p i i I • t ■ t p I » 8 a a a t gotovini STE V. 2. M t S L C N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 45 V L I CJ B L J A N I. DNE«. JANUARJA 1930 Cena W Din za celo leto. Za inozemstvo Wi Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica aH nje prostor <0 Din. Ubaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se poSiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in tnserati Uprovni5t*tt »Domoljuba« » Ljubljani. Kmetijsko zadružništvo« Večkrat smo že poudarjali, kolikega pomena so za naše kmetsko ljudstvo hranilnice in posojilnice. Ob njih se je kmet naučil marsikje varčevanja, dobival je m še dobi posojila po zmerni obrestni meri v svoji domači posojilnici, premnogi, ki so na tem polju sodelovali, so se privadili misli, da morajo kmetje v globoki zaveti skupnosti pomagati drug drugemu. Zato smo klicali in ponavljamo ta klic: Kmetski denar v domače hranilnice. Tam je varen, tam pride spet kmetu v korist Toda ne smemo misliti, da je to že vse kmetsko zadružništvo. Na kratko naj opozorimo na veliki pomen in veliko potrebo, da zraste poleg denarnega tudi mogočno produktivno zadružništvo. Ali je dovolj, da znamo mnogo pridelati? Gotovo se je pri nas v zadnjih desetletjih izvršilo ogromno delo za povzdigo kme-lij_tva. In tudi uspehi se ne dajo tajiti. Ce bi vstali naši očanci iz grobov, bi pač radovedni ogledovali marsikak kmetijski stroj, ki o njem niso sanjali, občudovali, kako se je dvignila naša živin i, kako je narastla mlečna produkcija in koliko več daje zemlja cb umetnih gnojilih. Kmetijski strokovnjaki se na razne načine trudijo, kako bi kmeta naučili najmodernejšega kmetovanja. Toda, ali je to dovolj? Ali ne slišimo neprestano težbe, da se kmetski pridelki ne dajo predati ali pa da nimajo nobene prave cene? Je že res, da se je naš kmet navadil recimo boljšega življenja in torej več porabi; ostane bridka resnica, da nima kmetski pridelek cene, ki bi odgovarjala trudu in delu kmetske roke. Znamo pač danes boljše pridelati, ne znamo pa še boljše prodati. Kmetijski strokovnjaki nas tiče zboljšanja pridelkov, ne nauče n;s pa boljše prodaje. Ali je mogoče tu najti kak izhod? Kmetje v drugih državah so ga iskali in našli v zadružništvu. Cesar ne more posameznik, to jih zmore več. Stara pesem o skupnosti in slogi, je tudi to vprašanje rešila v drugih deželah v veliki meri. Velika skladišča nakupnih in prodajnih kmetskih zadrug pričajo, koliko se je ponekod storilo na tem polju. K skupnimi močmi in z veliko, množino pridelkov se da doseči višja cena, da se izvazati tudi na večjo daljavo in da se stopiti v stike naravnost s kunsumentom v velikih mestih krez posredovalcev. Uvidevnosti? Tudi pri nas je bilo že ustanovljenih več zadrug za skupni nakup in skupno prodajo, toda mnoge od njih so kmetje sami sebi uničili. Kako to? Hoteli so zadrugo izkoristiti in imeti hitro velike dobičke. Dobro blago so skušali sami prodati, slabega naj bi zadruga. Zadrugo so smatrali za nekaj tujega, za nekaj, kar je treba oskubsti in oškodovati v svojo zasebno korist. Takih članov seveda marsikaka zadruga ni mogla prenesti in je — propadla. Take žalostne skušnje mnoge splašijo za zmeraj, da ne upajo več na novo ustanovitev. Ce hočemo torej dvigniti kmetsko produktivno zadružništvo in zadružništvo za skupni nakup in prodajo, je potreba, da ljudje odpro oči in spoznajo svojo resnično korist. Ni dobiček samo to, kar se da naenkr. t otipati, dobiček se pokaže še-le po vztrajnem delu. Tudi se ne sme delati samo zase, ampak za bodočnost, za ctroke in ctrok otroke. Treba je dela tudi za sosede, za druge kmet«. Ce bo vsem boljše, bo tudi tebi boljše Treba je medsebojne ljubezni in požrtvovalnosti, treba je jasnega pogleda, kaj je v korist skupnosti, celcti. Ali je mogoče, da naš kmet uvidi to potrebo? Prepričani smo, da uvidi. Mnoge zadruge že danes glasno pričajo s svojim pro-cvitom, da se da med ljudi zanesti to zavednost. Kjer so ljudje zavednejši, kjer več bero, tam tudi kmetsko zadružništvo bolje napreduje. Res se ne da to doseči naenkrat, ampak je treba poučevanja, razlaganja, treba zgledov. Toda vidimo, da sčasoma gre. Hoteli bi le, da bi šlo hitreje. Zato pa morajo na to delo vsi, ki jim je mar napredek kmeta. Predvsem pa kmetje sami. Beseda o samopomoči velja tudi tukaj. Na novo delo! Rekli smo, da imamo lepo vrsto kmetskih zadrug, ki lepo uspevajo. Imamo mlekarne, ki so v ogromno korist kmetu, imamo živinorejske zadruge, ki morejo pokazati krasne uspehe, imamo dolgo vrsto strojnih zadrug in zadrug za n?kup in prodajo kmetskih pridelkov. Treba je le, da mrežo našega kmetskega zadružništva še izpopolnimo z novimi zadrugami tam, kjer so dani pogoji za uspešno delo. Prvi pogoj pa je, da je nekaj res zavednih kmetov, ki bodo ljubili svojo zadrugo in z njo živeli. Kjer je ta pogoj dan. tam na novo delo. Pojasnila o ustanovitvi dobite pri Zadružni zvezi v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Kjer pa so kmetijske zadruge že ustanovljene, naj se vsak kmet zaveda, da je v njegovo korist. Naj zadrugo podpira, z njo živi in dela. To je pet samopomoči, ki bo kmetu pomagala pri vnočenju kmetskih pridelkov. Radovan Hrastov: Novice Iz Beiprada. Ministra prosvete ter vojske in mornarice sta predpisala uredbo o razpustu dosedanjih telovadnih društev. Ona telovadna društva, ki so stopila v Sokola kraljevine Jugoslavije, so dolžna do 15. januarja 1930 vključno zaključiti vse knjige, ugotoviti stanje blagajne ter sestaviti inventar vse svoje premične in nepremične lastnine, nadalje spise vseh terjatev in vseh obvez z dokazi vred, ki se nanašajo na lastninsko stanje. Vse te stvari bo treba izvršiti — ako ni društvo drugače sklenilo — novodoločenim upravam društev Sokola kraljevine Jugoslavije. Do prevzema dolžnosti po novih upravah bodo stare uprave krajevnih društev delovale naprej pod svojo osebno zakonsko odgovornostjo. Lastnina telovadnih društev, ki ne pristopijo k državnemu Sokolu in so torej ukinjena, pripada svrhi, ki jo predvidena v pravilih dotičnih društev, ako so namreč društva ob razpustu imela se kakšno premoženje. Lastnina društev ostane nedotaknjena. Uradno poročajo: V javnosti se razširjajo govorice, da bodo storjeni ukrepi, s katerimi bo poseženo v lastnino nekih hrvatskih in slovenskih društev. Pri tej priliki so neka društva prodala svojo lastnino pod ceno. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te govorice popolnoma neresnične, ker sploh ni obstojal tak namen in tudi ni nikakega povoda za tako postopanje. Te govorice, se zdi, da razširjajo oni, ki bi hoteli na ta način priti do lastnine teh društev. Za*o se tem potom opozarja, da so te govorice neresnične in izmišljene. NAROČNIKE najvljudneje prosimo, da čimprej poravnajo naročnino za 1. 1930. po položnicah, ki so jih dobili priložene v prvi številki »Domoljuba«. d Kralj Aleksander sv. očetu. Ob petdesetletnici mašništva je poslal Nj. Vel. kralj Aleksander posebno brzojavno častitko. d Dr. Korošec, ki je dalj časa bival v Nemčiji, se je vrnii v Belgrad in zopet prevzel svoje ministrsko delo. d Naše odposlanstvo za Haag. Na meddržavno konferenco v Haag, ki so jo ctvorili b. januarja, je odšlo za našo državo sledeče odposlanstvo: prvi delegat dr. Voja Marin-kovič, minister zunanjih zadev, drugi delegat dr. Gjorgje Gjurič, kraljevski poslanik v Londonu. Izvedenca sta Vladimir Martinac, načelnik ministrstva zunanjih zadev in dr. Radovan Matijašič, ravnatelj urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Tajnika sta Ve-libor Pešič in ICcsfa Pavlovič, uradnika ministrstva zunanjih zadev. d Slovenski misijonarji pozdravljajo. S »svetih« indijskih tal, na katera smo stopili danes, 9. decembra, ob sedmih zjutraj v Bcmbayu — prestolnici zapadne Indije — se v prvi vrsti spominjamo naše drage slovenske domovine. Po dolgem času smo imeli danes zjutraj zopet srečo, da smo prisostvovali sv. maši in prejeli sv. obhajilo, kjer smo v globoki hvaležnosti priporočali Zveličarju zadeve plemenitih dobrotnikov in prijateljev v demovini. Vsem pošiljamo najisirenejše pozdrave in obenem želimo blagoslovljen Božič in Novo leto. Presv. Srcu vdani in hvaležni: Stanko Porieržaj, D. J., Ivan Udovč, D. J., France Drobnič, D. j. d Ljubljanska duhovščina svojemu škofu. Dan pred novim letom se je kot običajno, tudi letos poklonila ljubljanska duhovščina ljubljenemu nadpastirju knezoškofu dr. A. B. Jegliču. Novoletne častitke je izrekel stolni prošt g. prelat Andrej Kalan. Gospod knezoškof se je v daljšem govoru zahvalil za čestitke in priporočal vsem zastopnikom zlasti gorečo molitev, da bi Bog blagoslovil naše delo, naše napore in trpljenje, ki ga tudi v bodoče ne bo manjkalo. d Zagrebška duhovščina je na novega leta dan pod vodstvom škofa Premuša čestitala zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju k novemu letu. V svojem odgovoru je g. nadškof zlasti poudarjal potrebo, da je duhovščina vedno v skladu s škofom in ljudstvom. Duhovščini je nadškof polagal na srce, da naj se v svojem delovanju ravna po zgledu sv. očeta. d V imenu vlade jc ob začetku novega leta pozdravil kralja predsednik vlade general Živkovič. Nj. Vel. kralj je nato imel daljši nagovor, v katerem se je zahvalil vladi za njeno delo. Na koncu jc Nj. Vel. kralj izjavil, da vrača svoje kraljevske čestitke svoji kraljevski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu z željami, da bi premilostljivi Bog V DOM O L J U_B ami i»in .......... n o 11 o a v novem letu naklonil dragemu