ISiiiMiiliUii^^^.

Zastopniki tujezemskih vlad i nameravajo pričeti v Cle-velandu z dinamitira-njem in požigom.
—Tudi Clevelandu preti eina-ka usoda kot drugim mestom, kjer se izdeluje orožje ali stre-Ijivo za zaveznike. Zvezini detektivi v Clevei'andu so prijeli v Clevelandu več sumljivih oseb, iki so podkupljene, da ovirajo promet v tovarnah, kjer ^se izdelujejopotrebščine za zaveznike, in meki nemški agent se je izjavil, tlačne ho trajalo /šets mesecev, pa toodejo"podrte vse tovarne, kjer se izdeluje municija. Nad 16 oseh je bilo že prijetih v Clevelandu od detektivov zvezine vlade, ker so osumi'jeni, da so vohunili za ftemško vlado.
Umrl je Josip Rupmik, ro-en v Postojni, star 37 let. Tu zapušča ženo in otroke. Pokojni je bil clan dr. INaprej SNPJ. )r. mu je priredilo jaiko krasen pogreb v četrtek zjutraj. Bodi mu lahka zemlja.
Poročali smo v zadnji številki, da so bili slovenski kro-ači nazmanjeni, ker prodaje jo obleke na številke. K temu poročilu je treba opomniti še sledeče : Postave prepovedujejo krojačem ali sploh drugim trgovcem, da bi se žrebalo za bodisi kakoršno stvar, če ni za društveni namen. Zato je sod-nija krojačem ostro odsvetovali a, da <bi še naprej prodajali številke in "jih žrebali vsako nedeljo 'ali soboto, »kakor dosedaj. Pač pa so se slovenski krojači domenili, da bodejo še zana-prej dajali obeleke ali suknje za župana.
Račune za plin plačate lahko v našem uradu do sobote, 11. dec. do 10. ure dopoldne.
' —The Hydraulic Pressed Steel Co. je dobila naročila za $10.000.000 za topovske šrap-nele za Angleže* Omenjena kom penija je izvršila že nad 50 milijonov vrednosti vojnih naročil. .
—Sodnik Charles^ Reed, bivši odvetmik avstrijskega konzula Ludwiga v iClevelandu, se je izjavil, da je konzul Ludwig plača $500 za neko zaprisego proti Angležem. Denar se je izplačal nekemu Dr. C. W. Ritter, alias Enierich Retegi, katerega so v torek zvezine oblasti zaprle. Retegi je bil mednaroden slepar, baje grof po rodu v Avstriji, in kjer je hodil, si jč da-^atizmrš4jeaaJiuen^r Znal je tako premeteno varati, da je oci-ganil zdaj enega, zdaj druzega konzula. Avstrijski konzul v, Cievelandu, Ludwig, mu je toliko zaupal, da je nekoč poklical iz Wasliingtona barona Zwiedineka, ki je vodja avstrijskega poslaništva. Retegi je špijoniral pri drugih konzulih, r\a'kar je prodal svoje iznajdbe avstrijskim konzulom za drage denarje. Retegi je sedaj v zvezinem zaporu in pod varščino $5000
-—Robert Bulkley, kongres-man 20. okraja in predsednik demokratične stranke v Clevelandu, je pozno v sredo zvečer naznanil, ; da ne bo tožil Harry L. Davisa kot .neopravičenega zasesti županski stol' po 1. jan. Bulkley je imel dolg po govor s Petrom Wittom, poraženim županskim kandidatom, pretimo je naznanil, da ne bo tožil. Pfcter Witt je naznanil, da odstopi od demotične stranke, če bo BuMdey tožil in s pomočjo s win i j hotel narediti nje-
31 delavcev ubitih
V tovarni EKipont Powder/ Co. se je razletelo 4 tone dina-mita. 31 delavcey/je bilo zdroblj na k<
ta tedenska plačila, toda tako da bo to postavno ter v prid ljudstvu. Mi sploh priporočamo našim rojakom, da podpirajo naše slovenske krojače. Vsakdo ve, da krojač nima bogve kak-1 šnega zaslužka, in ikdor si s ši-vanko služi svoj kruh, ni nikdar postal bogatin. Zveza slovenskih krojačev je vsega priporočila vrednia, in rojaki so uljudno prošeni, da v prvi vrsti in povsod podpirajo slovenske krojače. »—'Vožnja na cestni železnici Clevelandu je zagotovljena, da bo ostala Še nadalje na treh centilh. Gotovi krogi hočejo sicer delati politiko pri cestni železnici, toda mesto je zasiguri-ralo vse državljane tako, da se ža prihodnja leta ni bati po-večainja vožnje na cestni železnici. Kompanija je napravila letos vse velike prenovitve, in ji drugo leto ne bo treba delati nobenih posebnih stroškov.
