MO. 187
AM€mCAN IN SPIRIT
£©R€IGN IN UNGUAG€ ONIT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1965
SL0V6NIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXin — VOL. LXm
Vel. Britanijo čakajo v Adenu mn težave
Odstavljeni vodnik samoupravne vlade napoveduje, da se bo obrnil na Združene narode, ki naj preprečijo “slabšanje položaja”.
LONDON, Ang. — Angleška vlada je pred leti združila svojo trdnjavo Aden z raznimi malimi plemenskimi državami na južni obali Arabskega polotoka v posebno “Južno-arabsko federacijo”. S to federacijo nima sreče. Upala je, da bodo konservativne državice lahko krotile pretirani n a c i jonalizem aden-skega prebivalstva, pa se ta želja ni uresničila. Zato je federacija dejansko ostala le na papirju. Državice živijo zase, Aden Pa zase. Povrhu je adensko prebivalstvo jemenskega porekla in ga srce vleče bolj v Jemen kot tta obalo proti vzhodu.
Vse to so spretno izrabili Naserjevi agitatorji. Hujskajo tako nacijonaliste v malih državicah kot prebivalstvo' v Adenu. Zato živi Aden v stalni napetosti. Manifestacije in demonstracije So na dnevnem redu, obenem pa tudi izgredi, in nemiri, kjer se Preliva kri.
Angleška vlada bi bila verjet-no že prepustila Aden s trdnjavo vred svoji usodi, pa jo Amerika nagovarja, naj skuša najti n°v kompromis, da bo vsaj še nekaj časa kontrolirala tisti del Adena, kjer ležita trdnjava in Vojna luka. Kompromis bi bil morda mogoč, toda Naser bi zahteval tako visoko ceno zanj, da je Anglija ne premore. Radi tega bo Aden ostal še naprej ve-bka angleška politična bolečina.
Visoki komisar je koncem preteklega tedna ukinil samoupra-v° protektorata in uvedel izred-no stanje. Predsednik samo-uPravne vlade Abdul Quawee Mackawee je dejal, da se bo nemara pritožil pri Združenih nabodih in zahteval, da razpravlja-.1° o vprašanju Južno-arabske federacije. Vlada v Londonu k Vsemu temu molči, poslala pa je ^ Malte proti Adenu letalonosil-0 “Eagle” v spremstvu treh tanjših vojnih ladij.
Novi grobovi
Irena Stepic
V torek zvečer je umrla v Suburban Community bolnici, kakor so jo prepeljali, ko je nenadno zbolela, 50 let stara Irena Stepic z 22612 Jennings St., Warrensville Heights, roj. Was-liuk v Hamstracku v Michiganu, od koder je prišla v Cleveland pred 45 leti. Zapustila je moža Johna, hčeri Ireno M. Cook in Ruth Ann, enega vnuka, mater Stello Wasliuk in sestro Virgino Stepic. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v soboto ob 8.45 zjutraj v cerkev sv. Juda na Richmond Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Ali Saints v Northfieldu, Ohio.
Anna Tekavec
Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici zadeta od srčne kapi 53 let stara Anna Tekavec z 20303 Goller Ave., žena Antona in mati Anthonyja, Olge Koffman, Irene Bezilla, Freda, Josepha, Mary-Jean Kušar, Elizabeth Tekavec, Jamesa, Bernarda in pok. Milana. V Jugoslaviji je zapustila 3 sestre in 4 brate. Bila je članica Oltar, društva fare sv. Kristine, Podr. št. 32 SŽZ, Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ. V Ameriki je bila 40 let. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15 zjutraj v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Konferenca zunanjih ministrov OAD bo le sklicana
WASHINGTON, D,C. — Glasom pravil OAD bi se morali zunanji ministri te organizacije sestajati vsakih pet let. V resnici se pa niso že od 1. 1954. Konferenca bi se bila morala vršiti 20. maja, pa se radi dominikanske revolucije ni. Potem so jo predvideli za avgust, pa zopet odložili. Sedaj je bilo sklenjeno, da naj se vrši 17. novembra v Rio de Janeiro.
Sklep ni bil soglasen. Za konferenco so bile Amerika, Brazilija itd., toda proti njej so bile Mehika, Panama, Honduras in Paragvaj. Diplomat]e OAD upajo, da se bo do takrat razpoloženje med diplomacijo OAD to-
Bo Indija Is gradila svojo alomsko bombo!
Indija je vse do spopada s Pakistanom zavračala gradnjo atomskih bomb in se vneto zavzemala za o-mejitev atomske oborožitve. Sedaj se je izgleda premislila.
NEW DELHI, Ind. — Indija je sposobna v manj kot poldrugem letu zgraditi in preskusiti svojo lastno atomsko bombo, če se za to odloči. Predsednik Ša-stri je predloge za graditev lastnega atomskega orožja po zgledu Kitajske odklonil v prepričanju, da se lahko ,zanese na varstvo ameriškega atomskega o-rožja v slučaju resne stiske. Zadnja vojna s Pakistanom je vzbudila v tem pogledu pri Indijcih močan dvom.
Tako Združene države kot Sovjetska zveza so zavzele popolnoma nevtralno stališče in skušale doseči konec vojne preko Združenih narodov. Indijci so se bali, da utegnejo rdeči Kitajci poseči v boj in s tem ravnotežje sil popolnoma spremeniti. Združene države so Kitajce pred takim korakom javno svarile in je zelo verjetno, da bi v slučaju kitajskega napada na Indijo tej v sili priskočile na pomoč, vendar so bili v indijskem parlamentu v negotovosti in dvomih. Tedaj se je v teh krogih znova rodila želja po lastni atomski bombi, ki naj bi držala ravnotežje, kitajski.
Indija producira plutonij, ki je potreben za atomsko bombo, v reaktorju pri Bombayju, ki je bil zgrajen ob sodelovanju s Kanado. Sedaj gradi še novega pri Madrasu. Oba sta namenjena uporabi atomske sile v sploš ne, nevojaške namene.
Pretekli teden je 86 članov parlamenta pozvalo predsednika vlade, naj Indija začne graditi lastne atomske bombe. Včeraj je eden od članov vlade izjavil, da se to utegne zgoditi.
Iz slov. naselbin PREDLOG ZA SAMOUPRAVO
D. OF COLUMBIA PROPADEL
LORAIN, O. — Preteklo so boto je umrl v tukajšnji bolnici rojak Louis Rožanc z 2062 E. 30 St., star 48 let, rojen v Lo-rainu. Pokojnik je zapustil sina Davida, hčeri Maureen Rožanc in Kathleen Rožanc, brata Franka in sestri Mrs. Dean Papp ter Mrs. Ludwig Matotek. Bil je član KSKJ, Društva Naj-sv. Imena in SNPJ. Pogreb je bil iz cerkve sv. Cirila in Metoda na domače pokopališče.
Francoski zunanji minister pojde v Moskvo
PARIZ, Fr. — Zunanji mini-
ster Maurice Couve de Murvil-liko pomirilo, da na konferenci | le bo 28. oktobra v Moskvi na i svetlolasih borcev z modrimi
šesi ulij gbkko skozi morje ¥ zemeljsko skorjo
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je odobrila 30 milijonov dolarjev za zgraditev velikega umetnega otpka, s katerega bodo skozi morje vrtali kakih 6 milj globoko v zemeljsko skorjo, da bi dognali njeno sestavo. Celoten načrt so pripravljali že nekaj let po zamisli jugoslovanskega geologa Mohorčiča, po katerem je tudi načrt dobil ime “Mohole”.
Zemeljska skorja naj bi bila pod gladino oceana tanjša in zato je po mnenju Mohorčiča boljše vrtati tam vanjo, če hočemo prodreti čim globlje.
Med Madžarsko in Avstrijo bo železna
zavesa padla
DUNAJ, Avstr. — Avstrijska vlada pritiska že cela leta na madžarske komuniste, naj vendar očistijo mejo z Avstrijo vseh minskih poli, i i žičnih, o-graj in ostalih prometnih ovir, ki so avstrijskemu obmejnemu prebivalstvu samo v nadlego in nevarnost. Dunajska vlada je na tihem zažugala celo z represalijami.
Sedaj so se raznesle po Dunaju govorice, da bo madžarska vlada še ta teden objavila, da bo z meje odstranila vsa minska polja, žične pregraje in nepotrebne stražne stolpe.
-------O------
Svetlolasi gverilci v peruanskih gorah
LIMA, Peru. — Policijske sile, ki so se vrnile z bojev z gverilci v Andskih gorah, trdijo, da so videle med gverilci tudi več
Poroka mu je pomagala na svobodo
London, Ang. — a. Brow-
^u> 24 let staremu fantu, se ni iubilo sedeti v ječi in je zato ^apravil res originalen načrt, ako bi prišel na svobodo. Zva-L je svojo prijateljico istih let tricijo Dotson, da se poroči z ’Lirn. Prišlo je res do civilne po-
f? 'e Pred pristojno angleško o-blastjo.
^ Lo je bila poroka končana, je rown hitro skočil na noge, po-1 °^a stražnika, ki sta ga pri-prj . a na magistrat na poroko, 1 izhodu pa mestnega vratar-
iicpn 56	med ljudi. Po-
le bila tako presenečena, ^ §a ni iskala že prvi trenutek. 0v^esfa je morala iti objokanih
, sama domov v spremstvu o-beh prič-
V remenski
ne bodo samo kritizirali in debatirali, ampak tudi nekaj sklenili, saj na dnevnem redu ne bo manjkalo nujnih zadev, gospodarskih in političnih.
uradnem obisku. To bo prvi o-bisk kakega zunanjega ministra zahodnih sil v Sovjetski zvezi v času, od kar je bil Hruščev odstranjen lani z vodstva dežele.
očmi, ki so nekaj čisto tujega med črnolasimi in črnookimi Peruanci.