narodu vse dobro, srečo in blagostanje. d Slovenska je dobila prvo nagrado poštne hranilnice. Poštna hranilnica je lani razpisala 51 nagrad za najboljše sestavke o vprašanju »Zakaj in kako naj varčujemo;'« Sestavke so izgotovile učenke in ucenci četrtega tečaja učiteljiskih šol. Prva nagrada je bila prisojena na predlog šolskih ravnateljev in posebne komisije v prosvetnem ministrstvu učiteljiščnici Erni Cesnik v Mariboru v znesku 500 Din. , d Radičeva hčerka obsojena, la dni se je vršilo v Zagrebu več obravnav preti pristašem bivše Radjčeve stranke, ker so se pregrešili proti zakonu. Radičeva hčerka je bila pogojno obsojena na dva meseca zapora, bivši poslanec Predavec je dobil eno leto ječe, Radičeva vdova je bila oproščena. d Radi delovanja proti koristim države so bili na ukaz državnega sodišča za zaščito države prepeljani v soboto 4. januarja z brzovlakom iz zaporov sodišča v Zagrebu v zapore državnega sodišča za zaščito države v Belgradu sledeči osumljenci: Cvetko Hadžija, Ivan Bernardič, Ivan Prpič, Ivan Štrtak, Ljubomir Krem-zir, Martin Franekič, Anton Štefanac, Pavel Margetič, .lakob Jelašič in dr. Vladimir Maček. Očita se jim, da so v zvezi z nameravanim napadom na vlak, v katerem so se vozili hrvatski odposlanci, ki so se šli poklonit Nj. Vel. kralju v Belgrad. d 100 tisoč dinarjev jc darovala mestna občina Sušak za spomenik kralja Petra v Zagrebu. d 30 milijonov kilogramov tobaka želi nakuoiti v Jugoslaviji neki angleški bančni zavod. d Izvoz grozdja. Preteklo jesen so samo na pestaii Smederevo naložili m milijon kilogramov grozdja v vrednosti 4 milijonen 300 tisoč dinarjev. Grozdje je šlo največ v Avstrijo, na Češkoslovaško, v Nemčijo in na Poljsko. d Za ustanovitev rudarske in gozdarske visoke šole se poteguje Sarajevo. d Zaslužnemu županu priznanje. V nedeljo dne 5. januarja se je vršila v Mostah pri Ljubljani slavnostna občinska seja, pri keteri so izročili diplomo častnega občanstva vzor-županu gosp. Josipu Oražmu. Časti-tamo! d Stara pesem ali zakaj se Zagrebčani jeze. Ministrstvo za finance je odobrilo sklep zagrebške občine, da se zniža trošarina na vino od 1.50 Din na 1 Din na liter. Na likerje in žganje je znižana trošarina na 10 Din na hektolitersko stopnjo, dočim je znašala dosedaj 9 Din na liter za ono žganje, ki se izdeluje v Zagrebu in 15 Din, na ono, ki prihaja od drugod. Trošarine na petrolej, ki je dosedaj znašala 2.50 Din na 100 kg, sedaj ne bo več. Povišana pa je trošarina na mineralne vode in brezalkoholne pijače. Za malo steklenico mineralne vode je povišana trošarina od 5 na 20 par, za veliko steklenico pa od 10 na 30 par. Trgovci pa so cene povišali se bolj. Podražili so malo steklenico za 50 par. veliko pa 1.50 Din. Na brezalkoholne pijače bo znašala trošarina 25 par za steklenico brez ozira na velikost. Zagrebčani se jeze' ker se šc ni pojavil gostilničar, ki bi radi* znižane trošarine pocenil vino, pač ga so vsi podražili brezalkoholne pijače. d Katoliška akcija. Katoličani, zavedajmo se, da jc ena poglavitnih naših verskih dolžnosti: dolžnost do katoliškega tiska. Papeži in škofje ne nehajo tega poudarjati. Ne samo, da imamo sami samo • katoliške liste v družini, temveč v duhu katoliške akcije moramo skrbeti, da pride- f jo tudi v druge hiše. Katoliško mišljenje v vse družine, v celo javnost. To pa absolutno ne gre brez katoliškega tiska. d Zmešnjava nad zmešnjavo nastane v naši upravi, če se položnica, s katero se poravna naročnina, napačni) napiše. Dosedanji naročniki naj redno napišejo na srednji del položnice natančno isti naslov, na katerega prejemajo »Domoljuba Naročniki pa, ki želijo naslov kakorkoli spremeniti, naj pa na zadnji strani položnice nalepijo znamko za 50 par ter napišejo, da so prejemali dosedaj list n. pr. na naslov: Janez Debeljak, Ravno št. 5, p, Jelše, od sedaj naprej pa da naj se pošilja list na naslov France- Debeljak, Ravno št. 5, p. Jelše. Kdor dela drugače, povzroča upravi pogostokrat par ur brezuspešnega iskanja in končno že sebi neprijetnosti, ker ne dobiva lista v redu. Kdor pa položnico pravilno izpolni, je njegova zadeva rešena v nekaj sekundah. d V Hotiču jo zaspal v Gospodu dno 5. januarja tamošnji župnik gospod Franc Pavšič. Naj počiva v miru in Bog mu bodi plačnik! d V Dravljah pri Ljubljani je umrl na Novega leta dan župnik v pokoju in zkto-mašnik gosp. Jožef Laznik. Naj v miru počiva! d Na Savi pri Jesenicah je preminul g. Jožef Krašovec, vpokojeni tovarniški pred-delavec. Bil je dolgo let predsednik k:.tol. delav. prosv. društva. Blag mu spomin! d .V Mariboru je umrl 70 letni posestnik g. Josip Goleč, oče urednika »Slovenskega gospodarja«. Naj v miru počiva! Preostalim pa naše sožalje! d V ptujski bolnici je nmrl g. Franc L'.i-žar, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah. N. v m. p.! d Električni tok je ubil delavca 20 letnega pekovskega pomočnika Antena Stampfla v Mostah pri Ljubljani. d Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne. »Franz-Josei« grenčice do-seči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josei« vode y zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, re.vmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Ker je iz peči padla ditnodvaja|iia cev. V Gračanici pri Tuzli se je v stanovanju bivšega narodnega poslanca dr. Tupanjanina pripetila težka nesreča. V drugem nadstropju sta spali dve deklici, nečakinji dr. Tupanjanina. Služkinja je najprej zakurila peč in odšla v prvo nadstropje. Ko se je crez nekaj časa vrnila, je bila otroška soba polna dima. Ena deklica je bila že mrtva, druga pa je mrla, še predno je prišel zdravnik. Preiska-a je ugotovila, da je iz peči padla cev, tako a dim ni mogel v dimnik, tamveč le v sobo, jer je zadušil oba otroka. d Zadeva g. župnika Dolenca iz Trebeč ega. »Jutro« in »Domovina« sta koncem embra prinesla nctico o g. župniku Jan-Dolencu iz Trebelnega ter namigavala na egovo prisego pred okrajnim sodiščem v okronogu v pravdni zadevi zoper Jožefa leskoviča. Pleskovič je celo ovadil g. župni-Dolenca radi krivega pričevanja. Državno ilstvo v Novem mestu je uvedlo poizved-Zaslišanih je bilo več prič. Postopanje eti g. župniku Dolencu pa je bilo ustav-o, ker se je izkazalo, da ga ne zadene ni-krivda. Radovedni smo, če bosta utro« in »Domovina« popravila krivico, sta jo napravila g. župniku Dolencu. d Stekel pes ga je ugriznil. V Pasteur- i zavod v Osjeku so pripeljali pred dnevi letnega Ilijo Vuksanoviča iz Slavonskega amca. Malega llijo je ugriznil stekel pes. er je bil prepozno izročen v zavod, je bila "ka zdravniška pomoč brezuspešna in je trok umrl v strašnih mukah. Dva njegova rata sta bila pridržana v zavodu, ker ju je ija ugriznil. d Možnar se je razletel. V mrli vasici kocijanu pri Dobu so fantje praznovali s *:eljanjem iz mežnarja odhod starega in pri-od novega leta. Streljali so zvečer ob 6. metski fantje pa seveda niso znali prav rav-ti s smodnikom. Posledice so bile grozno: ožnar se je razletel, trije fantje pa so ob-žali na tleh z razmesarjenimi obrazi. Pone-ečeni fantje so 17 letni Valentin Capuder in '"gov brat 16 letni Jože Capuder, oba sta-ječa v Škocijanu št. 11, ter njun 23 letni ~ed Antan Merkužic, stanujoč v Škocijanu . 12. Ves tri so pripeljali v ljubljansko bol-Snico. d Naenkrat je bil hlev v plamenih. V i pred novim letom se je pripetila pri Pin-evih v Črncih (Slov. krajina) nesreča, ki skoraj postala usodna za sosede. Doma so i samo otroci. Zvečer so se podali s sve-ko v hlev. Biti so morali zelo neprevidni, aj svetiljka se je naenkrat prevrnila in v -nutku je bil hlev v plamenih. Otroci so žali ven in so začeli na ves glas kričati, ar so od vseh strani privreli ljudje skupaj, o so zagledali dim, ki se je vaiil iz hleva, se lotili gašenja. Z vztrajnim delom se jim Poravnale naročnino! je posrečilo ogenj omejiti. Skoda je precej velika in sicer tem bolj, ker živine ni bilo mogoče rešiti. d Ostra kazen za vinjenega šoferja. Sveti-slav Ivkovič, belgrajski šofer, je ob priliki sokolskega izleta v Cupriji v vinjenem stanju vozil neki tuj avto z brzino 80—100 km, pri čemer je vsled svoje neprevidnosti povozil 16 letnega dečka Milana Stcjniča, ki je vsled zadobljenih poškodb umrl. Sodišče je Ivko-viča obsodilo na 1 leto ječe. razen tega na r)000 Din, ki jih mora dati Milanovemu očetu, ;000 Din za spomenik in 3000 Din za ostale stroške. d Ko je šla iskat nevesto svojemu sinu. Kakor poročajo iz Negctina, je te dni pre-■ koračila skupina desetih Bolgarov jugoslo-vansko-bolgarsko mejo blizu vasi šipikov. Finančni stražniki so jih takoj opazili in so pričeli nanje streljati, ker se niso hoteli ustaviti temveč so hoteli pobegniti. Dva moška, od katerih eden je bil ranjen, so finančni stražniki ujeli, med tem ko je bil eden beguncev ustreljen. Ujetnika sta povedala, da sta prišla s svojimi tovariši preko meje, da bi ugrabila hčer kmeta Todorja Kifoviča iz vasi Šipikov za sina kmeta Ilije Despotova iz bolgarske vasi Oroždovca. V mrtvecu so finančni stražniki spoznali ženo Despctova, ki se je sama udeležila ctmičarskega pohoda za svojega sina. Naše obla: ti so o tam tragičnem dogodku obvestile bolgarske mejne straže. d Vol se je obesil. Bilo je takole: Po-seetnik v Lomu nad Tržičem ima nizek hlev. Ob steni je vdelana v strop pre-ej velika luknja. Žival je bila najbrž precej lačna in je začela gledrti, kje bi se dobilo kaj za lačni želodec. Vol se je vzpel s prednjima negama po steni in vtaknil glavo v luknjo. Skozi to luknjo navadno mečejo seno živali v jasli. Ker je imel pa precej veiike roge, ni mogel potegniti glave nazaj. Petem mu je pa na stani spodrsnilo — in vol je obvisel. Ko je čez nekaj časa prišel gospodar in videl obešenega vola, ga je skušal rešiti. Ker ga pa ni mcgel rešiti, mu je z-čel žagati roge. Ko mu je odžagal prvi reg, je bila žival še živa. Ko je pa odžagal drugi rog, je bila pa že mrtva. d Sam si je vzel življenje bivši poslanec bivše radikalne stranke Todor Stoja-novič v svoji hiši v čačaku. Radio. • Vsalt delavnik; 12.30 Reproducirana glasba. 