t Poštnina plačana t gotovini. Leto LXV„ št. 213 Ljubljana, torek 20. septembra I932 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemfti nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogrovoru, m se ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg: št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, —1=» — Račun pri postnem Čekovnem zavoda v Ljubljani 51. 10.351. NEMČIJA IZOLIRANA Amerika proti Japonski Vse države razen Italije odklanjajo nemške oboroževalne zahteve — Tudi Amerika solidarna s Francijo — Nemška vlada ne misli popuščati PaHz, 20. septembra. A A. Iz Borilna poročajo, da s« v tamošnjih merodajnih trro-gih govori, da nemška vlada, ki sta Jo vsebina m ton anerleske note s»rno iznenadila, sploh ne bo odgovorila ansl'^slri vladi. Zanimivo je. da je nemški zunanji minister Neurath snoči odpotoval !z F*er-lina na svoje posestvo na Wiirtenjt)er škom, odkoder pojde naravnost v žr-n^vo. V ženevi bo že v petek 23. s^pt^mbra. l'o-Ištični krogi priznavajo, da ;*» po ob:a vi angleške note Nemčija os?a!n r^polinm.i izolirana rn «ia lahko računa le na prnbie-matično podporo Italijo, v^n-iar pa bo tudi na zadržanje Italije Imela angleška nota velik vp - >Deutscbe Allgemeine Zeitungi piše, da je izredno nevarno, ker je v vojaškem ožini v Angliji zmagala Churchillova smer, ki vidi v gospodstvu Francije jamstvo za mir v Evropi. Ministrskega predsednika Macdonalda bodo morali spomniti na obljube, ki jih je večkrat dal Nemčiji, tako pri veliki razorožitveni demonstraciji v Al-berthaalu, kjer je skupno z Baldwinom in Uovd Georgeom pristal na Nemčiji dane obljube. Nesrečna spomenica glede ugotovitve medsebojnega stališča je stvar sedaj porstrila in se sedaj vidi, kako velika napaka je bila, da so se od početka obraćah le v Pariz. Narodno-socialistični >Der Angriff« obžaluje sicer ostro odpoved Anglije, pravi pa, da je dosledna. List poziva državno vlado, naj izvaja iz pclo-žaja posledice in naj napravi prostor pravi narodni ljudski vladi. Ostali desničarski listi pozivajo vlado, naj ostane trdna ter pozivajo nemški narod, naj poskrbi, da inozemske spekulacije na nemško neslogo ne bodo uspele. Tudi na zunaj se mora dokumentirati, da je nemški narod složen v obrambi proti vsem poizkusom, da bi se z ustrahovanjem odgodil dan, ko si bo nemški nar-d priboril nazaj pravice, ki so mu bfle odvzete. Angleški nasvet Nemčiji Berlin, jo. -pptembra Spomonirva anelo-Sko vlade v zadevi nemških zahtev ?e v nemški javnosti in nemških ?lužbenih krogih presoja dokaj različno. V nekaterih morojajnih kroajh smatrajo odgovor v bistvenih točkah za zadovoljiv in zlasti podčrta vajo poudarek. da bi bilo nadaljevanje razorožitvene konference brez prosi o vol jnr1-g.a sodelovanja Nemfije breu>pe?no. Odklanjajo pa anel^ško stališče, da je Nemčija S tem. da je sprožila tako važnn politično vprašanje, kakor sa pred>ta^lja zahteva po enakopravnosti v oboroževanju, opravila v nevarnost delo za ozdravljenje go>podar>ke krize. delo. ki ?e je pričelo v I>au>anni in ki bi *e naj končalo na svetovni gospodarski konferenei. V vladnih krogih povdarjajo, da vlada tega vprašanja ni sprožila zlonamerno, marveč v prepričanju, da brez obnove mednrodnega zaupanja ni mogoče doseči zadovoljivih uspehov pri pobijanju gospodarske krize. Zelo presenečeni in ogorčeni pa so f berlinskih krogih glede juri-dične konstrukcije angleškega odbora. Angleška vlada povdarja namreč, da »mčija u versajske pogodbe ne more izvajati ui kake pravice gledt* razorožitve. V tem >idi-jo jedro ansrleškeea odcovora. ker se i<* nemška vlada pri svoji zahtevi opirala predvsem na versajsko mirovno pogodbo Ne glede na to pa, da so nemške zahteve naletele povsod razen v Italiji na odpor, nemška vlada ne misli spremeniti svojega stališča in tudi ne bo odgovorila angleški vladi, dasi se ne bo odrekla nadaljnjim diplomatskim pogajanjem. Presenečenje v Berlinu Berlin, 20. septembra. AA. \Vo!ff poroča: V uradnih nemških krogih je angleška nota, kd se nanaša na nemško zahtevo glede enakosti oboroževanja, in ki je bila danes izročena nemški vladi vzbudila veliko začudenje. Nemški politični krogi mislijo, da angleška nota ne pojmuje vse resnosti nemških zahtev glede enakosti oboroževanja, prav tako pa so mnenja, da je vsebina angleškega odgovora v nasprotju z angleškim javnim mnenjem, ki so ga v zadnjem času tolikokrat izrazili angleški listi. Vsekakor je treba naglasiti, da angleška nota ne more izpremeniti stališča nemške vlade. Mada rudi ne vid: razloga, da bi svoje neizpremenjeno stališče sporočila s posebno noto angleški vladi. Svoje stališče je Nemčija jasno izrazila v noti. ki jo je poslala predsedništvu razorožitvene konference. Nemčija ostane tudi v naprej pri svoji nameri, da se ne udeleži razorožitvene konference tako dolgo, dokler se razgovori in pogajanja ne bodo začela vršiti na takem temelju, ki bo priznal enakopravnost pri oboroževanju. Drugače pa bo nemška vlada z živim zanimanjem spremljala stremljenja razoro-stveoe konference. Svoje nadaljnje statise* bo zavzela v skladu z diskusijami o posameznih vprašanjih, ki bodo pretresana na ko-rfe renči. V političnih krogih mislijo, da je namen izjave, ki jo je dal predsednik francoske vlade Herriot. preprečiti diskusijo o enakosti oboroževanja: vse kaže. da je smoter te izjave prenesti vprašanje enakosti oboroževanja s področja razorožitvene konference v Društvo narodov. To bi pomenilo zadati smrtni udarec razorožitveni konferenci. Glede dozdevnih kršitev obveznosti versaj^ke mirovne pogodbe s strani Nemčije sodijo v političnih krogih, da pomeni to ponovno načetje tistih vprašanj, ki so prišla že za vlade Stresemiinna / dnevnega reda in ki so postala brezpredmetna, ker niso imela nikske podlage. Vsi nemški listi razen listov skrajne de niče in skrajne levice odobravajo nastop nemške vlade in zahtevajo enakopravnost pri oboroževanju. »Berliner Tageblatt« pravi, da bo podpiral nemško vlado brez vsake rezerve v vseh njenih akcijah, ki sc nanašajo na enakopravnost oboroževanja in sploh v vseh razorožit ven ih vprašanjih. »Deutsche Allgemeine Zeitang« naglasa, da obstoji med angleško noto in angleškim javnim ^enjem velika razlika. Nemčija nima razloga za pritožbe London, 20. septembra. Neugoden sprejem spomenice an^k^ke vlade v Rjrlinu je v tukai*njih političnih m diplomatskih krogih izzval veliko presenečenje. Priznavajo, da ton angleške spomenice ni baš najbolj prijazen in da se bavi predvsem z juridičn;mi dcch:kc: inmi. opozarjajo pa na to. da se Nemčija nima ra7loga pritoževati, ker Angliia v načelu priznava upravičenost nemških znhtev no enakrvprivnesti, le pot. po kateri misli Nemčija to doseči, je n^r:;lčna. Tudi Amerika pravi ,9ne!" S; riz, 20. septembra. Na -e-tanku med Herriotom in ameriškim poslsnikom Ed-gerim je bilo 'udi govora o nemških oboroževalnih zahtevah. Ameriški poslanik je pri tej priliki obvestil Herriota. da bi ameriška, vlada smatrala vsak poizkus novega oboroževanja za izzivanje zlasti v dobi, ko zaseda rrzorožitvena konferenca, in ko es s\'ct pričekaie olajšanja potom omejitve izdatkov v vojne s\'rhe. Amerika sicer ni po-'pisala versajske pogodbe, vendar pa bo dosledno vzirajala pri tem, da se morajo skhnjene pogodbe vestno izpolnjevati. Odgovor Hendersona Ženeva, 20. sept. s. Tajnik razorožitvene konference je včeraj izročil nemškemu generalnemu konzulu odgovor predsednika Hendersona na pismo nemškega zunanjega ministra zaradi neudeležbe Nemčije na predstojećem zasedanju urada razorožitvene konference Besedilo odgovora bo danes ob javi.-etno. London, 20. septembra. News Cronicle« objavlja članek predsednika razorožitvene konference Hendersona, v katerem se bavi z nemško zahtevo po enakopravnosti v oboroževanju. Henderson naglasa, da je nemška zahteva sicer razumljiva in psihološko opravičljiva, vendar pa bi se morala nemška vlada zavedati tudi vseh posledic, ki bodo nastale, ako bo trmoglavo vztrajala pri svojem stališču in odklonila nadaljnje sodelovanje na razorožitveni konferenci. Predsedstvo razorožitvene konference dobro pozna važnost in pomen nemške zahteve in ne bo ničesar opustilo, kar bi moglo pripomoči k čim večjemu uspehu konference. Tega bi se morala zavedati tudi Nemčija, ki bi lahko mnogo pripomogla k dosegi tega skupnega cilja. Ne oborožitev, nego razorožitev je na dnevnem redu in bas v tej zamenjavi je usodna pogreška Papenove vlade. Pariz, 20. septembra. AA. Po vesteh iz Berlina tamkajšnji listi živo komentirajo odgovor predsednika rahorožitvene konference Hendersona nemški vladi na njeno obvestilo, da se začasno ne bo udeleževala razorožitvene konference. »Deutsche Allgemeine Zeitungc pravi, da bi se Hendersonov odgovor mogel tolmačiti kot poskus sprave, ali pa* tudi kot poskus, da se na Nemčijo zvali odgovornost za eventualen neuspeh razorožitvene konference. List je mnenja, da sta Anglija in Francija dejansko onemogočile Nemčiji uspešno sodelovanje na tej korferenci. ^Lokalanzeiger« meni. da nemška vlada ne more pristati na Hendersonovo tezo, ki jo je obrazložil v svojem odgovoru. Pangermanska .Deutsche Tageszeitung« poziva Francijo, naj ublaži svoj nastop na prihodnji skupščini DN, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da Nemčija zapusti tudi Društvo Narodov. Centrumaška Germania« ne verjame, da bi bilo koristno, iznesti nemške zahteve pred forum DN. Obsedno stanje v Birkenheadu Večtisočglava množica je izropala trgovine in napadla policijo, Ki je uporabila orožje London, 20. septembra. V Birkenheadu ie prišlo davi znova do velikih nemirov, ki so jih izzvali komunisti. Več tisoč brezposelnih