Tudi Angležem ni neka) prav...» •In potem?« «Potem pride leto 1928. Nove volitve, nekoliko bolj ua desno. G. Doumergue bo po kratki bolezni sijajno končal svojih sedem let vladanja.« •In g. Briand in g. Polncarč, kako bo s tema?« •Ostala bosta nekoliko v ozadju... nasprotno pa bo g. Mlllerand zopet delo val v aktivni politiki. Vidim tudi... ča kajte vi 2P1« omejcua na to, da odgrizne ena izmed starejših žen dotični nevesti košček mezinca ua levi roki. Temu običaju sc moda vdati vsaka uovoporočenka. X Slikanje nog v Pragi. Zopet nova moda. In kakšna I V praškem kopališču na Vltavi je v pravem indijanskem šotoru mlad Zldck, Izvrševalec uovc ameri-kanske dainske mode. Slika damam, seveda tudi »žabicam« -- nogavice na noge, da bi jim nc bilo treba kupovati dragih svilenih. Poslika vam v raznih barvah, prav kričečih,, i. nič manj kričečimi ornamentl nožice nelc do kolen, ampak tudi šc visoko nad — tako visoko, kolikor gre. To jc odvisno od tega, kako visoko mu katera dovoli. Cc ie dama v ko- palnih hlačkah, ie videti ornanicnte cele, Ce jc oblečena, .iib jc videti lc košček nad čeveljčki in zato so tam ornamentl najbolj pestri. V Pragi jc to velika senzacija. X V enom dnevu proko Amerike. V pondeljck sc jc po dveh Izjalovljenih poskusih posrečilo letalskemu poročniku Daughanu, da je tekom enega dneva poletel od ene obale Severne Amerike do druge. Na vse zgodaj sc jc dvignil v Long Islandu v bližini Ncw Yorka ob Atlantskem occanu in jc zvečer pristal v San Franclscu ob Tihem oceanu. Vso to ogromno progo, za katero potrebuje cksprcsnl vlak skoraj tri dni, jc preletel Daughau v 17 urah iu 45 minutah. Maši dopisi KRA4NJA. Jutri, v nedeljo, imamo tudi pri nas občinske volitve. Klcrikalci napenjajo svoje skrajne sile, da hi pre* prečili napredno zmago, ki je žc danes gotova. Poleg župnika Knolla je najhuj« gospoda Leygues! Igra veliko ši k crikalni pri ; inj.ič neki 2oliar, ki sc podpisuje Janez čebulj. Hodi od hišo do Bilo je žc pozno in tedaj so sc začula hiše in ozr.anjujc kIcrika'no avtonomijo s ceste naznanila o rezultatu kc.ijskc, z vsemi tisočerimi blagri, ki jih bo pri* dlike. Novinar je hotel poizkušati go- nesla. To je Usti človek, ki jc ob izbruhu spodlčno Lallcniand in je vprašal: •Kateri kenj je zmagal?« svetovne vojne spravljal ljudi v ječe in k vojakom, sam pa se znal vojaščini •Pot-su-feu,« je rekla ta brez premlš- spretno izogniti. To jc človek, ki jc med IJevanja. I v°Jno dan in noč pel hvalo avstrijskim Ko se Je potem novinar prepričal o zmagam, ki pa jc po prevratu iz strahu resničnosti, se ie začuden vpraševal, ka- postal Jugosovan in postavil ob potova« nV, na Ia!« J ko Je m- gla tako hitro uganiti ime konja °)u takratnega regenta Aleksandra pred Ameučnnka na.ela v Portotorreju harko zmagalcjJ I svojo hišo čez ccsto slavolok z napisom m od ml r,'Oti Perpignanu na Fran coskp . Ne da bi mnogo premišl/al. je stopil general v motorni Čoln in z največjo hitrostjo odbrzel za begunko v •Slava našemu osvoboditelju.« In to je i v _ človek, ki jc sedaj zopet zasukal in pre« xi , , ra?i svobodi? Kakor šel med najsrditejše zabavljače na Srbe .. -------------------„---- . češkoslovaški listi, namerava pra- in vse_ kar jc ju[!os|ovaD(,kcga. In ta 2o» smeri proti Franciji. Na odprtom morju ska vlada Izpustiti na jesen nemškega po- har> ki jo u žc toliko |judi v ne, pa je doznal od ribičev, da je njegova f1*!1" dr. Bacrana kl je, kakor znano, srcj|0i je tavi, Z3 ohči„5kc voIitvc žena sicer odplula iz Portotorreja, da so lan> vu češkoslovaško zbornico jo „sto jn pričakujCi da bomo tako je pa tjakaj povrnila. Bilo je jasno, da smrdljivo bombo In je tudi osumljen vele-; aeumni_ da jo bomo vo„:i _ 2oharjcv •'» trtoli pre- riti 7asledovalce. Takoj so iz aJe- | vrc-'er drug jo župnik Knoll. Poročali je obrni! tudi Piccio in zopet stopil na X Pametna iznajdba. Da se prepre- ste že tudi v •Jutru«, kako se jc osmc< subo. V Portotorreju je bivši atašo za- 4Uo nesreče, ki sc pogosto dogajajo s šil na demokratskem shodu, ki sc jc \r< znal. da je njegova soproga odpotovala t®™, da potniki skačejo na vozove cest- šii pri nas dne 1. junija. Da bi se opral, v Cagliari. Za njo! NaSel pa ni, česar je ielcznic ali iz njih še med vožnjo, so jc poslal g. župnik v tDomoljuba« članek, iskal, ampak le hotel, v katerem so je v Ameriki opremili tramvaje s posebni- ki jc poln laži, tem bolj grdih, ker so dai poprej nahajala žena z otrokom. Iz- mi napravami. Ko se voz popolnoma natisnjeni v duhovskem listu. Laže, da vedel je tudi. da je njegova bivša so- ustavl. pritisne voznik na posebno ročl- jc g. Grmek .pozval zborovalcc, da pre. proga šla na oarnik in odplula v Tuni« i co- nakar sc avtomatično odpro vrata kolnejo SLS;« laže, da jc izročil krtinski v Severni Afriki. I voza ln znižajo stopnjlee do potrebne vl- j učitelj Smajdek ključ od ccrkvc šele na Ni šo znano, ali je Piccio dosegel svo- Slne> Ko 50 vsf P°tnlkl Izstopili ali vsto- zahtevo orožnika; laže. da so zborovalci jo ženo in svojega otroka ali ne. Zanl- ! pili' Pritlsne voznik z°Pet za ročico, na-1 grozili z revolverjem. Vso to je laž. Bc. rolvo bi bilo vedeti, kakšnih sredstev se bo razprta dvojica So poslužila, in ali bo zma~al očo ali mati. Kor ima i oden i drugi otroka tako rad in so njuna ljubezen prav za prav križa v otroku, ne bo prav nič čudno, če lepega dne izvemo, da «ta se sprta soproga zopot pobotala, če na zaradi sebe, že zaradi otroka, ki ga tako zelo ljubita. kar se stopniice dvignejo In vrata trdni, seda aproklcta Krašnja« je padla dne 27. zapro. Voz ne more iti dalje, dokler vra- aprila t L v krašenjski cerkvi iz ust Kri. Politična prerokba V Parizu živi neka gdč. Lallemand, ki .11 pripisujejo nenavadno zmožnost, da vidi v prihodnost. Mnogo ljudi Iz boljših krogov, med njimi tudi taki, ki zavzemajo visoka mesta, politiki, književniki, umetniki Itd. pridejo v njen salon Iskat sveta. Je Izmed redkih vedeževalk, ki uživajo zaupanje tudi od strani metafizičnega zavoda, katerega vodi dr. Geley. Kadar Lallemandova prerokuje, ne kil-žc strašnih čarodejnih sil, ne stopa na cvlšcn prostor in se ne obdaja z mističnim čarom, kakršnega se je posluževal Nostradamus, ko je prerokoval Katarini Medicejskl. Rožni venec, ki seveda pri takih stvareh ne sme manjkati, navadne Igralne karte in egiptovske tarok-karte ii zadostujejo za njeno znanje. Pretečeni teden je prišel k nje) neki pariški novinar ln Jo vprašal, kaj vž povedati o bodoči vladi novoizvoljenega predsednika. Prerokovala Je sledeče: •Gaston Doumergue bo izvrsten predsednik. Vladal bo sedem let In se ne bo potem pojavil več. Ra M svojega pravičnega vladanja bo jako priljubljen... Toda varuje naj se gotovih nevoščljlvcev... Ah, pazite... Vidim neko slavnost, kl se ta niso popolnoma zaprta in stopnjicc dvignjene. Uvedba take naprave bi bila tudi pri nas hvalevredna! X Drzni morski roparji v kitajskih vodab. Tolpa 53 kitajskih gusarjev sc Je vkrcala na majhen kitajski parnik in je med vožnjo prisilila kapitana, da je obrnil svojo ladjo proti največji krlžarki kitajske mornarice «Halši», kl se je nahajala v višini Cifuja na Kitajskem. Njihova nakana je bila več kot drzna. Na- stovega namestnika in revolver, ki so ga klcrikalci videli v svojem strahu, je bil narodna cigaretna doza, katero jc nekdo v šali dvignil proti zvoniku, kjer so nc« prestano zvonili, da bi motili napredne govornike: Sicer pa; čemu bi nam bili revolverji, saj je zadostovalo par klofut, da so se pomirili nekateri gobezdači. Najncsramncjšo laž pa je zagrešil «Do« moljub», ko je zapisal: «JDS je brezver« ska stranka. Liberalci so sc na shodu meravali niso nič manj kot polastiti se norčevali z sv. pisma, papeža sramotili vojne ladje, ker so domnevali, da se na- ln "lo ° i,amem Jezusu bogokletno go. haja posadka na dopustu ln da ho na krovu Ie nekaj mož. Bil Je pač višek gu-sarstva, napadati trgovinske ladje s kri-žarkcl Pa so se pošteno urezall. Roparji so jo Izkuplll iu so bili pognani v divji beg. Ko so se hoteli Izkrcati, jih je policija obkolila In prijela. Vendar pa ie pobegnilo devet mož; med njimi poveljnik tolpe. X Neprijeten poročni običaj. Čuden oblčai Imajo še danes avstralski domačini. Pri njih namreč sprejemajo mlade neveste med omožene žene s čudnim slavnostnim aktom. Vsa ceremonija Je vorili.« Ali vas ni sram, kaj takega na> pisati, ko veste, da so vsi natančno sli> šali, da to ni bilo res. Ljudje, tu imate najboljši dokaz, kako predrzno znajo 1 klerikalci lagati, kadar hočejo škodovati političnemu nasprotniku. Pomilujcmo ti« ste revčke, ki jim je v «Domoljubu» vsa« ka beseda sveta. Kar pa vas je samostoj« nih in poštenih mož in fantov, ne boste volili Knollovih in Zoharjevih ljudi. Vr< zite kroglice vsi v napredno skrinjico, vrzite jih vsi v d r u g o skrinjico. LAŠKO. Kakor ste že poročali, ao našo občinske volitve končale s sijajno zmago demokratov. Voiika jo poparjenost nasprotnikov, uemškutarjev iu klerikalcev, ki so z gotovostjo računali, du bndo imeli večino ter izvolili župauom Škota, podžupanom pa Frctrela. ln, sedaj ta poraz iu tista vihrajoča trobojnicn na občinski hiši, ki je Iržauoni naznanila, da j1 Lasku ostalo narodno in demokratsko! Vse laii, natolcevanja in obrekovanja, katerih so so nasprotniki v nečednem boju posluževali, niso zalegla nič. Tudi agitacija Ilor-mauna in Teodorja Drolza (strica lirast-niškoga rudniškega ravnatelja) nl imela drugega uspeha, kot di so šli za »gospodarsko* stranko volit vsi Nemci in nemikutarji, Ui fo celo flaroga Wcbra privlck'1 na volišče. Kakor vedno, se jo tu li tokrat držalo čvrsto državno in privatno uradniStvo, ki je strnjeno, skoro brez Izjeme, glasovalo za našo lislo. Čast jim I JDS pa naj ima vodno pred očmi, da ji je uradništvo največja in najzvestoj-Sa opora, ki zasluži najizdatnejšo podporo. LAŠKO. Volilci! Izšli smo iz občinskega voHInega boja zmagoviti ter ohranili trški grb či 1 in neomadežovan. Udarec, ki smo ga zadali nemškularjem in klerikalcem, jo trd, smrtonosen, poraz, ki so ga doživeli, jo sramoten in končen. Volilci! Vaši jekleni značajnostl, brezmojni discipliniranosti in neomajni zvestobi napram stranki in njenim načelom gro v prvi vrsti zahvala z alepo uspehe, ki smo jili ludi pri toh volitvah dosegli. Zahvaliti