Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnitia K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in c	 od	6.—7. zvečer.	:•
Posamezna številka O vinarjev.-------
Štev. 43.
V Ljubljani, v sredo dne 26. julija 1911.
Zopet razkrinkan policijski vohun.
Pariz, 22. julija.
Francoska vlada je v boju zoper „preku-eijo" začela posnemati ruske policijske šege. Lahko bi se mislilo, da je intenzivno delovanje ruskih provokaterjev in špiclov pokvarilo moralo francoske policije. Naši mogotci imajo popolnoma enaka nagneuja kakor ruski policijski generali; vsa razlika je v tem, da polje za njih delovanje ni tako obširno kakor na Ruskem. Veliki Azevi pri nas ne morejo uspavati, ker je ruski carizem nekaj posebnega; mali Azevi žive. tudi na Francoskem in ko-rumpiranie socialnega boja se zdi tudi političnim zastopnikom našega kapitala visok cilj.
V deželah, v katerih je socialni boj organiziran na politično gospodarski podlagi iu se poslužuje sredstev, ki bi jih imenovali pametna in človeška, ima policija od provokaterstva in špioniranja malo koristi. Na Francoskem pa imamo, kakor je znano, postranske struje, ki imajo sicer večinoma enake cilje kakor srednjeevropska socialna demokracija, izbirajo pa posebno »radikalnejšo" taktiko in se v svojih metodah približujejo staroverskemu „auarhizmu“.
V	teh „revolucionarnejših“ družbah cvete za-rotništvo ; tu se slavi kot edino zveličavna ta-kozvana „direktua akcija-1, ki noče nič vedeti
o	političnem in parlamentarnem delu, ampak hoče ves boj izvršiti neposredno med delavcem in delodajalcem. Generalni ŠLrajk, nasilstvo, sabotaža in dezertiiauje vojakov so tem strujam edina bojna sredstva, od katerih pričakujejo zmago kar čez noč.
Med časopisi, ki služijo temu načinu boja, ima naj večjo velj*iyo Hernejeva „Guerre Sociale (ger sosial — socialna vojna). Za njo pa stoji tudi organizacija enakega imena, ki bi se dala najbolje primerjati z „bojevnirai organiza-cijatni“ na Buškem iu Poljskem.
Take prikazni je reakcija vedno ljubila. S terorizmom zmedenih „revolucionarjev" opravičuje svoj „legalni" terorizem. Filistri, ki trepečejo kakor ovčji rep, čim slišijo o kakšnem nasilnem dejanju, iščejo pomoči in rešitve pri avtokraciji, kriče po policiji, pa dajejo kakor blazni v'adam militaristična sredstva, pospešujejo nazadnjaštvo iu ovirajo napredek. Zarotniške metode boja pa dajejo policiji tudi uaj-lepšo priliko za podobne policijske načine: Za špionažo, za piovokaterstvo, za vsakovrstuo špi-celstvo najnižje vrste.
To se je začelo v Parizu zadnji čas prav bujno razvijati in organizacija „Guerre Sociale" je prišla končno na misel, urediti posebno „re-rolucionarno varnostno službo", nekako revolucionarno policijo, ki ima zasledovati in razkrinkavati lopove, stoječe v policijski službi, a de-
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Tn ko se je srečala z ostrim pogledom njegovih drobnih oči, je zgeuila z obrvmi. Andrej se je prijemal za glavo in bil sploh zelo nemiren — govoril je, smejal se iu žvižgal
—	vseveno.
Materi se je zdelo, da razume njegov nemir. A Nikolaj je sedel molče iu kadar ga je Malorus vprašal po tem ali onem, je odgo-rarjal kratko, z očitno nevoljo,
Obema stanovalcema je postajalo v mali izbi tesno in nedomače; od Časa do časa sta pogledovzla gosta.
Naposled je vstal in dejal:
— Spat bi legel . . . Nasedel sem se .. . pa so me izpustili in sem šel . . . Zdaj sem utrujen ...
Ko je odšel v kuhinjo, je še nekaj časa stikal, potem pa je zaspal; mati je plašno zašepetala Andreju:
— Strašne misli mu roje po glavi . . .
— Nesrečen fant! — je pritrdil Andrej in zmajal z glavo. —; Ampak to preide! Tudi »eni je prešlo . . . Oe r srcu ne gori s pla-■aenom — se nabere r njem mnogo saj. Mamica, zdaj pa lezite, jaz bom še nekoliko iital.
Odšla je r kot, kjer je za katunastim zastorom stala njena postelj; Andrej je še dolgo slišal njene vroče molitve in vzdihe. Urno je prelistaval knjigo, razburjen« si je otiral čelo,
lujoče med delavskimi organizacijami. Temu oddelku se je zadnji teden posrečil jako važen čin. Že prej je zasačila nekoliko korumpiranih kreatur, ki so opravljale svoje podlo delo zlasti med anarhisti. V četrtek pa so uredništvu lista „Guerre Sociale" razkrinkala nekega M 6 -t i v i e r a , ki je igral ugledno vlogo v prvih vrstah strokovne organizacije, pa je bil navaden plačan policijski agent. Posebno zanimivo pa je to in gotovo tudi značilno, da se sam Clemenceau (Klemanso) kot ministrski predsednik ni ženiral zveze s tako kreaturo.
Metivier (Metivjč) je bil v strokovnih bojih in pri demonstracijah pogostoma v sprednjih vrstah in je postal vsled tega pri delavcih zelo priljubljen. Ko je bila leta 1908. velika stavka barvarskih delavcev, je Mčtivier aranžiral velik lov na stavkokaze. Prišlo .je do ostrega boja s policijo, v katerem se je tudi streljalo z revolverji. Metivier je prišel v preiskavo, ki pa se je ustavila. Zdaj je znano, da je poštenjak sam policiji denunciral tiste ljudi, ki jih je bil sam izbral za ta boj! Vendar pa se je seznanil pri drugih prilikah z ječo. Meseca novembra 1008. je bil zaradi grobega žaljenja vojske obsojen ua šest mesecev zapora in jih je pet odsedel, po stavki slaščičarjev pa je dobil osem mesecev, od katerih je odsedel štiri. Naravno je, da so njegovemu ugledu pri revo lucionarjih te kazni zelo koristile.
Meseca maja 1908. se je Metivier sam ponudil policiji. Stopil je v zvezo z načelnikom poročevalnega urada v notranjem ministrstvu P e r e 11 e. Ta mu je za prve iu formacije plačal sto frankov, obenem pa mu je priporočil, naj prosi Clemenceauja za avdienco. Najprej mu je Clemenceaujev kabinetni šef Bo-nifa odgovoril, da je ministrski predsednik preobložen z delom, ali da sprejme on, Bonifa. Toda gentlemau je hotel osebno razpravljati s Clemenceaujem, ki mu je dne 14. maja -1908. dal naznaniti, da ga sprejme dne 20. maja ob pol 11. dopoldne
Pri razgovoru, ki ga je pošteujak imel z ministrskim predsednikom, ni bilo prič, od katerih bi se moglo zvedeti, kaj sta razpravljala. Precej natančno pa ko danes ve, kakšne posledice je imel ta famozni razgovor.
V	četrtek dopoldne je kakor navadno prišel v uredništvo lista „Guerre Sociale". Urednik Almereyde mu je naenkrat vrgel v obraz, da je policijski špion. Mčtivier je storil, kakor da bi bila to šala, pa je tudi sam začel zbijati šale. Toda kmalu mu je pošel humor, zakaj uredniki so mu po vrsti dokazali njegove zveze z vlado in policijo. Prvikrat mu je Clemenceau dal 300 frankov, potem je dobival vsak mesec [io 250 frankov in nagrade za posamezna dela in za stroške. Med drugim je bil kot delegat na strokovnem kongresu v Toulouse (Tnlus) ua
vihal z dolgimi prsti brke in šaral z nogami po tleh. Nihalo na uri je tiktakalo, za oknom je sopihal veter.
In oglasil seje materin šepet:
— Moj bog! Koliko je ljudi ua svetu . . . in vsak zdihuje po svoje . . kje so tisti, ki vriskajo od radosti ?
— Tudi taki so! Iu kmalu — jih bo mnogo . . . mnogo 1 — se je odzval Malorus.
XXI.
Urno je potekalo življenje, dnevi so bili pisani, raznolični. Vsak je prinesel seboj kaj novega in mati se ni več vznemirjala. Vse pogostejše so	se ob večerih	oglašali	neznani
ljudje; vneto	so	besedovali	z Andrejem iu
pozno v noč so s privihanimi ovratniki in s čepicami, globoko na čelo pomaknjenimi, oprezno in tiho	odhajali v temino	... V
slednjem izmed njih je tlela pritajena vznemirjenost in bilo jo, kakor da hočejo zapeti in zavriskati od veselja, pa ni bilo kdaj in vsem se je mudilo. Eni porogljivi in resni, drugi očitno veseli, mladostno prešerni, tretji zamišljeno tihi — vsem pa je brala mati iz oči vztrajnost	in	zaupanje,	in dasi	je vsak
imel svoj poseben *braz — so se vsi zlivali v suho, mirno, odločno in vedro obliŽje z globokimi, temnimi, prijaznimi in strogimi očmi, podobno obličju Kristusa na poti v Emavs.