13 časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 22 časovna napoved in poročila. Četrtek, 9. jan.i 18.30 Gozdovi sveta in njihovi proizvodi. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Preno« ljubljanske opere. 22 Koncert radio orkestra, 23 Napoved programa za naslednji dan. Petek, 10. |an.: 18.30 O liberalizmu kot gospodarskem sistemu. 19 Gospodinjska ura: Slovenska žena nositeljica naše kulture. 19.30 Italijanščina. 20 Fleišmpnov večer) Uvodno besedo besedo govori dr, Kozina. Pevske točke izvaja Kozinov kvartet. 21 Koncert radio orkestra. 22 Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 11. ian-i 18.30 Esperanto. 19 Nemščina. 19.30 Delavska ura. 20.30 Pevski kvartet »Glasbene matice«. 21.30 Koncert radio orkestra. 23 Napoved programa za naslednji dan. Nedelja, 12. jan.) 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Kmetijsko predavanje: O pridelovanju lanu, U Dopoldanski koncert. 15 O pomenu kmetskega stanu za Slovenijo. 15.30 Prenos lutkovega gledališča »Gašperček«. 16 Reproducirana glasba. 16.30 Koncert citratkega kluba »Vesna«. 20 Prenos iz Prage: Simfonični koncert. 22 Časovna napoved In poročila. Jazz-band. 23 Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 13. jan.i 18.30 Francoščina. 19 Zdravstvena ura. 19.30 Angleščina. 20 Čajkovski-jev večer — izvaja radio orkester. 22 Napoved programa za naslednji dan. Torek, 14. jan.s 18.30 Reklama kot veda predavanje. 19 Predavanje o morju. 19.30 Ruščina. 20 Schiller: Don Carlos — drama, 22.15 Sprehod po Evropi. 23 Napoved programa za nasl. dan. Sreda, 15. jan.i 18.30.: Otroški kotiček. 19 Podobe slovenske literarne zgodovine — recitacija. 19.30 Francoščina. 20 Kvartet pozavn. 21 Koncert radio orkestra. 22 Napoved programa z* naslednji dan. NAZNANILA. Črnuče. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 12, januarja ob 3 popoldne v društvenem donru dramo »Materinsko srce«. n Slovenjgradec. V nedeljo dna 12. t m. sa bo vršilo ob pol 11 v dvorani okrajne hranilnico velevažno kmetijsko-gospodarsko posvetovanje, ko-Jega namen je poživetl predvsem delovanje tukajšnje kmetijske podružnice. Znano Je, da je Kmetijska družba v smislu novega tostvarnega zakona povsem preustrojena ter je postala njena gospodarska važnost za našega kmeta izredno dalekesež-rio,?a znaSaia, Kmetovalci, ne zamudite prilike, ko so kuje naša gospodarska usoda, posebno usoda obmejnih krajev,"ter se udeležite omenjenega sestanka. na katerem bo lahko vsakdo povedal svoje gospodarsko mnenje in želje! n Vsem čebelarjem in prijateljem debelarstva ter raznim knjižnicam priporočamo, da si naroče strokovni list »Slovenski čebelar«, ki prinaša važne čebelarske sestavke in razprave. Če hočemo umno gojiti naše čebele, potem ne smemo biti brez strokovnega čtiva. Tudi vodstva knjižnic prosimo, da si naroče naš list in s tem pomagajo propagirati za naša prekoristno čebelarstvo. List izhaja mesečno. Velja letno 40 Din. Naroča se pri tajništvu čebelarskega društva v Ljubljani. n Tečaj za mizarsko lužcn e na Bledu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v prvi polovici februarja 1930 na Bledu tečaj za mizarsko luženje. Tečaj bo traja! tri dni. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala najnovejša lužila po najmodernejših Tcceptil). Udeleženci bodo dobili tudi navodila glede nabave lužil in pregled receptov za njih sestavo, V tečaj se sprejmejo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki z daljšo prakso. Prijave s točnim naslovom prijavljenca je poslati najkasneje de 20. januarja 19311 neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podrobna pojasnilu dobe prijavljeni neposredno. n Uradni (lenevi komisarja za agrarne operacije v Mariheru, ki so so doslej vršili vsak prvi četrtek v prostorih mariborskega oblastnega odbora, se bodo po odredbi komisije za agrarne operacije v Ljubljani vršili odslej vsako prvo soboto v v mesecu in če Je ta dan praznik, prihodnjo sobot« Sloan-ov Lfniment odstranjuje bolečine! Rešite se revmatičnih bolečin! Ako želite, da bodo izginile bolečine v mišicah in sklepih, tedaj vzemite takoi Sloan-ov Liniment (mast). Zadostuje že, da se le malo namaže. Mast gre takoj v božo, hladi pri vnetju, odstranjuje kožni srbež, k laičen je in bolečine. Na tisoče liodi ie na ta način odpravilo svojo revmo. Rabite Sloan-ovo mast proti revmatizmu, išijasu, boleMnam v križu, proti boleznim v bokih, bolečinam distorzije in kontuzije ter proti vsera boleznim mišic. Generalno -/nsto slvo MIŠKOVlC & COMP. Beograd - Saraje\ska 70 Dobiva se v vseh lekarnah In drogerijah Stran ZO. D O M O L J U B Stcv. 2. P o DOMOVINI Žalostne in vesele Testi. (Šmartno pri Litiji.) Pokopali smo mlado ženo in vzorno mater Ano Pavše. Zapušča tri otroke. Udeležba ljudstva, zastopstvo druStev z zastavami priča, kako jo bila priljubljena. Bila jo požrtvovalna delavka v naših društvih. Bog ji bodi plačnik 1 — Na občnem zboru Okrajne "kmetsko zveze 15. dec. se je zbralo lepo Število mož, ki so z zanimanjem sledili govoru g. urednika Kremžarja. Kmetje oklenite se svoje stanovske organizacije 1 — Velik vtis je naredila na poslušalce 29. dec. resna drama »Žrtve ljubezni«. — Prosvetno društvo prireja vsak petek zvečer ob sedmih predavanja za moške člane. Porabite zlasti v tem zimskem času to priliko I — Od 12. do 2!) se vrši v Društvenem domu higienska razstava. Vršila se bodo predavanja, na ogled bo nebroj slik, sodeloval bo tudi kino, vse to v utrditev in ohranitev zdravja. Odprto vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Vstop prost. Nihče naj ne zamudi te lepe prilike, ki se mu ne bo mogoče nudila nikdar v življenju. Vabljeni in dobrodošli tudi iz okoliških fara. . . Za katoliški tisk. (Dobova ob Sotli.) Pri nas ni tako, kakor je v drugih večjih ali .iianjših farah. Po navadi je v tari en župnik in tudi en župan. V naši fari pa je 7 županov, torej sede mobčin. Vsled bližine Zagreba tudi različno orijentirano ljudstvo. Kje je pravzaprav Dobova, ne vemo, menda ravno samo hiše okoli tarne cerkve. Zalo je že skrajni čas, da se fara Dobova spremeni tudi v eno občino IJobovo, ki bo štela 2200 duš. Poleg vsega dobrega in slabega pa preglejmo, kaj se stori v naši tari za katoliški tisk. Vseh časopisov je v naši tari dovolj, tudi katoliških, precej pa je tudi šund-romana, ki izhaja iz Zagreba. Proti temu se vodi že dolga borba, a mladina se slabega tiska vedno raje oklepa kakor dobrega. Da pa storimo korak naprej za naš tisk, je dolžnost vs-kega Domoljnbovega naročnika in bravca, da pridobi vsak še vsaj enega, če ne dva nova naročnika Domoljuba. Razširjajte ludi druge katoliške časopise. Ob nedeljah se prodaja sedaj v Dobovi po deseti maši iudi »Slovenec« pred cerkvijo. Segajte in agitirajte prijatelji Domoljuba po njem. Poglejte za 3 Din imate precej zanimivega čtiva in poleg tega vsako nedeljo krasno prilogo »Ilustrirani Slovenec,-, ki ga hranite in ga koncem leta lahko daste vezati v knjigo, ki vam bo vedno v razvedrilo in zabavo. Skušali bomo priobčiti zanimive »like iz naše tare tudi v »Ilustriranega Slovenca-: in v »Novice v slikah-,-, prilogi Domoljuba, tako da ne bomo zaosiajali za drugimi. Dalje je naša sveta dolžnost, da razširimo in ne samo podvojimo, ampak potrojimo število članov Mohorjeve dražbe. Sramotno nizko je število Mohorjanov v naši fari. Vsaka hiša, vsaka družina mora imeti Mohorjeve knjige. Bilanca preteklega lela je slaba. Zato sku- od 10 do 13 v prostorih okrajnega načelnika Maribor. levi breg. Prvi uradni dan bo dne 4 januarja 1930. n Tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za kon-resijonirano stavbno obrte. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi štiritedenski tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesijoni-rane stavbne obrte (stavbenike, zidarske in tesarske mojstre, izvzemši kamnoseke in voc ijakarje). Tečaj se bode vršil v Ljubljani v drugi polovici januarja, odnosno v februarju 1930 in sicer v po- Soldanskih in večernih urah po tri dni v tednu, azen knjigovodstva in kalkulacije, specijelno v stavbni stroki se bo v okviru tega tečaja priredilo še predavanje, ki. naj v teku par predavalnih ur seznani stavbne obrtnike tudi z glavnimi obrtnimi in davčnimi predpisi, predpisi o sklepanju pogodb ter o zavarovanju in zaščiti delavcev. Prijave za udeležbo s točnim naslovom prljavljenca je poslati najkasneje do 20. januarja 1930 neposredno Zbornici za trgovino, obrt io industrijo v Ljubljani. Sprejmejo se v tečaj po razpoložljivosti prostora poleg stavbnih obrtnikov tndi pomočniki, ki so dovršili najmanj štiri lela prakse. Podrobnejše obve. Ktilo glede z-tčetka tečaja, glede učilnine itd., bodo zbornica poslala prijavljenim neposredno šajmo zboljšati v tekočem 1 etu. Vzemimo to na dnevni red vsi naročniki Domoljubov! in ti naročite vsem katoliškim možem, ženam, fantom in de-kletam, dekletam posebno v Marijini družbi, da razvijejo agitacijo za katoliški tisk, da pridobite obilo novih naročnikov Domoljubu, ki je najbolj razširjen tednik v Sloveniji, da pridno segate in podpirate prodajo najboljšega slovenskega dnevnika »Slovenec«, da sestavite mogočno armado Mo-horjanov. Ne glejte in ne poslušajte pikrih in neslanih opazk nasprotnikov katoliškega tiska in nasprotnikov vere in cerkve. Časopisje pri nas. (Št. Peter pri Novem mestu.) Dasi se baš v času okrog Novega leta mnogo piše o časopisju in o naročanju dobrih listov, vseeno mislim, da ne bo odveč, če še v naši župniji zve javnost, kakšni smo v tem oziru. »Domoljub« ima še dokaj častno število naročnikov. V preteklem letu je imel redno dopise iz našega kraja in čo se število naročnikov pomnoži, bo dopisnik skrbel za redna poročila tudi med novicami. Kav se pa tiče dnevnika »Slovenec«, smo pa že tako na malem, da je naravnost žalostno, imamo precej bogatih hiš v župniji, zganite se. Če bo vsaj deset naročnikov, bo imel »Slovenec« redne dopise tudi od nas. Saj se po številu dobrih listov presoja omika in dandanes tudi že vernost dotičnega kraja. Torej ne bodimo zadnji! Nabožnih listov imamo tudi precej. — Zadnjič je dopisnik hvalil dekleta, kako si pridno izposojajo knjige in jih stavi fantom za zgled. Naj povem, da si tudi fantje knjige pridno izposojajo in še to, da so fantje naročili 16 »Mladosti«, dekleta pa le 7 »Vigredi«. Torej dekleta, le pridne bodite .. .1 — Koncem januarja priredi »Prosvetno društvo« igro »Domen«. Pa pridite pogledat! Kiaopredstava. (Slovenjgradec.) V tukajšnjem kinu Rdečega križa so bo predvajal prihodnjo nedeljo dne 12. januarja film Sve-tovaclavski dnevi Orlovstva v Pragi«. Film se bo predvajal ob pol desetih dopoldne in ob šlirih popoldne. Pojasnjeval bode film eden izmed udeležencev izleta v Prago. Po potrebi se bo film predvajal tudi ob pol dveh popoldne. Predvajanje bo trajalo dve uri in se vrši.tak čas, da se ga z ozi-rom na prihod in odhod z vlakom lahko udeleži bližnja in daljša okolica. Življenje in smrt. (Mošnje—Brezje.) V letu 1929. je duhovnik lu rekel osemnajst-krat: »Krstim te,« — in bilo nas je 18 kristjanov več. Šestindvajsetkrat je dejal: »Vzemi zemlja,« in je vzela. Imela je dobiček, a mi zgubo. »Zve-žem vai;u,c je rekel 256 krat, in pozvana se nista v nobenem slučaju branila; tako je postalo 256 dvojic na novo zvezanih. Umrl je mož... (Studenec pri Krškem.) Dne 29. decembra je umrl nagle smrti tukajšnji ugledni posestnik, dolgolelni občinski odbornik, cerkveni ključar in Član krajevnega šolskega odbora g. Janez I.ipar. Mož poštenjak, kremeni-tega značija, je bil splošno znan, priljubljen in velik dobrotnik revežev. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva, med njim občinslri odbor z županom na čelu in Izobraževalno društvo s 60 člani. Cerkveni pevski zbor mu je zapel v slovo dve žalostinki, na kar se je v iskrenih besedah poslovil od pokojnika g. Franc Šlojs, trgovec na Studencu. Vsemogočni plača blagemu pokojniku vsa njegova dela. Rodbin globoko sožalje. — Faran. Poročiti se želi mlad krojač 7. gospodično, ki bi imela malo pose-«tvo za 2 govedi. Fant neomadeievane preteklosti, v najlepši mladosti, želi znanja z gospodično v starosti od 22 do 32 let. Resne ponudbe s sliko, bi se vrne, naj se pošljejo upravi »Domoljuba« pod iifro »Mlad fant«. PO SVETI) Katoliška cerkev. s Razno. V zadnjih desetih mesecih je dospelo v Rim 439 romarskih vlakov, od teh 295 iz Italije. — Dosedanji papežev državni tajnik kardinal Gaspari je vsled starosti odstopil. Na njegovo mesto pride nedavno imenovani kardinal Pacelli. Ta jo bil 11 let nuncij v Nemčiji, najprej v Miin-chenu, kjer je vodil dela za konkordat in je bil leta 1924. z Bavarsko tudi sklenjen. Nato je bil za nuncija v Berlinu in tudi tu se mu je posrečilo, da je Prusija sklenila sporazum s sveto stolico. — Na običajni letni konferenci katoliških ameriških škofov je bilo letos: 40 škofov, dva nadškofa in dva kardinala.. — Papež je podaljšal praznovanje svojega mašniškega jubileja do konca junija 1930. Italija. s Svoboda v najbolj kulturni državi. V smislu zakona cd 9. maja 1929 bo davek na tuje napise ali na napise, ki vsebujejo kakšno tujko, od 1. januarja 1930 dalje ne več štirikrat, temveč petkrat večji kakor davek na druge napise. Davek mora znašati najmnaj 150 lir (prej 100). Tržaška občina poziva obrtnike, da pred 1. januarjem odstranijo tuje napise in o tem obvestijo mestni davčni urad. s Razno. Na božični dan je pogorela na Trentinskem vsa vas Sv. Jurij. — Italijanska trgovska banka bo posodila Madja-rom 300 milijonov dinarjev po nizki obrestni meri. — S kraljevskim odlokom je dovoljena goriški pokrajini posebna zastava. — V Gornji Bramči je umrl 67 letni Franc Čehovin. — V Sv. Tomažu pri Ajdovščini je preminul dolgoletni župan g. Franc Bratina. — V Idriji so pokopali 85-letnega jetniškega paznika v p. Ignacija Ravniharja. — Oljke bodo smeli sekati odslej samo z oblastnim dovoljenjem. — Goriški župan Jurij Bombič je dal po 750 Din šestindvajseterim družinskim očetom, ki že imajo po 4 otroke, pa so v zadnjih mesecih še enega dobili. (V Sloveniji pa marsikdo ravno številčne družine preganja.) — Te dni je bil razpisan natečaj za dijake zadnjega gimnazijskega razreda, ki naj spišejo nalogo »Poljedelski nauki Vir-gila in kmetijska politika fašizma«. Nalogo je dal vladni načelnik Mussolini. Šolar, ki jo bo najboljše spisal, dobi v plačilo prosto vožnjo po Italiji. — V Ricmanjih je preminul 29 letni Mirko Berdon. — V Na-brežini je umrl 75 letni posestnik Kolar Anion. — Na Razdrtem je odšla na drugi svet 57 letna soproga veleposestnika Si-mončiča. — Pri posestniku Matevžu Rov-tarju v Štomažu je vse pogorelo, rešili so si le golo življenje. — V Postojni je umri 2. januarja tatnožnji kaplan g. Božidar Go-ljevšek, star komaj 28 let. Naj v miru počival Nemčija. s V znamenju sprave. Za božične praznike je dospelo v Berlin močno odposlanstvo francoskih katoliških političnih osebnosti. Francoze je vodil Frunc Maršal, bivši ministrski predsednik in ugleden mož v finančnih krogih. Namen francoskega obiska v Nemčiji je bil ustvariti prisrčne vezi med vodilnimi katoliškimi možmi obeli držav. Ti osebni stiki bodo gotovo podrli tisto medsebojno nezaupanjfe, ki ga sicer ustvarjajo francoski in nemški na-rodnjakarski krogi. Kusiia. s Proti križu. Sovjetska Rusija se pod pritiskom boljševikov pripravlja na novo borbo proti veri. Osrednji odbor komuni-stične sovjetske stranke je sprejel predlog, naj se en cel mesec posveti najostrejši propagandi proti veri. Sklenili so zabra-niti zidanje novih cerkva in templjev. Za božič so zaprli vse cerkve. Kot odgovor na to novo gonjo se je začelo na Angleškem v krogih konservativne stranke gibanje za »križarsko vojno proti boljševikom;-. Namen novodobnih križarjev je, naj se moskovska vlada z mednarodnimi političnimi sredstvi prisili, da spoštuje svobodo verskega prepričanja. Svoboda vere in Cerkve se ne omejuje samo z zapiranjem hramov božjih, temveč tudi na druge, manj jasne in očividne načine. Angleške konservativce čaka v tem pogledu še mnogo dela, pa ne le v Rusiji. s Novi načrti brezbožnikov. Sedaj so začeli ruski boljševiki tudi boj proti cerkvenim zvonovom. Pravijo, da pritrkavanje zvonov daje povod protirevoluclonar-nim uporom proti odredbam sovjetskih oblasti. Zvonovi, da delujejo sovražno delavskemu razredu, ko njihovo zvonenje že navsezgodaj moti delavčevo spanje itd. Boljševiki so izračunali, da bi pridobili, ako zasežejo cerkvene zvonove v Rusiji, 330.000 ton rude v vrednosti 80 milijonov rubljev. — Boljševiki pozabljajo, da je bila usoda Avstrije in Nemčije na bojnem polju kaj kmalu zapečatena, ko so morali zvonovi iz cerkvenih stolpov. s Kakšen bo boljševiški koledar. Odbor državne gospodarske komisije, ki ima preiskati razne predloge o spremembi koledarja, je pregledal več kot sto načrtov in prišel do zaključka, da je najbolje, če se prilagodi gregorijanski koledar sedanjim sovjetskim razmeram. Koledar naj bi se preuredil takole: Koledarsko leto se prične z oktobersko revolucijo (ko so Oriiiinsha prafiha za leto 1930 ■e dobiva povsod i■ ceno DIh 5-- NaiccneiSi Ijniasfci koledar boljševiki zavladali Rusiji) in bi se koledarsko leto pričelo 1. novembra. Čas od 1. novembra 1929 do 1. novembra 1930 bi bilo leto trinajst (po revoluciji), ista doba v lotu 1930/31 leto štirinajst itd. Leto bi imelo še nadalje 365, odnosno 366 dni, in sicer 360 delovnih dni in 5 revolucijsldh praznikov. Na teli »praznikih« bi počivalo prav vse delo, brez ozira na druge dneve miru, ki jih ima ruski delavec sedaj vsak peti dan. Delovno leto se bo delilo v štiri četrtletja po 90 dni, vsako četrtletje v tri mesece, vsak mesec v 30 dni. Mesec februar dobi dva nova dneva, ki se vzameta januarju in marcu. Revolucijski praZtaiki padejo na 31. dan v mesecu. Število mesecev ostane neizpremenjeno, prav tako tudi imena meeecev. Vsak mesec se deli v trikrat po deset dni ali v 6 tednov po 5 dni. Avstrija. s Zgodovinsko leto 1929. Bivši angleški zunanji minister Lloyd Oeorge je priobčil za božič v dunajskem dnevniku »Neue Freie Presse« uvodnik, v katerem navaja sledeče važno politični degodke preteklega leta: Umik zveznih čet iz nemškega Porenja, pristop Amerike k mednarodnemu razsodišču, začetek gibanja za Zvezne države Evrope, spravo med Cerkvijo in Italijo, mirovno politiko Nemčije tudi po smrti Stresemanna in ameriško-angleško prizadevanje za razorožitev. Anglila, s Strašen požar med otroško predstavo. V škotskem industrijskem mestu Pais-ley je bila popoldne kino-predstava za otroke, med katero je nastal ogenj. Ko so otroci opazili, da šviga plamen iz kinematografske shrambice, je nastala strašna zmeda. V par minutah so plameni zajeli ves kino. Mnogo otrok se je zadušilo in mnogo jih je bilo pohojenih, ki so v obupu iskali izhode. Doslej je ugotovljenih 59 smrtnih žrtev. ŠpanS|a. s General Primo de Hi vera. Uradna cenzura je pričela dovoljevati svobodnejšo pisavo časopisja in tako so izšle v španskih listih razne kritike sedanjega generalskega režima. Zelo značilen članek za presojo položaja o španski notranji politiki ie objavil katoliški list >E1 Debate«, ki v glavnem pravi: »Dokler je bila diktatura nujna in potrebna, je moral ostati Primo do Rivera (sedanji predsednik vlade) na čelu vlade. Ni pa Primo do Rivera mož, ki bi bil pripraven za pogajanja. Ima sicer celo vrsto dobrih lastnosti, na drugi strani pa ni prezreti velikih vrzeli v njegovem političnem pojmovanju. Njegove odredbe se bolj odlikujejo po odkritosrčnosti,-ko po uvidevnosti. General Primo de Rivera se moti, če misli, da ne more odstopiti, dokler ni izvedel spremembe ustave ali dokler ni organiziral novo politično stranko. Vse kaže, da ni to njegovo poslanstvo. Dal Bog, da bi Primo de Rivera še to razumel.