K) pa moramo zlasti (udi onim našim pristašem, ki so z veliko požrtvovalnostjo, odločnostjo in vztrajnostjo posegli v volilni boj in odločili zmago. Kakor 6e jo nemškutarski priganjač v Javnem lokalu izrazil, da je dan 21. junija 1924. zgodovinske važnosli za Laško, lako se je zgodilo: ta dan bo častno zapisan v laških analih v čast demokratskim volilcom. Ta d n nam ostane v spominu in ta dan nam bo v spodbudo k neprekinjenemu delu za narod, državo in stranko, ftis in hvala Vam. — Odbor krajevne organizacije JDS. BOHINJSKA BISTRICA. Dno 15. t. m. so prisepli Orli z Bloda, Gorij, Jesenic in Koroške Bele, da požaste Škofa, misleč, da jim bo žegnal tukajšnji njihov 5o nedograjeni dom. Toda škof jo žognanje odpovedal, češ, dn mora biti prej vse iz-gotovljeno, ker sicer žogen ne drli, ker bi ga zidarji zamazali z malto. In bilo je velikega veselja konec, nastalo je godrnjanje. Najeli so jeseniško godbo, misleč, da bodo pridobili z njo vse noprednjake na svojo stran, a iz vsega ni. bilo nič. Ker jim ni uspelo no eno ne drugo, so se podali s svojo godbo v našo gmajno in napravili tamkaj veselje, da je bezljalo staro in mlado. To vam je bilo nekaj imenitnega! Ako ne vorujete, pa so obrnite na Škota, ki je bil osebno navzoč in se nl mogel načuditi. Tako se je končala ta Pravo Schichtovo milo z znamko Jelen" * ^,ichf prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schidhtovim milom samo enkrat po perilu potegnete tam, kjer morate z navadnim milom trikrat. krasna in lepa slavnost. Pripominjam plodeče; tri dni pred »Javnostjo so OrlC razširili vest, da bodo bistriški Sokoli z.; Orjunaši napadli Orlo ih napravili druga Trbovlje. Toda klerlkalrl naj bodo prepričani, da imajo Sokoli, in Orjunali boljšo izobrazbo kakor klnrlkalna garda, Id je uobeu človek no posnema. <1 8TUOENEC-IG. Cakanoo, da bomo ven-' darl« kaj čitali v obrambo našega gospod«, nadučilelja, katerega -Domoljuba z dne 11. junija t. 1., ft. 24, t»ko kruto podlo iu nesramno napada, a žal, do dane« se š« ni nikdo oglasil. Smatramo za svojo dolžnost, da po informacijah, ki smo jih do« bili, sami vzamemo v obrambo g. Ciglcr. ja, ker je on preskro;.-.oii, da bi so branil. Gospod nadučilelj ni učil v šoli nikakegu krščanskega nauka, ampok jo storil ea« mo svojo dolžnost, ki mu jo bila naložena v svrho prot ialkoliolnega gibauja. Ker nl mogel Istega dno v vseh posameznih razredih posebej predavati o alkoholu, je zbral otroke skupaj in opravil to njemu dano nalogo ra način, ki jo zn otroke primeren in ki ga otroij razumejo. Zapomnite si, gospod kaplan, da sto verouk iz šolo vl sami vrgli von, ker namesto poučevati otroke božjo tx*edn, blatili st« lindolžne z barabami, svinjami itd. Ako smatralo vi to za krščanski nauk, potem nisto vredni imena, kl ni ga lastite kol božji namestuik. Mi bi si drznili tem po-t"m opozoriti škofa, da emkrat za vselej v interesu duhovščiue in cerkve prepove izrabljati našo cnrkvo v klcrikalno-poli-licne svrho in naj nam rta drugega kaplana, ker sicer so zna rj?r»titi, da si bomo sami preskrbeli pravoga duhovnika, H pa ue bo več rimski hlapce, ampak du-hovnik-Slovanl Poklicali bomo pravoslav« noga služabnika božjega in izprememilf hišo kupčijo v hišo molitve ter kompaktJ no prestopili k pravoslavju z geslom: pro5 s klerikalnimi hujskajočimi derviJI, pro8 s klerikalnim suženjstvom. —k IO. V nedoljo jo gostovalo v Sokolskcm domu na Igu tor uprizorilo i grd • Divji loveo. Predstava je dobro uspoid in so bile vlogo izvrstno razdeljene. Po« sobno so nam ugajali: Majda, Janez, Gašper in Tonček. Predstava jo bila povolj{ no obiskana. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo dne t. m. .ic priredil tukajšnji Sokol peš-izlet na Izlake do brata Bregarja. Udeležba od strani članstva jo bila narav-Dost sijajna. Vzorna difciplina Sokolov nI bila kaljena niti najm-injo z izzivanjem pobalinov, ki so žvižgali svojo labudjo pesem med hribi. Vajeni fmo bili toga žo pred 30 leti, ko so nahuj-skani fantiči izžvizgavali «Zizibambulce». (Tako takrat, sedaj pa biiržuj!) Malo liolj čudno jo, če se zgodi kaj s ličnega, v lastni narodni državi To pa jo zopet poglavje zase in ne b>mo o njem dalje razpravljali. — Telovadba sama jo bila vzorna. Vso vajo so bilo dobro naučene. Zasluga gre predvsem brato vaditelju Saksu in sestri Mamo vi, ki neomajno med najhujšim valovjem vzgajata deco v sokolskem duhu. Taki značaji so paS zelo rodki. Točno ob sedmih smo se poslovili od Izlačanov in korporativno prikorakali do Sokolskega doma v Zagorju. Navdušenje jo bilo zelo veliko in vsakemu članu bo ostal spomin na ti dan neizbrisen. — Bratje Sokoli, ra plan! MOKRONOG. Dno 15. junija nas jo do-letelo nepričakovano iznenadonje. Gosp, Miroslav Zor, učitelj s Trobelnega, ie uprizoril s svojim inarijonetnim gledališčem igro '.Tri žclje» s primernim prologom, v katerem je pokazal zgodovino lutkarske umetnosti In razložil delo in pripravo za uprizoritev predstave. Stale ga jo mnogo truda in potrpljenja, upame pa, da je tud z uspehom zadovoljen, saj je imel sobo dvakrat nabitopolno. Zatopljeni v igro, smo popolnoma pozabili, da so to mrtve lutke, ki jih šele človek oživi s svojo ljubeznijo. Zanimivo jo bilo opa. zovatl našo deco, ki so kar ni mogla načuditi pritlikavim igralcem. G. Zor je dokazal, koliko premore človek z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in veseljem do dela. Njemu in igralcem so najlopleje zahvaljujemo za užitek, ki so nam ga nudili, in želimo, da bi prvi igri sledilo ?e mnogo drugih. • Dobro bova plačala, gospa! In vzela vše. kolikor imate. Magari ža težet tišofi ali še več!» Prekleta reč je denar! Čim je kmetica opazila novce, jc je hipoma minil ves strah. Odprla je izbo in povabila: •Vstopite! Tu ne moremo stati. Cc-?av ie go«nod?!. je pomirrnila. na mene •Moj pri'ateljl Jaž garantiram ža nifra. Škunai poHeva v Postojno in IrSL Tudi on ima tam nekakšne Op-nvko.» Stopila sva v prostorno kmetiško soho. Zona nama je pokazala za bolo " ovo mizo. '>",'n,!0! bom tu. Samo dete vržem v zf?•■'•■!» • P«i ho!« so ie razveselil Toni ko <•-., Izginila v kamro. «Raj šem ti I-avil?!« ' rdfi1! P* i ve? pv.n v......Ko'1'ro ir-!'Ms Wa doh!'"?» «T"knlp k-kih pot nli *o*t tišoč že! r •'■> im»vr> d• 'p malpnko«t!» ? ip io vrnila. «" .'i ni 'Vma, G Tel je sinoči —» :o Mstiiroln skozi okno na zasnože-ti" vrl. ve Javoriikn, dvi^-iroč" so onstran rjavpira polja v raztrgano zimsko nobo. «Sele Jutri na noč se vrne, ako vlobro opravil* •Pred tednom šem bil Skupaj ž njim. Obetal mi je, da mi prihrani vžaj du.'. tišoč.« •Nič ni spomnil, ko je odhajal. Pa tudi pustil ni nič. Včeraj zjutraj je prišol iz Ljubljane. Mislim, da je zamenjal, kar je imel.« •Zamenjal?« je zategnil Toni. «Ka ko to?» •Pa tako! Ni bilo dosti. Za kupčij« je rabil. Če bi bili prišli v torek ali sredo, bi bilo, danes . . . Ako počakate . . .» •Kaj bi holili okoli ?oln v čcrkpv. ?ošoa.» se je nasmejal Toni. »Saj vem. da šp a;:m0 Šalite. Po črni boste lali. gospa?« «čp vam pravim!« •Ali —!« sem se hotel vmeSati. No ona: •Zakai hi lamin' Vp-^mite mi da je tako kakor s^m dejala!« P^ogledal sva se. Tonetov rhrnz je til čudno dole in razvlečen. Nemirno je nt.rinal z očmi. grizcl cevčico na cigareti in jo premetava! iz enega ust-nefa kota v drnori, Meni je T'o n." smeh na srdit smeh. •Nikarte. gošna!« io zanrosi'. «Sa' Sp vendar nofn-mn' P'' '' •Vem, vem! Toda, kjor ni, ni! Iz srca rada, bi vama ustregla, ko bi mogla.* Toni jo spustil čik na tla in ga na široko pohodil. Pome.ncal je nestrpno po klopi, porinil klobuk, ki ga ui bil odložil, na tilnik in se z desnico naslonil na mizo. z lovico na moje kolono. • Ali ste trdi. gospa.! Po čem daste?« • Po sto kron ne morem, ker nimam! Nimam! Počakajte na njega!« «Uh.» jo vzdihnil in izvlekel iz žepa uro. »Tako daleč šva loputala . . .» Porogljivo sera so zareSal: • Daleč? Kaj je to, tri ure? In nazaj trii Ali se bojiš, da ne boš izdrža.1? — Gospa!« sem se obrnil h gospodinji. •Ne mučite naju, prosim va«! !Iva-ležna vam bova kakor sami materi bož:i! Storite uaina dobroto!« Zazdelo se mi je za hipec, ko sem ji pogledal v oči. da ji je v njih planilo nekaj trdega in odurno-posmehljivega, no. menila ie tako mehko in toplo, da sem sporo podvomil: •Ako mi verjamete, dobro, ako ne, !o prav. Ali resnico som povedala. In da ne boste slabo sodili o meni, vam pravim; Vsega imam pri hiši stotak. Oni dan ko je naprecol za v I.'ublJano. ml jih je dal. .Ako se najdo prilika, da ktiniš prešička a.li kaj takoca', io rekel. .7.1 liro dobiš boljšo in lažje kakor za krone!' Nisem jemala ničesar. V ekiitnji roi leže. Ako hočete. vam jih dam. Po šest kron. Toliko, da no bosta pota delala, zastonj!« Toni so je v drugič poribal po sedežu in zaškripal z zobmi. Kaj sva mogla? Kamen jo bil, rekel bi, pretrd celo za kovaško kladivo. In ura je bilo štiri. Marčcvi dnevi so kratki. Pomisli! sem: Gotovo okleva radi mono, ki sera ji tuj. Bolje se bosta sporazumela mod štirimi očmi. Z;i-to som vstaj, da v bližnji gostilni izpi-jem kozarec vina. in ju pustil sama. Čez četrt, ure ino je poiskal Toni, potrt in pobit ko polito ščene. •Kako?« sem vprašaj. •No da, hudič! Ne da!« je siknil. •Onih sto in nič več! Po štiri in pol šom vže.l!« •Če jih oddava po Sest, nama ostane stopetdeset kron!« •Ko bi bil Venčelj doma, ž ujim bi lahko! Ali žemška je Satan. V«S kaj! Pošedi še malo. Po temi hova morali tako in tako. Oglasim so šo na dveh meštih. Tam dobim čisto žagvišno. "rečej bom liažaj!« «T>ohro!» In je odšel.-- štiri dni pozneje sva delala račun. Prod nama na mul jo ležala pola papirja, popisana s sledečimi podatki: Prometni kapKol: Kj. 012—. Za umna kiudieni liriU 136;— i>o Kj. -KtO. Vozni listki od Borovnice do Ljubljano in nazaj Kj. 24. Tri iitro vina, Štiri meseno klobaso in razne drugo malenkosti K j. 140. K temu tri ure pešhoda na Dane in štiri za po vra tok in te. toliko za tour-retour progo domači trg — Gabrovski klancc — železniška postaja. Lire radi nepričakovanih novih D'Anunzijad in Volksivohrija-1 v zn-nanji tor vladiuo krizo v notranji državni politiki zamenjano po Kj. 4-—. Porinil sem poln in svinčnik pred To-nita in ga poprosil, naj izpolje rezult.i'. »Hi. ošt.ija! To ni težko! Poglej! Nisem bil švoj čas žaštonj trgovski pomočnik! > Potegnil jo pod računom d oholo črt > in napisal: • Dva par.i trudnih nog, Ki. £0?