Mati jih ja r mislih zbirala okolo Pavla'— v tej množici je ostal skrit pred očmi svtjih sovražnikov.
—	policijske stroške. Izmed drugih njegovih lopovščin je zuana ta, da j« ovadil dva dezerterja policiji. Ko so mu podali celo vrsto dokazov za njegovo vohunstvo, so našli v ujego-vem žepu napol dogovljeuo za policijo namenjeno poročilo o zadnji seji strokovne komisije.
Ko je videl, da ne more uiti, je pred pričami pismeno priznal svoje nečisto delo. V tej izjavi pravi:
„ Priznavam, da sem bil z gospodom Clemenceau v dobi njegovega ministrstva enkrat samkrat v dotiki. Od tega časa se datira moj vstop v poročevalsko službo. Pri tisti priliki — dne 20. maja 1908. — se mi je izročilo 300 frankov."
Ko je Metivier še priznal, da mu ui nihče storil nič žalega, so ga izpustili ob 8. zvečer. Pariz pa so zapustili urno uredniki „Guerre Sociale" Almereyde, Merle, Perceau in Tissier, ker so zvedeli, da jih misli policija prijeti, češ da so omejili špicloma Bledu in Dudragneju osebno svobodo, takrat ko so razkrinkali ta dva vohuna in deuunciauta.
Pošljite naročnino, čeje še niste!
NOTICE.
* Dva avstrijska dijaka v Riisf.j! aretirana. Dva dijaka 8. gimnazijskega ranreda v Vadovicah v Galiciji sta napravila izlet na Rusko Poljsko. Seboj sta imela zemljepisne karte in eden je kot spreten risar začrta val v svojo knjižico lepše pokrajinske sličice, ki so se mu nudile na potovanju. Pri risanju ju je zalotila vojaška patrulja in ju takoj odpeljala v zapore. Pristojne avstrijske oblasti so posredovale pri ruskih, da izpuste nedolžua dijaka iz zaporov.
* Redovnik in advokata. Na Ogrskem se je pripetil sledeči dogodek: Nekega nedavno umrlega profesorja - redovnika iz reda piaristov je doletela redka sreča, da je po svojem imo-vitem sorodniku podedoval dvanajst tisoč kron. Njegovi ostali sorodniki pa niso bili zadovoljni z oporoko in pričelo se je dolgotranje pravdanje za dedščino med njimi in redovnikom. Pravda se je vlekla leta in leta ter požrla skoro vseh dvanajst tisoč kron. Naenkrat je redovnik nevarno obolel in čutil, da se mu bliža zadnja ura. Poklical je k sebi oba zastopnika, svojega advokata in onega nasprotnih strank. Advokata prideta in mirno, oprezno pristopita k bolnikovi postelji: „Došla sva!"
— Bolnik odpre oči in pravi: — Došla sta? Dobro. Pristopita še bližje 1 — Advokata slu-šuta in bolnik šepetajo prosi svojega zastopnika:
— Vi gospod odvetnik stopite sem na desno stran mojega zglavja! Tako! —Nato se obrne
Enkrat je prišlo iz mesta veselo, kodravo dekle; Andreju je prineslo sveženj spisov in odhajaje je dejalo Vlasovki veselih oči:
— Na svidenje, sodruginja !
— Zbogom! — je odgovorila mati in komaj zadržala smeh.
Spremivši deklico je stopila k oknu in smeje gledala za svojo sodruginjo, ki je — sveža kakor pomladni «vet iu lahka kakor metulj — odskakljala po cesti . . .
— Sodrugiuja! — je dejala mati, ko je izginil obisk. — Eh, ti ljuba stvarca! Bog ti daj poštenega sodruga za vse življenje.
Na vseh ljudeh, prihajajočih iz mesta, je opazila nekaj otroškega in se je zadovoljno smehljala. Njih vera, ki jo je vse jasnejše čutila, jo je genila in veselo presenečala; njih sanje o zmagoslavju pravice so jo blagodejno ogrevale. Kadar jih je poslušala, je nehote vzdihnila od nezavedne bridkosti. Predvsem pa jo je genila njihova preprostost in krasna, ponosna brezbrižnost do sebe.
Mnogo je že razumela, kar so govorili o življenju, čutila je, da so odkrili resnični vir vse človeške nesreče in je v mislih soglašala ž njimi. V globočini svoje duše pa ni verjela, da morajo po svoje preustrojiti vse življenje in da imajo dovolj sile t sebi, da s svojim ognjem napolnijo rse delavsko ljudstvo. Vsak hoče biti še danes sit in neče odložiti svojega kosila do prihodnjega tedna, če ga more takoj povžiti. Le malo jih pojde to daljno in težko pot, le malo oči ugleda koncem pota bajno kraljestvo mčloveškega bratovstva. Zato so se
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—727. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Leto I.
k nasprotniku in pravi: A vi blagovolite pristopiti k levemu zglavju! Hvala! — Bolnik zapre tedaj svoje oči iu ne zine niti besedice več. Odvetnika nekaj časa molčita. Slednjič spregovori eden : čemu tukaj stojiva, prečastiti gospod? — Blago odgovori uato redovnik: »Umreti hočem kakor moj gospod Jezus Kristus med dvema — razbojnikoma. . .
* Nazadnjaštvo liberalne vlado na Angleškem. Angleška liberalna vlada kaže vse znake nazadnjaštva, posebno zunanja politika Anglije se giblje bolj in bolj v nazadnjaški smeri. Znani krvnik, lord K i t s c h n e r , je imenovan za egiptovskega satrapa, in bo z njemu lastno brutalnostjo „urejeval" egiptovske razmere. Kako liberalna vlada klečeplazi pred ruskim krvnikom in kazaško nagajko, osvetljuje. sicer malenkostna afera gospodične M a -
1	e c k e , ki je angleška podanica, a je že tri mesece zaprta v varšavskih ječah, ne da bi proti ujej sodišče dvignilo obtožbo. Njen oče je bil po svojem rodu Rus, a je živel več let na Angleškem iu je postal angleški državljan ; njena mati pa je bila rojena Angležinja Ruska vlada sedaj zatrjuje, da je Malecka Rusinja, ker je bil njen oče Rus. Temu oporekajo angleški napredni krogi iu poživljajo zunanje ministrstvo, da zahteva z vso odločnostjo od ru-bke vlade takojšnjo izpustitev Malecke in pa zadoščenje. Na usodo jetnice je prvi opozoril angleško politično javnost socialnodemokratični list „Justice“.
* O volitvah v zapndna zemstva poročajo iz Petrograda: Dogodki pri volitvah v zemstva zapaduih gubernij razburjalo vladne kroge. Oficielni upiavitelji Rusije so brez glave, so razočarani. Iz Kijeva Volhiuije, Minska, Mohileva in Vitebska prihajajo vesti, da so volitve prinesle popolen f i » s k o nazadnjaškim ruskim nacionalistom iu čruosotencemin d a poni e n j a j o zmago naprednjakov ter vseh zvezi resničnih ruskih ljudi — tako se imenujejo te zločinske tolpe — sovražnih elementov. Stolipiuova vlada in njegova besna klika sta z vsemi sredstvi skušala vplivati ua volitve in izdana je bila parola, da bodo upravni uradniki odgovorni za izid volitev, vendar je večina volilcev obrnili hrbet vladi, ki skuša popoluoma diskreditirati in uničiti rusko konstitucijo. Nekateri guvernerji besne in dirjajo, da bi oteli osredujo vlado neizogibnega poraza. Posebno živahno agitacijo proti Stolpiuovemu nacionalističnemu programu so razvili v Rusiji bivajoči Nemci in Cehi, ki jih sedaj vlada na-zivlje „veleizdajnike“. Trume uradništva iz vseh delov Rusije, celo iz Sibirije prihajajo na volišča agitirat za vlado; tudi vladni popjehodijo od hiše do hiše in skušajo kmeta loviti na svoje limanice. Volitve v zapadna zemstva
ji zdeli ti pošteni ljudje ne glede na njihove brade in utrujene obraze otroci.
—	Dragi moji! — je često mislila in Zmajevala z glavo.
Vsi so že sedaj živeli lepo, resno in pametno življenje, vsi so govorili o dobrem in želeč naučiti ljudi tega, kar so znali, niso prav nič pazili nase. Iu razumela je, da je tako življenje, ne glede na opasnost, vredno ljubezni in vzdihujoč je gledala nazaj, kjer se je kakor ozek, temen pas vila njena preteklost. Neopaženo in mirno se je zavedla svoje neobhodnosti za to novo življenje — prej se ni nikoli čutila potrebne komurkoli, a sedaj je jasno videla, da je neobhodna marsikomu; to ji je bilo novo, prijetno in ji je vzravnalo glavo.
Redno je nosila letake v tovarno, r tem opravilu je videla svojo dolžnost in izmislila si je že vse polno zvijač, s katerimi je slepila stražarje. Nekolikokrat so jo preiskavali, ampak vselej dau pozneje, ko so se pojavili letaki v tovarni. Kadar ni imela ničesar pri sebi, je znala vzbujati sum paznikov in čuvajev ; zgrabili so jo in jo natanko preiskali; užaljeno se je delala, prerekala se je z njimi in osramotivši jih je odšla poaosna na svojo spretnost. Ta igra ji je bila močno všeč.
