.Slovenski Narod1 LJubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: celo leto......K 24 — . celo leto......K 22 — pol leta........12— pol leta........11 — četrt leta........6*— četrt leta........ 550 na mesec......., 2— 1 na mesec........190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KraHova »lic« ti. 5, (v pritličju levo), taltlea it. 94. Inseraii veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ŠL »5. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto K 25— Celo leto.......K 28— pol leta.......»13* četrt leta........6 50 na mesec........ 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka* UpraTsištTo: Hnaflova a lica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 -----— i ii ----1--------------------------— i Ljubljana ali mt? Po neprijetni stagnaciji je naše vseučiliško vprašauje — vsled zunanjih impulzov, kakor žaiibog Šo vsakokrat — zopet enkrat stopilo v akuten stadij. Zato se nam ne zdi ravno neprimerno, če podamo v naslednjem par odkritih, svobodnih in za nikogar obveznih glos k temu našemu nerečemu vprašanju. Potrebno so nam zdi sledeče razmotri van je že za-radi tepa, krr smo z našim vsončili--kim vprašanjem baš sedaj prišli v položaj, ki se nam zdi višek naše kulturne brezsmotrenosti in naše po-,;firnp razmišljenosti. Danes se ved-■ » bolj zapušča stara zahteva po \ >»■-H liscu v Ljubi ja ii i in kaže se na Trst kot sedež našega bodočega visokega učilišta. Mise] sama na sebi sicer ni nova — stara je že par l°t — a ^alizacija te misli stopa bas sedaj *ako silo na dan. da si je vredno liže ogledati razloge, ki se navajajo a njo. Ljubljana -— pravijo borci za vseučilišče v Trstu — nima p red po -- oje v za vseučiliško mesto. Preveč je aloinestna. ima preozek milije, ravo provincijalno gnezdo je i i ka-or tako lepo poje narodna pesem Ljubljanca, dolga vas«. Ta motiva-ija — bi človek mislil — se lahko -abi le kje izven Ljubljane same, ali saj izven Kranjske. A niti Ljubljan-tni se temn ne vpira.ro; saj je po-*sla med rojenimi Ljubljančani že Kaka rodoljubna navada, smejati >p »obmejnim Slo\eneem«. č^ govo-' z navdušenjem in upom o naši slovenski ^metropoli«. Ce je vse to, kar ■■♦ Ljubljani očita, res kar pa je •ialeč pretirano potom bi to dokazalo kvečjemu, da Ljubljana uni-rzr sicer ne zasluži, da je ni ravna edna, da pa jo krvavo potrebuje. 'Ialomestno^t Ljubljane ni prav no-ena ovira za vseučilišče, saj bo vendar naloga univerze, da to malo-'nost odpravi. Naloga univerze !. da bo dvignila in razširila oni <>zki milije, ki se Ljubljani očita; to nalogo bo morala izvršiti in jo tudi saj jc moč tako eminentno kulturna faktorja, kakor je univerza, baš . da si sam ustvarja svoj lastni '"ilije, da daje duševni in kulturni -liki -vojega obližja izrazito in jasno arvo in vsebino. S tega stališča je \^rza kulturna potreba za Ljubljano, ravno tako pa tudi za vso Slo-ensko, ki ji je Ljubljana naravno n faktično središče skoro da že v vseh rečeh, v kulturnih pa na vsak način. Potreba tudi za našo znanost, ki se posebno v zadnjih desetletjih Tako veselo razvija, ki pa je danes dosegla že tak stadij razvoja, da bi ji bila domača univerza potreben in blagodejen korektiv. In bas v Ljubljani imamo nad stoletje staro, nepretrgano tradicijo naše domače znanosti. Pravijo tudi, da bi univerza v Ljubljani »orala parirati klerikal-cem in kakšnega pomena bi naj bila za nas univerza, na katero bi kleri-kalei v slučaju potrebe |>oslali kmete z prorjačami (Haprenhofer v Grail-cul. V zvezi s tem je tudi boj za to. \ vi.»vensko univerz«* ne >prej ine bogoslov ska fakulteta, ker bi sicer univerza bila že na zunaj klerikalna. Vsi ti ljudje pa ne pomislijo, da je snovanje univerz brez bogo-slovske fakultete vsled temeljnih državnih zakonov nemogoče; tudi ne uvidijo, da se nam Slovencem ne bo posrečilo, kar se niti Cehom ni. Sieer pa univerza še dolgo ni klerikalna, če ima tudi bogoslovsko fakulteto. Tudi treba pomisliti, da s»a jurist in filozof, posebno pa zadnji, v mnogih strokah naravnost navezana na pomoč in svet znanstvenika teologa. Bogoslovska fakulteta pa bi bila tudi potreben korektiv za naprednost in evobodouiiselstvo ostalih fakultet; ž njo bi se svetne fakultete naravnost prisilile, da bi dvignile boj za j naprednost - in »svobodno misel« nad današnji nivo kričavega otepanja in demogoškega frazerstva. Tako bi že sama eksistenca teološke fakultete naši univerzi bila vodna garancija za njeno v resnici znanstveno višino. Življenje in napredek znanstva je le v vodnem, živahnem boju, ne pa v neomejeni in mirni samovladi, ki povzroča zaspanost in zastanek. Ljudje, ki bi se zadovoljili s slovensko fakulteto v Trstu, pravijo, da v Ljubljani ni mogoče popolno slovensko vseučilišče, ker ni pogojev za medicinsko fakulteto. O tej stvari pa ni treba mnogo besed. Š<» prodno bomo in i imeli na naši domači univerzi prvega izrednega profesorja, bo zagrebška univerza imela medi-einsko fakulteto - in Zagreb nam je bližji ko Gradec. Za sedaj se zadovoljimo z zahtevo po treh fakultetah v Ljubljani :ko bodo te urejene in uspevale, se bo najlepše pokazalo, ali je tudi medicinska fakulteta možna, pred vsem pa, ali jo je treba. Vse, kar smo doslej navedli za Ljubljano, govori posredno tudi proti Trstu. Naravnost proti Trstu pa govori par tehtnih nomiselkov, ki se nikakor no sinejo prezreti. Trst je res da velikansko trgovinsko središče nelo za Slovensko, ampak za mnogo večje okrožje, v resnici pa leži ob periferiji našega ozemlja in le politična kratkovidnost je, če zahtevamo svoje kulturno (in s tem narodno!) težišč*« na periferiji. Ce položimo svoje kulturno težišče na periferijo v Trst, Ik> Ljubljana postala še bolj provincijalna, ko že itak je, v tem trenutku bodo Ljubljana in ž njo vred vse »province« izročene na milost in nemilost klerikalizmu iu nem-štvu. Za Trst govore nekateri tudi iz sledečega vzroka: samostojna slovenska znanost je nemogoča in zato je potrebno, da se naslonimo na ostale slovansko univerze, pred vsem, da stopimo v ozek dotik z ostalimi Jugoslovani, kar pa jo najlažje baš v Trstu, ki postaja vedno bolj naravno središče dela Južnih Slovanov. Ce pa se vržemo res s tako silo (in s to motivacijo) na Trst; potem smo podobni človeku, ki je šel z družim* in premoženjem sedet na sosedov prag, svojo zemljo in ;?vojo hišo pa pustil nezavarovano in prazno, tako da se je jo brez nevarnosti in truda polastil tujec. Prodno se hočemo tako zelo približati ostalim Južnim Slovanom, je vendar naša prokleta dolžnost, da si zavarujemo hrbet, da napravimo sami doma red; si«**»r bi se nam po pravici očitalo, da smo brez boja zapustili svojo za vso južno Slovane važne postojanke in »od-vandrali« k srečnejšim jugoslovanskim bratom. Kdor dela posete, mora biti vedno pripravljen na to, da se mu posel vrne; in če ni, se mu po vsej praviej lahko očita dobičkarija in umazano**!. Tega Slo\ enei pri vsej naši jugoslovanski navdušenosti ne smemo nikdar |x>zabiti. Akuten je postal kli*- po Trstu v zadnjem času, odkar se je — vedi Bog od kod — razneslo v našo javnost mnenje, da so šanse za nas ugodne, ker nas vlada potrebuje v Trstu proti iredenti. Tako je iz naše eminentno kulturne zahteve postala V»o-hlevna politična »krav iea«, mi pa se niti ne zavedamo sramotne in ponižujočo v loge, ki nam jo s tem imputira vlada i n kateri molče pritrjujemo sami. Zato, da služimo v Primorju vladinim interesom, nam kot nagrado ponuja to, kar sinemo itak zahtevati, no da bi za to obljubljali kake hlapčevske usluge, no da bi so za to ponižali do vloge vladinoga tolkača. Za to smo vladi dobri, da nas, kadar nas potrebuje, izigrava proti drugim narodnostim in razdvoja tako dva naroda, ki bi se po svojem naravnem iii političnem položaju morala skupno bojevati proti vladi. Nele, da. vlada s tem imputira sramotno nalogo za naš znanstveni inštitut, ki #a namerava v ta namen osnovati (in mi ji v to molče pritrjujemo), tudi namen vlade je prozoren. Duo bus litigantihus ... težišče vsega našega narodnostnega boja bi se na ta način premaknilo na našo naj skrajnejšo periferijo, tik ob valove Adrije. ozemlje med Trstom in Karavankami pa hi postalo toliko prazno, da bi se lahko svobodno in nemoteno razmahnila germanizacija in klerikalizem. In ravno ta periferija je za naš narodnostni hoj najneugodnejša. Vse naše in najboljše silo treba koncentrirati na severno periferijo, kjer je za nas in za vse Ju gosi o-v a ne nevarnost največja, kjer se moramo bojevati popolnoma sami. 8 tega stališča bi bilo najbolj »politično« zahtevati slovensko univerzo v — Celovcu; ker pa je o tem diskusija nemogoča, prihaja za nas edinole še Ljubljana v vpoštev, kjer nam je vseučilišče življenjska potreba, kjer so zanje dani tudi dovoljni predpogoji. Drugačne potrebe imamo v Ljubljani, drugačne v Trstu. V Ljubljani smo upravičeni zahtevati ustanovitev univerze, to smo v svojem dolgem boju zanjo že dovolj dokazali, v Trstu nas bo vlada \ svojem lastnem interesu morala podpreti, če smo ji res tako ljubi in dobro došli. A" Trstu imamo Slovenci naravno zaveznike v ostalih Jugoslovanih, torej nismo sami. Vrhu tega treba pomisliti, da je narodnostni boj v Trstu gospodarski boj in da je nesmiselna anomalija vreči znanstveni zavod v tak boj, da je kratkovidnost pričakovati od znanstvene institucije uspehov v gospodarskem boju. Geslo »Trst« pa ima tudi praktično slabe posledico. Komaj se jo zanimanje za »slovensko vseučilišče v Ljubljani« s trudom in težavo spravilo v širše kroge, pa že prihaja novo geslo: »Xe Ljubljana. ampak Trst«. S tem se krši enotnost našega boja za slovensko vseučilišče, ravno ona enotnost, ki bi naj temu boju dajala odločilno moč. Vidi se pa tudi, kaj nam danes v vseučiliškem vprašanju najbolj manjka: jasno spoznan cilj in sistematično, enotno delo, da ga dosežemo. _ Klerikalci in uffiellstoo. V ljubljanskem občinskem svetu se je dr. Triller energično oglasil proti nečuveni in brezprimerni korupciji, ki jo je klerikalna strahovlada s podporo barona Schvvarza uvedla v deželnem šolskem svetu. Možati nastop dr. Trillerja jo klerikalce hudo spekel in »Slovenec« je po jezu-vitsko skušal opravičiti deželni šolski svet glede preziranja terno-pred-logov pri imenovanju mestnih učiteljev- v Ljubljani, toda samo v dveh slučajih, ne pa tudi grlede tretjega slučaja, namreč glede imenovanja učitelja (ne vaditelja) za nemško šolo v Ljubljano. Ta slučaj spada med najhujše in najgrje krivice, kar jih je že storil deželni šolski svet. Za to mesto je dež. šolski svet imenoval človeka, ki sploh ni bil v terni, ki je uotorično skiajno slab učitelj in ki je bil že večkrat v disciplinarnih preiskavah. Toda ta človek je nomškutar, ta človek je kakor drugi brezznačajneži obrnil plašč po vetru in postal klerikalec in zato je seveda delal ves aparat za njega, nadučitelj v Loškem potoku gospod Ferdo Wigele, ki je bil prvi v terni, ki je priznano odličen učitelj in uživa splošen ugled, ki je mož, kateremu se omenjeni klerikalni nemška t ar še primerjati ne sme, ;je pa propadel. Tako se godi dandanes značajnomu naprednemu učitelju v deželi brezpravnosti, korupeije in de-* moralizaeije, v kranjski deželi. Nadučitelj Wigele je tekom ene* ga leta prosil že na pet krajev, izdal torej že za same kolke pet kron, a povsod je propadel edino in samo zato, ker je značaj in noče pristopiti »Slomškovi zvezi«. Celo njegovo sestro, ki je »šolska sestra« v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem, so upregli v to gonjo. Že meseca marca je pisala svojemu bratu, da ji je »vpliven gospod« iz Ljubljane rekel, da dobi nadučitelj Wigele čisto gotovo mesto v Ljubljani, ako se vpiše v — »Slomškovo zvezo«. Toda nadučitelj AVigele toga nI hotel storiti, bil je preveč ponosen, da bi se prodal, preveč možat, d|t bi sledil izgledu brezznačajnežev in postal hinavec. Seveda je prejel tudi plačilo s tem. da je tudi pri kompe-tenei za učiteljsko mesto v Ljubljani propadel in da je to mesto dobil nem-škutarski klerikalec in da je obsojen bivati v oddaljenem kraju, dasi ima LISTEK. svetopisemski modrijani In življenje. Otroci smo veliko dobe. V dol-jrih stoletjih ni bilo tako globoko 'tfajočih spremenil) vseh življenjskih razmer, kakor muo jih doživeli zadnjih petdesetih letih. Pomisliti p le treba koliko iznajdb je prinesla * h doba, koliko popolnih prevratov v -h vedah in v vseh strokah človečke delavnosti, vse to je sad svobode ■ ioveškega duha, svobodnega raz kovanja, ki se nič ne ozira na cer-• ene nauke. Dandanes nima cerkev nič moči aijrževati svobodno raziskovanje. A •asih je to moć imela in jo je kruto /-rahljala. Galileo Galilei je prišel v ječo i 11 inkvizicija ga je hudo trpinčila, r je zagovarjal nauk, da se solnee ne premika, nego da se naša zemlja * iee okrog solnca. Cerkev je takrat leti*, da se zemlja nikdar ne preji k ne, nego da se solnee suče okrog "mlje, dandanes ve to vsak otrok. Toda še v 16. stoletju je cerkev trdovratno branila svojo zmoto in se je sklicevala na sv. pismo. Ker je vz-•liknil svetopisemski Jozua, videč da je bitko izgubil: »Ustavi se solnee nad Ciideonom i ti mesee na A la Jonom« so svetopisemski modrijani trdili, da se solnee >uče okrog zemlje in so z ognjem in mečem branili to svoje mnenje, češ, če bi bilo drugače, bi se Jozua vendar no bil tako izrazil. Ker so sveto pismo smatrali za božje razodetje, so seveda trdili, da je vsaka zmota izključena. Dandanes je zmota sv. pisma dokazana in dandanes pravijo svetopisemski modrijani, da je Jozua svoje besede »Ustavi se solnee nad Ciideonom in mesce nad Alajonom« izrekel le kot izraz obupanja in da no pomenijo nič več kakor če bi bil vzkliknil: »Kamenje naj ti zraste v trebuhu i rt osat naj ti zraste na nosu.