ïo ïfN ■ O "■t Ifn im ištepal< mlade. Teh nisem imela komu oddati in tako so vsi ostali pri meni in se množili,« se je ozirala okrog sebe, ali bo morda od kod vendarle pritekel kakšen kosmatinec, ki so ga morebiti pozabili odpeljati. Nato so jo spet premagale solze: »Rada jih imam. Tako me je groza biti sama. Ponoči spim po štiri ure, podnevi ves čas kaj delam okrog hiše. Vi ne veste, kako garam, pozna se pa ne dosti, ker sem sama za vse. Pse sem imela za družbo. Nihče drug ne pride k meni. Popolnoma sama sem tukaj, samo psičke sem imela. Ko sem zvečer nehala delati, so se kužki zbrali okrog mene, božala sem jih in to mi je pomenilo vse na svetu.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Občina krši avtorske pravice Zakaj so užaljeni in razočarani v Društvu celjskih urbanistov in arhitektov? Društvo arhitektov in urbanistov Celje je na Mestno občino Celje naslovilo javni protest proti nedopustnim poseganjem v avtorska dela arhitektov. Prekipelo jim je zaradi poseganja v arhitekturna dela pri javnih objektih, ki so v občinski lasti, projekti na njih pa so bili izvedeni na osnovi javnih natečajev. Posegi, kot so izvedba otroškega igrišča pri Osrednji knjižnici Celje, umestitev kozolca na Mestno plažo in poseg na Trgu Celjskih knezov, kjer bodo med znamenite bisere v četrtek umestili skulpturo Josipa Pelikana, odražajo nespoštovanje do avtorskih del arhitektov, so prepričani. »V Celju imamo kar nekaj novih, sodobnih objektov, ki so nastali zaradi zelo uspešnih javnih natečajev Tudi kozolec na mestni plaži Celje, ne le za petek napovedana otvoritev skulpture Josipa Pelikana, buri duhove med celjskimi urbanisti in arhitekti. (Foto: TimE) v preteklih letih. Nekaj teh objektov je bilo tudi med- narodno nagrajenih, publiciranih v mednarodnih Na mladih svet stojim Avtor: Dalibor Bori Zupančič »^in čim bolj se boste izobrazili - ljubi šolarji - tem lepše službe boste dobili^« revijah skratka, bili so Celju v ponos. Govorim o tržnici, Celjski koči, Trgu celjskih knezov, osrednji knjižnici _ Imamo kup objektov, ki zaslužijo tudi negovanje in ustrezen odnos do njih. Naš poziv je torej namenjen temu, da se v objekte, ki imajo neko posebno vrednost in so javni, zgrajeni z javnimi sredstvi in pridobljeni na javnih natečajih, ne posega brez privolitve avtorja. To je kršitev avtorskih pravic. Naj poudarim, da smo užaljeni, a še bolj kot to razočarani, da to počne prav mestna občina, ki bi morala prva zagovarjati takšne javne projekte in objekte,« pravi zastopnik društva mag. Go-razd Furman Oman. Pa saj občina zagovarja javne natečaje, jih tudi kot ena redkih v Sloveniji razpisuje. Spomnimo le na natečaje Celje včeraj in jutri, pa objekte, ki ste jih omenili. Je problem v tem, da se začne po gradnji lastnik do teh objektov obnašati kot izključni lastnik? Odprtih vprašanj in nerazumevanja med našo stroko in naročniki je veliko na različnih področjih. Morda to tudi odraža sedanjo družbeno krizo, v kateri se vsi tudi malo iščemo. Nam manjka predvsem komunikacija. Če bi ta med strokovno javnostjo in občino obstajala, bi bilo bolje. Vsakič poudarjamo, da smo pripravljeni na sodelovanje, da smo pripravljeni prispevati svoj del. To smo dokazali s projektom Mestne plaže, ki pa je bila izvedena v zelo skromnem in zmanjšanem obsegu in še tisto, kar je bilo izvedeno, ni bilo v skladu s projektom, ki smo ga pripravili zastonj. Mislim predvsem na kozolec, ki se je pojavil tam in nima na nekem takšnem prostoru česa početi. To dokazuje, da ne gre za reurbanizacijo mestnega jedra, ampak za klasično deurbanizacijo. Kakovost se znižuje, namesto da bi se zviševala. Omenjate plažo in kozolec. Pripravili ste projekt ureditve ne zgolj Mestne plaže, ampak celotnega levega brega Savinje, od knjižnice do otroškega igrišča. Projekt je bil sprejet, medijsko razbobnan, a izvršen v zelo omejenem obsegu, saj je zmanjkalo palet kot povezovalnega gradbenega elementa na vsej plaži. Ni to žalostno? Je. In kaže na stanje duha, ki je v zadnjem obdobju v mestu in ki nas žalosti. V kriznih časih smo s tem projektom poskušali prostovoljno pomagati. Želeli smo prispevati k urbanizaciji, da bi občani, ki vse bolj preživljamo poletja doma, imeli vsaj en nov, drugačen prostor, na katerega bi lahko prihajali z brisačo. Ker nam je jasno, da so časi krizni, smo zasnovali zelo poceni projekt - ponudili zastonj projekt, delo zavod Celeia bi moral le nabaviti nekaj sto palet, njihova vrednost ni presegala tisoč evrov. Zavod te svoje naloge ni opravil. Zastopnik Društva arhitektov in urbanistov Celje mag. Gorazd Furman Oman. (Foto: GrupA) Druga moteča stvar, na katero opozarjate, je urejanje prostora pred novo knjižnico. Za nas je problematičen parter med Savinjo in knjižnico. Že pred izdajo uporabnega dovoljenja so bili tam zapleti, ko niso bile v skladu s projektom stopnice, pa ograja _ Sklenjeni kompromis takrat je bil, kolikor vemo, le začasen. Stvari pa se niso prav nič spremenile. Moti steklena ograja, podprta z industrijskimi nosilci, ki je zelo nestrokovno postavljena. Drugo pa je igrišče na travniku pred knjižnico. Zavedamo se, da ta celotna poteza sprehajališča ob Savinji potrebuje neke posege, vsebino. Igrišče absolutno potrebujemo. Vprašanje pa je, če so ga postavili na pra- vo mesto, torej v urbanem prostoru, pred knjižnico. Nam se zdi tudi neprimerno urejeno z žagovino, z dvomljivimi lesenimi igrali, ki že na pogled delujejo nevarno. Ob tem o teh posegih avtorji projekta niso bili nič vprašani. Moti nas ta odnos nespoštovanja. Občina je nekaj naročila, zdaj pa ne zna ali noče ali si ne upa negovati teh spomenikov, ki so vsem skupaj lahko v ponos. Najaktualnejši je poseg na Trgu celjskih knezov, v znamenite bisere Nandeta Korpnika. Mislim, da gre za že peti ali šesti poseg v ta projekt. Prejšnji so bili speljani s soglasjem, tokratna postavitev spomenika Josipu Pelikanu pa menda brez. To je zadnji tak primer nespoštovanja avtorskih pravic. Naj jasno povem, da si Celje spomenik Josipu Pelikanu nedvomno zasluži, absolutno ga potrebujemo in veselimo se ga. Postavitev torej absolutno podpiramo. Smo pa proti načinu izbora lokacije, na objektu, ki je bil predmet izbora javnega natečaja in brez soglasja ali vsaj posvetovanja z avtorjem, tega ne bi smeli narediti. Kam to vodi? Si s tem protestom zapirate vrata še pri tistih redkih javnih naročilih, ki v teh težkih časih sploh so? Povezovanje tega bi bila nepoštena igra. Javnih naročil pač ne moremo povezovati z mnenjem, ki bi bilo nekomu po godu. Naše društvo smo ustanovili zato, da bi zagovarjali nek javni interes. Izboljševanje družbe je osnovno poslanstvo našega poklica. V luči tega moramo opozarjati na nepravilnosti. Če sem pošten _ Naše delovanje je usmerjeno predvsem v izboljšanje stanja duha v mestu. In Celje pri tem ni edino mesto na svetu, ki potrebuje premike v tej smeri. Je pa Celje mesto, kjer člani društva delujemo v poklicu, za katerega smo se izobraževali, se v mesto vrnili z družinami, ustanovili svoje biroje, imamo določeno število zaposlenih. Če čutimo, da mestu ne moremo več prispevati, moramo to tudi jasno in javno povedati, predvsem pa opozoriti na tiste nepravilnosti, ki se po mnenju javnosti in strokovne javnosti v Celju dogajajo. Predvsem zato, da bi se stanje, ki dolgoročno ne vodi v pravo smer, izboljšalo. Društvo arhitektov in urbanistov zato poziva mestno občino, da za vse bodoče predvidene spremembe pridobi soglasja avtorjev izvirnih arhitekturnih in urbanističnih rešitev. BRANKO STAMEJČIČ GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Še približno sto milijonov evropskih evrov »Septembra bomo objavili poziv za izdelavo izvedbenih načrtov v regijah, konec leta pa 6. javni poziv Regionalnih razvojnih programov, >težak< približno sto milijonov evrov. Prijave bomo odpirali prihodnje leto, koriščenje denarja pa bo v letih 2013 in 2014,« je napovedal mag. Miha Pezelj iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR). Občine se na razpis lahko prijavijo s projekti prometne in ekonomske infrastrukture, okoljske infrastrukture in turizma ter socialne infrastrukture in urbanih središč, prednost pa bodo imeli projekti, ki jih bo skupaj prijavilo več občin. Celjski sejem je v sodelovanju s skupnostjo in z združenjem slovenskih občin ter SVLR pripravil delovno srečanje županov in predstavnikov občin, v ospredju pa so bili črpanje denarja iz Evropskega kohezijskega sklada, uspešnost Slovenije pri tem in najpogostejše težave občin z evropskim sofinancira- njem. Tu je vsekakor na prvem mestu nelikvidnost, ki se pojavlja zaradi zalaganja denarja, srečujejo pa se tudi s težavami pri izvedbi javnih razpisov, krizo v gradbeništvu ter kadrovsko podhranjenostjo, zaradi katere le s težavo izpolnjujejo obsežno podporno dokumentacijo, ki jo zahteva EU. Direktorica urada za kohezijsko politiko mag. Mateja Čepin je ocenila, da je Slovenija v letih 2007-2013 po uspešnosti črpanja evropskega denarja z 1,4 milijarde evrov pridobljenih in 1,05 milijarde že povrnjenih evrov na 6. mestu med državami EU. Ob tem je opozorila na težave in napake pri črpanju razpisanih sredstev in poudarila, naj se občine ob morebitnih dilemah pravočasno posvetujejo s SVLR. Projekti še neznanka S katerimi projekti bodo konec leta kandidirale občine s Celjskega, še ni znano. »Za uspešno črpanje mora biti glavni poudarek na ideji oziroma vsebini projekta. Zato bo znotraj regije potrebnih še kar nekaj usklajevanj občin o prednostnih nalogah in velikosti projektov, s katerimi bodo kandidirali,« je poudaril predsednik Sveta Savinjske regije in župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Možnosti in pogoje financiranja infrastrukturnih ter okoljevarstvenih projektov občin je županom predstavil predsednik uprave Sloven- Dežela Celjska tudi med nagrajenci v Celju Nagrade v različne roke V petek so na Mosu najboljšim in najbolj inovativnim razstavljavcem oziroma njihovim izdelkom in storitvam že tradicionalno podelili sejemska priznanja. Priznanja so tudi letos podelili Celjski sejem, Mestna občina Celje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Med nagrajenci v različnih kategorijah so tudi predstavniki s Celjskega. Tako so zlata priznanja Celjskega sejma prejeli destinacija Dežela Celjska, ki se na sejmu predstavlja Srbi prodirajo V petek, ko so na celjskem sejmišču pripravili dan Vojvodine, so predstavniki gospodarskih zbornic Celje in Su-botica podpisali dogovor o sodelovanju, ki naj bi povezal podjetnike obeh mest oziroma držav. Čeprav sporazum ne vsebuje finančnih in pravnih obvez, je po mnenju direktorja Regionalne gospodarske zbornice Celje Draga Polaka dobra podlaga za bolj intenzivno in učinkovito delovanje. »Veseli nas, da se naša podjetja po najhujši krizi vračajo v stare tokove, kar kaže tudi na pozitiven vpliv slovenskih investicij v Srbiji. Tako politično kot gospodarsko sodelovanje sta na visoki ravni,« je ob srečanju povedal veleposlanik Republike Srbije Predrag Filipov, ki je opozoril na rezerve pri tesnejšem gospodarskem sodelovanju. Po njem ske izvozne in razvojne banke Sibil Svilan. Razveselil jih je s podatkom, da bodo imele občine v začetku prihodnjega leta na voljo še dodatnih sto milijonov evrov za financiranje infrastrukture ter okoljske in energetske učinkovitosti. Občine bodo ta denar lahko najele pod najugodnejšimi pogoji z možnostjo odplačevanja do 20 let. Za tovrstne projekte je občinam sicer že na razpolago sto milijonov evrov. IS Zakon o lokalni samoupravi občinam med drugim nalaga ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj v svojem okolju. Kako to določilo izvajati v praksi, je županom podrobno predstavil vodja Sektorja za gospodarstvo Mestne občine Celje Janko Trobiš. Naštel je več načinov - s finančnimi spodbudami, subvencijami za nova delovna mesta, z olajšavami za plačevanje premoženjskih dajatev in administrativno pomočjo podjetnikom - zagotovo pa med njimi ni mehanizmov, ki jih imajo na voljo v nekaterih drugih državah. Kot primer zglednega sodelovanja lokalne oblasti z gospodarstvom je navedel Srbijo, kjer v občinah Ruma in Indija vsak nov investitor od občine dobi brezplačno zemljišče in subvencijo v višini 10 tisoč evrov po delovnem mestu ter še tisočaka za priučitev delavca. Smo na pragu nove recesije? Svetovni kapitalski trgi so se v minulem tednu močno pocenili. Uvod v padec tečajev so predstavljali ameriški makroekonomski rezultati. Ameriški delodajalci avgusta prvič po desetih mesecih niso »odprli« novih delovnih mest, kar odraža strah, da je pred vrati nova recesija. Stopnja brezposelnosti se v ZDA v osmem mesecu glede na predhodni mesec ni spremenila in je znašala 9,1 odstotka. Zasebni sektor, ki je v zadnjem obdobju predstavljal glavni motor ustvarjanja novih delovnih mest v ZDA, je ustvaril le 17.000 delovnih mest, a se je število zaposlitev v javnem sektorju minuli mesec skrčilo za prav toliko. Olje na ogenj je prililo še poročilo medijev, da je Grčija v hujši recesiji, kot je bilo napovedano, in da bo še težje odplačevala svoje obveznosti. Tudi s trga obveznic so prišle zaskrbljujoče novice. Donosnost 10-letne državne ameriške obveznice se je ponovno spustila pod 2 odstotka, kjer ni bila niti na vrhuncu finančne krize leta 2009. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 5.9. IN 9.9.2011 Oznaka| 1 Ime 1 lEnotni tečaji | Promet v tEUR| 1 % spr.l CICG Cinkarna Celje 90,00 10,35 0.00 CETG Cetis 23,02 0,00 0.00 GRVG Gorenje 6,75 47,96 ^ ■3.57 PILR Pivovarna l^ško 12,00 18,21 0.00 JTKG Juteks 17,00 0,00 0.00 ETGG Etol 60,00 0,00 0.00 Osrednje evropske borze so prejšnji teden začele z občutnimi padci indeksov, ki so se gibali med tremi in petimi odstotki, medtem ko so bile ameriške borze v ponedeljek zaradi praznika zaprte. Pod največjim pritiskom so bile delnice finančnih podjetij, saj so pristojne ameriške oblasti vložile tožbe v višini 200 milijard dolarjev proti številnim bančnim velikanom zaradi izgub, povezanih s hipotekarnimi vrednostnimi papirji. V povprečju so se delnice evropskih bank pocenile za pet odstotkov in dosegle najnižjo vrednost po aprilu 2009. Tečaj delnic Royal Bank of Scotland je strmoglavil za deset odstotkov, Deutsche Bank (ki ji grozi plačilo 14 milijard dolarjev odškodnine) pa za osem. Čeprav so evropske banke mnogo bolj kapitalsko preskrbljene, je trenutni položaj zelo podoben tistemu iz jeseni 2008, ko se je zlomila banka Lehman Brothers. Agencija v tožbah proti bankam navaja, da so pri omenjenih vrednostnih papirjih kršile zakonodajo. Gre za prelom odločitve, ki jo že več let zahtevajo zagovorniki potrošnikov. Ti že ves čas poudarjajo, da finančni velikani niso prevzeli prave odgovornosti za dejanja, ki so privedla do svetovne finančne krize. INDEKSI MED 5.9. IN 9.9.2011 Indeks Zadnji tečaj SBI20 ■0,61 v organizaciji in koordinaciji Zavoda Celeia Celje, gre pa za celovito predstavitev turistične ponudbe Savinjske regije. Zlato je šlo tudi podjetjema Matjaž iz Petrovč za predstavitev novih izdelkov in Inotherm iz Dolenje vasi za celostno podobo razstavnega prostora. Bronasto priznanje so za prikaz t. i. set sistemov, ki so uporabni za družbo, posameznika in družine, prejeli v velenjskem podjetju Antim. US, foto: SHERPA govem je posebna prednost za vlagatelje tudi dogovor med Srbijo in Rusko federacijo o brezcarinski prodaji. Sodelovanje tako z Mos kot Slovenijo nasploh je po njegovem vsako leto boljše. »Iz leta v leto imamo manj odprtih političnih vprašanj ter več gospodarskega sodelovanja, kar se kaže tudi na letošnjem Mosu,« je spomnil Filipov, ki je kot najboljši primer srbske investicije v Sloveniji označil prevzem Fructala. Da imamo s Srbijo tradicionalno odlične odnose, je potrdil tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. »V prihodnje bomo imeli več medsebojnih investicijskih vlaganj. Že zdaj so slovenska podjetja veliko vlagala v Srbiji, zadnje čase pa vidimo, da so slovenska podjetja tarča srbskih podjetnikov,« je dejal Hribar Milič, ki je napovedal še več podobnih potez. Pojasnil je, da je od 14 tisoč podjetij, ki so lani izkazovala priliv iz tujine, kar 90 odstotkov poslovalo prav na Balkanu. Pri tem poslovanju vodita Srbija in Hrvaška. US 662,79 ^ Premetava tudi Švico Po hudih ponedeljkovih padcih se je razpoloženje na finančnih trgih v torek in sredo nekoliko izboljšalo. Največ zaslug za to ima švicarska centralna banka, ki je sporočila, da ne bo dovolila, da bi tečaj evra zdrsnil pod 1,2 franka. V ta namen je pripravljena kupovati druge valute v neomejenih količinah, da bi vplivala na njihovo rast. Očitno imajo v Švici dovolj tega, da je njihova valuta ob izjemni gospodarski negotovosti postala varno zatočišče, s čimer postaja vedno bolj precenjena, kar načenja dobičke izvoznih podjetij. Posledice tega so bile takoj opazne, saj je frank začel strahovito izgubljati vrednost in z 1,1 franka padel do 1,2189 franka za evro. Takšnega enodnevnega padca ene od svetovnih valut trgovci ne pomnijo. Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu gibala različno. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 0,5 odstotka nižje in je v petek dosegel 5.344 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 2,8 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 0,9 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 2,2 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.206 indeksnih točk. Poleg švicarskega franka je v minulem tednu padel tudi evro. Vrednost evra je v primerjavi z dolarjem v tem tednu zdrsnila za 1,4 odstotka na 1,4040 dolarjev za evro. Med surovinami je največ vrednosti pridobila nafta, ki je v sredo dosegla 88,10 dolarja za sod, kar je 4,5 odstotka več kot pretekli teden. Finančni trgi nikakor ne najdejo potrebnega optimizma in vse bolj negotove novice iz gospodarske sfere še dodatno otežujejo situacijo. Dokler ne bo radikalnih odločitev in jasnih smernic tako iz evropskih kot ameriških finančnih ustanov, večjih pozitivnih premikov ne moremo pričakovati. ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO Se Alposu v v maščujejo stari grehi? O dogajanju v šentjurskem gigantu preko javnih pisem, uprava pa molči Zgodba šentjurskega Al-posa postaja vse bolj zgodba v smislu biti ali ne biti. V minulem tednu so svoje vedenje in težave predstavile tri tako ali drugače vpletene strani, včeraj pa naj bi svoje dodal še nadzorni svet, ki naj bi ugotavljal, če je postopek prisilne poravnave sploh še smiseln. Eno je gotovo: morebiten propad nekdanjega giganta bi povzročil velike težave. Delavci bi ostali brez dela in plač, Občina Šentjur s precejšnjimi socialnimi problemi, upniki brez denarja. Plaz se je s sprožil s pismom, pod katerim je podpisan svet delavcev, v njem pa je izražena bojazen, da bodo banke upnice zahtevale stečaj Alposa, ki je v prisilni poravnavi. Delavci v podjetju s 60-letno tradicijo poudarjajo, da niso tajkunska zgodba, da se sicer zavedajo napak pri vodenju, a vendar, kot so prepričani, jih je dotolkla gospodarska kriza. V pismu opozarjajo, da so zadnje večje podjetje na nerazvitem Kozjanskem, ki še kljubuje težavam, ob čemer so prepričani, da je njihova zgodba primer reševanja, kakršnega ne bi smelo biti. Minuli teden je krožilo kar nekaj ugibanj o odstopu predsednika uprave Alposa Ljubomirja Osovni-karja. Delavcem je menda zagotovil, da (še) ni odstopil, na vprašanja medijev pa se v upravi niti v nadzornem svetu Alposa v zadnjem času ne odzivajo. Tako so se z bankami upnicami že decembra 2009 dogovarjali za prestrukturiranje, po skoraj dveh letih pa je položaj neprimerno slabši. Zaradi slabšanja razmer in ker ni bilo dogovorov, je bila v Al-posu uvedena prisilna poravnava, poudarjajo v pismu, kjer navajajo novo lastniško strukturo, v kateri imajo banke 80-odstotni delež. »Podpisan je bil tudi sporazum o ravnanju upnikov, ki pa je za banke za zdaj le zapis na papirju. SIJ je začel dobavljati material, medtem ko banke iščejo vse mogoče razloge, da ne bi izpolnile zaveze iz sporazuma, pri čemer so se obvezale le v tem, da bodo zagotovile akre-ditivni potencial za nakup repromateriala,« navajajo v pismu. V svetu delavcev so prepričani, da banke iščejo pot za stečaj Alposa, čeprav bi, kot navajajo, izgubile skoraj vse in zapravile sto milijonov evrov. Miloščine nočejo Zaposleni s pismom predvsem pozivajo k iskanju druge poti, ne k stečaju Alposa, ki je zadnja leta preživel ob pomoči Gorenja. Velenjsko podjetje je namreč nabavljalo repromate-rial in ga posredovalo v predelavo. Kljub omejeni proizvodnji so v Alposu poravnavali stroške in izplačevali osnovne plače. Zato doseženi kazalniki ne morejo služiti kot osnova za sprejemanje nadaljnjih odločitev, trdijo v svetu delavcev, kjer se zavedajo, da bodo morali sami prevzeti največji delež pri sanaciji podjetja. »Upravičeno se lahko sprašujemo, ali nam je vseeno, da propadajo podjetja vsak dan! Tudi tista, vključno z Alposom, ki dokazano, s primernim prestrukturiranjem obveznosti lahko poslujejo in na ta način poplačajo velik del dolgov! Nimamo namena, da bi prosili za miloščino. To ni v navadi kozjanskega človeka! Prosimo pa za razum in objektivno oceno, da je podjetje sposobno preživeti. Upamo, da je v bančnem znanju še kaj več kot samo predlogi za stečaj. Ali pa je potreba po uničevanju tako velika? Vendar bi bilo smiselno, da lastniki prodajo naše podjetje, ko bo v dobri kondiciji. Vsi zaposleni smo prepričani v nadaljnje uspešno poslovanje Alposa, seveda ob podpori lastnikov in ponovno pridobljenem zaupanju poslovnih partnerjev,« so zaključili v pismu. Delničarji Alposa so že na avgustovski skupščini nakazali, da poslovanje v preteklosti ni bilo dobro. Tako so zavrnili sprejem letnega poročila za leto 2010, prav tako skupščina ni podelila razrešnice niti prejšnjemu nadzornemu svetu niti nekdanji upravi družbe, ki jo je lani še vodil Mirjan Bevc. Kot da je še Alposova zgradba v pričakovanju ^ Po neuradnih informacijah Alpos nima denarja za poplačilo prvih obrokov 105 upnikom, ki so prijavili za 203 milijone evrov terjatev, priznanih pa je 151 milijonov evrov, prav tako nima denarja za nabavo repromateriala. Strah pred socialno bombo Na pismo so se odzvali v vodstvu Občine Šenjtur, kjer prav tako z naraščajočo zaskrbljenostjo spremljajo razmere v podjetju Alpos. »V kriznih časih, ko so iz različnih razlogov že klonila številna slovenska podjetja, bi morali še toliko več truda in odgovornosti vložiti v reševanje tistih gospodarskih subjektov, pri katerih še lahko upamo na ugoden razplet,« pravi župan Marko Diaci in opozarja, da bi morebiten propad podjetja Alpos pomenil nov nepredstavljiv udarec za socialno že tako ali tako precej degradirano območje Kozjanskega in nov val brezposelnih. »Podjetje Alpos namreč zaposluje skoraj štiristo delavcev, v največji meri iz lokalnega okolja, kar pomeni, da je od njegovega obstoja odvisno ravno toliko družin. Poleg tega bi na območju Občine Šentjur v primeru, da bi delavci Alposa ostali brez dela, brezposelnost porasla za skoraj petdeset odstotkov.« Zato so v občini pozvali vse, ki imajo v rokah škarje in platno usode Alposa, tudi vlado, da se s trenutnimi razmerami spopadejo v konstruktivnem duhu in z namenom reševanja podjetja. Še posebej to velja za vse banke, saj v občini nikakor ne želijo, da bi bil šentjurski Alpos še ena tragična zgodba o »socialni bombi, ki je nismo znali deaktivirati, ter nov primer neuspešne reanimacije podjetja, ki je sicer izpolnjevalo vse pogoje za preživetje«. Banke (spet) nič krive V zgodbi o reševanju Alposa je treba omeniti, da so banke upnice ter družbi SIJ in Acroni prvič izkoristile možnost razlastitve obstoječih delničarjev družbe v prisilni poravnavi in prevzele upravljanje podjetja, seveda pa sklenile tudi ustrezen dogovor, ki pa, kot vse kaže, bo padel v vodo. Kot so v tretjem pismu, ki je minuli teden romalo v medije, opozorili predstavniki bank, naj bi nova uprava pod vodstvom Ljubo-mirja Osovnikarja ugotovila, da poslovanje skupine Alpos bistveno odstopa od tistega, ki ga je ob izdelavi načrta finančnega prestrukturiranja prikazovalo bivše vodstvo Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu. V bankah zdaj preučujejo nova dejstva, končna odločitev pa bo »padla«, potem ko bodo preverili realnost sanacijskih ukrepov. Dogovor med bankami in družbo SIJ med drugim predvideva, da banke Alposu reprogramirajo zavarovana posojila za dobo 15 let z dvoletnim moratorijem za plači- lo glavnice, v posojilo Alposu pa bi 900 tisoč evrov terjatve konvertiral tudi Acroni. Ta se je s SIJ še zavezal, da bo Alposu dobavil material v vrednosti pet milijonov evrov, namenjen dodelavnim poslom za SIJ in Acroni. Če bi Probanka zagotovila 10 milijonov dodatne bančne garancije, bi SIJ in Acroni zagotovila še material za proizvodnjo Alposovih lastnih izdelkov. V prvi polovici leta je Alpos ustvaril 1,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 70 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Polletna izguba je znašala tri milijone evrov, potem ko je je bilo v prvi polovici lani za 54 milijonov evrov. Kot navajajo zaposleni, se dogovor ne izpolnjuje, na kar kažejo tudi rezultati poslovanja v Alposu. Vseeno so banke so v odgovoru zaposlenim zapisale, da so »izkazale izjemno podporo in pripravljenost za izpeljavo vseh aktivnosti, ki bi družbi Alpos omogočile nadaljevanje nemotenega poslovanja, in to kljub temu, da niso bile odgovorne za stanje, v katerem se je znašlo sicer uspešno podjetje.« URŠKA SELIŠNIK Gorenje ter Tuš Na letošnji Deloittovi lestvici 500 največjih podjetij v Srednji Evropi je tudi 18 slovenskih podjetij. Med njimi se je najvišje, na 38. mesto, uvrstil Petrol, s Celjskega pa med 500 največjimi najdemo Skupino Gorenje ter Tuš Holding in Engrotuš. Kot v preteklih letih je na prvem mestu poljsko naftno podjetje PKN Orlen. Pšeničnik prevzema zdravilišče S. P. Plod, podjetje v lasti Stanislava Pšeničnika, je prevzelo Zdravilišče Rogaška, saj je bila prevzemna ponudba uspešna. To je razvidno iz odločbe Agencije RS za trg vrednostnih papirjev, ki jo je na straneh ljubljanske borze objavilo Zdravilišče Rogaška. S. P. Plod je doslej obvladovalo približno polovico delnic, iz odločbe agencije pa ni razvidno, kolikšen delež je odslej v Pšeničnikovih rokah. Ponujena cena, 3 evre za delnico, je bila dosežena sporazumno, na končni znesek pa je najbolj vplivalo negativno poslovanje zdravilišča v zadnjih nekaj letih, na kar je vplivala gospodarska kriza v Sloveniji in po svetu. Tako naj bi samo lani ustvarili skoraj pol milijona izgube. Negativno poslovanje družbe je seveda zmanjšalo njeno tržno vrednost, vendar v S. P. Plod ocenjujejo, da ima zdravilišče potencial za boljše poslovanje. Unior v državnih rokah Nadzorniki zreškega Uniorja so pregledali dokaj obetavno poslovno poročilo za prvo polovico leta, ko je Unior ustvaril skoraj 77 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja dobro četrtino več kot v lanskem primerljivem obdobju. Ustvarili so več kot 3 milijone evrov dobička, kar je v primerjavi s predlanskim letom, ko so imeli dober milijon evrov izgube, seveda precej spodbudno. Tudi poslovanje po osmih mesecih je dobro, saj so dosegli več kot 91 milijonov evrov prodaje. V tem času so se nekoliko spremenila lastniška razmerja, saj je zaradi dokapitalizacije NLB država postala večinska lastnica Uniorja. NLB ima namreč več kot 8-odstotni delež, Posebna družba za podjetništvo oziroma PDP ter kapitalska in odškodninska družba pa več kot 44-odstotni delež. Tudi zato je nadzorni svet Uniorja skladno s pismom ministrstva za gospodarstvo in zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti uskladil pogodbe z upravo zreške- Št.72-13.september2011 - ga Uniorja. Uprava je dvočlanska, in sicer je predsednik Gorazd Korošec, član pa Darko Hrastnik. Kot je znano, Uniorjeve delnice od 18. avgusta kotirajo tudi na borzi. Iskanje najboljših inovatorjev _ Prihodnji torek bo Gospodarska zbornica Slovenije razglasila najboljše letošnje inovacije na državni ravni. Ta priznanja predstavljajo najvišjo nagrado za inovativnost slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Letos so skupno prejeli 243 prijav, kar je nekoliko manj kot lani, vendar se je povečalo število sodelujočih avtorjev. Kar 777 inovatorjev je namreč sodelovalo pri inovacijskih projektih slovenskih podjetij. Ponovno so zabeležili veliko inovacij, ki so nastale v sodelovanju med različnimi podjetji, univerzami in ustanovami. Za najvišja priznanja bo kandidiralo 48 prijaviteljev inovacij, ki sta jih predlagali celjska in velenjska gospodarska zbornica. Tako se s Celjskega za najboljše inovacije potegujejo BSH Hišni aparati, Cinkarna Celje, Gorenje in Gorenje Surovina, podjetnik Jože Cvetko, SwatyComet ter Vivapen. US REPORTAŽA Spretni, hitri in močni Tradicionalne konjeniške igre v Tevčah - Odprli obnovljen kozolec »Konj ni le delovna žival in žival za dirke. Je še veliko več,« je bilo slišati na vročo soboto, ko je Ko-njerejsko društvo Vrh nad Laškim v Tevčah pripravilo že devete konjeniške igre. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj so odprli tudi obnovljen kozolec, ki bo odslej večnamenski objekt, ki ima v nadstropju tudi dvorano s 60 sedeži. A kljub temu so bili ta dan glavni konji. Da s konji ne gre češenj zobati, je že v prvi kategoriji iger, spretnostni ježi, izkusil naš enooki. Tim je iskal najboljši kader za fotografijo, konj pa se je s svojim jahačem trudil premostiti vse ovire na poligonu. In v nekem trenutku sem videla le še Tima, ki v galopu dirja proti traku, za katerim smo bili gledalci in tudi navijači. Konji so se drug za drugim podajali na poligon, nekateri so opravili z odliko, spet drugi so potrebovali malo več spodbude. Sem pa prvič videla, kako je konj vzvratno vozil slalom med ovirami! Spretnostna vožnja pa ni le za enojce, da ne boste mislili. Sledile so namreč spretnostne vožnje dvovpreg in tam se je resnično pokazalo mojstrstvo kočijažev. Videli smo lahko prave vratolomne vožnje, ki so v primerjavi s tistimi, ki jih vidimo po mestih, ko se cela družinica zbaše na kočijo, prava dirka formule ena. Sicer pa je ena družinica za konje, vsaj za tiste, ki so prišli dirkat v Tevče, mala malica. To je dokazal konjski pulling. To kategorijo so tokrat prvič uvrstili v tekmovanje, gre pa za tekmovanje v konjski moči. Pa ne konjskih močeh jeklenih konjičkov, ki so se prav pošteno ogreli na septembrskem soncu, da ne bo pomote. Konji so morali vleči ljudi na posebni deski, ki so jo privezali na nanje. Tisti, ki potegne več, je zmagovalec. Ta kategorija tekmovanja izhaja iz Amerike, smo lahko slišali, ko sta se dva konjerejca hvalila in primerjala: »Stavim, da moj konj potegne več od tvojega!« In po vzoru globalizacije je konjski pulling svoje mesto našel tudi v Tevčah. Sledile so še galopske dirke in potem v dir pod kozolec! Stari običaji družijo Kozolec, ki ga je kupilo Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, so na novo postavili že pred dvema letoma, zdaj pa so ga končno dokončali. Kot se spominja predsednik društva Alojz Seitl, je bil stari kozolec v razsutem stanju, tako da so ohranili le nosilne stebre, ki so iz leta 1936. Člani društva so ga z lastnim delom obnovili, finančna pomoč pa je prišla iz društva za razvoj podeželja, kjer so za obnovo namenili 40 tisoč evrov. Že enega konja je težko obvladati, kaj šele dva! Ampak tudi dvovprege so lahko zelo spretne in predvsem zelo hitre. Namen konjerejskega društva je, da bi kozolec živel, zato so že ob odprtju pripravili razstavo ročnih del žensk s tega območja. Največ pa v društvu stavijo na dediščino. Želijo namreč obnoviti oziroma ponovno obuditi star način dela s konji. »Kupili smo že kosilnico, zgrbljalnik, vozove, >gepl< po domače. Prikazati želimo delo s konji nekoč in danes,« razlaga Seitl. Da dajo nekaj na zgodovino, Kozolec na Slogih bo odslej prizorišče številnih prireditev. V času konjeniških iger so v njegovi senci iskali zavetje vsi, ki jim je močna pripeka osušila usta. Po zaključenih igrah pa je bilo pri kozolcu nepopisno veselo in prostega mesta na kakšni izmed klopi skoraj nisi našel. je dokaz tudi, da so v goste povabili voznike starodob-nih vozil iz Šentjurja, ki so se pod kozolec pripeljali tik pred začetkom prireditve po končanih konjskih dirkah. In kot se za stare čase spodobi, ko slovenskega življa ob večerih nista zaposlovala televizija in Facebook, so se v Tevčah še poveselili. Najprej uradni del in vaška godba, nato nočna zabava z Doriji. Pa seveda obvezni srečelov. Spodaj podpisana sem upala na mlado muco ali vsaj zaj- ca, vendar je podmladek izžrebal vrečko presenečenja. Zdaj bomo iz pečice hrano vlekli z novo kuhinjsko rokavico. Po zajca bomo prišli prihodnje leto. ŠPELA KURALT Foto: TimE ^msmumsm^ANu * ■ " ■ 10.30 Kosfa^K'ifantmi Arhitektura Matjaž Gril Klavdij Kikelj rw^M L v Spretnostna ježa je lahko precej mokra Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CEUE NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Občina bo pomagala obnavljati BRASLOVČE - Občina se je odločila subvencionirati obnovo pročelij in streh stanovanjskih stavb v starem trškem jedru. Nekatere fasade in strehe so namreč v zelo slabem stanju in so potrebne temeljite obnove, za kar stanovalci oziroma lastniki stavb pogosto nimajo denarja. Kot pravi župan Braslovč Branimir Strojanšek, so se za tovrstno pomoč na občini odločili na pobudo občanov ter po vzoru mest, kjer takšno prakso že uspešno izvajajo. Začeli so pripravljati pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo pročelij in streh. Osnutek pravilnika so občinski svetniki minuli teden potrdili in ga posredovali v javno obravnavo. Sredstva bo občina dodeljevala na podlagi javnega razpisa, na katerega se bodo lahko prijavili lastniki ali solastniki stavb v trškem jedru, pri čemer svetniki menijo, da bi bilo smotrno pravilnik razširiti tudi na nekatere druge stavbe v občini, ki so potrebne obnove. Razpis za subvencioniranje obnove pročelij in streh naj bi bil objavljen v maju prihodnje leto. V Braslov-čah verjamejo, da bodo s tem ukrepom prispevali ne le k lepši podobi trga, ampak tudi k oživljanju starega trškega jedra in vzdrževanju kulturne dediščine. BA Zelena delovna mesta VELENJE - Te dni se bodo v Sloveniji zvrstile štiri okrogle mize na temo zelenih delovnih mest. Ena od njih - z naslovom Varna prihodnost? Uporaba energetskih virov na zelenem delovnem mestu - bo tudi v Velenju, in sicer v četrtek ob 10. uri v prostorih tamkajšnje fakultete za energetiko. Fundacija Utrip humanosti s sedežem v Celju je projekt zastavila v okviru zelenega socialnega omrežja Lifestyle natural. Na različnih koncih Slovenije bodo ugledni strokovnjaki razpravljali o možnostih za zelena delovna mesta v različnih panogah. 