« Franci a. 36 milijard za obrambo domovine. V teku leta 1930 bodo zgradili Francozi eno 10 tisočtonsko križarko, 6 torpedolovcev in 7 podmornic. Za teh 14 novih ladij hočejo potrošiti 1324 milijonov frankov. Francoski parlament je nadalje dovolil 3.300 milijonov za utrdbe na neniško-francoski meji in za brambo proti zrakoplovom. Za slučaj novega spopada z Nemčijo, delajo Francozi sedaj utrdbe v gozdovih, na gorskih vrhovih, ob rekah, in zidajo tudi jezove, da bi prea prodirajočimi Nemci postavili deželo pod vodo. Celokupni stroški za vojaške namene Francije pa znašajo letos več kot 36 milijard dinarjev. Amerik«. s Učitelji spadajo v delovni razred. Sodnik W. E. Carroll v Butte Mont. je v neki sodnijski razpravi odločil, da se izraz »delavec«: ne nanaša samo na tiste, ki opravljajo telesna dela, ampak tudi na tiste, ki delajo z umom in se s tem preživljajo. Do te razprave je prišlo, ko je neki učitelj vložil tožbo za plačo, in sicer na podlagi državnega zakona o zaščiti plač delavcev. — To je prvi podobni sodnijski odlok v državi Montani, in najbrž tudi v Združenih državah Amerike. Drobne nov cc. Poslanec Lopez je ustrelil bivšega ministra Filho v parlamentu v Braziliji. 25.000 brezposelnih je dospelo v dveh tednih v Avstrijo. Ali ste že naročili? Glasnik presv. Srca Jezusovega glasilo pobožnosti Srca Jezusovega, Apostol-stva molitve, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, Apostolstva mož in fantov, duhovnih vaj in jugoslovanskih misijonov D. J. v Indiji. Posebno pozornost posvečuje notranjemu življenju. Vsako številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan za vse stanove. Januarska številka ima ie umetniško prilogo in koledar. Naroča se pri Upravi »Glasnika«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Celoletna naročnina samo 15 Din (7 lir, 3 šil., pol dol.). — Vsaka Src« Jezusovemu posvečena družina iinej Glasnik! 886 šol « madjarskim učnim jezikom Je na čehoslovaškem. Ob alžirsko-airiški obali se je ponesrečila francoska križarka »Edgar Quinet«. Mcštvo so rešili. 30 milijonov mark jo poneveril angleški finančnik Francis Lorang. So ga že ujeli v Parizu. Hipno zblazneli mesar Jakob na Češkem je na izprehodu do smrti pobil ženo in svoje tri otroke. čičerin se je vrnil iz Nemčije v Moskvo. Na Japonskem smejo plesati samo polnoletni mladeniči in mladenke. Ostavko je podala egiptovska vlada. Nahas paša je že sestavil novo. Pri atieriškem Les Angelesu sta trčili v zraku dve letali in padli v morje. 10 oseb ubitih. 114.251 čebelarjev z 632.325 panji čebel je v Italiji. Do 15. leta bodo hodili v ljudsko šolo otroci poslej na Angleškem. Od 15.423 občin na Češkem ima 5697 električno razsvetljavo. Albanski kralj Zogu je obolel na za-strupljenju po nikotinu. 8,603.922 prebivalcev ima Ogrska. 78 tisoč več ket leta 1927. V Tomsku v Sibiriji je že 51 stopinj mraza. Haašfca konferenca. V Haagu na Nizozemskem so se 2. januarja zbrali zastopniki raznih držav, da se posvetujejo o končni ureditvi raznih vprašanj, ki so v tesni zvezi tudi s svetovnim mirom. V Haagu so sedaj odposlanci držav, ki so na sestanek v a b i 1 e, to so Anglija, Belgija, Francija, Italija, Japonska in Nemčija ter zastopniki držav, ki so bile na konferenco v svrho raznih vprašanj povabljene, to so Jugoslavija, Cehoslovaška, Poljska, Romunija, Grška in Portugalska. Prvi trd oreh, ki ga ima premleli haaška konferenca, je takozvani nemško-aineriški dogovor, po katerem bo Nemčija plačevala Ameriki svoje vojne obveznosti naravnost in ne preko takozvane reparacijske banke, kakor so sklenile druge velesile. Vendar up;-jo diplomati pri tozadevnih sedanjih pogajanjih na uspeh, ki bo zajamčil sodelovanje ameriškega zasebnega kapitala pri re-paracijski banki. Drugi trd oreh je takozvani Youngov načrt, to je načrt koliko in v katerem času ima plačati Nemčija drugim državam vojne odškodnine. Ker so »Youngovim načrtom« zelo prizadete zlasti države Male antante ter Grška In Poljska, se te nič kaj preveč ne zavzemajo za podpis omenjenega načrta in bo treba od velesil precejšnje popustljivosti in dokaj pritiska, da Bodo Youngov načrt podpisale vse prizadete države, ker sicer ne more stopiti v veljavo. Tretji trd oreh je ta, da se Bolgarija m zlasti Madžarska branita plačati določeno jima vojno odškodnino. Bolgarijo so v zadnjem času menda že nekaj pregovorili, dočim Madžarska trdovratno vztraja pri svojem odporu, ker čuti, da ima zlasti pri Italiji za-slombo. Nazadnje pa tudi Francija Nemčiji še vedno prav ne zaupa. Francija dvomi, da bo 61 Nemčija res vs* to tekom let p1ača'r, kar obljublja in z liteva zi to gotovo jamstvo. Prvi dnevi haaške konference so potekali največ v važnih osebnih medsebojnih razgovorih. Do odločitev že ni prišlo. Večina diplomatov men'., da pojde vse po sreči. Beg daj!______ MaSo pokramlfa mo. 6. Na zatožni klopi. Ta bo pa huda! Ampak ni drugače Tudi to moramo prenesti. Poslušajte, ljudje božji! »Veliko zlo je res pijančevanje. A da bi bilo pa to poglavitni greh pokvarjenosti, pa ni resnica. Mnogo jih je, ki niso pijanci, ki ne bero slabih časopisov, ki bero le »Domoljuba« ali »Slovenca«, pa so vendar pokvarjeni.« Ne misli, dragi prijatelj, da smo bili* jezni, ko smo brali to obdolžitev. Ne, ne. Malo namuznili smo se, to je bilo vse. Ko bi bili hudobni, bi povedali da je ,mel celo Jezus Kristus med dvanajsterimi enega, ki mu je bilo ime Juda Iškarjct. In ta mož je bil zelo zelo pokvarjen. Ali bomo .ato obsojali Kristusa. In vemo za mnego družin, ki imajo dobre otroke, oče in nu.fi izvrstna, eden med otroci — lahko tudi dva — je pa docela pokvarjen. Ali bomo zato obsojali starše? Pomislimo malo na čase, ki so minuli, na svetovno vojsko. Takrat so se vračali Le počakaj, hudobnež, ničesar ne bo v tvojih cokliah, če me boš tako vlekel, da se premoči moja peta!« Janik ne posluša teh groženj: sedaj je prepozno, Božič je tu! še bolj močno vleče teto za roko. :»Moj Bog, pusti me no! Šibo boš našel prislonjeno v coklje, veliko šibo!« Janik pa ne spusti njene roke. Misli si: » Morda prihodnje leto, toda do takrat bo to že pozabljeno... danes zvečer pa gotovo ne.« Dekle in njen zaročenec hitro stopata naprej. Ne govorita nič, srečna ste, da smeta korakati drug poleg drugega. Mislita na dom, kjer ju čaka topla soba in vesela večerja. Oče nosi za njima triletno Ivanko. Čeprav je že pozno, vendar ne spi. Na širokih 3 V Bretaniji namreč prinaša Jozušček otrokom darila v coklje, ki mu jih v ta namen nastavijo prod ognjišče. in toplih prsfh prijetno počiva in misli na krasno jaslice, ki jih je videla v cerkvi, okrašene s svečami in zelenjem, čudno se ji zdi, kako velike korake dela oče. Za njima stopata pod tretjim dežnikom Marjetica, dekletce desetih let in Marija, najstarejša v rodbini, koje zaročenec je na morju. Vsi pospešijo korake, ko zapazijo v daljavi razsvetljena okna domače hiše. Doma že čakajo^ na njih vrnitev. V ognjišču gore velika polena, največja vsega leta, ki so jih shranili za Božič... Svetal in vesel plamen jih liže, les poka in prasketa in prijeten duh po gozdu se razprostira po hiši. »Bogoljub« najlepši slovenski nabožni list s slikami v ba-krotisku. NasloV: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Na ražnju se peče tolsta gos, v ponvi pa krvave klobase, podobne črnim spavajočim kačam. V loncu, ki je obešen nad ognjem, mrmra juha, kot bi predla mačka. Poleg ognjišča sedi stari oče in čita iz molitvenika. Prestar je, da bi mogel v takšni noči na prosto, toda oblekel je svoje nedeljsko oblačilo, da spodobno počasti Onega, ki se je rodil. Miza je pripravljena. Janezova žena s« ponovno prepriča, da ničesar ne manjka za pojedino. Z zadovoljnostjo duha prijetni vonj juhe, krvavic, gosi in kadečega se ja-bolčnika. Po temni cesti se bliža družina. Pes, mm Aeroplon tekmuje tekmici. Aeroplan kot prometno sredstvo v 7,e- Laremshi učitelj Roman. i^pi nji up* *fli» 4P UM H Povest se godi v Loreni, francoski pokrajini ob Renu, ki so jo lela 1870. vzeli Nemci Francozom, po svetovni vojni pa so jo morali zopet vrniti. V Loreni ljudstvo sicer govori nemško, bilo pa je vedno francoskega duha. Obenem .je globoko verno. V Loreni dela mnogo nr.