delavcev je priredilo demonstracije po ulicah ter naposled napadlo trgovine in jih izropalo. Policija je morala rabiti orožje, da je zopet vzpostavila red in mir. Štirideset oaeb, med njimi več komunističnh voditeljev je bilo aretiranih. Devet policajev je bilo od kamenja in steklenic nevarno ranjenih. Ulice so naravnost postlane s črepinjam! razbitih steklenic, ki so jih demonstranti metali na policijo in z raznim blagom, ki so ga razmetali iz trgovin in izložb. Nad mestom je bih) proglašeno obsedno stanje, ker se ie bati, da se bodo nemiri ponovili. Policija le dobi velika ojače-nja ter je zasedla vse važne točke. Po ulicah patrulirajo policijski oddelki na avtomobilih, motornih kolesih in na konjih. Sklepi konference v Stresi Dogovor o eksploataciji žita v srednje- in vzhodnoevropskih državah Stresa, 20. septembra. Konferenca je sinoči na kratki plenarni seji so« glasno odobrila gospodarsko poročilo in dogovor o eksploataciji žita v drža* vah vzbodne in centralne Evrope. Predsednik je čestital poročevalcu sek* cijskemu načelniku dr. Schiillerju, se mu zahvalil v imenu konference ter je izjavil, da predstavljata dogovor m poročilo spravljiv sporazum med sta* lišči, ki so bila iznesena na konferenci. Niti proti poročilu, niti proti dogovo* ru niso bili vloženi ugovori. Nato je češkoslovaški delegat dunajski posla* nik Firlinger izrazil svoje zadovolj* stvo o poteku dela o žitnem dogovoru in o jačupnrftm posojala. Glede omejitev, ki so ovirale mednarodno tr* govino, se je našla zadovoljiva formu* la. Vendar pa se mora tudi v bodoče ohraniti Iclavzula o največjih ugodno* stih. Pariz, 20. septembra. AA. Iz Strese poročajo, da je gospodarski odbor se* stavil končne obrise svojega poročila in se zedinil glede predlogov, la jih bo stavil o pospeševanju trgovinskih od* nosa je v med državami srednje hi vzhodne Evrope. Trgovinska pogaja* nja med temi državami naj se nadalju* jejo po načelih, katerih se je držala Avstrija pri svojih trgovinskih poga* janjih. Silno razburjenje v Ameriki zaradi postopanja v Mandžuriji - Amerika organizira diplomatsko akcijo velesil VVashington, 20. sept. Proklamacija samostojne mandžurske države, ki pa je po pravkar objavljeni pogodbi med Mandžurijo in Japonsko v resnici samo japonska kolonija, je vzbudila v ameriških političnih krogih velikansko razburjenje in ogorčenje. Amerika smatra, da so njeni interesi na Daljnem vzhodu resno ogroženi. To bojazen je še bolj povečala nedavna izjava japonskega zunanjega ministra, da bo Japonska priznala v bodoče politiko »odprtih vrat« samo onim državam, ki bo priznale Mandžurijo, ki bodo torej sankcijonirale nasilno odcepitev Mandžurije od Kitajske in japonski protektorat nad novo državo. V tem vidijo ameriški krogi prikrito grožnjo proti Ameriki. V zunanjem ministrstvu so se te dni vršile živahne razprave in so bili sprejeti važni sklepi, ki predstavljajo pri-četek velike ameriške akcije proti Ja- ponski. Ameriška vlada je predvsem sklenila, pozvati vse zainteresirane velesile, naj se pridružijo ameriški akciji proti Japonski, ki si skuša zasigurati samovlado na Daljnem vzhodu. V to svrho so dobili ameriški poslaniki v Londonu, Parizu in Krnu nalog, naj takoj obveste vlade o stališču Amerike in jih pozovejo k sodelovanju, da se prepreči nadaljnje izigravanje mednarodnih dogovorov s strani Japonske. Pariz, 20. sept. Snoči je ameriški poslanik Edge v spremstvu senatorja Kee-da posetil ministrskega predsednika Herriota in imel z njim nad eno uro trajajoč razgovor. V poučenih krogih zatrjujejo, da se je razgovor v glavnem nanašal na vprašanje Mandžurije. Edge je skušal pridobiti Herriota za ameriško stališče, vendar pa Herriot ni dal še nobene obvezne izjave. Mandžurski konzuli v Sovjetski Rusiji Tokio, 20. septembra. AA. Po vesteh Iz Cangtoisuna bodo prvn mandžur»lri konzuli postavljeni v kratkem v Blagoveščens-ku, Vladivostoku in 6iti z asrremanom sovjetske vlade. V tem vidijo znamenje, da bo sovjetska vlada priznala Mandžurijo. PoizkuŠen atentat na progi Marseille-VentimigKa Pariz, 20. septembra. Veliko razburjenje v javnosti je vzbudilo razkritje o novem nameravanem atentatu na rivi-jerski železniški progi Marseille-Venti-miglia. Na mali postaji Aubagne so našli zaboj, v katerem je bilo 81 dinamit-nih »labojev in vse ostale potrebščine, potrebne za sestavo peklenskega stroja. Aubagne je ista postaja, s katere je bil pred štirimi meseci odposlan skrivnostni zaboj, ki je pozneje na kolodvoru v Milana eksplodiral, pri čemer sta bila dva italijanska železniška uradnika ubita. Tudi eksploziva, ki so jih našli sedaj, so popolnoma identična z onimi, s katerimi je bil 14. februarja 1932 izvršen atentat na brzovlak Ventimiglta-Pariz. Preiskovalne oblasti so mnenja, da se v bližini Anbagna skriva ^ kaka inozemska teroristična banda. Preiskava se vrši z vso strogostjo in upajo, da bodo zločince naposled izsledili in izročili roki pravice. Budimpeštanska borza zopet posluje Budimpešta, 20. septembra. AA. Korbi-ro poroča: Borza bo po štiri mesečnem premoru danes 20. septembra spet začela dem-vati. Razen državnih vrednostnih papirjev bodo kotirale tudi druge delnice, tako med drugim delnice Narodne banke in delnice rudnikov in državnih železnic. Napadi in nesreče Ljubljana. 20. septembra. Včeraj in davi so v ljubljansko bolnico prepeljali več žrtev nesreč ter eno žrtev divjaškega napada. Huda nesreča je doletela snoči 171etnega mesarskega vajenca Franca 2nidaršiča, stanujocega na Vidov-danski cesti. Mladenič se je neprevidno igral s fk>bertovko, ki se mu je sprožila in ga je krogla zadela v desno oko. Njegova poškodba je precej resna in se je oati, da bo oko izgubljeno. V vasi Podgora je včeraj popoldne neznan avtomobilist podrl 241etnega delavca Alojzija Mikiča iz Tržiča in ga precej resno poškodoval. Slična nesreča je doletela tudi 241etnega delavca Jožeta MikliČa vz Stare cerkve pri Kočevju, ki ga je v Slovenski vasi podrl neki avtomobilist in mu zlomil desno nogo. Posestnik Jože Kisovec z Rakovnika pri ŠL Rupe rtu na Dolenjskem je včeraj popoldne peljal voz drv, pa so se mu splavili konji in je padel pod voz. Zlomil si je desno nogo in zadobil tudi notranje po-škodbe. — V bolnico so pripeljali tudi ključavničarja Janeza Skerlja, stanujocega na Cesti dveh cesarjev, ki mu je med delom odletel košček železa v obraz m ga precej resno poškodoval. — Sluga Ivan Mikuž, stanujoč na Bleiweisovi cesti, je včeraj popoldne padel s kolesa in zadobil notranje poškodbe. V nedeljo zvečer je bil napaden hlapec France Malte, stanujoč v Jeranovi ulici 13. Neznan napadalec ga le sunil z nožem v gftavo 4n ga resnejše poškodoval. — Druga žrtev divjaškega napada je postal 331etni delavec Anton Nachtigal, ki ga je na šmartmski cesti nekdo 8 topim predmetom udaril po glavi. l Nova organizacija JRKĐ LjuMjama, 30. septembra. Snoči se je vršila ustanovna skupščina JRJGD za dvorski oderaj (IX. ki X. vofišče) in sicer v prostorih Gospodarsko prosvetnega društva. Udeležba je bila aek> lepa. Zborovanje je otvoril in pozdravfl udeležence predsednik priiprarvljalnega odbora mž. Ladislav Bevc. Imenoma je pozdrarvfi zastopnika organizacije okraja za XiL in XFI. volišče g. Karla Utrbam^iča in. zastopnika šentjakobskega okraja g. Karla Pa rceria. ki sta se zahvalila za pozdrav« ki pozdravila skupščino v kneno svojih organizacij. Ta čas je prišel na «&upšoino predsednik sreske organizacije za mesto Ljubi jama dh-etktor g. Jug, kri so ga zborovalci prisrčno pozdravili. Predsednik je prečrtal ki pojasnil najvažnejše točke iz organizacijskega statuta stranke, na kar je sdecEHa kratka debata, potem pa taikoj volitev stalnega odbora za prihodnje posiovmo leto. Z vzklikom so bili izvoljena za predsednika inž. Ladislav Bevc, za njegovega namestnika Alojzij Potočnik, za tajrnka Ivam Malgaj, za blagajnika Ivan Pavšek, za odbornike Fr. Juvanec, Ljudevit Plirkovič, Lovro Perko, Ivan Mitedaič, ABbiin Bežek, Mihael Turk in Vtiktorm Stegnar. V nadzorstvo so bili izvoljeni D*agotin Sebenik, Ivan Šimenc in Štefan Božič. Članarina bo znašala 6 Dfei letno, da bo omogočen oristop tudi nafjsiromašnejšifm. Pred zakJjučkom zborovanja se je ogikisiil k besedi direktor g. Jug, ki je v imerai sueske organizacije prisrčno pozdravil aboro-valce in jih vzpodbujal k vztrajnemu delu v vsedržarvtrri stranki. Nevaren vlomilec ključem • I»: i Kranj, 18. septembra, Kranjaka orožnika narednik Franc Dof-šma in kaplar Josip Kunej sta pred dnevi zalotila v parku pred Narodnim domom brezposelnega delavca Antona Žoiidarja iz Mengša, ki je na ldopi mirno spal. Ko sta ga vprašala, kaj dela v Kranju, je zašel v protislovja. Zato so ga obdržali na orožni-aki postaji, od koder so vprašali brzojavno v Mengeš za pojasnila o 2.nklarju. iz Mengša ao odgovorili, da je bil mož že večkrat kaznovan radi tatvine denarja ter da ga tudi sedaj zaradi tega zasledujejo. Pozneje so natančneje sporočiti, da je vlomil v četrtek 1. septembra med drugo in četrto uro popoldne v stanovanje posestnika Franca Močnika v Trzinu pri Kamniku, kjer je ukradel iz spalnice 5000 Dim, kolikor je pač našel. Nato so ga orožniki takoj aretirali. Naši* so pri njem 345 Dki denarja. Znidar se je v zadnjem času potikal po raznih krajih in ni rmei stalnega bivališča. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1366.25 — 1377.05, Bmeelj 796.63 — 800.57, Carin 1108.35 — 1113.86, i^ondon 109.19 _ 200.79, Newyonk čet 5722.53 — 57.51.79, Pariz 226.16 — 226.27, Praga 169.90 _ 170.76, Trot 294.46 _ 296.86. rNOZEMSKE 30RZE. OuHh, 20. sept. Pariz 20.32, London 18.01. Newyork 518.50, Bruselj 71.875, MIlan 26.61, Madrid 42.40, Amsterdam 208.10, Bertin 123.45, Softfa 3.73. Praga 16.», ^ar- 4*6. Stran X »SLOVENSKI NAROD<, dne 20. septembra 1932 Stev 213 cto imajo tiasi čitatelji Srednješolci in železnica Ta teden se )e pričel poak na vseh srednjin šoi&h in Ca se Je pokazalo, da je treba KMH orobiem, ti je zalo važen za mnoge rodbine. Gre namreč em one dijake, ki ee vozijo a deiolo t mesto po železnici, i—M jih po TOah sadili mestih, a največ jat Je ee voda onih, tel se vozijo s vseh ataaoii v LdooJJamo, To so izključno otroo: revnejčiih starcev, ki niso v stanu (plačevati, za otroka stalno žrvvijenje T mestu, torej pred vsem uedužbend veeh vrst, de-larret, tu-adnfiri te manjši posestniki in tr- Otrok In z njim rodbina je že itak udarjena s tem, da se mora voziti po Že-leznioi la W mnogih prtmer&h potrafcrtl pol dnovA sil pa de več z vožnjo In čakanjem na kolodvoru in v mestu. V Interesa mladI-d6 M bdo, da 14 prfliaja.il vlaki v Ljubljano tako, da bi jI ne bilo treba predolgo čakati na pook. To je seveda zelo težko napraviti, kajti vtekov ni mogoče nrravnarvati po dtjaftjh. Vendar bđ ee pa morda dala zaderra urediti sporazumno med šolsko oblastjo in železeniiako upravo, kar morda v nekaterih prtmerm ne bo tezlco. Dijaki se Mak vsi vozijo z taitoamimil vlaki. In če bi se dalo te premestiti četrt ali pol ure prej ali pozneje, ako ni drugega zadržka, bi bilo stotinam rodbin ze+o nstreženo. Danes je v LJubljani! položaj tak, da drt-jafci s enim vlakom zamude vsak dan zjutraj četrt ure pouka, drugi morajo zopet po pouku d»ve do tri are čakati, da tlmajo vlak nazaj, najforjše je pa za one, ki Imajo samo popoldanski pook (nekateri razredi I. reame gimnazije!) m morajo k temu priti v Ldnbljano že ob 8.15 zjutraj z dolenjskim vtakom. ^avodel sem ta samo dva konkretna primera, ki kažeta, kako kvarno vpliva vožnja z železnico na onega dijaka, ki nima primernega vlaka za pribod v mesto ali za povratek domov. 1. oktobra t. L stopi tv veljavo zimski vozni red. Ne dvomim, da je že zdavnaj gotov, toda mnenja sem, da bi se dal na-pra/vki sporazum med prosvetno upravo in žeflezni&kitm ravnateljstvom glede prestav-ljenja nekat-erin vlakov. Ako bi to ne bilo možno, bi predlagal drugo: že enkrat se je paeaio, da se bodo uvedli na nekaterih bolje obiskanih progah lokalni motorni vlaki, eden ali drva puknana z motorsfojm pogonom. Morda bi se s tem poskusijo. Ne dvomim, tramvajski vlaikc, lahko garnituro 6 par vagon-Bk% ki ba vozil iz daljave kakšnih 20 aH 25 kilometrov do Ljubljane, tako da bi dijaki z nJim o pravem času prišli v šolo. Niso mi znane razmere v Mariboru in §tevik> tamoSnj-iJi drjakov, U se voza i jo v Šoto, a če se že pokrene to vprašanje, naj bi se pokrenulo tudi za izven ljubljanske srednje šole, ako je to (potrebno. Zadela je seveda zelo nujna in želeti bi bilo, da se najde rešitev na ta Bij oni način čim preje v korist učeče se mladine in seveda tudi staršev. Več prizadetih. Naša kopališča Ljubljana postaja zlasti po obsegu vse večja. Poskrbljeno je za marsikaj, vendar pa je — v poletju — najvažnejši problem javnih kopališč še vedno pereč, dasi ravno to vprašanje vsako mesto smatra 6koro za najvažnejše. Kopanje ni luksuz; ono je iz higijenskih razlogov najbolj potrebno vsake-kemu Človeku, bodis' visokemu uradniku ali delavcu. Imamo sicer več kopališč, vendar pa vsa ta zaradi visokih vstopnin niso pristopna nižjim slojem ali pa eo tudi od rok. Enako je v Ljubljani vprašanje zimskih kopališč skoro še vedno na isti stopnji, kakor pred 50 leti, kljub temu, da je danes število prebivalstva dvakrat večje, stanovanjske razmere pa še vedno skrajno neugodne, ker stanovanja v starejših hišah nimajo kopalnic, higijenična stanovanja v novih hišah pa so zaradi izredno visoke najemnine srednjim slojem onemogočena. Posledica pomanjkanja letnih javnih kopališč je žalostna statistika utopljencev, ker so ljudje prisiljeni kljub policijskim in drugim prepovedim kopati se izven kopališč, posledica pomanjkanja zimskih kopališč pa 3e kaže v razmeroma slabem zdravstvenem stanju in zapuscenosti kakor odraslih, tako tudi otrok- Ce bi bilo ljudem proti najmanjšim stroškom omogočeno kopanje, bi se s tem zdravstveno stanje nedvomno dvignilo na precej višjo stopnjo, kar je končno v interesu nas vseh. Severni del mesta, ki je večinoma nastal šele v povojnih časih, ima blizu Savo, kjer so lepo urejena kopališca, a tudi cene ne previsoke. Potrebam južnega dela mesta kolikor toliko zadostujeta kopališči na Ljubljanici in Koleziji. dočim so center, a zlasti vzhodni in zahodni del mesta brez vsakega kopališča- Malo komu je mogoče vsak dan za kopanje žrtvovati 10 Din, ker toliko najmanj stane vožnja s kopalnim vlakom ali tramvajem z vstopnino. Seotpetaski del, Vod mat in Moste, so sploh brez kopališča, čeprav baš tam večinoma stanujejo srednji sloji, zlasti delavci, ki jim Je kopanje iz edravstvenih razlogov najbolj potrebno. A blizu tam je Ljubljanica, pa bi ravno sedaj ob regulaciji morali misliti na gradbo novega kopališča za potrebe tega dela mesta. Seveda pred izlivom kanalizacije v reko. hnako je s Šiško. Kopališče >ILirija<, četudi so pri gradbi naglaševali, da ga grade za vso javnost in da bodo cene ugodne, torej vsem dostopne, je nedostopno zaradi visoke vstopnine, ki je pa seveda na drugi strani razumljiva, ker je bilo treba investirati mnogo denarja. Drugega kopališča pa oni del mesta nima. Ljubljana ni suho mesto. Vode imamo dovolj, le v tem pogledu je skrb merodajnih še premala. Kreditna stran pri gradbi kopa-lišč tudi ni tako kočljiva, da bi morala ostati nerešena Za današnje razmere ogromne vsote za ureditev mesta in parkov si je požrtvovalna občina nabavila in je danes Ljubljana res lepa, nam vsem v ponos. Še bolj aktualna od teh vprašanj ureditve mesta pa so iz zdravstvenih razlogov za meščanstvo vprašanja javnih kopališč, ki bodo z nizko vstopnino omogočila dostop vsem brez razlike. Glede kopliŠč so razmere v Ljubljani nanravnost obupne. Ni potrebno z velikimi stroški graditi luksuznih kopališč, nego so lahko primitivna, zato pa ugodna in cenena Veliki plavajoči bazeni so nepotrebni. Bilo bi morda dovolj. Če bi že sedaj nivelirali strugo Ljubljanice tako, da se potem iahko tam zgradi kopališče. Ljubljanica je manj nevarna od Save in Donave, a vendar so kopališča v Beogradu zgrajena z manjšimi stroški, nego ono na Ljubljanici in niso tako komplicirana niti tako od rok. Kabini oziroma omarice so dobre popolnoma enostavne. V kopališčih je vsak luksuz nepotreben, ker človek vendar tja ne zahaja zaradi luksuza, nego zaradi solnca in vode — torej narave in zato naj bodo tudi kopališča čimbolj naravna in preprosta- Za bogatejše pa bo lahko ostala ;Ilirijac z res udobnim komfortom, ki pa nima nobenega večjega vpliva na zdravje od najbolj preprostega. Vse to so le misli in upi- Nedvomno najcenejše pa bi bilo — uvesti kopalne tramvajske karte po minimalni ceni morda enega dinarja za vožnjo do kopališča in nazaj- Tramvajski upravi bi se to visoko polačalo, ker bi se pretežna večina kopalcev vozila s tramvajem. Tako je v drugih m?-stih, pa naj bi bilo Še pri nas! Vstopnino pa znižati na minimum tako, da bo krita Ie režija, dočim se na dobiček pri javnih kopališčih res ne sme gledati. Tudi kopanje spada v telesno vzgojo naroda in je narodu potrebno. Kako ogromno važnost polaga država na to. je dokazala z ustanovitvijo resornega ministrstva, ki ga moramo vsi podpirati. Z uvedbo tako cenenih tramvajskih kart bi odpadlo predvsem vprašanje novih kopališč, ljudem pa bi bilo omogočeno pogosto obiskovanje istih. Do nove sezone je še dovolj časa za premišljevanje, zato naj pa takoj z nastopom iste pade tudi potrebna tozadevna odločitev. R. Dama. šminka in opica Včeraj sem srečal na ulici damo in otroka. Damo pravim zato, ker ne verjamem, da bi otroku mogla taka dama biti mati. Dekletce, drobno in majhno, morda komaj desetletno, in dama sta bili do pi-čice enako našminkani. Obrvi, rdečilo lica, usta in vse je bilo popolnoma enako. Zdrzmil sem se. Kaj bo s tem dekletom, ko doraste? Mar bo pri taki vzgoji moglo postati žena in mati? Bojim se, da bo imelo najboljšo podlago za — navadno, ulično koketo. In obžaloval sem, da nimamo društva za varstvo otrok. Problem šminkanja je pri nas sploh zelo kocljfiv. Naša mlada dekleta so to nenaravno in zdravju — oziroma vsaj koži — zelo škodljivo lepotičenje tako vzljubila, da jim je menda najvažnejše življenjsko poglavje. Morda bi ne bilo odveč, če zvedo še moško mnenje o tem. Res je, da vsak fant rad pogleda za našminkanim dekletom, vendar pa je v takem pogledu vse drugo, nego simpatija in ljubezen. Našminkano dekle smatra moški navadno za koketo, ženo manj vredno in dostopno za različna doživetja. V takem pogledu je največ erotike, najmanj pa iskrenega občudovanja, šminka ni reklama za dekle, ker se vsak moški boji take soproge, mika ga le, da poizkuša pri njej srečo. Te besede ne veljajo starejšim damam, ki se s pomočjo kozmetičnih sredstev krčevito bore proti starosti in katerim naj bo lepotičenje dovoljeno, ker pač razumemo slabost njihovega spola, nego veljajo le mladim dekletom, ki j*h je že itak mladost obdarila z svežino, nežnostjo ki lepoto. Človeku se zdi pri srečanju našminkanih deklet, da ima pred seboj (pustne maske ali pa najmanje demirnondike. A to ni dober sloves. Morda bodo te besede kaj pomagale. One so le dobro želeče našim mladim damam ki so le v njihov- korist, ker jim odkrivajo mnenje moških o šminki. Končno poudarjam še to, da nihče nima nič proti malemu, zmernemu uporabljanju šminke m pudra, ker ima vsak rad lepo dekle in ženo, četud je najlepša