Sodijo, da so te svetlolase
Predlog samouprave District of Columbia, ki gf’. je podpiral predsednik Johnson, je včeraj v Predstavniškem domu propadel. S tem je pokopan vsaj za eno leto, četudi je bil v Senatu odobren.
WASHINGTON, D.C. — Načrt samouprave za District of Columbia z glavnim mestom dežele Washingto-nom je šel po vodi, ko je Predstavniški dom včeraj predlog zanj ‘dopolnil’ in sklenil, naj se naprej izvede glasovanje, če prebivalstvo Districta of Columbia sploh hoče samoupravo. Če se bo z večino za njo odločilo, bo izvoljena posebna komisija za sestavo ustave, ki naj bi bila nato predložena v odobritev najprej prebivalstvu Districta of Columbia. nato pa še Kongresu. Senat je predlog samouprave za Washington sicer odobril, toda ni nobenega upanja, da bi bilo mogoče med obema predlogoma doseči kak kompromis. Glavno mesto dežele bo še dalje ostalo brez župana in brez samouprave.
Predsednik Johnson se je prizadeval za uzakonitev samouprave. Uspelo mu je predlog spraviti skozi Senat, v Predstavniškem domu je bil odpor prehud in končno je predlog propadel, ko je bil izglasovan nadomestni predlog kong. Siska, demokrata iz Kalifornije, z 227:174. Podpornikom vladnega predloga o samoupravi ni potem preostalo nič drugega kot podpreti ta nadomestni predlog ali pa pokopati vse skupaj. Nadomestni predlog je bil končno izglasovan z 283:117 glasovom.
Glavni odpor proti samoupravi glavnega mesta dežele izhaja iz dejstva, , da ima Washington črno večino, v slučaju samouprave bi torej dobil črnega župana. To nekaterim, predvsem južnjakom, nikakor ne gre v glavo, čeprav bi utegnilo zunanji politiki Amerike, posebno v odnosu do črne Afrike, koristiti. Tega seveda niso povedali, v kongresni razpravi o predlogu so izjavljali le, da je District of Columbia sedež zvezne vlade, da prihajajo ljudje tja le opravljat svoje službe pri zvezni vladi, da torej prihajajo in odhajajo in zato ni potrebno, da bi imelo mesto kako samoupravo. Seveda so te trditve sedaj daleč od stvarnosti, čeprav so morda bile nekdaj do neke mere resnične.
Iz Clevelanda in okolice
Mi nimamo knjig—
Vse informacije glede slovenskih knjig daje Slovenska pisarna v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. AD le objavlja, katere knjige so izšle, jih oceni in pove, kje se dobe, da tako informira svoje čitatelje o njih, sama pa jih nima na zalogi in ne v prodaji.
Po ugodnih cenah—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo veliko izbiro MAYTAG pralnikov po posebno ugodnih cenah. — Več v oglasu!
sti na pomoč iz tujine. Njihova svetla barva las in oči spomi-gverilce poslali rdečim komuni-!nja bolj na severno Evropo.
SCong. Feighan predlaga ustavitev vse trgevine s Sovjetifo za pol leta
ATLANTIC CITY, N.J. -Kong. Michael A. Feighan iz Clevelanda je v govoru na konvenciji “Sons of America” predložil, naj bi Združene države u-stavile za pol leta vsako trgovino s Sovjetsko zvezo in z njo povezanimi komunističnimi državami. To naj bi privedlo do spremembe v sami Sovjetski zvezi.
Kongresnik M. A. Feighan je prepričan, da bi taka prekinitev vsake trgovine s komunističnim blokom privedla do pomanjkanje hrane in tako do notranjega nezadovoljstva, ki bi lahko privedlo do preobrata. Po njegovem sta Sovjetska zveza in rdeča Kitajska izčrpali vse razpoložljive zaloge pšenice na svetovnem trgu in da jo bosta sedaj skušali dobiti iz Združenih držav, ki edine še razpolagajo z velikimi zalogami.
Kong. M. A. Feighan je znan kot trd nasprotnik komunizma in Sovjetske zveze. V omenjenem govoru je razlagal, da Moskva istočasno, ko pomaga miriti spor med Indijo in Pakistanom skupno z Združenimi državami, podpira rdeče v Vietamu in ščuva proti demokratičnim vladam v državah svobodnega sveta.
V državnem tajništvu predlog kong. M. A. Feighana razvrača-jo kot nestvaren in v nasprotju s koristmi Združenih držav.
°poldne večinoma sončno,
Po^Ki^-16 na nob postopna Žia° lvaa^ev z verjetnostjo de-J ‘ Naivišja temperatura 76.
CLEVELAND, O. — Clevelandske primarne volitve so nas zopet opozorile na nekaj političnih sil, ki so jih do sedaj poznali, pa premalo vpoštevali.
Na prvem mestu stoji gotovo politična discipliniranost črnih volivcev. Njihov uradni kandidat McElroy je dobil vse njihove glasove, kar mu je omogočilo, da se je približal močno vo-livnemu uspehu župana Locher-ja. Samo dobrih 7,000 glasov mu je manjkalo, da bi McElroy zmagal nad Locherjem.
Pokazalo se je zopet, kaj pomeni sloga in disciplina. Črni volivci so šli na volitve in glasovali kot po dogovoru za svojega kandidata. Jim niti na misel ni prišlo, da bi postavili za uradnega demokratskega kandidata še tega ali onega črnega politika. Zato je moral črni državni poslanec C. Stokes nastopiti kot neodvisen kandidat. Njegova akcija pa ni razbila solidarnega nastopa clevelandskih črnih volivcev.
Na demokratski strani je bil
položaj čisto drugačen, Demo-
Politični nauki /z clevelandskih primarnih volifev
kes bo potegnil za sabo vse Mc- la dejansko tekma med Locher-
kratski voditelji so se že po tradiciji prepirali med seboj. Da so postavili končno samo dva kandidata Locherja in McElroy-ja, še ne pomeni, da so pokazali nekaj več discipline pri volitvah kot so jo do sedaj. Res je, da je demokratsko vodstvo priznalo uraden značaj samo Locherjevi kandidaturi, toda to ni nagnalo demokratskih volivcev, da bi šli v čim večjem številu na volišča. Demokratska taktika je zopet pokazala na staro rak-rano v demokratski stranki: kadar se voditelji prepirajo med seboj, ne morejo računati na slogo in disciplino pri pristaših. To je bil glaven razlog, zakaj se je Lo-cher tako slabo odrezal, akorav-no je v številkah zmagal.
Skratka:	črni demokrat j e so
šli na volitve, beli pa ne, črni demokrat] e so pokazali disciplino, beli pa ne.
Kako bo vse to vplivalo na novembrske volitve, ne vemo. Zmagal bo Locher, čeprav ima proti sebi tri tekmece: dva neodvisna demokrata in enega republikanca. Črni kandidat Sto-
Elroyjeve pristaše. Šele takrat bomo videli, koliko politično in rasno zavednih črnih volivcev imamo v našem mestu. Neodvisni demokratski kandidat McAllister ne bo igral vloge, zanj bodo glasovali samo njegovi osebni prijatelji in še nekaj belih volivcev, črnih glasov pa ne bo dobil, ker se je črncem zameril s svojo politiko ob priliki šolskih izgredov v vzhodnem delu mesta.
Pomenil ne bo ničesar tudi republikanski kandidat Perk. Ne morda radi tega, da ne bi bil sposoben administrator, ampak zato, kar je njegova stranka izgubila v našem mestu vsak pomen. V mestnem svetu bodo samo trije njeni pristaši, tvorili bodo torej komaj deseti del mestnega sveta. Sedaj se zopet vidi, kako nesrečna je bila politika bivšega republikanskega predsedniškega kandidata Gold-waterja, ’ki je odbila od stranke vse črnce, delavce in pripadnike narodnih manjšin.
Tako se bo v novembru vrši-
kratov. Ako bi republikanci pomenili kaj več, bi bili črnci že danes jeziček na clevelandski politični tehtnici. Ker ne pomenijo, bodo pa vendar razne struje v demokratski stranki v mestu in v okraju Cuyahoga prisiljene, da bolj računajo s črnci, kot so do sedaj.
L, 1962 je McElroy kandidiral proti takratnemu guvernerju Di-Sallu za guvernerja. Malo je manjkalo, da takrat ni zmagal, zato pa je DiSalle pogorel proti republikancu Rhodesu. Župan Locher bi moral imeti to zmeraj pred očmi. Nikjer ni namreč zapisano, da njemu ne bo grozila podobna nevarnost, kajti na disciplino in slogo v lastni stranki ne more računati, naj še tako dobro gospodari v našem mestu.
LA.
Letalka vodila veliko potniško letalo v London
LONDON, Veh Brit. — V torek je pristalo na tukajšnjem jem in Stokesom. Stokes nima letali'šču veliko 4_motorno tur-
nobenega izgleda, da bi zmagal. ^	je|-a]0 bolgarske letalske
S številom glasov, ki jih bo do- družbe. Osobje letališča je bilo bil, bo pa pokazal, da so postali precej iznenaden0) ko je stopila črnci politična sila v Clevelan- iz njega kot njegov kapitan 35
du, deloma po svoji zaslugi, de- ^ s^.ara ]y[arja Atanassova, brh-loma po nerodnosti belih demo- ka Bolgarka) ki že 17 let krmari
potniška letala.
Doslej je ta posel opravljala le v domači državi, pretekli torek pa je prvič poletela z velikim potniškim letalom v tujino. Bila je prva ženska, ki je pristala s takim letalom na tem letališču.
