odkup, sortiranje in prodaja odpadnih surovin SRD AN Pan tO S.p. KokarjB 1- ^31 Nazarje Tel.: 031 BBS 194 □elcufri čas. od 8.00 do 12.00 in od 13.00 dO 13.00 Pogo:' Doielfie nagradi«? ak^ ia so ofcjavl.enr na sedeli.' podjeija v Kokaíjah 1 NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS Vijaka fizICnp oseba, ki v ^asu nrt 1 ii julija do31, dvyui;La 2011 na deponijo v Kokarjuh (L>ivSi zaoružfli dom) pritelje vet kol 100 kg odpadnih produktov, prejme ^pon, s kalefim sodeluje v nagradnem žrebanju, v katerem se izžrebanim posameznikom poiteh 11 nagran: LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. RELAX SOLA VOŽNJE IRELAÄJ white mm oUjUoOz GCÄD mem Slit cmeg m\ zajbc ftefec GOHiHHO, HJ.fi fajcipji i Hmifftn - "J^l K 'qn Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 H SLlKOPLtSKASST VO Andrsj Tciglir i.p. I TliIIIII 3313 Ppli-jla El yiUV Tel,: 03/572-06-73 GSM; 041/216 214 www.terglntei • Beljenje notranjih površin En fasad ♦ Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro MOZIRJE-^041227/131 POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIK*STAROSTI lb tEt 7 j vodijo i ipremijPttlcHU !tl «rTT TECMGPP ts.r&da, fflliari» IZPUSIUI LOIMCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, stirikolesnikc, skuterje in motociklc KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža Hoiel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni jo,oo EUR. Otroti du i'.:, rt tO imajo kosilo bteiptotno (cn otrok nvpno odrasla ossboj. Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plečnik **** TeL: 03 839 23 00 MARN s.p., Vransko Iflb, 3305 Vransko TeL/Tan: 03 5715 Iilfu pni 1)41 FOfi 11 JI Nl-( 9W Mniil: slivl(i,iii5 v 4(1 ui iLnraj/pmnotf^tlfX lavpo iilu fin JJlrlU efinnonaf-:" Lin Jitt r j\im UfnrojS'fiL JiiLra pjimitcf^Lnis f,r iiiriof iirnurcn'itiwitr'io iLJe LnuLnin^Jito; Lna. rauJe jmiiiejuim £jtfi mirrnt tffj Atto|> {alri]iiri A. ijjLVlnu' ui i J i ti i l\u ■ izjemni. uux x • y »u ° ■ liVtolX• JLicjiwino c e p ¡M.i) iT Rokopisna listina v latinskem jeziku verjetno predstavlja prvo navedbo kraja Rečica v ohranjenih pisnih virih 12 Savinjske novice št. 32, 10. avgust 2011 Iz občin, Čestitke praznik občine ljubno Občina, ki bi si jo za zgled lahko vzela država Nagrajenci občine Ljubno z županom Franjem Naraločnikom in podžupanjo Anko Rakun. (Foto: Štefka Sem) V petek, 5. avgusta, je bila v dvorani lju-benskega kulturnega doma proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj. Častni občan je postal Jakob Preseč-nik, zlato priznanje pa je prejel Stanko Zagožen. Po proslavi se je dogajanje preselilo na prireditveni prostor v Vrbju, kjer je bila uradna otvoritev novega odra, pogostitev članic društva Komen in srečanje z ljudskimi godci. Udeležence slovesnosti je uvodoma pozdravil župan Franjo Naraločnik, ki je povzel najpomembnejše projekte, ki so zaključeni ali pa se še odvijajo. Izpostavil je vodovod in zamenjavo še zadnjih azbestnih cevi na Ljubnem, vodovod v Melišah, obnovo starega dela šole, rekonstrukcijo cest in urejanje brežin. Nadaljevala se bo obnova trškega jedra, v jesenskem času se bodo pričela dela na kanalizaciji v Radmirju. Pripravljen je tudi projekt Fašunova hiša. Ime Ljubnega gre v svet tudi po zaslugi smučarskih skokov: »Tekme prinašajo čast svetovno znanega smučarskega središča, na kar smo lahko zelo ponosni,« je dejal župan Naraločnik. V nagovoru se je dotaknil tudi bogatega kulturnega dogajanja v tem letu, turistični vrhunec leta pa je Flosarski bal s spremljevalnimi dogodki, ki trajajo kar tri tedne, za kar je zaslužno mnogo ljudi. V imenu nagrajencev se je zahvalil častni občan Jakob Presečnik. Dejal je, da je prejem občinskega priznanja za vsakega posebna čast, saj kaže na to, da je njegovo delo pustilo neizbrisen pečat v občini. Še posebej se je zahvalil za naziv častnega občana in povedal, da je z lju-bensko občino vedno imel veliko »opravka«, še posebej po poplavah, in da je vesel, da so njegova prizadevanja prinesla rezultate. Občino Ljubno je pohvalil, da dela zelo dobro, in menil, da bi si jo za zgled lahko vzela država. Prireditev so s kulturnim programom obogatili pevci mešanega pevskega zbora Ljubno pod vodstvom Mitje Venišnika, Bernarda, Kristina in Ksenija Štiglic ter saksofonistka Katja Naraločnik in flavtistka Nika Zgojznik, slednji je na klavirju spremljal Toni Acman. Štefka Sem Prejemniki občinskih nagrad ČASTNI OBČAN je postal Jakob Presečnik. V vseh letih delovanja oziroma od ustanovitve Občine Ljubno je tvorno sodeloval pri njenem razvoju in napredku, z bogatimi izkušnjami, znanjem in svetovanjem. Kot izjemno dober poznavalec lokalne problematike in z ugledom, ki ga uživa v celotnem slovenskem prostoru, je vseskozi nudil trdno oporo pri uresničevanju občinskih projektov. ZLATO PRIZNANJE je prejel Stanko Zagožen, ki je bil kar štiri mandate izvoljen v občinski svet in vse od ustanovitve dalje podžupan Občine Ljubno. Vse od rane mladosti je predan gasilstvu, deset let je bil poveljnik civilne zaščite. Velik je tudi njegov prispevek k oživitvi prireditve Flo-sarski bal. SREBRNO PRIZNANJE so prejeli: - Angelca Šuster, višja medicinska sestra, ki opravlja dela in naloge patronažne sestre v zdravstvenem domu Ljubno že skoraj tri desetletja. Ta plemenit in zahteven poklic opravlja vestno in predano, tako rekoč z dušo in telesom. - Janez Podkrižnik, predsednik Ribiške družine Ljubno ob Savinji. Priznanje je prejel za dolgoletne zasluge pri delu ribiške družine, ohranjanju voda in vodnega življa, promociji in pospeševanju ribiškega ter ostalega turizma in pomoč ostalim društvom ter organizacijam v občini. - Primož Budna je vestno in prizadevno opravljal funkcijo občinskega svetnika štiri mandate. Aktiven je v gasilskem in planinskem društvu, pri organizaciji povorke ob Flosarskem balu in pustu. Raziskoval je zgodovino kraja in rodbin, njegove raziskave so zapisane v monografiji Ljub-nega. BRONASTA PRIZNANJA so prejeli: - Franc Ugovšek, ki se skupaj s svojim podjetjem odlikuje po nesebični pomoči društvom in organizacijam v občini. - Milan Maranšek, organizator številnih predavanj, prikazov in ogledov s področja varne vožnje in varnih šolskih poti, aktiven pri delitvi kresničk in varnostnih odsevnikov starejšim občanom ter varovanju najmlajših. - Družina Štiglic, brez katere skorajda ne mine nobena prireditev v občini. Mama Rosana s tremi hčerkami rada glasbeno popestri prireditve, medtem ko se je oče Bernard kot svetnik zavzemal za izboljšanje težkega kmečkega življenja. PRIZNANJA ŽUPANA sta prejela: - Franc Kladnik in Klub zgornjesavinjskih študentov. DENARNO NAGRADO so prejeli: - judoistka Katja Rigelnik, nordijski kombina-torec Borut Mavc, alpski smučar Nejc Naraločnik, kegljač Blaž Kramar in Ženski pevski zbor Jutro iz Radmirja. Iz občin praznik občine solčava »Ostante še, nocoj domu hitet je čist ibržno« Solčavska občina praznuje svoj praznik na dan, ko goduje njihova farna zavetnica Marija Snežna. Tako so v petek, 5. avgusta, na prireditvenem prostoru na Vidmu pripravili slovesnost, na kateri so se obiskovalci zabavali ob dobri glas- seno s koroške strani. O tem, naj bodo Solčavani ponosni na svoj govor, je spregovoril tudi župan Alojz Lipnik: »Nekaj čez petsto nas je in ob poplavi 150 tisoč obiskovalcev, ki pridejo letno k nam, moramo čuvati svojo govori- Zupan Alojz Lipnik je pozval Solčavane, naj čuvajo svojo govorico, običaje in navade. (Foto: Marija Lebar) bi in duhovitostih voditeljskega para - Francija Podbrežnika Solčavskega in Nejca Slapnika. V Solčavi se občinska praznovanja kar precej razlikujejo od tistih po drugih občinah. Priznanja zaslužnim občanom namreč podeljujejo le vsaka štiri leta, kar je razumljivo, če vzamemo v poštev majhno število občanov. Vsako leto si za praznovanje izberejo določeno temo iz domačega okolja. Rdeča nit letošnjega dogajanja je bil solčavski govor, ki ima številne posebnosti in marsikatero besedo prene- alno gradnjo v Medici in obvozna cesta v Robanovem kotu. Pri tem se Lipnik ni mogel izogniti dejstvu, da je solčavska občina precej zadolžena zaradi investicij v šolo, kotlovnico ... So pa Solča-vani hkrati izredno uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz državnih in evropskih skladov. »Nocoj praznujemo, na praznovanje smo povabili vse Solčavane, tudi tiste, ki so na »začasnem delu« po drugih krajih. Zato ostante še, domu hitet je čist ibržno,« je župan po solčavsko zaključil svoj govor. Za zabavo so poskrbeli različni glasbeni sestavi in mladi, ki so pri- povedovali solčavske štorije, posebej zanimiv pa je bil kviz o solčavski zgodovini in govorici. K sodelovanju sta voditelja povabila tri »izseljene« solčavske rojake, ki so na vprašanja lahko odgovarjali šele, ko so prižgali svečo, kar je terjalo kar nekaj spretnosti pa tudi časa. »Pri nas smo še vedno analogni, digitalizacija nas še ni dosegla,« je bil