BUENOS AIRES,
4. SEPTEMBRA (Setiembre) 1958

Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 36.

Komunizem zaradi sebe
spreminja taktiko

Živčna vojna okoli Formoze

Katoliška Cerkev na Poljskem in ko¬
munizem sta si stopila nasproti kakor
povsod drugje na svetu, kjer koli sta se
znašla v direktnem stiku, kot dva so¬
vražnika, med katerima sodelovanje v
nobenem oziru ni mogoče. Po prvem na¬
valu komunizma, ki si je utrl pot na ob¬
last na Poljskem po strahoviti sovjetski
izdaji varšavskih borcev za svobodo v
roke krvavemu maščevanju nacistov, je
Cerkev na Poljskem leta 1953 nekoliko
svobodneje zadihala, to pa zaradi nevar¬
nosti, ki je grozila sovjetskim okupacij¬
skim silam zaradi uporov v Vzhodni
Nemčiji ter se je Kremelj zbal za var¬
nost zaledja teh svojih čet v Vzhodni
Nemčiji, namreč za Poljsko.

Komunizem je prostovoljno ponudil
Cerkvi roko za “sodelovanje”, ne ker da
se je sprelevil iz po krvi hlepečega volka
v krotko jagnje, pač pa, ker mu je pre¬
tila nevarnost pogube, če ne popusti na¬
petih vajeti tiranije. Cerkev je, kakor bi
storil vsak pameten človek, pravilno iz¬
rabila ugodno priliko in zagrabila za po¬
nujeno roko, toda ne za sodelovanje s
komunizmom kot takim, pač pa za izbolj¬
šanje svojega položaja pod rdečim reži¬
mom, na katerega mora v vseh okolišči¬
nah računati kot s kruto stvarnostjo.

Komunisti so hoteli ob tej priliki sebi
v korist izigrati Cerkev in so se spusti¬
li z njo v “pogajanja”. Kardinal Wyszyn-
ski je od režima izsilil nekatere za Cer¬
kev in vernike ugodne pogodbe o svobo¬
di poučevanja verouka po šolah, o pravici
javnih boguslužij, o svobodnem razpeča¬
vanju verskega tiska itd. Po pogajanjih
je šel v Rim na poročanje.

Verska dejavnost poljskega naroda se
je znova razcvetela, Cerkev je delala hi¬
tro, da izrabi čas režimske slabosti, ker
je vedela, da se bo nekega dne komuni¬
zem znova začutil varnega in znova u-
daril po Cerkvi.

To se je zgodilo pred nedavnim. Ko¬
munistična policija je vdrla v največje
zgodovinsko versko središče na Poljskem,
v samostan na Jasni gori, kjer Poljaki
že stoletja časte črno čenstohovsko Ma¬
ter božjo. V samostanu je policija za¬
plenila ves tiskarski material, zaprla ti¬
skarno, komunistični tisk pa je začel si¬
lovito gonjo proti Cerkvi, češ da je zlo¬
rabila pogodbe iz prejšnjih let in začela
širiti protirežimsko propagando.

Komunizem je znova pokazal zobe.
Vsakdo ve, da se je komunizem moral
znova strmoglaviti na Cerkev, če se je
hotel še naprej obdržati na površju. Vere
namreč ni mogoče zapreti za zidove cer¬
kva, ker je vsakdanja nujnost sleherne¬
ga mislečega človeka, že z obnovitvijo
verouka v šolah je Cerkev avtomatično
stopila iz svetišč v javnost in vere ni
mogoče izločevati v družbi od drugih
duhovnih doživljanj posameznika.

Novi komunistični izpad proti Cerkvi
na Poljskem pomeni začetek novih pre¬
ganjanj. Cerkev je bila budna in je pri¬
čakovala ta trenutek. Zato je ob izbruhu
opozorila vernike, naj ne store ničesar,
kar bi moglo pospeševati gonjo komuniz¬
ma proti Cerkvi in njim samim. Vendar
povsem ni bilo mogoče zadržati ogorče¬
nja Poljakov nad vdorom rdeče policije v*
svetišče na Jasni gori, tako da so v mno¬
žicah pohiteli v Čenstohovo. Doslej še
nikdar v zgodovini Poljske noben okupa¬
tor ni nasilno vdrl v to svetišče, ne ru¬
ske carske okupatorske čete ne hitlerjev¬
ske nacistične horde. Komunizmu ni osta¬
lo ničesar nedotakljivo.

Kako daleč bo komunistični režim na
Poljskem tokrat šel proti Cerkvi, ni mo¬
goče predvidevati. Vsekakor so dogodki
na Poljskem potrdili dejstvo, da ostaja
komunizem vedno enak, v vseh okolišči¬
nah in prilikah. Popuščanje rdečih reži¬
mov kjer koli je samo začasno, je pesek
v oči koristnim budalom in opozorilo na
še večjo budnost in pazljivost tistim, ki
komunizem vztrajno odklanjajo v vseh
njegovih oblikah.

Komunizem na Poljskem je zaradi se¬
be začasno spremenil taktiko. Komuni¬
zem v Jugoslaviji se je zaradi sebe sprl
z Moskvo. Nobeden od njiju, kakor še
nikjer drugje, pa ni in ne bo spremenil
svojega bistva: brezbožnega materializ¬
ma.

Ameriške pomorske sile okoli Formo¬
ze so se tudi pretekli teden pomnože-
vale tako, da bo v formoški ožini do 6.
septembra zbrana doslej največja ame¬
riška pomorska bojna skupina v zgodo¬
vini. Ameriška 7. flota bo tega dne za¬
čela z velikimi amfibijskimi manevri
južno od Formoze.

Komunisti so s celine nadaljevali s
topovskim obstreljevanjem otočja Que-
moy in drugih manjših otokov, zadnje
dni pa je obstreljevanje prenehalo, tako
da so pričakovali vsak trenutek izkrca¬
nje komunističnih sil. Kef so Amerikan-
ci začeli resno misliti na možnost ko¬
munističnega izkrcanja na Quemoy, ja
ameriški tajnik za vojsko izjavil, da bo
USA branila poleg Formoze in otočja
Pescadores, katerih obrambo je prevze¬
la nase s tozadevno pogodbo s Čangkaj-
škom, tudi Quemoy in druge še svobodr
ne kitajske otoke.

Na Formozo bodo do 6. septembra pri¬
peljali tudi več edinic ameriške morna¬
riške pehote, ki se bo tudi udeležila
manevrov.. Iz Sredozemlja so poslali v
zahodni Pacifik letalonosilki Essex in
Midway, s katerima so povečali število
letalonosilk na tem področju na sedem,
vključno letalonosilko Hancock, ki je bi¬
la že namenjena z Daljnega Vzhoda v
USA. Poleg teh enot plujejo proti za¬
hodnemu Pacifiku še ena težka križarka
in štiri rušilci. A meri ško poveljstvo no¬
če dati točnih podatkov o svojih enotah
na tem področju, izjavili pa so, da se bo
do 6. septembra zbrala tam “največja
pomorska udarna sila v zgodovini”, o-
premljena z atomskim orožjem vseh
vrst.

Opazovalci v Washingtonu še niso
mogli ugotoviti resničnih namenov ko¬
munistov, zakaj so bombardirali Que-
moy. Peking pa še tudi ne more ugoto¬
viti ameriških namenov na tem področ¬
ji!, tako da si obe strani stojita naspro¬
ti v dvomih. Eisenhower, Dulles ih voj¬
ni tajnik Brucker so, sicer vsah po svoje
zagrozili rdeči Kitajski, da bo USA po¬
magala Čangkajšku tudi v slučaju ko¬
munističnega napada na Quemoy, niso
pa dali povsem jasne izjave, če se bodo
ameriške sile borile s komunisti na Que-
moyu samem ali pa bodo le posredno
priskočile nacionalističnim Kitajcem na
pomoč. Eisenhower je vsekakor izjavil,
dogodki. USA je po pogodbi obvezana
da se ni mogoče dokončno odločiti pred
boriti se za Formozo in otočje Pescado-

Mariološki teološki kongres v Lurdu

res, “more pa ščititi tudi otočja, ki so v
zvezi z obrambo tega področja”, glasi
zadevna točwka pogodbe.

Ameriški vojaški strokovnjaki so mne¬
nja, da bi bila logična posledica topov¬
skega obsetreljevanja Quemoya takoj¬
šnje izkrcanje na ta otok,, da bi tako
preprečili branilcem otoka ponovno zgra¬
ditev porušenih utrdb. Ker do izkrcanja
ni prišlo, so mnenja, da je topovsko ob¬
streljevanje imelo le značaj živčne voj¬
ne. Menijo namreč, da so komunisti
morda poskušali dvigniti nacionalne bra¬
nilce otoka na upor proti Formozi ter
so obstreljevali Quemoy v upanju, da
jim bo padel kot zrelo jabolko v naroč¬
je, ne da bi jim bilo treba tvegati spo¬
pad z USA.

Rdeče Kitajsko časopisje skoro ne o-
menja vojne proti Čangkajšku. Organ
kitajske PK “Dnevnik” je n. pr. obja¬
vil fotografije topov v akciji proti Que-
moyu, ni pa poročal o škodi, ki so jo
povzročile granate na Quemoyu. “Dnev¬
nik osvobodilne vojske”, organ rdeče
kitajske vojske, verjetno poroča več o
vojni, pa so prodajo na ulicah ukinili ter
ga dobiva samo vojaštvo v vojašnicah.

Da so rdeči Kitajci menili, da jim bo
Quemoy padel v naročje brez težkih bo¬
jev, dokazuje izjava rdečega kitajske¬
ga zunanjega ministra maršala Čen Ji-
ja na nekem diplomatskem sprejemu,
po prvi noči obstreljevanja otoka, da,
“Kitajska že zaseda Quemoy in Matsu.”
Opazovalci pa so sedaj mnenja, da rdeči
Kitajci znova proučujejo problem nacio¬
nalističnih otokov zaradi odpornosti Que-
moya, opozoril ameriške vlade in po-
jačanja ameriške sedme flote. Verjetno
so se spomnili poskusa zavzetja Quemo-
ya leta 1949, ko je padlo nad 7300 rde¬
čih vojakov, nad 850.000 pa se jih je pre¬
dalo Čangkajškovi vojski.

Azijski diplomati na drugi strani tr¬
dijo, da se bo Peking vzdržal direktnega
vojaškega posega proti Quemoyu ali
Formozi, ker bi v nasprotnem slučaju
rdeča Kitajska izgubila mnogo podpore
azijskih in južnoameriških držav za njen
sprejem v članstvo ZN na september-
skem zasedanju glavne skupščine te
organizacije.

ZSSR pa se je vmešala v zadevo For¬
moze z objavo grožnje v “Pravdi”, da bo
priskočila rdeči Kitajski na pomoč, če
bo prišlo do spopada nad otoki in da se
bo ta spopad neizbežno razširil tudi na
druga področja v svetovno vojno.

Od 10. do 14. septembra bo v Lurdu
mariološki teološki kongres. Dr. Janez
Vodopivec, profesor na propaganda Fide
v Rimu, je predsednik komisije, ki ob¬
ravnava vprašanja Cerkev in Marija.
Imel bo tudi referat.

Takoj nato, ko se bo zaključil mario¬
loški teološki kongres, se bo v Lurdu
dne 14. septembra začel Marijanski kon¬

gres za množice. Tega kongresa, ki bo
trajal do 17. septembra, se bodo udeleži¬
le tudi dve skupine s Koroške in ena iz
Goriške ter razni posamezniki iz Fran¬
cije. Na tem kongresu bo imel predava¬
nje tudi Rev. Nace Čretnik iz Pariza.

Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman,
ki se mudi še vedno v Evropi, se bo ude¬
ležil obeh kongresov.

Itunu zrcalo zemlje

Ameriški republikanski kongresnik
James G. Fulton je objavil, da so v
USA izdelali elektronski aparat, s kate¬
rim morejo uporabljati Luno za “oddaj¬
no postajo, ki nam pokaže, kaj se doga¬
ja na površju Zemlje.” Izjavil je, da je
tako Severni Ameriki ves svet kakor na
dlani. Fulton se udeležuje zborovanja
Mednarodne astronautične federacije v
Hagu.