-------o-------
Britanska delavska stranka zboruje BLACKPOOL, Vel. Brit. — Tu se je zbralo preko 1,200 delegatov delavske stranke na 64. letno konferenco. Delavski minister Gunter jih je pozval k edinosti in podpiranju vlade. O-pozoril jih je, da je prišla stranka na oblast v posebno težavnem času in da mora biti skrajno previdna, če se hoče na njej obdržati.
Zadnie vesti
WASHINGTON, D.C.—Po vladnih podatkih so se v avgustu življenjski stroški znižali za dve tisočinki, za več kot kdajkoli v zadnjih 3 letih, vendar so še zmeraj višji, kot so bili pred enim letom. Cenejši so v glavnem paradižniki in krompir, meso pa je še vedno zelo drago, posebno svinjina.
CRAWFORDVILLE, Ga. — Ko so črnci hoteli integrirati avtobuse in šele, je prišlo včeraj med njimi in razjarjenimi belci do ostrih spopadov. Red je napravila šele državna policija.
WASHINGTON, D.C. — Francoski finančni minister Valery Giscard d’Estaing je včeraj na konferenci Mednarodnega monetarnega fonda zahteval znova ustvaritev “prave” mednarodne plačilne enote, ki nja bi bila trdno povezana z zlatom. Nadomestila naj bi dolar in funt kot mednarodno plačilno sredstvo. Ameriški zakladni tajnik Fowler je dejal, da bi odobritev francoskega predloga privedla do zmanjšanja razpoložljivosti kapitala in povzročila s tem gospodarski zastoj.
NEW DELHI, Ind. — Indija je včeraj objavila, da so njene oborožene sile prevladale nad pakistanskimi na področju Rajastana. Indijci naj bi zajeli 26 Pakistancev in 18 kamel. Področje bojev je puščavsko in obe strani se poslužujeta oddelkov na kamelah.
WASHINGTON, D. C. — Konferenca predstavnikov Doma
in Senata se je sporazumela o spremembi v vselitvenem zakonu. Kvote so odstranjene, prvič pa je uvedena omejitev vseljevanja z zahodne polute. Kompromis mora biti odobren znova v obeh domovih Kongresa, nato pojde predsedniku v podpis.
SAIGON, J. Viet. — Vlada Severnega Vietnama je v pismu Mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi sporočila, da bo postopala z ujetimi ameriškimi letalci kot z vojnimi zločinci, ki bodo postavljeni pred sodišče in kaznovani s smrtjo.
WASHINGTON, D. C. — Združene države so posvarile Severni Vietnam pred vsakim
poskusom postopka z vojnimi ujetniki kot z “vojnimi zločinci”, ker je to v popolnem nasprotju z mednarodnim dogovorom o postopku z vojnimi ujetniki iz 1. 1949. Zastopnik državnega tajništva Mc-Clcskey je izjavil, da se bodo Združene države v tem pogledu obrnile na Mednarodni Rdeči križ, ki bo prihodnji
teden zasedal na Dunaju._^

^ IHEKIsKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1965
BOSCVIM
. r:	• 'a.	> m i .
•oBSiBM
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
SIC.OO per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 187 Thurs.rSeptTo7l965
Nagla množitev človeštva povzroča svetu skrbi
V	zadnjih letih je vedno več pisanja in govorjenja o prenagli množitvi človeškega rodu, o “the population explosion”, kot slišimo na radiu in televiziji ter beremo v vseh vrst časopisih in knjigah. To vprašanje ni novo, postavil ga je v moderni obliki leta 1798 angleški ekonomist Thomas Robert Malthus v svojem delu “Essay on the Principle of Population”. V njem je trdil, da se človeštvo hitrejše množi, kot pa raste pridelek hrane in drugih dobrin vsakdanjega življenja. Tako življenjska raven pada in se drži stalno na dnu, kjer je življenje še možno. Prav stalna stiska za vsakdanje potrebščine življenja povzroča v družbi trenja in včasih pravi “boj za obstanek”.
Če pride do hitrejšega porasta življenjskih potrebščin, pospeši to množitev prebivalstva; če pa je porast prebivalstva prenagel in prevelik, ga omejijo bolezni, lakota in vojne. Tako naj bi narava nekako sama držala v ravnotežju rast človeškega rodu z rastjo človekovih vsakdanjih potrebščin, predvsem seveda hrane. Po Malthusovi teoriji bi bil napredek človeštva zelo težaven, če ne naravnost ne-možen. Preteklo stoletje sta Evropa in Amerika dokazali da Malthusova teorija v tem pogledu ne drži. V obeh je bi porast dobrin in vsakdanjih potrebščin veliko večji kot porast prebivalstva. V Indjii, na Kitajskem, v Latinski Ameriki in delih Afrike je šel razvoj bližje Malthusovim teorijam
Moderno zdravstvo in higiena sta omejili, če ne naravnost odpravili epidemije, ki so kot nekdaj kuga pospravile prebivalstvo celih pokrajin. Umrljivost dojenčkov je bila zmanjšana, človeško življenje podaljšano. Človeštvo se je začelo množiti veliko hitrejše kot v preteklih tisočletjih in stoletjih. Tako sodimo, da je živelo v Kristusovem času na vsem svetu okoli 250 milijonov ljudi. To število se je podvojilo na 500 milijonov šele tekom 1,600 let. Skozi tri stoletja, do leta 1900 je človeštvo porastlo na okoli bilijon in pol, to se pravi, da se je potrojilo. Od tedaj do sedaj se je več kot podvojilo in proučevalci množitve človeškega rodu trdijo, da se bo v prihodnjih 35 letih zopet podvojilo in doseglo 6 bilijonov, če seveda ne bo prišlo do kake posebne katastrofe, ki bi zajela ves svet ali pa do načrtnega omejevanja njegove rasti.
Največji prirastek prebivalstva je v deželah, kjer je preskrba z živežem že sedaj skrajno težavna, če ne naravnost nezadostna. Med tem ko je v zahodni Evropi prirastek zelo majhen, v Severni Ameriki dosti umirjen, je v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji izredno velik. Tako raču najo statistiki Združenih narodov, da bo prebivalsto Evrope poraslo do leta 20C0 le za okoli 15% od sedanjih 678 na 780 milijonov, Severne Amerike za 64%, od sedanjih 214 na 350 milijonov, Latinske Amerike za 157% od sedanjih 245 na 639 milijonov, Afrike za 151% od sedanjih 309 na 775 milijonov, Azije pa za 89% od 1.8 bilijonov na 3.4 bilijonov. Kje dobiti hrano za vse te nove množice ljudi?
V	prihodnjih 35 letih je treba podvojiti pridelek hrane, če naj ostane človeštvo v pogledu prehrane vsaj na sedanji pomanjkljivi ravni. Strokovnjaki dvomijo, da bi bilo to izvedljivo, zato svare pred nevarnostjo lakote, ki utegne pognati v nesrečo ves svet. Boj za hrano, boj za obstanek naj bi pognal ljudstva gospodarsko nerazvitih dežel, kjer bo pomanjkanje največje, proti gospodarsko razvitemu in v obilju se kopajočemu zahodnemu svetu. Strokovnjaki o-pozarjajo zlasti na dejstvo, da živi v “lačnih deželah”, kjer je pomanjkanje hrane splošno, nekako dve tretjini vsega človeštva, med tem ko pridelajo le eno tretjino vsega živeža na svetu
Podvojiti pridelek hrane je mogoče le z boljšim obdelovanjem zemlje, z boljšimi stroji, z večjo uporabo umetnih gnojil, z izbiro semena in sploh z intenzivnejšim poljedelstvom, živinorejo in z razširitvijo ribolova. V naprednih deželah sveta je to tehnično izvedljivo, v nerazvitih, kulturno in gospodarsko zaostalih je pa to naloga, o katere izvedbi premnogi dvomijo.
Da bi pomanjkanje življenjskih potrebščin preprečili, predlagajo zato drugo pot — omejevanje rojstev, nadzirano rast človeškega rodu. To bi radi dosegli z razširitvijo poznanja dejstev o rasti človeškega rodu po vsem svetu, v vsako hišo, posebno pa vsaki ženski, ki bi bila sposobna roditi otroke. Za preprečitev spočetja naj bi se uporabila vsa razpoložljiva sredstva, ki niso človeškemu zdravju neposredno nevarna.
Zagovorniki “planiranih” družin kažejo na uspeh o-mejevanja spočetij in rojstev na Japonskem, kjer je prirastek skoraj čisto izostal in je število prebivalstva v zadnjih dveh desetletjih ostalo skoraj nespremenjeno. Prav to naj bi pripomoglo Japonski do zvišanja življenjske ravni in jo rešilo skrbi, kam z vsem številnim rodom. Na podobno pot
Svoj program hočejo ponesti tudi v Latinsko Ameriko in v Afriko.
Združene države pomagajo zaostalim deželam k tehničnemu napredku v poljedelstvu, živinoreji in sploh pri pridobivanju hrane in drugih življenjskih potrebščin, pomagajo pa tudi s širjenjem znanja preprečevanja spočetij. Katoliška cerkev je zadnje obsodila in zavrnila, ker po katoliški morali umetno preprečevanje spočetij ni dovoljeno.