VjesovŠčika niso sprejeli v tovarno, za delavca je vstopil k lesnemu trgovcu in je eele dneve prevažal bruna, deske in drva po predmestju.
_____________________ (Dalje.	>
pomenjajo popoln polom Stolpinovega režima, Ta eksekutor krvavega carja je vpeljal „zem-8tva“ (nekake samoupravne zbore z zelo omejeno zakonodajalno pravico) v zapadne gubernije, da bi z njihovo pomočjo zadavil dosedanjo avtonomijo teh pokrajin. Ker se je temu početju uprla njegova zvesta večina v državni dumi, in ko se tudi skrajno nazadnjaški državni svet ni hotel slepo pokoriti Stolpi-novemu povelju, je ruski ministrski predsednik čisto po vzgledu avstrijskih vlad razpustil dumo. In z očitno zlorabo § 87 ruske ustave, ki je prikrojen natanko po avstrijskem § 14 ustanovil zemstva v zapadnih pokrajinah. Vsled tega samolastnega postopanja so mu postali celo manj uplivuejši člani državnega sveta gorki in ob sedanjem polomu, ki ga je doživel pri volitvah v zapadoa zemstva, mu njih maščevanje ne odide. Vprašauje je, če imajo njegovi soperniki dovolj vpliva pri carju, ki gotovo ne bo dal rad iz svojih krvniških rok takega zvestega in brezvestnega orodja, kakor je Stolpiu.
* Ruska armada. Buški car ima svojo armado, ima svojo mornarico, a o notranji vrednosti teh dveh stebrov ruskega carizma zve javnost prav malo. Kako neznosna mora biti služba v ruski vojski, posnamemo le deloma iz jadikovanja ruskega vojaškega lista »Bazvjedčika", ki toči bridke solze zaradi tega, ker trumoma zapuščajo ruski častniki armado. Tekom let 1906 do 1911 je zapusilo samo en polk 74 častnikov. Posebno neznosne razmere vladajo j>ri polkih, nastanjenih na daljnem vzhodu. Častnikom se sprva obljubljajo zlati gradovi, a pozneje jih zadene — kruto razočaranje in skušajo čimpreje pobegniti. O slabem položaju priprostega vojaka na daljnem vzhodu pripoveduje neko pismo iz Orenburga, ki navaja sledeča dejstva: 1) Iz Taškenta (Tur-kestan) je pisal nek oficir svojim staršem: Bazpoloženje čet je najslabše. Vojaštvo grozi častnikom z umori, revoltira in je umorilo že dva častnika ... 2) V Orenburgu se je izrazil neki kazaški stotnik: »V japonsko vojno sem šel prostovoljno. A sedaj se uprem z vsemi silami. (Mišljena je eventualna vojna s Kitajsko.) 3) Zanimiv razgovor med priprostim vojaštvom: »Ali se spominjaš, bratec, kako smo Japonce klestili — s čepicami? S čim bomo sedaj klestili Kitajce? Najbrže z gnjili-mi čevlji, ki jih ima intendantura (vojaška uprava) v skladiščih 1“ Omenjamo le še, da je vladalo med vojaštvom globoko vznemirjanje zaradi mobilizacije povodom zadnjega rusko-kitajskega spora v Kuldži. Notranje nezadovoljstvo v ruski armadi pa bi prišlo do popolnega izbruha, če bodo ruski diplomatje Busijo pritirali do resne vojne s Kitajsko.
* V Rusiji se lahko žena proda. »Ki-jovvska Mysl“ objavlja kulturno sličico iz države „carja — batjuške". Pred nekaj dnevi je prodal kmet Stremenko iz kijevske gubernije drugemu kmetu Litrienenku za 5 rubljev in 1 liter žganja — svojo ženo. Ta kupčija se je napravila čisto javno in pred pričami, tako kakor se pri nas delajo ženito-vanjske pogodbe pred notarjem. Vaški starešina je v prisotnosti prič napravil '»kupno pismo" in na to dal Še svoj podpis in uradni pečat na listino. »Predmet kupčije" — lepa kmetica Ana ni ugovarjala temu barantanju. Bavno-dušno je pobrala svojo lastniuo, vzela iz hleva mlado, za doto kmetu Stremenku pripeljano kravico ter se preselila k novemu lastniku in gospodarju. Pravijo da so take kupčije z ženami v carjevi državi nekaj čisto navadnega. Seveda se tudi zgodi, da noče žena potem potrditi take kupčije. Tako se je zgodilo v južni Busiji v vasi Bžeraienčuku, kjer je »žena" na-tolkla oba pogodnika, ko je zvedala za kupčijo. Kmet Berist je namreč prodal drugemu kmetu za 300 rubljev svojo ženo, ker je bila zanj prevelika in je zato porabila za svoje obleke mnogo vatlov blaga. Pri vrču »vodke" se je kupčija sklenila in Berist je takoj dobil 25 rubljev (okroglo 65 kron našega denarja) are na roko. Drugi dan je prišel kupec po svoje blago. Naletel pa je na odpor. Žena je kupca sprejela z batinami in psovkami. Ista usoda je zadela tudi moža, Kupčija se je morala razdreti, a žena je ostala lepo doma pri svojih otrocih.
Ljubljana in Kranjsko.
Sodrugi! Delavci in delavke!
Na morju je parnik z argentinskim mesom, namenjen v Trst. Toda vlada je izjavila, da je tista množina argentinskega mesa, za katero je bilo izdano dovoljenje, že izčrpana in da se ladji ne bo dovolilo izkrcati meso vAvstri-j i. Vlada pravi, da je odvisna od dovoljenja ogrske vlade. Gospodje v Budimpešti Bi res domišljujejo, da smejo av-strijskemii prebivalstvu gledati v lonce in mu dovoljevati ali pa prepovedati hrano. Uvoz argentinskega mesa je za avstrijsko prebivalstvo tem važnejši, ker je pomanjkanje domače živine velikansko; tudi srbska meja se bo v
kratkem popolnoma zaprla in pričakovati je, da bodo mesne cene silno poskočile. Danes bo v državnem zboru najbrže že obširna debata o mesnem vprašanju. Agrarci in ž njimi vred naši klerikalci nazivljajo akcijo zoper draginjo komedijo. Izkušnja pa nam kaže, da se ni nikoli doseglo niti najmanjše zboljšanje, če ni mogočna ljudska manifestacija podprla parlamentarne akcije. t
Politično društvo »Bodočnost"
sklicuje radi tega
danes, t sredo, dne 26. julija 1911 ob
8. uri zvečer
Javen shod
v
areni Narodnega doma
Dnevni red se glasi: Argentinsko meso in vlada.
Pridite na ta shod vsi, ki vam ni vseeno, če je draginja, ali je ni. Pridite vsi, ki smatrate, da je vlada dolžna skrbeti za poglavitue potrebščine ljudstva. Pridite vsi, ki nočete oderuhom služiti, da si iz ljudskega stradanja ku-pičijo krivično bogastvo. Pridite, da protestiramo proti politiki, ki je osnovana na ljudski bedi.
— Deželnozborski mandat je odložil poslanec Ivan Knez, ki je bil izvoljen v mestni kuriji v Ljubljani.
— Razlogi viš. deželnega sodišča v Gradcu, s katerimi je odbilo znano tožbo liberalnih kandidatov proti škofu Jegliču zaradi žaljenja časti, se glase:
»Za vprašanje, če je napad naperjen na čast gotove osebe, odločujejo tendence in skupna vsebina pastirskega pisma. Pobija se nauk stranke, graja se ravnanje političnih nasprotnikov v verskih rečeh. Vernikom se pred-očuje težki pregrešek z oddajanjem glasov za može, ki so priporočeni od liberalne stranke ali od socialno demokratične stranke, če so v razširjenih opisih v politične strankarske namene napadi na kakšno stranko, ne da bi se mogli ravno spraviti v zvezo z gotovimi določenimi osebami, tedaj se zaradi tega od takih oseb, ki pripadajo dotični stranki nikakor ne more dvigati obtožba v njih lastnosti kot sodrugi ali voditelji stranke. Vsekakor je mogoče, da se ta ali oni ne moti, če se smatra za objekt žalitve. Ali da se more povzročitelj poklicati na odgovornost, mora užaljeni biti izrecno imenovan ali z gotovimi individualnimi znaki in okoliščinami tako označen, da se iz tega ne brez razloga lahko izvaja namen žaliti ravno njega. Tak napad na gotovo osebo pa manjka v splošni vsebini pastirskega pisma. Iz teh razlogov se ni moglo ugoditi obtožbi in se je moralo ukazati ustavitev kazenskega postopanja. — V Gradcu, dne 12. julija 1911. P i t re i c h m. p.