..Omenjeni elektronski aparat že delu¬
je. Z njim uporabljajo Luno kot nekak
umetni satelit, trdi Fulton. Z njim bodo
mogli v trenutku ugotoviti izstrelitev
medcelinskih raket s katere koli točke

zemlje, prav tako atomske eksplozije.
Fulton, ki je član kongresnega odbora
za astronautiko in raziskavanje vsemir-
ja, je poudaril, da aparat deluje na na¬
čelu oddajanja ionov. Ioni so električno
nabiti atomi. Ne da bi dal točne podat¬
ke o novi metodi, je Fulton dejal, da a-
parat ugotovlja ionizacijo, ki nastaja
ob sproščanju sil v slučaju eksplozij ali
raketnih izstrelitev. Luna služi aparatu
kot odbijalna stena za valove, ki nasta¬
jajo na Zemlji ob sproščanju sil. Japon¬
ski in nemški strokovnjaki so se s to
metodo bavili že pred leti, pa je niso
dokončno izdelali.

IZ TEDNA V TEDEN

M'ranči ja s kolonijami pred odločitvijo

Francija in njene kolonije se bodo
morale 28. septembra, kakor je določil
De Gaulle, izreči za ali proti njegovi
francoski ustavi. Tega dne bo nastala
peta francoska republika.

De Gaulle je napravil veliko propa¬
gandno potovanje po Franciji, nato pa se
podal še na 20.000 km dolgo pot po fran¬
coskih prekomorskih kolonijah po Afri¬
ki, kjer si je, kakor izgleda, zagotovil
veliko večino glasov za svojo novo usta¬
vo. De Gaulle namerava usvariti nekak¬
šno konfederacijo francoskih kolonij z
evropsko Francijo, v mnogih ozirih po
načelih britanskega Commonwealtha
istočasno pa je dal vsem kolonijam za¬
gotovilo, da Francija ne bo nič storila
proti tistim kolonijam, ki bi se izrekle
za svojo samostojnost in neodvisnost
kadar koli bi to hotele.

V Tananarive, Brazzaville, Conarry in
v Dakarju, na Madagaskarju, v Ekva¬
torialni Afriki in v Zahodni Afriki, po¬
vsod je politična modrost kolonialnih
vodij premagala čustvene želje po neod¬
visnosti, ker so ugotovili, da so gospo¬
darsko tesno povezani z evropsko Fran¬
cijo. Zato je od večine teh vodij De Gau¬
lle dobil zagotovilo, da bodo glasovali z
“oui” namesto z “no”, ko jim je ta s
svoje strani zagotovil, da pušča izhodna
vrata za vedno odprta.

Problem Alžira pa je tudi tokrat o-
stal nerešen. De Gaulle se ni izjasnil, v
koliko se bodo njegovi načrti za druge
kolonije tikali tudi tega področja, če ga
je sploh vključil vanje. Francija se že
štiri leta bori z alžirskimi uporniki.
Francoski naseljenci v Alžiru so trdno
odločeni napraviti iz Alžira del Francije,
dejansko in teoretično.

De Gaulleovo potovanje po kolonijah
malo ali nič ne vpliva na odločitev Fran¬
cozov 28. septembra glede nove ustave.
V Franciji se bo na tem referendumu

narod odločil za ali proti povečanju
oblasti izvršnim organom države, med¬
tem ko bodo kolonialni narodi odločali o
svoji nadaljni povezanosti s Francijo.

Razen v Dakarju in v Alžiru so po¬
vsod drugje De Gaullea sprejeli z nav¬
dušenjem. Tem primitivnim narodom
ima beseda neodvisnost isti mistični pri¬
zvok, kakor ga je imela za Indonezijce
in za Indokitajce, tudi, če jo le medlo
razumejo. Krajevni vodje pa poznajo
politično modrost in v večini slučajev
odločilno vplivajo na svoje pristaše. Sko¬
ro v vseh kolonijah bo njihova odločitev
veljala tudi za ostalo ljudstvo. Po raz¬
govorih z De Gaulleom so se, kakor iz¬
gleda, odločili, da bodo glasovali z “da”
za De Gaulleov načrt ter bodo zato isto
storili tudi njihovi pristaši.

Črnski vodje Srednje in Zahodne Af¬
rike ter Madagaskarja imajo pod kon¬
trolo množice volilcev, ki začenjajo hre¬
peneti po zboljšanju življenjske ravni,
kakor jo vidijo pri Evropejcih. Navadni
volilec ima malo pojma o ustavnem
problemu ideje Commonvvealtha, ki ga
De Gaulle imenuje “zveza svobodnih
držav”. Tak volilec ne ve, na kaj misli
De Gaulle, kadar govori o “nevarnostih
in tveganjih” popolije neodvisnosti. De
Gaulle je v svojih govorih trdil, da bodo
kolonije, ki se bodo odločile za popol-
dno neodvisnost od Francije, izgubile
možnost francoske gospodarske pomoči
in morejo postati lahek plen komunizma,

Več demonstracij, ki so bile priprav¬
ljene proti De Gaulleu, se je spremeni¬
lo v bučne pozdravne sprevode, ko je
general na Madagaskarju objavil, da
pušča vsem kolonijam vrata v neodvi¬
snost na stežaj odprta. Kot primer na¬
vajajo sprejem v Cafakryju, v prestol¬
nici francoske Gvineje. To področje ima
pod strogo kontrolo Sekou Toure, vodja

V Čilu imajo danes predsedniške vo¬
litve. Za zaupanje ljudstva se poteguje¬
jo štirje kandidati: Liberalni konserva¬
tivec Alessandri, radikal Bossay, socia¬
list Allende in krščanski demokrat Frei.

Brazilski predsednik je zaradi notra¬
njepolitičnih razlogov odložil svoj obisk
Argentini na poznejši čas.

V Venezueli imajo zopet težave. Vla¬
da nima povsem zaupanje v šefa gene¬
ralnega štaba generala Pereza Mora-
les-a, ki so ga odstavili in premestili na
drugo mesto. V Venezuelo so se tajno
vrnili štirje višji častniki, ki so bili iz¬
gnani julija meseca pod sumnjo, da so
pripravljali prevrat. Vlada je prejela tU-
di obvestilo, d? je na poti v Venezuelo
ladja Fulmen, nastovorjena z orožjem
in močno posadko, ki je sovražno razpo¬
ložena proti sedanji vladi. Zato je odre¬
dila močne varnostne ukrepe vzdolž vse
obale.

V Mehiki imajo že nad teden dni ve¬
like nemire. Povzročajo jih dijaki zara¬
di povišanja prevoznih tarif. Policija je
povsem obkolila vseučiliško mesto.

Ameriški vojaški strokovnjaki so o-
pozorili kongresni odbor za atomsko e-
nergijo na veliko nevarnost, ki jo bodo
leta 1960 predstavljale sovjetske pod¬
mornice za Severno Ameriko. Za ame¬
riško varnost predlagajo nujne proti¬
ukrepe, ki obsegajo graditev novih pod¬
mornic v največji naglici za izstreljeva¬
nje balističnih izstrelkov Polaris v raz¬
daljo 2.410 km in to ločeno od ostale¬
ga oboroževalnega načrta ameriške voj¬
ne mornarice. Dalje zgraditev 75 napa¬
dalnih podmornic do leta 1970, podvoji¬
tev za znanstveno raziskovanje pod-
morniške vojne in sredstva za še večjo
obrambo pred tujimi podmornicami.

Vsaka država, ki bi nas napadla z a-
tomskim orožjem, bo v povračilni akciji
z ameriške strani z istim orožjem raz¬
dejana. To je izjavil predsednik Eisen-
hower.

Ravnopravnost ras je v Severni Ame¬
riki postala zopet pereče vprašanje. Gu¬
verner države Arkansas je od kongre¬
sa svoje države zahteval pooblastilo, da
bi lahko zaprl sleherno šolo v svoji dr¬
žavi, v kateri bi hoteli izvesti enako¬
pravnost belih in črnih učencev. Pred¬
sednik Eisenhower je pa v izjavi nagla¬
sil, da bo ukrenil vse potrebno, da se bo¬
do zakoni o enakopravnosti ras po vsej
državi spoštovali. Zadržanje guverneja
Orvala Faubusa silno škodi ugledu Se-

neodvisnost od Francije. Ta isti Toure je
ukazal najprijaznejši sprejem De Gau¬
lleu. Skoro vsi Vodje te kolonije so za¬
htevali, na javnih zborovanjih ali za-’
sebno, pravico do neodvisnosti. De Gau¬
lle jih je razorožil in jih pridobil zase,
ko jim je izjavil, da Francija ne naspro¬
tuje njihovemu teženju. S to frazo je
De Gaulle povsod žel najbumejše odo¬
bravanje.

Samo v Dakarju je De Gaulle prvič
in edinokrat naletel na sovražne demon¬
stracije, s katerimi so prevpili njegov
govor. Demonstracije je uprizorila do¬
bro organizirana manjšina, ki jo vodijo

stranke, ki se že leta bori za popolno levičarski elementi.

verne Amerike v svetu ter daje samo
v roke orožje komunistom za propagan¬
do proti USA.

Južnoameriške države bodo na zase¬
danju OZN predložile Argentino za me¬
sto v Varnostnem svetu, Venezuelo pa
v odboru za gospodarska in socialna
vprašanja.

Medtem, ko se je de Gaulle mudil na o-
bisku v francoskih posestih v Afriki, so
Alžirci sprožili teroristično akcijo po
vsej Franciji. Policija je aretirala veli¬
ko število alžirskih teroristov.

Znani angleški skladatelj Ralph Vaug¬
han William je umrl. Napisal je veliko
oper in drugih glasbenih del.

Na kongresu gremialnih združenj v
Angliji, v katerih je včlanjenih nad 8
milijonov delavcev in drugih nameščen¬
cev, so soglasno suprejeli sklep, da ne
marajo imeti nobenih stikov z medna¬
rodnim komunizmom.

V Ženevi se je začela doslej največja
znanstvena konferenca. Na njej 5.000
strokovnjakov za atomsko energijo raz¬
pravlja o uporabi te energije v mirno¬
dobske svrhe.

Zahodnonemški kancler dr. Adenauer
je odložil napovedani obisk državam
Južne Amerike na poznejši čas. Trenut¬
no se mudi na počitnicah v Zgornji Ita¬
liji, kjer ga je obiskal predsednik itali¬
janske vlade Amintore Fanfani ter se z
njim razgovarjal o svetovnih proble¬
mih.

Na Cipru so izbruhnili novi neredi
med grškimi desničarji in levičarji v me¬
stu Famagusta. Bilo je več mrtvih in ra¬
njenih.

Turška vlada sprejema angleški pred¬
log za ureditev nazmer na Cipru. K angl.
guvernerju bo poslala na otok kmalu
svojega delegata. Grki se z angl. pred¬
logom ne zadovoljujejo.

V Beogradu so objavili, da so v Alba¬
niji v noči dne 14. avgusta aretirali 17
jug. državljanov z rednimi potnimi listi
ter jih odpeljali neznanokam. Nekaj
dni zatem se je isto zgodilo tudi dru¬
gim jugoslovanskim državljanom.

Sovjetska zveza je objavila sporočilo,
da je 27. avgusta poslala v vsemirje
raketo z napravo, v kateri sta bili dve
psici. Naprava z živalmi in raznimi apa¬
rati se je vrnila na zemljo.

Hruščev je izjavil, da je pripravljen
priti 31. oktobra v Ženevo na konferen¬
co z Eisenhovverjem in MacMillanom
glede prenehanja z atomskimi poizkusi.

Antolino de Aliveira Salazar nima te¬
žav glede stalnosti svoje vlade. Pred¬
sednik republike se menjajo, on pa vlada
naprej že 28 let. Pod novim predsedni¬
kom je znova sestavil vlado.

V Hamburgu je umrl 87 let stari Otto
Witte, nekdaj znani evropski avanturist.
Leta 1913 se je mudil v Albaniji ter je
za 5 dni bil tudi albanski kralj, nato so
ga pa Skipetarji napodili.

V Iraku je gospodarski minister obja¬
vil, da bo vlada zahtevala od inozem¬
skih petrolejskih družb spremembo se¬
danjih pogodb za črpanje petroleja v tej
državi v tem smislu, da bodo morale Ira¬
ku plačevati večje zneske za petrolej kot
pa doslej.

Stran 2.