BESEDA IZ NARODA
lad 880 relikvij sveimkov
CLEVELAND, O. — Nad 600 relikvij svetnikov hranijo Sestre Najsv. Krvi v posebni “Kapeli relikvij” v svojem samostanu v Maria Stein. Ta kraj leži nedaleč od meje države Indiane še kakih 100 milj jugozapadno od Carey, Ohio. Tja se bo vršilo enodnevno romanje iz Clevelanda v soboto, 16. oktobra letos. Father J. Godina pride iz Mar-quetta v Baragovi deželi in se pridruži romarjem. V Maria Stein bo imel za romarje sv. mašo s pridigo. Tamkajšnja č. sestra bo v dveh skupinah razložila relikvije, nato nam bodo pa sestre postregle s kosilom. V slučaju lepega vremena bomo imeli popoldne kratko pobožnost na samostanskem vrtu in križev pot v gozdiču poleg samostana. Ker se je javilo precej več romarjev, kakor jih more vzeti en bus, je rezerviran drugi bus, v katerem je še nekaj sedežev prostih. Oba busa bosta tiste vrste, kakor smo jih imeli na dosedanjih dolgih romanjih in tudi tisti vozniki. Cena za
zatisnil oči 23. septembra.
Na Teznem pri Mariboru zapušča ženo Regino in tri'otroke: Jožek, 16 let, Anica, 15 let, in Mirica, 14 let. Prva dva sta končala osemletko, pa sedaj ne dobita dela — zaradi mladih let, tretja konča v tekočem šolskem letu svojo osemletko. Zavarovan je bil pokojni pri Društvu sv. Jožefa KSKJ v Brooklynu. Vsa leta je bil naročnik Ameriške Domovine in redno in rad prebiral tudi glasilo KSKJ A-merikanski Slovenec. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik, mi pa se ga bomo radi spominjali v molitvi. V Ameriko je pokojni prišel v juniju 1. 1956 potem, ko je bil 1. 1954 bežal iz komunističnega raja in bil po dveh letih čakanja dopuščen za imigracijo v ZDA. Sponsor mu je bil tajnik Lige KSA.
J. B.
ia Antbrožiš OFis “¥saica maša ja zlata!”
To je p. Bernard dobro povedal, pa nam je dal tudi vzpodbudo: Na moji zlati maši ne bo tako kot pri kakem drugem zla-vožnjo $11. Kosilo pri sestrah tomašniku, ki komaj zmore, da $1.50. Prijave sprejema Frances hripavo odpoje eno slovesno zla-Zulich (Tel. IV 1-1387) in tudi%o mašo, jaz jih bom imel pet'
podpisana (UL 1-5798).
Nekaj kratkega iz zgodovine teh relikvij: kaj so in kako so prišle v ta tako malo znani kraj? Ko je leta 1872 divjala re-
najst, če hočete: dvajset. In tako zlato mašo se izplača malo popisati. Podpisani je bil samo na eni slovesnosti in sicer na praznik Marijinega Vnebovzet-
volucija v Italiji in so nasilno!15‘ av§usta- Pišem Pa 0 teJ vzeli papežu državo, so skrunili !flovesnosti Sredi TiheSa morja’ cerkve in samostane, razbijali kar je tudi velika P^ebnost. To-
umetnine in v mnogih , krajih tudi relikvije. Tiste mesece se je mudil v Italiji generalni vikar katoliške škofije v Milwau-keeju Father Gartner. Skušal je po svojih močeh rešiti vsaj nekaj relikvij svetnikov. Kardinal Patrizi in jezuitski genera-lat so mu pri tem pomagali. Za vse relikvije je dobil avtentičr ne dokumente. Ko je prišel z njimi v Ameriko, so bile relikvije izpostavljene v New Yor-ku, v Baltimoru in v Cincinnatiju. Father Gartner je pisal papežu Piju IX., kako množice prihajajo počastit relikvije. Nato mu je papež poslal še več relikvij. Na nasvet kardinala Mc-Closkyja je Father Gartner izročil relikvije sestram. Najsv. Krvi, ki jih sedaj hranijo v posebni mali kapeli, poleg večje, v kateri imajo večno češčenje Najsvetejšega Zakramenta. Ko smo bili pred nekaj leti tam in prepevali v kapeli slovenske pesmi, so se nas sestre zapomnile posebno po slovenskih pesmih. Sedaj pričakujejo, da bomo tudi 16. oktobra počastili sveti kraj z lepim slovenskim petjem. — Ko se boste prijavili, boste zvedeli, kje bo najpriklad-nejše za Vas počakati na bus. Tudi točen čas odhoda izveste pri prijavi. Toliko je gotovo, da odidemo med 7. in 8. uro zjutraj in se vrnemo okoli 8. zvečer.
Josephine Pavli
SiEri rojaka ¥ lew Yorku
NEW YORK, N.Y. — V PRERANI GROB je šel Ignac Lesjak, po hudem trpljenju v Kings County Hospital, Brooklyn, N. Y., po težkih operacijah podlegel nevarni bolezni raka v torek, 23. septembra. Tri in pol meseca je bil v bolnišnici. Obi-
rej pri našem zlatomašniku je vse izredno!
Zlate maše so se vršile po tem redu:	27. junija (prav na 50-
letnico nove maše na Dobrovi) je imel p. Bernard dve zlati maši in sicer v mestu Sydney v cerkvi sv. Patricija dopoldne, v Villawoodu popoldne isti dan.
V nedeljo, 4. julija: v Croydon Parku dopoldne, v Black-townu popoldne.
In tako je šlo naprej kar dva meseca skoraj vsako nedeljo dve zlati maši! Zlatomašnik je bil tudi v 50 milj oddaljenem Wol-longangu, kjer je opravil zlato mašo celo v katedrali in bil je tudi v 100 milj oddaljenem New Castle. Glavna slovesnost pa je bila na praznik Vnebovzetja v sredini mesta Sydney v cerkvi sv. Benedikta. Tam sem bil tudi jaz pričujoč. Gotovo sem imel slovesno priložnostno pridigo? Kaj še! Niti do besede mi ni pustil. Vse pridige je imel sam in sicer vse o Baragovi zadevi, nič o zlati maši.
Gotovo je dobil zlatomašnik veliko zlatih darov? Niti enega. Vse je odklonil! Priporočil pa je zlatomašnik, da naj verni Slovenci ob tej priliki podpro druge dobrodelne zadeve in sicer: Sklad za verski list ‘Misli’, potem misijonarja Podržaja, za Slomškov sklad, za slovensko cerkev v Melbournu, za Slovenski dom v Sydneyju, za Kulturno akcijo v Argentini itd. Ker je zlatomašnik meni izročil 52 funtov za Slomškov sklad in če je darove enakomerno razdelil, potem je treba avstralske Sloven ce kar pohvaliti, da so se dobro odrezali. Zbirke seveda še ni konec. Jaz sem meni izročeno takoj poslal v Rim glavnemu po-stulatorju dr. Šeguli.
Proslava 15. avgusta je bila naravnost veličastna. Kakih 400 ljudi se je zbralo od vseh strani
skovali so ga prijatelji in vedno
upali, da bo trdna narava pri 52' ogromnega mesta, trije smo pri-letih zmogla bolezen. Pa je žal šli celo iz 600 milj oddaljenega bolezen zmogla našega Naceta, | Melbourna. Z menoj sta bila ,	r . ki je popolnoma izčrpan od tež-1 France Vrabec in Janez Burgar.
SO SC pouali v zadnjih letih tudi v rdeči Kitajski in Indiji.'ks bolezni, operacij in postelje Že pol ure pred začetkom slo-
vesnosti sem sedel v spovednico in sem spovedoval kaki dve uri. Pomagal je tudi p. Valerian. Proslava se je vršila popoldne.
Najprej je bila procesija o-krog cerkve ali bloka, med katero so verniki molili sv. rožni venec. Vodil je molitev zlatomašnik sam. Ko se je procesija zgrnila v mogočno cerkev, so zabučale orgle in g. Klakočer je intoniral Marijine litanije. Vodili so pevci moškega zbora na koru, odpevala je vsa cerkev. Takoj po litanijah je stopil pred oltar v novem zlatem plašču naš slavljenec in pričela se je maša v slovenskem jeziku. Vrstila se je molitev in podajala roko dvojni molitvi:	petju. S’
prižnice je vse vodil p. Valeri-jan, na koru pa je dirigiral g. Klakočer. Ker je bilo vse ozvočeno, se je jasno razumela vsaka beseda zlatomašnika in petja.
Po evangeliju je kar hitel na prižnico zlatomašnik sam. Bal se je, da bo našel mene na prižnici. Pa sem lepo ostal v spovednici. Kaj bi se silil? Zlatomašnik je pridigal tri četrt ure o Baragovi svetosti. Nadaljevala se je sv. maša, med katero je lepo število Slovencev pristopilo k sv. obhajilu. Med mašo so pevci Klakočer j evega moškega zbora dovršeno lepo zapeli nekaj zborovih pesmi, zlasti Marijinih, ker je bil Marijin praznik. Po maši je zlatomašnik odmolil nekaj izbranih molitev za Baragovo beatifikacijo. Med mašo smo imeli v cerkvi poklicnega fotografa. Fotografije se bodo lahko dobile pri p. Valeri-janu. Z zahvalno pesmijo se je cerkvena slovesnost končala.
Nato smo šli vsi v prostorno farno dvorano. Jaz sem bil povabljen za predavatelja o našem oltarskem kandidatu škofu Baragi. In tu sem prišel do veljave — tu smo zlatomašnika res potegnili. Pa smo morali to storiti, sicer bi ne bili omikani ljudje. Če je zlatomašnik to mislil, se je zmotil.
Ko se je prikazal zlatomašnik med nami, se je dvignila zavesa na odru in nam je odprla lepo sliko:	devet otrok v narodnih
nošah pred mikrofonom. Sredi med njimi je stal p. Valerij an brez narodne noše. Jaz sem namreč svojo nameravano pridigo postavil v verze in otroci so vse po vrsti povedali, kar sem nameraval jaz. Naj bo ta pridiga tu ovekovečena za naše slovenske in redovne kronike:
Vsi otroci skupaj:
Zlatomašnik dragi! Ljubi naš pater Bernard!