— Pojdi spat, mama Justlca! Kdor prečita razloge premodrih sodnikov graškega višjega deželnega sodišča, ki so odklonili tožbo proti Antonu Bonaventuri Jegliču, bo najbrže kadar pride do podpisa, začel še enkrat izuova čitati, če mu namreč stvar že prvič ni postala predolgočasna. Mi smo objavili prevod razlogov. Ali cenjeni čitatelji ne smejo nikakor misliti, da je nemški original kaj modrejši! Nasprotno ! Potrudili smo se celo, da bi v slovenščini napravili stvar vendar nekoliko bolj razumljivo in prebavljivo. Ali graški gospodje nadsodniki so jo tako zavozlali in tako umetno zmedli, da sta vpričo te juristovske zveriženosti logika in razum brez moči. Saj ne bomo prav nič nesrečni, če prečastiti Bonaventura ne pride pred poroto; ali obrazložiti in utemeljiti se ta sklep ne da. Komur se ni pamet zvila kakor paragraf, se bo že pri prvem stavku prijel za glavo. Kajti če pravijo gospodje oberjuristi, da tendenca in splošna vsebina pastirskega pisma odločata, če je napad naperjen na čast kakšne gotove osebe, tedaj je to eine Konfu-sion, ne pa ein Grund. In če govori Jeglič o kandidatih, ki jih postavlja liberalna stranka ali pa socialno demokratična stranka, pa gospodje Pitreich, Gstirner, Bouvier, Schwentner in Ehmer še ne vedo, koga se tičejo škofovi napadi, tedaj naj gre mama Justica spat. To je tako, kakor če bi mi n. pr. episkopatu na Kranjskem očitali prešeštvo in rop, pa nas Jeglič ne bi smel tožiti.
— Za kulisami je še marsikaj, česar doslej uista hotela povedati ne Bybar ne Gregorin, pa tudi ne »Edinost" in ne »Soča". Ker pa klerikalcem ni treba jemati takih ozirov kakor primorskim »levom", ne ostajajo tajnosti tako zakopane, kakor bi bilo všeč »dičnim" prvakarjem iz Trsta. Bilo bi res čudno, da bi bil Shisteršič razkrilil svoje roke za sprejem nadstrankarjev kar meni nič tebi nič in da ne bi bil zahteval izvršitve pogojev. No, zdaj vemo, da sta se Rybaf in Gregorin morala še z reverzom zavezati, da ne bosta nasprotovala cerkvenopo-litičnim težnjam klerikalne stranke. S tem je popolnoma jasno doka-
zano, da vstop Tržačanov in Istranov v »Hr-vatsko slovenski klub" ni služil nikakršni narodni enotnosti, temveč izključno okrepčan ju klerikalizma. Šusteršičevi zaupniki so bili zelo veseli, ko so zvedeli to novico. Ce bodo svobodomiselni volilci v Trstu in na Krasu ravDO tako veseii, je njihova stvar.
— K»J bo z obrtno šolo? Pišejo nam: Na pragu druge polovice šolskih počitnic stojimo in odločiti se nam bo v uadaljni vzgoji naših, zakoniti šolski obveznosti, odraslih otrok. Leta in leta se je govorilo in pisalo o potrebi izobrazbe obrtniškega naraščaja in ker ne pripadamo onemu razredu, ki ima visoko šolstvo za svoje sinove okupirano, nas je vprašanje obrtne šole zauimalo in pozdravili smo sklep ljubljanske občine,^ da zgradi za njo potrebno stavbo. Občina je tudi realizirala svoj sklep in tam »na Mirju" Btoji moderna palača pripravljena sprejeti pod svojo streho vse one, ki naj v bodoče s svojim delom iu znanjem pomagajo povzdigniti domačo industrijo. Cela vrsta uka-željnih dečkov in mladeničev — seveda ne hofratskih sinov — čaka na otvoritev usodnega poslopja, ki naj jim da priliko, da se vsestransko izobrazijo iu pozueje razmeram primerno vstopijo v boj za obstanek. Nadepolno romajo dan za dnem skrbni očetje v spremstvu svojih sinov v obližje monumentalne stavbe, nadejaje se, da bodo danes vrata odprta, na razglasni deski pa objavljeni pogoji za sprejem in sploh organizacija inštitucije. Toda dan na dan so njih koraki brezuspešni in grobna tišiua vlada v hramih muze. Obračajo se pismeno in ustmeno do ravnatelja bivše umetnoobrtne strokovne šole, toda tudi ti koraki so brezuspešni, kajti ravnatelj gosp. Ivan Šubic, ki si je kakor splošno znano, za organizacijo moderne obrtne šole pridobil resnične zasluge, ravno tako ne more dati potrebnih pojasuil. Naravno je torej, da se interesiraui krogi vprašujejo: Kaj bo z obrtno šolo ? Kakor ču-jemo iz zanesljivih virov, tiči rešitev velevaž-nega vprašanja v zaduhlih prostorih delavskega ministrstva, katero zopet zvrača vso odgovornost na fiuaučnega ministra. Pa bodi si kakorkoli, eno je gotovo in sicer, da gre pri vprašanju organizacije in otvoritve nove obrtne šole v pretežni večini za nižje sloje in ti imajo časa dovolj, da čakajo, če bi šlo za šolo, katero bi pohajali otroci buržoazije, potem gotovo ne bi imel finančni minister poguma odrekati potrebna sredstva, kakor tudi doslej še nismo slišali, da bi se protivil zahtevam moloha. Uboga delavska para pa naj po temeljnih zakonih zastarele Avstrije, kateri so baje za vse državljene enaki, čaka dokler se gospodi zljubi ukreniti karkoli. Tako postopanje se v ljudskem jargonu imenuje škandal in škandal jo, če cela vrsta nepotrebnih birokratov do danes ni izdelala potrebnega organizacijskega načrta za zavod, ki je v gospodarskem interesu vsega naroda tako velevažen. Pohvale vredni pa tudi niso vsi tisti faktorji, ki bi bili v prvi vsti poklicani, da se za stvar zanimajo in podpirajo požrtvovalno delo ravnatelja Šubica, katerega glas je glas izgubljenega v puščavi. Ali naj morda tudi to splošno kulturno nalogo reši delavstvo samo? Zasledovali bomo tudi v bodoče zanimivi razvoj tega vprašanja in brezobzirno kažali ljudstvu škodljivce njegovih interesev.	—t—
— Počitniška kolonija in mestni magistrat. Pred leti je mestua občina ustanovila pri Cerkljah na Gorenjskem počitniško kolonijo »Zatišje", ki naj bi nudila 100 revnim otrokom nekaj oddiha na zdravem zraku v božji naravi. Letos pa sta mestni šolski svet in vladni komisar Lasehan brez vse potrebe odločila, da je sprejeti v počitniško kolonijo le 60 otrok. Pri razdelitvi posameznih most je ta gospoda postopala skrajuo škandalozno in pristransko: sprejeti so bili otroci dobro situirauih staršev, ki lahko sami preskrbe svoji deci poletnega razvedrila, odklonjena pa je bila cela vrsta v resnici revnih prosilcev. Magistratnega komisarja viteza La-schana pozivamo, da nam razloži in pojasni ključ, po katerem so se podeljevala mesta v počitniški koloniji; zakaj počitniška kolonija ni za to ustanovljena, da bi se delile nagrade agitatorjem klerikalne stranke, ampak je namenjena revnim delavskim otrokom. Iu tako mora ostati 1
— Subskrlpclja novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, je zanimaje za sub-skripcijo novih delnic Ljubljanske kreditne banke jako veliko iu je od 7500 delnic, ki so subskribeutom na razpolago, že več kot 3/4 vpisanih. Ker poteče subskripcijski rok že z 31. t. in., opozarjamo ponovno p. t. čitatelje na ugodne pogoje te emisije in priporočamo pred vsem imeteijem starih delnic posluževati se opcijske pravice. Starim delničarjem se oddajajo nove delnice po kurzu K 420'	,	no-
vim pa po K 445'—. Ako se vpošteva 7 odstotna dividenda lanskega leta, je obrestovauje novih delnic več kot 6 odstotno; radi česa priporočamo te delnice na vspešno nalaganje denarja. V interesu slovenske javuosti je, da ostane kar naj večje število delnic tega cvetočega zavoda v domačih rokah in pozivamo naše finančne in trgovske kroge, da ne zamudijo ugodne prilike.
— Iz tukajšnje predilnice. Bavnatelj-stvo predilnice namerava vpeljati namesto parne sile elektriko. Stari kotli se bodo morali umakniti modernim električnim motorjem. Iz tega ukrepa predilniškega vodstva je razvidno, da tovarna ni nedostopna modernim napravam, če se ji obeta — profit. Da bi pa v higijenskem oziru preuredila tovarniške prostore, ki bijejo vsem modernim zahtevam v lice, o tem nismo nič slišali.
— Scmeulško poslopje bodo prenovili ter so se dela že oddala podjetnikom. Stroški za prenovitev so proračunjeni na 42,446 K 74 h.
— Uravnavanje Gradašlce Uravnava Gradašice je posebno na Viču nujno potrebna, ker potok pri vsakem uajmanjšem dežju izstopi iz struge ter poplavi travnike, njive In vrtove. Kakor čujeino, prično z uravnavanjem v najkrajšem času.
—- Utopiti se je hotel. Včeraj dopoldne se je 26 letni prisiljenec Jakob Keiuzinger pri neki stavbi na Pran Josipa cesti slekel ter se v z vodo napoljeni sod postavil na glavo. Ko so ga potegnili s soda je postal kakor divji in ga je 6 ljudi komaj preobvladalo. Nato so ga naložili v odgonski voz ter prepeljali v prisilno delavnico.
— Bajonet in uniformo nekega vojaka 17. pešpolka so v pondeljek našli za vodovodnim rezervoarjem v tivolskem gozdu. V čepici je bilo prišito ime Jakopin. Mislijo, da je vojak pobegnil.
