Siev. 41 f LIDHM V mI Шш a мпгаца Ш ftmran шпка strne i '50 Шп. leIO LIL Naročnina za državo SHS: oa mesec Din 20 pol leta ta celo leto • . . . Џ 1M 340 za inozemstvo: mesečno.......Din M Sobotna izdaja: celoletno e Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... , 60 SLOVENE Cene Inseralomj Enostolpna petitna vrstn mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2-—, večji oglasi nopol-noma postranska stvar. Nikoli ni bilo človeštvo tako zasužnjeno, kakor v eri »svobode«, ki jo je proglasilo liberalno meščanstvo. Parlament, demokratična voliv-na pravica, tisk — vse je v rokah liberalizma postalo golo orodje za nadvlado denarja na vseh poljih. Da je ideja ljudovlade danes tako kompromitirana, to je vseskozi zasluga liberalizma. Pri nas je isto. Demokratska in radikalna stranka sta po duhu obe liberalni, -atno da radikali iz zgodovinsko-nacionalnih razlogov izvestne tradicionalne sile naroda bolj vpoštevajo. Demokrati pa so goli posnetek zapadnega prosvetnjakarstva v službi kapitala. V tem oziru se demokrat-stvo kar kosa z radikalno inteligenco, »do bi bolj ljudstvo izmozgaval, državo udinjal bankam in duše zasužnil pod videzom -svoboden, - znanosti« in »človečanskih pravic«, ne da bi to opazile. Preko vseh teh gesel sodobni liberalizem vede svoje žrtve pred oltar mamona. Jugoslavija je zdaj v rokah ene, zdaj v rokah druge liberalne stranke. S sijajnimi svobodnjaškimi programi zaslepljena masa ne vidi, kako se države polašča mala klika, ki se da voditi izključno od pohlepa po oblasti in dobičku. Vse demokratične naprave se izpremenijo v farso, tisk se koncentrira v eni roki in javnost ž njim obdeluje, da črno vidi belo, belo pa črno. Pod vlado, bodisi radikalne, bodisi demokratske stranke obstoji vse vladanje v Jugoslaviji v uprizarjanju sijajnih kupčij a, pomočjo vladne oblasti, kar povzroča eno korupcijsko afero za drugo. Zdaj so na vrhu eni, drugi pa gledajo, kako bi se zopet vsedli na njihovo mesto. Ta borba dveb konkurentov se odeva v plašč »skrbi za ljudsko blaginjo«. Posebno nepotrpežljivi pa so slovenski demokrati, ki jim kruh opozicije že korenito preseda. Najbolj neprijetno jim je pri tem, da se sedanji režim ne da strmoglaviti brez edine resnične ljudske stranke v državi, SLS. Poslali so v prvo bojno linijo osebno najpoštenejše elemente jugoslovanske demokratske stranke, sami pa v ozadju intrigirajo, kako bi se dala speljati voda na mlin njihovih separatnih interesov. V tej kampanji intrig igra zdaj veliko vlogo tudi zbujanje antiklerikalnih nagonov. Ce diskreditirajo ljudsko stranko, mislijo, da najlažje dobijo igro. Najlepše bi zanje seveda bilo, če bi mogli ljudsko stranko, ki je liberalnemu mamonizmu najbolj na poti, sploh iz javnega življenja izločiti. Tako pišejo zdaj, da naše stranke sploh tre* i ni, ker da jugoslovanska vlada itak rešpektira svobodo vere in cerkve. To si drzne trditi »Jutro« v hipu, ko imamo pred Beboj načrt šolskega zakona, kojega glavni namen je, da zasebne šole v Jugoslaviji z enim udarcem ubije, ker jih vodijo verske organizacije, in da verouk polagoma ^manevrira v roke svobodomiselnemu uči-teljstvu! V Vojvodini je demokrat Pribiče-vić veroizpovedno šolstvo itak že uničil. Konkordat si tako radikali kakor demokrati zamišljajo tako, da bi з pomočjo imenovanja škofov cerkev udinjali režimu. Ali dosežejo ali ne, je drugo vprašanje; gre za duh, ki vlada v jugoslovanskem liberalizmu in ta je bistveno nasproten svobodi vere in cerkve. Le ljudska stranka je sposobna svobodo vsake vere in cerkvo zaščititi kakor ščiti po svojem programu in delovanju svobodo ljudstva in njegovih avtonomnih organizacij sploh, dočim hoče liberalni centralizem vse podvreči oblasti svojih bančnih koncernov. V luči teh dejstev je lahko oceniti Prednost nadaljnje trditve »Jutra«, da bi bili verski interesi v Jugoslaviji mnogo bo-lifi zavarovani, »ako bi se v vseh strankah nahajali versko živahni zavedni čini-lelji«. Ako! Demokratska stranka naj se kar i spremeni v zversko živahen in zave- den činiteljc v duhu katoliške vere in cerkve, in vprašanje bo namah rešeno. Na ta čudež pa bomo najbrže še dolgo čakali in zato bomo ostali še nadalje lepo v SLS, dokler se Gregor Žerjav ne spreobrne iz Saula v Pavla. Dotlej pa bo vsak človek, ki ima količkaj pameti v glavi, razumel »Jutrovo« modrovanje tako, da slavna slovenska demokratska stranka želi zvabiti čim več naivnih ljudi v svoj tabor, češ da liberalizem nima nobenih protiverskih namenov. Potem bi demokratska stranka seveda z lahkoto rušila verske principe in ustanove ljudstva, ki bi ostalo brez zaščitnika svojih verskih, kulturnih in socialnih pravic, kakoršna je edino SLS. Na podoben način so že pred dvajsetimi in tridesetimi leti hoteli stari liberalčki naše Ijud-tvo odvrniti od osnutja katoliško-narod-ne, pozneje slovenske ljudske stranke, pa ni šlo na ta lim, kakor tudi dnnes ne pojde. »Jutrovck vrtijo danes isto pesem ka- kor avojčas »prvoboritelji napredne misli«, samo bolj po »jugoslovensko«. Tako pravijo, da SLS zasleduje namene, ki narod in državo »razdružujejo«, in mislijo, da s tem zlasti inteligenco odvrnejo od ljudske stranke. Zastonj! Katera načela SLS »razdružujejo« narod in državo? Boj proti centralizmu? Ne! Saj slovenski demokrati danes sami prisegajo, da so proti centralizmu in glumijo najostrejše nasprotstvo proh njemu. Kaj torej? Morebiti vera? Tudi ne! Saj demokrati sami danes zatrjujejo, da so prvi bojevniki za — svobodo vere in celo duhovščino vabijo v svoj »verni« tabori... Slovensko demokrata «-stvo se vsako leto drugače našemi. Njegova taktika je: voditi za nos, kdor se liberalizmu da. Zdaj igra vlogo »zaščitnika verske svobode«. Kaj bo igrala pozneje, se še ne ve. To pa ostane, da je demokratska stranka izvrše-valni organ bančno skupine, ki hoče delati pod svobodoljubnimi gesli dobrn kupčije. Trgovinska pogajanja z Italijo. VLADNA POPUSTLJIVOST - DIKTAT ITALIJE. Belgrad, 20. lebr. (Izv.) L ozirom na pogajanja za trgovinsko pogodbo vlada posebno v trgovskih in industrijskih krogih veliko zanimanje za potek razprave. V Belgradu se nahajajo številne deputacije gospodarskih korporacij, ki izražajo svoje želje in zahteve. Vendar se zdi, da želje ne bodo mogle priti ravno preveč v poštev, ker Italijani vstrajajo na svojem stališču, dočim je v naših vladnih krogih opažati isto popuščanje kakor pri sklepanju politične pogodbe z Italijo. Parlamentarni krogi, opozorjeni na ta nastop vlade so pri merodaj- nih iaktorjih ponovno interpelirali v zaščito naše industrije in trgovino. Jutri se vrši prva seja prve sekcije, ki razpravlja o trgovskih in gospodarskih vprašanjih. Danes se je vršila seja druge sekcijo o konzularni konvenciji. Na soji so bili v razpravi prvi trije paragrafi predloženega projekta konzularne konvencije. V •mnogih točkah se delegati nikakor niso mogli zediniti in so ostala vprašanja