- --čistega dolga iti glavobol vso dotlej, dokler ga no poravnava! Pod to je na levi strani postavil da. tum, na desno svoj širokopotezni podpis. • Daj, še ti so podkriz.ij. da Ki bol.e držalo!« jo dejal s srečnim olv.tzcm. • Mišlil šem, da naju bo štalo nuiogo \vč. ampak ognljnfaJ šem še . . .! Hi,' ošt.ija! Kdaj poj.lnva S|>ot? . je vprai \\ z utrinkom razposiijonoga smeha v sivih očeh in :i ido'. oljno priigal svot« smodčico iz Dolfotove oigarotijioe .., ^ JUTRO > Sf. 152 8 Sobota 28. VI. 1924- , . • > v / , »Nisem trgfovec, gospod 'predsednik,* pravi, «ln vam ponujam nekaj, kan- je vsekakor znatnejše in večje, kakor sedaj sanjate. Pa če bi bilo 5e večje in še znatnejše, nc bi imelo zame nikakršne vrednosti, ker je življenje Florenco Lcvasseurovc v opasnosti. Imel sem pravico, da bi poskusil doseči rešenje, ki bi me stalo manj, toda vaše besede mi jemljejo vsako upanje na drugačno pot. Zato hočem igrati z otvorjenimi kartami ali_ bolje, položim jih kar. na mizo. (>.Tako ste zahtevali in tako sem sc odločil.» ' .■'.,'■"-.'' Stari predsednik ga kar pogleda. Glej no, o čem neki govori ta slavni pustolovec? Kakšna usluga more biti tako velika, da ta sicer ponosni, toda redkobesedni mož,toliko hvali svoje zasluge, tako rekoč s voj obrobo?, tj* - . --i ♦Govorite, gospod !-> v , , .. r Don Luis Perenna sede, sedaj naravnost nasproti predsedniku, kakor enak enakemu.' ■ ■.. . «Kratko bom opravil, gospod predsednik. V eni sami besedi vam povem, kaj vam ponujam, yam kot predsedniku vlade moje domovine.« ' v «V eni sami besedi?« i . «Da, ali vsaj nc mnogo 'da!jšc!» potrdi don Luis Perenna. - ' Nato ostro pogleda Valenglayju v, oči in izgovarja počasi s poudarkom vsakega zloga: «Za štiriindvajset ur svobode, nič več, in šc to celo proti moji obvezi, da se v slučaju neuspeha vrnem semkaj, odnosno v zapor, sam in brez sile, ali pa da privedeni s seboj Florenco In obenem predložim dokaze za njeno nedolžnost, vam ponujam, ... gospod predsednik ministrskega sveta, . . . vam ponujam celo kraljestvo, večje kakor jc Francija sama.» Beseda je bila velika, skoraj smešna ln neverjetna, vendar pa je Valenglay obsedel nepremično in hladno. Očividno razume, da jc pogovor resen. Vedel jc, da y sličnili trenutkih Lupin nc pozna šale. Navajen na velike politične zadeve jc s svojim instinktom tudi takoj spoznal, da sc pričenja nova velika zadeva, in zato ošine navzočega policijskega prefekta z očesom, kakor da mu njegova prisotnost ni prav ljuba. «Zahtcvam,» sc takoj oglasi don Luis Perenna, «da gospod policijski prefekt ostane tukaj in da prisostvuje ter čuje mojo sedaj sledečo izjavo. Bolje kakor kdo drugi bo on mogel presoditi dalekosežnost mojega razkritja in izjave ln bo mogel tudi potrditi njeno točnost. Sicer sem pa siguren, da nama go* spod Desmalions nc bo storil krivice in nc bo indiskreten, že zaradi svoje dolžnosti ne, in ker jc mož.»: Valenglay sc nc more vzdržati ter se nasmehne in vpraša: «Dovolitc!» pravi don Luis. 5 Vstane, stopi k zidu, na katerem visi ne prevelika karta Severne Afrike, kjer ima Francija toliko kolonijalnih interesov! to karto vzame z žeblja in pri tem pravi: «Neka reč je, ki je gospodu policijskemu prefektu naprai vila žc mnogo preglavic in docela brezuspešno. Hotel je doi gnati, pa nl mogel, s čim sem se jaz pečal v zadnjih treh letih' in zlasti ta čas, ko sem bi! pri legiji lujccv.« «Ta raziskovanja so sc izvršila po mojem ukazu!« prekine ministrski predsednik. v '-s»l»r, «In kakšen uspeli so imela?« . \ »Nikakršnega.« . •">,, /fa V »Tako, da ne veste, kje sem bil med vojno in Kaj sem 'delal?^ «Nc vem.« j »Takoj vam pojasnim, gospod predsednik. Tembolj, ker ja potrebno, da izve Francija, kaj je v tem času storil zanjo njen sin, eden najponižnejših in najbolj vdanih. Če ne ... bi se našej celo morda kdaj kedo, ki bl mc obdolžil, da sem se odtegoval svoji dolžnosti, da sem sc prikrival, in . .. takšen očitek bi bij krivičen. Morda sc spominjate, da sem se vpisal v legijo tujcev potem, ko sem doživel v svoji notranjosti hudo nesrečo, in ko sem cclo poizkusil samomor, ki se mi pa ni posrečil. Pa še vedno sem hotel umreti in sem se izpostavljal kroglam v Maroku. Toda vse so mc izgrešilc. Ni mi bila usojena. Ko sen; uvidel, sc mi jc polagoma vrnilo veselje do življenja. Nekateri vojaški čini, ki so bili dovolj drzni, so ml povrnili vero v samega sebe in veselje do življenja. Nove sanje sol sc mi pojavile, novi ideali so mi vstali. Naenkrat se mi je pojavila silna želja po večjem razmahu, večji neodvisnosti, širših obzorjili in jačjili senzacijah. Legija tujcev mi je na« enkrat postala preozka, nedostatna za moje uveljavljanje. In že sem pričel misliti na večji cilj, katerega šc nisem prav točno spoznaval, ki me je pa vedno bolj privlači!. V novem« brit 1914. sem izvedel doli v afriški pustinji, da jc v Evropi izbruhnila vseobča vojna. Takrat sem na španskem dvoru imel prav vplivnih prijateljev. V zvezi s pogajanji med Parizom in Madridom sem bil poklican v Madrid in potem poslan v Pariz v tajni misiji, tičoči sc Maroka To je bil tudi moj namen, kajti hotel sem na licu mesta proučiti, kako se morem bolje uveljaviti v prid Francijc. Trboveljski premog in drva dobavlja Dražba ILIRIJA,. Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. , j i .Flačllo tudt na obroke. Sf. Vid nad Ljubljano ■i ^Splošno mizarstvo,-t ^Izdelovanje žaluzij,|| 3 -rolo itd.,sH-§ _ - "■ • ... •- % Popravila se sprejemajo^ Novo ronovlrana Kavarna BrBi Sol prejo „Zigart" Maribor, Vctrinska ulica 30. — Dnevno koncert začetek ob 8. uri. Ob lepem vremenu na moderno urejenem vrtu veselica. Za obilen obiBk 60 priporoča .-; j . Marija Zlgart Lože '■},... Separees VINO ^PODRUŽNICA š vinarske zadruga „LJUTOMERČfiN" za ljutomerski In ormožki okra) q v Ljubljani, Stara pot Stev. 9 S poleg vojaške bolnloe ■.- » nudi svoja zajamčeno pristna ljutomerska vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. ViNO 65e/a Ročne ognjegasne brizgalne m i so najboljši in edini domači izdelek. Preprečile so že več požarov. Zastopstvo: Ljubljana Dunajska cesta 21. 3330a ------- jsi^osac&ogf = vseli vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za ta-" ' ; kojšnjo dobavo Prodajni urad šentjaniftep premogoiinilia -AN 13. JAKIL , .„ .-J.... Ljubljana, Krekov trg 10 1018-a Jurij Jenko trgovec Ana Jenko roj. Blažič poročena. Škofja Loka Domžale Brezje, dne 22. junija 1924. o® ®©fi»c& V Zgornjih Pirničali št. 82, sc b'o"do prodala na prošnjo lastnika Ivana Kobala, posestnika od tam, na prostovoljni javni dražbi . dne 6. julija 1924. • ob 2. uri popoldne hiša s skednjem in vrtom in 3 njivami. Izklicna cena 75.000 Din. Dražbeni pogoji pri notarju Aleksandru Hudoverniku v. Ljubljani. 3262 Franc, d. z o. z„ Hran] Manuiakturana dobeio io drobno IjenTlcta 188$ Trgovci na deželi, ostali odjomalci, preden kupite, pre- pričajto ee pri na3 znova o cenah in lepi izbori. Trgovcem damo najmanjše količine po prvih conah 1 na debelo. 1027/a Mapibopsta kola no Pohorju (I080 m). ra tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena IVI. FRANZL & SIN 1102/a v Ljubljani, Privoz 10. Poštni predal 44. Lastnik: Feliks Franzl. 1888 i KSor želi ugodno preživeti svoj dopnst g i na obali našega Jadrana, se mu priporoča posebno = | prvorazredni hotel 1'ENSION «ROKAN» v Selcih, § i 2 V, km od Crikvenice. Hotel ima veliko teraso = E s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na = I Učko itd. Lastno moderno kopalitče, eno izmed = | najboljših na Jadranu, takoj pred hotelom. — Iz- = | vrstna kuhinja I Cene zmerne I Velika auto-garaia. — Najtopleje se priporoča .}.!.-.. = Alojzij Beranek g = prej lastnik restavracije „K0L0" v Zagreb«. = | Naročila za sobe in informacije se priporoča {= £ rekomandirati. 1095 = TllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllUlIlllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllli 10-600 HP L0K0M0BILI WOLF-LANZ novi ili potpuno generalno popravljeni i iekušani sa TVOR-NIČK1M JAMSTVOM i MONTAŽOM Sirosouljni - Diesel - upojni plin - motori BRAČA FISCHER S: ZAGREB Pantovčak 1 b. Poglodajte naše veliko skladičte. lnMa Pisalne stroje nove in rabljeno, najcenejše pri L« BARAGA, s"^"4*^/!.' MAUNOVEC pristen, naraven 1 hg 20 dinarjev nudi lBharna dF.G.PMi v Ljubljani Stavbene potrebščine, linolej, asfaltovanja, ksllolltna tlakovanja, Specijalna sredstva za Izolacijo proti vlagi, IzsuSItev vlažnega zl-dovja, proti hišni In lesni gobi. — Mavčne ploSče. — Strešna lepenka, ruberold, lesni cement, katran, karbollnej, asfalt, bitumen; ===== mavec itd., Itd. =j LJUBLJANA, Bleiv/eisova c. 18.' Staro, renomirano, najfinejše, zajamčeno pristno, sedovine prosto znamke „kpona" — postavno zavarovano dobavlja vsak čas in v vsaki količini samo na veleodjemalce in trgovce oljarna Albert Stiger SIoTreiisfea. Sistrica. i Zastopstvo: FRANC GULDA, MARIBOR. « B272a Ifraatia, solnčna Diven razgled. Primerna za letovišče. lega na južni straui Pohorja. Gozdovi z igličastim drevjom. Klima, po zdravnikih dokazano lekovita. Prilika za krasno izleto v najbližjo okolico. Na razpolago 28 sob z 62 posteljami. Oskrba prvovrstna, hrana obilna. Povprečna duovna cena 60 Din. Sezija: junij — september. Natančno informacijo dajo oskrbništvo Mariborsko koče, Maribor, poštni prodal 68. fcsasefcseesee®««®««««««««*«««««^ 2 državni nagradi, čez 200 velikih nagrad, zlate In srebrne kolajne. Kozarci za ftoimrue in vhuiiano sadje Samoftuharji (Uorrslskocher) aparati za sadne sohoue vodilna znamka, glede okusnosti in zanesljivosti nepresežena, pocenjuje prehrano, je nizke cone in jako praktična; dobiva se povsod ter uživa ugled in pohvalo v vseh gospodinjskih ; šolah, učnih tečajih in strokov- ! nih društvih. 2889a | Pazite vedno na znamko,,REK" 5 Ponaredbe odločno zavračajte! zalogah Ivan Kovačič v Mariboru, Koroška c. 10. EfiT^lekeM: arstvo Naš izvoz v maju T'o porlntkih Generalno direkcije ca->ln te je v mescu maju t. 1. izvozilo ti B 073 ton blaga v vrednosti 738 milijonov 583.584 Din napram 260.252 tonam v vrednosti 680,367.019 Din v iitem Času lanskega, leta. ur napram 260.020 tonu.ro v vrednosti 780.294.276 Din v predhodnem mescu (aprilu). Povečanje, izvoza v maju 192-1 napram maju 1923 znaki torej 58.721 ton (22-56 %) v vrednosti 40-2 .' Hijena Pin (7-1-1 %). V pivih petih mescih t. 1. se jn izvozilo skupno okrog 1-29 milijona ton v vrednosti okrog 352", milijonov Din. to jo okroglo za 231 tisoč ton (27-76 c/0) v vrednosti okrog. Jo 833-8 milijona Din (30-08 %) več. nego v Istem čaeu 1. 