Buenos Aires, 4, IX. 1958

Oh Slomškovem dnevu

O neuspeli šolarski stavki. Narodni
svet koroških Slovencev in Zveza sloven¬
skih organizacij sta povabila zastopnike
( koroških listov na tiskovno konferenco.
Na to konferenco edino vladno koalicij¬
sko časopisje ni poslalo zastopnikov.
Dnevniki, radio in poročevalske agencije
pa so poročili o tem. Dr. Joško Tischler
in dr. Franci Zwitter sta podala skupno
izjavo, v kateri uvodoma ugotavljata, da
je o šolarski stavki, ki jo je oklicalo
“Društvo staršev” v Pliberku, del časo¬
pisja netočno in pristransko poročal. V
izjavi ugotavljata obe osrednji organiza¬
ciji, da bi po odredbi Koroške vlade iz
1. 1945. moral biti pouk na 107 šolah do
4. šolske stopnje pol v slovenščini pol v
nemščini, od te stopnje dalje pa bi moral
biti pouk slovenščine obvezno 4 ure te¬
densko. Ta odredba na 8 šolah nikdar ni
bila uvedena, na 12 šolah pa so jo od¬
pravili na tih način. Trenutno se izvaja
šolska odredba na 80 šolah. Kljub temu
pa je bilo proti temu vedno neprikrita
gonja, češ da ta odredba veča nevarnost
slovenizacije. Ta gonja je prišla tako da¬
leč, da so na 12 šolah organizirali šolsko
stavko. V izjavi podrobno navajata, ka¬
ko je s poukom slovenščine na teh 12 šo¬
lah. More se reči, da se praktično ne po¬
učuje, kajti, če imajo učenci v zvezku, ki
ima 50 strani, od 5 vrst do 5 in pol stra¬
ni napisanih v slovenščini, ni mogoče tr¬
diti, da se slovenizira deželo.

ANTON DERMOTA

član dunajske državne opere je prispel
v Buenos Aires. Nastopil bo v gledali¬
šču Colon v Mozartovi operi “Čarobna
piščal”.

Velikemu in odličnemu slovenskemu
pevcu želimo tudi tokrat najboljše uspe-

lis.


Romantične pesmi veliki dan v la Plati
NEPOZABEN KONCERT FRANJE GOLOBOVE

V Svobodni Sloveniji z dne 28. VIII. t. 1. smo poročali
o izredno uspelem samostojnem koncertu Franje Golobove, ki
je bil pod okriljem ustanove Biblioteca musical Verdi v so¬
boto 23. avgusta t. 1. v La Plati. Med tistimi, ki so prišli iz
Buenos Airesa, da bi slišali koncert ge Golobove v La Plati,
je bil tudi eden najbolj znanih kritikov opernih predstav v
gledališču Colon in buenosaireških koncertov g. Juan Manuel
Puente. G. Puente sodeluje pri znani umetniški publikaciji
Lyra ter pri faznih drugih revijah in časopisih. Znan je tu¬
di kot radijski glasbeni komentator.

O koncertu Golobove je napisal strokovno oceno, katero
z njegovim dovoljenjem objavljamo v prevodu.

Glasi se pa takole:

SVOBODNA SLOVENIJA

certni nastop ali podobno. Na teh prire¬
ditvah bo vedno kaj pridobila tudi zase
in bo končno tudi sama prišla do spo¬
znanja, da resnično nikogar ni treba bi¬
ti sram, da je sin po številu sicer maj¬
hnega, toda po kulturni stopnji med
najbolj kulturne narode spadajočega
slovenskega naroda. In samo taka mla¬
dina, ki jo bomo videvali na slovenskih
predavanjih, tečajih, kulturnih priredit¬
vah bo tudi lahko bogatila novo okolje
in vanj presajala vse najboljše, kar pre¬
moremo ter se v njem uveljavljala z naj¬
lepšimi lastnostmi in vrlinami. In sa¬
mo iz take slovenske mladine, ki bo ver¬
sko in narodno ter kulturno vzgojena in
izobražena, in bo od svojih staršev pre¬
vzela največje bogastvo slovenskega
človeka v tujem svetu — poštenost,
iskrenost in delavoljnost — bodo zrasli
pošteni in delavni Argentinci, Ameri-
kanci, Kanadčani, Avstralci, ali karkoli.

Zato so vse pohvale vredni tisti slo¬
venski starši, ki na slovenske priredit¬
ve vodijo že svoje majhne otroke. Res je
včasih težko poslušati razigranost ter
vpitje tega drobiža. Toda ne jezimo se.

KOROŠKA

BRALI SMO..

"OTIPLJIVE JŠE

Pod tem naslovom je tržaška Demo¬
kracija takole izprašala vest Titovskemu
Primorskemu dnevniku:

“Na Petrovo je “Primorski dnevnik”
ponastisnil na uvodnem mestu pod na¬
slovom “Zaplenjeni članek” prispevek
francoskega komunističnega kolebljivca
Clavdea Roya. Prispevek je objavil fran¬
coski tednik “France Observateur”
Uredniki “Pr. dn,” so svojega junaka
predstavili čitateljem z naslednjimi be¬
sedami: “Claude Roy je bil do madžar¬
skih dogodkov član KPF, ko je 'izstopil.
Pred enim mesecem je ponovno zaprosil
za vstop, o čemer sta glasili KPF in
, KPI zelo pchvalnp in navdušeno pisali

Bodimo raje veseli, da nas obdaja toliko
tega slovenskega drobiža. Zavedajmo se:
Za versko in narodno ohranitev teh otrok
gre. Bodimo veseli takih staršev, ki ta¬
ko vneto slabe, da se že majhen otrok
navaja na sloveniske verske prireditve,
da pri slovenski :  maši čuje slovenske
Marijine pesmi, da mu na nežna ušesa
toplo odmeva mehka melodija slovenske
narodne pesmi, da na velikih slovenskih
verskih prireditvah spoznava, kako te¬
sno je slovenski narod povezan s svojo
Cerkvijo.

Tako se bo počasi otrok navzemal
pravega slovenskega duha. V slovenski
družbi se bo počutil kakor doma in va¬
njo bo vedno rad, zahajal. Sedaj in po¬
zneje.

Mi vsi pa, ki imamo kakršenkoli opra¬
vek s slovensko mladino, se ob vsaki
priložnosti zavedajmo odgovornosti, ki
jo imamo. Odgovarjali bomo pred naro¬
dom, kako smo skrbeli za njegov nara¬
ščaj in če smo storili vse, kar bili mogli,
da versko in narodno utrdimo slovensko
mladino ter jo za narod tudi ohranimo.
Kajti v varstvo ‘ih vzgojo nam je bilo
zaupano najdražje, kar vsak narod pre¬
more — njegova mladina.

Nevarnosti za nemščino torej ni; tako
je tudi vzela večina staršev, ki je poslala
otroke v šolo. Kljub propagandi po časo¬
pisju in radiu se niti neposredna pliber-
ška okolica ni zmenila za poziv “Društva
staršev”, saj je prišlo do stavke samo v
7 šolah tega okraja, ki ima 43 šol. Izja¬
va podaja točne podatke o prisotnosti u-
čencev v vseh dvojezičnih šolah na Ko¬
roškem. Dodaja, da so propagandisti ce¬
lo šolske izlete vzeli kot stavko.

Izjava zaključuje z ugotovitvijo, da
izhaja gonja proti dvojezičnemu šolstvu
“samo iz krogov iA ljudi, ki na Koroškem
nočejo miru med obema narodoma in ho¬
čejo zaradi tega preprečiti skupno vzgo¬
jo mladine, medsebojno spoznavanje, spo¬
razumevanje in 'posredovanje znanja
obeh jezikov na dvojezični šoli. Dvojezič¬
na šolska odredbi pa je nastala prav
za te cilje in se je povsod, kjer je bila
izvedena, dobro obnesla. Prav potek šol¬
ske stavke dokazuje, da ogromna večina
prebivalstva odobriva to odredbo.”

OBISKI ŠKOFA ROŽMANA
V EVROPI

O bivanju škofa dr. Rožmana v Pari¬
zu in v Lurdu smo v Svobodni Sloveniji
že poročali. O njegovih nadaljnih obiskih
smo dobili naslednje poročilo:

Dne 5. avgusta smo s škofom obi¬
skali Einsideln v Švici. Dne 6. in 7, av¬
gusta stiško redovno družino v Stamsu
na Tirolskem, kjer nas je nad vse ljubez¬
nivo sprejel opat — po rodu Nemec -— po
srcu pa Slovenec. V Stični je bil od mla¬
dega ter govori gladko slovensko, škof
je imel sv. mašo, kjer so patri in bratje
peli slovensko, na harmoniju je pa igral
opat. Zvečer smo tudi gledali Godinov
film, ki ga je posnel ob 700 letnici stiške-
ga samostana. Ganljivo je bilo gledati
dogodke iz leta 1937: Prevzvišeni, lepo
število drugih škofov — Jeglič, Toma¬
žič, Srebrnič, dalje, dr. Korošec in drugi
Sedanji stamski opat je vodil ljudsko
petje. Dosti smeha je bilo, ko je prišel na
platno pater Stanislav, ko prodaja spo¬
minke.

Dne 8. avgusta smo obiskali dekana
Zabreta v Schvvarzaehu, naslednjega dne
pa Nandeta Babnika v št. Margarethen
in Longau ob izviru Mure, kjer slovenska
družinska imena kažejo, da so tam ne¬
koč živeli Slovenci.

Ob koncu tiskovne stavke sta oba pred¬
stavnika slovenskih organizacij odgovar¬
jala na vprašanja in se je razvila zanimi¬
va, čeprav včasih razvneta debata. Pri
tem se je pokazalo, da nekateri novinar¬
ji spoznavajo škodljivost narodnostne go¬
nje.

Uprava Koroškega velesejma je pova¬
bila zastopnike tiska in jim pokazala
priprave za glavno koroško gospodarsko
prireditev, ki se bo imenovala “Avstrijski
lesni velesejem”.

V Libučah je 12. julija pel novo mašo
Skukov Anzej. Vaščani so lepo pripravili
prostor, ki so ga okrasili z mlaji, slo¬
vesnost je pa še povzdignila godba. V Št.
Lenartu pod Dobračem pa je teden prej
daroval prvo mašo p. Jožef Miki, OFM.
Zadnja nova maša v tej fari je bila pred
73 leti. Tudi za to slovesnost so se va¬
ščani zelo potrudili, da je bila čim lepša.

PRIMERJAVE"

Toda ko je zvedel, da je bil Imre Nagy
usmrčen, je ponovni vpis odklonil”.

Prispevka, ki je zelo poučen prav za
naše titovce, čeprav se bodo mnogi do¬
kopali do samospoznanja šele takrat, ko
bo skleda titovske mineštre prazna, žal
zaradi pomanjkanja prostora ne more¬
mo posneti. Naj zadostuje samo podna¬
slov, s katerim je “Pr. dn.” garniral svoj
nedeljski uvodnik: “V članku primerja
Roy usmrtitev Nagya in tovarišev s po¬
bijanjem pristašev alžirske osvobodilne
fronte. Zaradi tega je De Gaullova cen¬
zura časopis zaplenila”.

Claude Roy je zaradi komunističnih
(Nadaljevanje na 3. strani)

Mladinski odsek Društva Slovencev in
Slovensko dušno pastirstvo v Buenos.
Airesu prirejata že nekaj let sem za slo¬
vensko šolsko mladino posebno priredi¬
tev, ki je posvečena velikemu slovenske¬
mu škofu, rodoljubu in mladinoljubu
Antonu Martinu Slomšku. Tudi letos bo
mo imeli tako Slomškovo proslavo. Bo
v nedeljo dne 14. t. m. ob štirih popol¬
dne v Slovenski hiši v Buenos Airesu.

Namen teh proslav je, da bi se zlasti
slovenska šolska mladina ogrela še bolj
za ideale, ki so vodili velikega sloven¬
skega škofa pri vsem njegovem delu za
versko in narodno ohranitev slovenske¬
ga naroda ter za njegovo izobrazbo v
narodnem duhu.

Te in podobne prireditve za sloven¬
sko mladino so nujno potrebne. Saj po¬
gosto čujemo, kako se nekatere sloven¬
ske družine, ki imajo šolske otroke že v
višjih razredih, pritožujejo, da njihovi
otroci prav nič radi ne zahajajo v slo¬
venske tečaje in na slovenske prireditve.
In to otroci takih staršev, ki zelo skrbe
za svoje otroke ter jih tudi sami doma
vsak dan učijo brati in pisati ter jih
tudi v verskem in narodnem duhu vzga¬
jajo. Kako je to šele pri otrokih, ki so do¬
stikrat sami sebi prepuščeni in jih vzga¬
ja ulica! In dosti slabše ni pri otrocih
tistih staršev, ki mislijo, da otrokom ni
treba več znati slovenščine, ker bi jih
pouk v materinem jeziku samo oviral
pri učenju kasteljanščine ali angleščine.