komentar. Nagrada za zmagovalca je bil znameniti solčavski sirnek, obiskovalci pa so bili deležni še ene solčavske posebnosti: na mizah so se ponujale čisto sveže avgustovske - češnje. Marija Lebar ustvarjalno srečanje slikarjev na ljubnem ob savinji Slikam s prijatelji co, svoje običaje in navade. Veselimo se obiskov, vendar ne dovolimo, da bi nas ti obračali po sebi,« je med drugim povedal Lipnik. Del svojega govora je župan namenil aktualnemu dogajanju v občini. Naštel je projekte, ki so bili realizirani v zadnjem letu. Med njimi prednjači Rinka, ki je v kraj prinesla razgibanost, saj v njej potekajo številne kulturne in druge prireditve, doslej pa jo je obiskalo že več kot 90 organiziranih skupin. Pomembni pridobitvi sta tudi komunalna ureditev zemljišč za individu- Senca Serbelove hiše in sosednjih poslopij je nudila zavetje slikarjem, večini invalidom. (Foto: Štefka Sem) V sredo, 3. avgusta, so se pri Zveze paraplegikov Slovenije se re- V kvizu o solčavski zgodovini in govorici so sodelovali trije »izseljeni« domačini. (Foto: Marija Lebar) Serbelovih na Ljubnem ob Savinji zbrali številni likovni ustvarjalci. Slikanje na vrtu je s pomočjo domačega turističnega društva organiziral Branko Rupnik, ki je v idiličnem okolju domačije ponudil prostor udeležencem. V turističnem društvu so poskrbeli, da je bilo 32 udeležencev slikarske kolonije deležno dobrodošlice ob prihodu in enolončnice med ustvarjanjem. Ob začetku srečanja je za dobro voljo in večji elan poskrbel harmonikar Zvonko Krumpačnik. Senca Serbelove hiše in sosednjih poslopij je dala zavetje slikarjem, večini invalidom, ki so iskali motive iz narave ali so slikali na osnovi slikovne podlage. Kot člani dno srečujejo na podobnih delavnicah. Večina ima za sabo tudi razna izobraževanja na področju slikanja in udeležbe na skupinskih ali samostojnih razstavah. To so izkazovali s številni izdelki, ki so tekom dneva bogatili prizorišče slikarske delavnice. Poleg slikarjev paraplegikov sta se kolonije udeležili članici Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL. Strokovne nasvete je delila akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je bila nad delavnico navdušena, kakor tudi nad likovnimi izdelki, ki so nastali z rokami ali usti udeležencev. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Zgodovina in narodopisje Jože Vršnik - Roban je zapisal (2) Piše: Aleksander Videčnik »Jankarski Tonček je bil sin revnih staršev in je v otroških letih trpel hudo pomanjkanje hrane, obleke, toplote, snage in vsega potrebnega. Očeta je zgodaj izgubil, ker se je bil ponesrečil in je morala mati sama skrbeti za otroke. Ko je odšla kam na delo, je svojim štirim otrokom pustila skledo juhe. Ta je bila hitro prazna, otroci pa še niso bili siti. Tonček je pozneje večkrat pripovedoval, kako željno so lačni otroci pričakovali matere, da se bo na večer vrnila in poleg plačila prinesla še kos kruha, ki ga je dobila od kmetice. Komaj je raztrgal prve hlačke, ga je mati že poslala h kmetu Prodniku, kjer je postal jagnje-tar. Spomladi, dokler niso odšle ovce na Olševo, in jeseni, ko so se vrnile raz Olševo, jih je pasel po njivah z jagnjiči vred. V času, ko so bile ovce na Olševi, so mu pa od vseh strani leteli ukazi: »Stori to, prinesi ono, pazi na tisto.« Moral je biti zelo priden in še ni mogel vsem ustreči. Imel pa je dovolj hrane, kar je pri njem veliko pomenilo. Rasel je naglo, postal pastir, hlapec in vojak. Služil je pri raznih kmetih, vojak topničar pa je bil v Bosni. Ko sem bil še otrok, je služil tudi pri nas. Bil je precej velike postave, bolj suh in koščen pa močan in zdrav. Kot hlapec je bil delaven, ročen in skrben, tako da si ga je vsak gospodar želel imeti v službi. Bil je vesele narave, dovzeten za šalo in brezpogojno pošten. Vsako nedeljo je šel v cerkev, po maši v gostilno na pol litra vina, na pečenko, potem pa domov. Doma je imel vedno v skrinji zalogo sladkorja, čaja in steklenico ruma. Ko je prišel domov, je rekel gospodinji: »Skuhaj mi čaja!« in ji je dal zavojček s čajem. Medtem ko se je čaj kuhal, je on pospravil kosilo. Čaja je morala biti precejšnja skledica, a ne polna. Vanj je dal sladkorja toliko, da je iz skledice gledal. Dolil je še ruma, to popil in potem odšel spat. Če je imel živino na skrbi, je ob času vstal in opravil potrebno, če ne, je spal do ponedeljka zjutraj, ko je vstal rdeč, zdrav, spočit in močan ko žrebec. Vsako leto enkrat ali dvakrat je v nedeljo šel v gostilno, sedel za mizo in rekel: »Zdaj bomo pa malo pili, malo zapeli in dobre volje bomo. Pijače prinesi!« V gostilni so že vedeli kaj to pomeni. Takoj je bila miza pogrnjena, na mizi pred Tončkom pa trije litri vina, steklenica likerja in pečenka. Kmalu je bila miza obkoljena od povabljenih. Vsakogar ni povabil, a kdor bi bil povabilo odklonil, bi ga bil hudo užalil. Potem so pili, peli, se šalili in si nagajali vso nedeljo pozno v noč, včasih še v ponedeljek. Kdor je hotel kaj plačati, je mo- ral skrivaj. Če bi Tonček to videl, bi mu rekel: »Jej, pij, pa dobre volje bodi! Jaz sem naročil, jaz bom plačal.« Na prazen želodec se pri njem ni pilo, za vse je bilo kosila in večerje. Račun ni bil majhen, ker Tonček praznih litrov na mizi ni trpel. Pri vsem popivanju se on ni nikdar vpijanil. Drugi so se napili, on pa je bil med njimi rdeč kot nagelj in najboljše volje, a nikdar pijan. Ko se je vrnil domov, tja, kjer je pač tisto leto služil, je bil nekaj dni resast, potem pa je bilo spet vse v redu. To popivanje je bilo vsakokrat v drugi gostilni. Enkrat je bilo pri Šturmu, vdrugič pri Kavtmanu, tretjič pri Herletu, da ni bilo vzroka za nevoščljivost in očitke. Kdor ga ne bi poznal, bi ga videl pri takem »delu«, bi bil prepričan, da je brez denarja. Pa Tonček zaradi tega ni obubožal: Nasprotno, imel je toliko prihranjenega in posojenega pri kmetih, da bi lahko kupil čedno kmetijo, a ostal je raje hlapec. Kako je vse to zmogel? Bil eden tistih, ki imajo srečno roko, srečno za sebe in za gospodarja. V službi je dobil dobro plačo, ki jo je res zaslužil in mu jo je vsak gospodar rad dal. Poleg denarja je dobil vsako leto eno izgotovljeno obleko, praznično iz kamgarna ali iz domačega sukna, zimsko, toplo, trpežno, po izbiri, kakršno je hotel. Zraven je bil par čevljev iz domačega usnja, čevljarsko ročno delo, in perilo, ki je bilo doma narejeno. Po stari solčavski navadi je imel hlapec pozimi do sedem, poleti do dvanajst ovac iz gospodarjeve črede. Pri ovcah je imel srečo. Njegove ovce se niso izgubljale, medveda pa takrat ni bilo. Za prodane ovce in volno je dobil kar čedno vsotico. Vsak mesec je imel en prost dan, ko je lahko počival ali delal za sebe ali za koga drugega. Če je delal za gospodarja, je dobil posebej plačano. Od božiča do novega leta je imel vse dni prosto. Zaslužek je dobil ob koncu leta za vse leto skupaj. Od tega je dal en del v hranilnico, drugi del za potrebe stvari med letom, tretji del pa za »dobro voljo.« Za hlapca je služil vsa leta, razen tistega, ko je delal v gozdu. Takrat je dobro zaslužil, pa tudi veliko trpel. Vsi drugi holcarji so svoje potrebščine nabavljali na knjižico in ob mesecu so obračunavali. Tonček pa tega ni hotel. Rekel je, da mu je pod čast, da bi mesec dni ne mogel živeti od svojega. Zdelo se mu je, da je bil na slabšem kakor v kmečki službi, zato je šel prihodnje leto spet za hlapca. Inflacija prve svetovne vojne ga obrila za do-takratne prihranke, pustila pa mu je obleko in orodje. Druga vojna ga je zajela sedeminse-demdesetletnega, a še zmeraj krepkega starca. Bil je nekoliko naglušen, a na videz kot dobro ohranjen šestdesetletnik. Obleke in vse drugo mu je zgorelo, ovce pa so mu odgnali Nemci. Tako je bil ob koncu vojne brez vsega kot takrat, ko je odšel na Prod v prvo službo. Le v letih je bila velika razlika. Ostala pa mu je osemde-setletniku še korajža in volja začeti znova. Kle-menšku je rekel: »Ti samo začni, jaz ti bom pa pomagal, da bova spet obnovila Klemenčo domačijo.« Tarnati ga nihče ni slišal. Koliko pa je trpel ob misli na uničene uspehe skoro osemdesetletne-ga in ob pogledu na požgane kmetije, kjer je delal in se potil, to ve le Bog. Nekega večera v januarju 1946 je odšel spat zdrav, zjutraj so ga našli umirajočega. Padel je kakor macesen v gori, ki stoletja vzdrži vse viharje, a ga končno doseže snežni plaz ...« Tako je zapisal življenjsko zgodbo Jankarske-ga Tončka Robanov Joža, odličen poznavalec solčavskih zgodb in velik ljubitelj gorskega sveta, v katerem je živel, delal in opazoval dogajanja, ljudi, živali in predvsem lepote skrivnostnih planin, ki jih je vse življenje ljubil in nosil v svojem srcu. Končno je marsikaj zaupal papirju in mi smo mu lahko hvaležni, da nam je zapustil toliko resnic o času, ki ga je preživljal in preživel. Zato bomo poskrbeli za objavo še katere od njegovih napisanih zgodb. Otvoritev Tillerjeve koče v Logarski dolini 28. junija 1925. Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Nasveti Praksa v tujini - za razvoj predelave lesa pri nas m- DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V Zgornji Savinjski dolini imamo zlasti veliko lesa, katerega pa žal ne znamo ustrezno predelati ter ob tem primerno zaslužiti. Manjka ustreznih idej, znanja, inovativno-sti, družbeno okolje predelave lesa ni spodbujalo. Stvari se k sreči (počasi) spreminjajo na bolje, še vedno pa velja, da si je najbolje pomagati kar sam. Na voljo so številne možnosti financiranja delovne ali študijske prakse v tujini, pridobivanja izku- X 1 MOJCA DEBELAK, terapevtka celostne bioterapije, intuitivna svetovalka, analitik podzavesti Sodoben človek se začenja zavedati pomena svojega dobrega počutja. Ve, da gre tu za preplet duha in telesa. Živimo v času, ko je znanje dostopno. Presegajo se meje razumnega in posega se v svoje globine. Kdor gre v korak s časom, ki ga prinaša evolucija, se vrača nazaj k sebi. A tokrat na drugačen način, kot so to počeli naši dedki in babice. Vedno več posameznikov koprni po razumevanju svojega obstoja. Vedno več bolnikov išče naravne načine ozdravitve. Po svetu je vedno več zgledov, da je vse možno, če le dovolj verjamemo. In kje tiči skrivnost življenja, ki z leti postaja kot dobro vino - vedno bolj šenj v sosednjih (EU) državah, kjer je predelava lesa precej bolj razvita kot trenutno v Sloveniji. Program Leonardo da Vinci preko projektov mobilnosti spodbuja poklicno usposabljanje oz. delovne prakse. Udeleženci projektov mobilnosti so nezaposlene in zaposlene osebe, ki želijo pridobiti nove delovne izkušnje, povečati svojo zaposlji-vost ali pridobiti nova znanja za izboljšave na svojem delovnem področju. Usposabljanje ali praksa se opravlja v podjetju ali izobraževalni ustanovi, lahko tudi na kmetiji z registrirano dejavnostjo, v državah Evropske unije. Delovna izkušnja v tujini ima številne prednosti za poklicni razvoj posameznika in za (delovno) okolje, iz katerega udeleženec izhaja. Poleg spoznavanja novih metod dela, tehnologije, postopkov, polnega okusa? Doživljanje sveta, vsi dogodki in ljudje, ki jih pritegnete v svoje življenje, namreč niso nikoli naključje. Vsaka bolezen, vsako čustvo je odsev naše notranjosti. Kreator je lahko samo človek, ki spozna najintimnejši in nezavedni del sebe. VSE SE ZAČNE V GLAVI Evolucija možganov je prava navdušujoča zgodba, ki pripoveduje o 1,4 kg težki želatinasti snovi, ki se nahaja v naši lobanji. Še vedno se tudi znanost sprašuje, kako je možno, da se v tej majhni prostornini nahajajo ideje o izrednih dosežkih, mišljenje, čustvovanje, delovanje, hotenje, govor, spomin, sanje, prav tu pa se nahaja tudi sedež zavednih in nezavednih sil. Pod »našo streho« se od otroštva dalje nabira ogromno čustev, dogodkov, spominov. Mnogo jih potlačimo, ker so boleči. A kljub temu, da jih zaklenemo v deželo nezavednega, nas podzavest spremlja skozi življenje in vpliva na vsa področja našega življenja. je to spodbuda za inovacije in izboljšanje kakovosti dela, povečuje delovno motiviranost posameznika, odpre možnosti mednarodnega sodelovanja, krepi medkulturno dimenzijo in pozitivno vpliva na osebnosti razvoj udeleženca. V programu ni omejitev za izbiro delovnih področij, torej je ustrezno področje tudi lesarstvo in gozdar-sivo. Primera poklicnih praks (vir: CMEPIUS): 1. Lesarski tehnik je po končani srednji šoli opravil 6-meseč-no prakso v restavratorski delavnici v Nemčiji in po vrnitvi v Sloveniji opravil izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo in strokovni izpit, kar mu sedaj omogoča samostojno delo na področju restavra-torstva lesenih objektov. 2. Usposabljanje za razvoj novih izdelkov - srednje veliko pod- Tudi po zaslugi Sigmunda Freuda je splošno priznana teza, da prodre do zavesti le majhen del naše mentalne dejavnosti, drugo pa se dogaja v nezavednem, postala temelj razumevanja človeške psi-he. Podzavest je področje vsega tistega, kar je treba potisniti, gre za izhodišče psihičnih in psihosomat-skih bolezni. IN ZAKAJ JE PODZAVEST TAKO POMEMBNA RAVNO ZAME? Podzavest me je zanimala že od malih nog, kot da sem se zavedala njenega pomena že takrat. Zaradi zanimanja sem zagrizla v področje nezavednega in ta del sedaj raziskujem skozi intuicijo. Odkrila sem namreč, da je poseganje v podzavest toliko lažje, če znanja hipnoze, globokega sproščanja, regresije in psihoterapije nadgradiš z jasnovidnostjo oziroma intuitivnim vpogledom v človeka. Ugotavljam, da bi svojo podzavest moral spoznati vsak, ki si želi osebno rasti. A vendar ne gre samo za osebno rast, gre za pre- jetje je poslalo deset svojih delavcev za dva do štiri tedne k poslovnim partnerjem v Avstrijo in Nemčijo, tako so po opravljenih praksi lažje in kakovostnejše pričeli s proizvodnjo novega izdelka. Glavni koordinator za program Leonardo da Vinci v Sloveniji je Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Trenutno se imajo posamezniki iz Zgornje Savinjske doline možnost vključiti tudi v skupni projekt mobilnosti, ki ga pripravlja Martina Pečnik Herlah (www. pecnikherlah.net), ki je tudi sama v preteklosti preko omenjenega programa opravljala eno-letno delovno prakso v tujini. Projekt je zastavljen zelo odprto in omogoča uresničitev vam lastnih idej, izkušnje iz tujine bodo zagotovo dobrodošle tudi v vašem lokalnem okolju. magovanje vseh težav, ki jih imamo. Na tej poti človek počisti obsodbe, odpusti, uravnovesi svoja čustva. Ne gre za to, da življenje nato postane pravljično, gre za to, da zgradimo trdno in zdravo osebnost znotraj sebe. Notranja moč in optimizem sta neskončna vira zdravja in dobrega počutja. Ko svojo podzavest spoznate in jo oplemenitite s pravim načinom razmišljanja in dojemanja sveta in ljudi, privlačite v svoje življenje tisto, kar si želite. Največ ljudi ima težave s tem, da dojamejo, da mora vsaka celica v telesu vibrirati v skladu z našo pod-zavestjo. V kolikor naša podzavest na najgloblji ravni dojema, da si zaslužimo veliko ljubezni, jo bomo tudi dobivali. Toda najtežje je izluščiti, ali to samo mislimo v svoji glavi ali pa tako delujemo spontano tudi v odnosih. Ljubezen moramo biti namreč sami, samo želeti si in misliti, da si jo zaslužimo, preprosto ni dovolj. Ravno tu pa lahko z različnimi tehnikami učinkovito naredimo velike premike. Spoprimite se s svojim največjim izzivom - podzavestjo (1) 14 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Organizacije okrogla miza o solčavskem govoru Domači govor je dragocenost, ki ne sme izumreti V Centru Rinka so v petek, 5. avgusta, pripravili okroglo mizo na temo govora na Solčavskem. Kako je tema zanimiva, je dokazala udeležba, saj se je poleg aktivnih razpravljavcev dogodka udeležilo še okoli 60 ljudi tako s Solčavskega kot tudi od drugod. Dogodek je povezoval direktor Rinke Marko Slapnik, ki je povedal, da se je zamisel o letošnji temi občinskega praznovanja - solčavskem govoru - porodila županu Alojzu Lipniku. K sodelovanju so povabili višjega strokovnega sodelavca na Inštitutu za slovenski jezik in strokovnjaka za zgornjesavinjsko ter zadreč- ko narečje dr. Petra Weissa, domačinko, ki živi v Ribnici, mag. Marino Gradišnik, Avgusta Ple-snika, ki živi v Mariboru, in domačine Marto Ore-šnik, Janeza Slapnika ter Ido Slapnik. Vsak od imenovanih se strokovno ali ljubiteljsko ukvarja s solčavskim govorom in vsak je povedal nekaj zanimivega. Dr. Peter Weiss je dejal, da stroka solčavski govor imenuje solčavsko podnarečje. Zaradi prometne odrezanosti od ostalega dela doline so bili Solčavani nekdaj navezani na Koroško, nekaj časa pa je Solčavsko tudi upravno sodilo k Železni Kapli. Razumljivo je torej, da so koro- h__ ške primesi tako v besedah kot v samem nagla-šanju zelo prisotne. Seveda so to le posplošene ugotovitve, pravi dr. Weiss, saj vsak kraj, zaselek, skoraj vsaka družina govori nekoliko drugače, uporablja svoje značilne besede. Na Solčavskem so včasih služili hlapci in dekle, ki so prihajali s Kranjskega, torej je tudi njihov govor pustil tukaj nekaj sledi. Svoje so dodale še sodobne iznajdbe in njihova poimenovanja. Marta Orešnik, ki se je pred leti lotila zbiranja posebnih besed domačega narečja, načrtuje izdajo besednjaka, že zdaj pa je njene prispevke pod imenom Stara sredica mogoče prebrati v vsaki številki občinskega glasila Utrip. Orešni-kova zbira tudi solčavske štorije. Te bodo kmalu v knjižni zbirki, ki jo ureja dr. Marija Makarovič. Tako mag. Marina Gradišnik kot Avgust Ple-snik, ki je »že petdeset let na začasnem delu v Mariboru«, sta poudarila pomembnost in dragocenost domačega govora in tega, da se ta govor tudi zvočno in besedno zapiše ter tako iztrga pozabi. Janez Slapnik, ki zbira tukajšnja ledinska imena, in Ida Slapnik, poskušata svoje znanje prenašati na mladi rod. Sklepna misel okrogle mize je bila, da je solčavska govorica dragocenost, ki so se je zavedeli še pravi čas, da ne bo izumrla. Marija Lebar Razpravljavci na okrogli mizi o solčavskem govoru. (Foto: Marija Lebar) planinsko društvo nazarje v gorstvih črne gore V deželi, kjer se zdi, da se je čas ustavil Člani Planinskega društva Nazarje že nekaj let zapored obiskujejo gorstva izven meja naše domovine. Po lanskem obisku Islandije so se letos podali v Črno goro. Odprave se je udeležilo štirideset članov, ki so v desetih dnevih spoznali nekaj vrhov in kulturnih ter naravnih znamenitosti te nekdanje jugoslovanske republike. S pomočjo lokalnih vodnikov so Nazarčani lahko »pokukali« tudi tja, kamor oko navadnega turista ne seže. Raziskovanje Črne gore so pričeli na 0 metrih nadmorske višine v Boki Kotorski in se nato povzpeli na nekaj več kot 1.600 metrov visok Lovčen, kjer so si ogledali Njegoševo grobnico. Predsednik PD Nazarje Sandi Grudnik: »To, da začneš planinsko turo na ničli in se povzpneš tako visoko, je posebno doživetje. Presenečeni smo bili nad spoznanjem, da domačini zelo pazljivo negujejo zgodovinsko izročilo in se še na posebej dostojanstven način pridejo poklonit vladarju v grobnici.