« Proteslanski svetopisemski modrijani niso bili nič pametnejši od katoliških. James Simpson je leta 1847. iznašel kloroform in njega v porabo pri zdravniških operacijah. Ker je začel Simpson rabiti kloroform tudi pri težkih porodih in z njimi v zvezi stoječih operacijah, so protestantski duhovniki v Edinburgu zagnali strahovit krik in so dolžili Simpsona brezbožnosti ter zahtevali, naj se poraba kloroforma pri porodih prepove. Sklicevali so se pri tem na sv. pismo, češ, tam je rečeno »V bolečinah boš otroke rodila« in kdor hoče te bolečine pri porodih olajšati, gre-še proti božji zapovedi. Kdo ve, kake dimenzije bi bil zadobil boj edinbur- ške duhovščine zoper Simpson a in porabo kloroforma, če bi se ženstvo ne bilo postavilo na Simpsonovo stran in zoper duhovščino. Kako velika je časih omejenost svetopisemskih modrijanov, priča b*>j, ki jo nastal 1. 1819. v Kelmoraj-nu. V tem letu so hoteli mestni očetje vpeljati plinovo razsvetljavo. Toda duhovščina se je uprla. Katoliška duhovščina. S sv. pismom v rokah je duhovščina dokazovala, da je greh. z občno razsvetljavo spreminjati noc v dan. Trdila je, da se s tem spremeni božji red v naravi in da se .icmlje s tako razsvetljavo ljudem vera, češ, vsled razsvetljave lmdo izgubili strah pred temo in strah pred peklom. Tn ker ti argumenti niso dovolj zalegli, so duhovniki navili tudi pa-trijotično struno in rekli: Če bodo ulice vsako noč razsvetljene, se bodo Ijndje navadili razsvetljen ost i in ne bodo patrijotične ilnminaeije več mo-goee ali pa ne bodo več napravile vtisa. Ta duhovniški boj je zadržal napravo plinove razsvetljave v Kel-morajnu za celo leto. Naj nikar nihče ne misli, da so bile take razmere mogoče samo v preteklih časih. Tudi danes ni drugače, vsak napredek se doseže samo po 1 ju tem boju, vsaka nova misel obvelja šele potem, ko je bila cerkev premagana. Tako vojsko, kakor jo je cerkev vodila v 16. stoletju proti Koperniku in Galileju, vodi dandanes proti darvinizmu. Ta boj ae ze bliia koncu, kajti cerkev je že začela od-nehavati in se bo, četudi po dolgem uporu, naposled morala popolnoma udati. Gregorij. Romanca. ( Konec. > »Hvala, kneževič, ne inorem biti tvoja in ne sprejmem tvojega daru.« Žalosten je odšel prvi snubec, a kneginjiea je mislila: »Ah, da bi prišel kraljevič, ki sem ga videla v sanjah! Njega ljubim bolj kakor svoje oči.« In že je vstopil drugi snubec. Bil je mladi kralj iz zamorske kraljevine. Za njim so nesli trije njegovi črni strežaji polna naročja dragocenosti iz slonove kosti, zlata in biserov. Tako je govoril kraljevič: »Stopam pred vas, krasna kneginjiea, da bi postali kraljica mojega kraljestva.« Ona pa je odmajala z glavo: »Ne morem, zakaj drugi je vzel moje srce.« In vrstili so se snubci, sami mladi kralji in nazadnje je stopil pred njo cesarjevič iz belega cesarstva. Zagrnjen je bil v bel hermelin, in na glavi se mu je svetila demantna krona. »Ti si kraljica mojeg« srca, o, pojdi z solnee!« menoj tja, kjer izhaja A kneginjiea je žalostno odmajala z glavo in ga odslovila brez besede. »Jaz nesrečnica! Vse kleči pred menoj, a moje srce je žejno ljubezni. Kje je moj solnčni kraljevič!« Zajokala se je, in ves dan in vs<> noč so kapljale svetle solze iz njenih oči. In razposlala je glasnike .po vsej kneževini, in po vsem svetu so šli njeni seli, da poiščejo in poizvedo, kje je solnčni kraljevič. Poslala je pošto za gore in morja, a vse je bilo zastonj. Dan za dnem je sedala lepa kneginjiea na očetov tron, in pretakala je bridke solze, a od nikoder ni bilo njenega kraljeviča. Drug za drugim so se vrnili njeni glasniki, in vsak se je nemo poklonil pred njo ter odmajal z glavo. »Kje si, princ solnčne dežele! Pridi in ozdravi moje srce, ki te kliče in je žejno tvoje ljubezni!« A ni ga bilo, da bi jo utolažil. Tretje jutro pa — solnee je vprav planilo izza gor in razbleščalo solzno roso kneginjici na licih, ki je že sedela na tronu — je zaslišala nenadoma silen hrup in hrusč na stopnicah. »Jaz moram h kneginjici« je klical doneč glas, »pustite me, opice!« »Ti h kneginjif Ha ha-ha! H bosi dečak!« »Primi ga za useea!« 199 fctroko, ki morajo v Izbijani v šolo hoditi. Bes, trden značaj mora MU dandanes učitelj, ki ae ne vpogne brutalnemu nasilstvu klerikalcev. Taki možje, kakor nad učitelj Wigele no postali nekam redki na Kranjskem, a mož, ki ima kaj časti v sebi, bo rajši sledil izgledu nadučitelja Wi-gele. kakor da bi postal kak Stiasny, ali Jeglič ali kakor se ž« sove jo ti stebri zaničevane »Slomškove zveze«. Sicer pa tudi klerikalna drevesa ne bodo zrasla do neba, naj jim Schwarz še tako priliva. Parlament Seja poslanske zbornice. — Prvo glasovanje v proračunski debati. — Specialna debata. — Predlogi iu interpelacije. V včerajšnji seji se je izvršilo prvo glasovanje v proračunski debati, in sicer glede prehoda v specialno debato. Za je bilo. 14 glasov, proti pa 189. Specialna debata se bo vršila v sledečem redu: 1.) Ministrski svet. upravno sodišče, najvišji dvor, kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče; 2.) notranje, naučno, justično in domobransko ministrstvo; 3.) trgovinsko, železniško in poljedelsko ministrstvo ter ministrstvo za javna dela, uprava državnih poslopij in nove stavbe; 4.) finančno ministrstvo, finančni zakon, penzije, prispevki za skupne zadeve, najvišji računski dvor. Pri specialni debati o prvi točki govori med drugim poslanec S o m -m e r (nemški radikalne), ki pravi, da je vseslovanstvo vse kaj drugega kot vsenemštvo. Nato govori o češko-nemškem jezikovnem prepiru in pravi, da nikakor ne upa, da se bo dosegel sporazum. Nemci bodo sedanjo vlado podpirali toliko časa. dokler jih bo branila pred napadi Slovanov. Poslanec U d r ž a 1 se peča z govorom ministrskega predsednika v nrejšnji seji. Če so bile jezikovne konference res nameravane kot neobvezne, ni nobene škode, če se ne vrše. Ni pa res, da so jih razbili češki agrarci; oni so hoteli dati le drugo podlago, na kateri bi se mogel odpraviti narodnostni boj v celi državi. Čehi niso imeli v Bienertho-ve konference nobenega zaupanja, ker sodijo vlado po tem. kar je doslej storila na narodnostnem polju. Vse to pa je bilo v škodo Čehom. — Poslanec G e n t i 1 i pravi, da so Italijani glasovali z večino zaradi obljub ministrskega predsednika in ker tudi pogajanja z drugimi strankami opravičujejo nado na kompromis v laškem vseučiliškem vprašanju. Če pa ne bo že v najkrajšem času čisto jasnega in ugodnega odgovora, bodo prisiljeni svoje stališče izpremeniti. Govornik pravi, da je za davek na žganje, če bodo njegove uspehe dobile dežele, in za davek na vino v steklenicah; odločno pa je proti splošnemu vinskemu davku. — Poslanec Schachinger (kršč.-soe.) izjavlja, da ne vidi nobene nevarnosti za nemški značaj Dunaja, če bi se laska fakulteta ustanovila provizo-rično na Dunaju. — Posl. dr. Ry-h i- >e izreka proti laški iakulteti v Trstu in naznanja sklep »Zveze jasnih Slovanov« iu »Slov. khil>;i • toliko časa nasprotovati laški iakulteti, dokler se ne ugodi slovenskim vseu-čiliškim zahtevam. — Slednjič govorita še generalna govornika Zamorski in dr. S o u k u p , nato pa se razprava prekine in nadaljuje debata o nujnem predlogu poslanca Li-sega glede tkalcev na Češkem. Go-\<>ril j«- samo poslanec S t o j a n. dr. Miklwertk |» vložil nujni predlog fdeds#ispresnoan-be zakonopravnla dofoeu v zakoniku. — Foslaneo Doberaif intarpelira Jelom ministru zaradi aeos in beso-vlakov v Celovcu. Prihodnja eeja dauen dopoldne. Laika fakaltota. Načelniki nemške nacionalne zveze so se podali včeraj glede laške fakultete k ministrskemu predsedniku, ki jim je povedal najnovejši kompromisni predlog: laška fakulteta provizorično za štiri leta na Dunaju, potem se se potom zakona premesti v kako laško mesto. Baron Bie-n e r t h je dejal, da bi bila vladna večina v veliki nevarnosti, če se ta kompromis posreči. Mogoče tudi, da bi moral ministrski predsednik de-misijonirati. — Nemci v kljub temu pravijo, da tega kompromisnega predloga ne akceptirajo. Papeževa auMnuul Papež je pred nekaterimi dnevi izdal encikliko, v kateri napada protestante. Vsled tega se je posebno na Nemškem vzdignil velik vihar, in papež se je moral umakniti. Uspeh proti vatikanskega boja je sledeči: 1. ) Kurija obžaluje svoje postopanje. 2. ) Kurija ponovno zagotavlja, da ni hotela žaliti protestantov in nemškega naroda. 3. ) Škofje na Nemškem enciklike ne bodo razglasili, niti na prižnicah, niti v pastirskih listih. 4. ) Kurija dovoljuje, da se to objavi. Vatikan je torej na celi črti sramotno pogorel. Danes piha namreč druga sapa kot pred par stoletji. Vatikan proti verski toleranci. PapeŠki nuncij je oddal španskemu ministrskemu predsedniku protestno noto papeževo proti dovolitvi, da smejo tudi nekatoliki na Španskem izvrševati svoj kult. — Ministrski predsednik Canaleias je na nekem shodu dejal, da se zaradi tega papeževega protesta prav nič ne razburja. — Iz tega slučaja se pa jasno vidi, da katoliška cerkev kakor v srednjem veku tudi danes ne pozna verske tolerance, in bi tudi danes še • livjala z ognjem in mečem nad »ne-verniki« — ko bi imela kaj moči. Zborovanje druftoa zoprt-silno V390I0 in skrb. Včeraj se je ta vele važni kongres nadaljeval. Najprvo je predaval deželni svetnik dr .E d u a r d Krode-m a n s c h o »P ridržanju ciganov v }) r i s i 1 n i h delavnicah «. Predavatelj je jako temeljito opisal značaj, življenje in jezik ciganov. Povedal je tudi. kdaj so prišli v Evropo in kako so posamezne države posto]»ale z njimi. Konečno je dokazal, da pridržavanje ciganov v prisilnih delavnicah nikakor ne more vzgojevalno vplivati na cigana, temveč se s tem navadno doseže ravno nasprotno. Predavanju je sledila debata, katere so se udeležili ravnatelj V o c k , višji ravnatelj in kazn. duhovnik Schubert. Za tem je predaval kaznilniški duhovnik Karel Kranner iz Eggenburga o temi: »Vsled usmiljenja vedoč«. Dokazoval je s številnimi izgledi, da se more le z ljubeznijo, usmiljenjem vzgoje vat i mladino, posebno pa zanemarjeno mladino. Pri debati je nagi asa 1 ravnatelj H u e m e r , naj se na to Zadnji referat Je imel ravnatelj Hubert Veok is in sicer: »Naftni eneank k Kneginjica je spoznala po glasu Moje služabnike, a takoj nato je na-rastel krik, pokalo je. kakor bi padale zaušnice in butale glave ob zid. In v trenutku se odpro vrata in v dvorano prileti brez sape prvi služabnik v raztrgani livreji in z buško na glavi: Milostna kneginjica! Zunaj je nekdo, ki hoče na vsak način k vam! A niti grof ni!« Služabnik se je prijemal za boleče mesto in vzdihoval in ple&al pu dvorani od samih bolečin. Za njim >e zgnetejo še drugi služabniki, nekateri so krvaveli iz nosa, drugim M otekla in zabuhiiila lica, nosili so rdeče rogove na čelu in nategnjena ušesa. Nekaterim, ki še niso bili prej plešasti, so manjkali celi šopi las na giavi. Vsi pa so bili raztrgani in povaljani in vsevprek so kričali: »Ta bi ubil s pesto medveda!« Uprli so se s hrbti v vrata, da zabranijo vhod nepoklicanemu gostu. A kneginjica jim veli: »Pustite mu, naj vstopi!« Služabniki se razkrope plašno na vse strani, skrijejo se po kotih, in nekaj pisanih 1 i vre j je odfrčalo celo za tron. V dvorano stopi bos in krepak fant. Ovčji kožuh je imel vršen čez ramo. Mogoče mu je bilo šestnajst let in njegova lica je komaj obletel prvi niladeniški puh. Obraz jnu je bil rjav in njegove oči so se svetile kot orlu in gosti lasje so se mu vili *zpod pastirskega klobuka, za katerim so cvetele planinske rože. V roki je imel zakrivljeno palico, vso okrašeno s pisanimi trakovi. Moško je stopil pred tron in iz-prcgovoril: »Jaz sem kralj solnčnega kraljestva! Vrhu planine, v svobodi pasem svojo čedo in pastirska palica je moje žezlo. Solnce in zvezde in jutranja zarja je meni naj bližnja. Bodi moja, ako me ljubiš.« In lepa kneginjica je spoznala svojega kraljeviča iz sanj, solzna radost je razsvetlila njena lica, in oči so se ji zableščale v rajskem razkošju. Vstala je s prestola in stopila k njemu, fantu in kralju pastirskih livad: »Pridi, moj knez in kralj, na moje srce!« In ponudila mu je roko in ga posadila poleg sebe na knežji tron. Bdeče in plave rože na njegovem klobuku so sijale kot mavrica, in palica v rokah se mu je pozlatila v solnčnih žarkih. Služabniki pa so kukali iz kotov in se tresli, vsi preplašeni. Minilo je dolgo časa, preden so si upali pred prestol, da se poklonijo vemu knezu. d Wm OoiaVi Prihodnje sherovanje se ko vršilo v Brnu. Nato je predsednik, dr. H u e -b e r, zaključil zborovanje ter se toplo zahvalil deželnemu odboru, prav posebno pa županu ljubljanskemu, Iv. Hribarju. Dr. Krodemansch se zahvali na to predsedniku, ker je tako vstrajno vodil zborovanje. Zboroval-ci so se potem skupno fotografirali. Popoludne so si ogledali salezi-janski zavod v Rakovniku, kjer jih je sprejel p. K o v a č i č in pa gojenci z godbo na čelu. Improvizirali so gojenci kratko spevoigro. Od tod so se zborovalci odpeljali v gluhonem-nico, kjer jih je pričakoval deželni predsednik S c h w a r z in pa vladni svetnik marki G o z a n i. Zborovalci so prisostvovali pouku ter se čudili velikemu uspehu, katerega se je doseglo. Še bolj so se pa čudili, ko se jim je na njihovo vprašanje pojasnilo, kako škandalozno je plačano naše učiteljstvo. Ogledali so si jubi-lejsko ubožnico, kjer jih je pričakoval mestni knjigovodja Trdina. Ogledali so si tudi še prisilno delavnico, ki je potrebna korenite reforme, Marianišče in pa sirotišnico »Li-chtenturn«. Zborovalci so bili zelo zadovoljni, prav posebno jim je ugajal zavod Salezijancev in pa gluho-nemnica. Ugajal jim je pa tudi gostoljubni sprejem od strani občinskega sveta in župana Hribarja. Divili so se lepoti in krasni legi Ljubljane in pa ljubeznjivemu in prijaznemu prebivalstvu. Danes so se odpeljali v Postojno, od tod gredo v Koper. Pristaviti moramo še, da se je vsega zborovanja udeleževal tudi deželni poslanec, višji sodni svetnik, V i š n i k a r , ki je zborovalce spremljal tudi pri njihovi ekskurziji. Dsejlovonskl zdravniški kontres v SoRll. Bolgarska zdravniška zveza nas prosi, da priobčimo ta - le program za vseslovanski zdravniški kongres y Sofiji: Kongres se prične 3. julija in traja do 5. julija. Dnevni red: 1. Poročilo središnega odbora zveze slovanskih zdravnikov. 