kljub vsemu narava. Le pretiravanju veljajo te besede, ker so v mazanju naša dekleta že dosegla višek. Parižani se bore proti šminki z lepo zgodbico: dama jo stala pred ogledalom in se navdušeno barvala. Zlasti % rdečHom. Opica pa jo je pomilovalno gledala, češ, kakšna da je ta civilizacija. Dame namreč z barvo posnemajo spredaj opičje ozadje. Malo je to sicer drastično, ima pa vseeno velik cilj in željo, da se naša dekleta odrečejo onega, kar jim je nepotrebno ki celo škodljivo. Spectator. Tudi pretirane cene O neznosnih najemninah se je že dosti pisalo, žal še ničesar ne doseglo. Zato se nadalje ne bom bavrl s tem najbolj perečim vprašanjem. Čas ozdravi vsako rano in bo tudi ta zadeva enkrat rešena v splošno zadovoljnost. Dotakniti se hočem treh stvari: Da so zdravniški honorarji v času ra-pidnega padanja živtjenoskega standarda pretirano visoki, je vsakomur, ki čuti socijalno, jasno. Se danes se dobe v Ljubljani specialisti, ki računajo za parmimitni poset Din 100. Tudi zdravniki se m)ra:o ravnati po kupni moči prebivalstva in absolutno ne gre, da drže v času ostre krize honorarje na isti višini, kot pred tremi leti. Kdor ima še to smolo, da je bolan, potrebuje poleg zdravnika tudi še zdravil. Moti se. kdor misli, da so cene teh kaj popustile. Precej desetakov moraš odšteti, če hočeš dobiti samo eno zdravilo. Mncnia sem, da je glede zdravniških nagrad it cen zdravil treba temeljite remeJure. Državna oblast mora poseči vmes m revidirati cene. da bodo v skladu z dohodki prebivalstva. Ko se pomika po Ljubljanskih u^cah voz s premogom in drvmi ter voznik tako milo žvižga in vabi Hu-di k nakupu, ie nehote ustaviš in vprašaš po cenah. Toda zgroziš se, ko slišiš, da stane vreča 50 kg premoga »samo« 30 Din m kolobar mehkih drv «en sam« kovač. Prodajalci ? premogom in drvmi, ali vas ie zapustila vsaka razsodnost, da računate v času splošnega padanja cen premogu za tono celih hOO Din?! In za peščico drugovrstnih mehkih drv — bolje rečeno odpadkov — Din in. ko vas ves kolobar stane 2, v najslabšem primeru 3 Din?! Ali ne delate pri drvih z več kot 300% dobičkom?! Javnost zgani se in napravi red! K. J. Vabimo na jutrišnjo NOČ V RAJU Slovenci v Ameriki Ameriški slovenski slikar Gregorij Pe-rušek, ki biva stalno v Clevelandu, kjer vodi šolo slikarske umetnosti, se je udeleževal te dni v Milwaukee zborovanja slikarjev. — Zaročia sta se v Greenfiledu Avgust Se-lan in Neža Bregar. *— V slovenskem Narodnem domu v Clevelandu je o tvoril zadnje dni septembra ordinacijo slovenski zobozdravnik dr. Anton G ar bas, ki je dovršil zobozdravniške študije na univerzi v Louis-ville. Avtomobilska nesreča je doletela 29. avgusta slovensko družino J. Kopušarja v Mil-wa.ukee. Oče je peljal zvečer svoje tri hčerke z avtomobilom k jezeru, kjer so se hoteli kopati, pa je med vožnjo v njihov avtomobil za vozil neprevidni avtomobilist. 9 letna Kopušarjeva hčerka Loraine je zadobila težke notranje poškodbe. Slovenskega gostilničarja Valentina Marija v Milwaukee so napadli nedavno roparji in ga z revolverjem v rokah prisilili, da jim je izročil 175 dolarjev. V Clevelandu je umrla 21 letna Ana Lin-dič, ki je zapustila v Ameriki starše, dve sestri in tri brate. V Canonsburgu je umrl Martin Nidofar, doma iz vasi Brod, občina Šmihel pri Novem mestu. Zapustil je ženo in tri otroke. V North Chicagru je podlegel operaciji slepiča. 22 letni Franc Klrn, ki je bil rojen v Ameriki. V Moon Rumu je umrl Janez Arh, ki je zapustil 72 let staro vdovo, tri sinove in tri hčerke. V Greensboru se je v premogovniku smrtno ponesrečil 49 letni Mihael Lipovec, doma iz Podpeči pri Pre-serju pri Ljubljani. V stari domovini je zapustil mater in sestro. V San Franciscu je podlegel dolgi težki bolezni Janez Ku-kar, ki je dolgo vrsto let vodil gostilno in hotel »Laibach«. Pokojni je bil med našimi rojaki splošno znan. V Homer City so si zlomili noge Janez Dekleva, Miha Krivec in Franc Goričan. Izpred sodišča Pred malim senatom, ki so ga tvorili dr. Kobe, Ivan Mladič in dr. Štrukelj, so se danes obravnavale manjše tatvine. Obtožnico je zastopal višji državni pravdnik dr. Ogoreutz. Delavec Leopold Debeljak iz Zg. Hitenj je bil obtožen, da je hotel 12. junija t. 1. v Zbiljah vlomiti v podstrešje. Obtoženi je že na polovico zlezel skozi okno, pri tem ga je pa zapazil neki posestnik, ki je sel k maši in ga potegnil iz podstrešja ter izročil orožnikom. Obtoženi se je zagovarjal, da ni imel namena krasti, temveč, da je samo hotel ix podstrešja vzeti S kg kresilnih kamenčkov, katere je imel tamkaj spravljene. Sodišče je zagovoru verjelo ta ga oprcatilo. Zatem se je zagovarjal soboslikar Mcr-kič Nikolaj, ki je brez stalnega bivališča. Njega je dne 31. julija t. 1. zapazil stražnik, ko je v Zarnikovi ulici v Ljubljani ravno lezel skozi okno. Hotel ga je prijeti, toda Markič je pobegnil. Malo pozneje sta ga dva stražnika iztaknila v so. sedni vili, Zabarikadiranega pod stopnicami. Markič je pred sodiščem izjavil, da ni imel namena vlomiti in da on ni identičen z osebo, ki je lezla skozi okno. Stražnik pa ga je pri konfrontaciji takoj spoznal. Zaradi poizkusa vloma ga je sodišče obsodilo na štiri mesece strogega zapora ta na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo enega leta. Sledila je rasprava proti 241etnemu hlapcu Benediktu F., ki je v začetku avgusta v Ljubnem na Gorenjskem ponoči ukradel svojemu gospodarju Janezu Skor-čicu srebrno uro, služkinji Frančiški Hoj-karjevi pa 500 Din in vse skupaj zapravil. Obtoženec je svoje dejanje skesano pri. znal in prosil za milostno kazen. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora in na izgubo častnm državljanskih pravic za dobo enega leta, kazen je pa bila izrečena pogojno na tri leta ter mora obtoženec v teku enega leta povrniti obema oškodovancema škodo. Priprave za smučarsko sezono Letos zgrade na Gorenjskem več novih skakalnic. - Marljivost gorenjskih smučarjev Ljubljana, 20. septembra. Že se bliža zima, ki jo zlasti težko pričakujejo smučarji. Vse se že pripravlja na bodočo sezono. Nedavno smo poročali, da je pripravljen za prijatelje belega sporta nov izum na polju smučarstva, ki bo omogočil nabavo smučk tudi manj imovitim slojem. Vsi trgovci so se dobro založili s smučkami, kajti smučanje postaja naš narodni sport. Zelo agilni pa so tudi naši Glorenjci, ki se že zdaj pripravljajo na smučarsko sezono in pridno grade skakalnice. Kmalu ne bo na Gorenjskem kraja, ki bi ne imel skakalnice. V nedeljo je tehnična komisija JZSS pregledala svet na štirih krajih, kjer nameravajo zgraditi nove skakalnice. Prav agilen ie smučarski klub v Begunjah. Šteje vsega 35 članov, ki so pa pravi vzor zavednega članstva. Tako so na primer čisto sami zgradili avtomobilsko cesto, ki vedi iz Begunj v dolino Drage pod Begunjščico. Vsak član je moral napraviti 32 m ceste, ki je v resnici vzorno urejena. Sami so si tudi postavili smučarski dom, ki je imel letos poleti zlasti mnogo posetnikov z Bleda. Vseh gostov je bilo letos 1700. Poleg koče nameravajo zdaj zgraditi majhen bazen, da se bodo gosti lahko osvežili. Bazen bo zalagal topli vrelec, ki ima 20 stopinj C. Na razpolago bo tudi otroški bazen. V bližnjih dneh začno graditi smuško skakalnico, ki bodo na nji mogoči skoki do 30 m. Skakalnica, za katero je komisija že napravila profil, bo stala v dolini Drage. Drugo skakalnico grade Leščani. Po legi bo ta najlepša skakalnica v naši državi. Imela bo umetno zgrajen nalet v obliki 25 m visokega stolpa, ki ga bodo obenem uporabljali tudi kot razgledni stolp, raz katerega bo krasen razgled po dolini in na Triglavsko pogorje. Načrt za skakalnico je napravil stavbnik g. Rozman in Iz Trebnjega — Šolske vesti. Učiteljica Aljančič Marija je premeščena iz Mokronoga v Trebnje, učiteljica Dereani-Kraševec Vida iz Dolenje Nemške vasi v Trebnje, učiteljica Labernik Ida Iz Loškega potoka v Dolenjo Nemško vas in učiteljica L%ovič Dolorea iz Trebnjega v Dolenjo Nemško vas. — Osebna vest. Premeščen je iz Ormoža v Trebnje prometnik Rode Karol, ki je me?to z včerajšnjim dnem že nastopil. — Umesten predlog. Kakor smo že poročali bi morali v tem tednu vračati oni kmetovalci, U so prejeli semensko podporo, prejeta semena županstvu. Ker je pa letina tako slaba, da večina teh ni pridelala niti potrebnih količin za preživljanje, kaj šele za vrnitev, je danes banski svetnik novomeškega sreza g. Josip Zupančič tozadevno interveniral na banski upravi in predlagal, da banska uprava vsem tem revnim kmetovalcem prejeta semena odpusti, ker bo prihodnjo pomlad zopet nujno potrebna podpora vsem po suši prizadetim v obliki raznih semen. Banska uprava naj bi ta dobro utemeljeni in hvalevredni predlog osvojila, s Čimer bi gotovo mnogo koristila vsem prizadetim kmetovalcem. Suša, ki je v letošnjem letu zopet gospodarila po novomeškem srezu je nova rak-raina dolenjskemu kmetijstvu, kri bo zopet vezano na razne državne, banovinske in občinske podpore, posebno pomladi, ko bo primanjkovalo semen. — Nesreče in nezgode. Pretekla nedelja v Trebnjem beleži več nezgod ta nesreč deloma lažjega, deloma pa tudi težjega anaoaja. Neznana motocikl ista, ki »ta V nedeljo popoldne v najbujSem diru vozila skozi Trebnje je ioletela neizogibna nesreča v vasi Pristava pri Trebnjem. Na ostrem ovink-t jima je prišel nasproti voz, ki ga prej nista opazila in je šofer motocikla, da se izogne hujši nesreči, zavil vozilo v stran, pri tem je pa zavozil na obcestni kup gramoza s vso silo, da je oba potnika v velikem loku vrglo v bližnjo mejo. Očividec pripoveduje, da je bilo videti samo oblak prahu in pa slišati brnje-njo motorja. Ponesrečenca