odprta. Seja sekcijo se vrši spet v petek. — Vkljub forsiranju z italijanske strani se zdi, da delo Пе bo tako kmalu gotovo,, Barantanie Pribičevlčsvega krila i radikali. POGAJANJA PO NAČELU: KDO DA VEČ ? - RADIKALSKE KUPČIJE Z MA-GLAJLIČEVO PROPADLO SKUPINO. — NELOČLJIVA ZVEZA MED NEMCI IN RADIKALI. Belgrad, 20. febr (Izv.) Že nekaj dni se širjo po parlamentu vesti, da se radikali pogajajo s Pribičevičevim krilom demokratov radi obnove stare koalicije. Medtem ko demokratsko oficielno vodstvo iz- javlja, da o kakih pogajanjih z radikali ni niti govora, izjavljajo posamezni radikalni poslanci, da se razgovori z demokrati res vrše. Posredovalec med radikali in demokrati je znani zagrizeni Pribičcvićev adjutant dr. L u k i n i č. Danes popoldne je dr. Lukinić imel dolgo konferenco z ministrom dr, J a n i ć e m. To se je splošno opazilo, posebno ker je dr. Lukinića zadnje dni pogosto videti v ministrski sobi. Vse izgleda, da Pribićevićevi demokrati pripravljajo novo orientacijo. O tem pišejo tudi današnje popoldanske «Novosti« med drugim sledeč: Včerajšnji nastop Pribiče-viča in njegovih pristašev dokazuje, da je mogoče govoriti o koaliciji radikalov in demokratov. Pribičević in njegovi ljudje niso govorili o Reki. Njegovi pristaši niso soglašali z nastopom druge skupine demokratov ob priliki glasovanja o sporazumu, o Reki. Pribičevićev glavni tekač je včeraj ostal v dvorani, glasoval, dočim so vsi drugi demokratski poslanci odšli iz skupščinske dvorane. Ta goreči zastopnik radi-kalno-demokratske koalicije je vzkliknil: Vossische Ztg.c poroča iz Pariza: V francoskih krogih so prepričani, da je v prihodnjih tednih pričakovati popolnega sporazuma v reparacij-Rkom vprašanju. SESTANEK NEMŠKEGA PARLAMENTA. Berlin. 20. febr. (Izv.) Včeraj se je zopet sestal nemški državni zbor. HALLERJEVA OSTAVKA NI SPREJETA. Varšava, 20, febr. (Izv.) Scf gen, štaba gen. Haller je dal ostavko. Predsednik poljske republike pa ostavke ni sprejel, ŠKOTSKA SE OGLASA. London, 20. febr. (Izv.) Včeraj so se pritožili radikalni škotski poslanci na vlado, zakaj so njihova vprašanja (interpelacije) stavljena kot zadnja na dnevni red, tako da sploh ne bodo dobili nanja odgovorov. Vprašali so, če je vlada voljna odrediti poseben dan za odgovore na interpelacije poslancev iz Škotske. Vladni priganjač. Odkar je bil ~Slov. Narode prodan, je postal najbolj protislovenski list in zadnje čase tudi priganjač režima. Je v službi demokratov, vendar pa igra dvojno vlogo. Edini slovenski list je bil, ki si je drznil zagovarjati vladno politiko pri sklepanju rimskega sporazuma in to na uvodnem mestu. Dosledno napada vse, kar je slovenskega, in brani centralistični režim, kjer in kadar le more, do smešnosti. Ko se je v Sloveniji začela uradno uvajati cirilica in smo jo mi najodločneje odklonili, jo je začel »Slov. Narod« zagovarjati in javnost pomirjevati, ! isti list, ki јг prej stolno proglašal, da vele-! srbske ideje ni in da je vsaka trditev o |» posrbljevalnih tendcncah neresnična, de-! magoška. Poslanci SLS so se inu zamerili, ker dosledno in možato, er.cgično pa ven-| dar stvarno zagovarjajo slovenski narod in njegove interese. O najobskurnejšem poslancu prinaša objektivnejša poročila kakor o delovanju slovenskih poslancev. In če sam ne ve nič povedati in si ne more kaj nerodnozlobnega zmisliti, pa brska, kje bi našel kak malodušcvni odpadek iz vclc-srbskih glasil, samo da ga zaluča v slovenske poslance in one, ki čutijo slovensko, ki svojega slovenstva ne prodajajo. V moralnem oziru sc torej v ničemer ne razločuje od nekdanjega -<Štajerca«, ki jc v slovenski besedi opravljal za avstrijski nemški režim in Nemce isti posel proti slovenskemu narodu, kakor ga danes opravlja »Slovenski Narod« proti slovenskemu narodu za velesrbski režim. Sploh ne razumemo, kako si upa ta list nositi še naslov »Slovenski Narod«, ko vendar dan na dan zanikava slovenski narod in napada tiste, ki se slovenskega naroda ne sramujejo. In to izdajstvo podpirajo šc ljudje, ki sc sicer pritožujejo proti centralističnemu režimul Taki ljudje drugega tudi ne zaslužijo, kakor da jih tepe bič, ki ga sami pomagajo spletati. Pokojni dr. Tavčar, obrni se v grobu! Lažniva poročila «Slov. Naroda«. Ve-likosrbin Aca Stanojević je dejal v debati o Reki, da slovenski in hrvatski oficirji stalno hujskajo vojake, naj se ne bojujejo in naj ne služijo v vojski. To je seveda izzvalo hrupne proteste v klopeh poslancev Slovenske ljudske stranke. -/Slovenski Narod« pa namenoma napačno poroča, da so poslanci SLS protestirali radi tega, ker da jim je Stanojević očital, da so slovenski poslanci protidržavni. Nikomur ne pride na um, da bi proti taki bedasti izjavi šc polemizirali. Napredna politika. Stranke, ki si na-devljejo iz demagoških razlogov priimek -napredne«, se v svojem časopisju borijo za življenje in smrt, istočasno pa pri volitvah skorc dosledno gredo skupai. -Jutro« in NSS se prav te dni po časopisju ljuto napadata, na Jesenicah pa so v bratskem | objemu postavili demokrati in narodni socialisti eno in sicer demokratsko volivno listo in v bratskem objemu tudi skupno volili. Čemu torej ta boj po časopisju? Na-prednjaki bodo dejali, da radi — načel. Svet se pa tem naprednim načelom smeje. Humor. V času, ko vodi Jugoslovanski klub najostrejšo borbo proti centralističnemu radikalskemu režimu, je »Kmetijski list« potegnil s . oje bravce z uvodnikom ^Klerikalci v objemu z radikali«. Dovolil si je to nehoteno pustno šalo iz razloga, ker jc baje g. Iskra, ki je bil obsojen v znani famozni konfidentski tožbi g. Ažmana, vložil prošnjo za pomilostitev in ga pravosodni minister zato ni dal še zapreti na ljubo pred sodiščem sicer ovrženi, pa ne še rešeni teoriji o avstrijskem konfi-dentstvu, Donlsl. Z Jesenic nam pišejo: »Še enkrat po-vdarjamo, da na razveljavljenju komunistične liste ni prav nič udeležena SLS. Zato so JDSarski lepaki o peklenskih nakanah ^kle-rikalcev«, ki jih je mrgolelo po jeseniških j plotovih samo ena izmed laži, ki priča o »kre-memtih« značajih JDSarjev. Pravtako moramo podčrtati, da jo okrog 40 takoimenovanih socijalistov bilo tako preprostih, da so res volili z jutrovskimi kapitalisti v sramoto in žalost delavskih sotrpinov. Če sedaj liberalci «roze, da nikdar ne bo na Jesenicah župana SLS, naj vedo. dn se naša stranka nikdar ni in ne bo ustrašila novih bojev kakor so no straši dela za dobro občinsko gospodarstvo. Maši možje so prestali preveč šikan in terorizma liberalnih mogotcev, da bi se ustrašili groženj sedaj, ko imajo celo večino. V naših vrstah ui značajev, katerih kremenitost bi se morala dejati v narekovaj. I/. Medvorfske občine. Močno nas jo razveselila novica, da se bo vendar uresničila želja, da dobimo električno luč. Kdo bi »e no voselil te prekoristne naprave! Koliko bi vsa občina imela koristi, zlasti na gospodarskem polju. Občina so hi dvignila. Nekaj