žih ljudi po rudnikih in tovarnah. — Glavne osebe v romanu so učitelj Jakob Ballus, njegova duševno bolna žena Marija, hči Orana, ter oba Jakobova brata: posestnik Leon in duhovn.li Gerard Baltus, vsi po Jeziku Nemci, a po mišljenju vneti Francozi kot skoro vsi Alzačani in Lorenci že od nekdij, tudi od leta 1870. do 1918., ko so bili pod neinško oblastjo. V onem delu lorenske dežele, kjer nemški govore, stoji tik meje ob gozdnem parobku velika kmetija. Glavno pročelje ji gleda proti Franciji. Ker stoji na bolmu, se odtod jako daleč vidijo pokrajine, za katere so se toliko vojskovali. In če gremo proti vzhodu samo kakih tri sto metrov nazaj — mimo sadovnjakov, visokega drevja, praprotišč in po nekod tudi krompirišč — pridemo v šumo, ki leži ob reki Sari. Tej skupini poslopij pravijo Hornja, kjer ista družina najmanj že štiri rodove — kdo ve za ostale? — orje globoko zemljo po ravninah, kosi po seno-žetih na pobočjih in pobira raztreseno sadje, ki ga gozdovi branijo mrzlih vzhodnih vetrov., Hornja? Ime je dobila v tistih časih, ko so v Loreni, kjer so nrebivali Galci in gospodovali Rimljani, govorili la- tinski: horreum, žitnica. In koliko je Hornj v njeni okolici! Samo v ozemlju mesta Metza najmanj sedemkrat naletimo na tako ime. Najbližja sosednja kmetija, ki se pa odtod ne vidi, ker je vmes višavje, dolina in zopet višavje, se imenuje Paleževlna. Na prvi pogled je Hornji nekoliko podobna. Stoji na mestu neznane, za zmeraj opuščene kmetije, ki je pogc.ela leta 1635., ko so Švedi v številnih tolpah pustošili po Loreni. Hornja stoji na trdnem gričku in čuva pokrajino. Cesta iz Karlinga v Sarlui se vije ob meji in gre za no in nekoliko nad njo; tukaj se cepijo gozdne črte in vodijo v Nemčijo. Hornja stoii na samoti. Trdna je in obljudena. Škoda, da je njen gospodar brez otrok. V rodovitni Loreni ima na posestvu Baltusov to ime samo on, ki so mil kot najstarejšemu sinu izročili kmetijo in Je še jako m'ad postal gospodar. Žena, dvajsetletna kra-sotica, mu je na porodu z otrokom vred umrla. Druge ženske bi se mu bile rade prikimile in kfer je bil bogat, so precej dolgo govorili, da se znova oženi zdaj s to, zdaj z ouo. Marsikatera bi bila rada gospodinjila na Hornji, on pa ni maral. Zdaj se je postaral. Vso svetovno vojno je prebil na svoji Hornji, kjer je z negodnimi, ali različno pohabljenimi ljudmi, ki jih niso marali v nemško armado, tako delal, kakor bi mu bilo trideset let, a mu jih bo pravkar šestdeset. Največ mu je po-majrala Glosinda, stara, tiha in vdana ženska z jasnimi očmi, a vedno otožna kakor toliko Lorenk, ki so preživele obe vojni in jih niti zmaga ni mogla utolažiti. Na veliki četrtek, dne 17. aprila leta 1924., ga vidimo v veliki sobi na domu. Proti večeru je prišel domov bolj zgodaj ko po navadi. Bilo je še nekoliko dne in se je še precej videlo delati na polju. Na 6* Stran 24 D O M O L JU B Štev. 2. ki leži pod mizo, jo je že začul, miga z repom, vstane, hiti k vratom in veselo laja. Slednjič so tu. Mati odpre vrata in tu se vsuje glasna, razposajena, a vsa premočena družina v kuhinjo. Pes divje laja in skače od veselja. Ženske otresajo težke, premočene plašče. Nečimeroo si popravlja Jela bole trakove svoje peče, ld k sreči ni skoraj nič premočena. • Najbolj srečni izmed vseh so pa otroci. Janik stoji nepremičen od začudenja pred lesenim konjem ca kolesih in trobento. Gotovo je bil to prinesel arhangol v srebrnem oklepu. Mala Ivanka pa si stiska na prsi smehljajočo se punčko. Marjetica se za svojo ne briga dosti, vse bolj ji ugnia ogrlica iz barvanih biserov. "Stari oče je odložil nu kolena sveto knjigo in opazuje veselje mladine, ki je postala vprav razposajena. V mislih se starec sprašuje, da-li bodo prihodnje leto njegove oči še gledale otroke. Zato jih sedaj odpre na široko, da tem bolje vidi nedolžno srečo. Tudi on je srečen... Janez obeša pred ognjem premočena oblačila. Nenadoma se obrne in pogleda svojo ženo: j Nekdo je potrkal...« »Misliš? Nikogar ne pričakujemo,.. Že zdavnaj je polnoč proč in pri takšnem vremenu...« Janez jo prekine: »Poslušaj!« Hitri udarci zadevajo vrata. Vsa družina se obrne. Tu se začuje proseče kričanje, da jih kar zagrabi groza: »Na pomoč! na pomočk Miroljubna družina so strese od strahu... Kaj je mogoče, da tudi v tej blaženi noči ljudje trpijo? Nihče si ne upa ganiti se, vsi se obotavljajo, odriniti težki zapah. Jela se v strahu stiska k svojemu zaročencu. . ,. Nenadoma se prikaže pri oknu ženski obraz z razmršenimi lusiui in očmi, nabreklimi od solz. Us!a so vsa modra od mraza in komaj še govore! »Usmiljenje... moj otrok umira!« Preplašeno se stiskajo trije otroci v kotu za ognjiščem k staremu očetu. Svoje igrače stiskajo v rokah in si ne upajo gledati ženske, ki hoče vstopiti v hišo. Ne razumejo, kaj hoče, in strah jih je. Podobna je čarovnicam, s katerimi jih včasih strašijo, kadar niso pridni. Stari oče se je prvi pomiril. Med tem ko ženske no morejo odtrgati svojega pogleda od bolestnega obraza te žalostne matere, reče s trdim glasom: »Ana je, dekla, ki smo jo predlanskim spodili...« Zunaj pa nesrečniea še vedno prosi: »Odprite, prosim vas!... Hočem vam povedati...« V vetru vihrajo njeni premočeni lasje, in zobje ji šklepetajo... Še enkrat prosi: »Usmiljenje, moja mala Mira bo umrla!« Janezova žena je pogledala starega očeta! Kaj se bo zgodilo?« Njegov pogled pa ni izražal sočutja. Polglasno je dejal: »Njena Mira! Njen otrok in otrok malopridneža cigana, enega tistih klatežev, ki pohajkujejo po cestah ... Možak je Izginil in sedaj Bog ve, kako ta ženska živi.« Skozi okno se je pa znova čul obupni klic: »Na pomoč! — moj otrok umira.« Mlada mati je edina od vse družine razumela nesrečo te revice. Znova je obrnila svoj pogled na starega očeta, vprašujoč ta obraz, v katerega je vklesal brazde morski veter in dolgo delovno življenje. Ded odpre sv. pismo, ki mu leži na kolenih. Njegovo lice starega kmeta, zvestega tradiciji časti in poštenosti, se skloni nad sv. besede, a ostane nepremično. Njegova ozke ustnice se ne ganejo. Toda s koščenim prstom podčrta stavek, ki ga k njemu sklonjene ženske čitajo. — In Gospod je dejal: Pravično je, da se krivoi kaznujejo! — Vsi so razumeli... Nihče si ne upa spomniti deda, da je bil Jezus dvignil Magdaleno, ki mu je bila padla k nogam. Medtem ko je stari Bretonec zaprl knjigo in vrgel na ženske pogled, ki ni bil poznal miline odpuščanja, je njegov sin odprl vrata, da nažene žensko. Nesrečniea se vlači po kolenih po blatu in bleščečih se mlakah. »Proč, če ne, spustim psa nate!« Živa! renči, kaže zobe in je pripravljena popasti nesrečnico na prvi znak s\ u-jega gospodarja. Vta blatna se dvigne in se omahovaje odstrani. Hiti od bolesti in ni v stanu klicati. Beži v viharno noč, stresa jo groza in vročina. Njena koča je še zelo daleč. Izgubi se na skalnem potu, pošastno se dvigajo pečine na vse strani in nikdar se ji niso bile zdele tako strašne. nebu nad Francijo se skozi oba okna vidijo veliki okrogli oblaki, ki žarijo v zahajajočem solncu, ki jih obseva od spodaj. Zunaj je silno mrzlo. Glosinda se suče pred ognjiščem, popravljajoč ogorke in posnemajoč lonec, kjer kuha različno sočivje. Leon Baltus sedi pred ognjem na nizkem stolu; nagnil se je naprej in si roke greje na ognju. Kolena so mu sključena in obilno, zleknjeno, čokato telo mu je Videti večje, nego je v resnici. Ramena so mu široka, glava okrogla z obilnimi sivimi, gladko ostriženimi lasmi. Obraz je obrit, poteze debele, oči rumene in obrni ravne. Mlajši brat, ki mu sedi tik ob levici, mu je nekoč rekel: »Leon, podoben si staremu Latincu m ne pravijo ti zaman: ,Rimljan'.« Jakob Baltus, šest let mlajši in opravljen na pol po meščansko, sedi na koncu črešnjeve klopi, ki jo je primaknil k ognjišču. Nogi sta mu navzkriž in hrbet zravnan. JCer je suhljat in visoko zrasel, ima •vojaški izraz onih velikih Lorencev, ki služijo pri konjenici. Plavi lasje so mu na temenu že redki, ob straneh pa gosti in bujni. Še bolj plavi so mu brki. Gub ima več ko njegov starejši brat; oči so mu sinje in živahne. Močne ustnice so preveč povešene in ob licih padajoči galski brki komaj na pol zakrivajo to napako. Kakor brat Leon tudi Jakob Baltus ni bil v nemški armadi zoper Francijo. Rešil ga je njegov poklic: v letu 1914. je bil učitelj na ljudski šoli na Križu. Pogovor, ki ga je pred kako uro začel s svojim bratom, je že pojemal. Povedala sta si bržkone vse, kar jima je bilo na srcu. Zdaj se je ozrl na brata Leona, ki ste ni ganil in ga je ista misel nadlegovala, zdaj na nepremično iu molčečo hčerko tam v senci, kjer je visoka in vitka stala pokonci. S prsmi se je naslonila na zid in se s čelom dotikala šip visokega okna. Dali so ji nalogo, ali bolje, sama si je dala nalogo, od katere ne odstopi, čaka nekoga, ki se mora pojaviti v megli, ki že lega na dvorišče in na pobočje. Svetloba ne prihaja več od zunaj na njen obraz, samo plameni iz svotiljke in od ognjišča ji mečejo zlate pramene na sinje lase, ki jih Orana po stari šegi nosi v kitah. Če bi kdo šel mimo in skozi okno videl v senci slonečo mladenko, bi se mu bržčas ne zdela iepa. Pa je preprosta in prijazna; videti jo vrla, čista in globoko nežna. Zlasti vrla in zanesljiva. Dasi je še mlada, ima sebe v popolni oblasti. Oči so ji vse nove, vse jasne, vse sinje; rumeni praški se krešejo v njih in jih čudovito obvlada. Če z njo govoriš, se ti zupičijo v oči in sodijo: Če ji nisi všeč, išči jih, ne najdeš jih več! Sijajno pokriva svojo drhtečo rahločutnost. Govori malo. 0 tem pa, kar vzljubi, more govoriti prav dobro, celo duhovito, čakali brez konca in bili junaška. Pozorna in navdušena deva je utrjena, ljubezniva in resna. V tem trenutku preži. Srce ji navdaja le ena misel, ki muči, dasi ne v enaki meri, oba brata. V dolgih presledkih izgovarjata besede, ki ponavljajo strah ali že izraženo upanje in ki jih govorita edino radi tega, da ostaneta v stiku kakor potniške ladje, ki sporočajo: »Nič novega na krovu.