— Število volllcev v Spodji Šiški. Imenik za občinske volitve izkazuje v III. razredu 993 volilcev, v II. razredu 359 volilcev iu v prvem razredu 130 volilcev. Že površen vpogled v volilni imenik pokaže, da je mnogo naših volilcev izpuščenih. Sodrugi, pobrigajte se za svojo volilno pravico, prepričajte s« takoj, če ste v volilnem imeniku. Če niste, vložite nemudoma reklamacijo za vpis v volilni imenik!
— Glince. Pišejo nam: Dne 17. t. m. je vozil s proda na Stanouikovem travniku, hlapec Fran Bizjan rojen v Zaklancu fara Horjul, sedaj v službi pri dobro znanem človekoljubnem zidarskem mojstru Fran Marinčiču na Glincah pri Viču pesek. Bilo je okrog enajstih dopoldne, ko je naložil pesek v trugo. Konji niso mogli speljati, a ko je udaril z bičem po konju, ga je konj brcnil v spoduji del telesa. Bizjan se je takoj nezavesteu zgrudil in obležal tam na pesku. Neki delavec, ki mu je pri nakladanju peska pomagal, je izpregel konje in šel ž njimi domu ter Marinčiču povedal, kaj se je zgodilo in da je Bizjasa pustil tara ležati na pesku in dežju. Sele popoldne ob pol 4, ko je šel drugi delavec po pesek, je Bizjana naložil na trugo, v kateri je bil pesek, ter ga peljal domov. Menda ga je Marinčič, kakor se sliši še okregal. Bizjan se je potem podal domov k Škarjovcu v Božno dolino. Proti jutru mu je prišlo slabo, tako da so ga morali ob pol 4. peljati nezavestnega v bolnico (peljal ga je Stanovnik), kjer je čez nekaj časa umrl. Sedaj naj si človek misli, kakšen gospodar je to! Namesto da bi bil takoj ko mu je delavec povedal, kaj se je zgodilo Bizjanu, šel na travnik po ponesrečenega in poslal po zdravnika ali pa ga peljal v bolnico, ga je človekoljubni gospodar pustil 4 ure ležati na dežju zunaj in niti pozneje se ni brigal zanj!
— Iz GorlJ pri Bledn. (Dvojna mera.) Pred nedolgim časom sta izvršila samomor dva brata bogatih staršev. Pokopali so jih z vso cerkveuo častjo in zvonovi so jima vsi zvonili, seveda, ker so jih dobro namavali. Pretekli teden pa se je ustrelil neki brezposelni brodar iz Bleda. Odnesli so g» v mrtvašnico, položili ga na stol in pustili ležati kakor mrtvo živino. Na prošnjo njegovega brata, da bi ga cerkveno pokopali, je gospod v črni suknji odgovoril, da tega ni treba, ker se je sam ustrelil. Gospodje so pač mnenja, da se bogatemu vedno poprej zmeša, predno izvrši samomor, revnemu pa, ki trpi vse življenje pomanjkanje, se pa ne more. nagrebli so ga pod Strelovo, da še mrtev ne bo imel miru. Grdo je, da človeka, ki je P° božji podobi ustvarjen, samo zato, ker ni bogat, še mrtvega za-
Jesenice. V naši občini občutimo delavci kar najbolj tako pomanjkanje kakor draginjo stanovanj Pa naj bomo to tovarniški delavci ali železničarji. Cena stanovanj, obstoječih iz e n e sobe iu kuhinje se suče od 16—20—24 kron na mesec. Na leto torej skoro povprečno 240 kron! Seveda se tudi za te še trgamo, vsled česar stopajo njih cene. Stanovanja, obsegajoča en sam prostor, ki služi delavcem za kuhinjo, obedovalnico, spalnico, družinsko sobo obenem, — taka stanovanja pa plačujemo po 10—12 celo po 14 kron na mesec, Spod 10 K mesečno se ne dobi nič! O stanovanjih z dvema sobama pa ne — — smemo pisati, ker so za delavce na Jesenicah nedosegljiva. Kdor ima svojo hišico, ta je pač v tem pogledu na boljšem. Takih je seve med delavci malo. — Naloga občine je, da se potrudi v t-^m oziru, zlasti sedaj, ko je državni zbor dovolil tiste miljončke za stanovaujski sklad. Zadnji čas se je govorilo, da bi se zidale delavske hiše z denarjem bratovske skladnice. Klerikalci so bili z vso silo proti temu, češ da to ne gre —
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
 : Pripravna birmanska darila. ===== a
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.
' " Ceniki zastonj in poštnine prosto.
denar bratovske skladniee se ne sme zazidati, ampak plodonosno naložiti, da se bodo mogli penzijoni zvišati. Govorilo se je, da je ravnatelj Trappen predlagal, da se denar bratovske sklad-nice porabi za zidanje hiš, ki se bodo po 4 odst. obrestovale, če bi se same po sebi ne obrestovale po 4 odst. — za ta slučaj da bi se tovarna zavezala, da doda toliko, da bode v hišah investirani denar po 4 odst. obrestovan. Dosedaj že imamo nekaj hiš bra-tovsko-skladničuih in nekaj tovarniških. Najem* ščina v teh je seveda veliko manjša — po 5 kron mesečuo, Manjše so šikane in komodnejša stanovanja v teh hišah. Ni čuda tedaj, da je stanovanjsko vprašanje zadnje čase na Jesenicah precej aktuelno. Med delavci se razpravljajo vprašanja: 1. ali naj se dovoli zidanje hiš z denarjem bratovske skladniee ali ne; 2. ali naj, se pritisne na tovarno, da bi ta zidala še nekaj hiš; 3. ali naj se kategorično spomni občino in njene gospodarje na naloge, ki jih imajo napram delavstvu v stanovanjskem oziru; 4. ali naj se ustanovi stanovanjska zadruga za obč. Jesenice, ki bo zidala delavske hiše ? O vsem tem bo razpravljal shod. ki bo v nedeljo, 30. t. ni. dopoldne pri Jelenu na Savi. Upati je, da bo udeležba nad vse obilna, ker se bodo pretresala tako važna vprašanja. Vsak bodi agitator za ta shod — kajti sklepi tega shoda bodo velike važnosti v vsakem oziru.
— Strela. Iz Logatca poročajo: Pred nekaj dnevi je strela okrog 1. popoldne udarila v hlev Marjete Osterman v Spodnjem Logatcu.
V	hlevu je strela napravila občutno škodo. Ubila je 2 vo|a, 1 kravo, 1 junico in 1 pra-čiča. Skupna škoda znaša 2100 K. Strela pa če ni imela zadosti žrtev. Iz hleva je udrla skozi zid v stanovanje, kjer ju znatno poškodovala Marjeto Osterman ter njenega 8letu“ga sinčka. Upati je, da bodeta ponesrečenca kmalu okrevala.
Štajersko.
— Hrastnik — dolga vas. Naša podob-čiua je „dolga vas“, takole 30 krn je treba prehoditi od enepa konca do drugega. Pri postaji se začne naša vas, na postaji je pošta, par streljajev od tod je steklar n a z 250 delavci — 10 minut od steklarne je kemična tovarna s 500 delavci — četrt ure višje je pa premogovnik Ojstro z 250 delavci. Pisma se nosijo iz pošte, telegram prav tako. Samo eno je, kar je treba povdariti: da stane donašanje telegrama od pošte v jedro Hrastnika (do Bir* tiča, do premogovnika) 1 K 60 h. Ali ni to čudno, ko bi vendar morala biti pošta v sredini vasi? Ker je pri nas marsikaj narobe, je tudi pošta — na kolodvoru, na koncu vasi. Zato pa je plačevati tistim, ki stanujejo na drugem koncu vasi pristojbino 1 K 60 vin. za telegram 11 — Vsled te raztegnjeuosti Hrastnika je tudi aprovizacija posameznih delov pod-občine težka. Vprašanje dobave mesa za steklarje je n. pr. zelo pereče. Kemična tovarna ima svojega mesarja — prvo meso dobe njeni ljudje, za steklarje so odpadki dobri. Tudi z drugo obrtjo in trgovino je isto. Zlasti steklarjem ni druge pomoči kot s a m o - p o m o č. Konzumno društvo rudarjev je obljubilo steklarjem prodajalno pri tovarui, če hočejo sami opraviti prva dela. Svetovati bi bilo steklarjem, naj gredo na delo z vso resnobo. — Kaj več o tem prihodnjič.
— Oparjen otrok. Šestletna Justinka mizarskega mojstra Volavšeka v Hrastniku je bila v soboto nekoliko časa brez varstva doma. ker je mati imela opravka s pranjem. Ko je ta bila za trenutek nekam odšla, je prevrgla Justinka kotel s kropom, ki jo je po vsem životu strašno oparil. Za revico ni naj-brže nobene pomoči.
— Štirje delavci ponesrečili pri eksploziji smodlšuice. V Puehbachu blizu Kbfiacha se je v ponedeljek popoldne primerila strašna nesreča. Šmodišnica stavbnega podjetuika Alojzija Griesbacha iz Fojčperka je nekaj po 4. popoldne zletela v zrak. Ogeuj .je sežgal štiri delavce, sila eksplozije pa je njih trupla raztrgala na kose. Ponesrečeni delavci so Peter Langraann, Josip Koinegg. Janez Schreiber in še eden, čigar ime doslej še ni znano. Kose raztrganih trupel je razneslo na 80 metrov naokrog. Pok, ki ga je povzročila eksplozija, je bil tako inočau, da se je slišal do deset kilometrov daleč.