« Grudnik ob tem ni mogel mimo vtisa, da se je tam čas ustavil: »Vse je nekako ležerno, nikomur se nikamor ne mudi. Človek bi se zlahka navadil na ta njihov način življenja ... « V Cetinju so nazarske planince navdušili zgodovinski spomeniki in manastir. Nato so se odpravili v nacionalni park Biogradska gora, kjer so preživeli nekaj dni na njihovih planšarijah. »Vzponi na posamezne vrhove so bili prilagojeni strukturi naše skupine, zato ni bilo žuljev in odrgnin, čeprav smo premagali kar velike višinske razlike. Ponovno smo doživeli gostoljubje, ki je doma le v teh južnih deželah. Neizmerna lepota nas je navdušila. Lastnik kantuna, kot se planša-rije imenujejo, nas je razvajal z odličnimi domačimi specialitetami,« je razpredal svoje spomi- ne predsednik nazarskih planincev in dodal, da so se podali tudi v pogorje Durmitorja ter osvojili najvišji vrh Črne gore Bobotov kuk. V Žablja-ku so se zadržali tri dni in prehodili kar nekaj gora na tem območju, za zaključek pa je sledil še spust po reki Tari in zaključni večer. Ob povratku domov so se Nazarčani ustavili še v Sarajevu in si ogledali del mesta. Marija Šukalo Skupinska fotografija na najvišjem vrhu Črne gore - Bobotovem kuku (Foto: arhiv PD Nazarje) Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Ljudje in dogodki ljubno ob savinji Baročna glasba v orgelski izvedbi mladega mojstra V ljubenski cerkvi sv. Elizabete je bil prvi ponedeljek v avgustu orgelski koncert baročne glasbe. Mladi organist Kristjan Penhofer iz Murske Sobote je zaigral skladbe številnih skladateljev, največ Bachovih. Penhofer je predan orglam kot koncertni mojster in odlični spremljevalec ljudskega ter zborovskega petja. Je diplomant šole za cerkveno glasbo, od leta 2002 je organist stolnice sv. Nikolaja v Murski Soboti. Orgle je študiral na deželnem konservatoriju v Celovcu, sedaj poučuje orgle na šoli za cerkveno glasbo v Murski Soboti. Odlična interpretacija orgelske baročne glasbe izpod prstov mladega umetnika je navdušila obiskovalce. Umetnika sta pozdravila in se mu za nastop zahvalila župnik Martin Pušenjak in župan Franjo Naraločnik. Štefka Sem Program Kristjana Penhoferja je zajemal baročno glasbo številnih skladateljev. (Foto: Štefka Sem) Heleni Kojc Remše v spomin Gospe Kojčeve, naše spoštovane krajanke, dolgoletne učiteljice na mozirski šoli v pokoju in kulturne delavke, ni več. Od nje smo se poslovili pred nekaj tedni na mozirskem pokopališču. Rodila se je leta 1924 v Mozirju v zavedni slovenski družini Remšetovih, očetu Fortunatu, ki je bil upravitelj v ljubijski tovarni, in materi Mariji. Svoje otroštvo je preživljala v veliki družini, zato ji skromnost in delavnost nista bili tuji. Čeprav je bila družina številčna, so starši poskrbeli, da so omogočili vsem otrokom primerno šolanje. Heleno so napotili v gimnazijo v Maribor, toda žal je v času njenega šolanja izbruhnila vojna. Da je bila tragedija še večja, so mlado, uka željno dekle skupaj z njeno družino v času 2. svetovne vojne že 12. junija 1941 izgnali v Srbijo v Paračin, od tam pa se je družina čez nekaj časa preselila v Beograd, kjer je gospa Helena kot gospodinjska pomočnica pomagala preživljati družino. Velikokrat je pripovedovala, koliko strahu, pomanjkanja in lakote so preživeli v tistih letih izgnanstva. Toda nikoli se niso predali obupu in so po svojih močeh pomagali osvoboditeljem. Sama se je aktivno vključila kot aktivistka v odporniško gibanje. Kljub pogosti življenjski nevarnosti, saj je bil Beograd neprestano bombar- diran, je aktivno sodelovala pri Rdečem križu, kjer so zbirali sanitetni material, obleko in hrano za borce na Sremski fronti. Vse strahote vojne je ob pomoči dobrih ljudi v Srbiji preživela in se sredi poletja 1945 vrnila v rodno Mozirje. Končno ji je bilo v svobodi omogočeno, da si je pridobila tako želeno izobrazbo učiteljice, in njene sanje poučevati otroke so bile uresničene. Kot mlada učiteljica je z dekretom takratne Jugoslavije nastopila prvo službo v Zagorju ob Savi, nato pa jo je pot vodila v malo kraško vasico Pliskavica. Tu je bilo dela na pretek: čez dan je učila otroke, ob večerih pa starše in ostale va-ščane; predvsem slovenskega jezika in zgodovine, kajti ti ljudje so bili vse do osvoboditve priključeni Italiji in bili pod pritiskom njenega potujče-vanja. Vaščani so Heleno močno vzljubili in ko je odhajala iz te vasice, so se njeni prebivalci z jokom poslavljali od nje. Na svojo prošnjo je bila gospa Kojčeva premeščena v Mozirje, saj je želela v rodnem kraju svoje znanje razdajati otrokom, ki so ga bili po vojni še kako potrebni. Ker je bil njen dom popolnoma izropan, je nekaj časa bivala v Gornjem Gradu, leta 1949 pa se je dokončno preselila v Mozirje. Tu si je v učiteljskih vrstah našla svojega življenjskega sopotnika Milana in si z njim ustvarila družino. Za gospo Kojčevo lahko upravičeno trdimo, da je bila rojena za učiteljico. Otroke je vzgajala z veliko ljubeznijo in jim s svojo doslednostjo privzgaja-la čut odgovornosti in delavnosti, spoštovanje do staršev in starejših, predvsem pa ljubezen do domovine in lepe slovenske besede, ki jo je neizmerno ljubila. Večer za večerom je pripravljala učne pripomočke za poučevanje, saj so bile šole v tistem času zelo osiromašene. Skupaj s starši in krajani je za revne otroke zbirala obleko in šolske potrebščine, saj so mnogi otroci živeli v velikem pomanjkanju. Večkrat je rekla: Če hočeš biti učitelj, moraš biti poklican za ta poklic, imeti rad otroke in se jim razdajati z dušo in telesom. Bila je izredna mentorica mladim kolegicam pri delu z učenci in jim s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala razrešiti marsikateri problem. Velikokrat je dejala, da je življenje mozaik sreče in gorja, da je treba živeti za srečo, gorje pa potisniti ob stran. Helena je to znala in zmogla. Njeno delo pa ni bilo omejeno le na delo z učenci, ampak je dala del sebe tudi bogatemu kulturnemu življenju. Vsi Mozirjani smo jo poznali kot izredno igralko, saj je nastopala v mnogih igrah kot nosilka glavnih vlog, ki jih je znala izredno prepričljivo odigrati. Z otroki in odraslimi je pripravljala nepozabne proslave in akademije. Rečem lahko, da v tistem času ni bilo kulturne prireditve, pri kateri ni sodelovala. Bila je bogata lirična duša, saj je mnogo prostega časa posvetila prebiranju knjig, v poznejšem času pa si je z njimi krajšala samotne ure. Literarno je bila izredno razgledana in nadarjena za pisanje. Izpod njenega peresa je nastalo mnogo čutečih pogrebnih in priložnostnih govorov. Za svoje predano delo, ki je bilo mnogo let vtkano v družbeno življenje Mozirja, je prejela več priznanj: zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Mozirje, orden zasluge za narod s srebrnim vencem, pred nekaj leti pa naziv častne občanke naše občine za izredne zasluge na izobraževalnem in kulturnem področju. Gospa Helena je bila nepozabna sodelavka, vzgojiteljica in kulturna delavka. Za njo ostajajo rodovi učencev, ki se je bodo s hvaležnostjo spominjali; ostajajo tudi številni kulturni ustvarjalci, ki jih je učila lepe slovenske besede in javnega nastopanja, ter neprecenljivi sadovi njenega dela in spomin na bogato življenje. Mnogim pa je bila predvsem dobra prijateljica. Za vsakogar je vedno našla prijazno besedo, polno optimizma in humorja, in tudi zaradi tega jo bomo pogrešali in se je spominjali z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo. Anton Venek 1201 Savinjske novice št. 32, 16. avgust 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi žetev ovsa pri volovsku v tiroseku Da stari običaji ne bi šli v pozabo Zadnjo julijsko soboto so na kmetiji Volovšek v Tirose-ku želi oves. Lastnica kmetije Irena Kaker se je odločila, da bo