7. oktobra bo zaključek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani s konferenco o tem, ali so zelena delovna mesta realnost ali utopija. Zeleno delovno mesto naj bi pomenilo, da zaposleni delajo v zdravem okolju, da ločujejo odpadke, varčujejo z energijo, imajo dobre medosebne odnose, pa tudi njihov proizvod ali storitev morata biti zelena. Vse to naj bi gospodarstvu prinašalo nove izzive, priložnosti in višjo dodano vrednost, na socialnem področju pa nove, zdrave zaposlitve ter prijaznejši razvoj. Projekt predvideva še serijo izobraževanj, v podjetjih ocenjevanje možnosti za uvedbo zelenih delovnih mest in podeljevanje certifikatov najboljšim. TC Županjin prvi obisk CELJE - Od četrtka do nedelje je bila v mestu ob Savinji na obisku županja partnerskega nemškega mesta Grevenbroich Ursula Kwasny s sodelavci. Sporazum o partnerstvu med mestoma sta občini podpisali že leta 1986, sodelovanje pa se kaže na različnih področjih, zlasti na kulturnem. Za županjo Ursulo Kwasny je bil to prvi obisk v Celju. Že v četrtek so si gostje ogledali mesto, obiskali Celjsko kočo, v petek se je županja vpisala v knjigo častnih gostov Celja. Tokratni obisk je bil namenjen dogovorom o načinih sodelovanja in konkretnih projektih medmestnega povezovanja v prihodnje, gostje iz Grevenbroicha pa so si ogledali še Mednarodni obrtni sejem, Šmartinsko jezero in Logarsko dolino. IS Objavljen razpis za kadrovske štipendije CELJE - Razvojna agencija Savinjske regije je včeraj objavila razpis kadrovskih štipendij 39 delodajalcev iz Savinjske regije. V okviru regijske štipendijske sheme je za šolsko leto 2011/12 razpisana 201 štipendija - od tega jih je za dijake namenjenih 65, za študente pa 136. Med največjimi delodajalci je zagotovo velenjsko Gorenje, ki razpisuje kar 62 štipendij. Dijaki in študenti se lahko na posebnem obrazcu prijavijo do 11. oktobra. Podrobneje bodo regijsko štipendijsko shemo predstavili tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu, in sicer danes med 10. in 15. uro v hali K na razstavnem prostoru Savinjske regije. IS H!TRO NAROČITE Izvajalca izbirali včeraj CELJE - Včeraj popoldne so na mestni občini pregledali ponudbe izvajalcev za gradnjo Vrtca Dolgo polje 111. Po odstopu od pogodbe z mariborskim Konstruktorjem, ki naj bi do novembra zgradil ta vrtec, so namreč v mestni občini v drugi polovici avgusta objavili ponovljen razpis. Rok za oddajo ponudb se je iztekel včeraj, ko so tudi javno pregledali prispele ponudbe. V primeru, da po izboru izvajalca ne bo zahtevkov za revizijo, bo podpis pogodbe z izbranim konec septembra. Rok za dokončanje vseh pogodbenih del je pol leta po podpisu pogodbe. Z izgradnjo novega vrtca v Mestni četrti Dečkovo naselje bo zagotovljen prostor za sprejem do 152 malčkov, ki so z začetkom šolskega leta zaradi pomanjkanja prostora ostali na čakalni listi. IS Izšle so Pesmi Parnasa CELJE - Izšla je Veronikina antologija Pesmi Parnasa, ki jo je Fit media izdala ob 15-letnici podeljevanja Veronikine nagrade. Antologijo bodo predstavili jutri dopoldan, ko ob 11. uri v Narodnem domu pripravljajo sprejem in novinarsko konferenco. Pogovora ob izidu Veronikine antologije se bodo med drugim udeležili Veronikini nagrajenci Ciril Zlobec, Josip Osti, Milan Dekleva, Ivo Svetina, Jože Snoj, Barbara Korun, Erika Vouk, Andrej Medved in drugi. Pesmi Parnasa so izšle v nakladi 900 izvodov, v knjigi pa so objavljene najljubše pesmi vseh dosedanjih nagrajencev po njihovem izboru. Poleg tega so k izbranim desetim pesmim dodali še kratek avtobiografski zapis in misli, kaj lahko poezija pomeni človeku v današnjem času. Knjigo zaokrožajo še leksikografski zapisi o literarnem delu Veronikinih nagrajencev. BS I Dodatni popusti pri plačilu naročnine Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednilia. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. .POZOB.' tepih< pred posteljo opozarja Romana Tominšek in dodaja, da bi morala biti varna stanovanja čimbolj prehodna, brez ovir na poti do stranišča, brez nepotrebnih mizic, stolov in omaric, ki so sicer dekorativni, a ovirajo pri hoji. »Postelja mora biti na primerni višini, ne sme biti pregloboka in premehka, saj je s takšne težje vstati. Pa tudi stoli bi morali imeti naslonjala, da si pomagaš pri vstajanju,« še našteva in dodaja, da sta najbolj nevarna prostora kopalnica in kuhinja. V prvi je treba namestiti pripomočke za varno vstajanje iz kadi, odstraniti vse drsljive predpražnike in podobno. »V kuhinji pa je zelo pomembno, da je čimmanj sklanjanja ali vzpenjanja, pogosto celo s pomočjo pručke ali stola do previsoko nameščenih zgornjih elementov. Ko se ljudje vračajo z nakupov, je ključavnica >skrita< pod kljuko. Treba je odložiti vreče in človek se hitro spotakne.« samopomoč živi že 20 let, skupaj hodimo na izlete in takšno skupino bi rada oblikovala tudi v Celju. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Zakaj je v starosti več padcev in zakaj so ti nevarnejši kot pri mlajših ljudeh? Organizem se stara v celoti, od kože, organov, živčevja in kosti. Refleksi se upočasnijo, pozornost se zoži. Staranje se odraža v spremenjenem gibanju in hoji. Koraki so krajši in počasnejši, drža nog širša, stopala se dvigajo manj visoko ali celo podrsavajo po tleh, trup in težišče se pomakneta naprej. Razkrite bodo družinske skrivnosti Mladi celjski filmarji bodo konec leta na velikem platnu predstavili svoj prvenec Ga verjetno ni med nami, ki ne bi kdaj vsaj za hip po-sanjaril o tem, da bi postal filmska zvezda. Pri tem se običajno zadržimo pri rdečih preprogah, svetovni slavi in milijonskih zaslužkih. Ko se je svojega projekta lotil Jan Ulaga, ni zares računal na nič od tega. A srednješolec iz turistične šole je imel dovolj vztrajnosti in vizije, da bo konec leta v javnost pospremil svoj prvenec Prikrita skrivnost. Psihološki triler v povsem domači mladinski produkciji je nekaj, kar bomo na velikem platnu v Celju videli prvič. Na začetku drugega kot velike želje pravzaprav ni imel. »Film me od nekdaj zanima in privlači. Tako se je enostavno rodila ideja, da bi posneli svojega.« Prve sodelavce je našel med sošolci, logistično podporo tudi med profesorji in v Mladinskem centru Celje. »Mentorstvo sta prevzela Tadej Lebič in Alen Pavšer. Projekt smo prijavili tudi na nekaj razpisov, tako da imamo pri tem tudi podporo evropske komisije in mestne občine.« Kljub vsemu film seveda ostaja na nizkoproračunski ravni, kjer na kakšne honorarje ne bi bilo mogoče računati. Avdicija za igralsko ekipo je vseeno dobro uspela. »Vsi smo bili prostovoljci. Večinoma srednješolci iz različnih celjskih šol in vsak si je moral ostale obveznosti prilagoditi sam. Bilo nas je 11 igralcev in približno še enkrat toliko v ekipi.« Prve ideje iz zasnove se je Jan lotil že novembra lani, februarja letos so izvedli avdicijo, konec aprila so začeli snemati. »Imeli smo podroben terminski plan, izkoristili smo vse konce tedna, vendar si nihče ni mislil, da bomo toliko manjkali v šoli.« Maja za kaj takega običajno tudi najbolj tolerantni profesorji nimajo dosti posluha. »Sodelujoči smo bili tako iz frizerske šole, turistične, medijske kot z gimnazij. Vsak si je moral sam urediti izostanek v šoli. Na srečo se je za vse dobro izteklo in v spričevalih zaradi tega ni bilo večjih posledic.« Iz kriminalnega v psihološki triler Jan je avtor filmske ideje, scenarist in režiser. Za vse to kakšnih posebnih izobraževanj povprečen srednješolec seveda ni deležen. »Začeli smo res iz nič in se sproti učili. Zadovoljen sem tako z igralci kot z ostalo ekipo. Je pa res, da smo bili na koncu že vsi malo nestrpni.« Scenarij je v V filmu so zaigrali Tina Šmit, Samantha Rajh, Grega Golavšek, Matjaž Jarc, Laura Vasle, Staša Zorič, Gea Gračner, Katja Podpečan, Jelka Štorman, Lara Stame-nov in Matej Kastelic. Avtor, scenarist in režiser filma Jan Ulaga začetku zastavil kot kriminalni triler, potem ga je preoblikoval v psihološkega. »Z delom sem ugotovil, da bo tako bolje. Po dramaturških vajah smo zbrali opremo in se lotili dela na terenu. Snemali smo v glavnem v Celju, malo se je za- pletlo samo pri trgovskih centrih, kjer očitno taki projekti niso najbolj samoumevni. Pa smo tudi to rešili,« pove Jan. »Kostumografijo sem kot režiser usmerjal sam, praktično pa smo igralci zanjo poskrbeli sami. Tudi maska se je delala sproti.« V postprodukcijo je zdaj prišlo za kakšnih pet celovečercev materiala. Zdaj pride najbolj pomemben del. Tisti, v katerem dober film zares nastane. »Mislim, da bo film >potegnil<. Zgodba je napeta in tudi glasba, ki bo avtorska, bo naredila svoje.« Celjski Spielberg Novembra bodo film poslali na enega od festivalov. Decembra pa je predpremi-era predvidena v kinu Metropol in slovesna premiera v Planetu Tuš. »Nekateri imajo ob tem dogodku kar velika pričakovanja. Radi bi ga zastavili kot projekt več šol, kjer bi vsaka dodala tisto, kar najbolje zna. Osebno me je najbolj strah kritike, vendar jo bom sprejel.« Janov vzornik je Steven Spielberg, čeprav se zaveda, da je ameriška svetlobna leta daleč ne samo od celjske, ampak tudi od slovenske filmske produkcije. »Moti me, da se snemajo samo socialne drame. Komedija, triler in še mnogi drugi so povsem Glavna junakinja zgodbe, Katja Pobrežnik, je preprosto mestno dekle, ki obiskuje gimnazijo. O svojih umrlih starših ne ve prav dosti. Čas je, da izve resnico. Z vso vnemo se zakoplje v družinsko zgodovino. Bo to obžalovala? Skrivnosti, ki bi morale ostati pokopane, postanejo nevarne in grozeče. Začne se boj za oporoko njenih staršev. Boj za preživetje je tudi rešitev življenjske uganke. Kdo manipulira z dekletom? Si bo usodo krojila sama ali jo bo povozil splet usode? Je pravo prijateljstvo lahko večno? zapostavljeni žanri. Morda je Gremo mi po svoje malo premaknil klišeje, a tudi tu bi se dalo še več.« Čeprav je film Janova velika ljubezen, se v prihodnosti še vedno vidi v turizmu. »Rad bi se naprej izobraževal, čez kakšnih deset let pa bi bil rad na primer organizator festivalov, koncertov. Tako bi nekako združil turizem in tovrstno produkcijo.« Vsekakor pa ima do takrat še veliko dela. Prav zdaj se namreč rojeva Prikrita skrivnost. Upamo, da je konec leta ne boste spregledali. StO, foto: GrupA NOVI TEDNIK PORTRET ŽALSKIH GASILCEV 15 Pomagati ljudem je njihovo glavno vodilo - že 130 let V PGD Žalec si želijo poklicno gasilsko enoto, ki so jo nekoč že imeli Prostovoljno gasilsko društvo Žalec velja za eno najstarejših gasilskih društev v Savinjski dolini. Možje iz njegovih vrst »hodijo v ogenj« že 130 let. A ne le ognju, še marsikateri drugi nevarnosti so se pripravljeni izpostaviti z enim samim plemenitim ciljem - pomagati ljudem ter reševati njihova življenja in lastnino. Franci Naraks, predsednik PGD Žalec, se je žalskim gasilcem pridružil že davnega leta 1954, ko je bil še kratkohlačnik. Z njim smo obujali spomine na začetke gasilstva v Žalcu, na intervencije ob uničujočih požarih in poplavah ter spregovorili tudi o tem, kako so gasilcem naklonjeni današnji časi. »Večkrat je prišlo do kakšnega požara in takratni mestni veljaki so se odločili, da bodo ustanovili požarno brambo. Po dobrem letu priprav so svojo idejo tudi uresničili. Pri čemer nekateri viri pravijo, da je prostovoljno gasilsko društvo Žalec nastalo že leta 1880, vendar je bilo uradno ustanovljeno februarja 1881, ko je cesar Franc Jožef dovolil vpis in ustanovitev prostovoljne požarne brambe v Žalcu,« nas o začetkih pouči Franci Naraks. Pomembna prelomnica za žalske gasilce je bila leta 1960, ko je s 14. na 15. januar zagorelo v skladišču hmelja. »V hudem mrazu so prišli gasit kolegi iz praktično cele Slovenije. In takrat je padla tudi odločitev, da se v Žalcu ustanovi poklicna gasilska enota. Kot sestavni del prostovoljnega gasilskega dru- PGD Žalec je ob 130-letnici ustanovitve minuli teden prejelo najvišje občinsko priznanje, grb Občine Žalec, v soboto pa so 130-letnico obeležili tudi s slavnostno akademijo (na fotografiji). štva je zaživela leta 1961, a je že po dobrih dveh letih prenehala delovati. Razlogi za to so bili v glavnem finančni,« pripoveduje Naraks. Vendar želja po ustanovitvi poklicne gasilske enote v Žalcu še vedno tli. »Žal trenutne gospodarske razmere tega ne dopuščajo. Bi pa se za po- Gasilci - tudi žalski seveda - počnejo še vse kaj drugega, kot gasijo požare: rešujejo ljudi iz pokvarjenih dvigal, odpirajo stanovanja, tudi iskalne akcije imajo na repertoarju. »Med bolj nenavadne pa je sodila intervencija, ko je romunski državljan splezal na streho gasilskega doma in grozil, da bo z nje skočil,« se spominja Franci Naraks. klicno enoto zagotovo našlo delo. Na območju občine Žalec je relativno veliko intervencij, okoli 150 na leto. Poklicna enota bi združevala gasilce iz več prostovoljnih gasilskih društev, ki bi lahko zagotavljali profesionalizacijo. Vendar bo treba počakati na boljše čase.« V vodi in ognju Sicer pa, ne glede na to, ali so prostovoljni ali poklicni, na žalske gasilce se občani lahko zanesejo. Nepogrešljiva je bila njihova pomoč ob poplavah, požarih in drugih Ob visokem jubileju so žalski gasilci prevzeli dve gasilski vozili, eno jim bo služilo za prevoz moštva in drugo za prevoz gasilske tehnike in opreme. Radi bi zamenjali tudi več kot 27 let staro avto lestev. Tudi predsednik PGD Žalec Franci Naraks je bil letos nagrajen z grbom občine Žalec. Prejel ga je za dolgoletno aktivno in uspešno delo na področju gasilstva v občini. (Foto: BA) nesrečah. Franciju Naraksu je v spominu najbolj ostala intervencija ob poplavi 1. novembra 1990. »Takrat smo delovali na celotnem območju nekdanje velike občine Žalec. Veliko življenj je bilo ogroženih, tudi življenja gasilcev, ki so se izpostavljali, da so pomagali drugim. Zahvaljujoč tudi sreči ni bilo nobene žrtve. Čeprav se nam je med reševanjem celo prevrnil čoln se spominja. Zahtevna intervencija za žalske gasilce je bila tudi leta 2006, ko je zagorelo v podjetju Novem v Ložnici pri Žalcu. »Zahvaljujoč spretnosti in znanju gasilcev smo preprečili večmilijonsko materialno škodo. Kajti, če bi začeli gasiti morebiti deset ali petnajst minut kasneje, bi podjetje zanesljivo morali zgraditi na novo,« je prepričan Naraks. Ena izmed njihovih zadnjih večjih akcij pa je bilo sodelovanje pri gašenju požara v preboldskem Bisolu februarja letos. Stimulacija za delodajalce Čeprav so gasilci vedno in povsod pripravljeni priskočiti na pomoč, pa se včasih zaplete, ko je treba zapustiti delovno mesto in odhiteti na intervencijo. »Z nekaterimi delodajalci smo se glede tega uspeli dogovoriti. Ponekod pa glede na naravo dela naši kolegi pač ne morejo zapustiti delovnega mesta. Zlasti v dopoldanskem času prihaja do motenj pri odzivanju na intervencijo. Kljub temu imamo vedno na voljo najmanj deset gasilcev,« pravi Naraks in pojasni, da imajo v Avstriji in Nemčiji to urejeno tako, da so delodajalci oproščeni določenega odstotka davka, če imajo zaposlene gasilce. Tudi pri nas bi bilo dobro razmišljati o tovrstni stimulaciji delodajalcev, dodaja. Žalski gasilci lepe rezultate dosegajo tudi na tekmovanjih, a to po besedah njihovega predsednika Francija Naraksa ni najpomembneje. »Tekmovalni rezultati so lahko spodbuda, najpomembnejša pa je pravočasna in kakovostna pomoč, ko jo ljudje od nas pričakujejo in potrebujejo. Prepričan sem, da imamo strokovno usposobljene gasilce in da je pomagati ljudem njihovo glavno vodilo.