Kaj naj na vse to porečemo? Res je,
da morajo otroci znati jezik dežele, v
kateri žive s svojimi starši. Pa ne samo
za silo znati! Obvladati ga morajo te¬
meljito v govoru in pisavi! Res pa je
tudi, da je za otroka materin jezik naj¬
večji in najdražji zaklad. Dolžnost star¬
šev je, da ta zaklad pri svojih otrocih
ohranijo za vsako ceno. Zato bodo star¬
ši, če imajo res radi svoje otroke, iste
naučili slovensko brati in pisati in bo¬
do z njimi vedno govorili v slovenskem
jeziku. Poskrbeli bodo dalje, da bo¬
do otroci spoznali njihovo domo¬
vino, njeno zgodovino vsaj v glavnih
obrisih, njene naravne lepote in njene
velike može. Prav tako se bodo potru¬
dili, da si bodo njihovi otroci to znanje
še razširili v slovenskih tečajih in z
branjem slovenskih listov, revij in knjig.

Tako bodo dosegli, da se mladina do¬
movine svojih staršev, ki je sama nikdar
videla ni, ne bo sramovala, da bo znala
jezik svojih roditeljev.

Pa bo kdo oporekal, češ, da hočemo
zavirati naravni razvoj te mladine in
njeno vključevanje v nov življenski in
kulturni svet. Nikakor ne! Prav je, da
slovenska mladina zahaja na vse prire¬
ditve, ki jih ima po šolah, kolegijih, po
domovih svojih šolskih prijateljev ali
morebiti že v kakem športnem klubu.
Prav je, da se druži z dobrimi in
poštenimi tovariši. Prav je, da si bo¬
gati znanje in širi kulturno obzor¬
je s kulturnimi dobrinami novega sveta.
Toda prav tako prav je, da ta slovenska
mladina prihaja tudi na vse slovenske
prireditve. Pa naj bo to slovenska maša,
slovenska kulturna prireditev, igra, kon-

Treba je predvsem priznati, da že dol¬
go ni bilo vokalnega koncerta, ki bi nam
prožil vso lestvico močnih čustev, kakor
jram je bilo dano pri tem koncertu slo¬
venske kontraaltistke Franje Golobove,
v katerega je zgostila smiseln pregled —
dasi ne popoln — nemške romantične
pesmi. Ni bila med najmanjšimi čari
večera intimna in akustično prijetna at¬
mosfera, ki jo je izredno primerna dvo¬
rana v Colegio de Abogados v La Plati
nudila izvajalki in poslušalcem. (Zaslu¬
tili smo v tej dvorani neprekosljiv am-
bient za snemanje komorne glasbe z
idealnimi akustičnimi pogoji).

Prav tako ne smemo podcenjevati so¬
delovanja — z vseh vidikov občudovanja
vrednega in vrednega tudi posebne po¬
zornosti v deželi, kjer spremljevalci nje¬
govega kalibra niso ravno številni —
pianista Jožeta Osane (baje tudi Sloven¬
ca), ki je znova potrdil, da je tehtna
glasbena osebnost, ki pa nam je nehote
dal tudi uro pouka o visoko kvalitetnem
spremljanju.

Toda niti akustični činitelji — ne¬
dvomno ugodno učinkujoči — niti vrline
spremljevalca na klavirju ne bi veliko
dali navzočemu občinstvu, ko ne bi bili
v službi tako izredne izvajalke in nje¬
nega prigodnega repertorija. Že začetni
takti pesmi “An die Hoffnung” so z vso
gotčvoitje ustvarili čudovito vzdušje, ki
je trajalo prav do končnega akorda
“Liederkreis” — a in vključno (dasi v
prid drugačni vrsti občutja, zato nič
manj jaki) v ganljivi slovenski narodni
pesmi, ki smo ji navzoči mogli ploskati
izven prograiha. Neizmerni Beethovnov
L : ed se je v tej interpretaciji — ne po¬
mišljamo se nazvati jo kot najbolj po¬
srečeno in najpopolnejšo izmed vseh,
kar smo jih kdaj čuli — spremenil v ne¬
kakšno dramatsko zgostitev, zancsito in
napeto, a istočasno veličastno izrazi¬
to. Stara bcrba med “preroškim klavir¬
jem” skladatelja, ki zre v bodočnost in
vokalno linijo, zazrto v preteklost, je iz¬
ginila v harmoničnem sodelovanju obeh
po magiji navdihnjene interpretacije.

Izza Beethovna je moralo biti vse, kar

se tiče čustvene polnosti, kaj prepro¬
sto. Ali pa ne. . . Kajti vsakršen spodr¬
sljaj v ekspresivni liniji, najmanjša po¬
pustitev dramatske napetosti, bi bila
lahko preobrnila V antiklimaks najzna¬
čilnejše strani, ki so mu sledile. Zakaj
čas je že, da povemo, da si je bila Go¬
lobova zgradila spored izključno iz
mojstrovin romantične pesmi in to je še
povečalo nevanost, ker je že spočetka
izključilo dobrodošlo možnost pestrega
menjavanja značaja pesmi. Tako je Go¬
lobova bržkone namenoma žrtvovala
možni kontrast duhovni enotnosti.

Seveda bi bilo Hežko določiti, kateri
so bili viški tako kvalitetnega vokalnega
koncerta. Tako težko kot identificirati
vršace mogočne Himalaje. A to naj nas
nč ovira, da ne bi na hitro podčrtali
trenutkov, ki so Be nam ob poslušanju
zazdeli vrhunski: neverjetna pogoditev
pretresljivega “Doppelganger”-ja ganlji¬
vo podajanje “Zadnjega bivališča”, neiz¬
merno mehka in poetična “Nacht und
Traume”, naravnost čudovita “Immer
le : ser” — pravi čudež izraznosti v pol¬
glasnem petju — nepozabna “Mond-
nacht”.. In še bi mogli nadaljevati, če¬
prav se nam zdaj zde vsi pridevniki ne¬
zadostni, in delni spomini bi se razblini¬
li spričo celotnega spomina na enovito
kvaliteto pregleda.- romantične pesmi, ki
nam ji je bilo dtmo prisluhniti v tisti
nepopisni poldrugi uri.

Odveč bi bilo pripominjati, da je tak
obširen spored zahteval od izvajalke mi¬
mo skoraj nadčloyeške sile v dramatski
koncentraciji celokupnost glasovnih vi¬
rov in fizične odpornosti, kakršne je
meglo garantirati samo perfektno u-
pravljanje teh sposobnosti. Tudi v tem

smislu je bil nastop Franje Golobove iz¬
kustvo, kot ga samo redkokdaj nahaja¬
mo v umetniških spominih, ki jih radi
shranimo za zmeraj. Nepogrešljiva gla¬
sovna preciznost je nudila nenehen uži-
tek; nudili so ga čudoviti “appianati”,
lahni kot angelski dih; muzikalna in di¬
sciplinirana intenzivnost glasu; trdni
nizki toni, primerno zastrti, da so odda¬
ljili skušnjavo — in tveganje — od¬
prtih tonov; visoki “squillanti”, zadeti z
vso točnostjo. Vse to pa ob plemenitem
in enovitem glasu, enako lepem in pri¬
jetnem v srednjih kot v nizkih in viso¬
kih legah.

Naj bralec nikar ne misli, da samo
za pičico pretiravamo, zaneseni od kakr¬
šnekoli simpatije. Franja Golob nam
je ob tej priložnosti obudila prelepe spo-
mire, ki so nam ostali potem, ko smo
jo dvakrat prej slišali: ko je pela solo
v Brahmsovi Rapsodiji za alt, zbor in
orkester (njen prvi nastop v Buenos Ai¬
resu, na koncertu, ki so ga priredili
Amigos de la Musiča) in v Respighije-
vem ‘II tramonto”, prelepi, pa po krivici
premalo znani skladbi, ki jo je predvaja-
s čudovito globino v oddaji Radio El
Mundo pred kakimi tremi ali štirimi
leti.-Ta dvojni spomin je zadoščal, da
smo še odločili veselo prenašati neizogib¬
ne nevšečnosti naglega potovanja v pre¬
stolnico province. In ob koncu tega iz¬
kustva je ostala v nas nujna želja: naj
se ta vzorni in nepozabni koncert kaj
kmalu ponovi v kaki dvorani naše pre¬
stolnice. Vodi nas samoljubno upanje,
da bomo tako mogli obnoviti užitek pa
tudi namen, da bi ga še drugi številni
noslušalci, ki hlepe po dobri glasbi, mo¬
gli biti deležni.

ARGENTINA

Dr, Frondizijeva vlada je objavila spo¬
ročilo, da bo izvedla v celoti določilo 14
sedaj veljavne ustave, ki govori o svo¬
bodi pouka. Ta njena odločitev je tudi
v popolnem skladu z določili Listine o
človeških pravicah OZN z dne 10.. dec.
1948. Ta vladni korak je naletel na
splošno odobravanje v vseh ustanovah
na kat. strani, vsi tisti pa, ki govore si¬
cer vedno o svobodi, zahtevajo pa laiza-
eijo vsega pouka, so proti. Levičarski
akademiki na univerzi so celo proglasili
24 urno stavko. Izjavo o vladni name¬
ri je dal tudi rektor buenosaireške u-
niverze dr. Risieri Frondizi, predsedni¬
kov brat. Je sicer za svobodo pouka,
zahteva pa, da smejo akademske naslove
podeljevati samo državne univerze ne
pa tudi privatne.

V Argentini je stopil v veljavo zakon
o stanovskih združenjih. Proti njemu so
nastopale skoro vse stranke, negativno
so se o njem izrazili tudi argentinski
škofje ter tudi predstavniki 32 demo¬
kratskih gremijev. V inozemstvu ga je
pa obsodila Vseameriška organizacija za
delo, češ, da je povsem kopija enake¬
ga zakona pod Peronom. Od njega bodo
namreč imeli največ koristi biv. peroni-
sti, ki so ga trdovratno tudi zahtevali.

Rektor buenosaireške univerze dr. Ri¬
sieri Frondizi je sprejel povabilo rektor¬
ja moskovske univerze in bo odšel na
obisk v- Moskvo. Združenje absolventov
fakultete za filozofijo in umetnost je
to rektorjevo odločitev obsodilo. Pra¬
vi, da je v očitnem nasprotju z obsodbo
vseučiliškega sveta diktature na Kubi,
prej pa še diktature v Venezueli. V
nasprotju je tudi z rektorjevim zadrža¬
njem ob obisku rektorja madridske uni¬
verze v Bs. Airesu, ko ga ni hotel spre¬
jeti, češ, da je predstavnik univerze v
diktatorski deželi. Sedaj pa sprejema
vabilo za obisk dežele, v kateri je na
vladi najstrahotnejši totalitarni režim
modernega časa!

Vlada je predložila narodnemu kon¬
gresu v razpravo in odobritev državni
proračun za prihodnje prorač. leto v vi¬
šini 82.000 milijonov pesov.

Vlada je predložila narodnemu kon¬
gresu v odobritev zakonski osnutek o
petroleju. Po določilih tega zakona je
vse rudninsko bogastvo, petrolej ter na¬
ravni plini neodtujljiva državna lastni¬
na. Država bo provincam, na področju
katerih so petrolejska ležišča, dajala po¬
lovico vseh dohodkov, ki jih bo dobila
za izčrpani petrolej.

V Argentini so v noči od petka na so¬
boto zdravniki obnovili stavko. Povod
zanjo so dali gremiji kovinskih in tek¬
stilnih delavcev ter uslužbencev v indu¬
striji mila, ki niso hoteli sprejeti nazaj
v službo zdravnikov v svojih bolniških
blagajnah. Med tem, ko so prej stavka¬
li zdravniki samo v Buenos Airesu, se
je sedaj stavka raztegnila na vso repub¬
liko. Stavkovno gibanje se je pojavilo
tudi v nekaterih drugih gremijih. Tako
stavkajo občinski nameščenci v provin¬
ci Sta Fe, v Cordobi so za 6 ur stopili
v stavko celo policaji ter so imeli za ne¬
kaj ur zaprtega tudi podšefa policije, ki
se ni hotel pridružiti stavkujočim. S
stavko so grozili tudi nekateri policijski
funkcionarji v Buenos Airesu. Šef zvez¬
ne policije je pa v izjavi napovedal naj¬
strožje kazni proti vsem tistim, ki bi
kršili disciplino. Vlada je za policijsko
uslužbenstvo odredila pred dnevi povi¬
šanje plač, vsi pa s tem povišanjem ni¬
so zadovoljni in zahtevajo več. Z veli¬
kimi zahtevami po zvišanju plač so pri¬
šli tudi uslužbenci gremija za sanitet¬
na dela. Ker njihovih zahtev niso spre¬
jeli, so za ponedeljek napovedali stavko.