sprejela ponudbo Žita in na njivi za spremembo posejala oves. Že zjutraj se je zbralo kar lepo število ljudi, ki so pri tem opravilu pomagali. Večino je s strojem požel Miha Br-lec, nekaj poležanega ovsa pa so pokosili in v snope zvezali na roke. Kljub temu, da na kmetijah žita ne sejejo več veliko, še manj ga žanjejo na roke, so se na Volovškovi kmetiji kar dobro znašli. Ob cesti so za vzorec postavili tri kope, kjer se bo žito sušilo, preostalo je gospodar Marjan odpeljal na svojo kmetijo. Snope so tam zložili v kozolec, kjer se bodo posušili, nato bodo potrebovali še dva dneva, da bodo oves zmlatili in z vevnikom zmleli. Pri zlaganju žita v kope so uporabljali lestev, podprto z dolgo palico, s katero je možno lestev spuščati ali dvigati. Prav tako so pri košnji uporabili posebno koso za košnjo žit in srp. Vsi ti pripomočki v današnjem času niso več velikokrat uporabljeni. Nekaj poležanega ovsa so pokosili in v snope zvezali na roke ter ga odpeljali na kmetijo. (Foto: Štefka Sem) Pri zlaganju žita v kope so uporabljali lestev, podprto z dolgo palico, ki je danes že redkost. (Foto: Štefka Sem) Tudi malica med delom je bila, kot bi jo potegnil iz arhivske oddaje o kmetovanju pred mnogimi leti. Na mizi pod nekdanjim graščinskim kozolcem se je znašlo kislo mleko in v »plateh« krompir. To je bila tradicionalna kmečka malica med opravljanjem del, tokrat se je pridružil še želodec in domači kruh ter jabolčni sok in jabolčnik. Irena in Marjan Kaker imata vsak svojo kmetijo. Na Vo-lovškovi, kjer je bila doma Irena, imajo krave dojilje in nekaj njiv, na Marjanovi kmetiji, na Lozeh, kjer živijo, pa imajo ovce. Letos so že četrtič posejali ajdo, ki se žanje konec avgusta in tudi takrat bodo v družbi sosedov in prijateljev pripravili dogodek, da ne bo šlo spravilo po starem v pozabo. »Če bo le ajda uspela, doslej namreč še nikoli ni,« je dodal gospodar Marjan. Štefka Sem O C : TJ :=, (D > "5 * I : (O _ CD , TS I g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 primož pri ljubnem Sosedska pomoč na Rebernikovi domačiji Na domačiji Rebernik v Primožu pri Ljubnem se je v teh poletnih dneh pokazalo, kaj v vsakdanjem življenju pomeni prava sosedska pomoč. Jože Jeseničnik, ki živi na omenjeni kmetiji in je letos na svoja pleča naložil osmi križ, zaradi bolezni že nekaj časa ni zmogel košnje na strmih pobočjih okrog svojega doma. Namesto redoljubnega gospodarja, ki je vrsto let skrbno kosil in skrbel, da se strma pobočja okrog njegovega doma sredi gozda niso povsem zarasla, so to težavno opravilo opravili njegovi sosedje in prijatelji. Strma travnata pobočja so pokosili in pokazali, da košnja ni samo tam, do koder seže traktor in sodobna mehanizacija, ampak je potrebno to delo marsikje opraviti tudi ročno, če je to potrebno. V dveh popoldnevih so bila strma pobočja okrog omenjene domačije pokošena, Reber-nikov Jože pa je v svoji bolezni in osamljenosti spoznal, da sosedska pomoč ni samo beseda, s katero se ukvarja politika, ampak je med preprostimi kmečkimi ljudmi še vedno pristna in prisotna. Franjo Atelšek (D CD 1° h "E ° CD .E _Q ._ TJ CD CD S S ro "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J Jože Jeseničnik (skrajno desno) med sosedi, ki so mu priskočili na pomoč. (Foto: Franjo Atelšek) Savinjskenovicešt. 32, 12. avgust 2011 17 Ljudje in dogodki, Čestitke radmirje Prikaz košnje po starem in spravilo sena K obsežnemu programu dogajanj ob Flosarskem balu so v Rad-mirju dodali prikaz košnje in spravila sena, kot so to počeli nekdaj, ko je bilo vse treba opraviti ročno. Kljub težkemu delu so se ljudje nekoč ob takih opravilih radi družili in se tako med delom kot po koncu dela zabavali. Druženje in zabava sta bila namen tudi na prikazu ob Vorhovem kozolcu v Radmirju. Že zjutraj so pridni kosci pokosili strmi breg, grabljice pa so travo raztrosile in jo nato še obrnile. Pridne delavce sta obiskala ljubenski župan Franjo Naraločnik in predsednik turističnega društva Naš kraj Stanko Rihter. S spravilom sena je bilo treba pohiteti, saj je kazalo na dež. (Foto: Marija Lebar) Zvečer, ko je bilo treba seno spraviti pod streho, so pridne delavce priganjali temni oblaki. Kljub časovni stiski je bilo toliko časa, da so si z domačim tovkcom sprali zaprašena grla, vmes pa je padla še kakšna šala. Ob zvokih harmonike je spravilo šlo še bolje od rok. Sena niso odpeljali do kozolca z vprego pač pa s traktorjem, v štante pa so ga naložili po starem. »Krajani Radmirja se radi družimo, s takim prikazom pa ohranjamo znanje in tradicijo naših prednikov iz časov, ko traktor še ni bil prvi človekov pomočnik, pač pa je bil to sosed,« je povedal Maks Slatinšek, organizator omenjenega dogodka. Sledil je še pravi domači likof. Marija Lebar po lojtrci k lub'ci Ljubenske podoknice in flosarske zgodbe V sredo, 3. avgusta, so pevci in pevke mešanega pevskega zbora z Ljubnega pod vodstvom Mitje Venišnika prepevali podoknice. Na Placu sta se jim pridružile Franca in Mica, ki ju uprizarjata ljuben-ski amaterski igralki Polona Rihter in Ana Napotnik. Med prepevanjem sta obogatili prireditev z zabavnimi zgodbami flosarskih žena, ki so doma čakale može, ki so bili na rajži. Da pa podoknic niso le prepevali, se je našel pogumen fant, ki je zlezel po lestvi k svoji ljubici. Dogajanje na lojtri se je kaj hitro končalo, saj ju je zalotila dekletova mama, kljub temu pa je vztrajnemu vasovalcu uspelo zlesti v »kamrco«, kjer ga je čakala ljubljena izbranka. Štefka Sem Pevci in pevke mešanega pevskega zbora Ljubno so s podoknicami spodbudili vasovalca, da je splezal k ljubici. (Foto: Štefka Sem) 18 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Ljudje in dogodki, Organizacije svetovni popotnik ian coates v zgornji savinjski dolini Na poti domov že celih dvanajst let 68-letni Ian Coates je motorist z dušo in telesom, poznan po celem svetu. S svojo 750-kubično hondo africa twin je doslej prevozil preko 300 tisoč kilometrov - vse na po- ti domov. To se sicer sliši oziroma bere malce čudno, a vendarle drži. Leta 1999 je namreč lan odšel v Južnoafriško republiko, kamor mu je sin poslal omenjeni motor. Odlo- Ian Coates (desno) in Matjaž Vodovnik pred upravnim centrom v Mozirju. (Foto: Benjamin Kanjir) čil se je, da z njim odide proti domu, ob tem pa je vzljubil vožnjo, brezmejne ceste in ljudi ob njih. Iz Afrike ga je pod vodila v Avstralijo, ki jo je v celoti prevozil, kakor tudi Tasmanijo. Pričel se je udeleževati različnih moto zborov, kjer je navezoval nova prijateljstva. Vsakdo, ki ga je povabil k sebi, je bil deležen njegovega obiska in tako se je začela dolga pot domov. Odtlej je obiskal in prevozil domala vse celine, edino na Japonskem še ni bil. Pravi, da je tam življenje predrago, zato ga k Japoncem ne vleče preveč. Bil pa je že marsikje po Evropi, prevozil Severno in Južno Ameriko ter velik del bivše Sovjetske zveze. Potovanje po njej je pričel v sibirskem Vladi-vostoku. Od tam je prevozil mnoge novo nastale države in se podal po Evropi. Pred dvema mesecema se je udeležil moto zbora v Sarajevu. Tam je spoznal Matjaža Vodovnika iz Nazarij, ki ga je povabil v Zgornjo Savinjsko dolino. Beseda je dala besedo in Ian se je preteklo sredo pripeljal v Mozirje in nato v kamp Menina, kjer mu je Jure Kolenc ponudil svoje gostoljubje. Z Matjažem sta se popeljala naokoli, da je lahko dodobra spoznal in se naužil lepot doline. Povedal je, da mu je pri nas zelo všeč in da se domačini ne zavedamo, kaj imamo: od naravnih lepot do lepo urejenih in označenih cest ter majhnega števila vozil. Tega v drugih deželah ni vajen, zato se je ob vprašanju, če pogreša rodno Anglijo oziroma Hebden Bridge v angleškem Yorkshiru, od koder prihaja, zgolj nasmejal in odpravil naprej k drugemu slovenskemu prijatelju v Gornjo Radgono. Benjamin Kanjir počitniške delavnice v mozirju Po japonsko pozdraviti, izdati glasilo ... Vodene zabavno-poučne aktivnosti so očitno dobrodošle med počitnicami. To potrjuje več kot petdeset otrok, ki so sprejeli povabilo Župnijske karitas Mozir-je-Šmihel. Pet dopoldnevov med 25. in 29. julijem so cicibani, najstniki in njihovi mentorji preživeli v župnijskih prostorih: »jezika-li« so v petih svetovnih jezikih, se preizkusili v ročnih spretnostih ter svoja doživetja zapisali na osmih straneh čisto pravega glasila Tiktaktime. Zadnji dan so v svojo sredino povabili še starše in jim predstavili vse, kar so počeli na delavnicah. Pisani cofki iz volne so posebnost počitniških delavnic mozirske Karitas, ker jih naučijo izdelati babice in tete. Ko so med klepetom nastajale te in še druge ročne umetnine, so se ustvarjale dragocene medgeneracijske vezi. Na vsebinsko bogatem programu aktivnosti se je našlo za vsakogar kaj zanimivega. V prvem delu dopoldneva so lahko otroci v jezikovnih delavnicah besedovali po nemško, angleško, špansko, rusko ali japonsko. V drugem delu so prav tako po lastni izbiri