Vsako zlato slavlje odklonili ter ga Baragu ste naklonili. Kar starejši so hoteli, niste vzeli,
le nas naj mlajše radi ste sprejeli.
Tu smo, da vse dobro Vam želimo
in darove svoje izročimo.
Prvi otrok (Zdenka Klemenc): Petdeset minulo let, kar zapeli spev ste svet: “Gloria Bogu v višavah, mir ljudem tu na nižavah!” Bog zapustil bivališče svoje, prišel z nebes zares je na povelje tvoje.
Deset in osem tisočkrat si Jagnje božje dvigal in v dušah naših vero premogočno vžigal, ko pesem oglasila se prekrasna in melodija je donela jasna: Kristus, kraljuj, Kristus, zmaguj,
v Hostiji sveti nam gospoduj! Drugi otrok (Karl Ovijač): Novorojenčki čakali so željno na Vas,
da jih v otroke božje spremenite
in jih v kopeli krstne vode prenovite,
da jih naučite zbrano in lepo moliti
in do konca dni zvesto Bogu služiti.
Tretji otrok (Nada Kropej): Daleč v Avstraliji videli ste brezno greha,
ki v njega padajo slovenske duše,
če Vi jih ne otmete strašne suše:
Vas čakale so, da roko dvignete v odvezo in z Bogom zopet vzpostavite zavezo.
Četrti otrok (Ciril Košorok): Lačne duše so rojakov, ker ni ga bilo, ki bi lomil kruha
in vodil jih na zdravo pašo, ki hrani za nebesa dušo našo. Željno pile so upehane ovčice zdrave Vode bistri vir, vztrajno ste napajali dušice, kakor Jezus, dobri naš Pastir. Peti otrok (Marička Ritlop):
V	tujini daljni zapel je drobni zvonček,
ko zemlje truden se poslavlja sin,
da krila ga bo tuja gruda.
V	besedi materini podstavili ste stolček,
da v zadnjem hipu prime se nebes trpin.
To delali ste dan na dan brez truda:
Krepčali duše ste s Popotnico, mazilili bolnike za zadnji težki boj.
Po Vas je Jezus sam govoril: “Še danes v raju boš z menoj!” Šesti otrok (Branko Koblar): Videli smo Vas veselo pred oltarjem stati, pred Vami pa ženitovanjski svati:
Ženin, nevesta boječe pred Vami klečita,
da Vaš blagoslov za življenje dobita,
in na posvečenem drevesu bo rastla odslej božja mladika človeštva naprej.
Sedmi otrok (Ivanka Ritlop): Vidimo Vas v črnem cerkvenem oblačilu:
Rakev mrtvaška v cerkvi stoji,
Vi pa ste tisti pastir, ki tolažbo deli,
ki za duše pokoj mašo opravi, da do konca izkaže prijatelj se pravi:
Nas spremlja do groba in ga poškropi,
ob grobu odprtem nas opozori: “Le križ nam sveti govori, da vidimo se spet nad zvezdami.
Osmi otrok (Zvonko Klemenc): Ko niste mogli popraviti, kar videli z očesom, dosegli s svojim spretnim ste peresom:
Podajali ste MISLI nam človeške
in naravnali na steze jih nebeške.
Deveti otrok (Marija Ovijač): Misijonsko geslo Vaše je bilo ono svetniškega rojaka: Plačilo Baragovo naj zato Vas enkrat čaka:
O Bog, “Le eno je potrebno”, to bilo je vodilo Vaše. Obljubimo, da to bo vedno in povsod vodilo naše!
Vsi otroci skupaj:
Zlatomašnik, bod pozdravljen, oj pozdravljen presrčno, radi dobrih del si slavljen, ljubljen od ovčic gorko.
Bog ohrani Vas med nami zdravega še mnogo dni, tam naj venec nad zvezdami Vašo dušo zlat krasi!
Nato so šli otroci v dvorano, kjer je v prvi vrsti sedel slavljenec zlatomašnik in so mu podarili šopek rdečih nageljnov ter prekrasni zlatomašniški fotografski album, ki ga je naredil naš slovenski umetnik Janez Burgar iz Melbourna. Album je spravljen v zlati škatlji.
Na platnici spredaj je voščilo: Zlatomašnik, bod pozdravljen, radi dobrih del si slavljen! Zno-traj je prva slika “Hišica očetova”, rojstna hiša zlatomašnikova v Gaberjih na Dobrovi. Druga slika je dobrovska cerkev od zunaj z napisom: Tu bil oblit s krstno vodo! Potem je barvana slika notranjščine dobrovske cerkve z napisom: Tu pel svojo novo mašo! Nato je velika slika frančiškanske cerkve in samostana v Ljubljani, kjer je bil p. Bernard sprejet v red sv. Frančiška. In še mogočna ljubljanska stolnica sv. Miklavža z
hovnika! — P. Odilo je pri izročitvi albuma razlagal in kazal slike ter je predstavil tudi u-metnika Burgarja.
Nato je zadonela slovenska pesem “Gor čez jezero”, in še nekaj izbranih pesmi je zapel Klakočerjev moški zbor z vso dovršenostjo.
Sledilo je in zaključilo slovesnost skioptično predavanje o našem Baragi — od zibelke do groba. Zibelka v Mali vasi pri Dobrniču, grob ob Lake Superior v Marquette, Mich. Zgoščen življenjepis velikega misijonarja. Težave in uspeh slavnega kandidata za oltar. Ker pri tem nismo mogli mimo Baragove zveze, ki jo je pred 35 leti ustanovil naš zlatomašnik p. Bernard, smo morali na vsak način omenjati tudi ustanovitelja. Tako je predavanje vsebovalo tudi precejšnjo pot našega slavljenca ob zlati maši.
Slava Baragi, slava zlatomašniku! Razlika je samo v tem, da je Baragova Slava z veliko začetnico, zlatomašnikova pa z malo!
Slišimo pa, da proslav še ni konec. P. Bernard je povabljen tudi v glavno mesto dežele, kjer je federalna vlada — v Camber-ro, kar je isto kot ameriški Washington. Meseca oktobra pa pripravljajo proslavo še vsa syd-neyjska društva z zelo izbranim in pestrim sporedom in slavnostnim banketom. Morda bodo slavljenca povabili še v Melbourne in v Brisbane. Vsako teh mest je 600 milj oddaljeno od Sydney j a. Vse se lahko naredi, samo če je čelo vsaj malo iznajdljivo.
P. ODILO OFM (Na ladji sredi Pacifika)
/Z NAŠIH VRST
ko za nebesa nimajo uspeha, napisom: Tu bil posvečen za du-
Northome, Minn. — Prilagam Money Order za celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Sem že stara 89 let in bolj slabo vidim, pa vendar s povečevalnim steklom pridno prebiram Vaš list od začetka do konca. Prejemam ga redno. Imam naročeno tudi Ave Maria. Bolj težko plačujem, pa že gre. Poprej mi je vse to naročal moj pokojni mož Joseph, sedaj pa že 23 let počiva v grobu. Lepo pozdravljam vse tam pri listu, velike in male, in jim kličem: Z Bogom!
Mrs. Anna Plemel
*
Toronto, Ont, Canada. — U-pravi Ameriške Domovine! Ker moja naročnina poteče z dnem 26. septembra 1965, Vam prilagam poštno nakaznico za poravnavo celoletne naročnine za prihodnje leto. Odkar sem naročnik Vašega lista, to je preko 17 let, sem z njim zelo zadovoljen. Skoraj mi je nemogoče, da bi ga sedaj po tolikih letih odpovedal. Želim Vam še v naprej mnogo uspeha in novih naročnikov. Z iskrenimi pozdravi
Frank Petrich *
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tu prilagam ček za enoletno naročnino. Hvala lepa za opomin, da nam naročnina poteka h koncu. Leto gre kar hitro okrog. Zahvalim se tudi za redno pošiljanje lista. Včasih pride malo bolj pozno, pa se gotovo zaustavi na tukajšnjih poštah. Najlepše Vas pozdravlja družina Lojze Vidic *
Milwaukee, Wis. — Spoštovani uredniki! Prejela sem pismO; da nam bo potekla naročnina za Ameriško Domovino. Tukaj Vam prilagam za eno leto. Zel0 rada jo čitam, ker prinaša veliko novic. Moj mož pa je ne more več čitati, ker je že precej časa bolan in je zelo oslabel, ff* šel v bolnico in je še vedno z menoj doma. Pa so velike težave z njim, ker ga moram čuvati in negovati kot otroka. Pozdravljam vse prav lepo, posebno P3 Mrs. Mary Debevec.
Vaša Louise in John Persba
'AMERIŠKA DUMGvmX
Hirsehevi - J. M.:
¥ valovih
graščinskega jezera
Slavka in učitelj Orešnik sta bila vneto poizvedovala po tis-^ein tujcu, ki je hodil tam po Oklešnici in izpraševal ljudi po toladi ženski. Tudi drugi ljudje So se spomnili neznanca, ki je Potem neznano kam izginil. Nekateri so menili, da je bil poli-c'jski uradnik, ki je vršil preiskavo zaradi Vere. Nihče pa ni Vdel kakšne mlade ženske, ki bi bila hodila tam okrog.
“Kaj pa, če se dokaže, da naj-deno truplo ni Verino?” je vPrašala Slavka odvetnika.
“Bi bil tudi nekak dokaz za bratovo nedolžnost. Toda kako Se naj to dokaže,” se je glasil odgovor, “ko so vsi potrdili, da V bilo najdeno truplo gospodične Ogorelčeve?”
“Treba bo še poizvedovati. Tistega tujca moramo najti,” je pripomnila Slavka.