Zunanji minister dr. Florit bo septem¬
bra obiskal Severno Ameriko. Vodil bo
argentinsko delegacijo na zasedanje
‘OZN, nato bo pa sodeloval na konferen¬
ci zunanjih ministrov ameriških držav,
ki bo pripravila poznejšo konferenco
predsednikov teh držav.

Radikalni starina dr. Sabaftini v Cor¬
dobi je izdal poslanico vsem radikalom.
V njej pozive radikale, naj se združijo
z vladnimi radikali — t. j. dr. Frondi-
zijevimi instransigentnimi radikali -— ter
podpro delo za normalizacijo razmer v
državi in za likvidacijo peronizma. Re¬
šitev gospodarskega položaja vidi v zem¬
lji, vse podzemsko bogastvo pa mora
biti državna lastnina.

Argentino je prejšnji teden zajel val
polarnega mraza. Temperatura je zelo
padla. V Buenos Airesu se je vrtela o-
koli 0 stopinj- V Kordiljerih so divjali
siloviti snežni viharji. Ponekod so snež¬
ni žameti dosegli višino nad 2 metra.

Argentinsko združenje 16. september
'e imelo v Buenos Airesu javni shod.
Na njem so govorniki napadali sedanje¬
ga predsednika zaradi popuščanja pe-
ronistom.

Buenos Aires, 4. IX. 1958

SVOBODNAi SLOVENIJA

Stran 3.

Ihmjce it £Cw>eiuJe*-

Žična vzpenjača na Krvavec

Pred leti so že nameravali zgraditi več
žičnic na razne turistične točke v Slo¬
veniji. Med kraji, ki kar kličejo po žič¬
nici so Vogel, Mežaklja, Črna prst in
Vršič. Za žičnico na Vogel so že inve¬
stirali 15 milijonov dinarjev, toda sedaj
vse, kar je bilo postavljeno tam, klavrno
■propada. Dokončali so samo žičnico n i.
Krvavec, ki so jo 2. avgusta svečano
izročili svojemu namenu.

Pred skoraj petimi leti je domače ča¬
sopisje prineslo prve novice o projekti¬
rani žičnici na Krvavec. Bilo je mnogo
govora ali naj se spelje žičnica iz Kam¬
nika ali iz Cerkelj. Lani julija meseca
pa so pričeli graditi žičnico, ki ima za¬
četno postajo pri Zanjivcu, končna po¬
staja pa je na Gospincih. Vzpenjača na
Krvavec je najdaljša v Evropi; je pa
res, da imajo nekatere druge države
daljše sisteme vzpenjač iz dveb ali treh
žičnic, kjer je treba presesti. Vzpenjača
je dolga 2550 m, višinska razlika pa je
880 m; ima pa 20 zaprtih kabin in 40
dvojnih sedežev.

Denar za gradnjo je investiralo pod¬
jetje “SAP-Turist biro” in sicer 70 mi¬
lijonov dinarjev. Gradil pa je delovni ko¬
lektiv “Žičnica”, ki ima svoje objekte v
nekdanji viški milarni. Pred njim pa
so bile tam nekaj časa remontne delav¬
nice lesne industrije, potem pa celo ga¬
raže.

Do žičnice vozijo avtobusi “SAP-Tu¬
rist biro” iz Ljubljane, Kranja in Ble¬
da, ob sobotah in nedeljah je promet
okrepljen. Vožnja iz Ljubljane traja pol
ure do žičnice, z žičnico še 15 minut in
nato pa more dober turist v 20 minu¬
tah .priti do vrha. In cena? Vožnja z av¬
tobusom tja in nazaj 350. — din., vožnja
z žičnico do zgornje postaje pa 150 din.

Žičnica na Krvavec je enovrna krožna
žičnica z avtomatičnim vklapljanjem in
izklapljanjem voznega parka. Potnik se
vsede na stol, posebne naprave pa ga po¬
tem vključijo v gibanje. Trenutna zmog¬
ljivost je 200 potnikov na uro. Z malen¬
kostno povečavo, ki ne bo stala več kot
10 milijonov dinarjav, pa bo mogoče po¬
večati zmogljivost do 500 oseb na ure.
Poskrbljeno je tudi za varnostne napra¬
ve z merilci hitrosti vetra in podobno.
Vse kovinske dele žičnice so v Institutu

za metalne konstrukcije pregledali z
rentgenom.

Umrli so. V- Ljubljani: Lojze Černič,
upokojenec, Jože Povirk, Franc Melihar,
vodja boletnega urada v p., Anton Ar¬
har, sodnijski uradnik v p., Avguštin
Sluga, žel. upok. Minka Pilih, roj. Ži¬
rovnik, uradnica žel. ravnateljstva v p.,
Tone Blatnik, invalid, Cirila Jeretina,
Alojzij Škulj, mizar, Jože Ograjšek,
upok, Pavel Ficko, upok., in Anton Bi-
dovc, upokojenec v Križišču na Hujah,
Leopold Ludoviko, rudar v p. v Zagor¬
ju, Alojzija Vinšek, roj. Repič na Viču,
Marija Sever v Črnučah, Franc Gajšek
v Kalobju pri Celju, Ljubica Turšič, roj.
Jakše na Vranskem, Ivanka Čop, roj.
Pretnar na Jesenicah, Gabrijela Rotu-
šek, roj. Puhaj' na Hujah, Tedi Kukič,
strojni tehnik v Ilirski Bistrici, Drago
Rustja, šolski upravitelj v p. v Dravo¬
gradu, Anton Bolta, pos., organist in pe¬
vovodja v Šmartnem ob Savi, Evgenija
Suban v Komnu, dr. Herbert Kartin,
okrajni glavar v p. v Šent Juriju pri
Celju, Minka Torkar, biv. oskrbnica
Aljaževega doma v Vratih v Lescah,
Agica Turk v Litiji, Franc Kozina v
Ribnici, Dušan Kobal-v-Medvodah, Blaž
Merhar, upok. v Šent Vidu in Anton
Mokotar, žel. upok. v Radečah.

Za preskrbo južne Istre s pitno vodo
so začeli graditi vodovod, ki bo dolg o-
koli 28 km. Dajal bo vodo vsem krajem
od izvira Raše do Pulja. Dokončan bo
do sredine leta 1960. Vsa dela bodo pa

Proslava slovenskega narodnega
praznika 29. oktobra

bo v nedeljo dne 19. oktobra 1958
v dvorani Colegio Sagrado Corazon
de Jesus, Hipolito Irigoyen 4350, Bs.
Aires.

Spored bo zanimiv in pester.

stala eno milijardo, in dvesto milijonov
din.

Na sestanku Združenja založniških
podjetij Jugoslavije ,v Ljubljani so ugo¬
tavljali, da je razmerje med prevodno
in domačo literaturo v Jugoslaviji 1:10
v korist domačih izdaj, v leposlovju je
pa to razmerje saipo 3:2 za domačo li¬
teraturo. Opozarjali so tudi na kritičen
problem starih knjižpih zalog. V skladi¬
ščih raznih založb leži namreč okoli 40
milijonov neprodanih knjig v vrednosti
6 milijard din.

Na občnem zboru Obrtne zbornice
LRS v Ljubjani so ugotavljali nazado¬
vanje števila vajencev v obrtnih stro¬
kah, kar močno ovira razvoj obrti. Za
novega predsednika obrtne zbornice je
bil izvoljen Franc Novak.

V Ljubljani so ustanovili Društvo lo¬
garjev LRS. V njeni je včlanjenih 1300
logarjev in gozdnih manipulatov v Slo¬
veniji.

V okviru letošnjega ljubljanskega fe¬
stivala je nastopil tudi Zbor celovških
madrigalistov. Temu koncertu je priso¬
stvoval tudi celovški deželni glavar Fer¬
dinand "VVedenig z gospo in z načelnikom
kulturnega oddelka pri koroški deželni
vladi dr. Othmarjem Rudan-om.

Jugoslovanska linijska plovba na Re¬
ki je uvedla redno ladijsko zvezo med
Reko in lukami Brisila, Uruguaya in
Argentine.

V Ajdovščini so ustanovili novo okraj¬
no sodišče. Za predsednika sodišča je
imenovan Danilo Sever.

Zvezni izvršni svet je odobril načrt
splošnega zakona d šolstvu z načrtom
uvodnega zakona.

RUDOLF JOŽE 65 LETNIK

SLOVENCI V ARGENTINI

BUENOS AIRES

V nedeljo 31. avgusta so bile v raznih
slovenskih naseljih na področju Vel. Bs*
Airesa obnove posvetitve rojakov Brez¬
madežnemu Srcu Marijinemu. Duhovno
obnovo v soboto ter pobožnosti v nedeljo
pri obnovi posvetitve so vodili: Za Slo¬
vence iz Villa Tessei in Hurlinghama v
tamošnji župni cerkvi gg. kaplan Jože
Rant ter župnik Stanko Škrbe, za Slo¬
vence v Castelarju v cerkvi nadangela
Mihaela na križišču ulic Salcedo in Mer¬
cedes gg. župniki Matija Lamovšek in
Anton Stanovnik, za Slovence, ki žive o-
koli zavoda Maria Mazzarello v Moro-
nu, pa v kapeli tega zavoda gg. direk¬
tor Anton Orehar, poddirelctor Jože Ju¬
rak in župnik Janez Kalan.

V nedeljo dne 7. septembra bo pa po¬
svetitev v Brezmadežnemu Srcu Mariji¬
nemu Slovencev v Ciudadeli, v V. Espa-
na pa Slovencev iz Bernala, Quilmes-a,
Ezpelete in Berezategui-a.

Preteklo nedeljo so bile v velikem za¬
vodu onemoglih v ulici Moreto 767 v
Buenos Airesu velike slovesnosti. V za-

OTIPLJIVE JŠE PRIMERJAVE'

(Nadaljevanje z 2. strani)

zločinov zapustil vrste KPF kar dva¬
krat, To je za partijca korajžna odlo¬
čitev, ki — kakor izgleda — imponira
celo urednikom “Pr. dn.” Med sloven¬
skimi partijskimi zaslužkarji takih po¬
gumnežev ni. Royeve odločitve pa niso
prav; nič izvirne. Urednikom “Pr. dn.”
ni bilo treba nabirati nasilniškega cvet¬
ja po Franciji in Severni Afriki, ko pa
je Titova Jugoslavija natrpana takega;
cvetja. Pred Royem je namreč prav ta¬
ko postopal Črnogorec, Milovan Djilas.
Royev članek je —- kakor zatrjuje “Pr.
dn.” — De Gaullova cenzura zaplenila.
Tudi De Gaulle v svojem postopku ni bil
izviren. Tito ga je dolgo pred tem pre¬
kosil z zaplembo Djilasove knjig-e “Novi
razred”, ki je izšla v tujini in ne na do¬
mačih tleh kot članek Claudea Roya.
Tito je celo visoko posekal De Gauilea,
Claude Roy se mirno sprehaja po pari¬
ških bulvarjih, Milovan Djilas pa je na
ričetu v Kosovski Mitroviči.

Uredniki “Pr. dn.” pomilujejo franco-i
skega komunističnega ubežnika in obso¬
jajo De Gaullea, za lastnega rojaka in
nekdanjega vrhunskega tovariša št. 2
Titove Jugoslavije z neprimerno več¬
jim mučeništvom pa imajo vsak trenu¬
tek pripravljene samo razkoračene dla¬
ni za ploskanje morebitnemu nadaljnen
mu pogubljenju.

Claude Roy našteva v svojem zaple¬
njenem članku, na podlagi svobodnemu
državljanu v demokratičnem svetu pri¬
padajočih temeljnih človečanskih pra¬
vic, nekaj zločinskih primerov ugrab¬
ljanja in izginotja francoskih državlja¬
nov. Te obtožbe ponavlja na najvidnej¬
šem mestu in s prazničnim tiskom tudi
“Pr. dn.”

1  • ■ ' . e

Ko so moralisti pri tem listu prevaja,-

vodski kapeli so postavili v oltar sliko
ustanoviteljice reda, ki zavod oskrbuje,
španske redovnice Marije Terezije od Je¬
zusa Jornet. Ta je, bila namreč 27. apri¬
la t. J. v Rimu proglašena blaženim.
Slovesna sveta maša je bila ob 10. uri.
Pri njej je pel Slov. pevski zbor Gallus.
Sv. maši je prisostvoval tudi kardinal dr.
Copello, katerega je ob vstopu v kapelo
zbor sprejel z mogočnim Pogačarjevim:
Ecce sacerdos magnus. Na koncu maše
je Gallus odpel hjjnno, komponirano v
čast blaženi. Tudi ob tej priložnosti je bil
zbor deležen številnih priznanj in pohval.