ustvarjali z različnimi naravnimi materiali, pekli piškote in se igrali gledališče. Sreda je bila drugačna. Na obisk so prišle sestre uršulinke. Zapele so in zabrenkale na kitaro, vmes pa odgovorile na marsikatero podrobnost iz samostanskega življenja. Na zadnji dan delavnic so se zbrali v Slomškovi dvorani vsi sodelujoči, po dvorani pa posedli še starši, babice in dedki, prijatelji. Na vrsti je bil »pokaži kaj znaš«. Otroci od tretjega do petnajstega leta so se najprej predstavili v jeziku, ki so ga prvič slišali v živo ali pa so z njim že »na ti«, ker se ga učijo v šoli. Na mizah in stenah so mentorji razstavili njihove izdelke, ustvarjene v delavnicah ročnih del in likovni ustvarjalnici. Ena skupina je dramatizirala zgodbo Kako je modra sova postala svetovalka kralja, druga skupinica zaplesala svoj iz- virni ples. Mentorjem in vodjem delavnic ter vsem, ki so radodarno priskočili na pomoč bodisi z materialom ali malico, se je pred slovesom zahvalila vodja Župnijske karitas Mo-zirje-Šmihel Alenka Brezovnik, otroci pa so domov odnesli za spomin na duhovno bogat teden vse, kar so napisali, naslikali, pobarvali, spletli ... Andreja Gumzej Ljudje in dogodki poletne animacije za otroke v mozirju Skozi igro krepili umske in fizične sposobnosti Prvi teden v avgustu se je v Mozirju okoli dvajset otrok udeležilo poletnih animacij, ki so potekale v športni dvorani in njeni okolici. Za dobro počutje udeležencev in njihova aktivno preživljanje časa sta poskrbela David Zadravec in Karin Govek. Otroci so se prvi dan preizkusili v premagovanju ovir na postavljenih poligonih. Krepili so svoje motorične spretnosti in se trudili, da bi prišli čim hitreje do cilja. Naslednji dan je bil namenjen igram z žogo. Različne igre, tudi skrivanje med ovirami in ciljanje nasprotnikov, so od otrok terjale polno angažiranost in krepile njihovo telesno pripravljenost. Sredi tedna so otroci dan preživeli na zunanjem igrišču in parkirišču. Igrali so nogomet, med dvema ognjema in risali z barvnimi kredami. Najboljše pa je seveda prišlo na koncu, zadnji dan. Ko so se z animatorjema in Mojco Rakun podali na pohod in iskanje zaklada. Škrat-ko Zakladko jih je z namigi vodil skozi gozd, jim na pot postavljal različne naloge in pred njimi v gozd nad Brdcami skril polno škatlo dobrot. Ko so jih našli, so se okrepčali s sadnimi sokovi in sendviči, nato pa se polni prijetnih spominov na poletno druženje vrnili na svoje domove. Benjamin Kanjir Udeleženci poletnih animacij na pohodu v gozdu nad Brdcami. (Foto: Benjamin Kanjir) mladi bobenček Astronomski mladinski raziskovalni tabor Evropa 2011 V tednu od 2. do 9. julija sva se devetošolca OŠ Mozirje udeležila nagradnega astronomskega tabora. Kot učencema z največ priznanji je Občina Mozirje financirala nagradni tabor. Tabora sva se udeležila Tamara Hribernik in Gregor Pečnik. Oba sva v tem tednu spoznala mnogo ljudi in se imela fenomenalno. Spali smo v Pirnatovi koči na Javorniku. Sprva se je bilo težko prilagoditi ritmu. Ponavadi smo bedeli do tretje ure zjutraj, nato pa spali do 13. ure. Ko smo vstali, smo imeli kosilo, potem pa je sledil prosti čas. Izkoristili smo ga na kar se je dalo zanimiv način. Odšli smo na bližnji stolp na Javorniku, nabirali gozdne jagode (teh je bilo ogromno), ob slabem vremenu pa smo igrali karte in šah. Po prostem času so sledila predavanja na observatoriju. Peš smo odšli do observatorija in se na poti do tja resnično zabavali. Pogovarjali smo se o vseh možnih rečeh ter iskali poti čez gozd. Ob 16. uri smo se zbrali pred observatorijem. Ponavadi smo najprej s teleskopom gledali v sonce in opazovali sončne izbruhe ali pa smo si ogledali kakšen planet, na primer Venero. Nato so sledila zanimiva predavanja. Po predavanjih smo odšli nazaj proti koči, saj smo ob 18. uri imeli večerjo. Naj vam zaupava, da so bili vsi obroki zelo okusni, zato vam ne bo žal, če boste Tamara Hribernik in Gregor Pečnik sta bila navdušena nad opazovanjem planetov. med vikendom odšli malo pogledat kočo in pozdravit prijazne oskrbnike. Po večerji smo spet imeli prosti čas. Nekateri so med tem prostim časom malce zadremali, saj so se pripravljali na nočno opazovanje. Ob 21. uri smo se znova zbrali pri observatori- ju. Ravno v tem času se je pričelo mračiti, zato smo gledali v nebo ter iskali prve vidne zvezde. Kaj kmalu se je na nebu pojavil Saturn. S teleskopom se ga je dalo zelo lepo videti. Počasi se je že čisto stemnilo in tako smo lahko opazovali razna ozvezdja, kot so mali in veliki voz, mali in veliki medved, Kasiopeja, kača, kačjenosec, delfin, labod, orel, Kefej itd. Čeprav so bili ti dnevi sredi poletja, je bilo na nadmorski višini 1.200 m (približno) zelo mrzlo, zato smo približno ob 24. uri odšli na topel čaj v kočo pri observatoriju. Nekateri smo tam zaradi utrujenosti celo zaspali (pa ne več kot za pol ure). Ob enih zjutraj smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo še malce opazovali zvezde in planete, nato pa po temi odšli proti koči. Včasih smo šli po gozdu. Ko smo prišli do koče, so se najbolj utrujeni odpravili spat. Seveda pa smo imeli nekateri preveč energije, zato smo jo porabili za opazovanje sončnega vzhoda. Opazovali smo ga s stolpa. Sončni vzhodi so bili res imenitni, zato je to ena izmed stvari, ki sva si jih najbolj zapomnila. To je bil eden izmed najboljših tednov v najinem življenju. Za vse to se morava zahvaliti najprej OŠ Mozirje, da je naju izbrala za nagradni tabor, in pa seveda Občini Mozirje, ker je vse to financirala. Najlepša hvala! Tamara Hribernik in Gregor Pečnik 1201 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Šport športne prireditve ob flosarskem balu Na Binetovem memorialu prvič slavila ženska Prvo soboto v avgustu so se na Ljubnem ob Savinji v okviru Flosarskega bala odvijala številna športna tekmovanja. Največje in Anastaziji, tretje Jasni in Špeli. Pri moških je zmagala dvojica TK Bukovje, drugo mesto sta osvojila predstavnika Kava bar, tretje TGP. Na turnirju v odbojki na mivki je bila letos prvič moška konkurenca močnejša od ženske. Sonja Kramer iz Nazarij je na ribiškem tekmovanju za sabo pustila vse tekmovalce, še najbolj sta se ji približala Marjan Goršek (levo) in Igor Poprask. presenečenje je na ribiškem tekmovanju, 10. Binetovem memo-rialu, pripravila Sonja Kramer iz Nazarij. Med 28 tekmovalci je bila edina ženska, poleg tega pa je imela najboljši ulov, saj je njenih šest ulovljenih rib merilo kar 190 centimetrov. Predsednik ljubenske ribiške družine Janez Podkrižnik je povedal, da je to prva ženska zmaga v zgodovini Binetovega memoriala, in čestital Kramerjevi. Drugo mesto je osvojil Marjan Goršek, tretje Igor Poprask, tik »pod stopničke« pa sta se uvrstila domača ribiča Janez Marovt in Janez Pod-križnik ml. V šport centru Jakop sta potekala dva turnirja. Na teniškem turnirju se je na memorialu Franja Jakopa in hkrati za pokal flo-sarja pomerilo dvanajst tekmovalcev. Zmago si je priigral Mitja Božič, ki je v finalu ugnal Mateja Ribiča. Tretje in četrto mesto sta si delila Sašo Rosenstein in Mitja Poličnik. Na turnirju v odbojki na mivki se je pomerilo deset moških in šest ženskih dvojic. Prvič se je zgodilo, da je bila močnejša moška konkurenca. Pokal flosarja sta v ženskih dvojicah osvojili Katja in Sabina, drugo mesto je pripadlo Barbari Nogometni turnir je privabil deset ekip, organiziral ga je Klub malega nogometa Ljubno. Zmagovalna ekipa Pumpa bar je prejela pokal flosarja v trajno last. Dru- Mladi skakalni upi so se na 40-metrski skakalnici pomerili v šestih kategorijah. go mesto je osvojilo moštvo Jero-plasta, tretje Športno društvo Ra-duha Luče. Zelo dobro obiskano je bilo tekmovanje v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici. Mladi skakalni upi so se pomerili v šestih kategorijah. Med cicibani do 9 let je zmagal Vid Rošer iz Mislinje, sledila sta mu skakalca domačega kluba SSK Ljubno BTC Lenart Presečnik in Gorazd Završnik. V kategoriji deklic do 11 let je zmagala Pia Slamek, druga je bila domačinka Petja Brglez, tretja Jerneja Brecl. V kategoriji dečkov do 11 let je imel domači klub največ predstavnikov, Marsel Lihteneger, Jernej Presečnik in Peter Kolenc so se uvrstili od četrtega do šestega mesta, prva tri mesta pa so osvojili Žak Mogel, Karlo Vodušek in Jan Bombek. Med dečki do 12 let so bili prvi trije Timi Zajc, Sven Za-gomilšek in Rok Jelen. Domačina Medard Brezovnik in Aljaž Nerat sta osvojila šesto in sedmo mesto. Edina zmaga na skakalnici, ki je ostala doma, je uspela Tanji Fri-celj v kategoriji deklic do 13 let, ki je bila v svoji kategoriji edina in ni imela konkurence. Med dečki do 15 let so vsa tri mesta pobrali člani velenjskega skakalnega kluba -David Strehar, Aljaž Osterc in Vid Vrhovnik. Tekst in fotografije Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 I2D Zahvale, Črna kronika Poletne nevarnosti prežijo na