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA PGD Žalec trenutno šteje 154 članov (od tega je 65 operativcev), včasih je bilo v društvu skoraj toliko samo otrok. »Ko sem sam pristopil h gasilcem leta 1954, nas je bilo v žalskem gasilskem društvu preko sto otrok. Ko so se pojavili Partizan s športnimi aktivnostmi in druge organizacije, so mladi začeli odhajati tja. Vendar ugotavljamo, da je pri nas stanje, kar se članstva tiče, zadovoljivo. Imamo nihanja, smo pa veseli, če iz generacije otrok, ki jo uspemo vključiti v naše vrste, dobimo tri ali štiri gasilce. Res pa je tudi, da tisti mladi, ki se pri nas naučijo gasilskih veščin, tudi če prenehajo z delovanjem v gasilski organizaciji, za sistem zaščite in reševanja niso izgubljeni. Vedo, kaj morajo storiti in za nas je še kako pomembno, da znajo občani ob požaru pravočasno in pravilno ukrepati. Prvih pet minut je namreč odločilnih.« 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Primer Maček: luknje v spominu različne izjave Dve, tri ali štiri penine tik pred nesrečo? in Najmanj desetkrat je priča Anja Grum na petkovem sojenju Branku Mačku med zaslišanjem omenila, da se ne spominja vseh podrobnosti usodnega 2. oktobra, ko je Maček tik pred trčenjem na avtocesti s prijateljem Alešem Kitkom pil v lokalu v Arnovskem gozdu. Ni tako zelo zanemarljiv podatek namreč, koliko sta Maček in Kitek spila. Grumova je bila natakarica v lokalu Kava bar S, kjer naj bi Maček in Kitek »praznovala« Mačkovo ločitev. Takšno praznovanje se je zaradi visoke alkoholiziranosti in vožnje v napačno smer po avtocesti končalo s tragedijo, v kateri so umrli Peter Kračun, Tjaša Koštomaj in Nataša Godec. »Pa ste se kaj zamislili, ko točila alkohol že vinjenemu ste slišali za nesrečo?« je na Mačku - potrkal eden od vest Anje Grumove - ker je odvetnikov staršev umrlih Odvetnik Damir Ivančič z Brankom Mačkom med prihodom na petkovo obravnavo otrok. »Seveda sem se. To je bil šok tudi zame. Toda nihče od njiju se mi ni zdel pijan. Če bi, potem ne bi sedla h Kit-ku v vozilo, ko me je odpeljal domov,« je ihte razlagala. Bolj kot njene občutke pa je sodnico Marjano Topolovec Dolinšek zanimalo, koliko steklenic srebrne penine je postregla Mačku in njegovemu znancu. »Ne spominjam se,« je odgovorila. »Se je kdaj po pitju v vašem lokalu že zgodila kakšna nesreča?« je nadaljevala sodnica. »Ker če se ni, potem je to dogodek, ki je poseben in niti ni tako časovno oddaljen, da se ne bi mogli česa spomniti,« jo je >poučila< sodnica _ Grumova omenja dve steklenici penine, kdaj je kdo pijačo plačal, pa se »ne spominja«. Naj pa spomnimo mi, da je lokal tisti dan obratoval krepko čez zapiralni čas, torej ga niso zaprli kot bi morali, to je ob 23. uri. Gostje so bili namreč v lokalu in tudi pred njim še okoli 4. ure zjutraj. Za Grumovo je pred sodnico stopil še Aleš Kitek. Ta se je z Mačkom pred nesrečo družil kar nekaj ur, preden sta ob peninah obsedela v lokalu v Arnovskem gozdu. Prisotni v sodni dvorani niso mogli mimo tega, da je bilo v pričanju obeh kar nekaj nejasnosti. V solzah o nesreči 22-letna Jerneja Rošer, ki je v avtomobilu, v katerega je trčil Maček, edina preživela: »Nesreče se v celoti ne spominjam. Vem, da je bila mokra cesta, da smo v avtomobilu poslušali glasbo in da smo Petru (Kračunu, ki je prišel po dekleta, ko so se ta vrnila s potovanja v tujini, op. p.) razlagale, kako smo se imele. Sedela sem na sprednjem sopotnikovem sedežu, za menoj je sedela Nataša, levo zadaj Tjaša. Nato sem videla luči vozila, ki naj bi pripeljalo nasproti _ Trčenja se ne spominjam, le tega, da sem nato odpela varnostni pas in nekako stopila iz vozila. Ko sem zaklicala imena prijateljev, se mi ni oglasil nihče _ Kasneje so prišli reševalci, vem, da so mi dejali, da me bodo uspavali _ V bolnišnici se spominjam le besed zdravnika, ki je vprašal nekoga, ali ve, da so bila >izgubljena tri mlada življenja< (zdravnik naj bi to vprašal Mačka, ki je bil takrat tudi na urgenci v bolnišnici, op. p.). Fizično se zdaj počutim bolje, imela sem dvojni zlom čeljusti, stisnjena pljuča, pretres možganov, odrgnine _ Psihično pa še čutim posledice To je izjava Rošerjeve, ki jo je podala v solzah na petkovem sojenju. 22-letnica je bila tri leta dekle Petra Kračuna, tri mesece pred nesrečo pa je mlad par tudi živel skupaj. Od Mačka naj bi pred letom dobila pisno opravičilo, a se nanj ni odzvala. Tožilec Ivan Zaberl Kitek je namreč v zaslišanju dejal, da naj bi z Mačkom spila dve, maksimalno tri penine, nekaj tednov po nesreči pa je pri preiskovalnemu sodniku govoril o štirih steklenicah. »Kaj je zdaj res?« ga je vprašal tožilec Ivan Žaberl. »Vztrajam pri dveh, maksimalno treh steklenicah,« je v petek večkrat ponovil zaslišani. A se nedoslednosti pri tem niso končale. Medtem ko je Grumova trdila, da je slišala, kako je Kitek pijanemu Mačku ponudil prevoz domov, je Kitek to zanikal. Kljub zaslišanju obeh še danes ni popolnoma jasno, kdaj točno so se iz lokala odpeljali. Podatki kažejo, da naj bi natakarica vključila alarm ob 3.08. Če domnevamo, da po vključenemu alarmu ni mogoče biti v lokalu, saj bi se alarm aktiviral, so morali še več kot uro stati pred lokalom. Toda sodeč po izjavah, naj bi se iz lokala odpravili hitro. Do doma pa ima vsaj eden od zaslišanih le nekaj minut, Maček do kraja nesreče prav tako le nekaj minut. Kaj se je torej dogajalo v tem času? Kitek je pri preiskovalnemu sodniku omenil, da ni »opazil, kako je Maček vstopil v svoje vozilo in odpeljal«, na petkovem sojenju pa je zatrdil, da naj bi Maček vozil pred njim, saj »sem ga videl«. Natakarica je še dejala, da naj bi Maček s prijateljem med pitjem večkrat odšel ven kadit, vendar je Kitek v petek razložil, da ne kadi in da takrat ni kadil niti Maček. Nedoslednosti so tudi v izjavah o telefonskih klicih, ki naj bi jih opravil Maček v času pitja v lokalu. Medtem ko je obtoženi pretekli teden omenjal en klic, je Kitek opa- zil, da je Maček nekoga klical trikrat. Zanimivo je tudi naslednje. Grumova je večkrat pri preiskovalnem sodniku in na sojenju dejala, da je slišala le izseke pogovora med Mačkom in Kitkom, preden so se odpravili izpred lokala. Slišala je Mačkove besede: »Ne. Ne. Avtocesta. Avtocesta.« Nato pa Kitkove: »Avtocesta boli.« Ki-tek je izrecno zanikal, da je to kadarkoli tisti dan dejal Mačku. Prav tako je zanikal, da bi šlo za kakšno stavo o vožnji v nasprotni smeri avtoceste. Nad različnimi izjavami enega samega dogodka so bili v petek skrajno ogorčeni tudi svojci umrlih, ki so spremljali sojenje. Sojenje v zadevi Maček se bo nadaljevalo 23. septembra, ko bodo zaslišali voznike, ki so v času nesreče vozili na usodnem odseku avtoceste, in izvedenca za raziskave prometnih nesreč Iztoka Ci-glariča. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Pridržali mati Marijo? Z »južno« drogo oskrbovali slovenske odvisnike Oboroženi do zob in v neprebojnih jopičih so kriminalisti pretekli četrtek in petek na območju Celja, Ljubljane in Maribora zaradi pečanja z drogo aretirali osem oseb. Ko je v petek dopoldne odjeknila novica, da naj bi bila med aretiranimi tudi 59-letna Marija Kamenik, mati Kristijana Kamenika, je zgodba dobila nekoliko drugačen prizvok ^ Kamenikova naj bi bila s Kamenikom še - prav tako vezni člen med kriminalno združbo Bosne in Hercegovine in Slovenijo. Med letoma 2009 in 2010 naj bi osmerica poskrbela, da naj bi v Slovenijo trikrat pretihotapili po pol kilograma heroina. Droga naj bi bila namenjena slovenskim odvisnikom. Člani združbe, ki so jo ovadili celjski kriminalisti, so stari od 28 do 59 let, kar pomeni, da je bila Kamenikova najstarejša med njimi. Med ovadenimi so se znašli večinoma že stari znanci policije. Dva sta bila zaradi drog lani obsojena tudi v Bosni, eden od njiju pa skupaj sko policijo. V vso zgodbo pa je nato padla še Kamenikova (doma iz Slovenskih Konjic), ki naj bi - tako pravi policija - storila tri kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. »Osumljena 59-letnica iz Slovenskih Konjic je drogo kupila za nadaljnjo prodajo na območju Slovenije. Po aretacijah sostorilcev na območju Bosne in Hercegovine je 59-le-tnica nadaljevala s preprodajo heroina tako, da se je povezala z osebami z območja Ljubljane, ki so ji drogo dobavljali, nato pa jo je v količinah po 50 gramov, preko posrednikov, prodajala odvisnikom z območja Celja, Koroške in Maribora. Člani združbe so bili dobro organizirani in so imeli pri preprodaji droge natančno razdeljene vloge. Pri izvrševanju kaznivih dejanj so uporabljali veliko >varnostnih< potez, zaradi drog - na Hrvaškem. Združba se je ujela v mrežo preiskovalcev na podlagi sodelovanja celjskih policistov z Interpolom in tudi z bosan- Kriminalisti so opravili sedem hišnih in osem osebnih preiskav ter šest preiskav vozil. Dve preiskavi sta bili na območju Ljubljane, štiri na Celjskem in ena v Mariboru. V večmesečni preiskavi, ki je trajala od novembra, so uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe. »Žganjarska botra« Ime Marije Kamenik se je v povezavi z mamili pojavilo že v devetdesetih letih, ko naj bi zaradi nečednih poslov z drogo pobegnila v tujino. Prijeli so jo tri leta zatem, za njo je bila razpisana tudi mednarodna tiralica. Njeni trije otroci (in še dva njihova znanca) so bili konec devetdesetih let na celjskem sodišču spoznani za krive ravno poslov z mamili, skupno so bili obsojeni na 22 let. Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, ena oseba je bila oproščena. Na Konjiškem se je neuradno govorilo, da so Kamenikovo klicali »žganjarska botra«. Naziv naj bi dobila zato, ker naj bi izdelovala in prodajala žganje _ Kriminalisti so osumljenim zasegli 550 gramov heroina, 80 gramov kokaina in 140 sadik konoplje, iz katere bi lahko pridelali okoli 5 kilogramov konoplje. Vrednost grama heroina je približno 40 evrov, grama kokaina okoli 60 evrov in grama konoplje približno 5 evrov. Trije od osmerice so ostali v priporu. zaradi česar je bilo dokazovanje kaznivih dejanj še posebej oteženo in dolgotrajno,« navaja vodja sektorja kriminalistične policije PU Celje Jože Senica. »Pri prevozu so skrivali heroin v telesnih odprtinah, za medsebojno komunikacijo pa so uporabljali posebne telefone, namenjene organizaciji preprodaje,« še dodaja. SŠol foto: SHERPA Marija Kamenik NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE 17 Ko zadihaš _ s podarjenimi pljuči Ponovno rojstvo zaradi presaditve pljuč - Samo korak do zdravnika je treba, pa lahko z darovanjem organov rešimo življenje Andreja Zarič - Galof se je novembra lani ponovno rodila. Celo življenje je morala skrbno paziti na svoje zdravje, a je kljub temu vsako leto pojedla ogromno antibiotikov, končala pa priključena na kisik. Tudi na nova pljuča, ki so zdrava, bo morala skrbno paziti. To pomeni čim manj ali bolje nič velikih nakupovalnih centrov, kjer mrgolijo v zraku nevidne nevarnosti, čim manj množičnih zborovanj in naporov. A kljub temu Andreja pravi, da zdaj končno živi. Andrejino otroštvo je bilo precej žalostno, čeprav ima ljubeča starša, ki ji še danes veliko pomagata. Ob najinem srečanju je bil zraven tudi oče Polde, ki se še vedno spominja vseh prečutih noči in neštetih obiskov pri zdravniku. Začelo se je že, ko je bila Andreja še dojenček. Vendar takrat še ni imela težav s pljuči. Njena največja težava je bila koža, ki se je kopala v ekcemih. Oče se spominja, da so jo tudi napačno zdravili, končno pa je morala mama pustiti službo, da je lahko skrbela za majhno Andrejo. Poleg dermatitisa so jo pestili tudi bronhitisi. Ti so jo spremljali vse do zgodnje pubertete. Čeprav se je v puberteti znebila dermatitisa, je dobila alergično bronhialno astmo. Bolezen je hitro napredovala. Vnetja pljuč so bila vedno pogostejša, nabirala se ji je sluz in v njenem telesu so se razbohotile trdovratne bakterije. Andrejina pljuča so odpovedovala. Spominja se, da je grozljivo kašljala: »Tako sem kašljala, da sem se skoraj zadavila. To je bilo za dobro jutro.« Dihanje, ki ga jemljemo za samoumevno, je bilo za Andrejo nepredstavljiva muka: »Tako sem hropela, da so me vsi slišali.« Ko tudi kisik ne pomaga Bilo je vedno huje in tako je bila Andreja večkrat v bolnišnici. Sprva do trikrat na leto, na koncu tudi po več kot petkrat. Že prej je prejemala močne terapije z antibiotiki, ki jih je v bolnišnici prejemala intravenozno, torej neposredno v žilo. Postala je že pravi strokovnjak za svoj izmeček: »Ko sem kašljala, sem vedno izkašljala nekaj izmečka. Že po barvi sem natančno vedela, ali potrebujem antibiotik oziroma ali moram v bolnišnico.« Pred štirimi leti je postalo stanje nevzdržno. Ni več mogla normalno hoditi, takoj je bila upehana. Tako je dobila stalnega spremljevalca. Kisik. Doma je imela veliko bombo s kisikom, neprenosno, na katero je bila lahko prikloplje-na doma in kjer je polnila prenosno enoto s kisikom. S to prenosno enoto, ki jo je nosila v posebni torbici čez ramo, se je lahko vozila tudi s kolesom. Andreja pravi, da ji je kisik dal spet voljo do življenja. Vsaj za nekaj časa. Potem je spet prišla »huda ura«. Telo se je navadilo na dodatne pošiljke kisika, pljuča pa so propadala naprej. Sledili so novi izbruhi bolezni, vedno več dodatnega kisika je moralo priti v Andrejina skoraj uničena pljuča. In tako so ji nekega dne povedali, da so jo uvrstili na čakalno listo za presaditev pljuč. Čez eno uro pridemo po vas! V Sloveniji pljuč zaenkrat ne presajajo. Operacija se namreč pri nas zaradi relativno majhnega števila ljudi, ki bi to potrebovali, in zelo dragega posega - Andreja pravi, da ena presaditev pljuč stane približno 150 tisoč evrov - ne splača. A kljub temu za tiste, ki vendarle nujno potrebujejo nova pljuča, v okviru zdravstvenega zavarovanja to operacijo opravijo v bolnišnici na Dunaju (All-gemeines Krankenhaus der Stadt Wien). Odločitev, da boš sprejel pljuča nekoga, ki je umrl, je težka. Andreja jo je sprejela. Vendar odločitev ni dovolj. Vsak za presaditev namreč ni primeren. Tudi Andreja je morala prestati precej obsežnih pregledov in preiskav, ključ do uspeha pa je visoka motivacija. Na čakalni listi je vsako leto pribli- žno pet bolnikov. Andreja pravi, da na listo ponavadi uvrstijo tiste, ki nimajo več kot leto dni življenja pred sabo. Čakanje je naporno. Številke so jasne. Ne le, da vsak ni primeren za presaditev pljuč, ampak so tudi darovalci v večini primerov neprimerni. Največ deset odstotkov darovalcev ima pljuča, ki jih je mogoče presaditi. Andreja ni pričakovala, da bodo nova pljuča našli tako hitro. Po devetih mesecih čakanja je namreč nekega novembrskega popoldneva dobila telefonski klic: »Za vas imamo pljuča. Urgentno vozilo že prihaja po vas!« Andrejo je bilo najbolj strah, da se bo na Dunaj peljala zaman. Da bodo ugotovili, da so pljuča prevelika - Andreja je namreč manjša in bolj drobna - da darovalec ne bo primeren. Njenemu strahu navkljub se je zvečer začela osem-urna operacija in v novo jutro in novo življenje se je Andreja zbudila z novimi pljuči. Tujek ali njen organ? Andreja pravi, da je ni bilo strah operacije, ampak življenja po njej. Zavedala se je namreč, da bo do konca življenja morala jesti imu-nosupresivna zdravila, ki omogočajo, da telo »tuja« pljuča sprejme. Še danes jo je strah, ker imajo ta zdravila tudi precej hudih stranskih učinkov. Organizem je namreč zaradi zaviranja odzivnosti imunskega sistema bolj dovzeten za okužbe in tudi za razvoj rakavih celic, kar pomeni, da bo morala Andreja še naprej vneto skrbeti Naše telo lahko po smrti veliko daruje. Tudi življenje. »Imam zlatega moža!