1023. Važnejši izvozni predmeti v maju t. 1. so bili: stavbni les 111.241 ton (v vrodnost-i 187-5 milijona Ilira),, jajca 3181 ton (106-5 milijona Din), sirovi hnkor 1853 ton (70-0 milijona Din), /iva goveda 12.021 komadov (5-1-9 milijona Din), turičic.i 10.855 ton (28-2 milijona Din), žive svinjo 6611 komadov (153-0 milijona Din), konji 5356 ko. roarlov (22-5 milijona Din\ cement 33,102 trm (10-0 milijona Din), sveže moto 753 ton (18-9 milijona Din), svi-1 nee 1050 ton (13-8 milijona Din), drva] 7,:t kurjavo 20.565 ton (10-1 milijona Din), pšenica 2855 ton (0-0 milijona Din), preja 342 ton (8-1 milijona Din), kožo od divjačino 8 ton (7-1 milijona liir), kalcijev karbid 13-17 ton (6-8 mili,ona Din), tanln 6-19 ten (6-6 milijona Din), pšenifcna moka 1106 ton (6-3 milijona Din) itd. Kot odjemalke unšega blaga ro bile. v tra'ii v glavnem iste drŽave kakor v )pri'u. Napredek izvoza, ki ga poka-5'ije'o gornje številke, je dobro zna melje, da so gospodarsko krepimo kljub lena raj krizi in drugim teikočain, s i.itej-jjul se im:i boriti naše gospodarstvo. Za t.o tudi lahko mirno pričaku-jooo, da se bo diuar znova zopet popravil. Občni zbor gremija irgovcev za ljubljansko okolico te je vršil prošli torek v prostorih Tr< gorske u obrtniške zbornice v Ljublja« nu Otvoril jo zbor gremljalni načelnik ii. Frau Z c b a 1, ki s« po pozdravu navzočih in pred prehodom na dnevni red .-pomnil v prošlem letu umrlega odbor« nika g. Andreja Grampovčana z Vrhni« k c, s katerim te gremijalni odbor izgu> bil vrlega sodelavca. V nadaljnjem govoru jc opisal g. na« {cinik razvoj poslovanja v prošlem letu in omenjal težave, s katerimi se mora boriti gremij pri svojem prizadevanju za zboljšanje položaja našo trgovine. M cd drugim je omenil volitvo v do« liodninskc komisije v začetku t I., s ka« torimi je trgovstvo doseglo, da so prišli v komisije tudi njegovi zastopniki, ki vživajo zaupanje trgovcev. Vršile so se razne seje, anketo in zborovanja, katc« rili sc jc gremij vedno udeleževal in stavljal po potrebi svoje predloge. Gre« mij jc izvršil več akcij v carinskih in davčnih zadevah, ki so imele često uspeh. II koncu jc g. načelnik poudar« jal važnost, ki jo ima stanovska organi« i'a cija za obrambo stanovskih interesov tnr jc pozival zborovalcc, naj sc tesno oklenejo svojo organizacije, ker lc tako ho delovanje uspešno. Citanjc zapisnika zadnjega občnega zbora so je na predlog g. Š o t i n c a "pustilo. Grcmljalni tajnik g. Alojzij Smuč je podal nato obširno poročilo o delovanju gremija v lanskem letu in blagajniško poročilo za I. 1923., iz katc« rf.ga je razvidno, da je imel gremij kon« cem I. v blagajni 1980,% Din a vsega pre« možen ja jc imel koncem leta 192.5. vso« to 12.038.85 Din. Proračun za 1. 1924. ic r.sstopcn: Dohodki so preračunani na podlagi novih inkorporacijskih pristo.i« hin ua 15.500 Din, stroški pa ni 31.100 Din. Primanjkljaj 15(300 Din se krije s predpisom doklad po višini predpisane ubčne pridobnino. Proračun in računski zaključek sta bi« Ia na predlog prr.gledovalccv gg. Šetinca in Krcgarja soglasno sprejeta. Obenem f« Je odboru podelil absolutorij in iz« rekla zahvala blagajniku g. Novaku za njegovo vestno poslovanje. Nadalje sc jc sklenilo zvišanje inkor« poracijskih pristojbin, vpisnine in opro« stnine vajenccv ter glob za one člane, »i no vpoštevajo grcmijalnih pravil. Končno so sc sprejele šc nastopne f.ahtcve: 1.) da sc znova uvedejo davčni plačilni nalogi; 2.) da sc še naprej dovo« 'iujc prodaja denaturiranega špirita pod Pogoji, pod katerimi jc bilo to dopust« no pred uvcljavljcnjem zakona o tak« s-ib; 3.) da obrtna oblastva najstrožjo postopajo proti krošnjarjem, 4.) da sc ob tno otilrstvo pri n dcljc- lju obrt« nih Ustov ozira v pivi vrsti n.i krajev« no potrebščino in pred podelitvijo obrt« MP» dovoljenja pos \mezr.lkom pošlje vsako prošnjo gremiju na vpogled in v iz.'avo; 5.) da :r. pri sestavi nove-.ta obrt« nega reda uvede za vse trgovinske stro« kc dokaz usposobljenosti 6.) du sc tim prej vršijo vo'.i-v v Trgovsko in obrt« liško zbornico. IVI debati so lc ovlasll mod drugimi k besedi c. J e 1 o č n i k. ki jc kritiziral novi zakon o taksah in apeliral r.a y. nsčolnika Zcbi!.*, da pojvzamo na me« rodtjnlh mestih vse koraku, da sc ta zakon vsaj omili, če ic nc odpravi. Nato je g. nti ilnik zaključil zbor, po katerem sc jc vrj'1.- šc odhorova seja, na kateri so sc določile smernice za tiudalj/ r.je delovanje g-einiju. Prikrojevalni tečaj čevljarjev jo oh zaključku pouka 22. t. m. priredil na di javni trgovski šoli svojo javno razstavo, katero jo otvoril ravnatelj Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani g. inž. tiulič s pozdravnim nagovorom na navzočega ravnatelja Državno trgovske šole p. Cogalo, ua načelnika Čevljarsko zadruge g. Oblaka ter končno na vse udeležnike tega teča.ri- Natn je j-Hidat poročilo o splošnem delovanju s fo posebno zalivalo g. Stein-mannu, ki jo tako uspešno, požrtvovalno in stroko rnjaško vodil t.i tečaj, katerega so udeleženci ves čas marljivo obiskovali. Nadalje jo g. (iogala priporočal vfcm vztrajnost v delu, da lio usm tako mogočo s pridom konkurirati z inozemstvom. (i. Oblak sc jc v irnonu vseh čevljarje? prisrčno zahvalil vsem, ki so dejansko pripomogli, da so jo mogel ta tečaj tako lu;o rav.viti, najlepša zahvala pa učitolju čevljarskemu mojstru g, Slein-inannu, ki je vodil ta tečaj. O. inž. Oulič jn končno razdelil vsem učencem spričevala ter s tem naznanil razstavo za otvorjeno. Obiskovalci so «« divlli llko preciznim Izdelkom. Mnenje vfeh je bilo, naj se taki tečaji v prid toga stanu fo nadaljujejo, ker s tem koristimo sobi in državi, da nam trn bo treba še uadaljo uvažati dragih izdelkov iz inozemstva. Na predvečer so priredili udeleženci po.-jovilnl večer ua čast svojemu učitelju "lojsfu s. Stoinmaunu, ob kateri priliki mu je bil ob slavnostnem nagovoru podarjen lep šop--k s krasno srebrno dozo v.a Bvalčicn v spomin kot posoben znak hvaležnosti za neutrudljivo potrpežljivost ui nakloujencst. ter brezplačno jio-učcvauje v piikrojovanju. Vrstile so se nadalje nnpitnlce iu govori ter so jc izrazila žetja, da bl se e pro-vii našo malo obrti prirejali taki tečaji so nadalje pod strokovnim vodstvom priljubljenega g. Josipa Stein-lnanna. Tržna poročila Svinjski sejem v Mariboru (27. t. m.) Dogon 135 svinj, 3 kaze, 2 kozliča. Po« vprečne cene: prascl, 5 do 6 tednov sta« ri 150 do 225 Din, 7 — 9 todnov 275 do 350, 3 — 4 mcscco 625 — 700, 5 — 7 me« seccv 750 — 950, 8 — 10 mesecev 1050 do 1200. 1 leto stari 1500 do 1750 Din komad. Mesne cenc zu kg žive teže 15 do 15.50 Din, za kg mrtve teže 20 do 23.75 Din, koze 300 — 350, kozUči 75 Din komad. Kupčija živahna, prodanih 117 komadov. Dogon pa jc bil slab, ker je bilo po dolgem deževju solnčno vre« me in so ljudje zaposleni na travnikih. Dunajski živinski sejem (26. t m.) Dogon 698 glav; od tega 11 domačih, 215 iz Madžarske, 248 iz Jugoslavi« j e In 224 lz Rumunije. Cena za kg žive teže v tisočih aK: voli 12 — 17, krave 12 — 15, biki 13 — 16, slaba živina 7 do 11. Tržaški trg. Zadnje dni so bile na tr« gu v Trstu nastopne ccnc (v lirah): se« no (q) 36, slama (q) 34, oves (q) 93, og« Ijc 60, drva za kurjavo 24 — 26, sveže meso (kilogram) 7.6 — 8.8, spred« nj! deli 9.2 — 10, zadnji deli 12 — 12.8, teletina, sprednji deli 8 — 10, zadnji dc« Ii 10 — 12, bcljšc vrste 14 — 16, svinji« na, sveža 10.4 — 14, boljšo vrste 12 do 16, prekajena 14 — 16, mleko (1) 1.4 do l.Ž, maslo (kg) sveže 18 — 26, mast svinjska 8.8 — 10.4, slanina 8.4 — 10.4, jajca, koroad 0.50 — 0.65, moka bela 1.6 do 2.2, turščica 1.4 — 1.6, testenine 2.4 do 3.2, riž 2 — 3.6, fižol 2.6 — 4.4, grah nov 1.2 — 2.2, krompir novi 0.60 — 1.20, kava surova 19.8 — 28.5, pražena 25 do 37, sladkor 5.9 — 6.8, solata 0.40 — 2, SreSnJe 0.70 — 2.80, fižol v stročju 2 do 3.60 lir. Tržaški vinski trg. Povprečne cenc zadnjih dni: vino, istrsko belo 120 (Io 160 lir. črno 130 — 185 lir, briško 140 do 190 lir. vipavsko 90 — 130 lir za hl na licu mesta. lldeležha Jugoslavije pri razstavi v Parizu. Naša vlada je sklenila, da so udeleži velike razstave, ki so bo vršila leta 1026. v Parizu. Razstavila bo naša država razno industrijske in agrarno produkte. Dobave. Direkcija državnih železnic t I juhi ja nt razpisuje ofcrtalni licitaciji za 5. julija t,. 1. glodo dobave 108 kom.v do- kolesnih cbročev in 15. julija glede dobavo 500 kg peresnega jekla širino 90 mm in debeline II mm, 3000 kg širine 92 mm m debeline 13 mm io 8000 kg širine 95 mm in debeline 18 mm ter 5000 kg fazon"-kega jokla po risbi št. 16.674 a. Pogoji se nahajajo na vpoglod pri okonorn-ske-n o-idclenju Direkcije državnih železnio v Ljubljani, oosposvetska ccsta (nasproti velesojma) vsak delavnik od 10. do 12. ure. - Pri ravnateljstvu državnih železnic \ Zagrebu so hosta vršili ofur-talni licitaciji dne 18. julija glede dobave 53,222 kg raznih barv in 19. julija, glede dobavo raznega materijaia za člfčenjo In mašnnj«, pil ravnateljstvu državuib železnic v Subotici pa due 18. juliji glede dobavo 8100 komadov rošclk /a, lokomotivo in 500 metrov gumijevih cevi va izpiranje lokomotiv, 19. julija pa glode dobave 6500 kg dekstrina za lepilo iu so-linskega stekla za vagoneka okna. — Nailalje se bo vršila dne 3. julija pri in-tonilanturi Dravsko divizljske oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija glede dobave GOOkg karbida, šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala dno 19. julija na javni dražbi okoli 30O0 kub. metrov lesa na panju, poškodovanega od požara itd. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgov sko iu obrtniške zbornico v- Ljubljani interesentom na vpoglod. Ceno divjačini. »Slovensko lovsko društvo v Ljubljani, jn določilo sporazumno s -Lovsko zadrugo* za uicsee V'-lij t. 1. ceno srnin kom 25 Din za kg. Vo posredovanju »Lovske zadrugo, prevzema pn tej ceni sveic in pravilno Iz-trebljene srnjake tvrdka V". Vajla, postaja ("'akevee. Srnjak se odda brzn-vozno na. najbližji oddajni postaji; vse nadaljnjo stroška nosi tvrdka E. Vajda. Ta cena. vol>i za mesec julij. V bodočo I »odo objavljene cone za vre vrste divjačino za vsak meiei; v «Lovcu>. — Načelstvo »Lovske zadrugo«. Napredek v stavbeni strokL Pri moderniziranju naših mest. iu kanalizaciji igrajo veliko vlogo betonsko cevi. To blago so jo do sedaj izdelovalo pri nas doma ua inodclo z ročniui delom. Ker pri najskrbnejšem delu ni inngočo izgotoviti brezhibnega blaga, in upoštevajoč drago delavske siir, jo napravila tvrdka Jo«. Cililar v Ljubljani velik korak uaprej, s tom, da si jo uapravila nov inodcrii •Vulkan—stroj, ki j' onngoča napraviti v kratkem času velike množino tega blaga. Kapaciteta jo tolika, da produkcija zadošča potrebi vse Slovenije. Nižji 1 redukcijski stroški omogočajo tvrdki oddajati blago nizko pod dnevno ceno. Cevi, ki se razpečavajo pod imononi »Vulkan-, sc odlikujejo po irrcdni trdnosti, sten« covi so gladke kakor gla-č i rane in zaradi tega ncpremočljivo. Stiki so zelo natančni, kar omogoča brezhiben odtok, da nn zaostaja r ceveh nikako blato. Blago je tudi lažje, kar jn važno pri današnjih visokih transportnih stroških. = Dunajske Insolvence. Z Dunaja poročajo: Veletrgovina Kritdrich Leser, ki jo svojoČA-no piiskrbora.a dobršen del dobav piemoga za zvezne železnico Avstrije jo z 10 milij.ndami aK insolventna. Lastnik ponuja ?io;ltn upnikom 25 95. — Veletrgovin* s suVtircn Josef Tabak &• Itriider jn dospela v plačilne težkoče. Dolguje okrog 12 milijard aK, v glavnem tvornicam sukn.i v OfHslovaški, Italiji ni Angliji. — Kunpftisi.hu Iiandels- imd Industrlu A.-O. je zuiireslla za uvedlio poravnalnega pcsloj-cnja. — Nemška trgovinska bilanca v maju je bila nadalje močno pasivna. L*voz jc znašal vrednost 810,180.000 zlatih mark, izvoz pa. samo 516.220.000 zlatih mark. Primanjkljaj znaša torej okrog 324 milijonov zla lili mark. = Naraščajoče vinske cene na madžarskem trgu. Na madžarskem vinskem trgu je v zadnjih tednih zaznamonovati naraščajočo etj gnacijo. Tako ( onudba. kakor povpraševanji' ita vedro niatjšn, slednje zaradi padajočega kr-njurva Kljub tej stagnaciji jo beležiti stalno naraščanje vinskih ccn. Sokol X. ZLET GORENJSKE SOKOLSKE ŽUPE NA JESENICAH. Dne 12. in 13. julija priredi »Go enj« ^ ska sokolska župa» svoj zlet na Jeseni« . cah, kjer praznuje obenem jeseniški So« I kol 201etnico svojega neumornega dela. Zlet bo po predpripravah sodco gotovo najimpozantnejši, kar jih jc doslej pri« redila žup«, kajti vsa v župi učlanjcna društva 60 temeljito pripravljajo r.a ta sokolski praznik. Na preddan, dne 12. julija, so vršijo ua telovadišču v znanem ».Milanovem logu« tekme članov višjih in nižjih od« dclkov oGorenjskc sokolske župe». — Tekme bodo gotovo najtežje, kar ob« stoja župa ui vendar bo število tekmo« valcev izrodilo veliko. Tekmovalo ho v višjem odddku okrog 35 in v nižjem pa okroglo 95 bratov. Tekma sama bo tra« jala od 14. do 19. ure pop. nepretrgoma ! in se bo drugo jutro dne 13. julija s | prihodom članic tekmovalk nadaljevala. I Po tekmah bo ob 9. uri dop. sprejem I gostov na postaji ter nato povorka proti ; telovadišču v u.Milanov log», kjer se bo« do vršile telovadne izkušnje članov in . članic Gorenjske sokolske župe. Nato ' se povotka nadaljuje skozi Savo nazaj i na Jescnicc do kolodvora, kjer jc stik in pozdrav Sokolstva. Ob 15. uri sc vrši javna telovadba Go« renjske sokolske župe v »Milanovem logu«. Pri vsej prireditvi s vira jeseniška sokolska godba. Vso napredno javnost žc danes opozarjamo na to veliko sokolsko mani« fcstacijo na Jcscnicah. Odborova seju Češke Sokolske Zveze (COS). V dneh 14, in 15. juniju jc bila v 1'ragi odborova seja COS. Odbor sestoji iz zajtonnikov posameznih žup iz češke republike. Zastopane so bile vse župe razen Dolnorakovske, ki ima svoj sedež na Dunaju. Jugoslov, Sokolski Savez je zastopal br. Verij Svajlar, član starešinstva JSS. — Seja se jc vršila prvi dan v slavnostni dvorani "Praškega So« koli drugI dan jia v Reprezentančnem domu mesta Prage. Sejo ic otvoril sta« rosta br. dr. Schciner, ki jc predlagal v imenu predsedstva COS, di sc podeli sestri Kcnati Tvršcvi velika kolajna COS. Odbor jc predlog sprejel soglasno in /■ velikim navdušenjem. Trije najsta« re j "i odborniki so odšli po s. Tvr.ševo in so jo privedli k odbnrovi s:eji. Bila jc viharno pozdravljena, kar jo bil naj« I jasnejši dokaz, kako jo ljubi in spoštuje | češko Sokolstvo. Velika kolajna (":OS jc j bila priznana tudi članu načelništva COS br. Agatonu llcllerju in načclnici s. Mi« ladi Mali. — Poročilo o seji češkoslo« vu.škcga«jugoslovcnskcga Sokolskega Sa« veza jc podal br. dr. Schciner. O stavbnem delu in napredku na TvrSevem do« ran je poročal br. Petru, o loteriii za Tvr.šev dntn br. Stcpnnek. Loterija jc uspela z znatnim dohičkom vkliub temu, da jc bilo razprodanih samo tri četrtine vseli srečk, ki jih je bilo en milijon. — Tyršev dom jc pridobit iz loterijskih dohodkov veliko gosjVKlarsko pomoč, ki pa seveda šc daleč ne bo zadostovala 'a popolno Irgotovitcv celotne stavbe, ki bo ponos češkega Sokolstva. — Odbor je potrdil dalie poslovuik z« občni zbor COS, ki *e vrši v Pragi, dne 7. dcccmbra t. 1. Načelno je bil odobren tudi dnevni red občnega zbora, ki smo ga prinesli žc v torkovi številki ^Jutra«. — Drugi dan jc odbor obravnaval računski zaključek za leto 1923. Starešinstvu ic dobilo ah« solutorij. Iz "Narodnega sklada« za pod« jiiranje manjšinskih društev jc podelil odbor štirim društvom podpore v znesku 60.900 Kč. —• Predlog za spremembo društvenih pravil glede sestave in izvo« litve prednjaških zborov je bil odobren. Enako jc odhor sprejel predloženi po* slovo i k za zdravstvene odseke. — Od< godila pa se jc na jesensko zborovanje razprava o novem izpitnem redu zn prednjaško izpite kakor tudl razprava o delokrogu prednjuških zborov. Z o/i« rom na današnje denarne razmere sc jc odgodilt tudi ustanovitev vscsokolskc zavarovalnice. Zadeva pride čez čas šc v razpravo. — Brez debate je bil odo« bren predlog preduja.škcga zbora COS, da sc vrši v letu 1926. v Pragi VIII. vse« sokolski zlet. o čemer jo poročal br. dr. Vaničck. — Na zlet v Zagreb pošlje vsa« ka župa po eno vrsto telovadcev in tc« lovadk, zadnje nastopijo z vzornimi va« jami s palicami, ki so določene za So« kola v Zižkovu. — Na novo se je ure« dila telovadna dolžnost, ki traja do 36. leta. Novovstopivši člani do 26. leta sta« rosti sc morajo udeleževati telovadbe v svoji poskusni dobi najmanj enkrat na teden. — Sprejet je bil predlog ženske« ga prednjašk-ega zbora za slavnostni kroi članic, ki jo bele barve in temno« rjav plašč. — Uredilo se jc vprašanje, kako se proslavi Žižkov jubilej od stra« ni Sokolstva. Naraščaj sokolskega drnšt>m Ljubljana IT. proslavi Vidov dnn danes ob 19. ne. realki. Vspnred proslave: Predavanje, deklamacija -Smrt nfijko Jugoviča> in glasbene točke. Udeleže naj so te proslavo ves naraščaj, članstvo in prijatelji našega društva. Zlet Jiraskove snknbke župe se bo vršil letos v Jiriskovem rojstnem kraju rPadoli» v Ilronoveni. Zadnji izlet to podkrknnoške župe je bil v Ilronoveni leta 1895. Izlet Soklna I. v nedeljo 29. t. m. Zbirališče ob 8.30 na Dolenjskem mostu, odtod preko Gnlovca-Orle-Laničo pri Škofljici. Popoldne izlet v tej okolici, šotorenje v gozdu. Tovralek z večernim vlakom. Udeleži se mlado in staro. Kroj občanski. Prijavo do sobote popoldne ali br. Vrečarju ali nn Taboru. Šport Jugoslovansko prvenstvo v tenisu. Včeraj v petek so sc pričele v Zagrebu tenis tekine za prvenstvo Jugoslavije. Število prijav je zelo veliko. t1 /nlnja izbirna kolesarska tekma. V nedeljo, 29. t. m. sc vrši IV. in zadnja izbirna kolesarska dirka za olimpijado in siccr na progi Podsused-Novo mesto-: Trcbnjc-Vel. Gaber iu obratno. Dirkalna proga znaša točno 188 km kolikor bo znašala olimpijska proga. Obratna točka jc v Vel. Uabru točno pri km 41.400 ter jc pričakovati prve dirkače tik po 8. zjutraj. Dirka bo vsekakor jako zanimiva, ter ic pričakovati, da sc bo večjo število športnikov interesiralo za obratno lookn. Železniška zveza je žal prepozna, toraj bo treba i. vozili na obrat. Hazeita Češkoslovaška : Jugoslavija. Danes, na Vidovdan sc vrši v Beogradu prvič bazena tekma med našo in češkoslovaško reprezentanco. Večina češkoslovaške rcprezcntaiico obstoji iz članic praške Sla\ijc, ki jc že pred dvema letoma pruti družini Haška pokazala svoje. izredne zmožnosti. Poleg članic pra-| škc Slavijc so v češkoslovaški reprezen-tanci dve članici Slovaške Slavlje in ena članica Moravske Slavijc. Rapid (Maribor) : Ilirija. — Danes in jutri ob 17. uri se vršita n.i sportueni prostoru Ilirije nogometni tekmi med mariborskim Rapidom in Ilirijo. Rapld so nahaja točasno v izredno dobri formi« Vkljub man) ucodni poziciji v prvenstveni konkurenci LNP jc momentano znatno boljši od oflchelncca mariborskega prvaka SSK Maribora. V reprezentančno moštvo Maribora, ki Ic 19. t. m. doseglo proti Ljubljani po nadmočni igri neodločen izid 3 : 3, jc postavil 7 iuračov, ki so sc jako dobro obnesli. Posebno privlačnost daje srečanju med Ilirijo in Ra-piUoin okoliščina, da jc bila Ilirija lansko jesen v Mariboru poražena s 4 : 0, kar bo ob tej priliki sigurno z vsemi silami skušala popraviti. — Desni lialf Ilirije ilus, eden najbolj simpatičnih in požrtvovalnih naših igralcev, igra danes 100. tekmo za SK. Ilirijo. SK. Vrimorje II. : SK. Krakovo. Jutri. v nedeljo, oh 16.15 prijateljska tekma med mladinskim klubom Krakovo in in-uiorii Primorja. Ta dan obhajajo mladi Krakovčani oblctnico svoicga kluba. Ob 18. nastopita rezervi Primorja in Slova-na v trening-tekmi, kl se vrši v znamenju rcvaužc. S. K- Vrimorje, kolesarska sekcija. Jutri, v nedeljo, ob priliki 4. izbirne kolesarske dirke z.i Olimpijado In plavalna tekme v Novem mestu, izlet v Trebnje, oziroma v Novo mesto. Odhod ob 5. zjti. traj. Zbirališče pred kavarno »Zvezda, ob 4.30 uri. Sa nekaj tekmi :adnlih dni. SuhcrtU ca: Bačka : Sloga 5 : 9. Sombor: Subo-tlčki Šport : Somb. Amaterji 2 : 1. Som-borski Šport : Concr.rdia 1 : 0. Brod'. Rcprczcntanca Nižje Avstrijske 3 : 2. Uspehi uruguavske reprezentance. Od svojega odhoda iz Montcvldca je urn-guaysko moštvo absolvlralo 17 tekem, ki jih jc dobilo z goldifcrcnco 59 : 11. Po. samezni izidi so: Paraguay 2 : 0, Brazilija 2:1, Argentlnija 2 : 0, Virgo v Spa« ni j i 3 : 0 in 4 : 1, Bilhao 2 : 1 In 2 : o. San Scbastian 2 : 0, La Coruna 2 : 1 in 3 : 2, Madrid 4 : 2 in 3 : 1, Jugoslaviia 7 : 9, Amerika 3 : 9, Francija 5 : 1, Ho-landija 2 : 1, Švica 3 : 0. Vsekakor velik: uspehi. Smrt beograjskega športnika. V četrtek zvečer jc umrl v Beogradu vratar liconrajskcga športnega kluba Lajnš Schonfcld-Tuško, znani jugoslovanski športnik. Podlegel ic rani, ki jo ic dobil pri zadnji nogometni tekmi z rcprezciK tauco Nižje Avstrije. Pogreb jc bil \a.c« raj popoldne. Ljubljana 27. junija 1924. poročilo Ljubljana 306 nad morjem i Kraj j opazovan ia ob Zračui tisk Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine ^ mm t. Ljubljana . 