življenja bi prišlo v občino in napredka. Pač imamo napredek v pijači in plesu. Plese mlado, plešo tudi staro. Le tako naprej naj vabi gostilničar mladino na ples! Za to jo denarja dosti! novtce. Edmund About: 43 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Domislil som se, da je gotovo lačen; бе bi ga zamogel s Čim potolažiti, bi me naj-brže še grizel, ampak snedel bi me nemara ne več. Imel sem nekoliko brane; to sem žrtvoval; žal mi je bilo le, da nimam stokrat več. Vrgel sem mu polovico svojega kruha; požrl ga je kot drobtinico: predstavljajte si kamen, ki pade v vodnjak. Žalostno sem opazoval ostanok, ki mi je še ostal zanj, ko sem opazil na dnu škatljo bel zavojček, ki mi jo vdahnil novo misel. Oil je arzenik, ki sem ga imel za svoje zoološke priprave. Rabil sem ga zn naga-ženje ptičev, toda nikak zakon mi ni prepovedoval, da ga ne bi smel spraviti nekaj gramov pod pasjo kožo. Moj nasprotnik je dobil apetit in je čakal samo še, da nadaljuje svoje kosilo. »Čakaj,« sem mu rekel, »ponudim ti jed, kakršna bo meni všečk V zavojčku je bilo krtkih petintrideset gramov belega, bleščečega prahu. Vrgel sem kakih pet aH šest gramov v malo jamico, napolnjeno s čisto vodo; skrbno sem pripravil psu njegov delež; počakal sem, da se je arzenik popolnoma stopil, namočil sem vanj kos kruha, ki ga je popil kot goba. Pes je skočil požrešno nanj in požrl z onim samim grižljajem svojo smrt. Toda zakaj nisem imel pri sebi nekoliko auiiunoe ali kakega drugega hujšega strupa kot je arzenik. Ura je bila že tri proč in silno dolgo sem moral čakati na uspeh svojega poskusa. Čez pol ure jo začel pes tuliti na vso moč. Nisem dosti pridobil; lajanje ali tuljenje, jezno ali žalostno vpitje, vse je segslo le do enega cilja, do ušes Hadži Stavrosa. Kmalu se je zvijala žival pred menoj; na usta ji je stopila pena; začela je vohati in se napenjati, da spravi strup iz sebe. Bil je zame lep prizor in užival sem ga z nebeško naslado; toda le sovražnikova smrt bi me bila rešila in smrt jo pustila nase čakati. Upal sem, da me bo, premagan vsled bolečin, pustil mimo; toda postavil se je proli meni in mi kazal svoj j grozeči in krvavi goltanec; vrgel sem mu I svoj žepni robec; raztrgal ga je tako živah-i no, kot prej moj klobuk. Nebo se je pričelo svetlikati in spoznal sem, da sem zastonj moril. Še ena ura in tolovaji bodo za mojim sledom. Pogledal sem proti tej prokleti sobi, ki sem jo zapustil brez misli, da se še kdaj vrnem vanjo in kamor me bo prignala nazaj moč enega psa. Hud naliv me jo vrgel na zeml jo. Kosi zemlje, kamni in skale so se valile okoli mene in ledenomrzla voda je padala name. Zatvomica je odnehala in celo jezero se je zlilo na mojo glavo. Stresel sem se; vsak val mi je vzel nekoliko telesne toplote in kri mi je poslala hladna kot jo imajo ribe. Pr gledal sem psa; stal je še vedno ob moji skali, se boril s smrtjo z odprtim gobcem in očmi, uprtimi vame. Vsak hip je imel končati. Odvezal sem svojo — Revizija obrtnih podjetij. Iz Belgrada poročajo, da je ministrstvo za trgovino in obrt ukazalo vsem pokrajinskim upravam in zbornicam, da izvrše revizijo vseh dovoljenj za otvoritev podjetij od 1921. do 1923. Vse osebo, ki so otvorile kako podjetje l:.ez oblastvenega dovoljenja, so kaznujejo in če so inozomci, iz-žonejo. — Uradniško redukcijo v ministrstvu та trgovino. V ministrstvu za trgovino je reduci-ranih skupno 300 uradnikov od dosedanjih 950. — Čo pojde po sreči, jih bo kmalu uanovo imenovanih kakih 500—600. — Za juvno nravnost na železnicah. Centralno tajništvo za zaščito nravnosti v Rimu jo na svoji zadnji seji med drugim sklenilo, da se obrne ua pristojne železniške urade s prošnjo, da prepovedo na železnicah prodajo tiska, ki žali vero in nravnost. — Umrl je arhivar vatikanskih arhivov comm. Emilio Runuzzi. — Prapor »Jadranske straže«. Notranje ministrstvo je dovolilo »Jadranski straži«, da si nabavi svojo zastavo: državna trobojnica r, buzdovanom kraljeviča Marka v morju in začetnicama J. S. — Nov radikalskt list. Radikalska mladina bo začela izdaajti svojo glasilo pod imenom »Omladina«. — Spomenica ameriških Slovakov. Zveza slovaških katoličanov v Ameriki je to dni naslovila na predsednika Češkoslovaško republike pismo, v katerem pred vsem svetom protestira proli postopanju s Slovaki v domovini, češkoslovaška vlada je objavo te* spomenice v Češkoslovaški republiki prepovedala. — Umrl jc v Pragi vseučil. profesor dr. I.eop. H е y r o v s k y, ki jo rad prihajal v naša slovenska letovišča in bil zelo naklonjen našim dijakom. Pokojnik zapušča dva sinova-vseučil. profesorja in je tast slov. odvetnika dr. E. S t a r e t a v Trstu. — Poročil se jo v Šmartnem pri Litiji g. Avgust Ogrizek, uradnik Gospodarske zveze z gdč. Marijo H o s t n i k , hčerko ondot-nega župana g. Leopolda Hostnika, našega odličnega somišljenika. Obilo sreče! — Konec novosadskoga mostu. Česar so so v Novem Sadu že dolgo bali, se jo 19. L m. zjulraj ob 3. zgodilo: Ledovje jo porušilo pilotski most čez Donavo, ki je vezal Novi Sad z Petrovuradinom. Iz vode šlrle le Še ostanki stebrov. Most jo zgradilo vojaštvo leta 1915, iu sicer je bila njegova doba namenjena samo za tri leta. Vzdržal je pa 9 let Prebivalstvo Novega Sada in Pelrovaradina ga bo težko pogrešalo. — Enotna organizacija avstrijskih katoličanov. Temeljem sklepov na lanskem velikem katoliškem shodu na Dunaju so avstrijski škofje na svoji konferenci sredi novembra 1923 določili pravila za enotno delovno organizacijo avstrijskih katoličanov. Po teh pravilih se združijo posamezne škofijske organizacije v Delovno skupnost v svrho enotnega nastopa v vseh važnih kutoliških vprašanjih; drugače pa ohranijo svojo samostojnost. Delovno skupnost tvorijo zastopniki posameznih škofijskih organizacij, in sicer iz vsake škofije ali deželo po trije zastopniki: en duhovnik in po en lajlk moškega in ženskega spola; razen tega po en zastopnik, oziroma zastopnica vseh velikih katoliških prosvetnih, človekoljubnih in stanovskih organizacij in končno en zastopnik katoliškega tiska in en politik, ki ga predlaga odbor, episkopat pa potrdi. Vsi ti delegati izvolijo izmed sebe vodslvo, t. j. predsednika, dveh podpredsednikov in zapisnikarja. Vodstvo nato imenuje episkopat. Sklepe Delovno skupnosti izvršuje centrala Kat. ljudsko zvezo. Delovna skupnost se je že organizirala. Vodstvo je sestavljeno sledeče: Kardinal nadškof dr. Piffl predsednik, generalni ravnatelj I. Fried in grofica L. Marschall namestnika, msgr. dr. Adamer in gospa poslauka Mikoln /.a zapisnikarja. Vodstvo zboruje te dni na Dunaju. Med drugim so na dnevnem redu šolsko vprašanje, prodiranje socialne demokracije in obrambno delo, tisk itd. — Kongres francoskega katoliškega dij*-štva. Francosko katoliško dijaštvo priredi svoj letošnji narodni kongres dne 2. in 3. marca v Nancyju. Med drugim bodo ua dnevnem redu razna strokovua vprašanja: zavarovanje zdravnikov in njih organizacija i. dr. — Dvo novi cerkvi v Parizu. V Parizn zgrade dve novi cerkvi, ki bosta obe posvečeni bi. Tereziji Deteta Jezusa. — Odprava verskih znamenj iz šol v Tnr* čiji. Turško prosvetno ministrstvo je odredilo, da morajo vso šolo brez razliko narodnosti ob petkih ostati zaprto in da se morajo iz vseh .