« Bolezen je Andrejo močno preizkušala. Med drugim se nikoli ni odločila za otroke, ker je vedela, kakšne strupe v obliki zdravil mora dnevno jesti. Edini, ki ji je ves čas stal ob strani, je bil mož Sinjo. Mimogrede, poročila sta se šele pred tremi leti, potem ko sta skupaj živela že osemnajst let. Andreja pravi, da ji je poroka zelo veliko pomenila: »Ko sva se na poroki slikala, sem dala kisik stran. Tega pa res nisem hotela na poročnih slikah!« Danes je Andreja nasmejana. Vesela je, da živi, čeprav ve, da življenjska doba tistih, ki imajo presajena pljuča, ni najdaljša. Želi užiti vsak dan. Tudi zato ne razume tistih, ki svoja pljuča zavestno ubijajo s kajenjem ali celo kadijo v avtu, v katerem so na zadnjem sedežu otroci. Andreja pravi, da se ljudje premalo zavedamo, kaj je zdravje. Vsaj dokler ga imamo. Čeprav z veliko tabletami, živi Andreja veliko bolj kvalitetno življenje kot lani v tem času. In zaključuje: »Življenje je lepo, če ga lahko živiš.« ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Prejšnjo soboto so se v Celju srečali člani Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Zbrane je v imenu Mestne občine Celje pozdravil pooblaščenec župana Stane Rozman. za svoje zdravje. Medtem ko je razlagala, koliko tablet dnevno použije, se je spomnila, da bi jih že morala vzeti. Iz torbice je potegnila lično škatlico s štirimi predalčki. Škatlica, večja kot dlan, na kateri je pisalo torek (na ta dan sva se srečali), je le za en dan v tednu. Vsak dan ima svojo škatlico, v vsakem od štirih predalčkov pa je celo morje tablet. Poleg imunosupresi-vov mora namreč jemati še druge, ki njeno telo spravljajo v pogon. »Ampak to ni še nič! Sem tudi že jedla po 23 tablet na dan!« se zasmeje Andreja. Teden preden so ji presadili pljuča, je šla v Avstrijo po nakupih. Domov je prišla zelo utrujena, saj je s kisikom za pasom precej težko hoditi naokoli. Zvečer si je rekla, da si želi, da bi za Miklavža dobila nova pljuča. Želja se ji je uresničila in tudi zato, ker je bila njena želja tako močna, na pljuča ne gleda kot na tujek. »To so moja pljuča,« pravi. Prvi trenutki so bili drugačni. V prsih jo je tiščalo, štiri mesece po operaciji se sploh ni mogla normalno uleči, ker je imela bolečine. »Bilo je tako, kot če v ustih dobiš novo protezo. Ko te vse tišči,« je pojasnila. Zdaj so pljuča tudi v mislih njena. Jo je sicer zanimalo, kdo je tisti, ki jih je izgubil, vendar je ta razmišljanja kmalu zatrla. »Družini umrlega, ki je podaril pljuča meni, da lahko živim, ne morem nič dati. Le hvala jim lahko rečem,« razlaga s solzami v očeh. Dodaja, da ne stane veliko, če stopimo do svojega zdravnika in mu povemo, da si želimo, da po smrti darujejo naše organe. Še pred nekaj leti je morala Andreja Zarič imeti ves čas s sabo prenosno enoto s kisikom. Brez njega ne bi prišla nikamor. Takšna je bila Andreja Zarič nekoč ^ (Foto: zasebni arhiv) ^ in takšna je danes. 18 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Z jasnimi cilji nad sivo povprečje »Samo če res veste, kaj želite, se s trdim delom lahko dvignete iz povprečja,« je Petra Majdič hrabrila šentjurske šolarje na prvi šolski dan. Mladinski center Šentjur je v okviru projekta Najdi svojo pot to poletje gostil nekaj znanih in uspešnih Slovencev. Kot zadnjo so prvega septembra na Osnovni šoli Franja Malgaja pozdravili zdaj že legendarno športno junakinjo. S tem srečanjem so želeli spodbuditi mlade k čimbolj marljivemu in uspešnemu delu v šoli in pri obšolskih dejavnostih. Močno sporočilo Petre Majdič več kot 300 osnovnošolcem je bilo, da lahko vsak najde nekaj, v čemer je lahko res dober. V pogovoru, ki ga Zabavno učenje angleščine Preden je zazvonil šolski zvonec, nas je v tednu od 22. do 26. avgusta na OŠ Ljubečna zabavala ga. Teresa Scott. Prijetna učiteljica iz Yorkshira je v okviru tečajev English in Action otrokom pokazala, da je lahko učenje angleščine tudi igrivo, sproščeno in zabavno. Učenci so v petih dopoldnevih, ki so jih aktivno preživeli z njo, vsekakor odnesli neprecenljiv zaklad znanja in veliko prijetnih spominov. DAC je vodila Maja Ratej, je gostja navdušila predvsem z dobrodušnostjo, z osebnimi izkušnjami iz osnovnošolskih let, iz začetnih treningov in težkih preizkušenj. Z učenci in učitelji pa je celo delila nekaj tehnik za sproščanje in boljšo koncentracijo. Veščini samomotivacije in samodiscipline sta namreč pomembni ne samo pri športu, ampak pri vsem, česar se človek loti. Za konec je pred šolo s tekaškimi rolerji prikazala še tek na smučeh in razdelila na desetine avtogramov. Mladinski center je v sklopu istega projekta v Šentjurju gostil še Štefko Drolc in Luko Marčetiča. StO Tudi poleti skrbeli za rekreacijo V avgustu člani AŠ šolskega športnega društva 4. julij nismo počivali. Končala sta se kar dva letošnja projekta: Hura, prosti čas in Poletje v Celju/na morju. Hura, prosti čas 2011 - po-hodništvo smo organizirali za otroke, stare od 6. do 11. leta in 12. do 18. leta. Mlajša skupina se je v avgustu »potepala« po vrhovih okoli Celja. Za starejšo skupino smo sodelovanje razširili z Društvom pohodnikov Stari pisker in od februarja do avgusta izvedli pet pohodov v duhu medge-neracijskega druženja in spoznavanja krajev naše pretekle in polpretekle zgodovine. V sodelovanju z Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije, ki je nosilec programa Poletje v Celju/na morju - aktivni z nami, smo v avgustu v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju organizirali športne aktiv- nosti za osnovnošolce. Zanje smo pripravili raznovrstne aktivnosti: ples, pohodništvo, igre z žogo, ustvarjalne delavnice. Vzporedno smo projekt izvajali tudi na morju, v Izoli - poletje na jadrnici. SONJA ČENDAK PAVLIC Pozdrav ptic miru Projekt Pozdrav ptic miru je nastal kot pozitiven odgovor na projekt Knjigobube Založbe Epta, ki je doživel zaključek ob mednarodnem dnevu miru. Ta projekt je bil kasneje ukinjen, nam pa se je zdelo vredno še naprej ohranjati in širiti idejo miru in sožitja in tako je nastal projekt Pozdrav ptic miru, ki ga OŠ Lava vodi že pet let. Namen projektnih dejavnosti je ozaveščanje otrok, učencev, dijakov in ljudi v širšem okolju o pomenu miru v medsebojnih odnosih tako doma kot po svetu ter jih usposobiti za pozitivno delovanje. Cilji projekta so razvijanje socialnih veščin za strpno sobivanje in kulturnega dialoga, aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja, vzpodbujanje pozitivnih misli in optimističnega ravnanja. Želimo, da se zavedajo, da ljudje potrebujemo drug drugega. V vseh letih delovanja nas vodi misel: Sodeluj in spremeni! Vsako leto pa v okviru projek- ta izberemo temo, ki se nam in otrokom zdi zelo aktualna glede na razmere v okolju. Letos nas vodi tema Pomagamo ohranjati vrednote, kot so družina, pravičnost, strpnost, svoboda. Da pa se nas bo bolje slišalo in bralo, nam izdatno pomagata Novi tednik in Radio Celje, ki vsa leta pomagata širiti med ljudi pozitivne misli. V letošnjem letu se nam pridružujejo tudi pobratena mesta MOC Celje, kot so Slavonski Brod, Čuprija, Singen _ Tako bodo v okviru projekta na isti dan, to bo 24. septembra, različne dejavnosti, kot so izdelava in deljenje ptic miru z mislimi o miru mimoidočim, risanje na rolo papirja, tek miru, pohod miru, izdelava jumbo plakatov, literarna ustvarjanja ter podobne dejavnosti, ki jih izvajajo učenci, dijaki in otroci. Sodelujoči zavodi izven celjske regije pripravijo dejavnosti v svojih mestih ter bo tako vrhunec projekta v vseh krajih hkrati. In mreža pozitivnih ljudi se širi. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica OŠ Lava u ir mi c var d k je jor p o p ed me je ni d et Z Pomagamo ohranjati vrednote Če hodiš po travniku, če se igraš, če poslušaš ptičje petje, je to svoboda. Ko lahko nekomu pomagaš in si prijazen, je to svoboda in mir, ki ga lahko deliš z drugimi. Če si prijazen in pomagaš družini, veš, kaj je mir, in takrat si lahko svoboden. NINA KUGLER, 6. b Na kaj vas spominja beseda svoboda? Meni svoboda pomeni vse na svetu. Vam povem? Svoboda je zame sprehod skozi gozd in poslušanje šumečega se listja ali petje ptic, ki žvrgolijo. Mir je zame, če sem v prostoru, kjer igra mirna, tiha pesem. Strpnost je zame podobna miru. Ljudje, bodite strpni in pravični do vseh ljudi. Družina je zame kot radost in ljubezen. MAŠA POLANEC, 6. b Najpomembnejša vrednota je zame družina. V družini se počutim varno, ker nekdo vedno pazi name. Če pa na svetu ni miru, se niti v družini ne počutimo tako varni kakor prej. Biti moramo strpni in pravični, ne smemo kratiti svobode drug drugega. Če se bomo spoštovali in imeli radi, bo na svetu zavladal mir. Takrat se bomo vsi dobro počutili in lepše živeli. LUKA ČETINA, 8. a Pravičnost, svoboda, strpnost, družina _ Kot se svetloba vidi skozi majhne luknjice, tako se človekov značaj vidi v malih stvareh. Brez pravičnosti ne bi bilo strpnosti, družine, svobode in miru. Svoboda je že, če samo poslušaš ptičje petje, se igraš, vidiš svojega mucka in delaš to, kar ti je všeč _ NASTJA NOVAK, 6. b Družina mi pomeni veliko, saj imam nekoga, ki me ima rad. Ni vse denar, kar imamo. Veliko mi pomeni, da imam prijatelje. Če imaš družino, ti ni nikoli hudo. Tisti, ki je našel prijatelja, je našel zlato. Družina ne pomeni denarja, temveč ljubezen. Ljubezen je velika kot družina. ANEJA ARTNIK, 5. b NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 Rotarjeva dekleta postajajo babice Štiri desetletja, ki so minila od mature na celjski gimnaziji (sedanji I. gimnaziji v Celju), so se na jubilejnem srečanju nekdanjih Rotarje-vih deklet (po priljubljenem razredniku Jožetu Rotarju) najbolj poznala - v pogovorih. Namesto delovnih in ka-riernih dosežkov, partnerjev in otrok so v ospredje stopili vnuki. Dekleta postajajo babice, čeprav jim takole na pogled tega ne bi pripisali. Tudi obujanje spominov na gimnazijske zgode in nezgode, na profesorje in vse, kar sodi na takšne obletnice, ni prav nič dišalo po naftalinu. Bilo je pa opaziti, da nekdanje dijakinje dekliškega razreda vse manj jezi ta ponesrečen, enkraten poskus. Očitno se dobro počutijo v svoji ženski koži in ženski družbi. Tisto pikico na i, ki bi morda zmanjkala, zadnja leta nadoknadijo s pestrimi programi srečanj. Pred petimi leti so se odpravile na celodnevni izlet v dolino Kolpe, naslednja leta obiskovale kraje, od koder so doma (Celje, Dobrna, Dra-mlje, Rogaška Slatina), letos, za 40-letnico, pa so najprej v Nazarjah obiskale bogato frančiškansko knjižnico in sestre klarise. Njihovo izjemno petje je seglo globoko v srca in fizične pregrade med njimi in sestrami klarisami skoraj ni bilo čutiti. Potem pa še: »Se me spomnite? Učili ste me v gimnaziji!« je presenetila psihologinjo Alenko Tacol ena od sester klaris. To je bilo gotovo največje presenečenje na poti, ki je dekleta preko Črnivca (no, na tamkajšnji izletniški kmetiji je osel vrgel s svojega hrbta glavno organizatorico izleta Valerijo Horvat) in Ljubljane pripeljala na Notranjsko, na grad Snežnik in k Cerkniškemu jezeru. Tam jih je na Da ne bo pomote - tista skrajno levo z ruto, zavezano pod brado, ni iz razreda Rotarjevih deklet. Še več. Sploh ni Micka, ampak Janez. Štajerski. kmečkem turizmu poleg bogato obložene mize čakal tudi lojtrnik z vpreženimi konji. Ne, niso jih hotele mučiti z dolgo vožnjo, a so vseeno splezale nanj. Z rutami na glavah, kot se za tako vožnjo spodobi, na kar je seveda že vnaprej mislila Zdenka Bati-stič. Dekleta ali babice, kakor hočete, se bodo prihodnje leto spet zbrale na Štajerskem. V Radečah. MBP Folkloristi z Blagovne prvič v tujini Letošnje poletje je bilo za Folklorno skupino Blagovna vse prej kot mirno in brezdelno. Julija so se udeležili festivala folklore in običajev Slavonije v Virovitici. Nastopili so kot edini slovenski predstavniki med sedmimi skupinami s Hrvaške in z Madžarske. Predstavili so se z dvema spletoma, ki ju je občinstvo zelo lepo sprejelo. Prvo mednarodno gostovanje jim je dalo veliko elana za nadaljnje delo. Potrditve, da so na pravi poti, pa jim ni manjkalo niti doma. Udeležili so se območnega srečanja folkloristov v Šmartnem ob Paki, desetletnice skupine v Vipavi ter državnega srečanja veteranskih in upokojenskih skupin v Bistrici ob Dravi. Redni gostje pa so tudi po domovih za ostarele, plešejo na rojstnodnevnih zabavah, še posebej pa so ponosni na sodelovanje pri snemanju vi-deospota vse bolj priznanega ansambla Petka. Njihova skupina deluje tri leta pod vodstvom Gelce Srečanje Galicij Krajevna skupnost Galicija se je v nedeljo, 21. avgusta, na povabilo Občine Galicija v Avstriji udeležila njihovega praznika. Predstavili smo se s folklorno skupino, z etno skupino Veseli pruhovčani, turistično društvo je predstavilo turistično ponudbo Galicije in občine Žalec, predstavila se je tudi turistična kmetija - sirarna Podpečan. Predsednik krajevne skupnosti Jože Krulec pa je nagovoril vse prisotne. Pogovarjali smo se o nadaljnjem čezmejnem sodelovanju dveh krajev z istim imenom Galicija. Tako mi kot domačini smo bili veseli druženja in spoznavanja. V septembru bo prišla delegacija Občine Galicija iz Avstrije na naš krajevni praznik. PETER VIPAVC in Jožeta Grmeka. Trenutno se učijo že četrti splet plesov, tokrat iz Prekmurja, sicer pa so najbolj ponosni na domače plese izpod Svetine. Iz povprečja podobnih skupin jih dviguje predvsem izvrstno petje, s katerimi se lahko pohvali 28-članska zasedba. Da pa izročilo ne bo šlo v pozabo, skrbijo tudi z otroško folklorno skupino. »Tu pa moramo še posebej pohvaliti sodelovanje podružnične šole, saj imajo za take obšolske dejavnosti res velik posluh,« zadovoljno zaključita zakonca Grmek. StO www.iiovitednik.Gomwww.rafliocelje.com Mlinarska nedelja Znanci, prijatelji, sosedje ^ to smo tisti, ki vsako leto pridemo v Dolino mlinov, malo pokramljamo, se dobro imamo in naredimo načrte za prihodnost. Letošnja Mlinarska nedelja, ki je bila že peta po vrsti, je bila 28. avgusta v Dolini mlinov. Lepo vreme je bilo vzrok, da je veliko ljudi tja prišlo peš, nekateri pa so se pripeljali s turističnim vlakcem. V prijetno popoldne nas je popeljala Godba na pihala Dobrna. Po uvodnem pozdravu predsednice Kulturno-umetniškega društva Dobrna in predsednika Turističnega društva Vinska Gora smo na oder povabili župane občin Dobrna, Velenje in Žalec, da so si izmenjali simbolična darila. Nato sta voditelja, Anica Drev in Jaro Tašler, povabila vse h Gregorjevemu mlinu, kjer se je nadaljeval program. Ob mlinih navzdol so poleg nastopajočih iz Vinske Gore nastopali tudi člani Moškega pevskega zbora Dobrna, folklorne skupine, skupine Fušarji in ljudske pevke. Pri delujočem mlinu pa nas je vse presenetil Bojan Vrečer s fotografsko razstavo, ki je prikazovala utrinke vseh dosedanjih Mlinarskih nedelj. Dobro vzdušje in prijazni gostitelji so pripomogli k temu, da smo se v Dolini mlinov zadržali do poznega večera. KUD Dobrna, foto: MITJA OŠTIR STIRINOZCI / INFORMACIJE ISCEMO TOPEL DOM V Laškem so našli prijaznega 5-letnega Luxa. Kan je 4-letni mešanec večje rasti, našli so ga v Šentjurju. Vsi psički na fotografijah so našli začasen dom v zavetišču Zonzani, zdaj pa čakajo, da jih posvoji prijazen in skrben gospodar. Tudi 11-mesečni Car je iz Šentjurja in je srednje rasti. Biba je mešanka, stara 6 mesecev, in je manjše rasti. Torek, 13. september: Luna bo že v jutranjih urah vstopila v znamenje ovna in prinesla zelo prodorno energijo. V popoldanskem času se bo »srečala« z Uranom, kar bo lahko spremenilo dinamiko in sprožilo kakšno nepričakovano situacijo. Vsekakor bo zanimivo. V večernih urah vam bo lahko energija Plutona, ta bo v kvadratu z Luno, pobrala energijo, zato si želenega ne prizadevajte doseči na silo. Sreda, 14. september: Luna, ki bo še vedno potovala po znamenju ovna, bo nasprotovala Saturnu v tehtnici. Njun medsebojni položaj se bo lahko odrazil tako, da boste občutili več skrbi, mogoče boste celo črnogledi. Vsekakor bo to dan, v katerem ne smete delovati na silo, ukvarjajte se raje z rutinskimi zadevami. Četrtek, 15. september: Merkur in Jupiter bosta tvorila lep trigon, kar bo prinašalo krasno energijo. Odlično boste komunicirali, vaši stiki z okolico bodo uspešni, zato delujte na vseh začrtanih področjih. Venera bo vstopila v znamenje tehtnice, katere nravni vladar je, zato je v tem letu še močnejša, saj je leto 2011 leto pod okriljem boginje Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si radiocelje jň^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz ljubezni in denarja. Odlična novica za vsa znamenja, zlasti za tehtnice, vodnarje in dvojčke. V večernih urah bo luna prestopila v znak bika, kar bo energijo bistveno umirilo, kajti popoldanski kvadrat Lune z Marsom bo lahko predhodno razgrel strasti. Petek, 16. september: Pluton, ki je bil retrograden od prve tretjine aprila, bo končno nastopil direkten hod. Razmislite, v kakšni situaciji ste bili tedaj, in aktivirajte zadeve iz tistega obdobja! Na nek način se bo čas zavrtel nazaj. Skladen Pluton in Jupiter z luno bosta v tem dnevu povečevala optimistično razmišljanje, počutje in razpoloženje bosta odlična. Lahko se ponudijo tudi kakšne nove priložnosti, dosedanje ovire pa odpadejo. Sobota, 17. september: Venera in Uran, ki bosta tvorila napet kvadrat, bosta lahko povzročila težave ali konflikte v razmerjih ter financah. Bodite skrajno previdni, saj bo možnost izgube povečana. Napetosti se bodo omilile v zadnji uri dneva. Nedelja, 18. september: Tudi v tem dopoldnevu ne tvegajte pri nobeni stvari, lu- nin kvadrat z Neptunom svari pred tem. Zemeljskim in vodnim znamenjem priporočamo zelo aktivno preživljanje časa, saj boste imeli zaradi vpliva Marsa višek energije. Odlično se boste počutili, če jo boste pokurili. Luna bo vstopila v znamenje dvojčkov in bo popoldne skladna z Uranom in Venero. Lep čas za druženje, obiske, izlete, srečanja, še zlasti zadovoljni boste rojeni v zračnih znamenjih. Ponedeljek, 19. september: Mars bo vstopil v znamenje Leva. Ta položaj bo prinašal večjo borbenost, tekmovalni duh in pripravljenost postaviti se zase. V večernih urah bo zaradi položaja Saturna koncentracija za delo odlična, čas bo tudi kot naročen za pogovore ter sklepanje dogovorov. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dalares.si ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Otroci potrebujejo polnovredno hrano Vegetarijanstvo postaja moda, ima religiozne konotacije in vsebuje tudi elemente nizke tolerance, saj njegovi zagovorniki težko sprejemajo znanstvena dognanja in dejstva, pri čemer se v imenu vegetarijanstva izvaja celo nasilje nad otroki. Omejuje se jim svoboda, izbor polnovredne hrane je onemogočen, omejuje se enostavna beljakovinska prehrana, medtem ko se povečuje in dovoljuje uživanje nezdravih sladkarij, hidrogeniranih maščob ^ Otroci, ki v času intenzivnega razvoja uživajo vegetarijansko hrano, so po rasti nekoliko nižji od vrstnikov. Vzrok za to je pomanjkanje vitamina D v vegetarijanski hrani, a tudi relativno pomanjkanje aminokislin, omega 3 maščobnih kislin, vitaminov B12 in B2, PP-faktorja ter kalcija, železa in cinka. Med športniki je na primer manj vegetarijancev, a jih je zato več med gledalci televizije. Za otroke in odraščajoče se zahteva poseben Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog pristop, saj je težko zagotoviti vse potrebne snovi za rast le z vegetarijansko prehrano. Treba je dodati že navedene vitamine in minerale ter tudi aminokisline in esencialne maščobe. Poznamo dve vrsti beljakovin: kompletne in nepopolne. Kompletne vsebujejo vse aminokisline, tudi esen-cialne, ki jih organizem ne tvori. V zadostni količini so v živalskih proizvodih, v mesu, ribah, mleku, jajcih. Nepopolne beljakovine vsebujejo tudi vse aminokisline, vendar v premajhni količini. Zato so zrna in semena izvor nekompletnih beljakovin. Da dobimo s prehrano vse esencialne snovi, se priporoča mešanje hrane v pravilnem razmerju. Tako se priporoča kombinacija mleka z žiti, testenin s siri, fižola z rižem, stročnic s koruzo ter dodajanje sira, mleka, jajc _ Priporoča se tudi kombinirana prehrana z uživanjem vegetarijanske hrane in dodatkom rib 1- do 2-krat na teden. Količina beljakovin, ki se je priporočala v prehrani še pred leti, se je bistveno omejila, tako da se danes pri odraslem priporočajo v dnevnem obroku bistveno nižje količine kot pri otrocih. Otroci, ki so še v rasti, naj za-užijejo 2 g beljakovin na kg telesne teže na dan. Žita in stročnice Strokovnjaki, ki sledijo razvoju otrok, pravijo, da naj bo tretjina zaužitih beljakovin živalskega porekla. Čeprav je največ beljakovin v mesu, vsebujejo tudi rastline veliko beljakovin, tudi esencialnih. Različni oreški (mandeljni, lešniki, orehi), žita (pira, kamut, ajda, proso, oves, ku- TERAPEVT SVETUJE Pa začnimo še enkrat Nekoč je živela deklica, našla je princa in se z njim poročila, imela otroke in ^ živela sta srečno do konca svojih dni. Tako se končajo pravljice. A v resničnem življenju se velikokrat ne konča tako. Par se razide in potem sta tema in tišina. Prebudi se vprašanje: začeti vse znova ali preprosto sprejeti, da pravljic ni? Kaj je lažje, kaj je boljše, kaj je bolj resnično in manj boleče? Človek je bitje odnosa in rabi nekoga ob sebi. Po ločitvi je nov začetek vse prej kot začetek nove pravljice. Na začetku že, ko se ponovno zaljubiš, letiš nad oblaki, slišiš travo rasti in kamenje šumeti, a ob prvi »napaki« novega partnerja o vsem dvomiš, vse analiziraš in vse vidiš drugače. Nič ni preprosto, nič ni spontano, nič ni več samoumevno. Vse mora biti vnaprej določeno, vse povedano analizirano in vse zagotovljeno, po možnosti z garancijskim listom in možnostjo pritožbe. A največkrat se iščejo napake namesto dobrih stvari. Dva, ki ponovno začenjata in sta si (ali vsaj eden) že nekoč nekje ustvarila sanje in družino, začenjata psihološko dramo, napet psihološki triler, z vložki tragedije in grozljivke, ki se na koncu lahko spremeni v pravljico. A pred tem bosta spoznala vse ravni pekla in seveda tudi nebes. Vsaka ločitev načne samozavest posameznika, saj Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka mu ni uspelo to, kar uspe večini. Občutek nesposobnosti je močan in ne glede na dosežke v življenju in po ločitvi se skrije v najbolj črn in skrit del našega ega in se brani s tisoč in enim napadom. Veš, kaj si dal v vezo, in si preprosto ne pustiš, da ti kdorkoli pametuje o tem, kako živiš, kako se obnašaš, kako so vzgojeni tvoji otroci, kako izgledaš, kakšno je tvoje stanovanje, služba _ Zapreš se v svoj svet, ki ga obvladuješ, in vanj spustiš le redke. Ko pa se pojavi nekdo, ki bi imel možnosti, da v tebi prebudi upanje v srečen konec, gre najprej čez pre- Če vas zanima karkoli s področja medosebnih in partnerskih odnosov ali vzgoje otrok, lahko pišete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Terapevt svetuje. Otrokom, ki so fizično aktivni in potrebujejo dodatno energijo tudi zaradi športnih aktivnosti, se priporoča uživanje tudi energetsko bogate hrane, kamor prištevamo avokado. skus), stročnice (soja, fižol, leča, grah) vsebujejo tudi do 20 odstotkov beljakovin. Zato v priporočilih zdrave prehrane priporočamo prehrano z veliko žit in stročnic. Pogosto je priprava teh obrokov zamudna, da dosežemo zadovoljiv vnos esencialnih snovi, je treba zaužiti veliko hrane, ki se težko prebavlja, povzroča napenjanje, otroci pa imajo zaradi tega napete in velike trebuhe, obilne količine blata _ Da omogočimo normalen razvoj otrok, priporočamo vegetarijansko dieto, ki naj vsebuje tudi hranila živalskega porekla (lakto- ali laktoovo-vegetarijanska dieta). Tako bo hrana postala polnovredna brez zahtevnih preračunavanj in analiz. Prehrana pri vegan- cih pa je še zahtevnejša in zahteva res natančno načrtovanje in sestavljanje obrokov. Tu je zahtevana predhodna analiza vsebnosti posameznih esenci-alnih snovi. Vegetarijanci pogosto zapadejo v uživanje hrane, ki ne vsebuje živalskih beljakovin, a vsebuje druge zdravju neprijazne sestavine. Pomembno je le, da ni nobene povezave z mesom. Izogibati se je treba hitro pripravljeni mastni hrani, čeprav je vegetarijanska. V olju pečen krompirček, sladkarije, polne hidrogeniranih maščob, naj bodo na jedilniku le redko. To je pomembno zlasti v prehrani otrok. Raje se odločimo za polnovredne testenine, začinjene z oljčnim oljem in s parmeza- nom. Otroci naj pojedo tudi sojin jogurt, sir, seitan, uživajo naj dovolj beljakovin iz mleka, sira, jajc in stročnic. Riba že enkrat ali dvakrat na teden bo zagotovila normalen razvoj. Sojino mleko pa naj pijejo tudi nosečnice, uživajo naj tudi dodatke omega 3, s kalcijem in z vitaminom D. To velja tudi za starostnike. Vsi pa morajo poskrbeti, da dobijo dovolj vitamina B12 in železa, pri čemer ne smejo pozabiti na sadje in zelenjavo. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si Dr. Pirnat il.o.o- Razlagava 29. Maribor PRAV(N)I KORAKI izkuse. In ko mine to obdobje, se šele začne bitka. Bitka dveh egov, ki si ne pustita nič reči, ki v zvezi ne znata videti drugega, le sebe, in ki sta se odločila, da nikoli več ne bosta čutila, se prepustila in pustila komu, da ju vodi. Uspelo bo le, ko bosta znala odpuščati, sprejemati kompromise in ko bosta spustila čustva na plan. Težko bi rekla, kaj je težje - da je le eden tisti, ki je ločen, ali oba. V obeh primerih je to posebna veza, ki nima nič opravka z zdravim razumom in vezo dveh mladih, ki se pravkar odločata za naslednji korak. Največja napaka parov, ki se najdejo po ločitvi, je, da želijo imeti vezo, ki bi jo imeli, če bi se prvič odločali zanjo. V t. i. normalni vezi dobiš v paketu svojo ljubezen in njegove starše. V vezi z ločeno osebo dobiš to osebo, njegove otroke in starše, pa še mater/očeta otroka in njene/njegove starše. Paket je veliko večji in težje obvladljiv. Treba je imeti veliko več razumevanja, in komunikacije, veliko več stvari je treba spregledati. Nasveti prijateljev, ki bi jih lahko upoštevali prej, tu ne zdržijo. Edino pravilo je, da poslušaš sebe, svoje občutke in vsako reakcijo dobro premisliš. Vsaka stvar ima dve plati medalje in treba je videti obe. Ni lahko, a če je ljubezen dovolj velika in želja dovolj močna, se pravljica lahko začne. Premoženje izvenzakonske skupnosti Vprašanje: Bralka je s parterjem, s katerim je živela v izvenzakonski skupnosti, pridobila trisobno stanovanje ter manjšo počitniško hišico. Kot lastnika stanovanja sta v zemljiški knjigi vpisana oba, kot lastnica hišice pa je v zemljiški knjigi vpisana le bralka. Po razpadu izvenzakonske skupnosti je partner ostal v stanovanju, ki je sicer vredno več, bralka pa je šla v počitniško hišico. Premoženje bi si razdelila. Ali se mora partner pred delitvijo vpisati v zemljiško knjigo? Odgovor: Iz vašega vprašanja je razvidno, da si želita razdružiti premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Skupno premoženje predstavljata tako stanovanje, kjer sta oba v zemljiški Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154. knjigi vknjižena kot lastnika, ter počitniška hišica, čeprav ste v zemljiški knjigi kot lastnica vpisani le vi. Šteje se, da je tudi vaš bivši partner, čeprav ni vpisan v zemljiški knjigi, lastnik do ene polovice, če je bila nepremičnina pridobljena z vajinim delom v času trajanja vaše izvenzakonske skupnosti (enako kot velja za zakonsko zvezo). Vaš bivši partner je lastnik, čeprav ni vpisan v zemljiško knjigo. Gre za poseben način pridobitve lastninske pravice. Če želite skupno premoženje razdružiti, ni treba predhodno opraviti vknjižbe lastninske pravice v korist bivšega partnerja. Razdelitev premoženja je mogoča tudi brez te vknjižbe. Nepremičnine si lahko razdelita sporazumno, če to ne bo mogoče, pa bosta morala to izpeljati s pomočjo sodišča. V vsakem primeru pa velja, da vam pripada polovica vrednosti stanovanja, bivšemu partnerju pa polovica vrednosti počitniške hišice. O tem, koliko znaša vrednost stanovanja in koliko vrednost počitniške hišice, se lahko spora-zumete, morda pa vama bo lažje, če najameta cenilca. Ko boste ugotovili vrednost stanovanja in vrednost počitniške hišice, boste lahko z matematičnim izračunom ugotovili, ali mora kdo od vaju komu še kaj izplačati na račun njegovega deleža ali ne. Če se bosta uspela o razdružitvi solastnine sporazumeti, vas moram opozoriti, da je nujno treba skleniti ustrezno pogodbo, v kateri boste dokončno uredili vajina premoženjska razmerja. Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA SKLADIŠČNIK - M/Ž: SPREJEMA BLAGO V SKLADIŠČE, GA DDPREMLJA PD NAVDDILIH VDDJE, SKLADIŠČI SD-RDVINE, MATERIAL, IZDELKE IN PDLIZDELKE, IZDAJA SKLADISČNI MATERIAL..., DDLDČEN ČAS, 1 MESEC, 14.9.2011: VIGRAD TBGDVINA, PDSREDDVANJE, PRDIZVDDNJA D.D.D. CELJE, KDCDEKDVA CESTA 30 A, 3202LJDBEČNA ŽELEZDKRIVEC ■ M/Ž: ŽELEZDKRIVSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2011: GAGI GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STDRITVE, D.D.D., BRDDARJEVA DLICA29,3000 CELJE ČISTILKA ■ CELJE ■ M/Ž: ČIŠČENJE PDSLDVNIR PRDSTDRDV ■ DELDVND MESTD V CELJD, DDLDČEN ČAS, 1 MESEC, 15.9.2011: EES SISTEMI, DRDŽBA ZA ČIŠČENJE PDSLDVNIR PRDSTDRDV TER IZVEDBD SD-RDMDNTAŽNIR DEL, D.D.D., AMERIŠKA DLICA 8,1000 LJDBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA VARILEC ■ M/Ž: AVTDGEND VARJENJE ■ DELD V NEMČIJI, NEDDLDČEN ČAS, 19.9.2011: GAGI GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STDRITVE, D.O.O., BRDDARJEVA DLICA29,3000 CELJE DELD V GRADBENIŠTVO ( NEMČIJA) ■ M/Ž: POLAGANJE KNAOEA, POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.9.2011: GRADBENIŠTVO KDDIČ, GRADBENE STDRITVE, D.O.O., SKALETOVA DLI-CA1B,3000 CELJE POMOŽNI DELAVEC DELO V PROIZVODNJI ■ M/Ž: PRIPRAVA SDROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPDST TALINE IZ PEČI, KONTBOLA DIMENZIJ, POMOČ PRI PAKIRANJD ..., DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.10.2011: DELTA - IN, AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE, TRGOVINO, GOSTINSTVO, GRADBENIŠTVO, PROIZVODNJO, PREDELAVO IN DROGE STDRITVE D.O.O., LOŠKA DLICA 10,2000 MARIBOR NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) ŽERJAVOVODJA LIVNI - M/Ž: VODI IN OPRAVLJA MOSTNO DVIGALO, TRANSPORTIRA TALINO V LIVNE PONVE, KALDPNE OKVIRJE, GOTDVE EORME, JEDRA OTEŽI, LIVNE ČAŠE..., NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2011: VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN DLITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA3,3220ŠTORE KLJUČAVNIČAR KLJDČAVNIČAR - MONTER - M/Ž: SESTAVA JEKL. SKKOPOV, KONSTB., POSOD, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.10.2011: l-MONT PLDS INŽENIRING, OPREMA, MONTAŽA IN STDRITVE D.O.O., ZAGREBŠKA DLICA 20, 2000MARIBOR ZIDAR ZIDAR - M/Ž: RAZLIČNA GRADBENA DELA V NEMČIJI, ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011: STEMA TBGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23,3221 TEHARJE DELAVEC V GRADBENIŠTVO - M/Ž: RAZNA ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.9.2011: LES GRADNJA SRABOČAN STORITVENO, GRADBENO, POSREDNIŠKO IN TBGOVSKO PODJETJE D.O.O., NOVAKE 1,3203NOVA CERKEV VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 20.9.2011: GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., DLICAHEROJALACKA8,3000 CELJE VOZNIK TDVORNJAKA-STROJNIK TGM - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA IN OPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 20.9.2011: GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., DLICA HEROJA LACKA 8,3000 CELJE VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž: VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, NEMČIJA, ITALIJA, ED, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD, NEDOLOČEN ČAS, 29.9.2011: KARGO TBADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA63,3212V0JNIK CVETLIČAR CVETLIČAR, DELOVNO MESTU JE V CELJD - M/Ž: IZDELAVA ARANŽMAJEV, VENCEV, ZASADITVE GROBOV, ARANŽIRANJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 19.9.2011: CVETLIČARNA IN DARILNI DOTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK,S.P.,P0DLEŠJE 6,3233KAL0BJE KUHAR KDHAR HITUE HRANE - M/Ž: DELO V KDHINJI - PEČENJE PIC, KDHANJE TESTENIN, PRIPRAVA SOLAT, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 17.9.2011: KAVARNA PICERIJA ŠPICA SONJA PODBREGAR S.P., KETTEJEVA DLICA 10, 3000 CELJE KUHAR NATAKAR NATAKAR,KDHAR-M/Ž:STREŽBAGOSTOV,VZDRŽEVA-NJE DELOVNIH PROSTUROV IN NAPRAV,SAMOSTUJNO DELO V KDHINJI, VZDRŽEVANJE DELOVNIH PROSTUROV IN NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV OZ. EE-BRDAR 2012,17.9.2011: GOSTINSTVO LOVEC, DRDŽBA ZA GOSTINSTVO IN STURITVE D.O.O., DOBRNA 25, 3204DOBRNA MIZAR MIZAR - M/Ž: MONTAŽA IN VGRADNJA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.9.2011: LES GRADNJA SRABOČAN STORITVENO, GRADBENO, POSREDNIŠKO IN TUGOVSKD PODJETJE D.O.O., NOVAKE 1, 3203 NOVA CERKEV MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž: MONTAŽA IN VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.9.2011: LES GRADNJA SRABOČAN STU-RITVENO, GRADBENO, POSREDNIŠKO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., NOVAKE 1,3203 NOVA CERKEV PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž: SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, POLNJENJE IN DREJANJE PRODAJNIH POLIC, VSA PRODAJNA DELA..