sta psi padcu dobila hujše praske po glavi ta sta prvo pomoč iskala v tukajšnji lekarni. Pač dober memonto neprevidnim dirka čem-mo-tociklistam, ki jim je nesreča vedno za petami. Druga nezgoda se je pripetila na cesti med Dol. Nemškj vasjo in Kamino goro, kjer je neprevidni šofer neznanega avtomobila, srečal naložen voz, katferemu je dal znimenje s hupo v trenutku, ko je vozil mimo konj. Konji so se seveda sip lasih ki zavili tik pred prva kolesa avtomobila. Šofer je v zadnjem hipu ustavil svoje vozilo, konja sta pa dobila po nogah le manjše praske, pri vozu samem s« Je pa prelomila ojnica. Po šoferjevi neprevidnosti bi tudi pn tej nezgodi skoro prišlo do večje nesreče. S konja je padel neki tukajšnji čevljarski pomočnik ta je dobil težke poškodbe na glavi. Ker je obležal nezavesten sredi ceste, so ga mimoidoči pa-santi prenesli na dom, kjer je prejel prvo pomoč. Pozneje se je izkazalo, da je bil močno vinjen. Težka nesreča je zadela na poti skozi Trebnje neprevidnega voznika, ki j« vozil sadje. Po klancu, ko je zaviral oz, je po neprevidnosti vtaknil v sprednje kolo roko, katero mu je kolo zlomilo nad komolcem in mu prizadejalo težko notranjo poškodbo. Iskal jo zdravniške pomoči pri tukajšnjem zdravmiku, ki je odredil prevoz bolnika v bolnico. Nedeljska kro- ika beleži dalje več fantovsdh pretepov m kaljenje nočnega miru. Tako so se fantje sprijen na Čatežu in na Veliki Loki po preobilo zavžiti pijači, danes so pa iskali zdravniške pomoči v Trebnjem. Noč od nedelje na ponedeljek j« bila precej nemarna, saj so se neznani razgrajači oglašali, kakor pavi. Orožništvo ima po tej nedeljski nemimi kroniki polne roke dela. Duhovno ubostvo je največji kapital, treba samo velikopotezne eksploatacije. je prav posrečen. Skakalnica bo ležala ob glavni cesti Lesce-Bled z iztekom na travnike pod cesto. Tu bodo mogoči skoki do 40 m. Savezna komisija je pregledala našo največjo- skakalnico na Bledu v Zaki. Je v zelo obupnem stanju. Ima sicer lepo lego, ki je varna pred solncem, je pa tehnično slabo izpeljana in je tudi teren slab. Z malimi stroški jo bo tež.ko popraviti, ker bi bil potreben precejšen odkop zaradi nepotrebnega izteka v padcu. Padec po doskoku je namreč prevelik, kar ie za skakače zelo naporno. Dela na popravilu bodo težavna, svet je namreč izredno ruševit. Komisija je bila mnenja, da bi bilo pametneje zgraditi novo skakalnico, kot pa popravljati staro, kar bi stalo mnogo več, denarja je pa le malo na razpolago. Blejska skakalnica je vsekakor monstrum skakalnica in bi ob pravilni zgraditvi dovoljevala rekordne skoke do 80 m, kar je pa za naše razmere veliko preveč. Tudi Smuški klub Gorje namerava zgraditi skakalnico, ki naj bi se uporabljala za manjše tekme in za vežbanje. Lega je zelo posrečeno izbrana na idiličnem kraju v Krnici ped cesto, ki vodi na Mrzli studenec. Komisija je odstranila v projektu nekatere napake in bo v kratkem izdelan definitivni načrt, nakar se bo takoj pričelo z graditvijo. Prostor je zelo primeren za gradnjo in ima vse potrebne pogoje. Skakalo se bo lahko do 30 m daleč. Kakor vidimo, se gorenjski klubi marljivo pripravljajo na zimo in vse kaže, da postane Gorenjska pravi smuški raj. Za smučanje primernega sveta je na izbiro, treba bo le še poskrbeti za udobna stanovanja in z malo propagando v inozemstvu bomo počasi začeli konkurirati Švici. Glavno načelo pa bodi, ne Že v začetku s pretiranimi cenami pregnati tujcev! KOLEDAR. Danes: Torek, 20. saptemftyra, tectoTI-čani: Kvetablj, Morana; pravoslavni I septembra. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Pesem, poijnb, dekle. Kino Ideal: V slabem čaeu. DEŽURNE LEKARNRE, Danes: Leustok, Resljeva cesta 1; Bo-bfcioc, Rimska cesta 34, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Narodno gledališče - -^TVT"~ r> r a m a Začetek ob 20. uri. Torek, 20. septembra: Zaprto. Sreda, 21. septembra: RoksL Red Sreda. Četrtek, 22. septembra: Zločin in kazen- Premijera, Izven. Petek, 23. septembra: Zaprto. * Prva repriza komedije »£cJksiV, Icl jo je napisal Amerfkanec Gonners bo v sredo, dne 21. t m. v ljubljanski dramri. Roksi je b«Ha v lanski sezoni najbolj igrana komedija na tujih gledališčih. Samo praško Narodno divadlo jo je odigralo nad 150krat. Sinov komedije se naslanja na staro znano pravljico o PepeHci. Komedija jo izredno spret-no sestavljena, po vseh dobrih starih dra/ma>ticofh receptih, ki vsik-dar ičinkujejo Jc topla in iskrena in mora doseči efekt. Pri premijeri so b3e salv© »meka. Repriza se vrši za stalni abonma sreda. Dostojevski: Zločin m kazen. Ljubljanska drama pripravlja kot tretjo letošnjo dramsko premijere za čefcrtok 22. t. m. Krasnopoljskega dramarizaei>o romnama Zločin in kazen. Dramatizacdja je zelo dobro uspela in je izbrala najmočnejša in najefektnejša mesta iz romana ter jib združila v devet, hitro se vrstečih sđik. Vsebina romana je vsesplošno znana, zato nam ni treba posebej navajati je. Glavno vlogo študenta Razkolutkova igra g. Krađj, ki bo to pot pokazal v tej težki vk>0i srvo-jo ustvarja jo čo silo. Marmeladova igra g. Cesar, prostitutko Sonjo gospa Vida Jirva-nova. Razumihina g. Sancin, preiskovalnega sodnika Porfirija Petroviča g. Lipah, Mati Razkolnikova je ga. Medvedova, Dunja gdč. Boltarjeva, pisarniška predstojnik Žametov je g. Zeleznik, Rja Petrovič g. Skrbinšelc Dalje nastopajo gospe Rakar-jeva, Gabrijelčičeva in Slavcev« ter gg. Plut, Danes, Gregorin, Bratina, Jan, Drenovec, Po tokar, Murgelj in Sintič. Premijera bo v četrtek dne 22. L m. zvečer izven abonmana, V zadnjih dneh se zelo pridno pri-glašajo stalni abonenti za gledališko sezono 1932/33. Opozarjamo, da je še prav lepih sedežev, predvsem pa lož na razpolago in prosimo vse one, ki se zanimajo za abonma, da se prijavijo že v teh dneh, da ne izgube predstav, kajti drama je že začela z redjiimi abonma predstavami, opera pa začne konec tega meseca. Abonma se Plačuje v osmih obrokih, prvi obrok takoj pri vpisu ali pa začetek oktobra. Cene abonmaja so izdatno znižane napram dnevnimi cenam za posamezne vstopnice. Sreda, 21. septemebra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: M. Humek: Nasveti za domači vrt; 19.30: Literarna ura: Mladina in slovstvo (L. Mrzel); 20: Samospevi gdč. Milene Ver-bičeve in g. Jože Lik o vi ča; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Prenos koncerta iz kavarne »Zvezda«; 23: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 22. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Slike iz narave (Zeleni biser, Spomin pomladi, siva krila (Herfort); 19.30: Gospodarske krize in karteli (prof. Pr. Pen-gov; 20: Akademski poklici; 20.30: Operni duetl. Pojeta ga. Sufltarjeva in g. Janko; 21.15: Koncert orkestra »Grafike«; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. »8LOVBN8KI NAROD«, dne 30. —p««mbfa 1983 Btns B* Dnevne vesti — -Kralj kmtni boter enajste mu otroku. V naselbini Trnavd blizu g r_s*E Slatine se je rodil siromašnemu kmetu Mati Jele-nicu enajsti otrok, ki mu je bil krstni boter kralj. Krst je bli y nedeljo in kralja je zastopal konjeniški polkovnik Iz Virovitice Spiro Čajkovski. — Uredba o velikosti nagrade dnevni-čarjem poštne, telegrafske in telefonske stroke. Dnevničarjom ee odreja nagrada po vrati službe, ki jo opravljajo in pa po dra-gjnjskem razredu kraja, kjer so postavljeni Dnevmčarji, ki izvršujejo zvaničniško službo, ne glede na krralifiikac.ijo, imajo na mesec v I. dravinjskem razredu do 1100, v H. do 950 in v KI. do 850 Din; dnevnic arji, kj opravljajo služfteljsko službo, imajo na mesec v I. draginjskem razredu do 950, v IL do 850 in v ILI. do 750 Dfcn; dnevndčarji s strokovno, tehnično in obrtno (kvalifikacijo, če delajo službo, ki ustreza tej kvalifikaciji. Imajo v I. razredu do 1200, v II. do 1100 dm v HI. do 1000 Din na mesec; dinevničarji s polno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, Id ustreza tej kvalifikaciji, dobivajo na mesec v I. razredu do 1400, v IL do 1300 In t m. do 1200 Dm. Pri vsakem dovršenem drugem letu neprekinjene in neoporečne službe se sme nagrada zvišati ođ 50 do 80 TXin. _ Osebne vesti s poŠte. Za shiiitelja 1*1. skupine je postanriljem Ivan Marintko v Trbovljah. Premeščeni so: zvamičnik T. sku-nitne Jakob Vovk z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; zvaničjnik H. skupine rueopold Cu-derman z Ljubljane 2 na Ljubljano 7; slu-žrtelj II. skupine Anton Zupančič z Ljubljane 1 na Ljubljano 2. Iz poštne službe sta stopila uradnik 9. skupine Leon Kova-čič v Rocaški Slatini đn dnevničar Josip Doter v Dobrni. — Konverzija francoskih vrednot, ime. jiteiji gotovih, rent, obligacij in bcnov francoskega državnega zaklada, ki nočejo teh vrednot zamenjati za nove 4.50 odstotne rentne papirje, morajo na francoskem konzulatu za dravsko banovino v Ljubljani pred 25. septembrom t. 1. izpolniti v svrho izplačila določene formalnosti. Najlepše je z ANY ONDRO preživeti „N0Č V RAeJU" — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Ljutomeru je prepovedalo sedlarskemu pomočniku v Radoslavcih Janezu čiriču zahajanje v krčme do 30. marca 1934. Okrajno sodišče v Laškem pa Maksu Krči iz Trbovelj do 12. septembra 1934. — Razpisana služba. Ponovno se razpisuje pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani služba državnega kmetijskega strokovnjaka uradnika IV. ali nižje položajne skupine. V poštev pridejo samo prosilci z agronomsko fakulteto ali njej enako izobrazbo in z ustrezajočim številom let državne ali samoupravne službe. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. _ Trgovinske pogodbe z 28 državami. >iša država ima trgovinske pogodbe in konvencije z 28 državami. Trgovinskih stikov pa še nimamo urejenih z Bolgarijo, Litvo, Sovjetsko Rusijo, Turčijo, Argentino, Chile, Kolumbijo in drugimi državami Južne Amerike, razen Brazilije. _ proti monopolu zavarovanja avtobusnih podjetnikov. Zveza avtobusnih podjetnikov se je pritožila na državni svet proti temu, da bi dobila evropska delniška družba monopol zavarovanja avtobusnih potnikov, ker je dotična pogodba trgovinskega ministrstva z družbo in odredba, da morajo vsa avobusna podjetja pristati na tako zavaro-vnje, protizakonita. Dokler državni svet ne reši pritožbe, s« avtobusna podjetja ne bodo držala navodil trgovinskega ministrstva in ne bodo imela v prometu voznih listkov, ki jih izdaja evropska delniška družba za zavarovanje potnikov. — čebelarski shod se bo po daljšem presledku zopet vršil 2. oktobra v prostorih tovarne testendn >Pekatete<, last g. A. žnideršiča na G-lincah, Tržaška cesta 10a pri Ljubljani. Namenjen je vsem čebelarjem dravske banovine. Nebroj važnih strokovnih vprašanj imamo, s katerimi se moramo seznanili in jih rešiti. To doseči pa je le mogoče na posebnih shodih na poi-lasri strokovnih predavanj .in splošnih debat. Na shodu bodo govorMi sami priznani čebelarski strokovnjaki. Program vseh predavanj priobčimo prihodnjič. Opozarjamo na ta shod vse čebelirje z vabilom, da se ga udeleže v čim večjem številu _ Telefonski promet s Španijo. Uveden je telefonski promet med našo dTžavo in š?an>ijo s področjem Portugalske in Gibraltarja, in sicer med drugim z Mariborom, in sicer 14.20 zlatih frankov, ter z Bledom. Kočevjem, Kranjem ln Ljubljano 14.0-8 zlatih frankov. _ 98 namesto 100 cigaret. Trafikanti v Šibeniku so se pritožili, da je v Škatlicah namesto 100 samo 98 cigaret >Sava«. V prvih treh vrstah škatlice je po 20, v zadnjih dveh pa samo po 19 cigaret. _ N°va ladjedelnica. 8. oktobra bo v Splitu svečano otvorjena nova ladjedelnica za popravljanje starih in izdelovanje novih ladij. _ Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo repičnega olja, do 27. t. m. za iobavo brezovih metel. Predmetni dobavni razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih bistvenih izpre-memb. Tadi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 30, v Zagrebu 29, v Sarajevu in Splitu 28, v Ljubljani 26, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6, temperatura je znašala 15 stopinj. — .Zastrupljeni« z mesom. V vasi Pa- padžu blizu Sarajeva se je zastrupilo z mesom bolnega vola več družin. Kmet Mata Bentra se je bal, da bi mu vol ne poginil, pa ga je zaklal ln prodajal meso sosedom. V strašnih mukah so umrM njegova sinova Ivan in Luka, njegova žena Ivtea, njegova svakinja Joža in stara mati Zor k a. Poleg tega se je zastrupilo Se 18 vaačanov, med njima nekateri tako, da bodo težko ostali živL i — SamOmOr brezposelnega delavca. V Osijeku je bil 541etni tovarniški delavec Peter Muller že mesec dni brez dela, kar je povzročalo domače prepire, ki so no-gnali moža končno v smrt. Včeraj zjutraj si je zabodel dolgo mizarsko silo v prsa. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Sin s sekir© na očeta ln mater. V Dugiresi je navalil Ivan sajnović v pijanosti z nožem in sekiro na svojega cčeta in mater. Doma je začel najprej razgrajati in ko ga je oče posvaril, je pograbil sekiro in navalil nanj. Mati je kliknila, naj pomisli, kaj počenja, sin se je pa obrnil m jc udaril s sekiro, da se je vsa okrvavljena zgrudila. Smrtno ranjeno so prepeljali v bolnico, sin je pa pobegnil v gozd in ga orožniki Se niso našli. — Kdos se hoče Ohraniti svežega In zdravega, naj jem Me tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne >Franz • Josefc grenčice. Zdravniška poro-č*la iz bolnišnic dokazujejo, da radi Jemljejo >Franz - JoSef< vode posebno bolniki na želodcu. črev°su, jetrih. Ipdvieah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. >Franz - Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliatie —lj še o sanatoriju »šlajmerjev dom<. Včeraj smo se nekoliko pomudđli pri krasnem sanatoriju, ki ga otvori v soboto agilno Trgovsko bolniško i-n podporno društvo v Ljubljani. Pozabili smo pa omeniti, da namerava društvo v doglednem času postaviti na svojem prostranem vrtu za sanatorijem še poseben paviljon, kjer bo tudi več postelj za bolnike, tako da se bodo moderne zdravstvene naprave sanatorija bolj rentirale. Na drugi strani bo pa s tem storjen še en važen korak naprej v naših zdravstvenih prilikah, saj vidimo, da je naval na bolnice mnogo preveliEml| in detektivi«. Prihodnji ffilmaki spored ZKD bo nudil mnogo užftka zlasti mladini. Na sporedu bo Ufin prekrasni ftlm >Emil in detektAvic, v katerem sodeluje polog znanega igralca Fritza Raspa še 300 otrok, dečkov in deklic. r*rva predstava bo v petek ob 14.30 v ĐMtnem fcmu Matici. Na ta film opozarjamo Se danes. —lj Mestna zastavljalnica bo v soboto 24. septembra zaradi čiščenja zaprta. Iz Celfa e— Bedne pevske vaje Celjskega pevskega društva se vrtijo a pri četkom točno ob 20. uri ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob petkih za mešan zbor. Novi dobri pevci in pevke se sprejemajo samo še ta teden. e— Umetniki na zid. Od sobote 17. do ponedeljka 19. t. m. so nastopali celjski okrobati gg. Vinko Bučar in Adolf Krajne ter gdč. Kristina Mlinaričeva z vratolomnimi produkcijami na žici, ki je bila razpeta nad Prešernovo ulico med mestnim magistratom in starim okrožnim sodiščem. Vsaka predstava je privabila veliko število gledalcev, ki so se divili zares prvovrstno in precizno izvedenim točkam celjskih akrobatov. Mladim umetnikom na Žici, ki jim je v vsakem mestu zagotovljen uspeh, čestitamo k uspehom, ki so jih dosegli v razmeroma kratkem času vztrajne in smo-trene vežbe! —c Več jih je bilo. Včeraj smo poročali, da se je vršil v soboto ustanovni občni zbor celjske podružnice društva jugosl o venskih obrtnikov za dravsko banovino. Naknadno poročajo, da se je udeležilo občnega zbora blizu 200 obrtnikov. e— Umrl je v nedeljo 18. t. m. zjutraj v Celju (Pred grofijo 4) znani trgovski potnik g. Fric Ocvirk v starosti 49 let. Podlegel je kapi. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Iz Novega mesta — Požar na Trški gori. Snoči okrog 20. je izbruhnil .požar na T^Ski gori pri Novem mestu. Vneta se je zidanica posestnika Janeza Medveda pz Gornje Kamence. Mož Je čez dan kuhal žganje v zidanici, zvečer je pa baje odšel domov. Ni pa bil še doma, ko se je že posvetilo v njegovi lepd zidanici. Enonadstropna lesena stavba je pogorela do tal z vsem inventarjem vred. Uničeno je bilo vse vino in žganje, orodje, stiskalnica itd. Novomeški in šentpeterski gasiloj so ogenj omeji'li, da se ni razširil na sosedno zidanico g. Pollaka iz Ljubljane, škoda je precejšnja. — Nogometna tekma* V nedeljo popoldne je gostoval na tukajšnjem športnem igrišču črnomeljski S. K. Belokrajina ter odigral z domačim S. K. Elanom revanžno nogometno tekmo. Navzočega je bilo mnogo športnega občinstva, ki je bilo zelo živahno. Tekma je končala z rezultatom 5:2 v korist S. K. Elanu. Zanimivo je, da je bil pred tedni isti rezultat na tekmi v Črnomlju, kjer so pa zmagali Belokrajinci. Tako si podaja sport to in onstran Gorjancev roke. Le krepko naprej v skupno čast Dolenjske! Za prihodnjo nedeljo se nam obeta zanimiva nogometna tekma med rezervo ljubljanskega S. K. Ilirije in domačim S. K. Klanom. — Opozorilo, županstvo Šmihel-Stopiče opozarja vse tiste, ki še niso plačali sena in koruze, da store to v teku sedmih dni. Več na oglasni tabli v Kandiji. — Mleko pije naša mladina od včeraj dalje vsako dopoldne na tukajšnji osnovni šoli. Novomeška mlekarna toči v ličnih skodelicah toplo in prav okusno mleko vsem, ki so se prijavili. Zgled je vlekel ln že med oddajo mleka so prihajali še novi prijatelji krepčilne južine. — Pomladek Jadranske Straše na realni gimnaziji se pripravlja na svoj občni zbor, ki bo prve dni meseca oktobra. Ustanovil ga je mestni odbor J. S. v preteklem šolskem letu in je štel okoli 70 članov. Letos je zanimanje še večje, že to jesen se — predstavijo navdušeni člani na svečani akademiji. _ Tarife za občinske zdravnike. Novo mesto in sosedna občina Šmihel-Stopiče sta samostojni zdravstveni občini. Občinstvo se opozarja, da je izdala kr. banska uprava uredbo, s katero so občinskim zdravnikom za razna dela določene cene. Povdarjamo pa, da veljajo te tarife le za občinske zdravnike. — Davčno prijavo za davčno leto 1938 js vložiti včasu od 1. do 31. oktobra za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini. Davčno prijavo mora izpolniti in vložiti: 1. dejanski lastnik hiše (če jih je več, vsi skupaj), 2. za zadruge starešina, 3. za pravne osebe njih predstavniki, za mladoletne njih roditelji ali namf»"Crne glave«, kateremu je vedno priloženo tudi sredstvo »Haarglanzc za izpiranje. »Haarglanz« osveži lase in jim da naravni in lepi sijaj. 