7. 767 0 17-8 scv. zapad jasDO — | Ljubljana . 14. 763 6 26 b brezvetra M — F Ljubljana . 21. 763 1 210 jugzap. »i — Jj Zagreb , . 7. — Beograd . 7. vzliod jasno —- ! Duuaj . . 7. 767-4 150 — , ''ngS • • 7. 766 6 11-0 jug ii — | luomoet . 7. 7656 13 0 brezvetra n — V Ljubljani barometer nižji tempsr. višja. V prvi polovici preteklega tedna jc vladalo deževno in preccj hladno vreme po večini Evrope; na mnogih krajih so se sprožili večji n slivi in hude nevihte s katastrofalnimi lokalnimi posledicami. Plina, a ;-cIo široka depresija se jc prav počasi pomikala proti vzhodu in z njo ic naposled odpotovalo tudi slabo vre mc na vzhod. Za depresijo pa ie pri< tiskal visok zračni tlak in uvajal lepo vreme po vsej zapadni in osrednji Ev ropi. V zvezi s tem sc jc tudi tempe« ratura proti koncu tedna prcccj dvig« Solnce vihaj a ob 4*7, zahaja ob 19'5& nilJ, Vendar ostane junij tudi letos ka« kor lani razmeroma hladen in pravega poletja nam ni nudil obilo. Dunajsko vremensko poročilo: V Av. stri ji jc bilo danes večjidcl jasno vreme. Temperatura se jc od včerai malo dvignila. Na Tirolskem jc presegla 25 stopinj. Nad Srednjo in Zapadno F.m ropo vejejo v prosti atmosferi in neznatni višini južni vetrovi, ki povzročil« jejo hitro dviganje temperature. Napo* ved za soboto: Lepo in toplo vreme. Lo« kalne nevihte. , IVAN ZAK0TNIK Dunajska cesta it. 40 Telefon št. 379 mestni tesarski mojster Telefon 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja u palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov ln mlinov. Parna žana. ■> Tovarna furnirja. : t« JU TRO »i št. A52 = 10 kor jo bila Avstrija v tem okorela, irav tako je bila zvesta sanmi sebi v »orbi zopi r jugoslovanski nacijonali zem, poslužujoč se žo davno kompro-initiranih sredstev Motternichovu ci-ničli« politiko. Avstrijsko borbo zoper Srbijo jo WeiKlei v glavnih potezah povsem točno orisal. Zlasti tipiGne so avstrijsko šikano na ekonomskem polju in potem se tipičnejšo fabriciira.nje fal-sifikatov, s katerimi je bilo treba pred Evropo opravičiti avstrijsko postopa-ije napram Srbiji in lastnim jugoslovanskim podanikom. Faktično pa so jc Avstrija samo kompromitirala na ta lačin s svojim vcleizdajniškim procesom. Friedjungovo afero, Prohasko-vim škandalom itd. No, brez ozira na to je, kakor da jo v vsom imela prav, prišla do prepričanja, da moro samo z vojno preprečiti jačenje Srbijo in ujc-dinjenjo Jugoslovanov. Tako je rožljanje s sabljo postalo talen rekvizit avstrijsko politiko napram Srbiji, kakor tudi Nemčijo napram celemu svetu. Vojaški krogi so hrepeneli po vojni iu osvojitvah, a klerikalni za »žetvijo na Vzhodu« in s spretnimi mahiuacijaml so formirali prepričanje, da jo vojna neizbežna, ne siimo avstrijsko . srbska, marveč tudi svetovna. Ali vseeno so jo izzvali v upanju, da bo mogoče vendarle na kak način tako naglo končati s Srbijo, je življenje v umetnosti, n sedaj piše drugo knjigo: | Gledališka umetnost. Ameriška turneja jc v materijalnem pogledu imela kolosalen uspeh. Največ simpatij so si pridobili pri publiki: Kača« lov, Stanislavskij, Moskvin, Knippcr=čc» hova in Višnjcvskij. Sedaj je skupina Stanislavskega odpotovala v Moskvo, kjer sc sestane tudi z ostalimi skupinami Hudožestvenikov. Jeseni leta 1926. od= potujejo Hudožestveniki zopet v Evropo in v Ameriko. Naši v Ameriki Cleveland, 12. junija Hvala lepa za pismo, ki sem ga prejel za binkošti. «Jutro» mi zelo dopa-de; takih listov potrebuje mlada Jugoslavija in «Jutro» mora postati popu-arno. Zelo so me zanimali članki, saj jih je mnogo, sicer je vse, kakor tukaj, vi imate celo več, z ozirom na od nošaje ste na višku in se morete meriti z marsikaterim drugim narodom. To je fakt. Kaj pa mi? Rad bi vas razveselil s peicčiiom o kakem posebnem uSpehu, a bolje jc, ako pišem mrzlo resnico. Leni smo postali — in jaz tudi. Prikrojeno .jo vse tako v tej deželi, da ima človek mojega stanu precej opraviti sam s seboj, da izhaja. Ako poza bi ndse, so hitro znajde v neprilikah — in to jc neprijetno, ker tu se briga pr- d vsom vsak zase. Sedaj imamo v Clevelandu že štiri prosvetno domove in menda postavijo še enega. Vse to jo treba vzdrževati, kar priča o kulturni zrelosti naših ljudi. O našem »Narodnem domu* ste itak poročali; jo impozanten in smo nanj ponosni. Vrši so mnogo veselic, dasi v »suhi« Ameriki niso več take, kot poprej in ta,ko kot so pri vas, ima pa tudi to svojo dobro stran. Dola se vsepovprek, n. premalo se stori za vzgojo našo mladine. Novim doseljencem je pot, skoraj zaprta in tako pri dejo v krizo najprej naša prosvetna društva, ako ne bomo skrbeli za na rašeaj. da se vzgoji v svojem narodnem jeziku. JI i se staramo iu drug za drugim odšli, torej ostane edina tolažila naš naraščaj. Mi smo položili temelj za prosvetno in kulturno delo — oni naj nadaljujejo. V Clevelandu imamo dvo godbi na pihala in eno mladinsko. Torej tri godbo, dasi naša kolonija šo 110 dosega števila bele Ljubljane. Dramatičnih društev je pol ducata ali še več — skupno s cerkvenimi pa vsaj en ducat. Najboljšo igra društvo »Ivan Cankar«, ki prireja svojo predstave v novem »Narodnem donm«. Zelo me je veselilo, da jc prišla sem ga. Danilova, ki jo imela potem vaje s člani »Cankarja« in je nastopila tudi sama v več ulo-gah. Danilova je še kakor pred 23 loti, ko sem jo gledal v Ljubljani z galerijskega stojišča, kjer smo se takrat zbirali navdušeni vajenci in drugi revnejši ljudje polili ljubezni do gledališča. Gospa Danilova vzdržuje tu svojo dramatično šolo za igralce in mladino. Pevskih društev imamo tudi nad pol ducata; v »Soči«, h kateri pripadam tudi jaz žo več lot, je okoli 25 pevcev in istotoliko pevk. Manjka nam dobrih učiteljev. V »Soči« deluje gosp. Sim-čič; gosp. Zorman jo vedno marljiv, ukvarja sc s študijami in je poln mladostno živahnosti. O njegovem uspehu pri otvoritvi našega »Narodnega doma« ste itak čitali. Ža, da vašo časopisje premalo poro ča o naših kulturnih dogodkih. Sicer jo sploh premalo zvezo med Ameriko in Jugoslavijo. . Morebiti so finančne težkoče, da so ne pridemo z ničemer predstaviti pred veliki ameriški svet, kakor delajo drugi, tudi veliki narodi. Tako smo imeli preteklo zimo v Clevelandu rusko opero iz Moskve, ki je imela vse razprodano po več mesecev, kakor tudi prej v New Yorku. Kritiki rusko umetnosti niso mogli prehvalili. Pa Amerika se navduši tudi za kaj druzegn: prišli so k nam n. pr. tudi Nemci iz Oberamergaua in so igrali »Pasion«. Vsak da, kar ima. A Rusi so pač odnesli triumf — kar nas kot Slovane najbolj veseli. Tudi Jugoslovani bi imeli kaj pokazati — seveda je treba priprav in vse dobro aranžirati. Mi za to nimamo smisla — Čehi Pazite na razliko ned kožnimi potplati in Palma Kaučak potplati U petami. Prednosti proti kožnimi potplati 10 večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična o in ugodna hoja, ter nizka cena. 9 G Zahtevajte edino le »Palma«. Slavnemu občinstvu se priporoča z» obilen obisk gostilna pri Novaku v Spodnji Siikl, Vodnikova oesta 300 v kateri se dobivajo prvovrstna biseljska vina nalboljith vinogradnikov ln katere dobra kuhinja j* preskrbljena vedno % gorklml ln mrzlimi jedili. 3312a Veliko domače podjetje išče za Slovenijo dobro uvedenega >t Zi tapetnih in 1106-a dehorater [181H Maribor Šolska nlloa itev. S Oblastveno zapriseženi Btrokovnjak. Priporoča svojo bogato zalogo pohištva, spalnic, žininic, preprog, sob za gospodo, hotelskih sob, div&uov, z usujem preoblečenih klubovih garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do najfinejše izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti. ki je v stroki mincraluih olj dobro verziran Ponudbe, v katerih naj bo navede : 1.) dosedanjo službovanje v gorenji stroki; 2.) mesto stalnega bivališča; 8.) znanje jezikov (slovensko predpogojno); 4.) reference, so naj pošljejo firmi „luterreklamd. d. v Zagrebu, Fraukopanska 2. 3245a boino se bolj potrudijo — a treba bo misliti tudi na to. Francozi izgubljajo simpatije Amerike, šc bolj pa Italijani, ki jih c polno po,gledališčih. Nedavno jo bil tu virtuoz Balakovič, ki so jo pa predstavil kot »Hrvat«, ne vem, aii je bil temu vzrok on sam ali pripravlja,lili odbor. Ne vem, zakaj no ni za svet sprejeli skupnega jugoslovanskega imena. Prod vojno smo bili Nemci, Madžari itd. Zdaj pa nihče nečo biti to, kar jo v resnici in tako ostajamo majhni in razdeljeni. Včasih so nas delili drugi, zdaj so sami — svet pa gleda, kje je ta »enoten« narod in njedhijena država. Amerikanci radi vidijo iu slišijo vse, kar je nenavadnega. N. pr. Rusi so igrali v ruskem ji-zH;u. Kako so poročevalci v ocenah slavili jezik, izraz itd. Jugoslavije Ame rika še sploh ni videla — zato nas nc poznajo. 'I'ii jc treba še mnogo dela, če hočemo svetu pokazati svoje, vrline, kajti sedaj beremo v angleških listih glede Jugoslavije le o kaki vojni, k.ri- Veletrgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom VILIM PICK, MARIBOR Aleksandrova 26 (Telefon 334). priporoča trgovcem, da si v lastnem interesu ogledajo skladišče novodošlega pomladanskega in letnega blaga po brezkonknrenfinlh oenah. Na skladišču se dobiva vedno češko in italijansko blago. V veliki Izberi svileni robci. -VI Na vellkol 1048» Na velikol CI E. GLE. TRAN8ATLANTIQUE Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, samo 6 dni Jez moije Havre-liBwyor)i, Guba in Mehsiho Glavno zastopstvo aa Jugoslavijo Slavenska banka d. d. v Zagrebu Vozne listko in tozadevna pojasnila daje Ivan Kraker zastopnik v LJubljani, Kolodvorska ulica 41 1088 a Naročajte, liiTUflfJ čitajte in razširjajte dnevnik ^s-j-jmu-u Ceška industrijalna in gospodarska banka KKU- podPuinic» vr LJUBLJANI, Mariji« tr-g Stev,. O. „„,,„ C.i^lov.ik. r.p.bllk. Sp^lema^rantlne vloge na Kniisice in te.oci račun ter prevaja vse bančne in borzne transakcije kar n^kulantne^ g,»p. .»