2. Zbližauje slovanskih zdravnikov. 3. Zdravstvene uredbe in zdravniške združitve v Bolgarski. 4. Zdravstvene uredbe in zdravniška društva v drugih slovanskih pokrajinah. 5. Stanje tul>erkuloze in njeno zdravljenje na Bolgarskem. 6. Naravne mineralne vode na Bolgarskem. 7. Znanstvene razprave in slovanska zdraviliška vprašanja, ki bodo objavljena v zaključnem programu. Seje slovanskega zdravniškega kongresa se bodo vršile 3. in 4. julija predpoldne v dvorani »Slavjanske Besede«. V nedeljo, dne 3. julija: kolegijalni sestanek v »Slavjanski Besedi« ob 9. zvečer. V ponedeljek, dne 4. julija po-poldne: poset sofijskih zdravilišč; ob 8. zvečer skupna večerja. V torek, dne 5. julija popoldnex ogledovanje mesta; zvečer slovanski koncert na čast slovanskim gostom-zdravnikom. V sredo, dne 6. julija: Skupni izlet z železnico v mesto Kjustendil, ogledovanje mesta in mineralnih izvirkov; skupni obed, zvečer povratek v Sofijo. * * Slovanski zdravniki, ki se udeleže kongresa, dobe brezplačno voš» njo po bolgarskih državnik železnicah. V to svrho je treba, da si pre-skrl>e člansko izkaznico naravnost od odbora bolgarske zdravniške zveze (»Upravitelnija savjet na bolgar-skija ljekarski aajus v Sofija«) ali pa potom g. tajnika dotičnega zdravniškega društva. Ves čas kongresa je gospodom zdravnikom odprta čitalnica »Slavjanske Besede«. Da si gospodje zdravniki zagotovijo stanovanje, je treba, da se z oštrom na velik naval gostov pravočasno obrnejo na odbor zdravniškega društva. S slučajnimi vprašanji se naj gospodje zdravniki obračajo na predsednika upravnega odbora bolgarsko zdravniške zvene, čegar naslov jot Dr. B. it &» i^y^y sAJBnsnfcl aesna ijBpni oRnjin siel V Ljubijani, 14. junija 1910. Danes popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici redna seja obč. »veta ljubljanskega, kateri je predsedoval župan Hribar, proti koncu pa podžupan dr. »Tavčar. »Češkoslovenski klub.« Zupan naznanja, da je dobil pravila »Češkoslov. kluba« in naznanilo o ust. obč. zboru, ki se vrši v soboto, 18. t. m. ob 6. uri popoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. Vabi obč. svetovalce, da se priglase za člane in po možnosti tudi udeleže ust. obč. zbora. Nato se prebere in odobri zapisnik zadnje seje. Gasilno in reševalno društvo. Dr. Triller poroča o volitvah v odbor »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« za upravno leto 1910 in predlaga, da se volitve odobre. — Sprejeto. »Kranjska hranilnica« — prijatelji« ca šolstva. Dr. Triller poroča o dopisu županovem glede odpovedi prostorov, ki jih ima v najemu c. kr. umetno-strokovna šola v hiši št. 2. na Sv. Jakoba trgu; govornik izvaja sledeče: »Kranjska hranilnica« ta velika »prijateljica« Ljubljane je doprinesla te dni nov dokaz tega svojega prijateljstva. Ko je bila opustila zastavljalnico, ki je bila pred vsem v korist nepremožnim slojem, ko je bila iz »Kreditnega društva« pometala vse slovenske trgovce, ko je bila črtala prispevke za vsako slovensko dobrodelno napravo in posebej za šolstvo — se je spravila tudi na c. kr. umetno - obrtno strokovno šolo. Po zakonu je mestna občina obvezana preskrbovati za to šolo ubikacije. Mestna občina je bila med dr. v ta namen vzela v najem že 1. 1888. prostore v t. zv. Virantovi hiši na Sv. Jakoba trgu. Marca meseca 1. 1908. pa je »Kranjska hranilnica« kot lastnica tiste hiše odpovedala prostore in le osebni intervenciji županovi se je posrečilo doseči, da je »Kranjska hranilnica« podaljšala izseljevalni termin do 1. avgusta letos. Takrat je bil župan mnenja, da bodo letošnjo jesen že na razpolago prostori c. kr. obrtne šole, kamor se umetna obrtna strokovna šola preseli. Toda zidanje se je zavleklo in obrtna šola bo porabila šele drugo jesen. Zato se je župan iznova obrnil do »Kranjske hranilnice«, naj bi podaljšala termin do 1. avgusta 1911. Odgovorila pa je, da more le deloma ustreči, da namreč more podaljšati rok le do 1. maja 1911, če v denarju izplača mestna občina neko obveznost. Ko je namreč 1. 1888. mestna občina najela prostore v Virantovi hiši, se je zavezala postaviti jih v prejšnji stan kadar bi jih opustila. »Kranjska hranilnica« zahteva mesto popravljanja odškodnino 10.000 K. O tem bi se dalo govoriti, akoravno je višina te odškodnine preeej pretirana. Naravnost norčevanje pa je, če »Kranjska hranilnica« podaljšuje termin do 1. maja 1911. Pouk traja na umetno-obrtni šoli do 15. julija; zadrega bi bila še večja, če bi se morala šola seliti 1. maja, sredi šolskega leta. Teh pogojev sprejeti ne kaže: »Kranjska hranilnica« naj šolo raje na cesto vrže. Morda bodo oni krogi, ki so bili do-zdaj gluhi in slepi, vendarle prišli do spoznanja, kje je ljubezen do Šolstva in kje je ni in kje se vliva olje na žerjavico še vedno tlečega narodnega razburjenja. — Nato prebere govornik županov dopis. Župan nasvetuje, naj se letos mizarski oddelek opusti, kiparski in model irski naj se preselita začasno v Zatiški dvorec, za teča.i za umetno vezenje pa naj se najame stanovanje s 3 sobami. — Neprilike bodo torej velike in govornik si ne pomišlja odpreti okna te zbornice in pozvati ono slovensko javnost, ki je lastnica ogromne večine slovenskega denarja, naj da temu postopanju »Kranjska hranilnica« primeren odgovor. (Živahno pritrjevanje.) — Govornik predlaga, naj se županovi nasveti odobre. Občinski svetnik Franehetti poudarja, da bodo mizarski vajenci ostali po krivdi »Kranjske hranilnice« celo leto brez pouka in bodo postavljeni na cesto. Predlaga, naj se to sporoči notranjemu ministrstvu, za javna dela, da ne pade morda pozneje kaka krivda za to na mestno občino. Oba predloga, poročevalčev iu Franchettijev, se sprejmeta soglasno. Odkup mestnega sveta, Suknjarska steza, ki veže Kapiteljsko ulico s Poljanskim nasipom, se namerava opustiti. Dotični svet bi ruda kupila posestnika Ad. Beich (123 m9) in Fr. Sohuster (65 m*). Poročevalec obč. svetnik Lenče priporoča, naj se nastavi cena 10 K za m*. — Obč. svetnik Kozak pravi, da ga veseli, da se opusti Suknjarska stena, ki je nepotrebna in kjer as je nabirala sama nesnaga. Zdi so mu pa, daje 10 K aa m* proveo, predla-ga 8 K. — Ta predlog, ki ae mu jo pridružil tudi oMHantt svetnik Turk. je bil sprejel Stavbišče nasproti mestni dre« vesnici, ki ga je kupoval že svoj čas Treo, bi rada kupila A. Weiseitlova in ponuja 5000 K. To je še manj kot je ponujal Treo, zato se ponudba odkloni. Prošnja »Ljubljanskega Zvona«. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava napraviti letos izlet v Belgrad in prosi mestno občino za podporo 1000 K, ki bo jo na za htevo iz prebitka koncerta v Belgra-du vrnilo. Koncert se bo vršil v korist poplavljencem v Šumadiji. — Zupan je poslal finančnemu odseku dopis, v katerem pravi, da prošnje ne more priporočiti. Če delajo društva izlete, ki se v zadnjem času zelo množe, na svoje stroške, ni temu ničesar ugovarjati. Druga pa je stvar, če prosijo za podporo. Ce se da enemu, se ustvari nevaren prejudie; kajti nazadnje utegne pasti kakemu društvu na um, da gre v Petrograd ali v Moskvo in prositi za podporo. Če nameravajo vrniti iz prebitka koncerta, naj si izposodijo pri kakem denarnem zavodu. Zupan nasvetuje, naj se prošnja odkloni. — Temu nasvetu se pridružuje tudi finančni odsek. — Sprejeto. Poljanski most in Hradeckega cestat Več posestnikov v Štepanji vasi. Gor. in Spod. Hrušici, Bizoviku, Hradeckega vasi in na Poljanski cesti prosi, naj se vsaj do košnje uravna Hradeckega ecesta, naj se čez Gruberjev prekop napravi začasna brv in naj se gradnja novega Poljanskega mostu kolikor mogoče pospeši. — Župan piše, da bo cesta v najkrajšem času uravnana, da se bo tudi gradnja mostu pospešila, da pa se ne strinja s prošnjo glede začasne brvi. To bi veljalo okoli 3000 K, stalo bi pa samo tri mesece. Ovinek čez Kar-lovski most ni posebno velik. — Obč. svetnik Kozak predlaga, naj se napravi vsaj brv za pešce. Ta predlog se odkloni, sprejme pa predlog poročevalca obč. svetnika Turka, ki predlaga, da se naprava brvi opusti. Prizidek liceja. V zadnji seji je obč. svet sprejel predlog, naj se napravijo v prizidku liceja tla iz deščic in ne iz linoleja. Zupan piše, naj bi se napravila vendarle tla iz linoleja, ker so taka tla že v starem poslopju, in razlika v ceni ni posebno velika. Deščična tla bi veljala 4855 K, linolejska pa 5072 K. — Sprejeto. — Poročal je občinski svetnik Turk. Vadnica pri mestnem dekliškem liceju. Poročevalec občinsk svetnik dr. Pipenbaeher izvaja: po § 2. šol. zak iz 1. 1869 so šole, ki jih vzdržuj*1 mestna občina, javne, in na javnih šolah imenuje učne moči dež. šolski svet. To glede vadnice pri mestnem dekliškem liceju ni priporočljivo. Z ozirom na posledice, ki bi iz tega nastale, naj se vadnica spet izroči v oskrbo »Mladiki«, ki jo je ustanovila; mestna občina pa naj prispeva »Mladiki« primerne zneske za učiteljsko osobje. Tako nasvetuje župan. Poročevalec se z županom strinja in stavlja tozadevne preidloge, ki se sprejmo. Založba nekega spisa. Mestni šolski svet predloga n1 prošnjo okrajne učiteljske konference, naj bi se založil spis prof. dr. M. Pajka: »O zgodovini ljubljanskega mesta v ljudski šoli«. Poročevalec občinski svetnik Franehetti predlaga, naj se rokopis odstopi brezplačno »Zavezi jugosl. učit.«, ki izda »Zgodovino« kot III. zvezek Jan Legove mladinske knjižnice. »Zavezi« se potem odkupi in porazdeli 200 iztisov. Nabava učil. V dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu potrebujejo nekaj učil (zem-ljevidov, kemičnih potrebščin itd.). Poročevalec obč. svetnik Liko-zar predlaga za to 500 K. — Sprejeto. Hodniki na Marije Terezije cesti. Občinski svetnik Knez je vložil j samostojni predlog glede naprave j hodnikov iz porfirja pred nekaterimi hišami na Mar, Terezije cesti. Predlaga, naj se ta zadeva izroči finančnemu odseku. — Sprejeto. Sledi tajna seja. Dnevne vesti« | + Belokranjska železnica. V nagodbi, sklenjeni med Cislitvansko in med Ogrsko, je določeno da morata obe državni polovici začeti tekom leta 1908 z zgradbo železnic, ki naj ustvarijo zvezo med Dalmacijo in Kranjsko, torej z zgradbo belokranjske proge, dalje hrvatske proge od Ogulina do dalmatinske meje in od Karlovca do Metlike, dalje dalma tinske proge od Knina do hrvatske meje. železnica is Novega mesta do Metlike bi morala biti zgrajena do oktobra lili, Kninska proga pa do decembra 1911. Storjenega pa ni * tiste ali. V zadnji aaji *eleuniakeg» odeeka je minister Wrba povedal, o* ae bo snool dogovarjati s ogrskim tr- govioskam ministrom zaradi _ teh prog; in je izrekel upanje, da ne bo treba apelirati na razsodišče, kakor po pravici ogorčeni avstrijski poslanci zahtevajo. Sedaj se minister Wrba res mudi v Budimpešti in se dogovarja z ogrsko vlado in sicer se gre pri teh pogajanjih za to, pre-drugačiti določbe nagodbe. Merodaj-ni krogi hočejo, naj se opusti nameravana proga Ogulin - Knin hi nai se zgradi proga Novi - Knin, ki bi bila kakih 70 kilometrov krajša od proge Ogulin - Knin. + Grof Barbo in pa zborovanje društva za prisilno vzgojo in skrb. Grof Barbo je zopet enkrat hotel pokazati svetu, da je pristen nemški nacionalec in velik sovražnik vsega, kar je slovenskega. Tudi včerajšnje zborovanje društva za prisilno vzgojo in skrb je hotel vporabiti v svoje nemško-nacionalne namene. Pokazati je hotel zborova h-em Ljubljano v nemški luči. In kaj si gospod grof, katerega je volilo tistih par preostankov nemških aristokratov, kot deželni odbornik upa. presega že vse me-ie. Ta deželni odbornik je dal včeraj v prisilni delavnici pribiti samo-nemške napise, kakor »Besetzt«, Frei«, tudi table v bolnici tega zavoda so samo nemške. Sploh so mo-rali zborovalci misliti, da je zavod popolnoma nemški in ne vzdržan od slovenskega ljudstva. V kakšni odvisnosti od Nemcev mora biti ta deželni odbor, naj pove da kaj takega trpi. Nemški napisi v prisilni dela v-•lici se morajo takoj odpraviti. Toda fo grofu Barbotu še ni bilo dovolj. Peljal je namreč z borova lee tudi V -ulferajnsko Šolo v Šiški, katero vo-4 urrofiea Auersperg. To šolo, ki ma edini namen gernianizirati slovenske otroke, so jim opisovali kot humanitaren zavori, ki naj rešuje zanemarjeno mladino. Toda ta nakana jim ni posrečila. Zborovalcem so namreč merodajni krogi povedali, kako se jih je hotelo mistificirati. In to so zborovale«, ki so vseskozi tole-rantni, s hvaležnostjo vzeli na znanje. _ — Ploj in Markhl. Državni po--ianec dr. Ploj leži gotovim klerikalnim osebam tako v želodcu, da spu- ajo o njem v javnost najgorostas-'.i>e laži. Da morajo klerikalni listi .•otom te laži preklice\ati. to klerikalnih poštenjakov čisto nič ne ženi-ra V tem oziru se posebno odlikuje pobožna Korošceva »Straža« v Mariboru. Laž za lažjo, preklic za preklicem, to se vrsti teden za tednom. udno je le, da so klerikalci tako grozovito zaslepljeni, da ne uvidijo laž ljivosti svojih listov. — Nedavno je ^*raža<' pisala o neki ministrski nferenei, katere da sta se udeležila r. Ploj in nemški poslane^ Markhl. Pri dotični konferenei je dr. Ploj po 'rdi t vab. >Straže<- eelo zagovarjal -niške uradni ko in od Slovenci. V •erajšnji Straži jo moral -*ef reaktor dr. Kon^eo > kislim obrazom 1 rinesti popravek, da je vse pi^arj^-^ije o konferenei in o zagovarjanju ^mških uradnikov izmišljeno in zlatno. Katoliški list ho seveda kljub t*»mu še dalje blatil prave narodne asropnike. saj to je edini namen kadilskega časopisja. — Prezida vanje obč. poslopja ^t. o09 v Idriji. Na pritožbo mestne "Hčme idrijske proti kranjskemu •Vželnemu odboru v Ljubjani jo razpisalo upravno sodišče na Dunaju 3\no razpravo na dan 24. junija t. 1. 