0 I Do vec t Medklubske kolesarske dirke „Save" Zmagovalec Rozman. - Krasno Abulnarjevo zasledovanje. - Lep uspeh Juniorja B rajnika ki novinca Lavriha Ljubljana, 20. septembra. Spet je v nedeljo kolesarsko društvo >Sava« dokumentiralo svojo agilnost na kolesarskem ipolju in privabilo na start obilno dirkačev, n>ič manj kot 12 kolesarskih klubov. Dvorišče Pirnatove gostilne na Viču je kar mrgolelo raznobarvnih klubskih dresov. Mnogi kolesaril in ljubitelji tega sporta so nekaj pred odhodom dirkačev ie odbreeld na Vrhniko m dalje na vrhniške serpentine, da vidijo vzponsko borbo, kjer ee večkrat tudi že odloči izid dirk. Po izvršenem popisu in »formiranju treh skupin so se dirkači točno ob napovedani uri podati na start, kjer je bila kot prwa uvreoena glavna skupina, katero so sestavljala: Abulnar, Kes tč, Rozman, Fanins^ir in Straiišar. Ta skupina, je morala prevoziti proso Vič - Planina - Rekek in obratno do Vrhnike ( km 86). Dve minuti po odhodu glavnih se spusti v dir juniorska skupina, katera je vozila do Planine in nazaj na Vrhniko (km 74). Tudii tu je bilo videti dobre vozače: Močnika, Gart-nerja, Avbeljna V. ki Se druge. K tej skupim je bil dodeljen tudi popolnoma nov dirkač StK >Vrhnike< Pirnat. ki do tega dne Se ni dirkal. Tri minute za jundorjl se pa vsuje v sled 26 novincev broječa skupina, ki si je neglede na neprestani nasprotni veter na vse načrine prizadevala dohiteti sprednji skupini, ki sta se vsled premajhnega tempa glavnih v nekaj kilometrih zedinili. Ta močna skupina je vo-zHa do Ix>gatca in nazaj do Vrhnike. Nekako na polovici med Vičem in Vrhniko se novincem posreči ujeti omenjeni skupini. Tu ima Diskovec Vrhovnik defekt. Dalje vozi sklenjeno celotna skupina kakih 40 dirkačev, ki se pa malo pred Vhniko razdeli v dve gruči, kajti spredaj so uraejši potegnili urneje, tako da so mlajši izgubili nekaj sto metrov terena. Prispevši tako do začetka vrhniških rdd, se menjajo v vodstvu Rozman, Faninger ln Abulnar, ho-teč se tako iznebita ostalih konkurentov, čim dalje proti vrhu, tem manj dirkačev ostaja spredaj in vrh dosežejo končno le štirje glavni. Ker brzina proti Logatcu poneha, se četvorici pridružijo še nekateri jumiorji z Gartnerjem in Močnikom. (Av-belj je zaradi defekta na klancu opustil nadaljevanje.) Juniorjd jo v Logatcu popihajo naprej in si kmalu pridobijo pred glavno skupino kakih 500 metrov. Ni pa razlika trajala dolgo, kajti zdramili so se tudi glavni. Vozeč hitreje s se nekaj ju-niorji, dohitijo ubegle malo pred Planino, kamor privezi gruča kakih deset dirkačev. Medtem, ko juniorji tu obračajo in drve nazaj proti cilju, zavije četvorica glavnih proti Rakeku, kamor prispe skupno. Kmalu nato pride na obrat še Stražišar. Kake tri kilometre po Rakeku, kjer se pot nekoliko vzpenja, se od Abulnarja, Faninger j a in Kesdča bliskoma odtrga Rozman, ki navija kot tod vozil navzdol. Tudii ta trojaca ne spi m se kot vihre spuste za nJim. Abul-narju se v kilometru navzdol viseče proge posroča ujeti ubežnika, Faninger ln Kesič sta za njima kakih 50 metrov. Nista pa sprednja dva dolgo bila skupaj, ko na posuti cesti doleti Abulnarja defekt. Brž s kolesa, defektirano zračnico dol, rezervno gor in v drveh minutah je fant že na kolesu, nakar se z vso silo spusti za beže-6imi, ki so tu vozli s 45- do 50kilometersko brzino. Za njim se knije Straiišar, kateri pa mora po Planini vsled previsokega zasledovanja nekaj zaostati. Rozman je pred Faningerjem in Keslčem kakih 500 metrov, Abulnar pa za tema dvema cel kilometer, kd pa se čim dalje bolj bliža Kakih osem kilometrov za Planino, kjer se cesta v dveh kilometrin dviga proti Spodnjem Logatcu, se zasledovalec že tolLko približa dvojici, da jo malo pred vrhom ne le ujame, temveč prehiti in vozi v nezmanjšanem tempu dalje. Fant, ki se je na tem mestu držal za Kesičem, se brž vrže v sled za Abulnarjem kn z njim vred nadaljuje proti Logatcu. Keslč zaostane za približno 500 metrov. Na vse kriplje si prizadeva pnibti-žati se dvojici, kar pa ne uspe, kajti za osamljen ca je brzina preostra V logaškem drevoredu je rdečehlačnik Rozman kakih 800 metrov pred dvojico. Pa tudd po vrhniškem klancu navzdol se razlika ne manjša, ampak mogoče nasprotno. Abulnarju se je med tem časom posrečilo odtrgati se od Faningerja as kake pol minute, Kesič pa se je Fantogerju nekoliko približal Na cilj, ki je bU postavljen pri Cankarjevem spomeniku ki kjer Je dirkače pričakovala obilna mnoUca gledalcev, prinrozi kot prvi Rozman (Kolesarski bataljon) v času 2 : 47.54, 2. Abulnar (Ilirija) 2 : 4S.46, 3. Fandnger (Postela) 2 : 49.14, 4. Kesič K. (Hermes) 2 : 50.15, 5. Stražišar (Sava). Najlepši sprint na cilju je uprizoril Kesđč. Prav lepo vožnjo so .pokazali tudi juniorja, med katerimi se lahko pohvalno omeni novinca Plrnata iz Loža, ki se je Izkazal kot dobrega vozača. Pa tudi štirn, ki je imel neko smolo, se je dobro obnesel. Mlademu Brsjnlku (Abulnarjevemu učencu) je priznati brzo napredovanje. Rezultati te skupine so sledeči: 1. Brajnik (Ilirija) 2 : 19.03, 2. Gartner Cijubljanica) 2 : 19.09, 3. Močnik (Disk) : 19.25, 4. Pirnat P. (Vrhnika) 2 : 19.37, 5. Sthn (Vrh-nflta) 2 : 28.09, 6. HreiC (Hermes), 7. Sir-Trfk (DWk). fftjrrtocl so prispeti na cilj r sledečem redu: 1. Lavrth (Zarja, Zg. Kašelj) 1:21.35, 2. Dekleva M. (Sava) 1 : 21.57, 3. Svete (Sava) 1 : 23.37, 4. I>amipič A. (Ljubljanica) 1 : 25.15, 5. Kmetic St (Primorje) 1 : 25.30, 6. Srakar J. (Triglav), 7. Križaj Iv. (Sava). V malih presledkih sledijo vsi ostali. Organizacija dirk, ki je bila v rokah >Sa'vinega«; predsednika g. Bat jela, je bila dobra, kajti za vse je bdk> poskrbljeno, tako za kontrolo na obratih, start, cilj in ostalo, kakor tud.i za spremstvo dirkačev, za veliko požrtvovalnost ln za tako uspele prireditve gre vrlemu možu vse priznanje. Start in cilj sta okrasila gg. Gregorčič ki Rotfna. Z avtom pa sta dirkače spremljala gg. Bergant in Rakič, med tem ko je vso pot pomagal tudi E. Prodan na motorju, kakor tudi tudti &g. Grom in Slmi.k. Po teh dirkah je bila na dvortšfra gostilne Jurce, kjer je bila športna veselica, prirejena še dirka v vrečah, pri kateri je zmagal štirn, 2. Zanoškar, 3. Dovč, 4. Ri-har. Vsi štirje so odnesli lepa darila. RAJU ONDRA Ralph Iz domačega sporta V nedeljo so se vršile v Zagrebu lahko-aUetske tekme za prvenstvo Jugoslavije, Tekmovanja so se udeležili tudi atleti Ih-rije in Primorja iz Ljubljane, ki so al priborili več prvih mest in se sploh dobro držali. V splošnem je bUo opažati precejšen napredek jugoslovanske lahke atletike, zlasti so pa napredovali Slovenci. Na balkanskih igrah v Atenah bodo Slovence zastopali Zupan, Zupančič in šporn (Ilirija), ter Skok, 2orga in Slapar (Primorje). TI atleti bodo potovali na stroške grške lahkoatletske zveze v Atene. V po-štev za tekmovanja pa prideta še Kovačdč (Primorje) in B ručan (Ilirija). V soboto in nedeljo je priredila Ilirija v svojem kopališču klubsko prvenstveno tekmovanje, ki je zopet pokazalo velik napredek naših plavačev, zlasti v moških disciplinah. Zanimivo je bilo sobotno tekmovanje na 50 metrov, kjer je startaJo okrog 30 tekmovalcev. Najboljši čas je dosegel Fritsch z 28.4, dočim sta Lavrenčič in Ziherl plavala nekoliko pod svojo običajno formo. Presenetil je tudi mladi Hribar v prsnem plavanju, ki je porazil ruti-niranega Severja na 200 metrov z razmeroma dobrim časom 3:16. Severju se pozna, da premalo trenira. V nedeljo so se tekmovanja nadaljevala. Zanimiva je bila zlasti borba na 100 metrov, kjer sta Fritsch in Lavrenčič dosegla svoja najboljša časa v ilirijanskem bazenu. Fritsch je plaval 1:04,5, Lavrenčič 1:07. Vsestranski napredek je tudi najbolj razviden iz dejstva, da je osmi plavač, ki je prispel na cilj, plaval 1:11. Pred štirimi leti je znašal slovenski rekord na 100 m 1:14! Tudi na 400 m je zmagal Fritsch v prav dobrem času 5:45, čas, s katerim bi bil na lanskem državnem prvenstvu v Ljubljani sigurno drugi. V damskem plavanju so presenetile nekatere mlajše juniorke, ki še mnogo obetajo, tako Lavrenčič Lela, Šiška itd. — Le tako naprej, pa intenziven trening pozimi in bo tudi prihodnje leto Petrinovi-čev pokal v naših rokah. Tudi v Karlovcu je priredil v nedeljo KSU klubsko prvenstvo ter so njegovi plavači postavili celo vrsto rekordov v prsnem plavanju, ki pa seveda ne morejo biti priznani. Zelo dober je tudi *^as Her-me Račičeve, ki je plavala 100 m v 1.19. V nedeljo so se vršile v Varaždinu mo. tociklastične dirke, pri katerih je startal tudi »Leteči Kranjec« Starič iz Ljubljane. V kategoriji motorjev do 550 cem na progi 5000 metrov je prišel kot tretji na cilj, imel je pa smolo, da je na ovinku padel. V nasprotnem primeru bi bil sigurno prvi. Jutri bo v Zagrebu odigrana medmestna tekma Budimpešta :Zagreb. Barve Zagreba bodo zastopali: Mihelčič, Kovačič, Rajkovič, Ralič, Premeri, Kunst Urbanke, Horvat, Živković, Valjarević, Kokotović, Demić, Golać in Babić Mika. Definitivna postava še ni določena. — Floretski začetniški tečaj SK Ilirije se v kratkem prične. Sprejemajo se še začetniki - dame In gospodje, kateri naj se blagovolijo pismeno ali ustmeno prijaviti tajniku sekcije M. K odriču, selenburgova uldca 7-IL, Royal Exchange Ass., tel. 22-60. člane eabljaike sekcije SK Ilirije se obvešča, da se vrši prvi trening nadaljevalnega tečaja (floret) v petek 23. septeti-bra ob 19. v telovadnici ženskega učiteljišča. Prosi se za točnost _ Tajnik. Življenje je vredno, da o njem razmišljamo, če smo vredni, da živimo. *M.OVBf?SKI NAROD«, te 30. MjlMte p. HL ROSCEK I^EBCS Odkar je bil Milček izginil je vse kazalo, da se >e nemila usoda razsrdila na zanimivo Slimakovo bratovščino. Zetvrioa je zatrjevala, da jfa je za-postila sreča in da se jim n-ik-oH več ne nasmehne. Tatvina, ki jo je bil zasnoval Sfcmak. se je bila izjalovila. Brea Ma£ka si niso opali vlomiti. Tako je v koanedijantski kalibi kana-hi zavladala beda. Slednjič jih ie začela nadlegovati še policija. Zato so se na-potiH v akoHoo mesta. Pa tudi tam niso imeli sreče in zato so se vrmfc v Pariz ter se nastaniM v Poiot-dn-Joar, Preostajalo jim ni drugega, nego tn pa tam kakšna žepna tatvina, Slkna-kova specijaliteta, napad zakasnelh pešcev pod železniškim mostom v Au-tetrira ali ropanje pijancev. Groza pih je obhajala pri misn* na M36ka. Kdo jim je mogel jamčiti, da jih nekega dne ne bo izdal? Poleg tega je SBmak