motoriste Čeprav je od začetka motoristične sezone - ta je prve motoriste na ceste privabila že februarja - minilo več mesecev, na voznike enosle-dnih vozil ne preži nič manj nevarnosti. Če so bili motoristi spomladi pri prvih prevoženih kilometrih še previdni, nekateri v lepem toplem vremenu dobijo lažni občutek varnosti in zato tudi vozijo hitreje ter bolj agresivno. Poostren nadzor, ki ga policisti izvajajo v začetku avgusta, je zato namenjen tudi takšnim voznikom. Aktivnosti, namenjene boljši varnosti voznikov enoslednih vozil, policisti izvajajo v času od 1. do 15. avgusta na območju vseh policijskih uprav. Pozorni so zlasti na upoštevanje omejitve hitrosti in drugih prometnih predpisov, psihofizično stanje voznikov in tehnično brezhibnost vozil. S tem ukrepom pa policisti ne zaključujejo preventivnih dejavnosti za boljšo varnost motoristov v letošnjem letu. Ker sodijo vozniki enoslednih vozil med kategorijo bolj izpostavljenih udeležencev, so namreč aktivnosti policije, ministrstev, nevladnih organizacij in predstavnikov civilne družbe predvidene skozi vso motoristično sezo- no. S tovrstnimi aktivnostmi želijo vplivati zlasti na spremembo vedenjskih vzorcev in vzpostaviti enakovreden odnos med vozniki enoslednih motornih vozil in ostalimi udeleženci v prometu, pa tudi med samimi motoristi, ki morajo spoznati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev največ storijo sami. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je življenje izgubilo 16 (lani v tem obdobju 14) voznikov enoslednih motornih vozil, 93 (97) se jih je hudo in 326 (311) lahko telesno poškodovalo. Lani se je sicer na slovenskih cestah zgodilo 21.353 prometnih nesreč, kar je za 3,6 % več kot leta 2009. V teh nesrečah je umrlo 138 (171) udeležencev, hudo telesno poškodovanih je bilo 865 (1.035) in lahko telesno poškodovanih 9.453 (11.083) udeležencev. V prometnih nesrečah je leta 2010 umrlo 23 (31) voznikov enoslednih motornih vozil, 211 (246) se jih je hudo telesno poškodovalo, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 679 (874) voznikov eno-slednih motornih vozil. Krivda za prometno nesrečo pa ni vedno na strani motoristov, saj vozniki enoslednih vozil običajno povzročijo le polovico prometnih nesreč, v katerih izgubijo življenje. Cestnoprometne predpise zato upoštevajmo vsi udeleženci v prometu! PP ZAHVALA Lepo se zahvaljujem gospe Mariji Trogar iz Radegunde pri Mozirju za njeno prizadevanje, da sem lahko dobil nazaj izgubljena očala. Peter Kolenc, Rečica ob Savinji 78, 3332 Rečica ob Savinji. 22 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Pisma bralcev, Črna kronika, Zahvale, Oglasi Hidroelektrarna Gospod Anton Marovt iz Ljubne-ga obupuje nad birokracijo, kot piše novinarka Štefka Sem v 31. številki Savinjskih novic. Seveda ni njegov primer prvi, še zdaleč pa ne tudi zadnji. To je pač Slovenija, dežela po meri »naprednih« strank. Neumni državljani smo jim dali vso, zares prav vso oblast v roke, toda zato še ne smemo pričakovati, da bodo delali v našo korist, se pravi v korist države. Neumnežem, to je pač jasno, se ne streže, ampak se jih izkorišča, zasužnjuje. To levica dela že ves čas po vojni, pa žal tega doslej niti polovica Slovencev ni opazila. Torej kar naj bo tako. Kmalu za tem, ko bi nas srečala pamet, pa bi bilo lahko bistveno bolje, ne glede na to, da dolgov ne bo mogoče odplačati niti v petdesetih letih. Že to, da ne bomo glo- in birokracija blje lezli v drek, bo dovolj vzpodbudno. Iz dreka pa se lahko potegnemo edinole sami. Ne z močjo mišic, ampak z razumom, ki smo ga doslej šparali. Če gospod Marovt na vsak način hočete svojo elektrarno, se včlanite v SD ali LDS, v eno od ta-pravih strank. Nobenih ovir ne bo več, zagotavljam. Seveda vem, da tega ne boste storili, ker verjamem, da ste pošten mož. Na Vašem mestu bi počakal do volitev, potem pa bi, ne glede da bodo birokrati ostali isti, »potrkal« tam zgoraj. Nikakor se ne bi poniževal pred ljudmi, ki so večino svojega naroda do kraja ponižali, spravili skoraj na bera-ško palico. Janez Mavrič Attemsov trg 8 3342 Gornji Grad C R N A K R O N I K A • OZMERJAL JO JE IN UDARIL Mozirje: 2. avgusta je občanka prijavila dežurnemu policistu, da jo je starejši moški pri blagajni v trgovini Tuš sprva ozmerjal, nato pa jo pred trgovino še udaril po obrazu. Po opravljenem razgovoru s storilcem bo policija ustrezno ukrepala. • BERAČILA OD HIŠE DO HIŠE Mozirje: 5. avgusta je starejša ženska v Mozirju hodila od hiše do hiše in prosila za denar. Policisti so jo zalotili pri beračenju ji izdali plačilni nalog. • NEPAZLJIVOST NA BANKOMATIH Mozirje: 5. avgusta je na policijsko postajo poklicala občanka in se zanimala, ali je morda kdo na postajo prinesel 30 evrov, ki jih je dva dni prej dvignila na bankomatu v Nazarjah in jih tam pozabila. Najditelj denarja ni prinesel, je pa istega dne občan prinesel 70 evrov, ki jih je našel na bankomatu pri trgovini Mercator v Mozirju. • KDO POGREŠA TELEFON? Nazarje: 6. avgusta so zaposleni na bencinskem servisu v Nazarjah našli mobilni telefon znamke Nokia, neznanega tipa, sive barve. Mobilni telefon je v hrambi na PP Mozirje. • NA LJUBNEM SO SE TEPLI Ljubno ob Savinji: 7. avgusta ob 4.20 uri so bili policisti obveščeni o pretepu v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Trije nasilneži so pretepli dva fanta, ki sta utrpela telesne poškodbe in prišla po zdravniško pomoč v zdravstveni dom. Zoper storilce bo podana kazenska ovadba. • VLOMILEC BO PIL IN KADIL Solčava: V noči na 7. avgust je bilo vlomljeno v lokal Bar Igla. Neznani storilec je s kamnom razbil steklo na zadnjih vratih objekta, jih nato odprl in tako prišel v notranjost. Odnesel je več alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter cigaret in povzročil za okoli 150 evrov škode. Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Ob boleči izgubi ata, starega ata in pradedka Alojza ŽEROVNIKA iz Nove Štifte 25.5.1926 - 4.8.2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, g. župniku Alojzu Ternarju, govorniku Rafku Žerovniku, pevcem, pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, sveče, darovane svete maše in kakršnokoli pomoč. Žalujoči vsi njegovi Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Katarine KLADNIK 13.2.1923 - 1.8.2011 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in svete maše, ter za ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku, pevcem in govornici za poslovilne besede. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 23 Za razvedrilo RIBIŠKA SRAMOTA Janez Podkrižnik, predsednik RD Ljubno (v sredini): »Marjan, kdo je zmagal na današnjem ribiškem tekmovanju?« Marjan Robnik, vodja tekmovanja (desno): »Ne boš verjel, ampak tokrat je bil najboljši najlepši udeleženec Binejevega memoriala!« Alojz Poljanšek, ljubenski ribič: »Sem slišal praviti, da pred Kra-merjevo Sonjo tudi sulci v Savinji niso več varni ...« VARČNA STARODOBNA VOZILA - PRVIČ Pa naj še kdo reče, da starodobniki niso varčni. Registracija je čisto poceni, vožnja pa praktično zastonj, samo tri osebe rabi lastnik, da ga potiskajo po ravnem, navzdol gre pa itak samo. Treba je samo preveriti, koliko »kurijo« tisti »odzadaj« in kako dolgo zdržijo. VARČNA STARODOBNA VOZILA - DRUGIČ No, tale starodobnik je že malo večji strošek. Registracija je še vedno poceni, medtem ko »odzadaj« potrebuje pet oseb, zaradi česar se takoj poveča poraba tekočih derivatov pri šanku. Med njimi je tudi ženska in ker so ženske drag šport, priporočamo bolj varčnega sta-rodobnika z zgornje slike. (Foto: SS) Brez besed (24] Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Križanka, Oglasi , da bi me srečal. Moral bi samo obiskati mojo ... BRITANSKI GLASBENIK NEKD. IT. PREDSEDNIK (CARLO) PREBIVALKA ANGOLE SKUPINA SODNIKOV POMEMBEN KITAJSKI FILOZOF (LAO) ETILNI ALKOHOL RAZKOŠNA HIŠA Z VRTOM LATINSKI VEZNIK VLAGATELJ DENARJA AM. IGRAL. (DIANE) AM. IGRAL. (PATRICIA) SL. KLUB LJUBIT. RASTLIN VASA ČUBRILOVIC SONJA LOKAR SUROVINA ZA KRUH LJUBLJANSKA VELEBLAGOVNICA INSTINKT MANEKEN (JURIJ) PREDPLAČILO avtor P. L. UPAD VODNE GLADINE UMETNIŠKI IZDELEK CIRKULACIJA PREDKELT. IME BRITANIJE VISEČ SNEŽNI ZAMET NASELJE PRI GROSUPLJEM JADRANSKI OTOK NAJMANJŠI DELEC SNOVI KRMNA RASTLINA BREZPRAVNO LJUDSTVO KDOR VARUJE OSEBO SKUPAJ S KOM REŽISERKA VOGELNIK ZVAREK (ZASTAR.) DIKTATOR PREDSEDNIK AMIN PRIPOVEDNA PESNITEV PISATELJICA PEROCI ERMIN ŠILJAK ŠTIRJE TEDNI PRED BOŽIČEM MOČEN ČLOVEK (EKSPR.) KAR SE IZLOČI KOT NEUPORABNO PRIPADNIK KRŠČANSKE SEKTE V ZDA MAJHNA KRAČA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE a t g jo \o lir l e oo a b n # u s NOVOROJENČEK (KNJIŽ.) 