12. dopoldne. Tako b<> torej v kratkero rešena zadeva, o kateri >^ toliko razmotri v al o v javnosti. Razsodba upravnega sodišča bo vcli-kanske važnosti v prin'-ipijolnem po- 2 ledu, saj se bo odločilo, kako velika ,jp avtonomija občin in kako daleč se-jra nadzorovalna oblast deželnih odrov. Idrijeani pač z naj>etostjo prikujejo izida razprave pred »pravnim sodiščem. — »Gauturnfest« v Olju 00 K. Sicer je pa to ar celjskih davkoplačevalcev, ki ' bodo že se pomenili z občinskim zborom, kdo ho plačal teh 6000 K. rela turnarska slavnost je končala tako ^labo, da so ljudje glasno zabavali, ko so odhajali s slavnostnega prostora. Pohvalno pa je treba omeniti e. kr. davkarijo in c. kr. državno (»ravdništvo, ki sta prva razobesila •rankfurtarske zastave. C. kr. uradi v Avstriji so najboljši podporniki ^nemškega stremljenja za ustanovitev »Alldeutschlanda«. To se je ob oljski turnarski slavnosti zopet podizalo, in to je tudi nekaj vredno. Južna železnica je dala na razpolago 50 plaht. To si je treba zapomniti za slučaj, kadar bomo tudi Slovenci po-'rebovali kake stvari od južne železnice. Celjske ljud. šole »o bile v ponedeljek cel dan zaprte. To je menda Oopolnoma v redu. ker se gre za nemške učitelje in učiteljice, ki radi pre- Jo dala na raapolago vse svoja rjuhe in odeje, ki ae slučajno niso rabile. Nekateri elani slavnostnega komiteja so pač mislili, da so za turnarje celo rjuhe ii bolnišnice predobre. — Nekateri nemškutar-ji v celjski okoliški občini so bili tudi razobesili frankfurtarske cunje, pa jih je dalo občinsko predstojni-štvo odstraniti. Celjski trgovci so se ob tej priliki pokazali posebne junake. Dočim mi bile razobešene po Celju frankfurtarce že v soboto popoldne, so jih razobesili trgovci šele v nedeljo popoldne, ko ni bilo več slovenskih kmetov— odjemalcev v mestu. Slovenski denar je že toliko vreden, da je treba radi njega skriti svo je vseneiuško srce, če pa je to častno, je seveda drugo vprašanje. — Pri tej celjski slavnosti ne smemo pozabiti naših preljubih nemških sodežela-uov, ki jih je vodil kočevski tiskar Pavliček. Mož res zasluži, da igra prvo violino med kranjskimi Nemci, saj je bil njegov oče Ceh, mati pa ljubljanska Slovenka. Sicer pa ni bil Pavliček m kaka izjema med udeleženci celjske komedije, kajti taki »Nemci« so bili v Celju v — pretežni večini. Razžaljeni Tržačani. Lahoni tržaški imajo res smolo. Z vso vnemo služijo sveti ideji iredentizma, vsak čas spravijo v Italiji na tisoče ljudi na noge, da demonstrirajo zoper Avstrijo in reklamirajo Trst za Italijo a pri tem v Italiji še ne vedo ne, kje je Trst. Da tega ne ve tista sodr-ga, ki po ulicah razsaja in zna taJvo spretno združevati patrijotično manifestiranje z u zrno vanje m, je naposled še umljivo. A niti italijanski inteligenti ne vedo, kje je Trst. To priča »L* lllustrazione Italiana«, ki je priobčila v zadnjem sešit k u noti-co, obsegajočo pouk <> geograf ioni le-gi Ir^ta in njega državnopravnom stališču. Povod temu je dalo italijansko časopisje, ki je o priliki izleta tržaških Lahonov v Milan v mesecu maju vseskoz pisalo, da leži Trst v Dalmaciji, Tržačane pa je imenovalo »istnani«. Seveda so lahoni tržaški hudo razžaljeni. »Corriere della sera« pa piše v številki z dne 14. t. m., torej v včerajšnji številki, da uradi in trgovci v Italiji pišejo Italijanom v Trstu v — nemškem jeziku in opravičuje grnjalno: Gli italiani del Rečno, o al meno quelli oho serirono cir-rolari, trattano Trieste eome tratte-lebbero Posen, Stras>burgo o non so f|ual villaggio dam se del limite ex-tremo dello Schleswig - Holstein. — Italijani v kraljestvu, ali vsaj tisti listi, ki pišejo okrožnice, ravnajo s Trstom kakor bi ravnali s Poznanjem. Strassburgom ali ne vem s katero dansko vasjo na skrajni meji Schleswig- - Holsteina! To je res hudo in če tako ravnanje žali tržaške Lahone, se ni čuditi. Ta deistva pa tudi pričajo, da se v Italiji vobče ljudje preklicano malo menijo za tr žaško Lahone in da so vse demonstracije umetno narejene. — Iz tajne seje ljubljanskega obč. sveta. V včerajšnji tajni seji ljubi j. obč. sveta so se izvršila sledeča imenovanja: razpisano stalno mesto za matematiko, pri rod opi s je in prirodoslovje na mestnem liceju se je podelilo provi z. učiteljici M. Wir-glerjevi; razpisano stalno mesto li-cejskega učitelja verouka se je podelilo g. katehetu J. Mlakarju: za ma-gistratnega konceptnega praktikanta je bil imenovan g. dr. J. Borce. — Imenovanja in premeščenja pri Južni železnici. Nastavljeni so uradniški aspiranti: Martin l>oron-da v Zagorju, Martin Knez v Litiji, Ivan Pipan v Grobelnem, Viljem Novak v Hrastniku. - Prestavljeni so: pristav Frane Haring iz Vuzeui-ce v Ptuj. pristav I. Prek iz Trsta v Vuzenico, pristav Friderik Klein iz Ptuja v Bolcan. višji revident Kme-rik Malovrh iz Trsta kot trans|>ortni kontrolor v Ljubljano in rosident Ludvik Rebot kot prometni kontrolor v Gorico. Slovenski izlet v Belgrad. Slovensko narodno občinstvo vabimo vnovič, naj se v čim največjem številu udeleži izleta, ki ga priredi pev->ko društvo »Ljubljanski Zvon« prve dni meseca julija v Belgrad. Slovenci bodo v Belgradu sprejeti sijajno, srbsko občinstvo pa bo poskrbelo, da se I>odo slovenski gostje čutili kakor doma. Vozne cene za po-sebni vlak so tako nizke, da se nudi vsakomur najugodnejša prilika, da si v prijetni prijateljski družbi ogleda srbsko prestolico. Vožnja v III. razredu iz Zagreba v Belgrad in nazaj stane deset kron. v II. razreda pa 18 kron. Prijave za izlet in posebni vlak sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega predsednik dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani. — Priporočila vredno! »Ljubljanski Sokol« kol k u je vse notice, ki jih nam pošilja v priobčevanje, z narodnim kolkom in sicer vsako stran s petimi kolki. Ta koristna uvedba »Ljubljanskega Sokola« je vredna pohvale in priporočila. — Inserati deeeaeih tvrdk v naših listih, Pred priobčili por vratio, a katerimi oponorili na te, da hi bilo dobro, če bi se tudi za naše liste stranko oskrbovale nasetniško inaerate. Našo vrstice so imele precej uspeha. Kajti mnogo slovenskih tvrdk si je omislilo izvirne, od slovenskih umetnikov izvršene inaerate, ki pa so šele v delu. Opozarjamo vnovič na to, ker s tem dosežemo dvoje: prvič si tvrdke oskrbe resnično privlačna oznanila in drugič s tem podpremo svojo domačo umetnost. — Naslov umetnikov pove iz vljudnosti naše uredništvo. — Afera s strupenimi pilula-mi. V včerajšnjem poročilu o tej aferi smo med drugim tudi omenili, da je dobil od Hladnika iz zapora pismo tudi krojaški mojster g. K., da sta bila ta in njegova soproga o tej stvari že zaslišana in da so baje njih izpovedbe obtežilne za paznika Zvana. G. K. je bil danes v našem uredništvu ter izjavil, da je bil pač s soprogo pri sodišču zaslišan, vendar pa ni dobil od Hladnika nobenega pisma. S Hladnikom ni imel sploh nobene druge zveze, razen, da je bil nekaj časa njegov naročnik. Njemu pa je takrat priporočala Hladnika neka občespoštovana rodbina. Nadalje je g. K. izjavil, da njegova izpoved ni mogla biti obte-ževalna za paznika Žvana, ker on (g. K.) sploh ni dobil nobenega pisma od Hladnika, Žvana pa pozna samo v toliko, ker je bil pred leti pri njem uslužben. — To pojasnilo g. K. drage volje priobčujemo, da s tem razpršimo razne govorice, ki sedaj krožijo o tej stvari po Ljubljani. Maščevanje sv. Elije. Prečna je bližnja župnija Novega mesta. V pre-čenski žnpuiji je bila stara, sv. Eliji posvečena župnijska cerkev res že pretesna in premajhna in veliki potres 1. 1895. jo je tako razrukal, da jo je bilo treba z železnimi vezmi povezati. Župnik Šmidovnik, sicer jako dober gospodar, sc je lotil zgradbe nove cerkve in danes stoji v Prečni krasna, res monumentalna cerkev, zgrajena v čistem gotiškem slogu. Ta nova cerkev pa ni posvečena sta remu patronu. Župnik Šmidovnik je starega patrona, Dolenjcem tako simpatičnega sv. Elijo odstavil in je novo cerkev posvetil laškemu Antonu Padovan. Spekulativni župnik je to kaj priprosto izvedel; posadil je sv. Klijo v novi cerkvi na stranski altar, sv. Antona Padovanskoga pa na glavni altar. Pa nikar misliti, da ima župnik kako posebno sovraštvo proti sv. Fliji ali da ga zaradi tega ne mara, ker vživa v pravoslavni cerkvi prav posebno spoštovanje. Ne. Župnika so vodili čisto drugi nagibi. Rekli smo že, da je župnik dober gospodar. To svojo lastnost je posvedo-čil tudi sedaj. Kot praktičen mož vidi, da se cerkev lahko priredi kot klerikalno industrijalno podjetje. V ta namen je treba, da postane cerkev v Prečni romarska cerkev. Božje-potne cerkve nesejo veliko več kakor navadne cerkve, saj se vidi na Brezjah, kjer prenašajo denar kar v peharjih. Za romarsko cerkev pa ni vsak svetnik dober za patrona; imeti mora patrona posebne privlačne sile, patrona, ki ima izredne moči. Sv. Flija je sicer Dolenjcem jako simpatičen, ali posebne privlačne moči nima Sv. Elija je le patron za dež. za romarsko cerkev pa to ne zadostuje. Zato je župnik sv. Elijo odstavil in napravil za patrona sv. Antona Pa-Sv. Anton Padovanski var jo kme-Sv. Anton padovanski varje kmetom živino in, kar je posebnega pomena, pomaga dekletom do dobrih ženinov in fantom do premožnih nevest. In ker je mladi svet že tako materijalističen,dagledajo ljudje pri vsaki stvari na svojo korist, je ob sebi umljivo, da bo imel sv. Anton Padovanski veliko privlačno silo in da se bodo fantje in dekleta kar tru-nioma zatekali k njemu. Za laglje občevanje med nevest in ženinov željnimi romarji in sv. Antonom je |h>d njegovo soho na pročelju cerkve čeden stolpič, v katerem visi »zvonček želja«. Malo boš pocukal za ta zvonček in sv. Anton bo odprl nebeško lino in poslušal tvoje želje. Res, dobro je to napravil župnik Šmidovnik in vsak mu mora priznati, da ima dobre gospodarske talente. Samo odstavljeni patron sv. Elija ni s tem zadovoljen in je to pokazal v soboto, dne 11. t. m. Ni zastonj patron dežju, ta sv. Elija. Ko sc je v soboto ljubljanski škof peljal z novomeškega kolodvora v Prečno, kjer je 13. t. m. novo cerkev blagoslovil, mu je sv. Elija poslal tak pozdrav, da je bila groza. Odprl je vse hidrante in pipe nebeškega vodovoda in poslal nad Prečno in njeno okolico strahovito neurje. In lilo je z neba kar se je dalo, lilo in lilo da je bil joj. Vmes je padala toča in divjal je vihar, kakor takrat, ko se je sv. Elija na gorečem vozu dvignil v oblake. Vihar je pometal ob tla vse mlaje, ki so bili po* stavljeni okrog cerkve v Prečni in sicer po vasi in po vinogradih in sadnemu drevju napravil veliko škodo. To je bil pač odgovor sv. Elije nehvaležnim vernikom, ki so dopn» patrona odaiaviL Sploh pa aa Kaše, da sv. Elija ljubljanskega škofa prav nič ne mara. Ko se jo ljubljanski škof prvič pripojal na Dolenjsko, oziroma v Novo mesto, je sv. Elija napravil ravno tako strašno nevihto, kakor sedaj; takrat je celo strela v Kandiji udarila na dveh mestih ter užgala dva kozolca, ki sta pogorela. Dolenjci bodo morali v prikodnje pri litanijah moliti: bog nas varuj toče, suše, moče in škofovih obiskov-Na tak način in ob takem protestu sv. Elije je bil torej v Prečni inštaliran novi patron sv. Anton Padovanski. Sicer ima, kakor smo že povedali, posebne moči in posebno privlačno silo, a vzlic temu bo imel težko stališče, zakaj konkurenca postaja vse večja. Na malem prostoru, v razdalji le nekaterih kilometrov bodo imeli Dolenjci, kmalu kar štiri romarske cerkve, namreč Novi Lurd pri Št. Jerneju, Prečno, Čatež in romarsko cerkev v Podgradu ali v Mehovom pri Novem mostu, ki se letos zida. Torej bo konkurenea huda kar se da in je čisto negotovo, kdo bo bolje uspeval. Iz Krškega. Te dni se je poslovil od nas gosp. c. kr. okrajni sodnik dr. Fran Pompe, ki je prideljen okrajnemu sodišču ljubljanskemu in je bil tukaj visoko spoštovan in zelo priljubljen v vseh krogih. Njemu in njegovi ljubeznivi gospe soprogi kličemo prisrčni »Na zdar!« Nemška blamaža v Št. Ilju. Še l»olj kot Celjani so se blamirali v nedeljo s svojo turnarsko prireditvijo siidmarkovci v Št. Ilju. Pričakovali so do 4000 gostov, pa so jih zbobnali skupaj komaj par sto. Predsednik slavnostnega odbora, dr. Hans We-nigerholz, je ves razburjen kričal: »Aber so eine Blamage! Dass uns unsere deutsche Volksgenossen so verlassen haben, das ist schou mehr wie ein Skandal!« Bilo je žalostno tako, da bi se bili siidmarkovci zjokali sami nad seboj, ako bi jih ne bil potolažil veliki nemški gromovnik, Markhl. Le lepa njegova pesem o »krasni, mogočni Alldeutschland« jim je dala novega poguma. Ko se je oglasil še »Gausprecher«, Smrczek, so pa šentiljski siidmarkovci popolnoma pozabili svojo blamažo. .le pač resnično, da spravi žalostne Nemce v dobro voljo samo kak slovanski smrček. Brez teh spodnještajersko nemštvo sploh ne bi moglo obstati. Zastavljalnico osleparil. Zlatar Detschko v Mariboru je zastavil v tamkajšnji zastavljalnici za dva tisoč kron prstanov s ponarejenimi dragimi kamni. Ko so imeli priti prstani na dražbo, ker jih ni nihče rešil, se je izkazalo, da so kamni ponarejeni. Detschko je izginil iz Maribora. Bil je kljub slovenskemu imenu zagrizen nacionalec. Samomor starca. A' Ptuju se je ustrelil 701 et n i vratar južne železnice v p. v sence. Bil je takoj mrtev. Vzrok neozdravljiva l>olezen. Nadueiteljsko mesto je razpisano na trirazrednici v 2. plačilnem razredu v Št. Jurju ob Pesnici. Prošnje je vložiti do 3. julija. Piriehov konkurz. Jožefa Piri-cha, bivšega tovarnarja za usnje v Ptuju, ki je prišel v konkurz, so zaprli. V Gradcu so pa zaprli njegovega kompanjona, Oskarja Maverja. -— O, ti stebri nemštva na Spod. Štajerskem! Koliko ljudi je ubila strela. Nevihte v poslednjem času so zahtevale tudi veliko število človeških žrtev. Na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem je bilo v zadnjih štirih tednih od strele ubitih kakih 30 oseb. Ravnotako je bilo v Nemčiji ubitih okoli 60 oseb. Koliko ljudi je bilo v tem stoletju ubitih, to se da izračunati iz i>odatkov pruskega statističnega urada. Največ žrtev je bilo leta 1900., takrat je bilo 256 ljudi ubitih, leta 1905. je bilo 241 oseb ubitih, leta 1904. samo 82, leta 1902. pa 110. Leta 1900 je strela ubila 169, leta 1901 134, leta 1903. 