s strahom mislil na svoja stara teta. Deček bi mu lahko pomagal, ko sam ne bo več za nobeno rabo. Strah pred ovadbo in žalost nad po-Iso^ankm nadam i sta ga prisilila, da je začel dečka iskati. Pasnairfle in Zefyrina sta se strinjala z njegovimi načrti. — Saj ne bo tako težko najti ga, — je menil Panonile. — Fantič ni navihan, policija ga bo kaj kmalu prijela in zaprla kot potepoiha. In res so po Panouflovi zaslugi čez nekaj dni zvedeli, da je Milček zaprt v koloniji v Moissellesn pod imenom Claude. — Do rn je še vse v redu, — je dejal Sfrmak. — če je zatajil svoje ime, nas gotovo ne bo izdal. — Moramo takoj ponj. — Če se bo le hotel vmHL — Zakaj bi se pa ne hotel? — je menila Zefvrina; — saj mu je gotovo dolgčas. Prepričana sem, da se mu toži po nas. — No, jutri poskusimo svojo srečo, — je sklenil Shmak. — Preoblečeni v poštene ljudi poidemo vsi trije v Mois-sefles. Ubogi deček je bil v poboljševami-ci srečen, tako srečen, da se mu o to-TŠd sreči niti sanjalo ni, srečen v tistem novem ozračju, kjer je smel slednjič svobodno dihati in smejati se. »-Dobra gospa« je v bolnici ves čas sedela pri njegovi postelji. — Drago dete, — mu je prigovarjala s sladkim glasom, božajoč ga z materinskim pogledom svojih ve Likih, modrih oči, — povej mi, prosim, kako ti ie ime, — daude, gospa. — Ali imaš še mater? Heleni je pri teh besedah srce tako močno utripalo, da ie mislila, da ji bo počilo. Se pred mesecem, ko ga je našel redar pod grmom in ko so ga na policiji zaprli bi Milček ne bil imel poguma zlagati se tej gospe, ki ga je po obrazu tako močno spominjala na mater božjo. Toda zdaj je že imel za seboj zapore. Proti svoji volji se je bil nauči! lagati. Ce bi povedal po pravici, bi mu pre-tna nevarnost, da ga vrnejo SI i maku. Ce se pa zlaže aH če bo molčal, ostane tam, kjer je in kjer se mu tako dobro godi. — Ali imaš še mater? — je ponovna Helena. — Da, gospa. — In se nočeš vrniti k nji? — Ne, gospa. — Kaj ie nimaš rad? — To nf lepo, da nimaš rad woic matere, to je greh. Zakaj je pa nimaš rad? — Ker me tudi ona nima rada. — A evoi oče? — Oče mi je antri, mati pa živi s svote SnbSkom odkar mi je umrl oCe, me pretepajo... Zato sem jkn Mflček je pooova, kar je slišal v potHjiJSevaimci od Krasnaja Gazela« je priobčil 26. avgusta zanimivo korespondenco, najdeno v arhivu petro-grajske akademije umetnosti, ki ji je bil slavni ruski slikar Uja Rjepin dolga leta, do boljševiškega prevrata L 1917, rektor. Takoj po prevratu je pa v znak protesta odložil svoje funkcije in se preselil v svoje poletno bivališče »Penati« v Kuokkali na Finskem, od koder se kljub vsem prošnjam in ponudbam sovjetske vlade ni več vrnfl. V >Penatih« je 1. 1930 umrl. Korespondenca izvira car Aleksander m. več zmisla in razumevanja za objektivno presojanje umetniških del, nego takratni predsednik akademije in notranji minister. Nekdo je moral pri carju intervenirati in izposlovati dovoljenje, da je lahko prišla Rjepinova slika še na razstavo. Slika je kmalu zaslovela po vsem svetu in ironija usode je hotela, da je postala pozneje glavni okras galerije »Muzeja Aleksandra TTT. v Petrogradu.« iz L 1885, iz dobe, ko je Uja Rjepin na razstavi »peredvižnikov« (popotankov) prvič razstavil svojo slavno sliko »Ivan Grozni in njegov sin Ivan. 16. novembra 1581.« To je realističen prizor, ki nam kaže, kako se car Ivan Grozni sklanja nad truplom svojega sina, ki ga je pravkar umoril. V prvem pismu, pisanem 4. marca 1885., sporoča predsednik akademije veliki knez Vla pnjetooc Gaodbi sodi v zapo-s »pojfema najboljšima prijateljema, predsednikom narodnega kongresa Paielom m svojim osebnim tajnikom Mabadeem Desaiem. Rojstni dan ga ni zanimal. Dejal je, da bi ga niti opazi ne bil, da ga nista opozorila nanj prijatelja. Ce bi bil pričel gladovno stavko že pred rojstnim dnem, bi se ne bff prav nič razlikoval od drugih dm. Gandhi vstane .vsako jutro ob 4. Spi na navadni železni postelji in pod glavo ima knjige. Postelja stoji kar pod irrilrm nebom, v deževnem vremenu pod pokrito verando. Najraje spi Gan-d!hi na golih tleh, kar je pa moral glede na svoje rahlo zdravje opustiti, ker se vlada boja nevarnosti, da bi ga morala radi bolezni izpustiti iz zapora. Vsako jutro Gandhi s svojima prijateljema 20 minut moli, potem pa piše pisma svojim učencem, večinoma kratka na listkih. Piše z levico, ker ima desnico hromo. Po izprehodu na verandi jetnišnice točno ob 6 zajtr-kuje. Je sir, datlje in grozdje, pri tem pa gleda, kako shrge molzejo njegovi dve kozi, ki se z njima zelo rad igra. Največji užitek zabave, smeha in razvedrila Vam bo nudila „NOČ V RAJU" 770 ur angleškega kralja V bucMnghamski kraljevski palači je začelo v soboto svoje vsakoletno delo 24 urarjev, ki morajo osnažiti in spraviti v red 160 ur obsegaj očo zbirko angleškega kralja, Urarji bodo delali dva meseca, potem pa pojdejo v grad v VVindsoru, kjer bo treba osnažiti in spraviti v red 360 ur. Iz VVindsora krenejo v Sandrigham, Balmoral in druge kraljeve rezidence, kjer jih čaka še 250 ur. Najpriljubljenejša ura angleškega kralja je namizna, v mahagoni vdelana ura, stoječa na njegovi pisalni mizi v bnckinghamski palači. Kralj jo ima že več let, po nji uravnava avdijence in razgovore. Kralj Georg je natočnejši mož Anglije. NikoE ne pride nikamor prepozno in baš zato morajo vse njegove ure kazati vedno pravi čas. Skrb za ure je poverjena posebnemu urar ju. V kraljevi zbirki je najdragocenejša ura, ki je bila izdelana v Franciji pod Ludvikom XV. Ima obliko zamorce ve glave, eno oko kaže ure, drugo pa minute, V Windsoru ima angleški kralj še drugo dragoceno uro, poročno darilo Henrika VEH. nesrečni Ani Bolenovi. To je majhna urica, ki je pa vredna v našem denarju nad 2 milijona Din. Druga ura v istem gradu izvira iz časov Ludvika XIV. in je vredna nad en milijon. Največja je ura v bnckinghamski palači, ki je visoka 3 m in stara več sto let. Dočim morajo kazati v londonski palači vse ure do minute točno, morajo vse ure, M jih ima kralj v svoji zbirki v Sandringhamu, prehitevati za pol ure. To je odredil kralj Eduard, da bi lahko prišel točno na vsak sestanek. Zdi se pa, da je bil pravi vzrok v tem, da bi se mogel udeleževati jesenskih lovov, ki jih je vedno nestrpno pričakoval. Dopusta si ni hotel pokvariti Uradnik se vrne od morja zagorel in zdrav, pa prosi svojega predstojnika v njegovo veliko začudenje še za teden dm dopusta. — Kako, saj ste se baš vrnili s 14-dnevnega dopusta ? — Že res, toda oženiti se mislim, gospod šef. — Zakaj se pa niste oženili med dopustom? — Nisem si ga hotel pokvariti ŠPEDICIJA TURK OCARINJEN JE vseh uvoznih m izvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija Sravitnega zaračunavanja carine po njej eklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2187. UTJBUANA kova e. 9 (nasproti carinarnici) prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve Itd. v Ljubljani ln izven Ljubljane z vozovi na konjs: - uprego kakor tndt s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri tn sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. NAZNANILO Vljudno naznanjam, da sem kolodvorsko lest&vrad- Jo na Zidenem mostu dne 6. t_ m_ opustil. Zahvaljujem se vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem za obisk, naklonjenost in iskrene odnosa je, ki sem jih bil deležen v čemerkoli tekom mojega sedemletnega bivanja na Zidanem mostu. Priporočam se vsem, da ostanejo moji gostje, ker bom posebno vesel njihovega poseta, tn potrudil se bom zadovoljiti jih tudi tu 8 postrežbo v vcakEtn ožim. CIRIL MAJCEN-- kolodvorska restavracija LJUBLJANA, glavni t-Ha - kfujmamjti o&a* POLK VEČERNI TEČAJ NA CHRISTOFOVEM UČNEM ZAVODU se prične 1. oktobra. Vpisovanje 28., 29. in 30. septembra od 6. do 8. ure zvečer. — Istočasno vpisovanja tudi as stro- 3204 SLIIŽOL NATAKARICO resno in simpatično, z manjšo kavcijo, licem .za samostojno vodstvo bureta. Ponudbe na naslov: J. atuHć, Pakrac, SBavo-nrja. 3542 KOVAŠKEGA UČENCA ■ hrano la stanovanjai vso oskrbo v hW, — Franc Rajh, kovač, NaJtod, po- OBAfiCINSKO KUHARICO perfektno, iščem za na deželo. Oferte s spričevali na naslov: Grofica Ana Khuen, Nuštar, Sram, 3541 MLADENKA Savtnjčanka, prikupijive zunanjosti, z dobrimi izpričevali, vešča šiviljstva, nekaj kuhanja ter vseh hišnih del, Išče službe začetne sobarice ali ▼ pomoč v gostilni ali kaj sličnega. Nastopi lahko takoj. Cen j. vprašanja na naslov: Marija Kosmelj, Kapla, p. Sv. Jurij ob Taboru, Savinjska dolina. 3544 NtPKMIMINI DVE TRGOVSKE HIŠI v mestu, tari stanovanjske hiše (novo zidane vile), kakor tudi trgovska hiša, ob državni cesti leteča, ugodno naprodaj. Vprašati in priložiti znamko za odgovor: Agentura Plchler, Ptuj. 3539 POSESTVO naprodaj v bttzini Stične, hiša z gospodarskim poslopjem ter skupne zemlje dva in pol orala. Izve se pri Osvald Fanči, Stična. 3538 " _ TISKARNO za fuzijo z zagrebškim podjetjem brez dolgov iščemo. Ogl. Zavod, Zagreb VI., pošt. pretinac 5. 3540 RAZNO ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 74/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, LJubljana, Gospoevetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T smrekove sadike prvovrstne, za jesensko saditev odda po zmerni ceni gozdarski nrad Planina pri Sevnici. 3545 BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, šelenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T HRANILNO KNJIŽICO I. hrvatske štedionice na 6000 dinarjev zamenjam za knjižico Ljubljanske kreditne banke na isti znesek. — Ponudbe na upravo »SI. Narodac pod »Hranilna 3528« Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) — Vsi v Ljubljani.