šol odstranili vsa verska znamenja. Sv. stolico bo po vsej priliki vložila ugovor. — Gibanje graških gledaliških igralce*. Graski gledališki igralci so skrajno Oabo plačani in žive v obupnih razmerah. Zalo so uvedli boj za. izboljšanje položaja. Deželni glavar dr. Rintelen jo tudi sklical konferenco mestnih in deželnih zastopnikov, da se gledališčem odpomore, toda stvar se vleče. Strokovne organizacije gledaliških umetnikov so zdaj proglasile nad gruškimi gledališči bojkot za vse igralce. — Grof Manzoni т Moskvi. Italijanski pooblaščeni minister in poslanik v sovjetski republiki grof Manzoni jo minolo nedeljo prispel v Moskvo. Priredili so mu slovesen in prisrčen sprejem. — Za obvezno tolosno TZgojo. V českoslo* vaškem parlamentu je skupina poslancev vložila iniciativni predlog zn zakonito ureditev telesne vzgojo mladino. Predlog zahteva, da bodi telovadba in šport obvezna za vso mladino. Predlog zahteva, da bodi telovadba in šport obvezna za vso mladino broz izjeme, in sicer za moško do 24. leta, za žensko do 20. lota ozir. do materinstva. — Boj za dragocenosti v Tntankliameno-vom grobu. Med voditeljem izkopninske komisije in egiptovsko vlado se je vnel spor zaradi neke določbe egiptovskega zakonika, po katerem pripada polovica izkopanih vrednosti odkritelju, polovica pa vladi, če je kakšen grob že načet. Carter trdi, da velja ta slučaj za Tutankhamenov grob, egiptovska vlada pa trdi nasprotno, da grob še ni bil načet in da vsled lega tudi ne pripada Carterju nikaka odkopnina. — Zdravniški dom v Pragi. V Pragi se te dni ustanovilo zdravniško udrtiženje, katerega naloga je zgraditi v Pragi zdravniški dom kot sedež in kredišče vseli zdravniških organizacij v državL — Lcdona blokada v Vzhodnem morjn. V območju nemško vzhodnomorske obale so je nakopičilo toliko ledu, da je ves promet ustavljen. Mnogo parnikov je obtičalo v le-1 škatljo, jo prijel s svojima rokama in sem začel udrihati po živali s tako jezo, da mi jo sovražnik prepustil bojno polje. Hudournik ga je pograbil, ga dva- ali trikrat prevrnil ir ga odnesel, ne vem kam. Skočil sem v vodo; segala mi je do života; oprijel sem se ob skale struge; preskočil sem potok, dosegel breg, se otresel in zakričal: »Hura, za Marijanok Štirje tolovaji so vzrastli iz tal, me zgrabili za vrat in kričali: »Tu si torej, ubijalec! Pridite sem! Ga že imamo! Kralj bo zadovoljen, Vasilij bo maščevan!" Spoznal sem, da sem nevedo utopil svojega prijatelja Vasilija. Do tlstikrat, gospod, še nisem ubil človeka; Vasilij j bil moj prvi. Od tistega časa ser1 jih pobil še dosti, ko sem branil svoje telo in edino v silobranu; toda Vasilij je edini, radi katerega me peče vest, čeprav je povzročila njegovo smrt lo nedolžna neprevidnost. Saj veste, kaj pomeni prvi korak! Noben hudodelec, ki so ga vzeli policaji na višku njegovih hudodelstev, ne poveša glave bolj, kot sem jo jaz takrat. Nisem si upal pogledati dobrih ljudi, ki so me ujeli; nisem si upal prenesti njihovih očitajočih pogledov; občutil sem nepojmljiv strah in ves sem se tresel; vedel sem, da moram stopiti pred svojega sodnika in pred svojo žrtev. Kako naj pogledam v obraz Hadži Stavrosu po vsem tem, kar sem naredil? Kako naj pogledam mrtvo Vasilije-vo trup'o in ne umrjem sramote? Več kot enkrat so klccale noge pod menoj in če me ne bi bili suvali od zadaj tolovaji, bi bil ostal na poti. Prekoračil sem prazno taborišče, kraljev kabiijpt, v katerem je ležalo nekaj ranjencev in prišel sem ali pravzaprav padel sem po stopnicah v svojo sobo. Voda je odtekla in pustila mah na vseh stenah in drevesih. Ena sama mlakuža je še ostala na mestu, kjer sem odtrgal rušo. Tolovaji, kralj in menih so stali v krogu okoli neke sive, sluzaste stvari; pri tem pogledu so se dvignili lasje na moji glavi: bil je Vasilij. Bog vas obvaruj, gospod, da bi videli kdaj mrtveca, ki jo vaše delo. Voda in blato sta ga pokrila z grdo prevleko. Ali ste že kdaj videli debelo muho, ki visi tri ali štiri dni v pajoevini? Izdelovalec mreže, ki se ne more znebiti takega gosta, jo pokrije s siv-kastimi nitmi in jo spremeni v nepoznato maso; tak je bil Vasilij nekaj ur za tem, ko je večerjal z menoj. Ležal je deset korakov od mesta, kjer sem mu rekel z Bogom. Ne vem, čo so ga tolovaji prenesli z mesta ali se je sam prevalil tja v smrtnem strahu; vendar pa raje verjamem, da mu je bila smrt sladka. Bil je poln vina in je najbrže ugasnil brez boja. Moj dohod je pozdravilo mrmranje, ki ni naznanjalo nič dobrega. Iladži Stavros je, ves bled in z nagubanim čelom, šel naravnost proti meni, me prijel za levo roko in mo potegnil tako močno, da bi mi jo bil kmalu zvil. Vrgel me je s tako silo v sredino kroga, da bi bil skoraj stopi! na svojo žrtev: hitro sem odskočil nazai du. Na njihova zasilna znamenja so jim iz | Kiela poslali na pomoč vojne ladje, ki so re- | šilo iz ledu 30 nemških in skandinavskih ladij in jih dovedle v Kiel ter drugo vzhodne luke. — SOletnica iinajditelja antlpyrina. Te dni je praznoval svojo SOletnico iznajditelj splošno zuanega prolimrzličnega sredstva an-tipyrina: dr. Wilhe!m Filehne. Filehne je bil najprej praktičen zdravnik v Berlinu, potem se je popolnoma posvetil zdraviloznanstvu in bil dolgo let roden profesor na vratislavski univerzi. Po mnogih poizkusih se mu jo posrečilo sestaviti proti mrzlično sredstvo, znano pod imenom antipyrin, ki jo prineslo in šo prinaša olajšanje in rešitev milijonom bolnikov. Kakor znano, antipyrin bolezni, ki povzroča mrzlico, ne ozdravi, marveč zadržuje te mrzlico, s tem pa ohranja tcleeu moči. — Pomilosčena. Pravosodno ministrstvo Je pomilostilo na smrt obsojena zločinca Raj-ka Dujmiča iz Petrinjo in Nikola Erdeljca iz zagrebško okolice. Smrtna kazen so jima iz-premeni v 20 letno težko ječo. — Smrtna nesr V gozdu inž. Alberta Kolenca v Brežicah je posestnik Janez Erjav-šek, 89 let star, sekal drevje. Pri tem ga ]o veja padlega drevesa udarila po glavi. Delal jo še nekaj časa, nakar se je podal domov, kjer je še obedoval. Naenkrat pa je omedlel; odpeljali so ga v bolnico v Brežice, kjer jo čez 9 ur, ne da bi se zavedel, umrl. Zdravniki »o ugotovili, da je povzročila smrt krvavitev možgan, ki so se pretresle vsled udarca. Zapustil je /.eno in 3 nepreskrbljene otroke. — Prijazna no-'ovalca. Pri gostilničarju Tosipu Kambiču v Metliki je nočeval po imenom Holjevac Mladen, bančni uradnik iz Zagreba. Ko so ga hoteli zjutraj poklicati, je bila soba prazna, na postelji pa je bila sežgana nova odeja, 2 rjuhi in žimnlca, tako da ima gostilničar mesto zaslužka