121, leta 1907. 142 in leta 1908. 177 oseb. Čudno je, da je bilo več moških nego žensk ubitih. Navadno zadene strela ljudi, ki delajo na polju. To delo pa navadno opravljajo moški in ženske. Vsled tega so morda tega pojava krivi drugi vzroki, katerih studij bi bil interesanten za fiziologe. Velike nevihte in povodnji. Komaj je preteklo tri tedne, odkar je rabsko dolino na vzhodnem Štajerskem poplavila voda, zopet čitamo o velikih nevihtah in povodnjih v teh krajih. Ves rabski okraj je podoben deroči reki. Mnogo hiš se je podrlo, most je odnesla voda. Železniška proga Weiz - Gleisdorf je pod vodo. Vlaki ne morejo voziti. Pri rešilnih delih v Guttenbergu je vtonil nek tesač z imenom Mori. Ondotnega žandarmerijskega stražmojstra so komaj is vode rešili. Tudi okolica Murzsusehlaga je vsa pod vodo. V Murzzuschlagu so skoraj vse ulice pod vodo. Potegnili so iz vode mrtvo otroško truplo. V nekaterih krajih plavajo kar oele hiše po vodi. V mestu Weiz je bolnica pod vodo. Bolnika so morali iznositi is bolnice. Tudi blizu Weiza so potegnili iz vode dvat y topljena otroka. V kraju Bula po-' grešajo tri hlapce, tudi V Spitalu na* Semmeringu je vtonil nek hlapec« Škoda je povsod velikanska. Toda tudi v drugih krajih so bile velike nevihte. Na Dunaju je voda pritekla in zalila v nekaterih hišah kleti. Cesto so bile pod vodo. In le neumornemu delu policije in ognjegascev se je posrečilo rešiti mnogo ljudi iz vode* Promet je na nekaterih krajih nemogoč. Lovska razstava je vsa poplavljena. Na Ogrskem so velike povodnji, posebno v južnem delu dežele so napravile velikansko škodo. V Ahr-ski dolini blizu Kolna je voda zalila kantino, v kateri so spali laški in hrvaški delavci. Do zdaj so potegnil? 15 mrtvecev iz vode, pogrešajo pa še 87 delavcev, ki se najbrže tudi nv so rešili. Samomor v zaporu. Neki Josip Jazbec, katerega so pred kratkim aretirali, se je v Gradiški obesil. Ko je stopil paznik v njegovo celico, ga je našel mrtvega. Anarhisti v Trstu. Včeraj je iz> vršila tržaška policija dve hišni preiskavi, in sicer pri 261etnem mode* lirju MarVjju Blasiču iz Pulja, stanu-jočem v ulici Francesco Domenico Guerrazzi 16, in pri 171etnem stavcu Romanu Rezzici, stanujočem v ulici della Scalinatta 3. Policija pravi, da je prišla na sled nevarnim anarhi--stom. Političen dvoboj v Reki. Kakor smo poročali, je prišlo v Reki pri razglasitvi volilnega izida do škandala. Vsled tega sta se dvobojevala predsednik druge volilne komisije, dr. Baccich in sodnik Koporossi. — Oba sta ranjena na nosu in desni ro^ ki. Končno sta se pobotala. Elektroradiograf »Ideal«, Hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 15. junija do petka, dne 17. junija sledeči spored: Impozantni pogreb angleškega kralja Edvarda VII. (Po naravi.) Umobolna v razvalinah. (Drama.) Sen-zacijonalni polet Paulhana iz Londona v Manchester. (300 km v 4 urah in 15 min.) Cagliostro. (Zgodovinska uganka.) Nezgode šoferja. (Jako komično.) — Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. —-Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Richelieuova mogočnost. (Drama.) Umetniški krožniki. (Kolorirana projekcija po naravi.) Vplivanje. (Komično.) —-Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna »Slovenska Filharmonija«. Osvojitev zraka. Med sporedom, ki se predstavlja v kinematografu »Ideal« od srede do incl. petka se opozarja na posebno zanimivi sliki, in sicer »Pogreb angleškega kralja« in Paulhanov polet iz Londona v Manchester (300 km), katerega je izvršil v 4 urah in 15 min. Vobče je cel spored jako zadovoljiv. Nasilna brata. V neki gostilni na Ahaci je vi cesti je 221etni, varnostni oblasti dobro znani pretepač, Jožef Čepek iz Krašnje, izzval prepir in se naposled dejansko lotil nekega ključavničarja. Čepku je prišel nato še na pomoč njegov nič boljši 301etni brat, Anton. Ko je v prepiru in pretepu nek ključavničar zapustil gostilno, je stekel Anton Čepek z nožem in prazno pivovo steklenico za njim in ga je s to po hrbtu tako dolgo tepel. da je na njem vso razbil. Ključavničarju je pristopil na pomoč nek topničarski desetnik, in medtem, ko je brata Jožefa stražnik aretiral, se je Anton iztrgal in ušel. Jožef se je bil stražniku uprl in ga je le s težavo prevladal. Ker ga pa ni mogel spraviti naprej, so prišli ponj z zelenim vozom in ga z njim odvedli v zapor. Kolo ukradeno je bilo včeraj po« poldne delavcu Jožefu Štembovu v veži »Ljubljanske kreditne banke«. Kolo je bilo še novo in vredno 210 K. — Ko je istega dne Peterčev delavec Jakob Ovnik na Ljubljanskem polju kosil, je našel v neki veži Steni bovo kolo, katero je zapeljal na travnik in se potem nekoliko odstranil. Ko pride pa nazaj, je opazil, da je bil med tem časom nekdo pri kolesu ukradel zvonec in torbico z orodjem. Pretep v delavnici. V neki sto* larski delavnici sta se sprla dva pomočnika, med katerima je eden niu-tec. Le-ta zgrabi za stolovo nogo in z njo svojega nasprotnika tako na-kreše po glavi, da ga je znatno poškodoval. Za nameček ga je naposled pa še po rekah obgrizel. Napačen tehnik. Začetkom tega meseca je bil aretovan 261etni brivski pomočnik Anton Kittler iz Karlovca zaradi napačne zglasitve. Po prestani kazni pa je prosil pri nekaterih strankah podpor pod pretvezo, da je ubožen tehnik. Pri neki vdovi se je pri tem celo izdajal za sorodnika njenega pokojnega moža. Policija ga je bila zopet izsledila v neki gostilni v kolodvorski ulici ter ga are-tovala in izročila sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je a jasnega kolodvora odpeljalo v *jne-riko 61 (Slovencev, 40 Maceo^aoev; in 30 Hrvatov. Na Donaj j* Ho SS Lahov, y Heb pn 30 Hrvatov. Izrabljeno in najiono. Gdč. Marija Schwarzova je izgubila pisano platneno srajco vredno 5 K. — Gospa Leopoldina Vidiceva je izgubila svilen ovratnik. — Zasebnik Leopold Jazbar je izgubil bel slamnik. — Na južnem kolodvoru je bil najden ročni kovčeg, 6 steklenic želodčnih kapljic, moška srajca, dežnik, ženska ruta. ročni kovček z obleko in star dežnik. Zaklalo se je v mestni klavnici od 22. do 29. maja 86 volov, 12 krav, 4 biki, 1 konj, 108 prašičev, 151 telet, 25 koštrunov in 62 kozličev. Zaklane živne se je upeljalo: 1 vol, 5 prašičev, 36 telet, 6 kozličev in 312 kg mesa. Zaletela se je pavovka. Cigaver ie, naj pride ponjo na Tržaško cesto št. 22. gostilna pri »Franceljnu«. »Balkan«, spedicijska in komisijska družba v Trstu je otvorila — kakor se nam poroča — v Ljubljani svojo podružnico. Poslovati začne s 15. junijem. Posredovalnica za delo in službe N. I). O. Sprejme se: 1 knjigoveški pomočnik (takoj), 4—5 mizarskih pomočnikov, 1 klepar. 2 hlapca, 2 krojaška pomočnika. — Službe iščejo: 1 železostrugar, 1 sluga, sposoben za vsa dela, 2 pisarniška pomočnika, 1 mladenič v trgovsko šolo. — Več v »Narodni delavski organizaciji« od 5.—8. zvečer. Celotna Slov. Filharmonija kou-certira jutri od pol 8. do pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli«. Vstop prost. Narodno obramba. »Ljudovlada Cirilmetodarije.« Ali smo res že tako daleč prišli? Neka tajna zarota, najbrž zopet »veleizdajnik i . katerim pa ne bode moč tako lahko do živega, nameravajo ilne 24. julija t. 1. neko malo provinco na Pivki proglasiti »Ljudovlado l irilmetodarije«. Tu imaš — take gorostasuosti se vrše pred očmi obla-stev. a nikdo se ne zgane. Zarotniki sc javno shajajo, so kar najtesneje organizirani, ter nabirajo pristaše po vaseh: Orehek. Prestranek. Grobišče. Rakitnik, Matenjavas in Žeje. Denar za novo republiko se že kuje. Načrt, kateri se izvede dne 24. julija, je že star. Že 1. 1853. se je izvršilo namreč prvo delo za izvedbo te ustaje, napravil se je trden kamenit vhod v to deželico, katero se namerava podjarmiti, a nekaj let pozneje se je zasadil okolu borov gozd. Od treh strani gozd, od četrte kamenita trdnjava — res nepremagljiva točka. Več za danes nisem mogel izvedeti od zarotnikov, samo še toliko, da lx>de omenjeni dan ne samo cela Pivka, temveč še daleč ven izven mej Notranjske — vse pokoncu. Saj pa je res nečuveno! Društvena naznanila. Župni zlet »Ljubljanske sokolske župe«. Povodom I. župnega zleta »Ljublj. sokolske župe« vršila se bo v nedeljo revija zbranega župnega Sokolstva ob 11. dopoldne na dirkališču in na to obhod po mestu. Le-ta se bo pomikal od dirkališča po Blei-\veisovi cesti, Marije Terezije cesti. Dunajski cesti, Prešernovi ulici, Sv. Petra cesti, čez Jubilejni most, po Kopitarjevi ulici. Vodnikovem trgu. Pred škofijo, Mestnem trgu. Starem trgu, čez sv. Jakoba most, po Bregu, Turjaškem trgu, Gosposki ulici, Kongresnem trgu, Šelenburgovi ulici, J rana Josipa cesti pred Narodni dom. Tam bo stik župnih društev, nagovor župuega staroste in razhod. I. zlet Ljubljanske sokolske župe, ki se vrši v nedeljo, 19. t. m. na dirkališču, bo obsegal najrazličnejše telovadne točke. Poleg članstva nastopi tudi župni sokolski naraščaj s vajami s praporci po godbi. Naraščaj šišenskega Sokola bo posebej nastopil z belgrajskimi prostimi vajami, oteženimi s tem, da jih bo izvajal brez godbe in brez štetja. Obrtni in trgovski naraščaj ljubljanskega Sokola bo pa izvedel več slikovitih skupin in bo s temi zaključil telovadbo naraščaja. S tem sporedom telovadbe župnega naraščaja bo pač pokazala nova Ljubljanska sokolska župa, kako sistematično pripravlja nove moči za sokolsko delo, ki bodo v doglednem času samostojno delovale v svojih okrajih. Ljubjanski Sokol poziva svoje člane, da se za nedeljsko revijo in obhod v čim največjem številu udeleže prepotrebnih redovnih vaj, ki se bodo vršile v četrtek od 9. do pol 10. zvečer in v soboto ravno takrat v telovadnici v Narodnem domu. Kresna veselica. Predpriprave za to veliko veselico so v najboljšem tiru. Kakor je v telovadnici večer za večerom največje vrvenje in vađenje, tako je tudi po raznih društvenih lokalih večer za večerom živahno delovanje in posvetovanje. Je pa tudi ogromno dela ob takih prilikah. Kakor vsako leto postavljeni bodo tud? letos raznovrstni šotori za pivo -Češko budjaviako« in >'Wniš>ii in Ti- no, goapodn trel janje na dobitke. Mariborski »Sokol« priredi 19. junija v Narodnem domu v Mariboru veliko sokolsko slavnost z javno telovadbo. Sokol hoče dok zali, da kljub silnim oviram vendar le napreduje. Prosveto. Gostovanje gospe Danilove, ki se je vršilo dne 7. in 9. junija v Zagrebu, je imelo najlepši uspeh. »Hrvatska Sloboda« piše o tem gostovanju doslovno: »Njena naravna igra, nje neprisiljene kretnje in njen zvonki glas osvojili so si hipoma vse občinstvo, ki je slovensko umetnico nagradilo z iskrenim in zaslužnim odobravanjem.« — Ista tako pohvalno piše »Obzor« o njeni igri kot Jela v »Ekvinociju«, češ: »Njena prirodna enostavna in topla igra ima v vsakem prizoru priliko pokazati krepke in globoke čuvstvene efekte. Gospa Danilova zna interpretirati človeška čuvstva z velikim uspehom. V vsaki vlogi je ona sigurno najugodnejši gost na naši pozornici.« — V vsakem oziru pohvalno se izrazi tudi »Agra-mer Zeitung«, ki imenuje gospo Danilovo »eine Kiinstlerin von wahr-haft erquickender Natiirlichkeit und eehtester Empfindung.« — Mi gospe Danilovi k njenemu gostovanju le še čestitamo! Slomški iu — Francoski izletniki na slovanskem Jugu. V soboto je dospelo pet gimnazijskih profesorjev iz Pariza s svojimi soprogami v Ljubljano. V Ljubljani to ae mudili onamo 7 ur. Ta tm m liiafcili, dnai Kar Is kšu «•* ena nsonlsno trn de- ▼ Zabijani ni. vsi tka. V nedeljo •o si ogledali znamenitosti Zagreba. Znamenitosti so jim raakaaovali člani društva »Zagrebački zbor«. Zvečer so se odpeljali s železnico v Bosno do Banjaluke. Od tu potujejo z avtomobilom v Jajce, od tukaj pa v Sarajevo. Iz Bosne se napotijo v Srbijo in od tu preko Bolgarske v Carigrad. Iz Carigrada se vrnejo s par-nikom v Marselj. Kakor čujemo, nameravajo svoje potovanje urediti tako, da bodo v Sofiji ob času vseslovenskega kongresa. — Valerijan Pribičevič — temeš-varski škof. Med Srbi, ki so bili v znanem zagrebškem procesu obtoženi »veleizdaje«, sta zavzemala prvo mesto, brata Adam in Valerijan Pribičevič. Valerijan Pribičevič je po |h)klicu profesor bogoslovja. V procesu je opetovano imel priliko razviti svoje verske nazore. Storil je to povsem odkrito in ni se bal priznati, da izpoveduje vkljub temu, da je profesor bogoslovja, popolnoma svobodomiselna načela. In ta Valerijan Pribičevič ima sedaj postati pravoslavni škof. Madžarski list »Buda-pest« namreč poroča iz Karlovce v to-]*>: »Zaeno s srbskim cerkvenim kongresom je sklicana tudi srbska škofovska sinoda, ki ima rešiti vprašanja o izpopolnitvi budimske škofovske stolice, ki je izpraznjena, ker je bil škof Bogdanović izvoljen za patriarha. Volitev novega škofa se ima izvršiti sedaj. Za to stolico so trije kandidati, med katerimi je tudi profesor karlovskega duhovniškega semenišča, Valerijan Pribičevič, znan izza »veleizdajniškega« procesa. Srbska samostalna stranka ima sedaj večino na cerkvenem kongresu. Stranka namerava pregovoriti temešvar-skega škofa, Letico, da prevzame budimsko škofijo, za škofa v Temeš-varu pa bi bil nato izvoljen Valerijan Pribičevič. Na ta način misli srbska samostalna stranka vsaj deloma poravnati krivico, ki jo je pretrpel Valerijan Pribičevič s tem, da je bil nad poldrugo leto po nedolžnem zaprt v Zagrebu kot »veleizdajnik«. — Ako se ta vest uresniči, bo Valerijan Pribičevič nemara edini svobodomiselni škof v Avstro - Ogrski. — Zagrebški »Sokol« na zletu v Sofijo. Zagrebški »Sokoli« se udeleže sokolskega zleta v Sofiji s svojo fanfaro. Pri javni telovadbi nastopijo s prostimi vajami in z vzorno vrsto. V svrho pokritja stroškov za izlet v Sofijo in Krakov, priredi »Sokol« dne 18. junija javno telovadbo s tombolo in plesom. Vsi dohodki te prireditve se porabijo za stroške izletov v Sofijo in Krakov. — Poslanec Radič — obsojen. Stjepan Radič, znani »začasni zaveznik« naših klerikalcev, je v svojem listu »Dom« pisal, da je hudodelstvo, da se pošta na Hrvatskem imenuje kraljevo - ogrska pošta in da vlada na hrvatskih poštah tak nered, kakor na Turškem. — Poštna uprava ga je radi teh stavkov tožila. Obravnava na to tožbo je bila v torek pred zagrebškim sodiščem. Radić je imel celo vrsto prič, ki so izpovedale o velikih neredih, ki se gode po poštah na Hrvatskem. Vkljub temu je bil Radič obsojen v 8dnevni zapor, ki se lahko spremeni v denarno globo v znesku 70 K. Izpred sodlfča. Marinariee iz Št. Vida pred sodiščem. 