—Dr. Triglav »naznanja, priredi 12. januarija veliko krasno narodno igro "I z m a j-lov" delo pokojnega Aškerca.
-V nedeljo, 5. decembra priredi Slovenska Narodna Čitalnica svoj inarodni banket v Gr-dinovi dvorani. To ne bo banket vsebine, pač -pa dušev-
_Jzabava za vsakogar, ki se u-
| deleži. Krasno slovensko petje, )i komični prizori, pomembni fori in 'deklamacije so na mem programu. Čitalnica naš edini kulturni zavod v ivelandu. Nudi vam prosveto ižbbrazbo. Vaša narodna most je, da pridete na za-fo v nedeljo, Ni mar čitalni-iterijalen dobiček, pač pa mar vaša izobrazba in na* iSveta dolžnost Sloven-t, da se udeležijo narodne-v nedeljo 5. dec. v dvorani. Kje se kupi-je bifo naznanjeno slo zavednih Iju-: "V nedeljo »e snir zabavi in banketu
Ošpice se širijo po mestu. Tekom dveh dnij je bilo naznanjenih 57 slučajev ina mestni zdravstveni urad.
—John C. Hueter, ki ima zlatarsko trgovino na 5372 St. Clair ave. je v sredo ob 10. zvečer zopet postal žrtev roparjev in sicer na isti inačin kot pred štirimi leti. Roparji so privezali kljuko od vrat na brzojayni drog na cesti, tako da se vrata niso mogla odpreti, nakar so z debelim kamnom ubili šipo ter odnesli precej zlatnime. Na isti način so oropali Huetarja pred štirimi leti.
—Theodor Kivndtz, preds. tovarne Teo. Kundtz Manufacturing Co. je v sredo ponudil štrajkarjem zvišanje plače, katero zvišanje so pa štrajkarji odvrnili in oklenili, da ostanejo še nadai'je na štrajku. Kundtz je ponudil delavcem, ki zaslužijo več kot $2.00 na dan 5 centov Več na dan plače (!!!) oni delavci, ki zaslužijo od $1.85 na dan, bi dobili 2 centa in pol več na uro, oni pa, ki zaslužijo mani kot $1.85 na dan, pa bi dobili 12 centov in pol več na dan. Sedaj se šele vidi, kako so bili delavci v tej tovarni plačani. Vidi se, da so tam del'ali za manj kot $1.85 na dam pri desetih urah d«la. Kdo nebi imel torej sočutja z delavci, ki so se uprli in potegnili za boljše plače. In Mr. Kundtz, milijonar, jim ponuja 5, recite celih pet centov več na dain! "
—Aleksander Gawradski je vi
' r
del jokati svojo mater dan pred Zahvalnih dnevom. Vprašal jo je zakaj joka, in mati mu je povedala, da joka ker ni denarja pri hiši, da bi si (kupila jesti na zahvalni dan. Sin, star 17 let, stanujoč na 7004 -St. Clair ave je šel jn ukradel pri Smith Grocery Co. $102, za kar je nakupil dovolj hrane. Toda policija ga je dobila in se bo moral zaap-varjati pred sodiščem. Mati lo zdaj še huje jokala. Taka ie usoda delavcev.
Wilmingtorfi, Del., 1. dec. Dv^ojne stfaže so bile danes postavlj/ne okoli tovarne .Du-pont Powder Co., kjer je bilo včeraf 31 delavcev ubitih radi eksplozije smodnika, ki je te-ht/il nad štiri tone. Državne in zvezine oblasti preiskujejo vzroke razstrelbe, katero so prav gotovo povzročili Xemci.