preko 1000 Din škode. — Neži Horvatovl pri Sv. Ani jo izvabila neka neznana potepenka poselsko knjižico in je pobegnila. Par dni nato je nočevala tujka, ki se jc legitimirala z ukradeno knjižico, pri posestniku Karlu Kovaču pri Sv. Lovrencu, kjer je ukradla gospodinji 2 svilnata naglavna robca, vredna 500 Din in pobegnila. — Razne nesreč*. Vrhovniku Martinu, zidarju pri gradbeni družbi Obnova na Fužinah, je padel kos železa na desno roko in mi' jo zmečkal. — Pri kr. šumski upravi v Kostanjevici je drvar Šinlič Anton pri vožnji drv padel in si zlomil nogo. — Pri stavbeniku Rudolfu Kiffmannu v Mariboru se jo zidar Tom-še Jakob globoko zbodel ob žebelj na desni dlani; nastala je infekcija rane. — Lang Josip, mizarski vajenec pri tvrdki Hochnegger et Wicher v Mariboru, je na potu proti domu padel na ledenih tleh in si zlomil levo nogo. Oddali so ga v bolnico. — Na žagi Viktorja Glaserja v Rušah je Žagarju Jilgerj^ Josipu krožna žaga zmečkala desno roko. — Matles Hinko, oskrbnik graščine Freudenem v Apačah, je jahal od nadzorovanja delavcev iz gozda proti domu. Na ledeni cesti je konj padel. Mattes je prišel pod konja in si je zlomil levo nogo ter se poškodoval po glavi. — Razne tatvine. Pri Antonu Pavliču v Voršincib jo vlomil njegov bivši hlapec in jo ukradel zlato verižico, ovralno iglo iz starega goldinarja in nekaj obleke v skupni vrednosti 1800 Din. — Hlapcu Ivanu Grabnerju v Ma-žah je ukradel njegov tovariš Jožo Skok iz jopiča usnjato denarnico z 110 Din in je pobegnil. Za nadomestilo mu je pustil svojo posel-dto knjižico. — Ukradena kolesa. Zendarmerija na Voj-(liku ima zaplenjena tri ukradena kolesa in sicer kolo \Vaffenrad Steyr št. 07, črno ple-akano opremljeno z gorskimi plašči, in pa 2 kolesa brez firme in številke( katere je tat že bržkone previdno odstranil), izmed katerih ima eden prostotek >Toksado«. Kdor pogreša podobno kolo, naj se zglasi pri omenjeni žon-iarmeriji. — Osebne novice s poŠte. Premeščeni so: tontrolor II. razr. Miroslav Brumat od poštnega ■avnateljstva na glavno pošto v Ljubljani; uprav-lica Frančiška Zinauerjcva iz Vojnika na Rečico 3ri Paki; poštarji (poštarice) VI. razr. Ivan Novak t Jesenic na Gorenjskem v Radoljico, Anica Kup-ieva z Rečice na Paki v Celje, Olga Goričanova iz Sombora v Maribor, Marica Kolarjeva z Rakeka r Novi Sad. Marija Kosjakova iz Maribora k Sv. Lovrencu poleg Maribora; začasni poštarici I. raz-*eda Mara Grimsova od Sv. Lovrenca poleg Maribora na Jesenice (Gor.) in Milena Mursova Iz Male Nedelje v Tuzlo. — Reducirani s pravico do pokojnine no: kontrolor I. razr, Evgen Križaj pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; kontrolorja II. razr. Iv. Napoinik v Ljubljani in Fr. Halner v Celju; kontrolor III razr. Matija Meden na ljubljanski kolodvorski pošti; činovnici II. razr. Marija Lichteneggerjeva v Ljubnem, Marija Nyklova v Ljubljani in činovnik II. razr. Ivan Nagu v Mariboru; činovnik III. razr. Fr. Žihclj v Gornjem gradu; činovnik (činovnicil IV. razr. Karel Ticicngru-ber v Mariboru, Matilda Dovžanova v Žužemberku, Marija Goričarjcva v Rimskih Toplicah; činovnici VI. razr. Malka Varganova v Mariboru in Terezija Vrančičeca v Novem mestu; poštar L razr. Robert Tominc v Mariboru, poštarica I. razr. Antonija Milavčeva na glavni ljubljanski pošti; poštarici II. razr. Marija Petschetova in Ana Rupar-jeva na glavni pošti v Ljubljani; poštarice III. razr. Frančiška Majdičcva v Kranju, Ana Moharjeva, Roža Lesičeva v Ljubljani, Antonija Pojctova in Krista Satllerjeva na glavni mariborski pniSH; poštarica IV. razr. Marija Narbcshuberjeva v Ljubljani. ooitar IV. razr. Ludvik Bonač na glavni ljubljanski pošti; poštarji V. razr. Miha Jazbec in 1 Fr. Kranjc v Mariboru, Ciril Havliček v Celju, j Rudoli Murmayr v Oplotnici ter poštarica V. razr, j Angela Mezetova v Dolenjem Logatcui poštar VI. j razr. Marko Miletiu v Ljubljani; poštarici Marija j Schlichova pri Ksaveriju v Savmski dolini in Lea Šotlova v Celju. Primorske novice. p Škof dr. Fogar. Minoli teden jo bil tržaški škof dr. Fogar v avdienci pri ministrskem predsedniku Mussoliniju. Tom povodom pišo »Goriška Straža«: >Kakor znano so zadnji čas motali tržaškemu škofu razni »prijatelji« polena pod noge, da ne bi mogel v Trst. Danes jo dejstvo: 1. da je imel okscelenca Fogar >exsequatur« — to jo vso pravice tudi od strani vlado — veljaven od prvih dni meseca decembra 1928 naprej, že pretekli mesec v rokah in da zasede začetkom posta svojo škofijo, 2. dr. jo bil tržaški škof še pred kratkim za gotovo kroge tako črn, da so se križali pred njim, danes se tudi križajo, a radi rešpekta.« p Kandidatna lista tirolskih Nemcev. Na zborovanju liberalne in ljudske stranko tirolskih Nemcev so postavili za nosilca lista bivšega poslanca Tinzln, ki je predsednik ljudske stranke. Ostala dva kandidata se še imenujeta. p Sijajna ifasistovska >zmaga« v Gorici. Nedeljskih občinskih volitev v Gorici sc je udeležilo od 6300 vpisanih volivcev le 1100, tedaj 22 odstotkov. Običajno je sicer prišlo v Gorici volit 80 odstotkov vollvccv. Kakor smo •Zo poročali, so vložili kandidatne liste samo fašisti, in sicer za večino in manjšino; drugo stranko so volitev sploh niso udeležilo. Umevno, da je bila ob takem položaju fašistovska >zmagac popolna. p Umrl je v Gorici 00 letni Alojzij Bratuž, zve3t Slovenec in narodni borec. štajerske novice. 3 Duhovniška vest. Župnijo Ljutomer je dobil g. župnik na Ponikvi Anton Kociper, župnijo Hočo pa g. Alojzij Sagoj, župnik pri št. Janžu na Dravskem polju. š Nov odvetnik v Mariboru. Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah se je preselil v Maribor odvetnik g. dr. Andrej V e b 1 e. Svojo pisarno je otvoril v prostorih nove palače Zadružne gospodarsko banke. G. dr. Veble je odločen pristaš SLS. š Nova bolnica usmiljenih bratov. V Ljutomeru nameravajo usmiljeni bratje v kratkem pričeti z zgradbo nove bolnice, ki bo zlasti velikega pomena za Mursko polje in Prekmurje, kjer ni bilo dosedaj nober.e bolnice. š Razstava gradbenih načrtov. Stavbena zadruga >Mojmir« v Mariboru priredi razstavo gradbenih načrtov v začetku meseca marca. Obenem se vrži anketa gradbenih zadrug Slovenije. š Slomškovo žepno nro je ponudil nekdo na prodaj za 1000 Din mariborskemu muzejskemu društvu. Ker društvo samo nima toliko sredstev, se je obrnilo do javnosti za podporo. š Zanimiva aretacija. Mariborska policija je aretirala razgrajajočega delavca Jerneja B. Ker jo bil zelo nasilen, ga nista mogla obvladali dva stražnika, zato sta dobila še pomoč dvojice drugih stražnikov, toda niti vsi štirje mu niso bili kos. Vlegel se je na Ua in stražniki so ga morali naložiti na ročni voziček ter ga odpeljati v zapor. š Za prehrano siromašnih otrok so se te dni otvorili v Mariboru dve ljudski kuhinji. Ena prehranjuje 305, druga 97 siromašnih otrok. š K poštni tatvini v Poljčanah se poroča dodaino, da je