13. jun. popoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska razprava, ki je mestoma vzbujala glasen smeh med poslušalci. Nasproti ste si stali dve Marijini devici iz prijaznega Št. Vida^ neka Ivana B. in neka Ivana H. Ivana H. je namreč obdolžila Ivano B., da je ukradla šinarnice iz znamenja, katero je ona okrasila za rešnje telo. Kot priča je bila zaslišana šestnajstletna Ivana M., ki je opisavala dogodek tako, da je začela skoro pri stvarjenju sveta. Na dolgo in široko je namreč pripovedovala, da so se dekleta zbrale pri prijateljici Ivani S. in si tam postregle z dobrimi stvarmi (— glasen smeh —), ki so si jih dale prinesti iz gostilne. Ko so se tako okrepčale, jih je pa Ivana S. še okrasila s smernicami. Ko so pa potem odšle od Ivane S., jih je pa pred hišo vprašal nek mizarski vajenec, če imajo kaj mleka — bučen smeh med poslušalci —. Potem so šle do znamenja, pri katerem je ravno obdolženka nakladala cvetje. Ko jih je pa obdolženka videla okrašene s smernicami, jih je pa nahrulila z besedami: »Sram vas bodi, ker ste šmarnice ukradle v znamenju.« Ker obtožite-jica Ivana B. skesani obdoiženkf Ivani H. ni hotela odpustiti, je bila poslednja obsojena v denarno globo 10 K in v stroške. Kakor je raavi-deti iz postopanja razžaljene marinariee, ki ni hotela odpustiti žalitve skesani obdottenki, lanietnjajo marinariee v ftt Vidu najlepši ajM nav ki Jsiaan ▼ groamiK belsčiaib odimečal svojim sovrnanikom in to je pač — znamenj čena. n>da*edrsetletnl starec radi uboja pred pererall i. Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal včeraj 70-letni Matija Bogne iz Št. Lovrenca na Drav. polju radi uboja. Zanimivo je, zakaj je stari Bogne postal na stara leta ubijalec. Sredi aprila t. 1. sta zbolela Bognetovemu zetu Matiji Fureku dva otroka. Stari oče je šel sam po zdravnika v Ptuj, katerega je potem nazaj peljal Furek. Iz Ptuja bi moral prinesti Furek zdravila za svoja otroka, prišel pa je domov brez zdravil in tako pijan, da je v skednju zaspal. To je starega očeta tako ujezilo, da je pograbil ko-lič ter parkrat tako močno udaril po glavi svojega zeta, da je čez nekaj dni umrl. Kmalu za očetom sta umrla tudi njegova otroka. — Ker so porotniki vprašanje o krivdi zanikali, je bil Bogne oproščen. Društvo hišnih posestnikov v Gradcu je imelo za tajnika nekega Marhortschnigga. Bil je tudi upravitelj dveh hiš imenovanega društva, za kateri bi moral plačevati davke. Mož je pa rajši denar nosil v gostilne in kavarne, nego v davkarijo, v davčni knjižici je pa zapisal, da je davek plačan. Sleparija ni mogla ostati dolgo časa prikrita. Pri sobotni obravnavi v Gradcu se je izkazalo, da je veseljaški tajnik pognal po grlu 8043 K društvenega denarja, za kar je dobil 10 mesecev ječe. Izvošček in občinstvo. Zgodilo se je to v Zagrebu, a bi se bilo lahko zgodilo tudi v Ljubljani. V nedeljo je peljal neki izvošček nekoga iz Zagreba v Šestine. Vožnja je trajala samo 1/4 ure, a voznik je zahteval za vožnjo od dotične stranke 10 K. Stranka je zalite vani znesek plačala, obenem pa izvoščka naznanila policiji. Obravnava proti izvoščku je bila še isti dan. Nepošteni izvošček je dobil zasluženo plačilo: Obsojen je bil v osemdnevni zapor in v povračilo preveč zahtevane voznine. Telefonska in brzojavna poroilla. Poslanska zbornica« Dunaj, 15. junija. V zbornici se je danes vršilo glasovanje o dispozi-cijskem fondu, in sicer imenoma. — Postavka je bila sprejeta s 239 proti 212 glasovom. Italijanski poslanci so glasovali za vlado, razen poslanca Pitacca, ki je oddal svoj glas proti postavki. Čehi in laška fakulteta* Dunaj, 15. junija. Parlamentarna komisija češke »Narodne zveze« je imela danes ob 11. dopoldne sejo, na kateri je razpravljala o italijanski pravni fakulteti. Debato o tem vprašanju je odgodila v svrho, da izve, kaj bo baron Bienerth po konferenci z nemškimi strankami povedal slovenskim in hrvatskim poslancem iz Primorja, ki jih je pozval popoldne ob 3. k sebi. Gostilničarji za Srbijo in Romunijo! Dunaj, 15. junija. Danes je pred parlamentom demonstriralo 300 do 400 nižjeavstrijskih gostilničarjev kličoč, naj vlada odpre meje proti Srbiji in Romuniji. Posebna deputacija je na to šla s to zahtevo k vladi, ki je baje gostilničarjem obljubila, da bo uvaževala njihove želje. Pozdrav bosanskemu deželnemu zboru. Dunaj, 15. junija. »Zveza južnih Slovanov« je na predlog poslanca dr. Tresič-Pavičiča poslala na predsedstvo bosanskega deželnega zbora tole brzojavko: »Vaši krvni bratje, v »Zvezi južnih Slovanov« združeni poslanci iz Dalmacije, Istre, Kranjske, Štajerske, Goriške in iz Trsta pozdravljajo najiskreneje otvoritev vašega deželnega zbora in izrekajo svoje obžalovanje, da ima vaš sabor preozek delokrog in da nam ni usojeno, da bi mogli skupno delovati v obrambo naših skupnih narodnih interesov.« Otvoritev bosanskega sabora. Sarajevo, 15. junija Bosanski deželni zbor je danes dopoldne imel svojo otvoritveno sejo. Zborovalna dvorana v mestni hiši je bila polna poslancev. K seji so prišli vsi poslanci od prvega do zadnjega. Galerija je bila natlačeno polna občinstva. V ložah so bili visoki civilni in vojaški dostojanstveniki in mnogo odličnih dam, med njimi soproga deželnega šefa, konzularni kor itd. Med gosti je bil tudi hrvatski saborski poslanec, Stjepan Zagorac, član Starčevi-čeve stranke prava. Ob 10. uri 20 minut je stopil v zbornico dešelni šef, general infanterije, Varešanin, v spremstvu civilnega adlatusa, barona in sekeijakega načelnika, Dostojanstveniki so as vaedli na prostore, določene za vlado. Nato js imel Varešanin kratek je šelel saboru končno pozval barona BenEa, naj prečita vladarjevo svojeročno pismo, s katerim ae sklicuje sabor na svoje prvo zasedanje. Saboru je predsedoval I. podpredsednik, Srb Šola, ker je predsednik Ali beg Firdus obolel. Šola je najprvo imenoval v smislu opravilnika 4 reditelje izmed poslancev. Nato so bili poslanci povr-sti zapriseženi. Podpredsednik Šola je v kratkem govoru pozdravil poslance, želeč, da bi njihovo složno delovanje na korist domovine obrodilo mogo dobrega sodu. Svoj govor je končal s trikratnim »Živio« - klicem vladarju. Nato je prečital došle brzojavne pozdrave. Pozdrave so poslali: »Zveza južnih Slovanov«, »Slovenski klub« in češka »Narodna zveza«. Poskusen atentat na bosanskega deželnega šefa. Sarajevo, 15. junija. Ko se je danes dopoldne deželni šef, general infanterije Varešanin po otvoritvi deželnega zbora vračal v konak, je v bližini mostu preko Miljačke neki neznanec petkrat z revolverjem ustrelil nanj. Nobeden izmed teh strelov ni zadel Varešanina; tudi njegov adjutant, baron Heller je ostal nepo škodo van. Ko je neznanec videl, da ni noben izmed strelov zadel cilja, je obrnil revolver proti sebi in se ustrelil. Atentator se piše Bogdan Krajič in je baje po političnem prepričanju socialni demokrat. Podrob nosti o tem atentatu še ni. Srbska kriza poravnana. Belgrad, 15. junija. Kriza je po* ravnana in Pašičeva vlada ostane na krmilu, ker sta ji oba radikalne kluba izrekla popolno zaupanje. Službeni obisk bolgarskega kralja t Belgradu. Belgrad, 15. junija. Bolgarska vlada je obvestila srbsko, da napravi car Ferdinand službeni obisk v Belgradu koncem tega meseca ali prve dni meseca julija. V carjevem spremstvu bo carica Eleonora iu prestolonaslednik Boris. Bolgarski carski gostje ostanejo v Belgradu tri dni. Prestolonaslednik Aleksander spremlja na to carja Ferdinanda v Sofijo, kjer ostane tri dni, da se kot privatnik udeleži vseslovanskib prireditev. Iz Sofije se kraljevič napoti na obisk sultana Mehrneda v Ca rigrad. Balkanska zveza* Sofija, 15. junija. Po informac!« jah v vladnih krogih je zveza meri Turčijo, Srbijo in Bolgarsko dognana stvar. Razne stvari. * Bojkot ameriškega blaga. Ki« tajska trgovinska zbornica v Sar. Frančišku, je sklenila, da vprizori po celi Kitajski bojkot ameriškega bla-| ga. Ta svoj sklep je storila vsled tega, ker ameriška vlada neprestan1] šikanira kitajske izseljence. * Velika defravdacija v Bruslju. I Bančni uradnik Buisset v Bruslju, ki je poneveril blizu dva milijona j mark ter pobegnil, se je v nekem hotelu v New Yorku ustrelil. Detektivi I so mu prišli na sled in ker je uvidel.| da ni rešitve, si je pognal krogi jo v glavo. * Če je mož odsoten. Trgovec i| živino J. Gilons v Št. Pavlu, Minn.| v Zedinjenih državah, je mnogo potoval po kupčijskih poslih. Kadar je I bil na potovanju, se je z njegovo ženo zabaval tamkajšnji katoliški župnik \Valsha. Ko je nedavno zalotil trgo-| vec ob povratku svojo ženo in župnika skupaj, je na mestu oba ustrelil. * Palača časopisa »Daily Heral-| da« v Montrealu zgorela. Palačo časopisa »Dailv Heralda« v Montrealu] v Kanadi je ogenj popolnoma uničil Stolp poslopja se je podrl ter padel skozi gorečo streho. Štirideset oseh večinoma ženskih uslužbenk, je zgo relo, 70 do 80 ljudi je bilo ranjenil ■ V kleteh spravljene bale papirja bo povzročale strupene pline. Tudi v nekem postranskem prostoru spravljene kemikalije so strupeno vplival? na dihanje. Končno so se udrla tla v gorenjih nadstropjih in stavski stro ji so padli doli ter razlili razbeljoi svinec po človeških žrtvah. * Zopet Nemec morilec. V Loui^ ville, v Zedinjenih državah, so našhl v kleti katoliške šole razkosano truplo 81etne hčerke pivovarnarja Kell-nerja, ki je bila že pred meseci iz?1' nila. Deli trupla so bili zaviti v preprogo 271etnega oženjenega Šolskega| sluge Nemca Wendlinga, ki je bil takoj po storjenem činu pobegnil. Zaprli so njegovo ženo, ki je bila potem« i ko je mož pobegnil, kuharica pri katoliškem župniku. Preiskava je dognala, da je žena sokriva umora ip da je bila deklica umorjena v zakri-| stiji, kamor jo je privedel izpred oltarja Wendling, ki je bil obenem tu-1 di cerkovnik. Rodbina umorjene deklice je razpisala 1000 dolarjev nagrade onemu, ki bi prijel morilca. * Lepo plače. Nedavno so zborovali v Philadelphiji proteatantovski ne pritožbe inozemskih mufljomarjoi radi velike draginje po rasnih misijonskih postajah. Večina misijonar« jev je izjavila, da ob plači letnih 1200 dolarjev ali 6000 K ne more živeti. Vsled tega je konvencija sklenila, da dobe misijonarji, ki so nastavljeni v svrho propagande vere v inozemskih postajah odslej naprej letnih 1300 dol. ali 6500 K. Razni propagator j i ver so torej že na zemlji prav dobro plačani, takoj po smrti jim je pa se zagotovljeno nebeško kraljestvo. Ni slab tak »kšeft«! ♦ Princ Lulu. Dne 1. t. m. je preteklo 33 let, ko je bil edini sin Napoleona III., princ Lulu, v Afriki ubit. Princ Lulu je bil zelo nemirne krvi. Stopil je v vojno službo pri Angležih, ki so se leta 1879. bojevali v Afriki s plemenom Zulu. Tudi princ Lulu je šel z Angleži v Afriko. Bilo je povodom nekega rekognosciranja, ko je sedela četica Angležev s princem Lulu na obrežju deroče reke. Naenkrat se zakadi proti njim z divjih krikom kakih 50 domačinov. Poveljujoči poročnikCrav se je naglo izgubil v gošči, ne meneč se za usodo ovojih tovarišev. Princ Lulu se je postavil napadalcem z mečem in revolverjem v bran ter jih tudi nekaj po--trelil. Toda v strupu namočene j>m re so kmalu napravile konec njegovemu bojevanju. Ko so ga pozneje na--li angleški vojaki, so videli, da ima njegovo telo 18 smrtonosnih ran. Domačinom je bilo zelo žal. da so ubili rancoskega prinea; menili so. da majo pred seboj nekega angleškega i i ti rja. na katerega so imeli posebno i »iko. Na kraju, kjer je padel nrine Lulu. so pozneje Angleži postavili najhen s}>omenik. Eden onih napa-ialcev, ki so ubili prinea. je obljubil, '.a bo do svojr smrti varoval spomenik, kar je tudi v resnici storil. Angleški poročnik Crav, ki je pokazal tuiko strahopetnosti, je bil obsojen -mrt; vsled priporočila kraljice E\ genije pa je bil pomilšočen. Po-iieje je bil zopet sprejet v armado, •da zaničevanje njegovih tovarišev . i je bolelo tako, da je zblaznel in i mrl. DUflšlifl stanovanja za prihodnje Šolsko leto. Domovina«, ki vzdržuje v tekoč, -kem letu dijaško kuhinjo, razširi irugo leto v smislu svojih pravil de-< krog. Osnovati hoče v svojem pod-'čju nekako posredovalnico za dijaška stanovanja, s čimer naj bi bilo prvi hip nekoliko pomagano veli-riskim nedostatkom, ki vladajo v n oziru med ljubljanskimi srednje-Ici. - Odbor »Domovine prosi ra-tega. da vsakdo, kdor bi rad vzel kega dijaka za prihodnje šolsko » na stanovanje, pismeno sporoči »dhoru »Domovine« v Ljubljani naj-- i-neje do 15- junija svoj naslov iu -roje. Oziralo se bo le na zdrava, -ta in dobra stanovanja. jvadno društvo ..Sokor v LiuMjani. V nedeljo, dne 19. junija ima ljubljanska sokolska župa svoj I. zlet. Častna dolžnost našega društva — osrednjega društva te župe — je, da se tega zleta ude-'eži kar najmnogobrojneje in kar najdostojneje. Pri izprevodu ob polu 12. uri se .bljanska sokolska župa prvič predstavi Širši javnosti. Odbor bratsko vabi ve člane, ki imajo društveni kroj, da ga zanesljivo udeleže. Redovne vaje za izprevod bodo četrtek, dne 16. in v soboto, dne 18. .nija od 9. do polu 10. ure zvečer v iruštveni telovadnici. — Na zdar ! Odbor telovadnega društva ..Sokol" v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: na v Senožečah, nabrala 5. junija 605 K z e^slom: >Če ne teče pa kaplja — kronca h -onci kamen da — Giuseppe Boltatu signor Polenta, od jeze bo ratu diplomirana brenta!