Ravnateljstvo tovarne je dobilo svarilo, da ne sme sedaj naprej izdelovati smodnika, ker se bodejo pripetile še druge razstrelbe, in raditega je vsa tovarna obdana od cele brigade detektivov, iki pazijo na vsa-kagor, ki se tovarni približa. The Dupant Powder Co. je izdelovala že od začetka vojne velikanske množine streljiva za zaveznike. Od meseca avgusta, 1914, se je v tej tovarni pripetilo že osem različnih razstreli). 38 delavcev je bilo pri teh razstrelbah ubitih, in nad 100 ranjenih ali teško poško-dovamih. Nemški agentje so od 1. jan. letos, nabijali na vse plotove in drevesa v bližini tovtr-ne svarilna znamenja, naj de« iavci nikar ne delajo v tej tovarni, ker bodejo skušali nemški špijoni, da pomorijo in uničijo vse. Kompanija je naznanila. da je dobila na tisoče grozi lin i h pisem. Zdravniki so se izjavili, da bode šest izmed ranjenih delavcev pri včerajšni eksploziji gotovo umrlo rad; poškodb, dočim jih je bilo 31 takoj na mestu mrtvih. Oni de- | cesarja, naj se nikar ne pobota lavci, ki so'bili ubiti pri eksplo-i s sv°j'mi sovražniki. iNVmšk. ziji, so bili tako razmesarjeni, |cesar je povedal avstrijskemu
da se nikakor ne morejo več j cesarJu
se pogaja z vsako državo
Avstrijski ministri se odpovedujejo.
Nemški kajzer je dospel na Dunaj, ker so se širile novice, da zahteva Avstrija poseben mir. Gorica se še drži. Rusi so zavzeli Crnovice. Romunija pošlje Avstriji ultimatum. Nemška vlada sili Avstrijo, da stopi z Nemčijo v eolninsko zvezo.
Avstrija zahteva mir.
Rim, 1. dec. Kot so prišla danes sem poročila, je papež Benedikt prepričan, kakšne pogoje zahteva INemčija in Francija, da se sklene mir. Francoski kardinal Amette iz 'Pariza je baje prinesel papežu mirovne pogoje Francije, dočim je papež dobil nemške mirovne pogoje od nemškega kardinala Hartmana. Na podlagi mirovnih pogojev, kakor jih želi Nemčija in Francija, je papež baje določil, kako naj se nadalje obravnava glede miru. Up-1 j i vin i laški fist "Idea Nationa-le" pa povdarja, da je izvedel iz gotovih virov, da Nemčija ni poslala nobenih mirovnih pogojev v Rim. V Rimu se zajedno povdarja, da je Avstrija za mir, in da se hoče ločiti od Nemčije, in da je edino Nemčija kriva, da Avstrija nadaljuj^ vojno.
Kaj zahteva nem&ki kajzer.
Rim, 1. dec. Nemški cesar je prišel ina Dunaj, kakor trdi brzojavka, poslana iz Dunaja v Madrid in potem v Rim, da pregovori avstrijskega cesarja, naj nikar ne sklene še miru. Avstrijski cesar je baje hotel skleniti mir z zavezniki in dobiti dobre pogoje za Avstrijo, toda kakor hitro je tretoski ce sar zvedel o tem. je hitel ina D11 naj in pregovoril avstrijskega
spoznati. Njih trupla so bila dobesedno razdrobljena v prah. Niti enega trupla niso mogli po eksploziji spoznati, ker so bili vsi delavci kakor zdrobljeni v prah. Detektivi iz Wasliingtona so dospeli na lice mesta, vendar se dvomi, da bi kaj dosegli, ker delovanje vohunov je bilo tako skrivnostno, da uiti kompamija ne more dati nobenih podatkov.