"-j - <•

OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto 30. avg. 1958 sta se
poročila v cerkvi Ntra Sra de Lujan de
Buen Viaje g. Ivan Kadivc iz Hrastja pri
Šenčurju in gdč. Lidija Antonič iz žup¬
nije Brestovica na Primorskem. Za priči
sta bila ženinov stric g. Janez Vehovec
in nevestin oče g.s Jože Antonič. Mladi
par je poročil g. direktor Anton Orehar.
Iskreno čestitamo i želimo srečo!

Na Ezeizi je bil krščen Pavel Tomaž
Žnideršič, sin Jožefa in Vere Lončar. Za
botra sta bila Matija Lončar in Marija
Lončar, por. Strobtel, krstil je pa g. di¬
rektor A. Orehar. V Hurlinghamu pa so
imeli krst pri Jerebičevih in Bohovih.
Hčerka Stanka Jerebiča in njegove žene
ge Nade, roj. Clemer.ie je pri krstu do-

nirali, jih — čudno prečudno — ni zali¬
la rdečica sramu, ker jim je spomin
najbrž popolnoma odpovedal. Ali jih za¬
peljive primerjave res niso niti za tre- bila ime Ana Marija, hčerka Alojzija

r.utek pocukale za rokav in jim prikli¬
cale iz nepozabljive preteklosti na tiso¬
če ugrabljenih, ra tisoče neznano kam
v Sibirijo deportiranih, na deset tisoč
'poklanih slovenskih fantov in mož? Kaj
'so Slavko Uršič,, Ferdo Kalin, Magaei-
novič (Albin šmajd, dr. Martelanc, op.
Sv. Slov.), že tako zbledeli v dušah in
srcih ljudi, ki teh nezaslišanih zločinov
slovenske zgodovine v slovenskem dnev¬
niku njti z eno samo besedico niso niko¬
li niti omenjali ?

V sredi takih primerjav, ki so samo
vsakdanji prerez slovenskega komuni¬
stičnega tiska, so pri “Pr. dn.” slavili
4000. številko. Kot je to pri komunistih
.navada, so ob pomanjkanju nepristran¬
skih sodb, sami sebi napisali slavospeve
in samohvale. Lastna hvala se pod mizo
.valja, pravi slovenski pregovor. Sodbo o
vlog;, slovenskega tiska v zamejstvu v
5a.su diktature, bo izrekla nepristranska
zgodovina. Ta sodba ne bo bistveno raz¬
lična od tiste, ki jo je zgodovina izpri¬
čal?,, o zamejskem italijanskem in nem¬
škem tisku v:, dobi črnega fašizma in
rjavega nacizma.

Kakšno moralno pravico ima ta tisk s
.prstom kazati na Severno Afriko, na
Ciper, Libanon; — moralni pogledi rde¬
čih /farme'ev so namreč neprimakljivo
o!: ruje ni samo proti Zahodu?

Nobene! Pred lastnim pragom tega ti¬
ska se kopičijo orjaške kostnice, odme¬
vajo smrtni vzkliki obsojencev, deporti¬
rance? jetnikov; se prelivajo hudourni¬
ki mučeniške krvi, reke materinskih sol¬
za. . .

V teh julijskih dneh prihajati na son-
tonami masla na glavi pomeni po¬

li Royev članek: ko so ga lomili in gar- tapljati se v lastnem govnu.

Bivši bloški župan. g. Rudolf Jože je
dne 9. avgusta v popolni tišini 'in sa¬
moti obhajal svoj .65. rojstni dan. Več¬
ji del svojega življenja je posvetil jav¬
nemu delu in zaradi tega dela je moral
leta 1945 zapustiti domovino in iti na
begunsko pot.

G. Rudolf se ie rodil 9. avgusta 1893
v vasi Velike Bloke, ki spada v občino

Boha in njegove žene ge Pavle, roj. Pe¬
gan pa Kristina Sjilvija. čestitamo!

SAN MARTIN

Slovenska besed^ je imela napoveda¬
no svojo družabno prireditev za dne
29. julija. Zaradi smrti predsednika svet¬
nika Škulja je bila prireditev tedaj od¬
povedana. Sedaj pa bo dne 13. septem¬
bra v običajnih prostorih športnega in
socialnega kluba Excelsior — Calle Pa-
tricios 457 v Santos Lugares. čisti do¬
biček je določen za poravnavo računov
za revijo v tiskarpi.

Delo za lastni društveni dom v San
Martinu se nadaljuje. Preteklo nedeljo po
maši smo imeli sestanek, na katerem je
bilo sklenjeno, da.jse stopi v pogajanja
z,(lastnikom lota, jki je oddaljen okoli 5
kvader (d tiga. Otdbor ;e dobil od- vseh
prisotnih pooblastilo, da sklene kupči¬
jo.' Ker je bilo eno mesto v odboru s
smrtjo svetnika Škulja — spomnili smo
se. ga z molitvijp Očenaša — izpraz¬
njeno, je bil v odbor izvoljen g. Stanko
Marinček.

SAN FERNANDO

Dne 17. avgusta je bil sestanek star¬
šev slovenskih šolskih otrok za okoliš
San Fernando. Nar njem je bil ustanov¬
ljen šolski svet za slovenski tečaj v
Victcriji. Za sodelbvan'e v njem so bi¬
li naprošenl: GG. Učitel Kovač, ki po¬
učuje v slovenskem tečaju, za Martinez
Edi Škulj, za Becdar Marijan Terdič, kot
njegov pomočnik spa Ivan Tomc, za Ti-
gtsko otočje Pird, za Carupo Žele in
za Victorijo J. 4irnšek. Šolski svet je
imel prvo sejo v nedeljo 31. avgusta v
San Fernandu. :o<


Tiskovni odsek v našem kraju dejan¬
sko že nekaj let delu'e, čeprav formal¬
no ni bil povezan. V njem sodelujejo:
Za Pacbeco Miha Manič, za Carupo in
Trenta cuatro Žele Franc, za drugi del
Carupe Alojz -Modri'ančič, za Beccar in
del Boulcgne Marijan Terčič, za drugi
del Beccar-ja, San Isidro C. in R, ter
Martinez Ivan Tomc in za Victorija J.
Arnšek.

Ga Ana Hrast iz Carupe je morala
v bolnišnico na teško operacijo. Presta¬
la jo je srečno ter je že izven nevarno¬
sti. želimo ji skorajšnjo popolno ozdra
Vitev.

MEDANOS PRIBAHIA BLANCA

V tem kraju ie bil bore dve leti prvi
župnik g. Franc Kladnik. Pred 5 leti je
odšel v Sev. Ameriko, kjer se je pred
kratkim smrtno ponesrečil. Tukaj si je
postavil večen spomin v srcih vernikov,
ki so začeli s farnim življenjem pod nje¬
govo krepko roko. Kako zelo so ga ce¬
nili, je pričala slovesna zadušnica v to¬
rek 26. avg. Cerkev je bila skoro pre¬
majhna za toliko množico ljudstva, ki je
prišlo tudi s podružničnih vasi, vsi v
črno oblečeni. Prisoten je bil nadškof
fijski generalni vikar in šest duhovnikov.
Asistirano mašo zadušnico je daroval g.
Jakob Fideršek, tovariš pokojnega, ki
mu je v slovo tudi spregovoril.

SLOVENCI

CANADA ■« •-*> :  3 U

Poročili so se: G. Anton Nemanič in
gdč. Ana Plut, oba iz Semiča; g. Anton
Okorn iz Sodražice in gdč. Olga Pete¬
lin iz Ribnice; g. Ignac Klančič z Mirna
in gdč. Gabrijela Valantič iz Grgarja;
g. Jožef Jelen iz Mozirja in gdč. Ma¬
rie Poulin iz St. Come de Beauce,
P. Q.; g. Janez Skubic z Iga pri Ljub¬
ljani in gdč. Marija Barle iz Komende;
g. Jožef Zamida iz Toplic na Dol. in gdč.
Ana šeme iz žalne; g. Janez Urbančič
iz Velike Pristave in gdč. Gabrijela Ja¬
godnik iz Tominja pri Ilirski Bistrici;
g. Franc Brence ml. z Iga pri Ljublja¬
ni in gdč. Julijana Košir iz Črnega vrha
pri Škofji Loki; g. Leopold Benko iz Do-
majincev v Prekmurju in gdč. Matilda
Košir iz Črnega vrha pri Škofji Loki.

V nedelje 8. junija so prejeli prvo
sveto obhajilo: Peter Lakovnik, Milan
Marič, Marija Bajt, Marta Jamnik,
Zlatka Karaš, Venda Kcščak, Kristina
Štih in Marta Tomšič.

V slovensko farno skupnost pri Ma¬
riji Pomagaj so se vključili:

Družine: g. Jože Šubic iz Škofje Loke
in Ivana roj. Premože iz Medvod; g.
Avgust Korošec in Marija roj, Petelin¬
šek iz Ljubljane; g. Milan Ljubinič iz
Metlike in ga. Darinka roj. Hribar iz
Podgorice pri Ljubljani; g, Albert Bo¬
žič iz* Hoč pri Mariboru in Katarina
roj. Pučko iz Mute pri Lut.omeru s sin¬
čkom Mirkom; g. Srečko Zanoškar in
Antonija roj. Janežič, oba iz Ljubljane;
g. Alojzij Jarc iz Vrbovca pri Dobrniču
in Matilda roj. Kvas iz Breze pri Treb¬
njem; ga. Ana Jurečič roj. Ifpar s sin¬
čkom Jožetom; g. Ciril Sebanc iz Bre¬
zovice ,pri Trebelnem in ga. Anica roj.
Bregar; ;s hčerko Anico? g. Anton Perša
iz Večeslavcev in ga Marija roj. Čonta-
la iz Motovilcev v Prekmurju.

Fantje — poedirci: g. Anton Flegar;
g. Vladhnir Stanko iz Ljubljane; g. Ci¬
ril Iskra iz Mekinj pri Kamniku; g.
Alo'zij Jamnišek iz Frankolovega pri
Celju; g. Ciril Soršak iz Črešnjevca pri
Slov. Bistrici (nečak misijonskega bra¬
ta Cirila Verdnika); g. Jože Kastrevc
z Rake pri Krškem; g. Jože Spišič iz
Vinice; g. Franc Makovec iz Ljutome-

VSAK TEDEN ENA

PO HRIBIH SIJE SONČECE ...

Po hribih sije sončece,
po dolinah je -pa senčica.
Tam, kjer lunica, zvezdica
mi za goro gre,
tam je moje dekle.

Bloke. Po končanih šolah je bil nekaj ča¬
sa uradnik na sodišču, pozneje pa se je
docela posvetil svojemu obširnemu po¬
sestvu na Blokah. Že zgodaj se je za¬
nimal za javno delo. Več let je bil ob¬
činski odbornik na Blokah. Leta 1932
pa je bil na listi SLS izvoljen za župa¬
na in je na tem mestu ostal do tedaj, ko
je moral oditi v begunstvo. Kot župan
je pokazal lepe organizatorične in upra¬
vne sposobnosti, zlasti pa še svoje do¬
bro srce. Uredil je zadolženo občinsko
blagajno, pozidal občinski dom, reguli¬
ral Bloščico itd. Bil je dalje ustanovni
član Mlekarne na Blokah, Hranilnice in
posojilnice v Novi vasi, Živinske zava¬
rovalne zadruge ter ustanovitelj in pred¬
sednik gasilske čete Velike Bloke.

Tudi politični nasprotniki so vedno
priznavali, da je bil g. Rudolf zelo spo¬
soben župan in srčno izredno dober mož.
Veliko prijateljstvo ga je vezalo na pok.
župnika Antona Hrena iz Blok. G. Ru¬
dolf se je živahno udejstvoval tudi v
Slovenski ljudski stranki ter je bil pri
poslanskih volitvah leta 1938 namestnik
poslanskega kandidata pok. Msgra Ga¬
brovška. V Jugoslaviji je za svoje javno
delo prejel dve odlikovanji.

Svoje velike organizatorne sposobno¬
sti je g. Rudolf pokazal tudi med be¬
gunci v Ljubljani. V družbi pok. svet¬
nika Škulja in g. Merkuna je bil g. Ru¬
dolf duša Kmečke pisarne v (Ljubljani,
Hodil je po uradih, bankah, trgovinah
okoli okolišKih kmetov, da ie izprosil za
begunce denarja, hrane, drv in drugih
potrebščin. Sodeloval je pri Obnovi,
kjer so se reševale prošnje za obnovo
požganih hiš in naselij. Kmečka pisar¬
na mu je poverila nadzorstvo nad javni¬
mi begunskimi kuhinjami. Leta 1945
je moral maja meseca to delo prekiniti
ter se z ostalimi protikomunističnimi
Slovenci umakniti na Koroško. Begun¬
ska leta je preživel v Italiji, odkoder
se je leta 1948 izselil v Argentino, kjer
ima službo v Buenos Airesu.