« — G. Anton Žuraj tu, 1240 K, ob priliki godovanja nabrali gospodični Linca n Marica Marćanovi. — G Ante Vahtar Voloski, 10 darovali člani Volosko-Opatijske društvene giasbe na predlog pod--^pelnika g. Sandora Latkoviča, mesto venca na grob blag. pok. Lj. Gervajza, očeta kapelnika, da počaste njegov spomin. — Sku-raj K 2845. — Živeli ! Na zdar! Za obrambni sklad C. ML drnibe: G dr Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju prispeva k obrambnemu skladu en kamen in pošlje 200 K. — Srčna hvala! la bralno in savsko društvo 9VLa-Gija" v Devina: gg. magistralni uradniki 15 K. — Gg. sodni uradniki 6 K — Naknadni prispevek gg. financ, ozir. Me^t. hran. uradnikov 2 K. — G I. K. nabral 3 K. — Neimenovan nabral 12 K. — Sioipaj 38 K. Živeli! Na zdar! Za slov* pliatnakT društva: Gosp. Anton Žuraj tu, 5 K, nabrali ob priliki godovanja gospodični Lioica in Marica Marćanovi. Na zdar! Na pjistnega . a i lujtif a'lsSŽi |LmV *ld^|^ I*"***0 dpomfie zdravtto m vpuva as ido-^^gc^ino^ ter P0^^}!^^^^^^^ Po postnem povzet)! razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. la ar. avonu zalagafolj, DUNAJ, Tuehlaaben 0. V k* n rane na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 g •sava ausuusu aavsndao* Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri preti lajenj u itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPS1CI COMP. s .sidrom* nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 140 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni skatlji in jo je spoznati po znanem sidru. Priporočamo našim rodbinam holiasko cikoriji. iHi, nj Ijili — te nit sni! Jaz sem že nekoliko prehlajen in če grem sedaj še v hribe, bom pa pojutrišnjem zares bolan. — Čemu neki \ Proti svojemu prehlajenju poskusiš takoj par Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj, jutri jih vzamemo škatljico zdolaj iz lekarne seboj in videl boš, kako briljantno ti bo pot storila, ako boš sodenice rabil po predpisu. Škaklja stane samo K 125. Generalno zastopstvo za A v stro-Ogrsko: W. Th* Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV 1 Grosse Neugasse 17. Mnenje gosp. dr. Ram bose tla. zdravnika bolnišnice v Slivnu. Gospod J. burra\allu, Trst. Čast mi je Vam naznaniti, tla >em tekom štirinajstih let preizkuše-val v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne iz« h* 1 ko ki nove skorje v raznih oblikah. Dober okus. čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem $ra imel priliko konstatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu. Serravallo-vega kina-vina /. /clozom. vse lo mi potrjuje njegovo nadvlad je nad vsemi krepilnimi ]>omočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri rekonvaleseen-tih po nalezljivih boleznih, pri ma-lokrvni šibkosti, izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih, povzročenih ]to prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabijenju vsled Marosti, pi i dispeptičnih deklicah in malokrvnib žen>k;i»' Slivno. i'-J. oktobra 1908. Dr. Kam bose ff. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las •leluje majuoljee priznana Tanno-cniimi tinta katera okrepcuje lasinče, odstranjuje luske in preprečuj« Izpadanje lue. 1 steklemlcms na v o dletu i krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, rr.adlc. trdi, modicinai. vin, ipooijali tat, najfinejših parfumov, kirurgi: ^ih obvoz, svežih mineralnih vod Itd Dež. lekarno MIlana Leusteka v Liubljanl Risljita tista it I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovega lubil. mosta Kdor Odol dosledno rani, po današnjem stanja znanosti kar najbolje negnje zobe in je krepčilo želodca, ■Ojje v vsaki »tobri MOJ liter K 4-00. Naslov za naročila: -FLOaiAN", LjnUjana. Postavno varovano. Zahvala. Velikodušen dar. Velecenjeni gospod »aasi-nftk, leg. far. la vslapssast nlfc v Vuaredu, je odstopil in podaril od svojega posestva, imenovanega »Slivniška frata», več oralov obsegajoč kos gozda »Ruški koči« odnosno njeni lastnici »Podravski podružnici slov. plan. društva«, za kar se mu ta iskreno zahvaljuje. Ruše. 12. rožnika 1910. t. č. tajnik. t. č. predsednik. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. junija: Silva Kotar, hči paznika v tobač. tovarni, 5 mesecev, Gradaška ulica št. 8. — Ivan Boncelj, delavec, 42 let, Ra-deckega cesta 11. Dne 11. junija: Stanko Jeršek, sin poštnega sluge, 13 mesecev, Sv. Florjana ul. 13. Dne 12. junija: Anton Bradač, delavec, 26 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 9 junija: Jernej Gubane, užitkar, 62 let. — Kunigunda Štrobl, mestna uboga, 70 let. m Dne 10. junija: Ivan Sorl, usnjar, 53 let. — Ljudmila Slamnik, rejenka, 8 dni. Dne 11. junija: Štefan Kamberger, posestnik, 53 let. Dne 12. junija: Evgenija Bernd, restav-eratrjeva vdova, 53 let. Žitne cene v Budimpešti. Dne 15. junija 1910. T e r ni i it. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 949 Rž za oktober 1910 . . . za 50 kg 6 97 Koruza za juli 1910 ... za 50 kg 533 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7 14 E f a k t i v. 5 vin. višje. Meteorolosično porom Višina ud morjem 300*2. Srednji zračni tlak 730*0 ■■ Čas opazovanja SUnje barometra v mm LU E 2 Vetrovi j Nebo 14. rt 2. pop. 9. zv. 731 2 7329 21 0 16 1 si. jvzhod si. j zahod del. jasno » .5. 7. zj. 7341 153 si. jvzh. sk. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 174*, norm. 17 6 . Padavina v 24 urah 45 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je na?a iskreno ljubljena mati, oziroma sestra in teta, gospa 2080 Marija Žoga dne 14. t. m. ob polu 1. uri zjutiaj po doigi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti La umirajoče v 63 letu svoje starost., mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rainice bo v Četrtek, dne 16. t. m. o D 7. uri zjutraj. Nepozabno rajnko piporočamo v blag spomin in moštev. Sodra* i ca, 14. junija 1910. zilarskeia laziila 30. maja 1910. Fran Stupica, Jrtesečna soba lepo mebfovana s posebnim vhodom in hrano se aiia s L JaHjemi L 1» enemu ali dvema gospodoma. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 2088 v LJubljani. Nafinai posettaiki kapili smo pri Vas 3 (fepeljae) vratila, 1 mlatiloico in 1 sUuaorezaico. Postavili smo si stroje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo ti sesedaj izborno in v našo popolno za-dovoljnost tako se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo. Ob enem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako enostavno vratilo, ki mu je y najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje itd. najboljša in najcenejša pomoč. S spoštovanjem Kokalj Iojmaoi|p Cvemkel Antom. FrapravsiihT Joiaf. 2014 llče se prodajalka za boljšo trgovino v Ljubljani. Starejša moč. — Ponudbe s potrebnimi dokazili naj se pošljejo slav. trg. drnštvn „Morinu-" v LjgUfaai. 2087 UfOPAUŠČE MEDIJA IZLA IH na Kranjskem, pošta in telegraf Me-II dija-lzlake. Vrelske gorke kopeli, IH letovišče; zaradi svojega »zbornega H ■ zdravilnega učinka že od nekdaj I H slovito. Eno uro od južnoželeznične H H posuje Zagorje. Udobno opremljene sobe, izborna restavracija, nizke cene. Prospekte dajo lastniki ALOJZU PRASCHN1KERJEVI DEDIČI V KAMNIKU na Kranjskem. 1944 Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. 1045 Kdor želi imeti dobro uro. naj zahteva z znamko ff 44 ker te nre so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čudnu uratrju in trgovcu v Ljubljani, Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bieln in Genovi. Uhami. prstani, briljanti. Svetovna znano najfinejše blago po najnižjih cenah. e ■ 1 v a e ■ [ r a I 1 < ? k U 1 e ■ inetni ii trg. vrtnar Inke. mte Is bdele 1542 aa razne prilike. ciftlia. nre- ibfli aHBQ (hft ibtti) iN. se nudi osebam, katere rade občujejc s poljedelci in imajo veselje do potovanja. — Ponudbe pod „S. L." na upravništvo »SI. Naroda«. 2007 Proda ao na Koslerjevem ponos-trn, ležečem ob cesti iz Ljubljane na Ig? leseno poslopje stoječe na zidanih stebrih, 32 m dolgo, 12 m široko, z opeko krito; poslopje se je rabilo za shrambo mrve. Pojasnila daje oskrbništvo graščine v Ortneku, Dolenjsko. 2086 Prodajalka 00 iftio za podružnico mešanega blaga Stara mora biti najman 24 let ter mora sama trgovino voditi. Išče ao tudi učenec iz dobre hiše, 14 let star. Ponudbe na Anton Verbič, trgovec, Sevnica ob Savi. 2084 Koncem 176C ae vrše do 15. septembra wm~ vsak dan v v hotelu Jivoir. Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/210. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer Vstopnina vselej prosta. Pristno bmsko blago Spomladanska in poletna sezija. KUPOII metrov 3i0 dolg za popolno moško obleko (suknja,hlače, telovnik) stane 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K 20—,. dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana Zaloga tvornice za sukno Siegel - Imhof v Brnu Vzorci gratis in franko. Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Zaradi obi lega prometa vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu. Jfodni salon Čutita iam» priporoča : klobuke:, le najfiBCJiega okusa 3to Škoj-Vaack s pod Triti«. z Žihri HitaH vtiva pri. mjstflcal Cste tali vcad s utswvi ia B:2C L4 8S- 39 posestvo aroadirano, če* 44 trti*? (hmelj, vinograd, gozd, polje, travnik, mnogo žlahtnih sadnih dreves, hiša, gospodarska poslopja in potrebščine, krasen razgled po Savinjski dolini), proda sa 3-S.tM K Zofka Uaoo pri Celju. sprejme Narodna tiskarna". sS^Maa^sseaaat da d. Ograj«, pletači ttoe, aTeaeU J. Zamljen obstoječe iz ene stare in ene nove hiše, hleva, kozolca in drugih gospodarskih poslopij, se zaradi preobilega posla iz proste roke proda. Okrog posestva je skupno 35 845 m1 lepega sadnega vrta, rodovitnih njiv in travnikov. — V novi hiši je gostilna z vsemi pravicami. Pripravna je nova hiša poleg gostilne tudi za trgovino, katere v vasi ni nobene, dasiravno šteje vas blizo 500 prebivalcev. — Posestvo je v najlepši legi poleg ceste ter komaj par sto korakov oddaljeno od vhoda v premogokopne rove, kateri edini majo v ceii okolici prihodnjobt. — Kupcu se preskrbi v slučaju, da ne more plačati ceie kupnine, tudi posojilo. — Več se izve pri lastniku 2036 Tomo Kopno v Zagoriu sls Savi. Tri žlice ieleznatega vina le-kar j a Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vse bujejo množino železa, ki jo mora zaužiti odrasli človek vsak daD, ako njegov organizem potrebuje železa, v na sprotju z drugimi izdelki ki vsebujejo le tako množino železa, ki i se dokazano D2ha;a v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medicinske vrednosti. Pollit. steklenica 2 K. 373 tevalarahl t UibtaHiiirtm tn flei. N se arinoroča 21 vsa v svoto stroki ea^e> siv apvi oaa) eaOO Veni w e9ar^nw eee>e) ww 3zddijc prave amke ta tdovakkc avte. 16.000 kron rabi mlad trgovec ali penzijonist za nakup hiše, gospodarskega poslopja in zemljišča, kjer se nahaja gostilna z žganje-točem, trgovina mešanega blaga, blizu rudokopa ca prometnem kraju na štajerskem. — Zagotovljena eksistenca! Ponudbe pod 5,Ž." na upravniŠtvo »Slov. Naroda. 2008 Samskemu svetu toplo priporočamo Piln£čkovo posebnost velefeno toaletno milo UPaHu Wtt m IslevsHI f|B]ifl se sprejme takoj dober pomodnih /glasiti se je prt ja itška itli 2034 Pozor! Dober in malo obrabljen parni stroj za M konjakih Sil nov sistem je po nizki ceni takoj naprodaj. Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slovenskega Naroda«. 2006 II Edino I zastopstvo znamke i o SE i in svezo ki tvori in ohranja krasno polt ! 1 tucat za K 8a— pošilja, če se denar vpošlje naprej — J. Pilnadek, tovarna za toaletna mila in parfume, za pralna mila, tovarna za voščene in požvosčofte, za stea-rinovo in parafinovo svete, Kralj. Gradec (Češke). KIMTA je v teku in trpežnosti nedosezno kolo sedanjosti. 1053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v poprava! Omaj-liranfe in ponikljanje ter izposojevanje koles. točna, solit na in cena izvršitev. Karel Čamernik Ijnbljana, Dunajska cesta 9. ) Ceniki zastonj in franko. Neprimerno dobre slasti je inata kava do polovice zmeiana s Slriupijaia! Mit iriknuk! 5 kg ržene kave za K 4-— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik :/3, itev. 67. 3847 Ha so po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji in sicer: Ljubljani, obstoječe iz hiše, hlevov, velikega vrta, ter 9 parcel velikih travnikov in 2 parceli gozda. Nadalje v Rudniku nova vila, še 16 let davka prosta, s trgovino in dve fripstii «1 Sipkem blizu Šoštanja, ter I rilijoD kuli. čevljev razlita lesa. Več pove lastnik Josip Plankar, Ljubljana, Dolenjska cesta. 2065 Pozor! Pozor! Najbolja! in najcenejši dobavni tir za sove Gostilniška koncesija o pravico prenoči**« 00 da takof v naleau. 2016 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Usce se družina katera zna izdelovati navadno opako za zidanje. Plača po dogovoru. 2017 Natančno se izve pri g. Cerkljah pri Kranju. u v tni Išče ao 9L HasT* šivilja za izdelovanje konfekcije in perila. Zmožna mora biti samostojnega izdelovanja. Zahteve z gotovo plačo even. še provizijo naj se izvolijo pošiljati do 15. julija na upravništvo lista pod šifro „Samoatojna aivilja". 204* Poiten In priden mesarski pomočnik ki je vajen vsega dela, tudi sekanja se išče. Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaš* čine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990 Močan, trezen in zanesljiv konjski hlapec se takoj sprejme pri zalogi piva bratov Reinineshans v Spodnji Stiki. 207Ć Dve izvanredni zanimivosti! 3mpozanten pogreb angleškega kralja €dvarda Vil. tatipliii polet Paulhana iz Londona v M&A vf(«iOD juzjva Humpoiec $35 suk narskof $Gad* Najbolje jukno i pemodnu robu. nudih/rdtka 300 km v 4 urah 15 minutah- ANTTOMEG iz voz jukna ,u Kumpoicu (Češka) Uzora vaeb vrst in velikosti Je Prva hrvatska tovarna za sode v MovsU, katera Ima svoje lastne hrastove gozde. Edino zastopstvo in naloga za Kranjsko, Eorosko in Štajersko pri tvrdkl JI Rosner & C°- v Lfabijaiii, poleg pivovarne Union, preje Koiler. • Ceniki na razpolago! v prekrasni gozd ovi ti Sa vinski dolini, s 4 prelepimi sobami, 2 kuhinjama, veliko svetlo kletjo in podstrešjem, vrtom aa zelenjavo, sadje in cvetice, ter dvoriščem za perutnine se proda pod najugodnejšimi pogoji. Najcenejša živila, prilika za lov in ribolov. Ponudbe: Schwarzmeier, Preboltf pri Celju. 2004 na Jurčičevem trgu 3 se odda z opravo vrc8 v najem. Več se izve v tiskarni." arodn) M se do vi v * _ *1 _ Kflnsi tetki Jtttati «* RiKi m k za-mrii. onieiiti si ti altielKstil 2081 Prvi goriški prenz pobira Lastni zaprti vozovi raz lične velikosti. Gre tud. I v hribovite kraje! Železen voz za stroje vsake teže in za drugo blago. Cene smerne. 17101 Gašpar Hvalic,' špediter v Gorici, ViaVittorio Alfieri št 5. Telefon it. 127. Ceno Posteljno Perje 1 kg sivega skubljenega perja K 2 polbelega K 2*89. belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega 10, K prsnega puha K 12, od 5 kg nadale poštnine prosto. D8?ne« nmfelj? zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x116cm z2blazinama, velikost80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 1§, s polpuhom K 29, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 19; vzglavnica K 3, 3-50, 4. — Pernice 180x 140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90 x 70 ali 80 x 80 cm K 450, 5, 5*50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15. razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje. Za neugajajoče denar nazaj alt se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem bi" zastssj m *^ Razpis. Za zgradbo ceste Tacen - Šmartno - Skaručna na 31.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom jamo ponudbeno obravnave. Pismene, vsa dela zapopajoče ponudbe z napovedbo popusta ali do* plačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože tlo 22. junija t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono dopo« slati je zapečatene z napisom * »Ponudba za prevzetje gradbo ooato Tacen- Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavba* pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovhv ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno prdrži pravice, izbrati ponudnika ne glede Ina višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati nove ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem i uradu v uradnih urah. 206t Dozolni odbor kranjski. Več majhnih in velikih hiš med katerimi ste tudi dve dobro 2033 vpeljani gostilni $s pfiv po ^^asVfe posolili prtas* Pojasnila se dsjo . lp. SUM tt tt. Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ožim novodobno urV. T 0646 FQ 6646 5154 40 3 U 56 MQF 43 Pi*va kranjska I 1505 iftina plvttama In aladarna na Vrhniki anoćila tprajtma tudi Ljubljanska krtditni banka v Ljubljani. im &a damske kto&itkc -ptipotoča dvojo ^o^ato oa^o^o ttto^ernirV *♦* o4w.cm*fv :>lamtit£eo po ~?c£o vicjoSnifi in titeztionkutenčnifi cenah. Veletrgovina z železnino Celjti, Velika za!oga vseh potrebščin za stavbe, vsakovrstnega orodja, posode, železnega pohištva, šivalnih strojev itd. ♦ ___ največja izbera v mM in drugem modnem blaga tudi po meri. priporoča pa asfalajln aanak m. kristofkT Stari frg m. m. Kmetovalci pozor! Zaradi opustitve kmetijstva se prosa Jaka kraaaa 2049 posestvo v najlepšem delu slov. Karsiko, tik farne cerkve, 3/4 ure od malega prijaznega mesta, za jako nizko ceno Krasna umetniška reprodukcija v več barvah .-. .-. znamenite Groharjeve slike •■■ Primožu Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. Hay Cena s pošto K 3.20. *W Posestvo obstoji iz jako lepih afiv, alka, potrebnega fOiOa in dobrih poslopij. Živine se redi 12 glav, ter do 3 konji in 30 svinj. — Natančneja pojasnila daje do 20. junija Pr. ■■■nikar, SchiHgasse it 2 ? Golovca. — Na poznejša vprašanja se ne bode oziralo. Dob iva se v Proti luskinam na glavi. Proti izpadanju las. A Dr. Dralleja brezova voda aa aav* Učinek rteprekoeljiv. "SM Cena K 2'50 in K 5. — Dobiva se v lekarnah, drogerijsh. parftimerijih in briv-n.cah. Tvorniska zaloga: M. Mottmann * Co., Decin na Laki. pristal krujski lanenooljnati firnež Oljnate barve v poaadloafc po %, t ka kakor taal ▼ voojlk poaodob fasadne barve a kSe, po vzorcu. Slikarski vzorci it papir a vztrec« laki pristal aatdM a Ttzorc, za pohištva a a ptic Steklarski klej (kit) vrste Karbolinej JKavec (gips) a potokarje ia a stavke Čopia 283 loataicfa iztcUa za ziiarje m a vab tbrt ptiporoči yTdol| jfaptuuu v Okidati C, kr, avstrijske državne železnice. Izvleček Iz voznega roda. Utftraj. Osebni vak v smeri: TriBč, fteonici, Trbtf, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. Ml zjutraj. Osebni vak v smeti: Grosuplje, St Janž, aaaoaovo, Strala-Toplice, Kočevje. 012 ooaoldna. Osebni vlak v smeri: Jesenic*?, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draldane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. IMO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesemce, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst 1*3 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje. a*30 popoldne. Osebni vlak v meri: Trfič, Jesenice, Trbii, 9 Beljak, Gorica, Trat, Celovec. _a zvonar. Osebni vlak v smeri' lrfič. Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbiž. 7*40 zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, Rudolfovo, Kočevje. 10"IO ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. Odkod is Ljubljane (državni kolodyor). 7 28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 205 popoldne: Mešanec v Kamnik. 7'36 zvedor: Mešanec v Kamnik. II* ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. ko mmmjm mi Mat* v LfaktlaBo dnine Ulgitfoi). 7*00 zjutraj x Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draldam, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gotice, Trsta, Trtica, 8*82 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-dolfovega, Grosuplja, St Janža. II-20 dopoldne: Osebni vlak is Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*00 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. St Janža. 417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 8*98 zveeer: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8M5 zvooor: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža. Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-O7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja. Straže« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža, 11*22 ponodl: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (državne železnice)* 8*00 zjutraj: Mešanec iz Kamnika. lO-OO do pol de: Mešanec iz Kamnika. 8*10 zvooor: Mešanec iz Kamnika. IO30 po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v sreda; e evropejskem času. o. kf. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. s slikami za Me: Deca roma okrog doma, broš. . K —'24 Naše domače živali, broš. . . „ —*40 Noetova barka broš.....„ 1*50 Kaj pripoveduje čarovnica, broš. „ 1*20 „ n na lepenki „ 2*40 Podobe iz živalstva, broš. . . „ —-80 p „ „ (Leporello) „ 1*50 Paviuša in naša......w 1*60 Palčki Poljanci......„ 3*60 Radost malih, broš. : . . . „ —*40 Snegulčica, broš......m 1*20 9 na lepenki . • . „ 2*40 Trnjeva rožica ....... —*60 Vesela mladina, broš.....„ —.80 Vesela družbica......n —-70 Zlata radost.......„ —40 n „ (Leporello) . . . „ 1*50 Živali nase prijateljice, broš. . „ —-70 Modri Janko......1 „ 2.40 Knjige za alikanjes Tuckov, Zaklad za otroke . .K 1*— » Otroški vrtec . . . n 1*— » Za kratek čas ... „ I-— » Mladi umetniki . . . „ 1 — Mladinski spisi 1 Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K 1*60 Andersen: Pravljice za mladino, vez.........„ 1*— Brinar: Medvedji lov. Čukova gostija, kart. ...... —-80 Campe: Odkritje Amerike . . „ 2*— Cegnar Fr.: Babica. Povest . . w 1*20 Cigler Janez: Sreča v nesreči . „ —-76 Freuenfeld Jos.: Venček pravljic in pripovedk.....„ —-40 Gangl Eng. Pisanice . . . . „ —-50 » p Zbrani spisi za mladino „ 1.— Hubad Fran: Pripovedke za mladino I. in II. zv. a 40 h . „ — -80 * * Knjižica za m jadino 21,24 z v. a 13, 14, 26,29,30, 31 zvez. a 27 in 28 zvezek a . . . Kapitan Žar ali klet v tihem morju, vez....... Kočevar F.: Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest . Kosi An t.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez....... Spisi Krištofa Šmida: Ljudevit Hrastar: Gobček . . Jozafat: Kraljevi sin Indije . . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu ....... Slavček......... Ferdinand........ Jagnje. Starček z gore . . Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj...... Hmeljevo cvetje. Marijina podoba Ludovik, mladi izseljeneec . . Najboljša dedščina. Les ni križ . Roza Jelodvorska, broša . . ,, „ vezan . Sveti večer....... Sto malih pripoved za mladost . Nedolžnost preganjana in poveli-čana........ Nove pravljice iz 1001 noč, vez. Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. . Rapi A.: Mladini, vez. . . . » » Dane, vez..... Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana....... Na rakovo nogo, vez..... Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino..... —.5* 1 2*— 1*20 —*80 1 — —*84 —*80 1 — —*60 —60 —-M —*80 —80 —80 —80 —60 —.80 2-_ —80 —80 —40 2*— 1 — 1 — 1.— 1 — —80 —80 Narodna knjigarna v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7. 44 BALKAN špedicija in komisija Centrala v Trata podružnica v fjnbljani a^a !• aa 2083 Špedicije vsake vrste. — Prevažssjc siags zs trgovce a zasebnike. Preselitve. — Vlaganje siags is pohištva v skladaca. — /. Zacarinanja. — Prevzele stega v prodajo itd. .*. 44 BALKAN špedicija in komisija Ceatrala v Trata Podružnica t tjubljani 84 23 3E 3864 t nikov pohištva. — Spicjcmm vse v špedicijo spadajoče prevozu ine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifi h. — Prevaža pohištvo v novih, patentovaitih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo. JlVeUSkl IfSf• Ustanovljeno leta 1908. vndRD MR|t Jmrski dvor. Ustanovljeno leta 1908. Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lav/i« špediter, Dunaj I. Schulhof 6. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani, Prešernova nI. 54 Prirela pogrebe od najprtprostejse do aa|eleoantaelse vrste v odprtin kakor tudi s kristalom zaprtih vozovll bua sesate saloso vsak petresesai za nuilee. kakor: keviaaste la lepo okrašene lesene krsto, čevlje, veaco, atnetae cvottioo, kovino, porcelana In perL Nainižje cene. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Tnrk in brata Ropna. Oastitim damam se priporoča za spomladansko sezijo modni salon F. JUST- MASCHKE z velike izbiro damskih tal otroških klobukov po znano nizkih cenah. Spnis s? pojavila iB se točne izvrie. hm Mm vedoa v zalegi. i W7\ □C IS! K y i u buiuuil i zarezo in brez zareze je tiptioeiia m $m tet vseka druga opeka. V zalog: j« ima vedno v poljubnih množinah izdelovateli 3van Jelačut, £jubljana. Zahtevajte cenik. naj Ravnotam vedno velika naloga Porilanđ cementa. MM i be tak sli najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni ceni priporo&a /nana 2015 veletrgovina z žeieznino, motorji in poljedelskimi stroji Fr. Stupica v Ljubljani arije Terezije cesta štev, 1. 3v2H ]ax in sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo LTOzaih koles. Šivalni stroji Brezplačni kurzi za vezenje v kili. Pisalni stroji „ADLER". iizBaiji si. p. c. »tirata, k a uhaja ijegan vrtnarija na Karlovski cesti 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Isdelovanie šopkov, vencev, trakovltd. Okusno delo In zmerne cent. Velika zaloga suhih vencev. Zunanja Bčioola točno. Podjetje betonskih stavb Bratje ^ravnili & Pontello Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. RAN D0BERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon st. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsclidnejši izvršbi. Uredba 1128 celih hotelov in kopališč. Ferdo Pri mizar, LJubljana, Rimska cesta št. 16, IIm debelo ia dreta, po niskih m cenah priporočam svojo bOg.tS a tr MlOt< z solanterllsklm in vseh vrst krčmarskim Dlakom *» In pleteninami Dovocionalijo in vse vrste blago m taija p.tl TnnUko ana-Tnj.iiflwftw. finlon Škof Hujsn uinU sutBn JL 8' Fran Kotnik, Verd-Vrhnika 1482 priporoča vsake vrste fumireniH in maslenih parketov, hrastovih in bukovi!, deščic. Cenik na zahtevo brezplačno. Prevzema polaganje parket in deščic, popravila starih in likanje i voskom po najnižji ceni — delo solidno. . zeni, gispoii Anton Sare Ljubljana« Sv. Petra cesta štev. 8 krit mil zalege radi imtlitii mji tniiiK zn.aiij.ati ii preiaja perilo, platni, vezenle in sploh vse f to stroko spadajoče predmete po Izdatno znižanih cenah. Liino in solidno, doma izdelano perilo, je iz najtrpeioeisega blaga is si ga ——— lahko vsak ogleda, se da bi bil prisiljen kaj kupiti. ————— 1918 K občnemu posetu vljudno vabi Anton Šare, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8. Vzorci na razpolafo. Novosti manufaktumega blaga 1910 Vzoroo pošiljava Iranko. L I & G Srn ta«, as m. «■ UaMJana, MrUmrim .lic « 4. __ m. tm su. al mM mm um m. M. a* a iti i 524 50 44 3556