— Noge mu je zdrobilo. V petek je vozil kmet Jakob BabŠek iz Bočke vasi pri Poličanah sod vina na poličanski kolodvor. Med potom je padel konj in Babšek je priš-1, ker se je voz prevrnil, pod kolo, ki mu je zdrobilo obe nogi. Ponesrečencu, ki ima sedem otročičev, so sosedi pomagali izpod voza in ga poslali v graško bolnišnico. Revež bi bil med potom skoro izkrvavel.
— Vojak roparski morilec. V Thalu pri Donavicu so našli umorjenega in oropanega hlapca Janeza P u t z. Dognali so, da
ga je usmrtil vojak domobranskega bataljona Janez Reiter, ki je v soboto zvečer pijančeval s Putzom po različnih gostilnah V nedeljo zjutraj so videli turisti Reiterja, ko je šel z zamazano obleko iz Donavica proti Ljubuu. Po 3. zjutraj je prišel Reiter v ljubeusko vojašnico, kjer je takoj izpral obleko, a kljub temu so našli na njej še sledove brvi. Reiter taji, da bi bil usmrtil Putza in se izgovarja, da se je tepel in da je bila ob tej priliki okrvavljena njegova obleka. Zadevo preiskuje av-ditor iz Gradca. V ponedeljek popoldne so obducirali ubitega Putza in dognali, da je bil osemnajstkrat ranjen z bajonetom na glavi in na obrazu. Smrt je povzročil sunek z bajonetom, s katerim -je bila prerezana vratna žila. Reiter je bil pod eskorto pri raztelesenju. Bil je čisto miren, a njegove izpovedbe se niso vjemale.
Goriško.
— I* Št. Andrcža pri Gorici. Našega župnika Kosovelja pozivamo, da naj nas lepo v miru pusti. Kjerkoli dobi kakšnega so-druga, ga nadleguje s svojimi obrabljenimi klerikalnimi frazami. Na cesti, ali pa če se človek po opravkih oglasi v župnem uradu — nikjer ni varen pred tem sitnežem. Ne da bi kdo vprašal, začne s svojimi iz ..Slovenca" pobranim modrovanjem, da so socialni demo-kratje brezverci, da mečejo križ iz šole, da jim diši cerkveno premoženje in kar je drugih podobnih klerikalnih čenč. Najraje posveča nekaj več pozornosti in zanimanja Marijini družbi in „čukorn“, da ut- bodo škandali zmerom na dnevnem redu. Ce pa župnik na vsak način hoče, da se v listu z njegovo osebo pečamo, smo mu drage volje na razpolago 1
— Sestanek r Dobravljah. Odbor krajevne organizacije v Dobravljah sklicuje na nedeljo 30. t. m. po 3. in pol popoldne v prostore Kmečko-delavske gospodarske zadruge zaupen sestanek somišljenikov naše stranke s sledečim dnevnim redom: 1. Ustanovitev okr. organizacije za ajdovski okraj. 2. Raznoterosti.
— Nova vojašnica v Gorici bo stala ob ulicah Ristori in Ciprijani na zemljišču 2 hektarja obsežnem. Zgradbe bodo 4, • postelj 140. Dograjena bo vojaška bolnišnica tekom prihodnjega leta. Razsvetljava bo električna in plinova; voda iz mestnega vodovoda.
Delavsko gibanje. Vojna ali mir?
Delavski boji n» Norveškem.
Organizirano delavtvo norveško je stopilo v gospodarski boj, kakor ga še ne pomni ta dežela. Ce premotrimo predzgodovino tega orjaškega spora, nam je na prvi pogled očitno, da so se delodajalci namerili razbiti cvetočo iu krepko se razvijajočo strokovno organizacijo, ki jim je že dolgo trn v očesu. Da črte in sovražijo kapitalistični podjetniki to organizacijo, je naravno, ker jim je preprečila in onemogočila nemoteno in brezmejno izkoriščanje delavstva. Res je komaj četrtina vsega norveškega delavstva, to je 48 -tisoč organiziranega v strokovnih društvih; ampak ta četrtiua je cvet norveškega delavstva, in kjer gre dejansko pokazati mednarodno in razredno delavsko solidarnost, zavzemajo norveške strokovne organizacije zmerom prvo mesto.
Delodajalci so že dolgo pripravljali na velik obračun s čilimi delavskimi organizacijami. To je razviduo iz dejstva, da so že lani odpovedali vse tarifne pogodbe, ki so potekle 2 letošnjim letom. Natanko pred letom dni so se v stavangerskih rudnikih delavci pogodili z rudniškimi lastniki za nove tarife. Zveza delodajalcev pa ni odobrila te pogodbe, češ da „obsega previsoke mezde". Nato so delodajalci tudi v ostalih rudnikih odpovedali tarifne pogodbe. 24. oktobra lanskega leta so se začela med delodajalci in med delavstvom pogajanja; delodajalci so predložili tarifne načrte s čisto akordno mezdo in so se z vsemi štirimi upirali določitvi minimalne mezde, ki so jo delavci brezpogojno zahtevali.
Pogajanja so se februarja 1911 razbila, ker podjetniki niso hoteli odnehati od svojih tarifnih predlogov, ki bi za okroglo 10 odstotkov znižali obstoječe mezde. 5. maja je sicer centralni odbor delodajalske zveze privolil v nekatere koncesije in tudi v določitev minimalne plače, ampak njegovi predlogi so bili za delavstvo nesprejemljivi in so jih delavci skoraj soglasno odklonili. 21. junija je nad 3100 rudarjev stopil« v stavk«.
Na stavko je zveza delodajalcev odgovorila z izporom, da bi izstradala delavce in užugala. 17. junija je zagrozila delavcem, da naj takoj umaknejo svoje odpovedi, če ne da U6tavi delo cela vrsta podjetij, v katerih je zaposlenih 32 tisoč orgauizirauih delavcev.
Rudarji so še enkrat glasovali o ponudbi
delodajalcev, ki pa je bila zopet soglasno odklonjena. Delodajalci so na to odpovedali službo sedemnajstim tisočem delavcem v lesni in pa-pirničarski industriji z 8. julijem in 15.000 kovinarjem s 15. julijem.
V vzornem redu Je 17.000 delavcev 8. julija zapustilo delavnice, Miuist. pred-seduik K o n o \v je obema spornima strankama ponudil posredovanje in je imenoval predsednika stortinga (drž. zbora), konservativca Halvorsena in socialno-demokratičnega poelanca dr. Eriksena za posredovalce.
V	soglasju z delavskimi zastopniki sta posredovalca predlagala, da podjetniki počakajo z izporom, dokler trajajo pogajanja. Delodajalci pa so predlog odklonili.
15. julija je moralo nadaljnih 15 tisoč delavcev zapustiti delo.
Ce prištejemo nad 3000 stavkujočih rudarjev iu veliko število neorganiziranih delavcev, ki so se izrekli solidarne z izprtimi delavci, je udeleženih v sedanjem boju nad 40 tisoč delavcev.
Razpoloženje med izprtimi delavci je bojevito; simpatije javnosti so vseskozi na strani delavstva. Mnogo delavcev je odšlo na deželo iu opravljajo poljska dela; drugi so se podali k morju in se pečajo z ribjim lovom, ki je na Norveškem zelo razvit. Od vseh strani prihajajo prostovoljne zbirke. Deželna organizacija je razpisala za vse delavce, ki niso vsled boja prizadeti, poseben davek po 1 krono na teden. Bojne blagajne so polne in delavstvo bo lahko vztrajalo toliko časa, da doseže zmago.
Državna posredovalca Halvorsen in E r i k s e n se trudita na vso moč, da pobotata delodajalce in delavce; predložila sta predloge za poravnavo konflikta; s temi predlogi se pečata sedaj deželni centrali delavstva iu delodajalcev. V bližnjih dneh se odloči za norveško delavstvo: vojna ali mir.
= Splošen Izpor t steklarski lndu-dustrijf. Zastopniki šlezko - saških steklaren so sklenili splošen izpor vsega delavstva za 29. t. m. Lastniki tovaren na Češkem so se izjavili solidarne z nemškimi fabrikanti. Med delavstvom in podjetniki so se začela pogajanja.
Državni zbor.
Dunaj, 25. julija.
V	današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik baron G a u t s c h obširno odgovarjal na interpelacijo nemške nacionalne zveze o prepovedi argentinskega m e s a. Iz vseh njegovih besedi je odsevala želja, da si pridobi simpatije krščanskih soci-alcev iu jih zvleče v svoj tabor. Zgodovinski razvoj mesnega vprašanja, ki ga je načrtal v svojem govoru, je bil precej krščansko-socialuo pobarvan. Pozitivne vrednosti je edinole izjava miuistrskega predsednika, da se bo argentinsko meso se nadalje uvažalo v Avstrijo. Precenjevati tudi te izjave in obljube ne smemo, kar izhaja že iz dejstva, da so agrarci bili z Gautschevim govorom zelo zadovoljni iu da so mu ploskali in častitali. Kaj je na ministrovih obljubah glede nadaljnega uvoza argentinskega mesa, pokaže bližnja prihodujost.
vo	*	*	*
Predseduik je otvoril sejo cb 10. dopo-ludue.