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.9.2011: ENGROTUŠ D.D.: TUŠ SD-PERMARKET CELJE, MARIBORSKA CESTA 128,3000 CELJE EKONOMSKITEHNIK SAMOSTOJNI KNJIGAH - M/Ž: PRODAJANJE IN MANI-PDLACIJA S KNJIGAMI IN DRDGIMI PDBLIKACIJAMI V PRODAJALNAH, PREVZEMANJE, OZNAČEVANJE IN RAZPOREJANJE BLAGA, SVETOVANJEM KOPCEM, IZPOLNJEVANJE PRODAJNE DOKDMENTACIJE, SPREJEMANJE PLAČIL, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 19.9.2011: MK TUGOVINA D.O.O.: KNJIGARNA IN PAPIRNICA CELJE, INTERSPAR, MARIBORSKA CESTA 100,3000 CELJE KOMERCIALIST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž: V SODELOVANJD Z VODJO KOMERCIALE POSREODJE, SVETUJE IN PREDSTAVLJA TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE INEORMACIJE ZA KOMERCIALNI PROGRAM NATEREND, SEJMIH IN RAZSTAVAH ZBIRA, PRIDOBIVA IN SPREMLJA PODATKE O TUŽNIH RAZMERAH V SODELOVANJD Z VODJO KOMERCIALE IZDELA PLANE PRODAJE IN NABAVE DSKLAJDJE DELOVNE AKTIVNOSTI Z DOBAVITELJI IN PRIPRAVLJA POGODBE ORGANIZIRA IN IZVAJA ODPREMO BLAGA IN NABAVO MATERIALA SPREMLJA REALIZACIJO PLANA NABAVE IN GIBANJE ZALOG (TEDENSKI, MESEČNI, KVARTALNI IN LETNI) DREJA IN VZDRŽDJE EVIDENCO NOTUANJIH IN ZDNANJIH NAROČIL IZDELA PONDOBE, DSKLADI DELOVNE AKTIVNOSTI S KDPCI IN DOBAVITELJI OPRAVLJA KOMERCIALNA DELA - TUŽI PROGRAM IN NABAVLJA ZA PROIZVODNJO REŠDJE REKLAMACIJE IN KONELIKTNE SITUACIJE SKRBI ZA PRILIVE SREDSTEV IN IZTERJAVO TERJATEV TER PLAČILA OBVEZNOSTI DOBAVITELJEM SPREMLJA REALIZACIJO PLANA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.9.2011: KO-VIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TUGDVINA IN STORITVE D.O.O.,ŽELEZARSKACESTA3,3220 ŠTURE KOMERCIALIST NA TEREND - M/Ž: PRODAJA IN ISKANJE NOVIH STUANK, PREDSTAVLJANJE DEJAVNOSTI, POSREDOVANJE INEORMACIJ, KOMDNIKACIJA S STRANKAMI, DREJANJE EINANČNIH OBVEZNOSTI, VODENJE EVIDENC, NEDOLOČEN ČAS, 14.9.2011: POCINKOVALNICA, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTAe,3000 CELJE KOMERCIALIST(VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž: OBDELAVA IN REALIZACIJA NAROČIL, PRIPRAVA PONDOB, EAKTURIRANJE, TEKOČE SPREMLJANJE PLAČIL, IZTERJAVA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 14.9.2011: POCINKOVALNICA, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 0,3000 CELJE EKONOMIST(VSŠ) KALKDLANT V PRODAJI - M/Ž: IZDELAVA KALKDLACIJ CEN IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 14.9.2011: HERMI, PROIZVODNJA, TUGDVINA, STORITVE, D.O.O., TBNOVELJSKACESTA 16,3000 CELJE INŽENIR LESARSTVA TEHNOLOG - INŽENIR LESARSTVA- M/Ž: OGLED OBJEKTA, IZMERE NA OBJEKTU, IZDELAVA KALKDLACIJE IN PONDOBE, PRIPRAVA DEL ZA DELAVNICO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.9.2011: MIO OPREMA MIZARSTVO IN TUGDVINA, D.O.O., VOJNIK, VIŠNJA VAS 15, 3212V0JNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž: DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, POMOČ IN SAMOSTUJNO DELO S STUANKAMI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČD, PRIPRAVA VLOG ZA SODIŠČE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2011: VERSTUVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJDBLJANSKA CESTA6A,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PRODAJNI INŽENIR - M/Ž: PRODČEVANJE TUGA PROODKTOV PODJETJA, OBDELAVA IN REALIZACIJA NAROČIL, PRIPRAVA PONDOB IN POGODB TER SKRB ZA REALIZACIJO LE TEH, NEDOLOČEN ČAS, 14.9.2011: CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTAe,3000 CELJE UE LASKO ~ KOZMETIČNITEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2011: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGO-VINA,D.O.O.,DOMINVRT21A,1420TUBOVLJE ZDRAVSTVENITEHNIK PEDIKER - M/Ž: OPRAVLJANJE PEDIKERSKIH STORITEV, PEDIKER/PEDIKERKA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2011: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TUGOVINA, D.O.O., OOM IN VRT21 A, 1420 TUBOVLJE FIZIOTERAPEVT EIZIOTERAPEVT - M/Ž: OPRAVLJANJE STORITEV V CENTUO V RIMSKIH TERMAH, OOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2011: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TUGOVINA, O.O.O., OOM IN VRT21 A, 1420 TUBOVLJE DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE OROKTOR VET. MEDICINE - M/Ž: KDRATIVA, PREVENTIVA, REPRODDKCIJA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 2.10.2011: VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO, O.O.O., MARIJAGRAOEC3eA,3270LAŠKO UE MOZIRJE ~ NIRAZPISANIHOELOVNIHMEST UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČIŠČENJE PROSTUROV - M/Ž: ČIŠČENJE POSLOVNIH IN OELOVNIH PROSTUROV, NALAGANJE KROHA, OOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 19.9.2011: KMEČKA PEKARNA AV0I00BRINS.P.,0RAŽAVAS77,3215L0ČE POMOŽNI OELAVEC - M/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI ONEVNO POTUEBNEGA MATERIALA NA OBOELOVAL-NIH STROJIH IN V PROIZVODNJI, ROČNI TUANSPORT MATERIALA IN OBOELOVANCEV ..., OOLOČEN CAS, 3 MESECE, 19.9.2011: TEKOMA EEROINANO MARGOČ S.P.,0RAŽAVAS82,3215 L0ČE NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž: MEONAROONI TUANSPORT, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.9.2011: AVTUPREVOZ PETERK0HNES.P.,ZBEL0V019,3215L0ČE AVTOMEHANIK AVTUMEHANIK - M/Ž: VZDRŽEVALEC KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 29.9.2011: KLAS PRODAJALNA NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE TER GRADBENE MEHANIZACIJE, STARO ZA NOVO STANISLAV HACE S.P., TEPANJE 71 A, 3210 SLOVENSKEKONJICE ORODJAR ORODJAR - M/Ž: IZDELAVA DTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA OELO V PROIZVODNJI, VODENJE ON..., DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 17.9.2011: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O.,STUANICE55,320eSTRANICE KLJUČAVNIČAR KLJOČAVNIČAR - M/Ž: SESTAVA SKLOPOV STUOJEV, STUOJNE OPREME, VNOS PODATKOV ZA NASTAVITEV IN PROGRAMIRANJE STRDŽNIC, REZALNIH IN ORD-GIH STROJEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2011: TEKOMA EEROINANO MARGOČ S.P., ORAŽA VAS 82, 3215L0ČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA EKSTUOOER - M/Ž: PRIPRAVA MEAŠANIC PO RE-CEPTURI IN DOZIRANJE MATERIALA, NASTAVITEV, OPRAVLJANJE IN KONTUDLA DELOVANJA STUOJEV VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKDMENTACIJE IZLOČANJE, RAZREZ IN MLETJE IZMETA AVTOKON-TUDLA PO POTUEBI DROGE NALOGE, ZA KATERE JE OSPOSOBLJEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.9.2011: KOPLAST EKSTUDZIJA IN KONEEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TUVARNIŠKA CESTA 2,3210 SLO-VENSKEKONJICE REZKALEC - M/Ž: REZKANJE NA REZKALNEM STUDJD, NEDOLOČEN CAS, 14.9.2011: SCHVAB, PROIZVODNJA IN TUGOVINA D.O.O., LIPTOVSKÁ OLICA 34,3210 SLOVENSKE KONJICE CNC OPERATER - M/Ž: VSA OPERATERSKA OELA NA STUOJO, REZANJE KOVIN..., OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2011: TEKOMA EEROINANO MARGOČ S.P., ORAŽA VAS82,3215L0ČE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA GLAVNI NATAKAR V MCOO - M/Ž: STREŽBA, VOOENJE IN ORGANIZIRANJE KAOROV NA POOROČJO STREŽBE, POMOČ PRI PRIPRAVI NAČRTOV PONOOBE, SKRB ZA NABAVO, INVENTURO, SKRB ZA EVIDENCO PODPISANIH OBRAZCEV HACCP, PREGLED NAD DELOM NATAKARJEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.9.2011: MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, ŽIČKA CESTA 4 A,3210SLOVENSKEKONJICE ZASTOPNIK Z LICENCO - M/Ž: DELO V ZAVAROVALNIŠTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011: EINEO ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ALENKA BRAČIČ S.P., ANTONOVADLICAe,3205VITANJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž: SVETUVANJE, TUŽENJE ZAVAROVALNIH PROODKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 22.9.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJOBLJANA, KOMENSKE-GAOLICA4,1000 LJOBLJANA MIZAR MIZAR - M/Ž: SAMOSTOJNA IZOELAVA NOTUANJIH VRAT IN POHIŠTVA PO NAČRTIH, MONTAŽA NOTUANJIH VRAT IN POHIŠTVA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2011: SPLOŠNO MIZARSTVO OANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC CESTNINSKI BLAGAJNIK, V POOROČJO ZA IZVEOBO CESTNINJENJA, V OKVIRO CESTNINSKEGA POOROČJA SLOVENSKE KONJICE - M/Ž: IZVAJANJE BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA ZA PLAČEVANJE CESTNINE V SKLAOO Z VELJAVNIMI PREOPISI IN NAVOOILI, OPRAVLJANJE OROGIH OEL V ZVEZI S PLAČEVANJEM CESTNINE OZIROMA OELOM NA CESTNINSKI POSTAJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.9.2011: OROŽBA ZA AVTUCESTE V REPOBLIKI SLOVENIJI O.O., OLICA XIV. OIVIZIJE4,3000 CELJE INŽENIR LESARSTVA VOOJA PROIZVODNJE - M/Ž: RAZVOJ IN PROJEKTIRANJE, VOOENJE IN NAOZOR PROIZVODNJE, NAROČANJE IN NABAVA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2011: SPLOŠNO MIZARSTVO OANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1,3210 SLOVENSKE KONJICE UE Sentjur pri celju~ IZOLATER INŠTALACIJ IZOLATER, KLEPAR - M/Ž: POMOČ PRI IZOLATERSTVO TUPLOTNIH POOPOSTAJ, KROVSKA IN KLEPARSKA OELA, OELO NA VIŠINI, OELO S KAMENO VOLNO, OOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 17.9.2011: SKIK, STAVBNO KLEPARSTVO, IZOLATERSTVO, KROVSTVO OAMJAN ŠTUR S.P.,B0LETINA1B,3232P0NIKVA NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STUEŽBA HRANE IN PIJAČE, OOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 23.9.2011: ŽNIOAR ISTOK S.P.: PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIOAR ISTUK S.P., OLICA OOŠANAKVEORA 12,3230ŠENTJOR KUHAR KOHAR - M/Ž: PRIPRAVA HRANE PO NAROČILO, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.9.2011: ŽNIOAR ISTOK S.P.: PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIOAR ISTUK S.P., OLICA OOŠANAKVEORA 12,3230ŠENTJOR KOHAR - M/Ž: SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE - MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2011: BRANKATERŽAN S.P. ČOČKA BAR, DROEENIKOVA DLICA 3,3230 ŠENTJDR UE SMARJE pri jelsah~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.9.2011: CSS TEHNOLOGIJE, TUGOVINA IN STORITVE, D.O.O., MESTINJE 1 A, 3241 PODPLAT KLJUČAVNIČAR SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTUDKCIJ - M/Ž: KLJD-ČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TUGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240ŠMARJEPRIJELŠAH KUHAR PEKA PIZZ, PRIPRAVA HITUE HRANE - M/Ž: PRIPRAVA PIZZ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2011: PIZZERIJA SONCE, RENATA ZBIL. S.P, ŽIBERNIK 13,3250 ROGA-ŠKASLATINA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA OSEBNI SVETUVALEC ZA PREHRANO IN IZBOLJŠANJE PREHRANJEVALNIH NAVAO - OELO V ŠMARJAH PRI JELŠAH - M/Ž: OSVEŠČANJE LJOOI O ZORAVEM NA-ČINO ŽIVLJENJA, O POMENO TELESNE AKTIVNOSTI, O POMENO PITJA NAVAONE VOOE IN ZAJTUKA, O POMENO PRAVILNE VZGOJE GLEOE PREHRANE PRI OTUOCIH, KAKO VZDRŽEVATI ZDRAVJE BREZ ZDRAVIL IN KAKO SI POMAGATI PRIDOBITI ZDRAVJE NAZAJ NA PODLAGI ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011: KORPDS B ANIMDS PODJETNIŠKO SVETOVANJE DRŠKA EALLER S.P, TUG KOMANDANTA STANETA5,1000LJDBLJANA UE VELENJE ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI NATAKAB - M/Ž: POMOČ V STUEŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2011: OKBEPČEVALNICA BAZA N01, BOMANCA ŽGAJNEB S.P, DLICA JANKA VBABIČA 10, 3320VELENJE PBALEC AVTUMOBILOV - M/Ž: PBANJE AVTUMOBILOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.9.2011: PBE AVTOPBALNI SISTEMI, TUGOVSKO IN STOBITVENO PODJETJE D.O.O., KOZJAK NAO PESNICO 21 C, 2201 ZGOBNJA KONGOTA DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK - M/Ž: PBEVOZ BLAGA V EO IN OBŽAVAH TBE-TJEGA SVETA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PBOME-TU, OOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.9.2011: MAS TUAN-SPOBT PBOMET, TUGOVINA IN GOSTINSTVO O.O.O., BEČICA0BPAKI51 0,3327 ŠMABTN00BPAKI OELO V PBOIZVOONJI - M/Ž: OELO V PBOIZVOONJI KARTONSKE EMBALAŽE., OOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.9.2011: TUGOTUB KAOBOVSKI INŽENIBING, PO-SBEONIŠTVO, TUGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, O.O.O., LJOBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE NATAKAB - M/Ž: STUEŽBA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2011: TIBS TUŽENJE, INŽINIBING, BAČONAL-NIŠKE IN BAČONOVOOSKE STOBITVE O.O.O., KOTUE 152,2394K0TIJE NEZNAN NAZIV ZlOAR ZA ZlOANJE IN OMETAVANJE - M/Ž: IZVAJANJE STUOJNIH ESTUIHOV IN STUOJNIH OMETOV, IZVAJALEC/IZVAJALKA ZlOANJA IN OMETAVANJA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.9.2011: GRADBENIŠTVO, LAZO POPBŽENS.P.,ŠALEK70B,3320VELENJE ZIDAR ZIDAR - M/Ž: RAZLIČNA DELA V GRADBENIŠTVO V TUJINI, ZIDAB, BESTAVBATOBSKISODELAVEC/ZIDAB-KA, BESTAVBATOBSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011: STEMA TUGOVINA IN STOBITVE D.O.O., TEHARJE 23,3221 TEHARJE KOMERCIALIST(VSŠ) VODJA KOMERCIALE - M/Ž: VODENJE IN NADZIRANJE DELA V KOMERCIALI, TUGOVINI, ZADRDŽNI ENOTI TER PROIZVODNI ENOTI, ZASTUPANJE ZAURDGE PRI DOBAVITELJIH IN KDPCIH, SKLEPANJE POGODB NA PODBOČJD TBGOVSKE IN ZADBDŽNE DEJAVNOSTI ZA TUŽENJE DELODAJALCA IN NJEGOVE DEJAVNOSTI (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) ZA KONTI-NDIRANO POVEČANJE PROMETA, NEDOLOČEN ČAS, 18.9.2011: KMETIJSKA ZADRDGA ŠALEŠKA DOLINA, Z.0.0.,METIEČE 7,3325Š0ŠTANJ REEERENT NABAVE - M/Ž: VSAKODNEVNO NAROČA BLAGO IN MATEBIAL DOBAVITELJEM DOMA IN V TUJINI SPBEMLJA BOKE DOBAV 00 DNEVA NABOČILA 00 DOSPETJA TEB KONTUOLIBA POTUDITEV NABOČIL S STUANI DOBAVITELJEV (KONTUDLA NABOČENEGA MATEBIALA, PBAVILNIH CEN, RABATA IN PLAČILNIH POGOJEV) KOMDNICIRA Z DOBAVITELJI IN DOGOVAB-JA O MOŽNIH DODATNIH POPDSTIH IN ROKIH DOBAVE IZBIBA NAJDGODNEJŠE PBEVOZNIKE, OBGANIZIBA PBEVOZ IN IZVAJA CABINSKE POSTOPKE PBI DVOZD BLAGA IZVAJA MATEBIALNIPBEVZEM BLAGA PO PBE-VZEMNIH LISTIH DOBAVITELJA NA DAN DOBAVE (PO PBEDHODNEM PREGLEDD MATERIALA S STUANI SKLADIŠČNIKA) IZVAJA EINANČNI PREVZEM BLAGA TAKOJ PO PBEJEMD EAKTDB DOBAVITELJA, LIKVIDIBA IN KNJIŽI EAKTUBE ZA PBEJETO BLAGO IN MATEBIAL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.9.2011: TUGOTDB KAOBOVSKI INŽENIBING, POSBEONIŠTVO, TUGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, O.O.O., LJOBLJANSKA CESTA 13B,3320VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA VOOJA KONTUOLE KAKOVOSTI - M/Ž: VOOI, BAZPO-BEJA, PLANIBA, KOOBOINIBA IN OBGANIZIBA OELO NA POOBOČJO KONTBOLE NAČBTUJE, OSKLAJOJE IN IZVAJA OELA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V SKLAOO S SISTEMOM KAKOVOSTI SPBEMLJA KAKOVOST, PLANIBA IN IZVAJA PBESOJE (INTEBNE, PBI DOBAVITELJIH), ANALIZIRA TUENOEIPO., NEDOLOČEN ČAS, 10.9.2011: TUGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TUGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, O.O.O., LJOBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KBOVSKO KLEPABSKA OELA - M/Ž: KBOVSKO KLE-PABSKA OELA NA TEBENO, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.9.2011: SPLOŠNO KLEPABSTVO IN KBOVSTVO OBOŠ KBKS.P.,ZABOKOVICAie2,3302GBIŽE EASAOEB - M/Ž: POMOČ PBI EASOEBSKIH BELIH, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.9.2011: SI MM GRAO, GRAOBE-NIŠTVO IN STOBITVE, O.O.O., TBG7,3312 PBEBOLO ZIDAR ZlOAR - M/Ž: ZlOARSKA OELA V SLOVENIJI IN NEMČIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.9.2011: CILBAO, INŽENIBING, PBOIZVOONJA, TUGOVINA IN STOBITVE, 0.0.0.,OLICAIVANKEOBANJEK4,3310ŽALEC ZlOAR - M/Ž: ZlOANJE, OMETAVANJE TER OSTALA ZlOARSKA OELA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2011: M-GRAOIM-M STORITVE IN GRAOBENIŠTVO O.O.O., ŠLANOBOVTUG 15,3310ŽALEC ZlOAR - M/Ž: ZlOARSKA OELA V SLOVENIJI IN NEMČIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.9.2011: CILBAO, INŽENIBING, PBOIZVOONJA, TUGOVINA IN STOBITVE, O.O.O., OLICA IVANKE OBANJEK 4,3310 ŽALEC TESAR TESAB - M/Ž: TESABSKA OELA V SLOVENIJI IN NEMČIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.9.2011: CILBAO, INŽENIBING, PBOIZVOONJA, TUGOVINA IN STOBITVE, O.O.O., OLICA IVANKE OBANJEK 4,3310 ŽALEC TESAB - M/Ž: OPAŽANJE, TESABJENJE TEB OSTALA TESABSKO GBAOBENA OELA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2011: M-GBAOIM-M STUBITVE IN GBAOBENI-ŠTVO O.O.O., ŠLANOBOV TUG15,3310 ŽALEC TESAB - M/Ž: TESABSKA OELA V SLOVENIJI IN NEMČIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.9.2011: CILBAO, INŽENIBING, PBOIZVOONJA, TUGOVINA IN STOBITVE, 0.0.0.,OLICAIVANKEOBANJEK4,3310ŽALEC AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž: POPRAVILO IN VZORŽEVANJE VOZIL, OOLOČEN CAS, 0 MESECEV, 17.9.2011: AVTU-KLEPARSTVO JANEZ PINTAR S.P, LOŽNICA PRI ŽALCO 14,3310ŽALEC VOZNIKAVTOBUSA VODNIK TOREK, 13.9. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Indokina potopisno predavanje Gvida Pevca SREDA, 14. 9. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrti modistinje Marte Žohar 11.00 Narodni dom Celje Pesmi Parnasa sprejem Veronikinih lavreatinj in lavreatov ter predstavitev pesniške zbirke 18.00 Mladinska knjiga Celje Ciciklubova pravljična ura pogovor o počitnicah in risanje 18.00 Velenjski grad Pikin festival odprtje razstave fotografa Ika Kraševca 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učencev in dijakov GŠ gostje učenci GŠ iz Novega Sada in s Poljske ČETRTEK, 15. 9. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju prikaz obrti krojača Franja Podbregarja 13.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Odsotnost odprtje fotografske razstave Tatjane Pregl Kobe - Pikin festival 17.00 Titov trg Velenje Zaključek poletnih kulturnih prireditev koncert zborov in orkestrov GŠ Velenje ob 60-letnici šole 18.00 Osrednja knjižnica Celje 140 let gasilstva v Celju predstavitev monografije in odprtje razstave 18.30 Galerija Velenje Miha Cojhter odprtje razstave likovnih del 19.00 Vila Mayer Šoštanj odprtje sobe družine Mayer 19.00 Savinov likovni salon Žalec Franci Šuler odprtje razstave likovnih del 19.00 Knjižnica Petrovče Rastislav Knez odprtje razstave likovnih del 19.30 Kulturnica Velenje xék VZLA3ARNIKRAGOLNIK V CmrCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KIUGOLMIiaKIUGOLNIKd.o.0. Kettejeva 12, Celle MOTORNA VOZILA PRODAM OSEBNO vozilo Peugeot 206, letnik 2003, z vso opremo, 2.900 km, kot nov, prodam za 5.000 EUR. Telefon 5453-671. 3572 STROJI PRODAM DVOBRAZDNI plug Batuje in manjši cir-kular za drva, z motorjem, prodam. Telefon 041 794-328. 3581 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, Tomo Vinkovič, kiper prikolico ter ostale priključke, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 031 678-130. p POSEST PRODAM CENTER mesta Celja. Prodamo ali oddamo trgovski lokal, Miklošičeva - Stanetova ulica, velikost 61,40 m^, vhod z ulice, izložbena okna. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1929 m2, prodamo za 180.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n Komu Trst - Slovenci in Italijani med dvema državama Predavanje in predstavitev knjige dr. Nevenke Troha ob praznovanju priključitve Primorske Sloveniji 20.00 Galerija Niko Ignjatič Celje Ginzo stripi odprtje razstave stripov Gašperja Ciglerja 21.00 Branibor pub Celje Teater v galeriji - mandala srca glasbeno-plesni film in predstava ter razstava VOZNIKAVTOBOSAVNOTUANJEM IN MEONABOONEM POTNIŠKEM PBOMETU - M/Ž: VOŽNJA VOZIL KAT. B,01,02,E IN VZOBŽEVANJE (OSNOVNO), NEOOLOČEN ČAS, 0.10.2011: PEMIAVTOŠOLA IN PBEVOZI, O.O.O., BBEGPBIP0LZELI14,3313P0LZELA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAB - M/Ž: STUEŽBA HRANE IN PIJAČE, NEOOLOČEN ČAS, 24.9.2011: KOLINARIKA POOPEČAN-PRIPRA-VA JEOI, JERNEJ POOPEČAN S.P, KASAZE 70 B, 3301 PETUOVČE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA BEEEBENT NA TEHNIČNIH PREGLEOIH - M/Ž: AOMINI-STRAT1VNA OELA ZA REGISTUACIJO MOTORNIH VOZIL, SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2011: AVTOKONTUOL TEHNIČNI PREGLEOI, TUGOVINA, TRANSPORT IN STORITVE, 0.0.0.,CESTANALAV01,3310ŽALEC KUHAR KOHAR - M/Ž: PRIPRAVA JEOI PO NAROČILO, KOSIL, MALIC, NEOOLOČEN ČAS, 18.9.2011: HOTEL ŽALEC O.O.O.ŽALEC,MESTNITUG 3,3310ŽALEC KOHAR PICOPEK - M/Ž: PRIPRAVA IN PEKA PIC TER POMOČ PRI OSTALIH OELIH V KOHINJI, VZORŽEVANJE OELOVNEGA PROSTORA,, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.9.2011: A-L, GOSTINSTVO, TUGOVINA, STORITVE, 0.0.0.,BBASL0VČE2e,3314BBASL0VČE PRODAJALEC PBIPBAVA IN PBOOAJA MESA - M/Ž: PBIPBAVA IN PBOOAJA MESA, NEOOLOČEN ČAS, 0.10.2011: ME-SABSTVO ČAS, EBVIN ČAS, S.P, SAVINJSKA CESTA 77,3310ŽALEC MESAR MESAB - M/Ž: PBIPBAVA IN PBOOAJA MESA, NEOOLOČEN ČAS, 9.10.2011: MESABSTVO ČAS, EBVIN ČAS, S.P.,SAVINJSKACESTA77,3310ŽALEC EKONOMSKITEHNIK ZAVABOVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: SKLEPANJE ZAVA-BOVANJ NA TEBENO ZA ZAVABOVALNICO MABIBOB, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.9.2011: KOBINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, O.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312PREB0L0 ZAVABOVALNI ZASTUPNIK - M/Ž: SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ NA TERENO, NEOOLOČEN ČAS, 15.9.2011: ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MOORA TUČKA, CLAOOlJA HOČEVAR, S.P, GRČE 20,3311 ŠEM-PETERVSAVINJSKIOOLINI RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROOAJNI SVETOVALEC - M/Ž: VAŠE OELO BO OBSEGALO: AKTIVNO ISKANJE IN PBIOOBIVANJE NOVIH STUANK, PRIPRAVA PONOOB ZA BEŠITVE, SKLEPANJE POGOOB, SVETOVANJE STUANKAM, VZOBŽEVANJE, BAZVIJANJE IN POGLABLJANJE OONOSOV Z OBSTOJEČIMI STUANKAMI, SOOELOVANJE S PBEOLOGI PBI OOPOLNJEVANJO PONOOBE POOJETJA GLEOE NA POTUEBE STBANK., OOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 19.9.2011: EOBOCOM, IT BEŠITVE O.O.O., LEVEČ 50, 3301 PETUOVČE NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 23 mmM do 4.5001 a upotoiHia ■ a apiril«» | CELJE, Teharska cesta, Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m^ stavbnega zemljišča, prodamo za 490.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n VIKEND parcelo, veliko 725 m^, z gradbenim dovoljenjem, komunalno opremljeno, s kletjo in brunarico, v Gotovljah, prodam ali menjam za manjše stanovanje. Telefon 040 541263. 3574 ODDAM PRODAM ODDAM ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje OPREMLJENO družinsko stanovanje, vselji-vo takoj, oddam v najem. Telefon 051 329-450. 3473 APARTMAJI v Novem gradu, Istra, ugodno, od 30 EUR. Telefon 041 710-437. p GARAŽE ODDAM GARAŽO v Celju oddam v najem. Telefon 051 210-405. p PRODAM CENTER mesta Celja. Oddamo lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta 10, velika izložbena okna, velikost 60,93 m^. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n V LAŠKEM, nasproti zdravilišča, oddamo delno opremljeno stanovanje in poslovne prostore. Telefon 051 345-452. p CELJE, Polule. Oddam dve pisarni, 15 in 20 m^. Telefon 040 385-022. 3542 STANOVANJE CENTER mesta Celja. Prodamo pritlično stanovanje na Muzejskem trgu 8, primerno tudi za poslovno dejavnost, parkirišče zagotovljeno, velikost 116 m^, ogrevanje na mestni plin, cena 119.000 EUR. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Čopova ulica 17. Prodamo opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m^, cena 52.900 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n DVOINPOLSOBNO stanovanje, pritličje, Hudinja, Ulica frankolovskih žrtev 5 a, prodam ali oddam. Telefon 041 537959. 3557 RABLJENO kuhinjo, hrast, 2,10 - 3,60, z vsemi aparati, ugodno prodam. Telefon 041 948-401. 3573 ŽIVALI PRODAM OVNA za zakol ali pleme ugodno prodam. Telefon 041 803-254. 3453 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, stari 20 mesecev, mlečne pasme, prodam. Telefon 041 552-143. 3475 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 541-773. 3541 TELICO, svetlo lisasto, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 490-299. 3551 TELICO sivo rjave mlečne pasme, brejo že 8 mesecev, prodam. Telefon 031 265276. 3559 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodamo. Telefon 5488-158. 3585 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon (03) 5739-035. l 287 KUPIM CENTER mesta Celje. Oddamo moderno stanovanje v Miklošičevi - Stanetovi ulici, velikost 70 m^, opremljeno, klimatizirano, mesečna najemnina 350 EUR plus stroški, Vseljivo 2. 10. 2011. Informacije (03) 491-5060; 051 305432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 32 m^, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-i9. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicasentjur www.vb-sentjur.sl_ Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ^ ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče in babice MARIJE - MIRE VREČKO s Ponikve (14. 10. 1944 - 3. 9. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala sosedam Anici, Silvi in Mariji, ki so ji velikokrat krajšale urice, in za vso pomoč. Hvala kolektivom Zavarovalnice Triglav Celje, Vrvice Celje in Izletnika Celje, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo petje, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in pogrebni službi Gekott za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči hčerki Mira in Karla z družinama VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. Š 261 KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 373 KMETIJSKI PRODAM GROZDJE laški rizling, šipon, zeleni sil-vanec, modra frankinja in žametna črnina, možna je menjava za koruzo v zrnju, prodam. Telefon 041 793-834. 3459 SILAŽNO koruzo in ječmen rinfuzi prodam. Telefon 041 291-053. 3476 NA Tinskem prodamo sortno belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-014. 3474 NA vrhu Tinskega prodamo belo in rdeče grozdje. Telefon 041 478-455. 3500 GROZDJE: renski in laški rizling, mešano belo, sauvignon, chardonnay, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. Vinograd se nahaja na lepi, sončni legi v šmarsko virštanjskem okolišu. Telefon 031 575-777. š 382 BELO grozdje, približno 500 kg (kerner, sauvignon, rumeni muškat), prodam. Telefon 040 796- 388, Dolga Gora. 3538 MEŠANO belo grozdje, na Tinskem, prodamo. Telefon 041 879-868. 3534 VEČJO količino žganja, sadjevec, prodam. Telefon 5722-525. 3540 GROZDJE šmarnico, kvinton, cepljeno belo in rdečo frankinjo ugodno prodam. Telefon 5794-242, 041 848-363. 3549 DOMAČE rdeče vino, neškropljeno, sorta izabela, prodam. Telefon 5739-351. 3550 KROMPIR za ozimnico, ekološko pridelan, prodam. Telefon 051 684-752. 3569 FIŽOL v zrnju, sorta črešnjevec, suh ali svež, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5741-333. š 386 BELO mešano in rdeče grozdje, grozdje z brajde (jurka, izabela), belo in rdeče vino in slivovko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 579-3457. 3570 MEŠANO belo in rdeče grozdje in traminec prodamo. Možna menjava za visoko brejo telico, tudi dostava na dom. Telefon 5808-112, 031 836-175. š 387 GROZDJE šmarnico prodam. Telefon 041 564-671. 3584 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p KUPIM JABOLKA za prešanje, bobovec, kupim. Telefon 041 515-164. 3586 OSTALO PRODAM Zaposlimo natakarja in kuharja za delo v restavraciji in piceriji. Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 ali 03 56 48 841 AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA ali hrastova drva, na kratko žagana, prodam. Telefon 051 803-280. 3560 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold Umrla je naša upokojena sodelavka ANTONIJA MRAVLJAK odgovorna instrumentarka kirurških oddelkov Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje DVE cisterni Inox, 400 l, prodam. Telefon 041 773-663. 3558 LESENE sode, 150, 75, 45 l, nerjaveče, 120 in 100 l prešo, prodam. Telefon (03) 5716-470. 3564 ENOFAZNI šrotar, luščilec koruze, ročni luščilec koruze in starinska vhodna vrata prodam. Telefon 031 411-386. 3577 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZVAJAMO kompletna dela na kanalizacijskih sistemih, izgradnja dvorišč, strojni izkopi in prevozi ter ostala gradbena dela po dogovoru. Telefon 051 377900, GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3478 KAKOVOSTNO in ugodno polagamo keramiko. Telefon 070 744-452, 041 900891. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan. 3553 Čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni smrti moč ne seže. (A. Škerl) ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina, brata, strica in prijatelja PETRA JOSTA iz Spodnje Rečice, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim prijateljem, sosedom in društvu Kitice iz Hiše generacij za vse izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče in pomoč. Posebna hvala gospodu Matjažu Piklu za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Kadilke in alkoholičarke izključene. Prodam dve lepi omari za stanovanje, postelji, kredenco in stroj za luščenje koruze, v dobrem stanju, kot starina, iz Avstro-Ogrske. Telefon 03 5824-611. 3571 IŠČEM soplesalko za plesni tečaj (do 165 cm). Telefon 040 306-497. 3676 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR jetkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si n 3539 L 288 Letnik 1971 proslavil dva jubileja Druženje v Kampu Menina je bilo seveda tudi zabavno. Mnogim Zgornjesavinjča-nom, ki so ali še bodo letos ob omenjanju starosti prvič povedali štirico na začetku, bo zagotovo ostala v spominu ena od podopustniških sobot, ki so jo preživeli med svojimi nekdanjimi sošolci in vrstniki. Četica zagnanih organizatorjev je namreč v Kampu Menina pripravila druženje vseh Zgornjesavinjčanov letnika 1971, ki hkrati slavijo četrt stoletja slovesa od osnovnošolskih klopi. »Prvo, zadnje in nikoli več,« so se hahljali organizatorji. V takratnih časih so šolanje zaključevali v osnovnih šolah Luče, Ljubno, Gornji Grad in Mozirje, tako da so tudi med sobotnim druženjem v kampu pripadnost šoli označevali z različnimi barvami majic. Organizatorji so našteli nekje 250 vabljenih, srečanja pa se je udeležila dobra polovica »najboljšega letnika 1971«. Franci Podbrežnik, David Pečnik, Tatjana Jurjovc, Urška Car in Nejc Slapnik so poskrbeli za zabavno in športno dogajanje, v katerem so znova pomerili moči v različnih disciplinah. Kot v starih časih na občinskem tekmovanju. Predstavniki vseh štirih šol so poskrbeli tudi za kulturni program, od recitacij in skečev do plesnih točk. Skratka, 40-Ietniki so se za en večer znova povrnili v šoIske kIopi, obudiIi veIiko spominov in si omenjaIi, da toIe pa morajo ponoviti. US, foto: ZŠ Lestev v steklenici Ko je Srečko Zakošek iz Levca prinesel pokazat lestev v steklenici, je bilo seveda prvo vprašanje, kako je to naredil. Pa se je le namuznil ^ Potem je vendarIe opisaI postopek: najprej izrezIja Ie-stev iz jesenovega ali bukovega Iesa. Vsi deIčki se morajo brezhibno ujemati. Nato jih spravi v steklenico in v njej Iestev s pomočjo posebnih žic še enkrat sestavi. Pri tem mu pomaga žena in nekako poI dneva porabita, da je izdelek končan. V steklenico nato nalije žganje. Kam je izginiIo tisto, ki je biIo v steklenici na fotografiji, nismo uspeli izvedeti _ Za nenavaden hobi potrebuje precej dobrih živcev in potrpljenja, natančnosti in mirno roko. Kot nekdanjemu sobosIikarju in pIeskarju, ki je že doIga Ieta upokojen, mu je vse to ostaIo. ZamiseI je dobiI, ko je gIedaI stekIe-nice z rožicami in meniI, da bi on znal še kaj več in bolje. Doslej je naredil že šest ali sedem izdelkov, eden je celo kot darilo na Dunaju. TC V znamenju praznika netopirjev V Završah pri Grobelnem so v soboto proslavili 13. evropsko noč netopirjev v Sloveniji. PraznovaIi so tako, da sta SIovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, v sodelovanju z Žu- FOTO TEDNA Foto: GrupA pnijo Šentvid pri GrobeInem, tamkajšnjimi gasilci, Centrom za kartografijo favne in flore, z Občino Šmarje pri Jelšah in celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvedla čistilno akcijo. Iz zvonika cerkve v Završah so odstranili približno 1300 kg netopirskega in golo-bjega gvana (iztrebkov). Cerkev je nekaj izjemnega, saj je v Sloveniji edina, kjer poleti kotijo štiri vrste netopirjev, katerih skupno število doseže do dva tisoč odrasIih živaIi. Napornemu deIu je sledilo kramljanje ob pikniku in druženje z gostoljubnimi domačini. Zvečer je skupina 30 poslušalcev prisluhnila predavanju o netopirjih, v siju čarobne Iune pa so nato opazovali spretne nočne letalce pri izIetavanju iz njihovega zatočišča. Za mnoge pa je bila posebna izkušnja »prisluškovanje« netopirjem, ko so čIoveškim ušesom nesIišne ultrazvočne klice netopirjev lahko poslušali s posebnimi napravami - ultrazvočnimi detektorji. Uspešno izvedena netopirsko obarvana sobota je biIa predpriprava na netopirjem prijazno obnovo cerkve, ki jo v župniji načrtujejo v prihodnjih letih, v kolikor jim bo uspeIo najti vir financiranja. MONIKA PODGORELEC Foto: VOJKO KOS IMAMO DOJENČKA Spet ta dež! Rojstvo male Lili je razveselilo mamico Petro Zor in očka Miho Kolarja. Dojenčice pa so veseli tudi vsi, ki ju imajo radi. Prababica JuIijana, ki je poskrbeIa za toIe objavo, družinici na ta način čestita in ji želi veliko sreče in zdravja.