G. Rudolfu ob 65. letnici iskreno če¬
stitamo in mu želimo še dolgo življenje
v sreči, zdravju in zadovoljstvu.

PO SVETU

ra; g. Zdravko Jenko iz Tominja nd
Krašu; g. Silvo Kaluža iz Št. Petra na
Krasu; g. Janez Kumer iz Zminca pri
Škofji Loki; g. Štefan Žalik iz Velike
Polane.

Dekleta — poedinke: gdč. Ljudmila
Steinberger iz Ptuja; gdč. Elizabeta
Volk iz Velike Bukovice pri Ilirski Bi¬
strici; gdč. Frida čontala; gdč. Olga
Morel s Krasa; gdč. Nežka Žgajnar iz
Prežganja; gdč. Jožica Kvas iz Breze
pri Trebnjem; gdč. Ana Bubnar iz Jer-
šovcev pri Trsteniku.

AVSTRALIJA

V Sydneyu so se poročili: G. Mirko
Muha in gdč. Angela Stemberger, g.
Ferdo Pestotnik in gdč. Marija Pohlin
in g. Rudolf Simonetič ter gdč. Adrija-
na Lužnik.

V Sydney so-prišle v avgustu z ladjo
Toscana naslednje primorske družine:
Marušič, Kalc, Jakšetič in Stavar ter
samca Viktor Volčič in Ivan Urbančič.

V družini g. Karla in ge Francke Ce¬
lin v Paddingtonu so dobili sina Fran¬
ka.

Pavel Rupnik iz Godoviča, ki je živel
:  več let v Avstraliji, je odpotoval v Ca-
nado.

Igralska družina Slovenskega društva
v Sydneyu Soča je 9. avgusta z velikim
uspehom postavila na oder Lipahovo ve¬
seloigro v 3 dejanjih Glavni dobitek.
Ponovitev igre je napovedana za 6. sep¬
tember. Po igri veselica s plesom.

P. Bazilij, ki skrbi za dušno pastir¬
stvo med Slovenci v Melbourneu —, je
na keillorškem pokopališču kupil prostor
za Balažičev greb. O njegovi žalostni
smrti smo poročali v eni zadnjih številk.
Sedaj je p. Bazilij uresničil tudi svojo
zamisel. Zraven Balažičevega groba je
dokupil še več grobov za tiste rojake,
ki bodo umrli brez svojcev. Ves ta pro¬
stor namerava v doglednem času obdati
s cementno oblogo in na njej postaviti
dosto en spomenik z napisi vseh, ki bo¬
do tam počivali. Lahko bi na ta spome¬
nik napisali imena tudi vseh umrlih ro¬
jakov v državi Victoiia. Ta prostor naj
bi tako bile nekake Navje tamošnjih Slo¬
vencev, k'er bi se od času do času zbrali
in pomolili za rajne rojake.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 4. IX. 1958 - No. 3G

VPRAŠANJE

Zemljepisni pouk. — Danes bomo od¬
govorili na tretje prejeto vprašenje: Ka¬
ko naj poučujem zemljepis po člankih v
“Božjih stezicah”? —

V tem primeru opozarjamo posebno
na Tischendorfovo metodo zemljepisne¬
ga pouka, ki zahteva resnična ali pa
vsaj v mislih s pomočjo zemljevida iz¬
vedena potovanja, ki se jih dosledno dr¬
ži tudi prirediteljica zemljepisne snovi
v Božjih stezicah. Zato potujte z otro¬
kom po zemljevidu, ker v resnici ne mo¬
rete! Vsak mesec preberite s svojim
sinkom zemljepisno enoto, ki je v Bož¬
jih stezicah! Nato pa ponavljajte n. pr.
po naslednjih točkah:

1. Prirodna slika: a) Lega z ozirom
na Slovenijo; b) Meje; c) Velikost in
oblika; Č) Ustroj tal. (Iz katere snovi
so? d) Podnebje; e) Vodovje; f) Rast¬
linstvo in živalstvo.

2. Kulturna slika: a) Obljudenost (na¬
seljenost) in važni kraji; b) Narodno
življenje; c) Promet (ceste, plovne reke
in železniške proge); č) Trgovina (izvoz
in uvoz); d) Izkoriščanje prirodnih za¬
kladov (rudnih); e) Požlahtnitev surovin
(tovarne); f) Zgodovina; g) Slovstvo.

(Masten tisk v Božjih stezicah ozna¬
čuje, kaj je važnejše in kaj si naj otrok
zapomni.)

Če imate čas, tudi rišite s pomočjo
kvadratne mreže!

Nekdaj so v šoli obravnavali in po¬
navljali zemljepis po gornjih točkah, kar
pa je za otroka predolgočasno. Najnovej¬
ši metodiki priporočajo zemljepisni pouk
v obliki potovanj, ker je ta način pouka

za otroke zanimivejši. — V šoli seveda
najprej učitelj potuje z otroki po zem¬
ljevidu ih opisuje potovanje (n. pr. pri¬
poveduje o Mirkovem potovanju). Pri
obnavljanju snovi potem bero otroci, kar
je o tem v Božjih stezicah, nato pa že
ponavljajo po gornjih točkah.

BOžje stezice prinašajo letos zemlje¬
pisno snov, ki je bila predpisana doma
za tretji razred osnovne šole, prejšnja
leta pa so prinašale tvarino za četrti
razred.

Obenem ne pozabite družiti zemljepis-
ja s prirodopisjcm, z zgodovino in s
slovstvom v smislu koncentracije, k če¬
mer nudijo Božje stezice obilo prilike!

Tudi tu veljajo načela in napotki, ki
smo jih zapisali, ko smo odgovarjali na
drugo vprašanje. Obsežnost snovi zavi-
si torej: a) iz katerega dela Slovenije
smo, b) od nadarjenosti otroka in c) od
časa, ki ga imamo na razpolago.

Iz poznanja domovine in nezavednega
čustva, kako smo navezani na našo do¬
movino, se izcimi eno najblažjih čustev:
ljubezen do domovine. Tako ima zem¬
ljepisni pouk tudi svojo vzgojno moč
v najimenitnejšem pomenu besede. Zato
je treba najti dovolj časa tudi za ta
predmet.

PO ŠPORTNEM SVETU

V začetku avgusta je pričela kolesar¬
ska dirka po Jugoslaviji. Razdeljena je
na 8 etap s startom in ciljem v Ljublja¬
ni. Nastopilo je 69 kolesarjev iz Belgi¬
je, Nizozemske, Poljske, Romunije, Švi¬

ce poleg Tržačanov in domačinov. To je
že 14. dirka; prvič je bila dirka Po Ju¬
goslaviji 1. 1937. Takrat je zmagal Pro¬
senih. Poleg državne ekipe so nastopile
tudi posamezne republiške ekipe. V ju¬
goslovanski ekipi so bili Levačič, Valcič,
Petrovič, Šebenik in Žirovnik, Sloveni¬
jo pa so zastopili Židan, Flajs, Valant
Perne in Bajc. V prvi etapi Ljubljana-
Maribor 137 km je zmagal Belgijec
Tembuyser, Valcič (Jug.) je bil četrti,
Valant 13.

V povratni tekmi za vstop v II. zvez¬
no ligo sta Rudar in Odred igrala spet
neodločeno. 2:2. Za Rudar so igrali:
Ahlin, Traun, Cigler, Kos, Sori, Pristov,
Gorenc, Majcen, Knaus, Jerše, Opresnik;
za Odred pa Mozetič, Medved, Urovč,
Limo, Berginc, Klančišar, Virant, Pi¬
skal-, Kranjc, Hacler in Klanovšek.

Na smučiščih pri Češki koči pod Grin¬
tovcem so 1.8. tekmovali v slalomu v po¬
častitev “občinskega praznika mesta
Kranj”. Proga je bila dolga 300 m. vi¬
šinska razlika 70 m, in je imela 30
vratc. Ves čas tekmovanja je padal dež,
ki pa kljub temu ni motil 21 tekmoval¬
cev. Prvi je bil Dolinšek (Jezersko),
drugi pa Jotlif (Triglav-Kranj).

Na svetovnem prvenstvu v rimsko-gr-
ški rokoborbi v Budimpešti, je 1 mesto
osvojila ZSSR, Jugoslavija pa se je u-
vrstila na 6. mesto.

Slovensko prvenstvo v košarki bo po
počitku spet pričelo 7 septembra. Mari¬
bor ima največ možhosti, da si že dese¬
tič osvoji prvenstvo; Celje pa je na tem,
da izpade iz slovenske lige.

E. Baldini je zmagal na svetovnem
cestnem kolesarskem prvenstvu, drugi je
bil L. Bobet. Med amaterji pa je zmagal
Nemec G. Schur.

V Portorožu je Danec Larsen prema¬
gal Petrosiana, ki je zaradi tega moral
prepustiti vodstvo Thalu.

Nogometna reprezentanca ZSSR je
premagala Češkoslovaško 2:1. Tekmo so
igrali na stadionu Strahov v Pragi.

Ryskil (ZSSR) je osvojil prvo mesto
na svetovnem sabljaškem prvenstvu v
Helsinki, drugo mesto je zasedel Tysch-
ler (ZSSR).

j S L. ©VENSKA
j B E S E B A

| IMA

SVOJO

1  DRUŽABNO
j PRIREDITEV

I v soboto

13. septembra

V OBIČAJNIH PROSTORIH

v Santos Lugares

(Calle Patricios 457)

! Igra znani orkester

”Happy Boys”

SE NECESITA URGENTE

SIRVIENTA SIN RETIRO.

Ouehaceres generales
en familia Hokmdesa.

SUELDO $ 1.200. — con časa y comida.

Presentarse en:

CATAMARCA 3275, OLIVOS
T. E. 791 -0814

"EUROPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil'z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

EUROPAK  — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Družabna pravda. Leto XII. štev. 110.
Vsebina: Razvoj socialnega vprašanja
(Dr. I. Ahčin); Solidarno jamstvo v ne¬
zgodnem zavarovanju (Rudolf Smersu);
Cerkev uči; Vzemi in beri; Iz domovine;
Po svetu; Slovenska mladina in socialno
vprašanje.

Svobodna beseda. Leto V. štev. 2.
April-junij 1958. Vsebina: O sodelovanju
na narodnem in mednarodnem političnem
polju (Alfonz Pipan); Dr. Milku Brezi¬
garju v spomin (Rudolf Žitnik); Nekaj o
sporazumu z dne 26. avgusta 1939 (C.
J.); Pretirani nacionalizem (F. Lov¬
renc); Samoslovcem v pi’emislek (Mi¬
loš); Še enkrat: Celovška gimnazija

(C. J.); Žoga na gumici (An); Sestanek
SDS v Buenos Airesu.

NASVET TISTIM, KI SE BODO
UPOKOJILI

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

radi tega svetujemo vsem tistim, ki bo¬
do kmalu imeli pogoje za upokojitev,
da takoj naročijo rojstni list. Tako po¬
tem ne bodo izgubljali dragocenega časa
in denarja.

Kakor je bilo že večkrat objavljeno,
je za upokojitev treba imeti 55 let staro¬
sti (50 za ženske) in vsaj 10 let službe
(prispevkov v pokojninski zavod). Prej
je mogoča le v primeru nesposobnosti
za delo.

Za postopek je med drugimi dokumen¬
ti nujno potreben rojstni list, ki ga mo¬
ra izdati pristojna oblast (matični urad
v rojstnem kraju), overiti (legalizirati)
domača oblast in argentinski konzul (v
državi, kjer je izdan). Poleg tega zahte¬
vajo tudi uradni prevod v španščino in
overitev v Ministrstvu za zunanje zade¬
ve in bogoslužje (Ministerio de Relacio-
nes Exteriores y Culto).

Mi Slovenci moremo dobiti ta doku¬
ment samo po uradni poti. Prošnjo je
treba oddati jugoslovanskemu konzula¬
tu (Buenos Aires) in ta jo pošlje pre¬
ko Beograda v Slovenijo. Vse traja sko¬
raj vedno leto dni ali pa tudi dosti več.
Nasprotnikom večkrat prošnjo odbijejo,
O tem pa ne odločata konzulat, niti vla¬
da v Beogradu, ampak oblast v doma¬
čem kraju. V takem primeru ne dajo
prosilcu nobenega potrdila.