« Na polju je tema čimdalje gostejša in najnižji oblaki so komaj nekoliko še škrlatno obrobljeni. »Praviš, Jakob, da ti je šla ob dveh od doma? Kam?« »Tesar jo je videl, da gre semkaj.« »Na Hornji je ni bilo. Gozdovi so prostrani: še pes se tam zgubi.« »S kosi kruha v predpasniku sedaj vsak dan bega po polju.« »Kolikšni pa so tisti kosi, ki jih tako razmetava?« Apeninski tunel. V apeninskem predoru, ki bo vezal tloreuco in Boio-gito po najkrajši poti, se vrše zadnja dela in bo v teku par tednov gotov. Predor je veličasten zgled moderne tehnike; dolg jc 18.500 metrov, 8.20 metra širok in 7.10 metra visok. Skozenj moreta voziti istočasno po dva vlaka Na najvišji točki — nekako na sredi — se dviga tunel 312 metrov nad morjem. Vlaki bodo potrebovali poslej za vožnjo iz Florcnce v Bologno samo eno uro, tiščim so rabili r-eje v mučni vožnji preko Apenina nad tri ure; proga se skrajša za dobrih 40 km. Sredi tunela jc majhen kolodvor z dvema kraikima stranskima rovoma, s pomočjo katerih se bo urejalo izogibanje vlakov. — Pri zgradbi limela, ki bo največji v Italiji, je bilo treba premagali ogromne težkoče. Med drugim niso mogli začeti graditi od obeh strani gorovja, marveč so morali na sreii izkopati rov in nato iz središča prodirati v o'... Ti tega nič ne veš, Leon: predolgo si že vdovec, da bi v resnici kaj takega učinil. Jaz ne verjamem.« Tudi šolnik je bil grčav, a vendar mehkejši. Z bolestnim nasmehom se je ozrl na plamen, ki je plapolal na ognjišču. Čez dolgo časa je povzel: »Z njo sem vsekdar lepo ravnal. Leon.« Ob tej besedi je stara Glosinda krenila z glavo; prežeča mladenka se je zganila, ne da bi se obrnila. Oba sta utihnila. Na poslikanem stojalu je ura odbila sedem. Hornjski gospodar je iz žepa potegnil srebrno čebulo, podedovano uro, in jo navil s ključem, ki ie visel na jekleni verižici. V bližnjem hlevu je krava tako zamukala, da se je, čeprav je bila stena vmes, čulo v sobo in je krožnik zaropotal v sldedntku. »Davi sem tele prodal,« je rekel kmet. Nekaj časa je bilo potem vse tiho, kar se oglasi četvero mladih, jasnih in srečnih zlogov: »Martin je tu!« Prežeča mladenka je zapustila okno, tekla k vratom in jih odprla. V sobo je zavela ledena sapa in pometla slamnate bilke, ki so ležale po tleh, in prah, ki se je vrtel okoli svetiljke. »Tudi mati so zraven!« , . Sunkoma je bila zunaj. Učitelj je vstal prvi in stopil za njo do praga. Tudi Leon se je dvignil in bil nejevoljen, ker je radi napol zmešane svakinje potratil skoro dve uri in toliko besedi. Kakor roj čmrljev je vstopilo govorjenje več mešanih, a ne- razumljivih glasov. Tri osebe namesto ene so se pojavile po stopnicah: Martin, trden fant in kakor domač, ki je pravkar odslužil vojaščino; prileten pastir, kosmat do oči in ogrnjen v ohlapno suknjo in čokat, krepak mladenič, mali hlapec na kmetiji. Stopili so v senco na drugi strani mize, tako da so jih opazili, a se niso brigali zanje, ker so se vsi ozirali proti tisti, ki mora zdaj vstopiti. Jakob Baltus je izginil ob zidu. Hči in mati sta si podali roke in sta stopili v svetlobo. Bili sta enake rasti, ena jako sinja, druga skoro rjava in bleda; velika senca ji je obkrožala oci. »Martin jih je zopet našel,« je rekla hčerka. »Ni mu jih bilo treba klicati. Zagledali so ga na polju. Rekli so mu: »Če iščeš krušno Marijo, znaj, da je na poti!« Hitro je stopil dol in našel drago mamico na poti. Šli so domov, na Križ. Ker so hiteli, jim je jako vroče. Kaj ne, mamica, dobro ste vedeli, da ste kasni?« Rekla je to, da bi opravičila mater, ki je prikimala z glavo v znamenje pritrjevanja in je odvrnila: , , . j,. , »Do križišč po gozdovih sem morala iti dlje ko po navadi. Zdi se mi, da mi sin mora priti tod. Ko bi bil na Francoskem, bi bil že doma v sobici na postelji, ki je pripravljena. Rjuhe so lepo pogrnjene, zraven je pa šopek svežih rož, da bo laglje počival.« Hčerka je zaprla vrata. Mati je sama stala blizu vhoda in je vse tako gladko pripovedovala, kakor bi se bila naučila na pamet, dasi se jo drugim zdelo nespametno. Komaj se ji je zazdelo, če v sobi vsakega pozna. Njen mož, h kateremu je hčerka stopila, je blizu zidu na desni molčal v zadregi. Gospodar je pa z močnim glasom poskusil »buditi iz sani zbegano mater. Slabo jo je poznal. Nikdar v hrepenenju živela in rastla slovenska kri, {vrsta ko kamen, — zato r.e bo ugasnila. Ne bo, — ker ne more in r.e sme...! Se nekaj mi je padlo v oči. Vse večje postaje ob železnici imajo popolnoma na novo in čvrsto zgrajene zasilne vojaške postaje. S proge je speljan tir, z leseno ograjo je pre-grajen ta prostor in tam je položeno dvoje, troje novih tirov, popolnoma praznih. Tudi rampa in dovoz nanjo in pet k tem vojaškim razkladiščem, vse je popolnoma na novo zgrajeno. Tdcšne zasilne vojaške postaje sem opazoval skozi cel Kras, vse do Šent Petri in dalje. * * >v Toda glejte, — morje ... Brzovlak hiti cb obali, vse nižje se spušča proga, še parkrat za hip obstanemo, nato — Trst. Stopili smo ven na ulico, po mestu, k morju. Dve uri časa imamo, dovolj za kratek sprehod. Pred vojno je Trst nekaj pomenil, je bilo kaj življenja v nem. Zdaj poffva vse. Sredi dopoldneva smo hodili sem in tja, opazovali smo promet na ulicah, na trgu, cb obali, v pristanišču, v luki, — vsepovsod ista podoba: Trst hira, umira... Ni pravega življenja, ni prometa, ni kupčije, vse pečiva in čaka boljših časov, ki jih ni in jih ne bo, — ker ni caledja, ker ni Slovenije. Na ulici v irslu ne slišiš slovenske besede. Toda v lokalih, v trgovinah, — tam razumejo in prodajajo tudi, ako povprašaš slovensko. Ne vsi sicer, toda mnogi. Vsak pa se skoraj nezaupljivo ozre in prepriča, kakšen je zrak, potem šele zna in razume — slovenski. V Italiji je namreč tudi zrak nevaren .,. Spet smo se zbrali na kolodvoru m kmalu nas je vlak potegnil dalje. Hiteli smo spet nazaj ob obali, ob morju, vse višje na Kras in dalje v beneško ravnino. Solnce je tu prijetno grelo, v daljavi so se belili vrhovi planin, tam zadaj pa je ostala domovina .. .... Oh morje, morje... kako ze poje pesem: bilo si in boš slovansko... Napačni pojmi o Rakovniku. V člankih, ki razpravljajo o novem kazenskem zakoniku, pride govor tudi na izprijeno mladino in na zavode, ki so za njeno vzgojo namenjeni; marsikateri pisatelj se pri tej priložnosti spomni na Salezljanski zavod na Rakovniku in ga vžteje med (maloštevilne) zavode, ki se pečajo z vzgojo pokvarjene mladine. To pa ni točno. Vodstvo salezijan-skih zavodov za Jugoslavijo nam pošilja sledečo izjavo. Na Rakovniku so sedaj obrtne, strokovne šole s pridnimi, nadebudnimi rokodelci, m je konvikt za gimnazijce, zopet z zelo marljivimi in v vsaKem pogledu se zelo dobro razvijajočimi dijaki. Dcbro ime teh dečkov in tudi dobro ime njihovih roditeljev trpi, kadar se Rakovnik proglaša za zavod, ki bi bil neke vrste »poboljševalnica«. Zavod nima tega značaja in ga tudi v bodoče ne bo imel. Bil je ondi tudi »oddelek« za izprijeno mladino pod 14. letom starosti. V eskrbo je izročala deco Vladna zaščita. Toda polagoma Vladna zaščita ni več zmogla plačevanja. Ustanovilo se je tudi Državno vzgajališče itd., vsled česar je Rakovnik ostal brez oddelka za pokvarjeno deco. Zakaj tega oddelka ne bo več imel? Ker je vzgoja take dece čisto svoje-vrstna in je za to treba posebnega zavoda. Ne kaže pa, da bi prvi in materni zavod Sa-lez družbe v Sloveniji imel ta znak. Salezijanci se posvečajo radi tudi yzgojl pokvarjene mladine, a njihov velikanski razmah po svetu že govori, da njihov prvi in poglavitni namen ne more biti baš ta vzgoja. Tudi nekateri naši slovenski pisatelji so v tem oziru poklic salezijancev slabo tolmačili in celo v nekatere pedagoške učne knjige je zašla ta zmeta. BI. don Bosko je zasnoval veliko, vesoljno delo, ki naj bi dvignilo množice. Da bi ta smeter dosegel, se je oprl na mladino, na proletarsko, na ogroženo, sicer še nepokvareno, a vsem nevarnostim izpo-jtavljeno mladino srednjih, močno zaposlenih slojev. — To nalogo vrše Salezijanci za dečke, sestre Marije Pomočnice za deklice Nikakor ne izključujejo iz svojega delokroga Ljudska posojilnica v Novem mestu je zviSala s 1. januarjem 1930 obrestno mero za hranilne vloge 4 0 I (pet in enčelrt). — Vezane vloge obrestuje po dogovoru, vendar najugodneje. je ni mogel razumeti, še tedaj ne, ko se je Jakob oženil. Brez nejvolje je videl v njej le nekakšno pot-go-ipo, ki je več let preživel v samostanski šoti. Njenemu vplivu je pripisoval, da je imel nečak, pogrešani Nikolaj baltus, tako malo veselja za kmetijo. »No, ubo^a Marija, si li našla njegov sled?« Vzdrhtela je in odgovarjala kakor priča pred sodnikom, trudeč se, da bi verno izpovedala le to, kar je bistveno. »Ne, ampak moj up je nepremagljiv. Meni so pota dolga, dolga so pota njemu. Meje pa se ni prestopil.« »Meniš, da je še vedno na Nemškem?« . Da, Leon, morebiti; ali pa kje drugod.« »Uboga sirota, kmalu bo že šest let, kar ga ni nihče videl!« »Prav danes je šest let in zato sem šla dlje ko po navadi.': »Saj ne moreš več. 1'oglej, kakšna sil In te votle oči! In ta obleka, ki je bolj oblatena ko moje delavne hlače! Misliš, da je pametno, če taka ženska, ki še ni pregrda na oči, bega cele popoldneve po sarskih gozdovih?