Posl. B r e i t e r obdrži mandat v drugem gališkem okraju in odloži mandat 33. volilnega okraja.
Ljubljansko deželno sodišče zahteva i z -ročitev Gostinčarja zaradi razžalje-nja časti; zaradi euakega prestopka zahteva ptujsko okrajno sodišče izročitev Malika.
Finančni minister je predložil zakonski načrt glede državnega monopola na saharin.
Bančna predloga.
Pri razpravi o bančni predlogi se je prvi oglasil za besedo češki soc. dem. V a n e k , ki je uajprvo češko, potem pa nemško označil stališče češke soc. demokracije do bančne predloga Izjava, da mora biti enostranskega protežiranja posameznih narodov konec, je izzvala na nemško nacionalnih klopeh velik vihar. Končno je Vanek izjavil, da si morajo Cehi ogledati avstro-ogrsko banko tudi iz političnega vidika; vsled tega jo odklanjajo in si pridržujejo predlaganje izpreminjevalnih predlogov.
Posl. dr. L e c h e r (nem. nac.) ponavlja svoje predloge k bančni predlogi, ki jih je razvil že v seji nemške narodne zveze. Prvo branje te predloge je odveč, ker se je že prejšuja zbornica obširno pečala in bi jo bila rešila, da
ni neprestana obstrukcija onemogočavala plodno delovanje. Odgovornost, da predloga ne vstreza vsem potrebam in željam prebivalstva, zvrača govornik na one gospode, ki so v prejšnji zbornici gouili obstrukcijo. Končno omenja go-vovornik potrebo osrednje zadružne banke, kakor so jo ustanovili na Pruskem in na Ogrskem.
Posl. dr. Kramaf (mladočeh) polemizira s predgovornikom, češ da je obstrukcija proti bančni predlogi nastala najprvo v nemških vrstah in ravno dr. Lecher je vodil najhujšo opozicijo po njej.
Posl. dr. Schraffl (krŠč. soc.) in Cegliuski (ukraj.) se izrekata proti izplačevanju v gotovini, ki ga zahteva Ogri.
Posl. B i a n k i n i (hrv. nar.) opisuje pravice Hrvatov v bančnem vprašanju, ki so pa le na papirju.
Nato je bila razprava sklenjena in bančna predloga odkazana bančnemu odseku. Hinistrskl predsednik o mesu! draginji.
Odgovarjaje ua interpelacije posl. S t 5 1 -z e 1 a izvaja ministrski predsednik G a u t s c h: Merodajen zu uvoz živine, mesa in živalskih pioduktov je čl 20 avstro-ogrske nagodbe in pa tozadevni izvršilni prepisi. Vsi ti izvršilni predpisi so bili svoj čai kot priloga motivnemu poročilu o nagodbi predloženi državnemu zboru in jih je državni zbor tudi odobril.
T. zv. tajna pogodba.
Nato prečita min. preds. Gautsch z dovoljenjem ogrske vlade določbo, ki je bila sklenjena za slučaj, da se med obema vladama ne doseže sporazumljenje glede uvoza.
Določba se glasi: „Glede drugega odstavka §12 velja načelo, da je v slučaju nesoglasja med vladama merodajen za obe vladi vselej strožji nazor." Ta določba ui nobena konkretna pogodba, temveč le interpretacijsko pravilo za slučaj nesoglasja. Ministrski predseduik pojasni nato dosedauja pogajanja z ogrsko vlado o uvozu argentiuskega mesa. Z ozirom na važnost tega vprašanja se je pred nekaj dnevi obrnil na ogrskega ministrskega predsednika s prošnjo (11), da dovoli (!) uadaljno uvažanje argentinskega mesa. O tem predlogu se bodo v bližnjih dneh vršila ustmena pogajanja z ogrsko vlado.
Nato je zbornica začela razpravo o osmerih predlogih glede
krvavih dogodkov v Drohobyczu
Poslanec vitez B i 1 i n s k i (polj. kons) zahteva za krivce drohobiških dogodkov najstrožjo kazen; za nedolžne žrtve zahteva govornik polno državno odškodnino. V imenu poljskega kola prosi zbornico, da prizanese (!) poljskim poslaucem in nesrečne gališke dežele moraluo ne poniža z zopetno razpravo o „ga-liških“ volitvah.
Posl. sodr. dr. D i a m a n d izvaja v dve-inpoluruem govoru med drugim sledeče: K otvoritvi državnega zbora spada razprava o nesrečnih volitvah na Gališkem. To je nekaka gališka adresna debata: odgovor Galicije na prestolni govor. Po vsakih volitvah v Galiciji se pritožujejo poslanci ne nad volitvami, temveč nad osnovnim gališkim zlom, nad upravo. Vladajočemu razredu ni
nobena zloraba ln nobeno nasilje preslabo,
da se ohrani pri veslu. Ni slučaj, da so se ravno v Drohobyczu razodele te škandalozne razmere. V Drohobyczu so toliko časa menjavali javne uradnike, daso se popolnoma uklonili volji vladajočega razreda. Star Drohobičan je odgovoril na vprašanje, koliko je v borislavskih petrolejskih rovih zakopanih delavcev, da je pokopanih tisoč do dvatisoč Ijndi. (Oujte! Oujte 1) Do krvi so preganjali delavstvo. Sele zakonodajstvo o delavskem varstvu je nekoliko izboljšalo drohobiške razmere. Umevno je, da si je vsaka kapitalistična skupina v Drohobyezu skušala zagotoviti sedež v poslanski zbornici. Dr. Lovvenstein v Drohobiczu ni imel političnih nasprotnikov, narobe, vse stranke, ki se tam pobijajo, so ga hotele za svojega kandidata. Ni šlo torej za politično smer kandidatovo, temveč za to, kateri kliki da bo kaudidat služil. Okolo tega vprašanja se suče vse politično življenje v Drohobyczu. Ce hočeš kaj od okrajnega glavarja, ti ne dovoli.
povprašati mora prej poglavarja mafijo.
Govornik obširno govori o mafiji, ki je pred leti uamerjala umoriti nekega socialnega demokrata. Pravi da resnični sovražniki drohobiške mafije so edino socialni deraokratje. Posl. sodr. D i a m a n d podrobno slika in kritizira delovanje drohobi-škega okrajnega glavarjajJjP i a t k i e w i c z a. Da je ta človek popolnoma nesposoben, bi morala vedeti gališki namestnik in nadporočnik baron Bieneth. (Veselost!) Piatkiewicz je zato
(
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolstoviška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi g°stiloa» letovišče in prenočišče. ^ gj gj Svoji k svojimi
prišel v Drohobycz, da bi zatrl socialno demokracijo. Govornik je opozarjal Bienertba na drohobiške razmere, a ni mogel dosefii, da bi prišel drug uradnik.
Drohoblški dogodki obtožujejo Blener-thoro rlado.
Vlada je sama zakrivila te krvave dogodke. Ce bo zbornica socialno demokratični predlog za obtožbo Bienerthove vlade sprejela ali ne, je vendar vlada edina kriva na umorih v Dro-hobjezu. Govornik obširno slika
dogodke.
Dejstvo je dognano, da je vojaštvo brez povoda začelo streljati, ker 90 o d s t o t k o v žrtev je ustreljenih od zadaj v hrbet. Govornik slednjič prosi zbornico, da sprejme njegov predlog, ker sprejetje tega predloga ne pomenja nikakega vspeha stranke, ker socialni demokratje niso bili pri droho-biških volitvah udeleženi. Ce se ta predlog sprejme, bomo vendar enkrat doživeli dan, ko ne bo več gališkib volitev s krvjo, ampak dan, ko se bodo v državi vršile poštene, svobodne in ljudsko voljo izražajoče volitve. Da doživimo ta dan, moramo večini poljskega kluba in prejšnji vladi vtisniti pečat zločincev.
*
* *
Prihodnja seja je v sredo in nadaljevala se bo razprava o mesnem vprašanju.
Konferonce klubskih načelnikov.
Danes opoldne so bile konference klubskih načelnikov. Začetkoma je naznanil predsednik državue zbornice dr. Sylv ester, da bo za jutrišnjo sejo postavil kot prvo točko dnevnega reda mesno vprašanje. Načelniki klubov pa so bili zato. da se danes konča prvo branje bančne predloge in da takoj nato baron Gautsch odgovori na interpelacijo zaradi uvažanja mesa, potem naj pridajo na vrsto predlogi zaradi drohobiškiti dogodkov in jutri naj se volijo še razni odseki. Zaradi predsedniškega mesta v bančnem odseku so češki poslanci izjavili, da ne sprejmo tega mesta, ker njih razmerje do vlade še ni dovolj jasno. Končno so sklenili voliti posl. Laginjo za predsednika bančnega odseka.
Posl. sodr. S e i t z opozarja predsednika zbornice na okolnost, da se mora po določilih poslovnika tudi obtožba Bieuerthovega kabi-‘ neta postaviti na dnevni red. O tej bodo klubski načelniki razpravljali pozneje.
* r * *
Socialni demokratje t odsekih.