bil poleg že omenjenih predmetov ukraden tudi zavoj, v kalerein je bilo 54 različnih svilnatih robcev. Zavoj je bil naslovljen na trgovca Rudolfa Antončiča v Poljčanah. Robci so vredni 5600 Din. SfJ Kaj pričakuje Italija od Rusije. Švedski bankir A&borg, predsednik upravnega sveta rusko trgovske bauke v Moskvi, so je napram poročevalcu lista :>Cor-riere italiano« takole izrazil: »Razvoj gospodarskih stikov med Italijo in Rusijo Ima veliko bodočnost. Samo zato sem prišel v Rim, da študiram možnost tvorbe finančnega zavoda, ki naj podpira trgovsko in industrijsko razmerje med Italijo in Rusijo. Pred odhodom lz Moskve sem Bi zagotovil odobrilo ruske državne banke, koje udeležba je zajamčena. Ruski oficielni krogi so napravili name najboljši vtis. Gospodarski položaj Rusije je v Inozemstvu malo znan; vem pa, da je ustanovitev takega zavoda upravičena. Italija bo dobila lz Rusije lahko skoraj vse, kar potrebuje, prodvsem žito, premog in petrolej, prodala bo pa v Rnsljp lahko svoje industrijske izdelke: poljedelske stroje, tovorne avtomobile, električni material; seveda tndi produkte, kl jih jo že pred vojsko v Rusijo eksportirala, na primer južno sadje. Največje važnosti je pa vprašanje Izseljevanja Italijanov v Rusijo, posebno v pokrajino ob Črnem morju: tam je veliko obsežnega in rodovitnega sveta, kjer jo mo-demo obdelovanje še neznano. Podnebje j« I milo, pomorska zveza z Italijo lahka; Italijanske družino bi se v Rusiji uc čutijo tako osamljeno kakor so čutijo v Ameriki, in bi lahko postalo premožno v deželi, kjor so Italijani priljubljeni. —• 1 — Moje osebno prepričan jo mi pravi, dn moro Italija po svoji 1 geografski legi, po industrijski ln gospodar- ' ski organizaciji tor vslod svojega stalnosti dviganja imeti od gospodarskega razvoja j Rusijo večji dobiček kakor katerakoli drutrn država.* Rimski listi so Ašbergova izvajanja z voliklra zadovoljstvom ponatisnili. In bodo šli Italijani z njim lastno doslednostjo tndi takoj na delo. LJUBLJANSKI VELESEJEM IN MARIBORSKA RAZSTAVA. Leta 1922 in 1928 so se vršile v Mariboru Pokrajinsko obrtne razstave, kalero so pač bilo za Maribor kot obmejno mosto z močno razvito obrtjo in deloma tudi industrijo velikega pomena, niso pa Imelo pričakovanega uspeha tako moralnega kot materialnega. — Vzroki so bili različni, prireditve so se vršile v majhnem obsegu v šoli, obisk zelo skromen z ozirom na nezadostna sredstva za obsežnejšo reklamo, največ pa je k temu uplivnl sko-roda istočasno se vršeči Ljubljanski velese-jom s svojo širokopotezno organizacijo, kateri si je danes kljub svoji mladosti pridobil že evropski sloves, čemur jc pripomogel tudi internacionalni značaj. Iz navedenih razlogov, zlasti pn, da se ne cepijo gospodarske silo vsaj v Sloveniji in bi bilo predvsem umestno in koristno za našo industrijo, obrt in trgovino, da se koncentrira lo na enem samem mestu, je dosedanji odbor mariborske razstave, v katerem so bili zastopani najodličnejsi mariborski gospodarski krogi, likvidiral razstave za daljšo dobo let in sklenil, mariborsko pridobitne krogo pritegnili v celoti na Ljubljanski vele-sejem, ker ima letos dane vse predpogoje za izvršitev to velike naloge že radi svojih velikopoteznih naprav in centralne prometne lege. Velesejm v Ljubljani leta 1924 bo torej zrcalo napredka celokupne industrije in obrli Jugoslavije, posebno pa bo natančno zarisana ona necepljene Slovenije. Sejmišče bo pač premajhno, da zadosti vsem zahtevam za prostor, sigurno še bolj kot lansko leto, vendar pa kljub temu velesejmska uprava no namerava staviti novih paviljonov vsled današnjih visokih cen stavbenih materijalij in bo pravočasno prijavljene tvrdke, zlasti ono inozemstva, natančneje vzela v presojo, zakasnele prijavo pa najbrže sploh ne bo mogla vpo-števati. Dnevi od 15. do 25. avgusta bodo zopet nova, še večja manifestacija narodnogospodarske sile iu napredka. » * » g Kongres jugoslovanskih vinogradnikov r Zagreba dne 16. t. m. se je vršil v trgovski zbornici ob obilni udeležbi vinogradnikov, strokovnjakov in vinskih trgovcev. Predsedoval je g. ravnatelj Puklavec iz Maribora. Tega zborovanja se je udeležil kot zastopnik Jugoslovanskega kluba poslanec g. N e m a n i č. Program je bil jako obširen, zborovanje zanimivo. Vprašanje vinske krize je bilo predmet dolgotrajnega in vsestranskega razmotrivanja. — Istotako točka: Izvoz vina, nadalje vprašanje, tičoče se trgovske pogodbe SHS z Italijo. Tu je poslanec Nemanič poročal o stališču, ki ga je zavzel z vso energijo Jugoslovanski klub. Povedal je, da bo klub branil interese vinogradnikov ^ tem, da se izvoz naših vin v severne sosedne države pospeši, da bo stal proti vsakemu uvozu tujih vin, grozdja iu raznih likerov. Posebno jo poudarjal, da moramo biti vinogradniki pri pogodbi z Italijo zr.stopani po ! strokovnjakih in vinogradnikih samih, ki se naj zavzamejo za lo, dn se carina za izvoz zniža, a nasprotno za uvoz zviča. Zal, da je bil za tako obširen prgiam čas od 10. do pol 2. popoldne prekratek. Pa dobro 1 — začetek je storjen. g Kupovanje deviz in nvoz blaga h inozemstva. Finančno ministrstvo je odredilo, da se morejo za potrebo uvoza raznega blaga iz inozemstva kupovati devize v iznosu in valuti, na katero se glasi tovorni list. g Cene trboveljskemu portland eementu. Cene so z 20. .t m. sledeče: Din 78 za 100 kg v sodih frank« vagon Trbovlje, Din 72 za 100 kg v papirnatih vrečah vagon Trbovlje, Din 66 za 100 kg cementa brez embalažo franko Trbovlje. Pri odjemu od manj kot 5000 kg se zvišajo cene. za 8 Din pri 100 kg. g Izvoz jajc iz naše državo. V preteklem lotu se je iz naše države izvozilo 2100 vagonov jajc. Posamezne pokrajine so Izvozile sledeče množine: Slovenija 260 vagonov, Hrvatska in Slavonija 690 vagonov, Bačka 690 vagonov, Banat 200 vagonov, Srbija 150 vagonov, Bosna 110 vagonov. BORZA. Curili, 20. febr. (Izv.) Pošta 0.0170, Kalija 21.85, Berlin 0.000000125, London 24.85, Ne\vyork i 578.25, Pariz 23.95, Praga 16.70, Dunaj 0.008105, . n.