Storil sem vse, kar sem sma-
tral
za potrebno, a uspeha ni,”
bil
Se je ‘glasil odgovor, ki ni
Posebno tolažljiv.
Te besede so ji še zvenele v ^sesih, ko je korakala proti domu.
“Nekaj posebnega je za vso ■ rečjo,” si je šepetala. “Mati V sluti, tudi Mirko sluti isto, a ne upata se ničesar reči. Jaz b°m to odkrila! Moram!” je Vzkliknila deklica glasno. “Vero
Pojdem iskat!”
. ^daj se je oglasil pasji lajež 111 Sultan je z dolgimi skoki pri-tokel k njej. Za njim je korakal učitelj Orešnik in od daleč vih-^ol klobuk.
No je prišel k mladenki, ji je dal roko in ji rekel: “Srečen Sem> da ste se spet vrnili. Kar Vsem vas mogel dočakati.” Najlepša hvala za pozornost, §°spod Orešnik,” je odgovorila Slavka, katere obličje je spričo Grešnikovih vročih pogledov Vočno zardelo. Da bi bila svojo 2&drego skrila, je obrnila pogo-^°r v šaljivo stran in dejala: Tako hudo pa menda že ni bilo.”
Veste, gospodična,” je izje-^ Jul Orešnik z ganljivo odkri-usrčnostjo, “tako pust in pra-
2eri se mi je zdel ves svet, ko Vas Ves dan nisem videl.”
Slavka je hotela njegove be-Sfjde obrniti v šalo, toda ni mo-a- Solze so se pojavile v nje-Vh očeh, ki so bile videti zdaj Clsto temne in iz katerih je ža-rel zdaj čudovit blesk. Brez be-?e<^e je podala Orešniku roko, 1 j ° je mladi učitelj krepko
stisnil.
“Kmalu
la>” je
bom spet odpotova-rekla, ko sta nekaj časa ‘ Vče korakala po gozdni poti.
‘-ešnik je obstal. Kakor bi Se bil
Postavil oblak pod solnce, mu je po
“Prav imate,” je rekel malo-dušno, “kako sem mogel pozabiti na ubogega Mirka! Kako se mu godi?” je hitro vprašal.
'Pogumen je in upa, da se bo vsa reč kmalu razvozlala,” je rekla in mu povedala vsebino svojega pogovora z bratom. “Njegova največja boi je Vera.” Moramo jo dobiti,” je odgovorila Slavka in okoli njenih ustnic se je pokazala poteza odločnosti. “Pojdite z menoj, moram govoriti z materjo. Vi morate biti prisotni, saj nimamo nikakih skrivnosti pred vami.” Molče sta šla oba mlada človeka proti Jugovi hiši, kjer ju je na pragu že pričakovala Ju-govka, ki je hrepeneče čakala na vesti o svojem sinu.
Slavka jo je objela in povedla v sobo. Orešnik jima je sledil. Kmalu so se vsi trije sede pogovarjali o tem, kaj bi bilo treba storiti.
13.
Po več deževnih dneh je spet žarelo solnce z neba, po katerem ni plaval prav noben oblaček. Zrak je bil svež in ni bilo več sledu o silni vročini prejšnjih dni. V zraku je že čisto dišalo po jeseni, čeprav se je šele začel avgust.
Na vrtu Lokanove vile je nasipal delavec pota med gredami z zdrobljenim kamenjem. Gospodar sam je korakal v udobni j utrni obleki z vrtnimi škor jami v rokah med gredami in obrezoval vrtnice ...
Za vrtnice se je posebno brigal višji svetnik Lokan. Imel jih je dolgo vrsto najrazličnejših. Sam jih je okuliral, obrezoval, zalival, jim rezal suhe vejice in jih škropil proti škodljivcem. Zgodne jutrne in pozne popoldanske ure je posvečal temu delu.
Zato se mu je čelo nejevoljno zgubančilo, ko je primencal iz hiše sluga in mu javil, da je prišla na obisk neka mlada dama, ki bi rada govorila z njim.
“Ali ji niste rekli, da v tem času ne sprejemam strank?”
“O, to ji je gospa Ivančičeva zelo natančno obrazložila,” je odvrnil sluga, “toda mlada gospodična je tako vneto prosila, češ da je prišla z vlakom in da bi se rada že opoldne peljala naprej. In tako lepa je gospodična ...”
“Glej, glej,” se je veselo namuznil višji svetnik Lokan.
“Gospa Ivančičeva je menila, da bo gospod svetnik morda napravil izjemo.”
“Gospa Ivančičeva je tako rekla?” je presenečen vzkliknil svetnik, zakaj Ivančičeva, ki
Humboldtova ustanova in Jugoslavija
Cleveland, O. — Tisti med nami, ki spremljajo znanstveno delo po svetu, vedo, kaj je ta u-stanova, katere popolni nemški naslov je “Die Alexander von Humboldt Stiftung”. Drugi bodo pa razvideli iz sledečega. To je svojevrstna nemška ustanova, danes ima sedež v Zahodni Nemčiji, ki podeljuje vsako leto mladim znanstvenikom iz vsega sveta tako imenovane raziskovalne s t i p endije (For-schungsstipendien), ki jim nudijo. vse pravice in možnosti za nadaljevanje njihovega znanstvenega in raziskovalnega dela na vseh nemških univerzah in visokih znanstvenih institutih.
Letos se je priglasilo, kakor posnemamo iz ameriškega nemškega lista “America-Herold” od 22. sept. t. L, okrog 800 prosilcev za te štipendije; od teh so jih odbrali 230, ki izhajajo iz 52 dežel sveta; približno 55% jih je iz prekomorskih dežel. Japonska s svojimi 36 odbranimi štipendisti je v tej skupini na prvem mestu; slede ZDA s 16, Združena arabska republika z 8, Indija s 6 in Čile s 5 štipendisti.
Na Evropo odpade letos 45% štipendistov. Tu stoji Jugoslavija s svojimi 29 mladimi raziskovalci na vrhu. Zanimivo je, da nemško poročilo za jugoslovanske štipendiste ne rabi ozname-novanja “znanstveniki”, marveč “mladi raziskovalci” (junge For-scher). Seveda pa bi si mi tu želeli vedeti mimo drugega posebno še to, koliko je med temi letošnjimi jugoslovanskimi štipendisti Slovencev, odn. Hrvatov in Srbov. Po poročilu omenjenega ameriškega nemškega časopisa je za izbor štipendista merodajna edino njegova kvalifikacija; ustanova kot taka da ne pozna na deželnih ne strokovnih kvot. Kandidati za štipendijo morajo imeti po formalno opravljenem univerzitetnem študiju najmanj 2 do 5 let znanstvene prakse, se pravi, ali kot učitelj i-znanstveniki ali pa kot čisti znanstveniki (raziskovalci.) Vsak štipendist, naj je z Vzhoda ali z Zahoda, ali iz visoko kulturnih dežel ali pa iz o-nih, ki se šele povzpenjajo v vrsto narodov z visoko razvito znanstveno in raziskovalno stopnjo, so kot Humboldtovi štipendisti v vsem enakopravni svo-
torijih, seminarjih in drugih vi- drugimi povabljena tudi čang-sokih znanstevnih ustanovah. kajškova Kitajska. To so dele-
J. S. gatje iz rdeče Kitajske zvedeli šele ob začetku zasedanja. Zahtevali so, da se morajo Čangkaj-škovi delegati umakniti. Ker s svojo zahtevo niso prodrli, so konferenco zapustili. Letos so že naprej zvedeli, da bo na konferenci tudi delegacija s Formoze, zato so tudi naprej povedali, da jih na seje ne bo. Da se je kitajskemu stališču priključila tudi vlada v Severnem Vietnamu, je razumljivo. To pa obenem potrjuje novico, da se je vpliv rdeče Kitajske zopet utrdil v Hanoiju.
Urad Mednarodnega R. K. v Ženevi je pa tudi izjavil, da rdeča Kitajska ostane v organizaciji in da je vsaj do sedaj točno izpolnjevala svoje obveze.
Dunajska konferenca R. K. bo trajala 7 dni.
Kjer je denar, tam ni treba zastopstva revežev
WASHINGTON, D.C. — Na to ne ravno simpatično stališče se je postavila večina 10-član-ske skupine bogatih članic Monetarnega fonda in Mednarodne banke. Skupino tvorijo: Amerika, Anglija, Francija, Italija, Nemčija, Holandija, švedska, Japonska, Kanada in Belgija. Finančni ministri te skupine so na posebnem sestanku sklenili, da je treba napraviti načrt za reformo mednarodnega kreditnega sistema, kajti sedanji se o-pira v glavnem samo na zlato, dolar in funt, kar je pa premalo.
Amerika se je postavila na stališče, da je treba k razgovorom pritegniti tudi zastopnike ostalih malih držav, Holandija, Francija in Italija so pa pod vodstvom Nemčije zagovarjale nasprotno stališče in — zmagale. Debato je vodil ravnatelj nemške narodne banke Emmin-ger tako dobro, da je celo Francija ostala tiho, akoravno je preje hudo kritizirala že idejo samo.
Skupina je sklenila, da naj njeni strokovnjaki zberejo gradivo in ustvarijo podlago z načrtom do prihodnje spomladi. Resolucija omenja tudi sodelovanje z ostalimi državami, toda zelo ohlapno. Voditelji Monetarnega fonda in Mednarodne banke s tem stališčem niso bili zadovoljni. Želijo, da pri načrtu sodelujeta tudi fond in banka. Prava debata o novem mednarodnem kreditnem sistemu se bo pa začela šele prihodnje leto.