Koncem današuje zbornične seje so bile volitve členov bančnegi odseka. Med drugimi so bili izvoljeui nemški socialni demokratje posl. sodr. dr. E 11 e n b o g e n, H a n u s c h, L e u t h n e r , dr. R e n u e r in V o 1 k e r t. V odseke, ki se bodo jutri volili, so imenovali nemški socialni demokratje: 1. v narodno-go-spodarski odsek : dr. E 11 e n b o g u a, Seitza. Reuraanna, Skareta iu Pogratza; 2. v legitimacijski odsek: L 6 w a in W i u a r -s k e g a : 3. v imunitetni odsek: Riegerja in Polkeja; 4. v odsek za uirne: Bretschneiderja in Jokla; 5. v draginjski odsek: dr. Renuerja, Winterja, Schlingerja, Reumanna in Abrama: 6. v veterinami odsek: Davida in Jokla.
ZADNJE VESTI.
Uvoz mesa.
Dunaj, 25. julija Sedaj se še le prav natančno vidi, kakšno velikansko, neodpustno napako je napravila Bienerth-Weiss-kirchnerjeva vlada, ko je agrarcem na ljubo sklenila s Srbijo tisto trgovinsko pogodbo, 8 katero se je znižala množina mesu, ki ga sme Srbija uvažati v Avstrijo. Ta množina je za letos že skoraj popolnoma izčrpana in T kratkem se ima meja za srbsko meso popolnoma zapreti. Zdaj pa bi Avstrija vendar rada zvišala kontingent srbskega mesa; ali iz Srbije prihajajo vesti, da se tamkaj se-
daj ne brigajo več za to in je veliko vprašanje, če bo v Srbiji sploh še ostalo mesa za Avstrijo Gospodarski boj Avstrije je prisilil Srbijo, da je razmišljala, kako bi izvažala svoje meso na drugo stran. Napravila je z velikanskimi stroški prometne zveze čez S o I u n in izvaža po tej poti že sedaj velike množine goveje živine zlasti v Italijo. Nabavila si je tudi vagone za transport ohlajenega svinjskega mesa. Za izvoz v Avstrijo se zdaj v Srbiji ne pulijo.
B u g i m p e š t a , 25. julija. Ogrska vlada stoji slejkoprej na stališču, da ne ugodi želji avstrijske vlade, ki bi rada dobila dovoljenje še za uvoz 4000 ton argentinskega mesa. Oficielno pa še ni sklepala o tem. Njen odgovor je pričakovati še le proti koncu tedna.
Proti Čehom na Pruskem.
B e roli n, 25. julija. Dne 1. septembra stopi v veljavo prepoved proti češkim rokodelcem, ki jo je izdal miuisler za notranje zadeve. Češki delavci, ki so prišli pred letom 1909. v Prusijo, smejo začasno še nadalje ostati v deželi. Tisti češki rokodelci ki so prišli med letom 1909. in 1910. na Prusko, morajo zapustiti deželo najkasneje do 20. decembra t. 1. Predi, februarjem 1912 ne smejo biti na noben način vnovič nastavljeni, pa tudi tedaj samo v takih obratih in pri takih delodajalcih, ki dobe za to posebno dovoljenje.
Ogrska volilna pravica.
Budimpešta, 25. julija. Snoči so imeli socialni demokratje v raznih okrajih shode, na katerih so nastopali za splošno v o 1 i n o pravico. lJo končanih shodih so zborovalci prikorakali pred klubske prostore Justhove stranke, kjer je govoril grof Teodor Batthyany iu več drugih govornikov. Eden je dejal, da grof Štefan T i s z a pač še lahko zadržuje brzovlake, ne pa zmage so sialiio-demokratičnih idej.
Eksplozija bencinu.
Budimpešta, 25. julija. V kemični čistinici tvrdke Koval je včeraj eksplodiral bencin. Štirje delavci so smrtno ranjeni, edeu težko poškodovan. V trj čistilnici je bila že pred dvemi leti enaka eksplozija, pri kateri je devet delavc«*v prišlo ob življenje. Podjetje je sredi mesta.
Dermatološki kongres.
Rim. 25. julija. Kongres dermatologov ki je bil določen za september, so o g o d i 1 i na prvo polovico aprila 1912 zaradi nevarnosti kolere.
Maroko.
Pariz, 25. julija. Pogajanja med francoskim poslauikom C a m b o n o m in nemškim državnim tajnikom Kiderlen-W8.ch-t e r j e m 80 se zopet pričela in se je razpravljalo o različnih načinih, kako bi se dala rešiti nasprotja med Francijo in Nemčijo v maročanskem vprašanju.
Pariz, 25. julija. Iz El Ksara prihaja doslej še nepotrjena vest, da je ondotni konzul Boisset umorjen.
Položaj t Perziji.
Pariz, 25. julija. Iz Perzije manjkajo zauesljive ve3ti. V Teheranu, kjer je razgla* šeno vojno stanje,- so zaprli mnogo oseb, pri čemer je tudi tekla kri. Ministrskega predsednika S i p a h d a r j a sumijo, da ima tajne zveze z bivšim šakora Mohamed Alijem, ki je še v Astrabadu.
Kolera.
S p 1 j e t, 25. julija. Zadnjo sredo sta na nekem trabaklu vojne mornarice obolela dva mornarja. S torpedovko so ladjo odpeljali v Šibenik.
Kotor, 25. julija. V Boki je doslej 12 oseb obolelo za kolero.
G r u ž , 25. julija. Neki vojak gorskega topništva je obolel ob sumljivih znakih.
T e ra e š v a r , 25. julija. Suažilec kanalov Tomaž Banozky,je umrl z znaki kolere. Vse osebe, ki so bile z njim v dotiki, so
izolirali. Pri obdukciji so bila čreva sumljiva. Vsebino želodca so poslali v Budimpešto, kjer ima preiskava dognati, če gre res za azijsko kolero.
Solun, 25. julija. V Peči razsaja kolera. Doslej je umrlo sedem oseb; konstatirali so mnogo sumljivih slučajev.
Solun, 25. julija. Med turškim vojaštvom in prebivalstvom se širi kolera. Turški vojaki so zanesli kolero v D j a k o v o , kjer je do sedaj ugotovljenih 8 slučajev kolere. Dve osebi ste umrle.
Iz angleške zbornice.
London, 25. julija. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila nenavadno burna. Na dnevnem redu je bil pariamentui zakon, ki se je s popravki gosposke zbornice vrnil v poslansko. Znano je bilo, da hoče ministrski predsednik A s q u i t predlagati zbornici naj naj odkloni dostavke lordov. Ravnotako je bilo že znano, da je Asquit dobil kraljevo obljubo, da bo v gosposko zbornico, ako se izkaže potreba, imenoval toliko novih lordov, da bo vlada imela večino tudi v gosposki zbornici in da bo zakon o parlamentu tako sprejet, kakor sklene zbornica poslancev. Konservativci so zaradi tega sklenili, napeti vse sile proti vladi. Ko je A s q u i t dobil besedo, so dvignili tak hiup, da človek ni slišal samega sebe. Niti predsednik ni mogel priti do besede iu je odgodil sejo na danes.
100 000 ljudi vsled požara brez strehe.
Carigrad, 25. julija. Uradno se naznanja, da je vsled požarne katastrofe 100.000 ljudi brez strehe, in morajo na prostem prenočevati. Popolnoma uničenih je 9000 hiš. Škoda znaša 40 milijonov frankov. Dosedaj so našteli 40 oseb, ki so postale žrtve plamena; nad 400 policajev je težko ranjenih. Sto oseb je izgubilo vid in 20 jih je znorelo. Policija je dognala, da je ogenj nastal vsled neprevidnosti nekega Perzijca Mehmeda.
Carigrad, 26. julija. Fanatiki smatrajo požar za kazen božjo. Nasprotniki sedanje vlade hočejo nesrečo izrabiti proti Mlado-turkom.
Mednu rodni rudarski kongres.
London, 25. julija. Včeraj se je tu otvoril mednarodni kongres.
Statke.
V eliki Varadin, 26. julija. Sprevodniki iu drugi uslužbenci električne cestne železnice so stopili v stavko, ker je ravnateljstvo odklonilo povišanje plač. Obrat oskrbuje sedaj uradništvo.
Amsterdam, 25. julija. Delavci vzhod-no-indijske družbe so prenehali s stavko in so danes pričeli z delom.
Za tiskovni sklad:
Rus, Grosuplje 50 vin., Rudolfovo 84 v, Rus, Grosuplje 50 v, po sodr. Sitterju nabrano K. F. 2 K, G. F. 1 K 40 v, vesela družba pri „Leonu“ 1 K, sodr. Jurij Brozovič 80 v.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaea založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Izvanredni občni zbor
zadruge »International44 v Trst«
se vrši dne 30. junija 1911 dopoldne ob 10. uri.
Dnevni red:
Posvetovanje in sklepanje o izrednih od-nošajih v zadrugi.
Odbor.
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila — po primernih nizkih cenah. —
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
Tehnični biro in podjetje zgradb
Ingenieur H. UhHr, Ljubljana, Resljeva cesta 26
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan----------- stvena	mnenja,	prevzetja	zgradb -------
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu — se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —
S spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
Miška dražba združenih pivovarn Žalec in laški trg
Telefon Štev. 168.
v Ljnblfasd
Telefon šter. 108.
priperoča sv®}«
izborno pivo v sodcib in stBkle&icah.
 ........   haloga	v	Spodnji	Šiški.	———