« »Matere, ki iščejo svojega sina, se nič ne boje, Leon.f »Zdaj pa le pojdi na Križ! Rekel bi ti, da bi večer jala z nami.. »Oh ne, hvala!«- »Vem, da ne maraš več za tovariši jo... Izpij kapljico Ha ve; okrepila te bo do šole... Noč je postala vsa črna: Martin, prižgi svetiljko in jih spremljaj do pota!« Iz skupino treh oseb, ki so bile iiavzocne, ko je gospodarjeva svakinja vstopila, se je mahoma ločil Martin, šel preko kuhinje in odprl vrata, ki so na-v sproti ognjišču in vodijo v druge sobe velike kmetije. Čez nekaj trenutkov se jo vrnil, držeč v levici svetiljko starinske vrste. Zgrajena je bita v obliki stolpa in obdana s kovinasio mrežo. Pokrivata jo je večnadstropna, od dima sajasta streha. Narejena je bila predvsem tako, da se ne bi ubila, a je vendar daja'a neko'iko svetlobe. Gredoč mimo Orane je Martin svetiljko nekoliko privzdignil kakor v pozdrav. Orana se je nasmehnila. Postovili so se hitro. Leon Baltus jc spremljal brata in svakinjo na tri korake preko praga. Trenutek jih je gledal, kako so šli in zavili proti poti iz Kariinga v Sarlui. Žena, ki jo je bila dolga hoja po gozdu utrudila, je šepata tik svojega moža. Naprej je pa korakal Martin, vihtel svetiljko in svetil na pot, koder je bil kamon ali ovinek. Orana je stopata blizu njega. Teh četverih nočnih potnikov ni bilo čuti ne hoditi niti govoriti, kajti govorili so fH polihoma in po travi in na vlažni zemlji niso odmevali koraki. Nad njimi so svetile zvezde, zastrte z meglo. Bila ]<> pomladanska noč, ki namaka napol odprto brstje in prve lističe lahneje in počasneje kot dež. Na koncu steze so stopili na cesto iz Kariinga. To gorsko pot obdajajo na desni skupine warndt-skega gozda, na levi gre pa dva kilometra za Hornjo mimo tiste vasi, kjer je stanoval Baltus, mimo Križa, čigar hiše so kakor strešice zdele na pobočjih planote. Martin je tako rekoč še svetil po cesti. Toda svetiljka, ki mu je visela na levici in ki je bila s šipo obrnjena nazaj, je nekoliko svetila samo Baltusu in Mariji, ki sta sledila. Sam pa je ostal v senci, umerjeno stopajoč poleg Orane in zibajoč se kakor orač. Naročajte »Domoljuba"! v Tunlsu beg. Ogrska zavzema poseono slallSče, kjer imajo kraljevega namestnika, dokler jim mirovne pogodbe branijo proglasiti lastnega kralja. V Ameriki, Avstraliji in južnomorstlcein otočju so same republike. Gospej Hudelistovi je bilo prevroče, da bi večerjali v sobi, zato je kuharici naročila, naj pripravi zunaj na dvoriSfu pod drevjem. Kuharica pa tega ni bila nič kaj voseln, ker je imela že itak dosti de-la, sedaj pa Se tako daleč nositi jedila. Ko je gospa opazila lljeno novoljo, jo je vprašala, čo ji je to nerodno, nakar je ta mimodušno odgovorila: »Neltoltlco že, pa bo že. Spomin;ala se bom pri tem na dom, ko se..i prašičem nosila jesti venkaj.f Skrivnostno zvcucnje v višavah. Na Bavarskem je ustrelil neki posestnik jastreba, ki je imel zvonec okrog vratu. Iz vrezane letnice se je dognalo, da je jastreb leta) že štiri-doset let s tem zvoncem okoli. Slučaj je imel tudi splošne j>osledice. V ii-steni kraiu namreč verujejo, da kdor sliši zvone-nje v zraku, postane v kralkem času nesrečen. Srečen lovpc je sedaj se-fitretil uesreto z zraka. Stev. 2. D O M O L J U B Stran 27. skrbi za izprijene otroke, in tudi slovenski Salezijanci se ne boje te sicer težke in malo hvaležne naloge. Slov. Salezijancem manjka ,e to, kar ne odvisi od njihove volje: ko pridejo ' sredstva, ko pride pomoč, bodo takoj pripravljeni posvetiti se tudi vzgoji pokvarjene mladine in z don Boskovo zaupljivo in veselo ljubezenijo gojiti tudi v tem oziru jobre žetve domovini in cerkvi. Franca: »Kdaj pa si razdrla zaroko s Cenctom?« Katra: »Kakor hitro sem videla, da mi nobena izmed tovarišic ni več nevoščljiva.« * Ona: >Danes se bom pa okorajžila in sama skuhala kosilo. Kaj bi rad imel, roo-žek moj?«: On: »Sardine in sir.« * Gozdar: »Hej, vi tam, kako pa se drznete streljati zajce, ko pa imate se lansko izkaznico in lovsko karto.« Jože: ;Saj streljam le na ono zajce, katere sem lani ,falil'<. Prva: »Mar dobite letos nov avto?« Druga: »Da. To se pravi, kakor hitro plačamo onega, ki smo gu imeli pred tem, ki ga imamo sedaj.« Posredovalec za prodajo hiše je isto hvalil na vse pretege. »Samo eno napako ima in sicer to, da je od vseh strani obdana od drugih stavb, zato je pa zelo poceni. Na severni strani stoji plinarna, na južni tovarna gumija, na vzhodu je velika usnjar-na in na zahodni strani je pa tovarna za klei. Ima pa tp prednost, da tako lahko vsak hip in brez nadaljnnega ugotovite, od katere strani vleče veter.« Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi vcsfio fin srečno novo lefo ter se ie nadalje toplo priporoča firma S. STRAIiS zeleznina in špecerija ŠKOFJA LOKA ŠT. 30 Ajdova moka o>n 4 — Polenta, zdrob...... « 3'— Koruzna činkv. moka . . « 2*75 I'šen:čna jednotna moka . « 3'20 Razpošiljam vaako množina 25 Ifg naprej. Pavel Sede«, umetni mlin Javornik, Gorenjsko. ra izdelavo ajdovih in koruznih Tone: »Ampak, France je pa zelo poslušen mož.« Pavel: »Saj mora biti, ko pa ima doma radio in hudo ženo.« Edino najboljši Siualni stroil in p!etilni svit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obri tu Industrijo so le Jes. Pefdinca firitzner. &cller Najnižje cene! Tudi na obroke '■ Liiibitene blizu Prešernovega spomenika. Pouk v v o/.en j 11. brezplačno. •i»Vtoi mlako, posebno fino za naj- •EUm"-mll»1^ Uit Ho« kram«, blagih, svilnatih pea, illvn-tca von ia. iEla* -milo U nuncujalu, naJtJOUSo za otrolte, po- p .Inoin-i < evrralrto. >ElM«-mil« jjUcerfcuko, nenadomestljivo za razpo- >Et«a"-t)or»kao»o milo. Izvrstnega delovanja proti eolnfnim negam itd. ....... ,Ela««-k*tranovo milo, ia rast las, za noSkodljlVO ruzkuževanlo. ..... v. Elaac-otllu *» britja, napravi britje zi. Davno. Fo poj i ii Ito l-.ift.i mila na izbiro ttau 5J .. f! franko, če d iiur vpoSIJo naprej: po , ovzetju 62 Din »IH »«- ■ e ne no atia proti solnčnlm egaminn«- H čistostim koSo a ra •lonat on« .k že. M »Elsa-poroada za rast l»», kroni laniSčo, pomlajuj.) ■ _ laso, ■ Po pošli 2 I. lička eno al t o 1 tonč • vsako Klsa p mado stane 4il Din franko Budilk* 1< cul vik. t obro Lolca.e.S letno J»m ...........Din 41- St 11», Enaka »oni liioKa .........Din U» St. 1(16. E aKt < >> >!j. A cr. o knz do . . . Din 7i* It. 120. K- Ti I. Jep-ia lira I «lobr m kol * tn ? let o Jam tvo . . . . Din «t-Bt. 121 Enaka z radij, t« v Ikami n ka?alcl D n58"- V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«) BMmE i« FKSS nudi najceneje Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunajska cesta 36. Najuspešneje sredstvo za relo domače živali [e brezdvonuo aMASTINa ki pospešuje rast, odebelitev in omastltev domače, posebno klavce živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din. 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Llubljana, Mestni trg 4. Nijvameje in uajugod .ee ae nalaga denar ri Ljudski posojilnici v Novem mestu recisliovani nd'itgi z nromej. zivezo Za hranil je vln-e an.či m prem en tm VI gaU ji ne i re are o a p sojinico niha e o.nemoat. - Po-soi l& in k edi i no i a ug d e 'I i roioiiit. Za vlo-e iai išja obrestna m^ral Deiiai- se lahko n:liga tudi o po ožn c h. Kmetova'cl in drugI • poslužu te se ttga zavoda 1 Čilski soliter ie najučinkovitejše dušičnato gnojilo, ki ga trosimo pred vsem spomladi po rastočih rastlinah. Izvrstno uspevajo po njem vse rastline, tako žita, kakor tudi zelenjava in cvetlice, ki nujno rabijo za razvoj lahko topljive dušičnate hrane. Cdski soliter se dobi povsod tam, kjer prodajajo umetna gnojila. Navodila o njegovi uporabi dobi vsakdo brezplačno, kdor se obrne na Poddelegacijo proizvajalcev čilskega solitra LJUBLJANA » Tavčarjeva ulica i/IL m lunin 111 i um................ Zagovornik: »A ko hočete, da boste oproščeni, mi morate nekoliko pomagati in sicer na ta način, da se bo pri razpravi vaša žena nekoliko jokala.« Obtoženec: »To je pa prav lahko doseči, samo povejte ji, da bom oproščen, pa se vam bo takoj drla.« v lastni hiši št. 27. Rač. pošt. hr. 10.704. Tel. št. 13 nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na žeho poštne položnice za brezplačno nalaganie denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekoiem računu pod najugodnejšimi pogoji Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19. 1000 dinarjev Vam plačam, če z »R1A-BALZAMOM« ne odpra-vite kurjih očes, bradavic, trde kože itd. v treh dneh. Lonček stane 10 Din predplačilo (v pismu), 18 Din povzetje. - Razpošilja: R. COTIC, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. — Zastopniki, lekarne _in drogerije dobe velik popust. Preklic! Podpisani Marinšek Filip, posestnik, Pšala 10, preklicujem kot neresnične in obžalujem vse besede, katere sem govoril dne 27. oktobra 1929 v Pečnikarjevi gostilni pri Sv. Jakobu ob Savi o Urbano Francetu, Sv. Jakob 9. Obenem se zahvaljujem Urbane Francetu, da je odstopil od kazen-skega prenanjania proti meni. Ljubljana, dne 31, decembra 1929. Marinšek Filip. Urednik: Franc Zabret. Naznanjam) da sem zopet začel redno izvrševali mizarstvo a pomočnikom, da bom laž|e dovršil naročila v pravem času. Izvršujem A .-Ž. panje in drugo po naročilu. Dajal bom tudi na obroke. Sc priporočam GOLMAJER JANEZ, mizar, BREG it 3, poita Križe na Gorenjskem. Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ceč.