*. t,...*, » nt. e».n«pl»TanJ^ I. J.ntt™« M meno. ,»!,. bM.da t Din. - PrlobHuJ.Jo M Io mali ogl.,1, kl M plaMal » »«»r.l P late M labko tudi . anankah Na »pralanja odgovarja uprava la, ta ja vpralanju priložena loarnka aa odgovor Ur roanipulae ,»ka prlatojblna (J Dlo). Modistka Oorjane k Uo., Ljubljana, ST Patra ce«la it. 37. poleg botela ,.Tratnik" »prejema vsakovrstna popravila slamnikov lo svilenih klobukov. IV,t rtiba točna. 1093 Ivan Magdič, l.rojae. LJubljana, Gledališka ulica 7, aa 'priporoči u IdoCo bgzuuo. 1087 Sliko za legitimacije pdolujo oajhitreja fotograf lltisou Hiba ar. Ljubljana, Vavazorjev trg. Driavnl na-lUviJeocl Imajo popuat. 091 Fotografski ta vod [). lloviek. Ljubljana, Ko-(od vo raka ulloa 34, Izvrčuje slike za legitimacije r najkrajiam faau. — Za irt uradnika. tol.sDte.rj. In lijake znižana cene. 1001 Daajska šivilja nionubn«, ae priporih« ga tOciovo vaeb dainaklb to Jlročjlb oblek, pri breiblbnl ;ndolavl la uajnlljom zara-'•lDavanJu. Knatuni 200 Dlu ii.li,ka od 140 Dla dalje. — ,\'a»lov pova uprava ..jutra'' 18177 [ Trgovski pomočnik SpocorljBkr, »troko, kateri so raauaio tudi pri tipali In okvirjih, bo sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v vodjam mestu Slovenijo. Teto-tam so sprojmo ludi ufmoe. Naelov povo uprava „.lutra" 13205 Iščem učenca za kovaSko obrt, 18—18 let HtaroKa. Hrana In »tauova-nje pri mojstru. Ponudbe na Jakob Zalokar, kovaSkl moj-»ter, Mojstrana. 13208 Služkinja krepka ln zdrava, dobi oiui-bo pri zdravnikovi obltelll ua dojeli, Za hlSul lu vrtni posel. — Ponudbe na upravo ,. Jutra" pod ..Zdravnik '. 13165 Krojagkega pomočaika trojnega delavca — sprejme krojač Mihael Jeriha, Ribnica, Bolenlsko. Stanovanje In hrana v klal. 130D2 Anton Fuchs Pavbno to galanterijsko kle. varstvo. Podjotje za izvrte-•ante losnoi-ementnlh atreb, (rltje z lepljenim papirjem, ■■arvanje pločevinastih pred-aetov na etavhab Itd. Sprc--mam »sa v to stroko apa-Jaloču nova dela kakor ludi 'opravlja po koukurončuib •ouah. Proračuni brezplačno. LJubljana, KrtiovnlSka ul. t 13107 Konservatorist 5. letnika (Sola g. prof. Rav-nlliu). Seli tudi v počitnicah [oučevatl klavir; gro tudi ca doin. Naslov pov® uprava ..Jutra". 13133 Državno konceslonirano ".alboUo obiskovano zasebno UčlIiSče .loslpii Cbrlslofa sa stenografijo In strojepisje, t.tubMana, vpisuje za Aolsko leto 1034./2B. ves mosoc Ju-lit. vsak dan na Domobran-»'.0 cest! 7. Vpisnina 10 Din, b"fiečna šolnina 100 dinarjev, učna lira kotna] 2 Din. V;< razpolago jo vefl stroiov nznll. slatemov. Zavod uudl rrlllko r.a Izobrazbo v por-feiitne stenoiirnfe, strojepisce ■•r Izdaja veljavna sprlče-«1». 13100 (dobe) Boljšo tnlado kuharico li ie pripravljena opravljati tudi bitna dola, se Išče k pajUot obitelji. Plača dobra. Naslov pove uprava »Jutra" 13152 Učenec aU učenka Ii bolite hl'e, re sprejme v trgovino mefauegu blaga, kjer se bavl samo s trgovino lu Izvežba v vseb panosah ilvljenaklb potrebščin. Pogoji po dogovoru. — C. Sottarič; Sv. Mlklavi-Ormož, 12U39 (iščejo) Kuharica ISče mesto pri boljgj družini polog sobarica. Naelov povo uprava „Jutra". 13120 Sofer-ključavnlčar kl ItvrSuJe event. popravila Ram, žoli promenltl mesto. — Ponudbe pod ..Pošten In l ionski slamniki po 2&0 Jo 400 K na stojnici fct. 1, Sv. Jakoba trg. 13 m Kakršnekoli službe v .TugosUTlJl, i«il 271«ton gospod, delaven, sedal bivajo« v julijski Krajini. Nai-raJSe v mcst.u ln ako Jo w>-gofi^ v kaki banki. Zmo*«u eno- in dvoaUvnrgB, kaknr tudi amerikanskesa knjigo-vodstva, strojoplsjn, oloven-skopa, ItallJanskrpn, deloma angleškega jezika in je Hofer s patontom. VofttJ Je nekoliko kopiranja načrtov, posebno stavbnih. Coujfine ponudbe r. natančnim popishm dela. kra-lu drugo, naj so pošljoJo na upravo ..Jutra" pod filfro Sežana". 13083 Fotograficni aparat 6 in r«M X 8 k a pet, pro-d'im za 450 Din. — Jovitrlc, hotel Uniou 41. 13108 Motoruo kolo dobro ohranjf.no. eo proda radi profM»litvo. Naslov povo uprava „Jutra". 131VG Bencin-motor 4 u pol PS. v dobrem stanju, na vozu, za po^nn mlat.llnlco najbolj pripraven, b« proda r.a 7000 Din, — 0, Oer^nlk, Ptuj, za postajo Stev. 14. 13167 Prodajalka pridna in poStena, inče m«sto na deželi. Doplao Jo poslati na upravo ..Jutra" pod Hitro ..PoStena 8". 13037 Dobra kuharica samostojna, starejša in za-nosljiva moiN, v pospo«linJ-ctvu popolnoma izvcibanu — vporabna ovent, v tjpovlnl, veMotua dobra sprlčovna — želi spremeniti službo. Nastopi Inliko takol. Ponud'.x> pod Mfro „ZanrslJtva III" na upravo „Jutra".. Io087 V zdravniški pom. službi in v lekurul izvoibana «o-spodlftna t letnimi spričevali, Ifcft« službe. — ponudbo iv>d ,Medicina 31" ua upr. Jutra. 13085 Mlajši trg. pomočnik ali pomočnic«. — samostojno riMlujoč, dobro izvožban ma-LMifaktnrlst, spreten prodajalec, so sprejme v trgovinJ r. meft. blagom. Janko PofteR. Trbovlje I. 130^1 Kleparski učenec ** sprejme pri Juriju Orifi-»llkti, kleparskem mojstru na Moti ob Dravi. 12956 Absolvent grajskega abiturijentnega tečaja, z dobrim spričevalom ter znanjem tudi nemSko stenografijo in strojepisja, želi nastopiti slufbo kot zaftetnlk v kakšni bnnki ali Industrij, sketn podjetju. Ponudbe pod slfro R." na upravniRtvo .^lutra" v Mariboru. 12952 Železninar starejši, želi mesto kot potnik, sklndlSčnlk, vodja flll-talko alj hom. zaloge aH pisarniško mesto kot računovodja pri pečJI tvrdki Slovenijo ali Hrvatsko. Jo znan iu vpeljan. — Ponudbe pod filfro ..SturnJM želesnlnar" na Aloma Company, LJubljana. 13913 Išče se prodajalka R.ri.mtorlJake ali mcš. stJoko » dolgoletnimi dobrimi spri-rerall, ki bi bila tudi nekaj vcSča vodstva trgovino ln bl pif«la eventuelno vsaj nekaj Kavcijo vložiti. Pismeno ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..Solidna". 12885 | Pridno dekle sprejme vsako dolo. Gre tudi kot perica, vrtna ali poljnka delavka. — Naslov pove upr. ..Jutra", 13222 Štedilnik dobro obranjon, so proda. — Oblak, Slomškova ulica 27. 12538 Raznovrstno pohištvo kakor krodcnco, mizo, stole, omaro ln postelje, prodam. Ogloda se na Rimski cesti 12, 1. nadstr., levo od 2. do 5. ure popoldno. 12S37 Dvokolesa mali motorji, otro&kl vozički. pnevmatika, po zuatno znižanih conah. Ceniki franko, prodaja na obroke „Trl-buna" F. D. 4, tovarna dvokoles lu ot.rofikh vozičkov, Ljubljana, Karlovska c*sta 6t. 4, 1096 Blagajne fit. I, 2 iu 3, kakor slonski tro*or za vzldanje, so radi opustitve predmeta poceni iu pod zelo ugodnimi pogoji proda. Tho Rox Co., Ljubljana, Gradt&čc 10. 13209 Motorji G«.hrot (ala DKW) za rnon-tiranjo na navadna dvokolo-sa, se daloč pod cono prodajo. Tho R o * C o., Ljubljana, GradlSčo stev. 4 (dvorijo). 13210 Gostilničarji! Težke balinsko krogljo proda Ltudevit Prlstavec, Zvonar-iska ulica 9. 13213 ' Pletilni stroj št. 10/32 (znamko Wodcrmann) kakor tudi stroj za Šivanje pluto-nln. prodam po nizki oent. Ogloda so na Rimski cesti i), II. nadstr., vrata 14. 13202 Gostilua in trgovina na prometnem kra^ ob žolnl coatl, so proda radi družinskih r.tamer takoj. — 1 lista v dobr« m nianju, klot, prodajalna, J gostilniški sobi, 4 stanovanjsko sobe, gost. vrt, 2 zelonjadna vrta, 3 or. sadovnjaka — sa nizko cono 150.000 Din. Voč pri lastniku: Zupan MIha, Kesozo, p. Vodico, postaja Jarfco. 13131 Soba t a odda 1—2 Rospodoma. Naslov pove uprava ..Jutra" 13317 Enonadstr. trg. hi6a nu najpvometuojf<('tn V ra.tu v Ornomlju, so pr.Kla. V pritličju so prostorni trgovski lokali s prodajoIci.sko opravo. V rrvem nadstropju Jo 5 parketiranlh sob in kuhiiun. Kleti, pralnica in drvarnice, vodovod, elektr. raz* K hiši spada vrt, njiva, vi-nograd, stcljnlk ter majhna gozdna parcela. - Cena Din <>00.000. Ponudbo na naslov : Janko Svujger, Črnomelj 193 13109 Kot sostanovalec pe sprejmo tiolldeu gospod. Naslov pove uprava „Jutra" 13221 Kot sostanovalec dobi takoj v bližini Ljubljano brezplačno stanovanjo soliden, zaupljiv pnspod s svojo lastno posteljo. ITpokoJc- nr.c Ima pridnost. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod Hiro .,Sostanovalce", 13220 Posestvo e gostiluo ln trgovsko koncesijo v letoviškem iu ludu-strljpkoiu kraju na CoreuJ-sketn, tu po ugodni ceni radi druiln. razmer takoj ]>rodn. Naslov povo uprava ..Jutra" 13oa0 Drva bukova ln hrastova, odpadke od parkotov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scugnottf v Ljubljani, za goronjslilm kolodvorom. 1076 Katica, povej mi, kja si šupila posodo? Ali ne vefi, da se kupi najboljše pri Vlcelnu. Maribor, Glavni trg? 1056 Restavratcrjeu) ln gostilničarjem se prlpo« roča za nakup papirnatih servljetov tvrdka M. Tlčar, Ljubljana. 1COO Mesarji, pozor! Proda po radi preaolltvo he skoraj nova stojnica na Slavnem trgu v fckofji Loki. Stojnica Je pripravna tudi za toplico aH čobdnjak i. dr. .13141 Skoraj novo pohištvo za samca, ae proda. —- KJo. pove uprava „Jufra". 13123 50 delnic Trg. banke v LJubljani in fte novo dirkalno kolo ..BlanchJ" z ro-zervo ln popolno dirkalno opronao, prodam. Ponudbo it navedbo ccne pod „D«lnlre" na upravo „Jutra". 13151 Štedilnik za plin poceni naprodaj. KJo, povo Uprava „Jutra". 13127 Stenograflnja [o Strojepiska, veSča slov. >n nemščine, samo prvovrstna moč, so ISče. Z zuanjem 1'sliJanSčlno Ima prednost. Naalov pove uprava Jutra" 12607 Kontoristinja s 3 ln polletno prakso. I t-vežbana tudi v lesni trgovl- j ul, žoli mesta kot moč pri knjigovodstvu; sprejme pa tudi mesto pisarniško moči ali blagajn Ičarko. Ponudbo pod Šifro ..Marljiva" na upr. ..Jutra". 13157 Okoli 200 m vodov, cevi 1 Ln pol cole močnih, so proda. — Ponudbe na naalov: Nando Ferjan & Drug, Jeeozuejo. — Ponudbo pod ..Potten In marljiv lil na upravo ..Jutra". 13161 Stirlpedcžcn avto bc proda. Dopise pod ..Mnlo rabljen" na upr. „Jutra". 