Charleston, \\\ Va., 2. dec. V premogovniku Boomer Coal & Coke Co, je včeraj nastala razstrelba, ki je vzela 19 delavcem življenje. Enajst delavcev še vedno pogrešajo. Ob času razstrelbe v rudniku je bilo na delu 300 mož. 40 premogar-jev je bilo takoj rešenih, dočim dela rešilna postaja, da ohrani življenje onih, ki se še vedno nahajajo v jamah.
•—Družina Lozar, stanujoča na 2844 E. 99th St, se je v sredo zastrupila. Policija je dobila mater in dve hčerki v smrtnih bojih. Odpeljali so /jih v St. A-lexis b6friišnico, kjer je malo tipanja, da okrevajo.
-r-Novo izvoljeni župan Harry L. Davis je imenoval vse člane svojega kabineta. Mastna vlada bo od novega leta naprej v sledečih rokaib: A. B. Spro-sty (Čeh) bo direktor javne varnosti (vrhovni poveljnik policije), Alex Bernstein bo direktor javnih del, W. B. Fitzgerald vrhovni mestni pravnik, Laniar T. Beman, direktor javne dobrodelnosti, Sodnik Fielder Sanders bo komisar za cestne železnice (to je -najboljša služba, ki mese $12.000 na leto.) R. H. Clark bo finančni direktor in Thos. W. Farrell, dosedajni tajnik elevelandske delavske zveze bo direktor javnih del.
claHpfll zaveznikov posebej, in da se neče pogajati z vsemi skupaj, ker glavni mamen nemške vlade je, da popolnoma uniči angleško vlado, čim bi bila Nemčija pri volji ostalim zaveznikom diktirati milejše pogoje Toda avstrijski cesar je odgo voril nemškemu, da Avstriji ni nič mar Nemčija, in da Avstrija želi mir, ker vladajo v monar hiji take razmere, da nikakor ni mogoče Avstriji voditi vojsko še nadalje.
Avstrijski ministri padajo.
Amsterdam, 1. dec. Velikan-sko nezadovoljstvo vlada med avstrijskimi ministri. M'ed njimi so člani, ki so odločni pristaši Nemčije, dočim so ostali ministri Avstrije, ki je gledajo v prvi vrsti za korist Avstrije in -ne poslušajo nemških nasvetov. Poročilo, da se je več avstrijskih ministrov odpovedalo svoji službi,je resnično, ker je dunajsko časopisje danes priobčilo lastnoročno pismo Franc Josipa, v katerem odpušča ministre. Odpovedal se je dr. Kari Heimofd, avstrijski minister notranjih zadev, dr. Schuster von Bonnott, trgovski minister, baron Kngel von Maien-felden, finančni minister. Cesar je sprejel odpoved teh ministrov in na njih mesto so bili imenovani drugi. Glavni vzrok odpovedi teh ministrov je, ker se niso strinjali s politiko iNem-čije, ki je v škodo avstrijskih narodov.
/Rumunska svari.
London, 1. dec. Zavezniki zopet ne vedo, kaj namerava Rumunija. Rumunska vlada jc namreč poslala ruski vladi noto, da mikakor ne bo dovolila, da priplovejo ruske bojne ladi-je po Donavi v onem kraju, kjer leče Donava po rumun-skem ozemlju. Rumunija je poslala jako energično noto Rusiji, v kateri zahteva, da mora
Rusija spoštovati rumunsko nevtraliteto, irn zajedno se je rumunska vlada izjavila, da bo >ranila svojo nevtralnost tudi z orožjem, če 'bo treba. Zajedno pa je poslala rumunska vlada tudi avstrijski in nemški vladi svoje pogoje in nazinani-•1 Avstriji in Nemčiji, da nika-(or ne dovoli, da avstrijski ali nemški zrakoplovi plovejo preko rumunskega ozemlja in je protestirala jako energično iroti nemškemu cesarju, ker je ituunigaval slednji, da naj Rumunija dovoli nemškim četam prehod preko Rumunije. Grška se zoperstavlja. London, 1. dec. BalkansJka situacija je še vedno nejasna. Zavezniki ne vedo kaj bi naredili. Grška vlada je sicer ponovno izjavila se, da bo prijazna napram zaveznikom, toda pod tem pogojem, da zavezniki ne bodejo kršili njene inevtral-ne pravice in. vojaškega položaja. Angleški vojni minister lord Kitchener, se je vrnil iz svojega potovanja po iztoku in je prišel sinoči v Pariz, nakar se je podal v London. Kakor hitro dospe v I^oiidon, se odločijo nadaljni naklepi za zavezniške armade ina podlagi poročila, 'kakor ga bo izdal lord Kitchener.