Peiping m lan§i bosta iiejkotirala taferenss iednared Udešsga križa
ŽENEVA, Šv. — Predsedstvo Rdečega križa je sklicalo letno konferenco na Dunaj. Konferenca se bo začela prihodnjo soboto z običajnim dnevnim redom. Udeležbo na konferenci sta pa odpovedali Društvi R. K. iz rdeče Kitajske in iz Severnega Vietnama, torej ravno iz tistih držav, kjer bi bilo delovanje te mednarodne organizacije najbolj potrebno. Povod za stališče obeh društev je naravno le politika.
Indija zavraša zahtevo Pakistana o plebisolin
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Indijski zastopnik je zavrnil predlog pakistanskega zunanjega ministra v glavni skupščini Združenih narodov, da naj bi Indija in Pakistan umaknila svoje čete iz Kašmirja, nakar nja bi varstvo za mir in red tam prevzele čete ZN iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Ljudsko glasovanje naj bi nato odločilo, ali hoče biti Kašmir neodvisen ali se pridružiti Indiji ali Pakistanu. Seveda so Pakistanci prepričani, da bi se v slučaju ljudskega glasovanja velika večina odločila za priključitev k Pakistanu.
Predsednik indijske vlade Šastri je že preje povedal jasno glavnemu tajniku ZN U Tantu, da ne pristane na to, da bi prišle čete ZN na ozemlje Indije, pristal je le na “opazovalce”. Indija smatra Kašmir za nedeljiv del svojega ozemlja in zavrača v tem pogledu vsako popuščanje. Prav to je privedlo do vojnega spopada med njo in Pakistanom. Pakistan je zagrozil, da bo izstopil iz ZN, če ti ne bodo pritisnili na izvedbo ljud skega glasovanja v Kašmirju, ki ga je Varnostni svet ZN odredil dejansko že 1. 1949.
U Tant je tipal zadnjič v Pakistanu in v Indiji s kompromisnim predlogom. Kašmir naj
L. 1957 se je vršila podobna jim nemškim kolegom v labora- konferenca, nanjo je bila med
Se "v 2rnračKo njegovo blesteče gospodinjstvo, i 1Ce' “Proč pojdete?” je za-^ TK “Jaz pa sem si domišljal,
°ste za zmerom ostali tu.—
1 “spodična Slavka,” je nada-j a” “nerodnež sem in ne mo-Vsega povedati, kakor bi Ve ^02nate me šele nekaj dni,
^ndar pa ste morap opaziti,
^a •.. Če bi mi hoteli biti
hakl
°njeni
Pri *
. Bel jo je za roko, ki mu jo J v°ljno hiu i
prepustila, toda rekla tih ^ Z ^ren^m glasom: “Tiho, k0!l_dra§i Prijatelj. Ne zdaj,
krat še ni prost. Saj sem Pila ^°Ve^aia> zakaj sem se vršit: , °mov- Brej moram še re-
o^h”.	,	»iug
^^__snik je sklonil glavo. hiši.
ženini smrti vodila je bila drugače slino nejevoljna na vsa nešte-vilna opravila, ki jih je imel Lokan, in zaradi tega tudi na vse osebe, ki so svetnika obiskovale zaradi poslovnih zadev. “Mlada dama mora biti posebno očarljiva, da se je tako prikupila gospe Ivančičev!. Res sem radoveden. Kako se pa imenuje?”
“Ime bo gospodična sama povedala gospodu svetniku.”
“Pa je bilo to gospe Ivančičev! všeč? Res, godijo se še čudeži!” se je smejal Lokan. “Takoj pridem. Toda ne, privedite jo rajši sem na vrt,” je zaklical slugi, ki še je že vračal proti
MALI OGLASI
KONEC POTOVANJ — Robert J. Laplante, ki je stopil nedavno v pokoj potem, ko je bil dolgo v službi vlade ZDA kot kurir, kaže potne liste, letalske vozovnice in druge papirje, ki jih je uporabil tekom 15 let svojih uradnih potovanj.
V	najem
Lepe 4 sobe se oddajo, vse na novo dekorirane, gorka voda, zamrežen porč, na Ida Ave. Kličite EX 1-1791.	—(189)
V	najem
V najem oddamo 4 lepe sobe in kopalnico spodaj na 1233 E. 58 St.
—(30, 4,6,8,11 okt)
V najem
Oddamo 5-sobno enodružinsko hišo, lepo čisto stanovanje, odraslim, na 1246 Norwood Rd.
-(186)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano dvo-družinsko hišo blizu Holmes Ave. Se lahko takoj vselite. Cena nizka. Kličite PO 1-7583.
(187)
V najem
5 sob in kopalnica, spodaj, $60.00 na 1086 E. 74 St. Kličite 431-2246 ali UT 1-5208.	(189)
Preša naprodaj
bolj majhna, mlin zraven, za silo tudi sodi. Kličite 526-4789.
(188)
$9S'00
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD
Ei Furniture
6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK & SONS •^«E2L
bi postal neodvisen, pa mu bi bila priznana pravica tesne naslonitve na Pakistan, ta pa naj bi se povezal z Indijo v konfederacijo. Zdi se, da so v obeh glavnih mestih vzeli predlog na znanje, odklonili pa začasno vsako razpravo o njem.
Uradna cena za pšenico bo višja
WASHINGTON, D.C. — Znani zakon o podpiranju farmarjev je sedaj pred skupno kongresno komisijo, da izgladi razlike med senatom in predstavniškim domom. Zaenkrat je bil sporazum dosežen šele za pšenico. Dočim je federacija do sedaj podpirala farmarje s ceno $1.69 na mernik; jo bo prihodnja 4 leta z $1.85.
Kruh bi radi tega ne smel biti dražji, kajti razliko v ceni bo plačala federacija, davkoplačevalci bodo pa v ta namen morali plačati okoli $200 milijonov več na davkih.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
ženske dobijo delo
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(X)
Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S. Savings honde
Moški dobijo delo
POMAGAJTE!!!
TOVARNIŠKI STROJNIK IN NADZORNIK
Zahteva se nekaj skušnje
REZALEC
BRUSAČ
skušen delati z malimi noži in brusi na veliko brzino. Prva ali druga izmena. Dobri delovni pogoji. Visoka plača na uro in stranske ugodnosti.
THE N & R MFG. 00.
20080 St. Clair Ave.
__________________ (189)
Oskrbnik
Iščemo zanesljivega oskrbnika, srednje starosti ali par, ki je upokojen. 10 stanovanj, prosto stanovanje. Kličite AC 1-7931.	(187)
Iščemo
Kuhinjsko pomoč, 7. zj. do 2. pop.
ure
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
IZUČIMO STROJNE
ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
(191)
Help Wanted — Female
PACKERS AND ASSEMBLERS
Jobs open on production line. Day shift, hours 7 a.m. to 3:30 p.m. Apply fourth floor reception office. 7 a.m. to 10 a.m. Ask for Mr. Szabo.
KROMEX
div. of ATAP Co.
880 E. 72 St.
just north of St. Clair Ave.
(189)
Vabilo na proslavo 45 - letnice
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA M RECHER AVENUE - EUCLID, OHIO
v soboto, S oktobra 1965
Pričetek banketa ob 5. uri popoldne.
Sledi kulturni in govorniški program. Vstopnina $2.00 ZA PLES IGRA
FRANKIE KRAMER — LOU BAJC ORKESTER
AMERIŠKA DOMOVINA,
Jese je udaril z nogami ob tla; oči mu blodijo divje po sobi okoli, sapa mu viharno hahlja in z belimi prsti drobi kruh in ga meče pod mizo.—Pum, pum, pum, doni skozi okna. Jese si je krčevito oddahnil: “Tu streljajo za novega trinoga.”
“Seveda, za novega cesarja, zakaj pa ne bi.” Sinzendorf si je previdno nalil čašo rdečega vina. “Z dovoljenjem, fino, cvet ima! V Frankfurtu sem pil mo-zelčana, pa je šel v glavo. To vino je zdravo. Živela Avstrija! G umpoldskirchensko ? ” “Schiltinško, gospod bratranec!”
“Schiltern pri Langenloisu. Lep gradič to, dobri ljudje Lei-sovci. Pa tam straši... Nekoč sem se peljal v kočiji pri luni v noči temni kot rog—”
Zunaj grmijo topovi.
“Moj Kristus,” je vzdihnil Jese. “Ne vzdržim dlje.” O, tega filistra! Pripoveduje o strahovih, mesto bi svetoval, kaj je narediti evangeljskim ... Fabri-cij sedi zraven in kima venomer z glavo kakor pagoda. Saj, saj, lepi, lepo, — pa jaz, — pri svetem križu, ne bom več poslušal, sram me je.
“Zdaj grem,” je planil pokon-cu.
“Kam pa! Kaj pa je?” je za-vekal Janez Adam. Sinzendorf ga je sunil z nogo pod mizo.
“Ne zadržujte ga, naj gre!” “Ogledal si bom, kaj delajo moji ljudje,” je rekel Jese. “Tja k Schinnaglu bom stopil. Preprost človek je, pa zna modro govoriti; sem namreč prijatelj modrega pogovarjanja.”
“Hočete reči, da vam midva nisva dovolj modra,” je grajal Janez Adam, dočim je gledal Sinzendorf Jeseja s strupeno žarečimi očmi, ne več prijazno, in si s tremi prsti svoje levice otipaval nos.
“Moje skromno govorjenje je bilo knezom všeč; s svojimi zgodbami sem odličnim gospem kratil ure; nastop pri pripovedovanju ni glavna reč, marveč duhovitost. Pa pride človek, rjove ko tiger in se zaletava s svojo zgovornostjo v stene. Tak ne bo pridobil ne poslušavcev, ne rešil države.”