-a. K 0.008105, Belgrad 7.15. Zagreb, 20. febr. (Izv.) Pc«ta 0.2650—0.2950, 1 Italija 3.40—0.45, London 841.50—344.50, Newyork 78.87—79.87, dolar 78, Pariz 8.3250—8.8750, Praga , 2.31-2.3-1, Dunaj 0.11-0.1131, Curih 18.775-18.90. Na včerajšnji zagrebški predborzi so vse tuje valuto in devize po divjem dvigu prejšnjega dno zopet padle. Padanje se je nadaljevalo do sklopa. Na curiški predborzj so je dvignil dinar od .725 na 7.30. A na sklepni borzi je zopet padel na 7.15. Zaio so se vsa 1цја plačilna sredstva po sklepu borze zopet opomogla in eo ostala precej čvista. I m novtee. lj Za prireditev v prid splitskim pogoreN uem, kl se vrši 25. t. m. v dvorani >Uniona« so je vršila včeraj seja damskega komiteja, ki po svojih pripravah obeta, da bo prireditev! odlična. — Uvodoma bo Imel gosp. komerva-lor dr. Fr. Stole kratko predavanjo o zgo-dovinsko-umetnostnem pomenu Splita in nje-« govih spomenikov. Pri prireditvi bosta sodelo. vala operna pevka gdč. Z i k o v a in operni poveo gosp. Šimenc. Dekoracijo bosta vršila slikarja brata Kralj. — Odbor. lj Občinski svet. Predsedstvo mestnega magistrata sporoča, da se na prošnjo načelnika kluba občinskih svetovalcev JDS g. ob-člnskega svetovalca Josipa Turka za danea določena seja občinskega svela ne vrši, temveč so preloži na začetek prihodnjega tedna. Dau in ura sejo se pravočasno objavi. lj Zahvala. Za vse izraze simpatij, ki sfl mi jih slovenski krogi, posebno znanstveni, literarni in akademski, pokazali povodom mojega imenovanja na strassbourško univerzo, so ob svojem odhodu iz Ljubljano prav toplo zahvaljujem. Med njimi prežite dni bom ohranil vedno v najlepšem spominu in tu navezane stike bom gojil nn svojem novem mestu naprej v prepričanju, da bodo v skupno korist obeh prijateljskih narodov. Lucien Tesničre. lj Porotno obravnavo. Pomladansko po. rotno zasedanje ljubljanske porote ве otvori v lorek, dne 4. .marca. Do sedaj so razpisani lilo slučaji: torek, 4. marca Snjovie Franc, uboj; sreda 5. marca Ložar Jožo, težka telesna poškodba; četrtek 6. marca Zarn Otokar, zloraba uradne oblasti; sobota 8. marca Suban Ivan, Suban Alojz, Stanko Hočevar, Mnrlo Kober in Alojzij Kosmin radi tatvine. — Pride pa na vrsto še več slučajev, ki pa šo niso točno določeni. Med temi pride tudi na vrsto slučaj očetomorilca Jerina na Viču. lj Carinska konferenca v Ljubljani. Pri« hodnja carinska konferenca so bo vršila dno 22. februarja 1924 ob pol 6. popoldne v posvetovalnici Trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani. lj Paaito na pse! Na Celovški centi jo na hodniku ugriznil učenko Elo Burger v levo nogo pes vpokojenega železničar;a Aniona SIov-nika. Pes je sicer precej hud in tudi popadljiv, vendar pa se je ugotovilo, da ni sumljiv glede steklino. lj Iludi ponočnjaki. V bližini živinske bolnice so je razhudil v vinskem razpoloženji! neki livar iz Poljan. Razbil je šipo na bolnici, nalo pa jo klical z znanimi klici ">Am lriks< toliko časa stražnika na korajžo, dn ga je ta res našel in ga prijel. — Neki slega 7ia železnici jo tudi razgrajal toliko časa po raznih gostilnah, dokler ga ni v neki gostilni aretiral stražnik in sicer na zahtevo goslov, ker jo žo prenesramno in pregrdo preklinjal. — V Krap-Sovi kavarni se je spri neki znan gost zaradi policijske ure. Končno je šel v drugo kavarno, kjer so ga zopet zavrnili, kar jo moža tako razljutilo, da so morali poklicati stražnika, ki ga je od vedel. lj Policijske ovadbo. V zadnjih 24 urah so bile vložene 3 ovadbo radi izgredov v gostilni, 3 radi kal jen ja nočnega miru, 10 radi ceslno. policijskega reda, 3 radi prekoračenja policijske ure, 11 radi prestopka pasjega konlu-maca, 1 radi nodoslojnega vedenja in 1 radi poskušenega samomora neke starejše osamelo ženice. Mladino ljubljanskih srednjih in slrckovniH 2oI opozarjamo na VII. muzikalno predavanje, ki sc vrši pod naslovom .Mladinska pesem, v ne. deljo, dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne v Filhar« monični dvorani. Natančnejši spored priobčimo jutri. Osrednja odbor ljubljanskih prosvet ima v petek ob 8. uri zvečer sejo v konsumu. Ker joi 1 na dnevnem redu zelo važna zadeva, prosim pot« noštevilne udeležbe. — Predsednik. Prostovoljno gasilno društvo Jcžica priredi v nedeljo dne 24. t. m. prcdpuslno veselico v prostorih gospe Franje Cunder na Ježicl. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovensko zdravniško društvo. — Znanstve« na seja v četrtek, dne 21. t. m. ob 5 popoldni v ženski bolnici. Predava dr. Ivo Pire; Meto« dika in lohnika zdravstvene propagande. Demonstrira dr. P. D c f r a n c c s c h i kirurgične in ginekološke slučaje in dr. M. A m b r o ž i č inlan-tilen skorbut in intrakutano vakcinacijo, Nabtr.ljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani poziva svoje člane, da nemudoma, najkasneje pa do konca februarja, oddajo pri blagajni nabavne knjižice. Oni, ki se ne odzovejo, zgub« pravico do dividendc, ker jo pozneje nc bo tno^ goče vračunati. Strokovni tc£aji na Grma. Vsled ncpriklad« nega vremena se niso mogli vršiti strokovni tečaji v kmetijski šoli nn Grmu v času od 18. do 25. t m. ter sc vrše v prlčetku prihodnjega meseca in I sicer: Vinarski tečaj dne 1. in 2. marca; sad|arslri { tečaj dne 3., 4. in 5. marca; tečaj za pridelovanje in vporabo krme dne 6., 7. in 8. marca. Poziv vsem vpokojencem, njihovim vdovam ln sirotam ler nezgodnim rentnikom v celi Sloveniji. Ker se še do danes niso uredile pokojnine starih vpokojcncev, njihovih vdov in sirol vteh vrst ter nezgodnih rentnikov, vas opozarjamo ta sedaj, d» bodite pripravljeni na skupni prolestni shod, katerega »kličemo v Ljubljani. Dan in uro bomo pravočasno naznanili po časopisih. — Koalicijski adbor VBOkojaM«« kili časih prevzel in dovršil ponosno Btnvbo nov«' livarne. Sevedn bi vseh teh novih lepih čudežev ne bilo, da se ni tega novega podjetja lotilo roeno domače podjetje uglednih mož, katerih imena nam jamčijo za solidnost in razvoj v tej industriji. Dan razstavo so šo objavi. 079 Rok z:i določitev napovedi zn. dohodnino poteče koncem februarja. Do tega dne mora vsakdo, kdor že plačuje dohod ni uo, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da so izogne zamudnim posledicam g 205 zakona o osebnih davkih Za sestavo jo nujno potrebna knjižica: Žtin: Osebna dohodnina, ki stane Din 10, po pošti Din 1.50 več. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. papeža. c Kardinal OTonnel v St. deželi. Prejšnji feden je obiskal Sv. deželo bostonski nadškof kardinal 0'Connel. Povsod! je bil slovesno sprejet, posebno pa v Jeruzalemu. Obeda, ki ga je jeruzalemski patriarh priredil kardinalu na čast, se je vdeležil tudi visoki komisar in drugi zastopniki vlade in oblasti. Iz Palestine ве je kardinal odpeljal preko Jaffe v Carigrad. dvakrat na gručo fantov kar na slepo. In slučaj jo hotel, da jo obakrat zadel Ivana TrobcvSka in sicer v stegno in hrbet. Vendar pa ga je k sreči zadela vselej le po ena šibra tn sto obe poškodbi lahki. TrobovSek pravi, da jc Cul besede ?nišrmi<-, kar nnj pomeni ciljni •, nakar so njegovi tovariši, ki so ta izraz razumeli, odskočlli, on pa, ki ni vedel, kaj to pomeni, jo obstal in bil tudi zadet. Zbežal jo še le po prvem strelu, zato jo dobil drugega v hrbet. Bodljaj je bil obsojen samo na pet dni zapora, ker se je senat uveril, da mož ni namenoma poškodoval fautn in je hotel fante lo prepoditi, da bi imel mir. Prosveta. pr Proslava 100 letnice rojstva B. .Smetane т Ljubljani. Začetkom meseca marca t. I. se proslavi stolctnica rojstva davnega češkega skladatelja Bcdriha Smetane in siccr priredi tretji dan proslave »Zveza godbenikov za Slovenijo« sinfonični koncert, na katerem bo izvajal pomnoženi orkester Narodnega gledališča v Ljubljani ciklus sinfoničnih pesnitev *Mn