Monastir je padel.
London, 1. dec. Iz Aten se poroča, da je mesto 'Monastir (liitolj) padlo v bulgarske roke, Srbi so držali to mesto toliko časa, dokler se ni izselilo i/ mesta vse civilno prebivalstvo, nakar se je posadka udala. Srbski poveljnik mesta se je odpeljal /. zadnjim vlakom, kakor tudi vsi zastopniki zavezniških vlad. Srbska armada, ki se je nahajala v Monastirju, se je padala na grško ozemlje. Italijani -hočejo Gorico.
'Dunaj, 1. dec. Italijanske čete napadajo z vso silo Gorico. Italijanska artilerija strelja s svojimi najboljšimi topovi na avstrijske pozicije. Kakor se glasi avstrijsko nradno poročilo, so se morali Avstrijci na več krajih daleč nazaj umakniti, V avstrijskih krogih je znano, da so Italijani trdino odločeni, da vzamejo Gorico za vsako ceno. Gorice v pravem pomenu besede sploh ni več. Italijani so poslali na tisoče bomb, ki so mesto popolnoma poz'gale. Avstrijska posadka se pred me stom drži le, da varuje izhod civilnih prebivalcev Gorice iz mesta. Italijani so žrtvovali silne žrtve, da se polastijo Gorice dosegli so mmogo, toda v Gorico samo, oziroma v avstrijske trdnjave pred Gorico še niso mogli dospeti. Vrhovni poveljnik italijanske armade, general Cadorna, naznanja, da se bodejo Jtalijaini »polastili Gorice na vsak način pred 15. decembrom. I\akor se poroča iz D11 naj a, se najbolj odlikujejo dalmatinski polki pred Gorico, in da kar slepo strmijo v smrt, na-hnjskani od namških poveljnikov,
Avstrijci prodirajo v Črnogoro
London, 1. dec. Avstrijstkf čete so prodrle v Črnogoro ir so zagnale črnogorsko armade na več krajih nazaj. Srbska ar mada, ki se je umikala pri Rudniku na Črnogoro, je trpel' silovite zgube. Ujetih je bilr 2700 vojakov in 16 topov. Italija je podpisala pogodbo.
Rim, 2. dec. Laški zunan: minister Sonniijo je danes ^
INemei se priznajo krivim. Nemški vohuni priznajo, da so kršili ameriško nevtraliteto in podpirali nemški militarizem.
parlameintu naznanil, da jc Italija podpisala skupno pogodbo zaveznikov, da ne bo prej heha-la z vojsko, dokler vse sile zaveznikov ne privolijo v to. Nadalje je naznanil Somnino, da Italija {X)šlje čimprej vojaško pomoč v Srbijo.
Obisk kajzerja na E^unaju.
London. 2. dec. Obisk nemškega kajzerja na Dumajti daje povoda časopisju, da razpravljajo vsakovrstne zadeve. Smatra se, da je nemšiki cesar dospel na Dunaj, da pregovori starega cesarja za eolninsko zvezo z INiemčijo, kar pomeni toliko, da bo Avstrija v vseh ozirih popolnoma cmI vi sna od Nemčije. Nadalje je dospel nemški cesar na Dunaj, ker so se širile novice, da Avstrija s posredovanjem papeža želi skleniti mir s svojimi sovražniki. Ogrski časopisi pišejo, naj se Avstrijci varujejo Nemcev, ker preti Avstrijcem popolen gospodarski polom, če se združijo v eolninsko zvezo z Nemčijo. Javrna tajnost je, da namerava Nemčija po vojni Avstrijo popolnoma sebi priklopiti, in Avstrija se braniti ne bo mogla, ker bo iz-mozgana po vojni in ina robu gospodarskega propada.