“Hvala vam za vašo duhovitost, spravite jo v steklenice in dajte jo piti starim babam!” je hotel Jese udariti nazaj, pa je požrl grobost na ljubo svoji ženi, ki je sedela vsa plaha in bi
se bila prej jokala kakor smejala. “Miška, ali greš z menoj k logarju?” jo je vprašal in jo objel in potegnil od mize. Da bi šia rada, mu je zašepetala na uho, pa da je trudna. “Oh, ostani pri nas, Fridel!”
“Ne morem, miškica, ti tukaj me ubijajo, ne zares, samo podobi,” jo je potolažil, ko je plaho vzkliknila. “Kupim ti v Marbachu, kar imaš rada.”
“Kaj pa?” je vprašala in otrla solze.
“Takega jelena, ki ga rada imaš, da ima oči iz rozin.”
“Ah! — Pa ga potem pojeva zvečer skupaj, Fridel, jeli? Saj bodo rozine moje?”
“Seveda, vse bo tvoje, moje zlato. — Klesel! — Tu notri!” Doga se je nerodno pripodila iz svojega kota.
“Kako imenuje svojega psa?” je vprašal Sinzendorf in vihal nos. “Če je to šala, je slaba šala. — Tega pošljite na popotovanje,” je svetoval svojemu gostitelju, ko je bil ostal sam z njim in starim duhovnikom — ženica ja odšla žalostna v svojo sobo. “Tukaj ne bo delal prida.”
“L e p o,”
Adam. Ker
stočejo na natezalu in končno visijo na viselnicah, kamor bi sodili prav za prav ti stari šču-vači, pa naj se imenujejo tako ali tako.”
“Jezus!” je dehnil Fabricij, vsi udje so mu trepetali. Mu-čeništvo, to je sicer njegov najljubši pridigarski predmet, a če pogledamo stvar od blizu, je nekoliko drugačna. Z negotovim glasom, sklonjene glave se je začel izpovedovati. Seveda je prigovarjal mlademu gospodu, kaj slabega pa ni imel v mislih. Da bi bila kje kakšna resnična nevarnost, pa tudi ni mislil; poskusil da bo popraviti, kar je zagrešil...
Kajpada, če ni pi-epozno!” je zarenčal Janez Adam. Četudi je sicer Fabriciju naklonjen, mu je vendar zdaj v pravo olajšanje, da more odložiti sedaj odgovornost za te nadlege v hiši na izrabljena pleča siromašnega starca. “Seveda, vi ste krivi, ne pa Wittenberg. Vedno ste govorili samo o Davidu in Gedeonu in Jozui in kaj vem katerih starih j udih, jih za lase vlekli v zadevo, da zdaj ni nič čudnega, če počne, kar so ti. Kako pa na primer ste zadnjič pridigali za njegovo poroko? To je bila pač prava bojevniška propoved.” Fabricij je vzdihnil. Njegova naj lepša pridiga! Pa takrat so ga toliko hvalili—plačilo sveta!
Poroka? Pa tu?” se je začudil gost močno uradno. “Ali sem prav slišal?” Sinzendorf sicer ve za stvar, prijatelji njegovi iz
Poebringa so bili navzočni je renčal Janez |kot uradnik ne sme za to ga je grabila jeza vedeti- Kaj neki ostane gospodu
radi brata, je pozabil vse vljud-|danezu Adamu, kot da se, tudi nosti nasproti gostu. “Pa ga vi pošljite na popotovanje, če pa je polnoleten in mu vreje po
Od vraga je prešel
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Refrigeration Men
TOP SALARY WITH JOB SECURITY Repair and maintenance work. We offer you full time, steady work. Profit sharing, retirement benefits.
Montgomery Ward & Go.
Call Illinois line 474-8000 Gary, Ind.	887-7461
Ask for Mrs. Hill
(187)
žilah oedtska kri... je to s tem fantom/ iz lajanja v tožbo. “Prekleti Wittenberg je kriv, Bog ve, to prašičje gnezdo!”
“Wittenberg? Hehe?” se je začudil uradno Sinzendorf. “Kako pa je prišel v Wittenberg, ko je vendar prepovedano, da bi naši sinovi tam študirali?”
Janez Adam se je ugriznil v ustnice. Zagovoril se je!—“Njegova mati je tako hotela v svoji oporoki. Kaj naj bi bil v tem slučaju storil? Ta je bila sploh — je sploh veliko tega kriva.
“Ali se zdaj ne more res nič več napraviti?” je vprašal Sinzendorf tiho, a vsiljivo kakor skrbeč spovednik. “Kaj vas nič ne posluša?” se je obrnil zdajci k Fabriciju. “Stari ste, izkušeni; zdi se mi, da sem slišal, da ste celo doktor. Tak vzemite ga vsaj vi malo v roke!”'Ko je tako govoril nežno, so njegove oči strupeno prebadale ubogega starca, ki je preplašen nagnil glavo, zavedajoč se svoje krivde.
“So stari norci in pisuni," je dejal s poudarkom grof, “ki so tako trapasti, da zmešajo s svojim divjim govorjenjem mladini glavo, jih hočejo napraviti lažne junake, v resnici nemir neže in upornike, dokler ti mla di ne pridejo v ječe in železje,
uradno, popravi? “Kaj neki govorim neumnosti? Ves sem zmeden spričo te vročine. Poroka je bila seveda v Požunu, da v Požunu; govor pa je imel Ko-vacz Eroe. Zmotil sem se glede osebe.”
“Kovacz Eroe, tako, tako. Ali je govoril po nemško?”
“Ne, po ogrsko.”
To je praznik za Schinnagla, ko vidi, da se je njegov visoki gospod po dobrih štirinajstih dnevih zopet pripeljal v svojem gosposkem čolnu. Z velikanskimi koraki mu hiti naproti do znamenja. In ko vidi — vidi že od daleč, da je milostni gospod priljuden, kako mu poskakuje pošteno srce in kako ponavlja venomer: “Ta čast, ta milost, gospod se je ponižal, je tako dober —” in ne sluti, da je danes prav za prav on tisti, ki milost skazuje mogočnemu gospodu, čigar mlado, ponosno srce so vetrogonska usta ranila in topovi veselja razbili do krvi.
“Ah,” si oddahne Jese, ko hodita skupaj k logarjevi hiši. “Kako to dobro de!”
Že logarjev glas, raskavi ali dobri, prijetno de ... Ah, in kako dobro je v temni, hladni sobi! Kako srčkani so otroci! Kako tekne riba in bel kruh!— Pošteno se je najedel, ko je od jeze stradal ob okusni mizi svojega brata ...
“Mati, kako pečete tako dober kruh? Bom povedal svoji ženi.” Tako govoreč je položil zlat tolar, ki je pač stokrat preplačal siromašno kosilce, poleg
praznega krožnika. Pa ne dobi ne recepta in tudi ne zahvale za svoj denar. Kakor je logar prijazen, tako odurna je to pot
njegova žena. Zardelega obličja, z lepimi obrvmi, ki se ji temno mršijo, stopa po sobi gori in doli in se zadeva ob mizo in
stole. Zastonj zija osuplo njefl mož, pokašljuje, se preseda D vzklikne nazadnje pridušeno večkrat zaporedoma: “Marija!”

MAXIMUM
BANK
INTERESI
RATE
ON SAVINGS DEPOSITS
-	$4 i
v
M
. Jm'' "'v-
o/
/o

PER
YEAR
HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. OKTOBRA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. OKTOBRA

NATIONAL BANK
‘Banka, ki želi, da napredujete”
MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
Cena Vašega električnega računa vključuje boljšo izobrazbo približno 400,000 otrokom
KAPUCE V MODI? ~ Pariški modni krojilec Pierre Cardin je med drugim razstavil med vzorci za jesen tudi plašč s kapuco, ki ga kaže slika.
CHICAGO, ILL.
APARTMENTS FOR RENT
RM. APT. on 3rd floor. 4 bdrms. fireplaces, 1% baths. Near schools churches, and good transp. $150 a month. (933 W. Agatite. 4400 N.) Phone ED 4-8628	(189)
HELP WANTED MALE
i
HIRING NOW EXPERIENCED MEN TOP SALARY WITH
I
JOB SECURITY T.V. REPAIRMEN APPLIANCES & HEATING REPAIRMEN PARTS MAN (Inside and outside work)
Steady work Full time—Profit sharing plan retirement benefits
MONTGOMERY WARD & 00.
Call Illinois line Gary, Ind.
Ask for Mrs. Hill
474-8000
887-7461
(187)
ELEGANCA — Obleka iz svetlo rdeče volne z ovratnikom in rokavnimi obšivi iz minka, ki jo kaže slika, je eden od vzorcev na pariški razstavi Diorja.
Dandanes je treba približno $500 za vzdrževanje enega otroka v javnih šolah letno samo za osnovno upravljanje. Velik del teh stroškov . je plačanih s “šolskimi taksami” pri Illuminating Company, ki so del Vašega računa za elektriko.
Vidite: približno 26 centov od vsakega dolarja, ki ga plačate The Illuminating Company, gre za zvezne, državne in krajevne davke. Lansko leto je to zneslo nad 40 milijonov dolarjev ... od katerih je več kot 13 milijonov dolarjev ostalo kar tu v Cleveland-Northeast Ohio. Od tega zneska je skoro 8 milijonov dolarjev davčnih vplačil naše Illuminating Company služilo pomoči za vzdrževanje javnega
šolstva v okrajih in občinah, kjer delujemot Tako, s tem ko plačujete Vaš električni račun, tudi podpirate šolanje mladih ljudi.
The Illuminating Company je last vlagateljev, je družba, ki plačuje davke in raste v sistemu našega svobodnega podjetništva z vsemi, ki živijo tukaj v “The Best Location in the Nation”.
^ ILLUMINATING^^
An Inv.Mar-awntd Company Str.ing The Beal Location in the Nation
* Ji
m