12950 Pozor! Pozor! Kupujem po visokih cenah . staro ohloke, čevlje ln pohištvo. Oa pridem na dom. zadostujo dopisnica. —' Drame Martiu, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 20. 13184 Starih parnih cevi ' Gosnodinle, pozor! porabnlh za pleteno ograjo. Kupim dobro ohranjoi)i telo- Be proda 858 kg. Drogi so zen ttedilnlk. — Ponudbe ua Mesta k otro'tom pri bolJSI druilnl. ISče mlada in poSlena gosrodlčna. — Orc tudi kol. opora b gospodinji. — Plača postranska stvar. Ponudbo pod ..Blrčna vas 35G" na upravo ,.Jutra". 13169 Goopodi^a vrtca nekoliko pisarn, del, *ell primerne slu7.be. — Ponudbo le poslati na upravo „Jutra ' pod ..Zanesljiva 50" 13100 <: lgl po 4.5m In 13/4 eolo UP"V0 ..Jutra" pod ..fttedli v premeru. Cona po dogovo- n,It • 13197 ru. — Ponudbe pod ,,Parno covl" na Aloma Company, Ljubljana. 12922 Lepo zidano hišo gosp. poslopjem ln manlto doblčkaoosno Induptrljo, prodam takoi, araveu par oralov zemlje, v lepem kraju In bllze ieleznleo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Prodala", 13171 tranlstovski sir L"cerne s dnevno dobavo nudi Bor. lAoo^v, f^0' Sbll, Kočovjc. 12682 £' J Jermena — g^že za cepce (bliža so mlačov) lo mofiko Športne pasove — lastnepa Izdelka — poSHja na drobno In debelo Franc lencu v Medvodah. Le «Posest» Podbcršek, Naklo pri Knnju Roalltetna pisarna d z o z., 12518 LJubljana. Sv Petra cesta 24 Vam nudi pri nakupu najugodnejšo Učenec se ičče za tvornlško podjetje v LJubljani, z meSčanskololsko Izobrazbo za lltografljo, kJ Ima izrazit talout za rlsante In učenec za pisarno. Ponudbo pod ,,Talent" na upravo „Jutra". 13186 Zmo^-a v7go.»lfel,iJca z mnogoletno prakso In per-fektnlm znnnjem francoščine, nomftčlne In lirama na klavir, žoll priti člmprojo ▼ hlf:o I; ! 2 otrokoma kot vzgojiteljica nll učiteljica.— Cenjene ponudbe pod ..Dobro priporočilo" na upr. ..Jutra" - - 12117. Troje moških oblek 1 črna zimska suknja, 1 svetel povrSnlk, skoraj vse novo, le malo noSeno; 2 modri obleki za ključavničarja za prednje korpolentno osebo — ce proda. —- Gattrlnger G., Hrušca fct. 14 (pri Ljubljani) tovarna „Metza". 18183 ln najra^novntnejfio izbero vsakovrstnih vil. stanovanjskih, trgovskih In obrtnih bi&. kmctsklb posestev, graščin. Sag, mlinov, 6tavbnlh parcel itd. 1022-a 111 Majhna hiša v Zg. Aiškl e. vrtom in gosp. poslopjem, polja, kupim ali vzamem v najem. — Doplso pod ,.MaIo posestvo" na upr. ..Jutra". 13211 Posestvo pripravno za trgovino, polog farne cerkve na Igu St. 32, so proda na prostovoljni javni dražbi, kl so vrši 29. junija la 6. Julija od 13. uro uaproj. 13103 3 sobe s kuhinjo so odda blizu sodnije. — Ponudbe na "pravo ,.,Iu >a pod „0pis stranko". 12S48 Profesorska rodbina sprejme v oskrbo mlajšo dl-jaklnlo lz dobro bl$". Naslov pove uprava „J»;tra". 13145 Na stanovanje in domaČo hrano pprojmera takoj 3 pospodo. Naslov r uprav! ..Jutra". 13121 Stanovanje 2—3 sob, kuhinje itd., se ISče za takoj ali za l. &vgust — Najemnina postranska. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Justina". 13067 Stanovanje i sob b kopalnico ln prltlkllnaml. iš/e mirna stranka. brez otrok r sredini mesta. Ponudb« pofj „iu.000" ua upravo ..Jutra". 12M44 Trgovino eventuolno prazen lokal vzamem takoj v najem na prometnem kraju. Ponudbo na upravo ..Jutra' pod znamko „Pod leten". 13070 Gostilno vzamem v najem v prometnem kraju. Ponudbo na upr. ..Jutra" pod ,,Gostilna". 13068 Proda se: kompl., skoro popolnoma nova spolna oprava lz hrastovega lesa, l otomano, 1 preprogo In več druslb predmetov. — Naelov pove unrnve ..Jutra". 131S3 ElektTO-inotorji aparati in potrebščino za autogenlčuo vareuju, elektro- j material, po nizki ocrjl — Vojnovlč & Cle., Ljubljana. 1317.U Vilca srekana, enodruž.. v Ljubljani, 5 sob in prltlkline, moderen komfort, ugoduo na prodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". 13139 DvoJe deklic Is dobre bl?«\ ee spreJos« prihodnje šolsko leto na hrn-no tn stanovanje, event. tudi v Lnstrukcljo. Naslov pove uprava ..Jutra". 13072 Gostilno se vzame v na Jon v prometnem kraju Ljubljane nll kjo drugje v Sloveniji. Cenjene ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..Promet". 12935 Primeren lokal 2 dvoriščem za kovaško obrt. Ifčeni v LJubljani. Ponudb« pod f Ifro ..Dobra nagrada " na upravo ..Jutra". 13158 Trgovino mešanega blaga, večjoga ol-sccr. v mestu ali na dru«em prometnem kraju, vzamem v . ijcm, ev. kupim. Ponudbo uu upravo ..Jutra" pod šifro »Trgoviua 2". 1?173 Družabnika! Izborno donuSaJočn podjetje s st lajno bodočnostjo, 1; f o v svrho razširjenja enega ali ve.: družabnikov s 750.000 Dlu. Ponudbo nn upravnittvo Jutra" pod Tovarna". 13105 Mladenič izobražen, l«-po zunanjosti ln h premoženjem, želi v svrho dopibovanja znanja s enako Huspodiuio. Prednost imajo dekleta z deželo. Dopisu jo poslati na upravo ,,Jutra" pod „Dobro srco". — Tajnost zajamčena. 13156 r ' r' : i i 4 H ESE 23 1 Ročna dela f viakovratua, vauina ▼ koS misij sko razprodajo t mftjl) tUlalkl oa illedu. Narodll^ je poslati na ..Atelje ro«al!»i deP* Nika Zipetr, Kranj — (telefon 31). 11*M| ml •M Dopisovati "II gospodična z gospodom. Dopise na upravo ..Jutra'* pod „Sročna bodočnost. II". 13163 Nadsvetnik in inženjer želita znanja z gospodičnami tor so priporočata za nllko. — PoSljeJo se naj na upravo „Jutra" pod ..Srce, Du&a". 13162 Filatelisti tudi ^a(«)tolkl. naj se ogla-c l Jo za krotn« pošiljk«- pod ,,Pllo" ua upravo „Jutra". 13112 Dopisovanje Kot samostojen Selim znanja plemenito, praktično in slmputlčuo, nuobraženo trgovko In rostilniCarko. Po-fitona Idealka in kot energična r-astopuiea lastnih Interesov. Trgov ske hf .irke imajo prednosL S sliko na upr. ,,Jutra" pod ,,Polni naslov". 12940 Znanja išče lojeni trgovec z večjim premoženjem, z lo/ouo gospo ali vdovo, staro 30—30 lot. kl poseduje »ostlluo ali trgovino. Doplso jo nasloviti na ■»odružnlco ..Jutra" v Marl-joru pod .,Ločen trgovec". 13111 Katera preprosta gdč, bl denarno podpirala 261et> nega, simpatičnega učenca v svrho Izpopolnjen^ študij, ter Bl s tem osigurala prijetno znkonsko aivljunle? — ltei.no ponudbo na upr. Jutra pod značko ,,Iteftlter I". 13153 Urad Ljublj. veleseji bo oddal pleekarskn dela vi-lusejmekib objektih. Po&a-j nlltt in prlpouotki so <10M vsak delavnik m«d 15.—<18, uro v pisarni velesejma. — Ponudbe )n vlomiti do Uipka' dne 4. julija 1924. 13A4S Znižane cenc za otroška voiičfio! f Novi modeli. Poaloftufct« s« Izdelkov domačo tovarne otroških vozičkov in «ivoko-loe ..TRIBUNA" F. B. U« Ljubljana, Karlovska testa 4. istotam m dobijo po zulžanl ceni nova dvokolesa. mali pomožni motorčki. Ilvain! stroj! in poeu*aa|ika» Spto-popoino popravo ža umaJUranJo z ognjem lo jomajo :'e v ponlklanje dvol.oleaa, otrefi-kl vozički. Bivala! lu raiul drugi stroji. — Predajajo m tudi na obroke, — Conlki franko. 102« Kompletna predilnica (mobUJar) *« proda. cve®t. sesprojme kompanlona stfn-korojaka. Natančne pod stke dajo a. Langus, Radovljle^. Gorenjsko. 127i'.) Znanja želi mlad. Intellgonen gospod z dr telo t gospodično, stai-fi do 21 let. Ponudbe po w>žnosH b sliko na upravo „Jutra" pod .,Mladost . 13073 V svrho ženitve Išče vdovec v najlepfii mohkl dobi s pokojnino, z dooro državno Hužbo, bres otrok, s r-roetJm stanovanjem tn lepo opremo, dobro In polteno deklo v etaroMI 30—35 let. — Resne dopi^o s slllo), katara so vrne pod dlskrecljo, na podruzutco ..Jutra" v Mnri-boru pod šifro Srečna bodočnost". Na anonimne • svojltl. se prosijo pod slfro .Zaupanje" na upr. .,Tutr.- \ 13161 Lepo kmečko posestvo 28 oralov prvovrstnega zemljišča, se odda, \ jeseni v najem. NssIot pote uprava ,Jntrt v Mariboru. .uti» Poročiti želi mlad frgovee tn poi,e,tnik na Ool^clskcai trgov,ko naol.ra- 1 iTo goepodltno. Tonudhe ra 1 upravo ...lutra" pod znamko .Takoj 0". 13055 Edino prave „Oolser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgo vini in delavnici J. 8RAJER 27 LJUBLJANA TurjaSki trg (Brer) 1- i6totam se iidelujcjo vseh vrst čevlji po meri in vj! vrste trinih čevljev. Trgovci popusti ; Cen lolUn«! PoiirtJIta toln Gostilno so vtame v najem v prometnem kraju Ljubljane ali kje drugje v Slovcniii. ponudi-« na upravo ...lutra' pod ..Promet". 12035 Vinska klet f* odda v najem. — Mac-. alla". Dunajska cesta ft-21. Dobro ohranjen klavir .-.am-ojam radi pomanjkan a prostora r.a planino. Pt.ir- r »c r Tacnu 33. 131S2 Pianino dobro ohranjen, kupkn. — Ponudbe pod ..Rabl'on" na upravo ..Julra". 120*0 Pes ; 33361 volčje pasme, eno leto .tar, lep., razvit, dober iuval. se ' rroda. Naelov povo uerav., ( ..Jutra". 10033 posteljno perilo, spalne, jedilno garniture in r=a t to stroko spadajoča dela izvršuje vzorno po ntročilj mclianično veieaj-: Malik h Scbeln. Ljubljaes ] po lep hotel* Ptrukel t V laloji to »edoo njjao-i vejši vzorci za predtisiaoje Hiša pripravna za vsako obrt — tudi za trgovino — na lepem prostoru tik železniške postaja. « pol orala zemlje, se takoj proda. — Posestnik: Franc Fuhrman, Poljčan«. 13053. Stanovanje obstoječe lz 3 sob. kuhinja !a prltlklln, 1S «* o mirna stranka brez otrok za takoj ali za mesec avgust t. 1. — Ponudb« z navedbo najemnine pod Slfro ..Nujno 50" na uprnvo „Jutra". 13026 Posodim 10.000 Din I onemu, kateri mi rrrf*rb! službo v pisarni, trgovin! aH ■ pristopUn ket konipanjon | s sodelovanjem. Ponudbo r^d ..Kapital l" n.i upravnU-tvo „Ju*Ta", isisi Neopremljena soba lepa, velika, zračna, se odda v sredini metta. P->uur.c »..» upr. ..Jutra" pod „Sobo 20". aiiLs Kot družabnik s 500.000 K rrlftoplm k do. oroidočl trgovini m«-"a»!.-.:a ali roonut'akturno«a bl.tr- — ! Prevzamem pa tudi d«»bro- i IdoFo trgovino mešanega blaga. Ponudbe pod ..Družabni!' 11" na upr. „.Tu'r.' ". Družabnika reei|te«£o pisarno r Din 13 000, sprejme Zagor*kt v Mariboru. 13200 Zahvala. Vsem, ki so nam ob nenadomestni i2(jubi nepozabnega soproga, oziremi očeta, brata ia tista Luke Albrechta učitelja izrazili sočutje, $e s tem najtople e rahvaljujemo. Nadalje isrekarco najjrčnejto rahvalo viem daro valcem cvetja, šopkov in krismb vencev, v-tto, ki so obiskali dragega pokoj"nika tred bo!e:c:jo, vsem, ki so ga spremili tako mnogoštevilno ca njegovi zadnji poti Ziaiu pa cas vc;c do!iao zahvaliti se najiskteneic pevcem :a gealjivo ialostinke m g. nadutitelju f Lapainetu sa kra.en govor pri odprtem gTobu, k. nam je bu v veiiko uteho in »aUottcajc. Vsem ?'