vlast«, Konccrt sc vrši v ponedeljek, dne 3. marca zvečer. pr Bclgrajska kralj, akademija znanosti. Dne 18. t. m. se je vršila v Belgradu plenarna seja kralj, akademije znanosti, na kateri so izvolili več novih rednih ln dopisnih članov. Redna člana sta postala Milan Milankovič, profesor matematike na belgrajskem vseučilišču in kipar Ivan Meštrovič; dopisni člani pa: književnika Ivo Vojnović in Jovan Ducič, dr. Ferdo šišič, profesor zgodovine na zagrebškem vseučilišču in geolog Katzer, ravnatelj deželnega muzeja v Sarajevu. Slovesen sprejem novih članov so vrši dne 7. marca t. I. pr Za znanost. Ameriški bogataš Morgan se je odločil odpreti bogato knjižnico svojega očeta učenjakom vsega sveta in je knjižnici vrhtega še naklonil letno podporo v znesku poldrugega milijona dolarjev. Vrednost knjižnice Morganove cenijo danes na 7 milijonov dolarjev. Narodno gledišče Dramska ljudska predstava po nizkih cenah to v četrtek dne 21. t. m, ob 8 zvečer. Vprizori fle po dolgem odmoru Molnarjeva zabavna slikovita in duhovita igra »Lfliom«, V odgovor oSlov. Narodu« in v vednost javnosti glede dne 15. februarja 1924 odpovedane dramske prcd*tave «NJU« Izjavljam, da mi jc gledališka uprava istega dne izročila notico, katero sem takoj neeel v uredništvo »Slov. Naroda« in )o izročil lam uslužbeni dami. Ker pa je notica po krivdi nrednUtva izostala, je isto zvalilo vso krivdo na podpisanega slugo Narodnega gledališča, češ da jc sploh ni dostaviL — M a s t n a k , sluga Nar. gledališča v Ljubljani. Meteorologično poročilo l.jnbljann 30ti m n. m. vli, Normaina barometerska višina 736 mm. L'aio-mfcter v mm t'iil!irum ihternnon v O JLoC/iO-meter v V Cae opkeo-vauia •N»bo, vetrov l'ftOftVIU« v mm megla zahod Za postno tn velikonočno dobo priporoča Jugoslo-vnusk» knjigarna v Ljubljani cerkvenim »borom sledeče skladbe: Adamič K.: Velikonočne pesmi za mešani zbor. Part 16 Din, glasovi po 6 Din. Melodijozni in vseskozi lahki nnpevi, posebno podeželskim zborom primerni. Foerster A.: Lamentacije In očitanja za mešan? zbor. Part 8 Din. Izredno lepa in učinkovita napeva, posebno »Očitanja c. ffladnik: Velikončnc pesmi in Regina coeli za mo. Sani zbor. 8 Din. Lepi in lahki napevi; za podeželsko zbore. Hribnr p. Angelik: Postni in velikonočni napev? za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi po 10 dinarjev. Zelo lepi napevi, še posebno postni, brezdvomno najlepši, kar jih je t P. Angelik sploh zložil. Kimovec Fr.: Rihar ronnt.us za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po 8 Din. Zbirka obsega več postnih in velikonočnih pesmi (Riharjevih) med temi tudi en križev pot. Premrl St.: Slava sv. Križu. Postne pesmi za mc> šani zbor. Part 14 Din. Zelo lepi napevi; za vsake zbore pornbni. Sattner p. Uugolin: Postno pesmi za mešani zbor, Part. 30 Din (samo Se nekaj izvodov v zalogi), glasovi po 6 Din. To pesmi spadajo med najlepšo slovenske pesmi sploh Sitherl-Premrl: 15 velikonočnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Gerbičevi, Vavknovi in drugi napevi) za mešani zbor. Pnrt. 80 Din, glasovi po 4 Din. Nedelja, 24. februarja: r.Lumpacij vagabund«, fmrka K petjem v treh dejanjih * prologom. Začetek ob 4 uri popoldne. Dvorana bo zakurjena. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej vsak dan od 5. do 7. ure zvečer In v nedeljo od 10. do 12. ure dop. in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, IT. nadstropje!. Prosvetna zveza v Ljubljani. Socialno-političnl tečaj. Vsem priglašen-cem socialno-političnega tečaja Prosvetne zveze sporočamo, da se bodo ta predavanja vršila pod imenom diskusijski večeri vsak pe-fek ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma Miklošičeva c. 5. Tečaj se vrši v sporazumu z Slov. kat. akad. starešinstvom. Prosimo vse priglašence, naj se predavanj polnoštevfl-tto in točno udeležujejo. — Tajništvo Prosvetne. Društva pozor! Vsa v Prosv. zvezi včlanjena društva, ki prirejajo gled. igre in koncerte, pa še nimajo potrdila od Pokrajinske uprave, da so njihove prireditve deloma oproščene veseličnega davka (namesto 20 odstot. Kazne sodbe. France Zupan iz Golega rela je bil obsojen radi težke telesne poškodbe na 5 mesecev težke ječe z raznimi dodatki in pribolj-ški, ker jo sunil 17. novembra 1923 zvečer Petra Jerica z nožem v hrbet. Sprla sta se pred nekim znamenjem na poti domov radi neke malenkosti, ki. pač ni bila vredna takih posledic in stroškov. — Dne 18. novembra je prišel orožnik France Skok k vulgo Mlakarjevim na Gozdu, da aretira domačega fanta, ker se je udeležil pred kratkim hudega vaškega pretepa, pri katerem sta bila dva fanta težko ranjena, več pa jih je odneslo lažje poškodbe in batine. Sestra Reza Sprnlc, kateri je rekel orožnik, da naj prinese bratovo obleko in čevlje, se je tako razjezila, da je ozmerjala orožnika 7. besedami: >Kje je pravica? Samo n«?e fante zapirate, drugih pa ne vidite. Kaj racne briga vaša obtožnica.«. Obtožcnka se je zagovarjala, da je bila tako razburjena, da se je vsa tresla ia da »ploh ne ve, kaj jo govorilo, kar ee Je tudi ugotovilo. Obsojena je bila na 10 dni zapora in Zdaj leva roka je sledila se z milom-Zlatorog-umila, Ne mislite, da to je šala-koj roka bela je postala. ■ Dragi liv mariborske gvonarnn :Osserva-fore Romano« priobčuje poročila o proslavi druge obletnice kronanja Pija XI. iz vseh delov in dežel sveta. Povsodi so se slovesnosti udeležili tudi zastopniki vlade in državnih oblasti ter se je ob tej priliki zopet pokazalo, da se svet zaveda visokega poslanstva rimskega plačajo samo 10 odstot. od vstopnice), opozarjamo v njihovem lastnem interesu, naj si to potrdilo nemudoma oskrbe potoni Prosvetne zveze v Ljubljani (Miklošičeva c. 7), ker nam bo v kratkem najbrž nemogoče posredovati pri dobavi takega potrdila. Slroški za potrdilo in poštnino znašajo Din 30; znesek se pošlje Prosvetni zvezi, — Tajništvo Prosvetne. mora plačati etroške in takso BO Din. — V Stranjah eo prišli okoli polnoči 30. septembra 1923 vaški fantje pred hišo posestnika Primoža Bodljaja. Začeli eo okoli hiše razsajati in so klicali: Auf biks! Primož, ven pridi! Primož se jih ni ustrašil in jc šel a sinom ven. Toda komaj sta stopila prod hišo, je začelo leteti nanju kamenje kot toča. Primož pa je skočil v hišo, pograbil svojo puJko, jo nabil s Sibrami za lisice in šel zopet ven. Zunaj je ustrelil Razstava novih zvonov v Mariboru. Sloves, ki ga je širom ožjo domovine napravil prvi srečne uspeli liv novo mariborske zvonarne >Zvonoglas-je vzbudil tako splošno zanimanje, da se je lastni, štvo odločilo priredili prvo razstavo dosedaj izgo-tovljenih zvonov. Raslova bo splošno pristopna in tako urejena, da se bodo udeleSniki lahko sami prepričali, kaj zamore iz raznih surovih kovin in zemlje vstvariti v tej industriji vešča roka mojstra livarja. Pri tej priliki bodo lahko občudovali tudi tehniko gradbenika (V. Nassimbenija), ki je v tež-