3K šša p no i t d r BOLEZENSKA SPREMEMBA SRČNIH ZAKLOPK c i d|3K VEK jem a Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sportni park Mozirje Oaza Mozirje open 2011 - odbojka na mivki ob 16.00. Solsko igrišče Luče Turnir v hokeju Petek, ob 19.00. Solsko igrišče Luče 12. avgust Rokometna tekma stari - mladi ob 21.00. Luče Rock žur s skupinami Tabu, Kačji pastirji, Up'n'downs ... ob 21.00. Src Laze pri Kokarjah Letni kino Sportni park Mozirje Oaza Mozirje open 2011 - odbojka na mivki Mozirski gaj Odprtje razstave cvetja Cvetlični maraton v Mozirskem gaju ob 9.00. Solsko igrišče Luče Turnir v malem nogometu (moški) ob 11.00 in 16.00. Podvolovljek Prikaz prenašanja žita in mletje moke v žagarskem mlinu ob 13.00. Luče (Hočevarjeva njiva) Sobota, 13. avgust Vlcersko tekmovanje ob 15.00. Košarkarsko igrišče v Lučah Turnir v ulični košarki ob 18.00. Farna cerkev in lovski dom v Lučah Sv. maša z rogisti in otvoritev lovske razstave ob 19.30. Luče Nastop Godbe Zgornje Savinjske doline ob 20.00. Luče Zabavni večer z ansamblom Harmoniknroll ob 20.30. Katedrala v Gornjem Gradu Koncert baročne glasbe argentinske zasedbe Capilla del Sol ob 12.30. Luče Prireditev Od štanta do štanta ob 13.30. Luče Prikaz in mimohod zgornjesavinjskih starodobnikov ob 15.00. Lovski dom Luče Nedelja, Prikaz lovskega krsta in nastop lovskega pevskega zbora 14. avgust ob 17.00. Luče Tradicionalna nogometna tekma suhi - debeli ob 17.30. SRC Račnek, Smartno ob Dreti Prevzem novega gasilskega avtomobila in veselica ob 19.00. Luče Zabavni večer z ansamblom Slovenski ekspress Torek, ob 8.00. Sejmišče v Mozirju 16. avgust Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije ... ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam en teden starega sivo-rjavega bikca in 7 mesecev brejo telico(sivo-rjavo); tel 031/393-418. Prodam prašiče od 25 kg do 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam teličko čb-križano z mesno pasmo, staro 10 dni; gsm 041/783-427. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam 2 bikca simentalca, težka cca. 80kg; gsm 040/217-939. Prodam teličko simentalko staro 4 mesece; tel. 03/583-12.34. DRUGO - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO MENJAVA BATERIJ NA ROČNIH URAH Menjamo baterije in pasove na ročnih urah. Hitro in kvalitetno. Velika ponudba vseh vrst ur. Tel. 03/839-5003, gsm 041-679-293. FOTO SENI - TUS Center Mozirje, Lamcom d.o.o. Mozirje, Nove Trate 4. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA? Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Smiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Smartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Prodam vhodna leva vrata dimenzije 105 x 205 cm; gsm 070/813-438. Pridam manjšo količino krompirja, ne-škropljen; gms 031/774-520. Prodam poceni pasjo utico, izolirana, krita s tegolo; tel 584-34-97. Prodam cepljena smrekova drva in gradbene deske debeline 50 mm in 25 mm; gsm 031/801-430. Prodam suha metrska drva (klaftra), cena 200 eur in šamotno opeko; gsm 031/515-112. Prodam bukova metrska drva, možnost dostave; gsm 041/736-146. Prodam avto prikolico in leseno okno 100 x 100 cm po simbolični ceni; gsm 041/324-409. Prodam traktor zetor 62-45, 1. lastnik, letnik 1991; gsm 041/519-643. Prodam traktorski mešalec Bider, za gnojevko, cena 300 eur; gsm 031/553-403. KMETIJSKA MEHANIZACIJA -KUPIM Kupim traktor štore zetor, imt, univezal, dobro plačilo; gsm 041/849-876. VOZILA - PRODAM Prodam motor avtomatik colibri; gsm 051/364-174. Prodam R5, letnik 1996, 1.4, 115.000 km; gsm 041/559-747 NEPREMIČNINE KMETIJSKA MEHANIZACIJA -PRODAM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje ter bikce in teličke nad 100 kg -mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikce in teličke ter kravo, telico ali bika; gsm 051/372-468. Prodam puhalnik bider z elektromotorjem 11 kW in z noži za silažo; gsm 031/591-891. Prodam traktor zetor 62-45, letnik 89 z čelnim nakladalcem; gsm 031/375110 V centru Maribora oddam študentom dvoposteljno sobo; gsm 040/215262. Oddam lokal na trgu v Mozirju; gsm 041/438-303. Prodam 35 m2 stanovanje, delno opremljeno, centralna, zk, cena 25.000 eur; gsm 051/206-045. Prodam masivni bukov jedilni kot (miza, dvostranska klop 185 cm/145 cm); tel 041/941-892. Prodam krompir; gsm 041/489-351. Prodam komplet: računalnik, LCD monitor, miško in tipkovnico; gsm 031/477-271. 26 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 Ljudje in dogodki 51. flosarski bal na ljubnem ob savinji Na flosu po Savinji kot v starih časih V časih, ko je bilo splavarstvo ali flosarija pomembna gospodarska dejavnost v Zgornji Savinjski dolini, je Ljubno veljalo za središče te dejavnosti. Gospodarjem, olcar-jem, žagarjem, furmanom, lesnim trgovcem in splavarjem, vsem sta Savinja in flosarija dajali kruh. Že od leta 1950 flosi po Savinji ne vozijo več, spomin na pomembno in donosno dejavnost pa se še danes obuja na Flosarskem balu. veljuje« krmaniš Martin Juvan -Čuks. Seveda je bila potrebna pomoč prednjeka, zadnjeka in ostalih flosarjev. Šele ko je bil flos na vodi, so nanj sprejeli tudi mlade flosarje, ki bodo nasledili sedanjo generacijo. Za številne obiskovalce so flo-sarji obudili spomine na rajže, a kaj kmalu so ugotovili, da nekaj zelo zaudarja in to nihče drug kot zelenec na flosu, ki ga je bilo potreb- Boter Anton Špeh je krščencu Davidu Pečniku zaupal nekaj koristnih življenjskih nasvetov. Letošnji, že 51. Flosarski bal, je postregel s številnimi spremljevalnimi prireditvami, ki so trajale kar tri tedne, vrhunec dogajanja pa je bilo nedeljsko popoldne z vdiranjem flosa, flosarskim krstom in povor- Članice društva Komen so pripravile pestro ponudbo domačih izdelkov z ljubenskih kmetij. ko. Drugič zapored so večino prireditev v okviru praznovanja uspešno izpeljali člani Turističnega društva Naš kraj. Vdiranje flosa je opravilo za izkušene flosarje, ki jim že leta »po- la vsa društva iz občine Ljubno. V mimohodu od Foršta do Vrbja so se predstavili flosarji, gasilci vseh treh društev, lovci, ribiči, ovčerej-ci in starodobniki. Svojo dejavnost so predstavili še Društvo ljubiteljev lanskega mošta, bar Jager, gostilna Pri Kumru, društvo Komen, društvo računovodskih in finančnih delavcev, študenti, člani kulturne- lice in da potem še na vsaki veselici zdržijo do konca. Po njegovem je njegovih sokrajanov Solčavanov premalo, da bi kaj takega prenesli. Posebnega pozdrava sta bila deležna župan Franjo Naraločnik, ki se je v povorki pripeljal s starodobni-kom, in kraljica mošta, ki so jo s sabo pripeljali člani društva ljubiteljev lanskega mošta. no krstiti. Letos je bil krščenec David Pečnik, njegov boter pa Anton Špeh. Krst ni minil brez zaobljub in pametnih nasvetov starih flosarjev, ki so krščancu naročili, »naj se pri jedi drži naprej, pri pijači nazaj, pri Na letošnji povorki so sodelovala vsa društva iz občine Ljubno. delu naj pa na stran stopi, da bodo drugi prišli zraven.« Krščenec, ki je bil na koncu moker od zunaj in od znotraj, se je po mnenju flosar-jev dobro odrezal. V letošnji povorki so se poveza- ga društva in družina Weiss z najstarejšo trto Zgornje Savinjske doline. Med športnimi društvi so se po-vorke udeležili nogometaši, skakalci, odbojkarice, kegljači, športno društvo Flosar, planinci ter športna centra Prodnik in Jakop. Vsem v povorki pa je takt dajala Godba Zgornje Savinjske doline. Dejavnosti društev sta z balkona novo odprtega hotela Planinka v športnem stilu komentirala Andreja Lenko - Fileževa in Nejc Slapnik. Slapnika je predvsem skrbelo, kako Ljubenci zdržijo tak tempo, tri tedne stalne pripravljenosti na vese- V Vrbju ni manjkalo ponudbe domačih izdelkov z ljubenskih kmetij, medenih izdelkov, in domačega mošta, tudi predice so se pridružile predstavitvi. Poleg Slovenskih zvokov, ki so zabavali obiskovalce dolgo v noč, so nastopili člani mešanega pevskega zbora z Ljubne-ga in ljudske pevke Pušeljc, katerim se je pridružila Gelca iz Nove Štifte, ki je poskrbela za izdatno dozo smeha. Fotoreportažo z 51. Flosarske-ga bala si lahko ogledate na www. savinjske .com (geslo: lj51flos). Tekst in fotografije Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2011 27 Pokrovitelj akcije je BAR TISA Solčava 31b 031/27-69-14 Sprejem naročil, od ponedeljka riu peti ■■ odfi.OOdo U.0C TeL: 83-90-790 savi nj s siol.net vezave diplomskih na tog (Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno sli črno platnico. Tisk na hrbet ni moien J izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov .„) plastificiranje % grafično ^ oblikova nje £ BARVN ^ in ČRNOBELO TISKANJE Dr^i' bratlcs in bralci, pred vami h4: nagradna igra, v kateri rmirate poiskati fi podrobnosti, v katerih pe objavljeni fotosrjfijt med iih&j razlikujeta. ko pl t ridjdttv. Jih 11 j dca 11 -— fotona I i i' (i h k rof ite. f Dlo^ raf: in C HZ.režiT-e. jo pr-lepitc na HF ^P dopisnico in nam jo s svojim) Hr" fl podmhpoSljili nanaSoabiov j. Savii.i f e. idvinjsla j J j j I (esidi, i53i do |1 J .Jlf . srede. li. avgusla. PL » f Me4 pravilnimi reiitvam. bomo Izžrebali dobin italepe nagra& Itt jo podata bai' i