Komur je nemogoče dobiti overjeni
rojstni list ali pa ne mara toliko časa
čakati, ima samo eno možnost: zateči se
na sodišče. Postopek se imenuje “infor-
macion sumaria” (prueba supletoria de
nacimiento) in traja dva do tri mesece
(včasih tudi manj ali več), a stane do¬
sti več kot dokument iz domovine. Za¬

EOJZENOVAK

izključno zastopstvo

B U M A It , S.R.L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

OBVESTILA

X. kulturni večer SKA bo v soboto 6,
sept. ob 7. uri v salonu Bullrich, Saran-
di 41. Predaval bo g. dr. Pavel Krajnik
o filozofiji svobode v komunizmu.

Ga Franja GOLOBOVA, operna in
koncertna pevka, bo imela samostojen
koncert v okviru SKA v soboto, 27. sep¬
tembra t. 1. ob 18. uri v dvorani na
Charcas 1150. Koncert bo imel tri dele:
prvi del — slovenska umetna pesem,
drugi del — dela svetovnih avtorjev,
tretji del — slovenske narodne pesmi.
Vstopnice: sedeži 30 — 15 $, lože (šest-
sedežne) 200 $, (štirisedežne) 100 $ v
predprodaji na Alvaradu 350, Ramos
Mejia in na Ramon Falconu 4158, Capi¬
tal. Rezervirate jih lahko tudi na tel.
štev. 76-9160 in pri Tabor 31-4462.

Slomškova proslava. Slovensko dušno
pastirstvo in Mladinski odsek Društva
Slovencev prirejata v nedeljo 14. septem¬
bra Slomško proslavo v Slovenski hiši v
Buenos Airesu. Ob 4. uri popoldne naj¬
prej sv. maša s pridigo in skupnim ob¬
hajilom otrok, nato pa nastop otroškega
pevskega zbora in uprizoritev mladinske
igre Mavrica.

Romanje Družabne pravde v nedeljo
7. septembra v Pontevedra bo ob vsa¬
kem vremenu.

Založba Slovenska beseda vljudno pro¬
si vse naročnike revije istega imena, da
bi čimprej poravnali naročnino za revi¬
jo, ki je preješnja leta bila $ 30.—, le¬
tos pa je $ 40.—. Plačila sprejema iz
prijaznosti tudi Dušnopastirska pisarna
v Buenos Airesu (denarna nakazila na
ime Pablo Masič, Ramon Falcon 4158,
Buenos Aires).

Koncert otroškega pevskega zbora iz
Lanusa bo v nedeljo 7. t. m. ob 6.30 uri
v ramoški cerkveni dvorani, čisti dobi¬
ček namenjen Baragovemu misijonišču.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Mladinski odsek Društva Slovencev
ima še vedno premalo sredstev, da bi
mogel zadovoljiti vse nujne potrebe slo¬
venskih šolskih tečajev. Zato prosimo
vse Slovence, da darujejo po dva pesa
na mesec v ta sklad.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (101)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Medtem je prišel Lafite, ne da bi prav
zapazil, prav do votline. Mogel je pri¬
tisniti glavo na ograjo. S praznim pogle¬
dom strmi v votlino. Toda čim dlje in
čim bolj prazno je gledal, tembolj se je
umikalo telesno nerazpoloženje, ki ga je
mučilo že nekaj ur. Čuden pust obču¬
tek. Kakor da se mu je razrahljalo dro¬
bovje. Dihal je mirno in se predal trud-
nosti, ki je popolnoma zakrila njegovo
osebnost.

Enakomerno mehaničen je blagi glas
mladega duhovnika. Enakomerno me¬
haničen je mrmrajoč odgovor ljudi. Ko¬
maj je mogoče natančno razumeti bese¬
de, nenehne uspavanke.

“Prosi za nas... zdaj in ob naši smrt¬
ni uri...”

Ritmično mrmranje se spreminja v
dobrodejno šumenje. Kakor mehak na¬
slanjač je, na katerega se moreš s hrb¬
tom opreti. Obenem pa imaš občutek, da
te obdaja nekaj, kar ti daje pomoč, da
te oklepa, da si v sredini tega. Molitev
ljudi vzame Hyacinta de Lafitea v sre¬
do. čudna ironija. Ošaben in brez ljube¬
zni? Da! Toda bil sem v resnici tako ze¬
lo zapuščen, bolj zapuščen kot drugi?
Ali ne bi zadoščalo, da ne bil v dvom¬
ljivosti vsega spoznanja nič bolj domiš¬
ljav kot ti tu ? Kakšna je razlika med
menoj in njimi? Da imam nekaj več ra¬
finiranega besednega zaklada, v katere¬
ga oblačim svojo popolno nevednost. Ali
nisem samo zavoljo tega tako globoko
padel, ker nisem verjal, da so reveži, ki

bi me mogli dvigniti? O materinska moč
sveta, o Zgodnja danica! — Naslon pri¬
haja bliže. Prav tako je, kakor da ga
molitev za njim boža z mnogimi rokami.
Kakor je vedno zaničeval množico kot
skupek nizkih instinkov in nizkih inte¬
resov, tako je zdaj čutil za seboj molilce
kot enotno, ljubezni polno, breztelesno
telo, ki mu pomaga in pomaga. Čuti sa¬
mo še pojemajoč sram. Sedaj tudi pisa¬
telj Lafite zdrkne na kolena in šepeta
vdano in otroško zaupno besede angel¬
skega pozdrava proti Gospe v votlini.
Nič novega ne pride v njegovo zavest.
Samo to ve, da je ta praznina, ta kritič¬
na izpraznjenost, na katero je .bil vča¬
sih tako ponosen, bila vedno polna neke
gotovosti, ki se je sedaj samo razkrila
in zvedrila kakor oblačen dan. Ni spre¬
obrnitve k veri, samo povratek je. Za¬
kaj vera ni funkcija duše, temveč duša
sama v svoji poslednji nagoti. V tem
neznanem miru se je Lafite mudil tako,
da je nastala noč, da se je večina ljudi
vzdignila in odšla. Samo še plameni sveč
so živeli. Preden se je sam vzdignil, mu
je prišel na ustnice vzklik, ne da bi ve¬
del zakaj.

“Bernardka Soubirous, prosi zame!”

Bernardka je ob tej uri še živela. Ne¬
kaj dni sem je trpela najtežje bolečine.
V bolnici so nažgali luči. Bernardkin po¬
gled se je upiral na križ, ki je visel na
steni, ves v sencah. Ni slutila, da je v
tem času najošabnejši nasprotnik klečal
| pred njeno Gospo.

Devetinštirideseto poglavje
LJUBIM

Marija Dominik Peyramale je s svo¬
jimi oseminšestdesetimi leti še vedno ve¬
likan. Toda njegove oči ne gore več tako
ognjeno kakor prej. Z umirjenim pogle¬
dom gledajo sedaj iz širokega, še neko¬
liko zabreklega duhovniškega obraza. Od
vseh sovražnikov je dekanu njegov lastni
temperament povzročal največje težave.
Ko je pred sedemnajstimi leti izšlo pa¬
storalno pismo njegovega dobrotnika
Bertranda Severa Laurenca in je postal
Lurd — novo središče katoliškega kr¬
ščanstva, tedaj je Peyramale mislil, da
je določen za naravnega gospodovalca iz-
premenjenega Lurda. Prepiral se je z
arhitekti, zametaval njihove načrte, na¬
redil lastne načrte za baziliko, za krip¬
to, za bodočo roženvensko cerkev pod ba¬
ziliko. Njegova gospodovalnost je užalila
ljudi, šli so k staremu škofu. Pravični
in obdudovanja vredni starec, kakor
ga je imenoval Monseigneur Forkade,
pa ni bil mož, da bi povzročitelju teh ko¬
medij odpustil. Mislil je, da se je Pey-
ramaleu zaradi razvoja stvari zmešalo.
Treba mu je stopiti na prste, škof je
lurškega župnika prav nemilo prijel.
Večino načrtov, ki jih je Peyramale ve¬
ličastno zasnoval in so mu bili v največji
ponos, je črtal, oziroma prilagodil okusu
malih ljudi. Obrekovalci in intriganti so
zmagali. Umetniški čut cerkovnikov,
in svetohlincev je prodrl. Marija Domi¬
nik Peyramale, potomec treh generacij
zdravnikov in učenjakov, mož znanosti
in umetniške sile, je izsanjal mogočen
kompleks sakralnih stavb, ki naj bi po-
| stavile v senco vse, kar je bilo sezidane¬

ga v tem stoletju za cerkveno rabo. Se¬
daj je videl svoje sanje uničene. Slašči¬
čarji cerkvene arhitekture in umetnosti
so zmagali na celi črti.

častiželjni dekan je hotel napraviti
iz Lurda drug Rim. Če pomislimo na re¬
ke ljudi, ki romajo iz leta v leto le sem,
je Lurd v resnici nekak drugi Rim. V
tem Rimu je bil gospodovalni človek Pey-
ramale vse prej kot papež. Za milijone
romarjev in bolnikov, ki so prišli čez
leto, je bila potrebna armada klerikov,
ki so to množico oskrbovali. To pa je
zmagoval samo red. Redovniki so prev¬
zeli v oskrbo bolnice in sveta mesta.
Peyramale je počasi doživel, da so ga
zrinili na staro duhovniško službo in
ni mogel vplivati na novi Lurd. Nekoč,
pred votlino, tedaj je bil neomajen kralj
svoje župnije. Če so ga ljudje globoko
pozdravljali, so mu dajali na ta način
nekak davek. Sedaj pa se čuti kakor
kralja, ki so mu vzeli prestol, če ga kdo
pozdravi, ga pozdravi samo zavoljo poz¬
drava. Najbridkejše pa je bilo, da se ima
za ta veliki poraz zahvaliti premetene¬
mu lisjaku, kači, ki jo je hranil na svo¬
jih prsih. Tako je mislil, čeprav nedoce-
la pravično. Oče Sempet, redovnik, je
dlje časa služil pri njem, kot tretji ka¬
plan in Peyramale ga je cenil bolj kot
druga dva sodelavca, bolj kot abbea Po-
miana z ostrim jezikom in nedolžnega
abbea Penesa. Bog ve, Sempet je bil vi¬
deti še bolj nedolžen kot Penes. Med tem,
ko je služil za tretjega kaplana in se
krivil pred njim, je ta menišič z neznan¬
sko zvitostjo in odločnostjo grabil zase
vso moč, kos za kosom. In sedaj je oskr¬
bnik votline in največji mož v Lurdu. Nič
manjša pa nista dekanova fiksna ideja
in bič misli.

Ko je Marija Dominik Peyramale z
oguljeno potovalno torbo zapustil never¬
no postajo, se je spomnil na Sempe-
tovo prišepetavanje, s katerim je zbijal
šale na Bernardkin račun in sicer dlje
kot Pomian in Penes in vsi drugi. “Ali
veste, gospod dekan, kaj dela ta čudna
svetnica, ko se zbudi iz zamaknjenja?
Takoj si prične obirati uši.” Peyramale
je pripravljen, da na nečastni konec svo¬
jega življenja gleda kot na kazen, ker
se je vseskozi obnašal kot neverni To¬
maž, celo pri zadnjem dolgem razgovo¬
ru, ki ga je imel z Bernardko v adven¬
tu leta triinšestdesetega. Toda glej, ne¬
razumljiva Previdnost, Sempet, ki je bil
že mnogo nevernejši, je bil po njej po¬
višan.

Velikan, ki se je s kovčkom mučil sko¬
zi neverske ulice, je bil zelo nemiren.
Bližnje svidenje z njo, ki jo je hotel ne¬
koč z metlo pomesti iz templa, je težko
ležalo na njegovem srcu. Bernardka Sou¬
birous je bila najbolj milostljiv dogo¬
dek njegovega življenja. Bil je slep, ne¬
umen osel, povzdignjen brez zaslug, da
je mogel stati ob zibeli velikega moder¬
nega čudeža. Nanj se je obrnila Gospa,
da bi ji zgradil kapelo, in v procesijah
hodil k njej. V zahvalo za to je silil z
neumnimi protizahtevami, da bi dobil de¬
nar in videl “cvetoč šipek””. Popolnoma
prav je imela, da je črtala njegove na¬
črte in prepustila procesije drugemu. To¬
da kako je s Sempetom ? Zakaj trpi Sem-
peta? Lisjak je videti pameten. Nikoli
se ni v resnici izpostavil. Peyramale je
bil že nekajkrat odločen, da se pelje k
Bernardki. Toda misel, da bi ji morda
ne bilo všeč, ga je vedno zadrževala in
Pred leti mu je prišlo na misel, da
ji je dal slikico Matere božje.