Boji v Črnigori. London, 2. tfec Nemč? so potegnili večino svojih čet iz Srbije, ker so dokončali svoje de-o. Avstrijske čete, katerim pomaga nekaj metliških oddelkov, se sedaj bore s Črnogorci, s katerimi imajo strašne boje v gorah. Bitke se vršijo sedaj v Novem Pazarju, katerega so Črnogorci zasedi'i po .balkanski voj^ki. Črnogorsko uradno poročilo trdi, da so Črnogorci premagali Avstrijce pri Foči v Bos-niji. (Nad ioo.ooo Avstrijcev in 25.000 Nemcev operira proti Črnogorcem, ki so mojstri v gorah.
Rumunija pošlje ultimatum?
»London, 2. dec. Central News poroča, da bo Rumunija poslala ultimatum Avstriji, v katerem bo zahtevala od Avstrije, da ji odstopi Banat in Sedmo-grašiko, kakor ihitro zberejo zavezniki 500.000 mož na Balkanu. Uspehi Bulgarov >na Balkanu so pričeli skrbeti rumunsko vlado.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 2. dec. Belgijska, francoska in angleška artilerija ima
INevv York, 2. dec. Dr. Karl Bitenz, glavni vodja Hamburg-America parobrodne črte je danes priznal na sodniji, da ga je nemška vlada podpirala v misiji, da pošilja živila in premog nemškim vojmim ladijam, ki so v bližini ameriške meje prežale na vojne ladije drugih držav. Dr. Beunz je priznal, da je dobil že leta 1913 od nemške vlade povelje, da v slučaju vojske mora narediti vse potrebno, da se v Zjed. državah dobi dovolj premoga m živit za inem-ške bojne ladije, v slučaju, da Nemčija napove vojno kaki drugi državi.
Kolikor se tiče dr. Goričar-jevih dokazov, da so Nemci ikr-šili nevtraliteto Zjed. držav, se je dognalo, da je dr. Coričar trdil vse pravilno ter da so Nemci še pred napovedjo vojne skrbeli v Zjed. državah, da preprečijo v Ameriki vsako korist zaveznikom. Nadalje je dr. tBuettz priznal, da je dobil od nemške vlade $1.500.000, da agitira za nemške interese v Ameriki, Zajedno se je od nem-škiih vohunov tudi priznalo, da so delovali kot agentje nemške vlade v Washingtdnu.
V Clevelandu je bil prijet v sredo nemški zdravnik dr. Ritter, in sicer so ga aretirali za-jedncufcvezini in državni di tivi. Dr. Ritter se je izjavil, so se uradniki avstrijskega poslaništva trudili, da kupijo od injega posebne razstrelilne snovi, da je dr. Dumba, kot bivši avstrijski poslanik prišel večkrat v Cleveland, da pregleda, če je iznajdba dr. Ritterja dobra za razstreljivo. (Dir. Ritter-je so postavili v Clevelandu pod $5000.00 varščine, kar je nenavadno visoka varščina. Dr. Ritter, nemški vohun, je imel v Clevelartidu zvezo z nekaterimi dekleti, ki so mu plačevale visoke svote, da se je preživel. Dr. Ritter se je izjavil, da je dobival večje svote denarja od nemšike vlade, da je izvrševal svoje načrte.
New York, ii. dec. Preiskava proti nemškim vohunom v New Yorku se nadaljuje, čhn-dalje več uradnikov nemških in avstrijskih konzulatov je zapletenih v to ohravmavo. Preiskave so tako obširne in težavne, da je detektivom nemogoče prinesti za vsako stvar takoj dokaz, iker se je delalo od strani avstrijskih in nemških poslaništev tako skrivnostno, da0"
hude boje z Nemci v Belgiji.	.
Pri Boesignhe so »Nemci imeli ^ detektivom le z največjo te-
hude zgube pri svojih utrdbah.1 *avo ^K>s^ec, '
Na ostali fronti se vršijo artilerijski boji. Pri* Noyonu se je moral vrniti nemški oklopni vlak, potem ko ga je zadela toča naših strelov.
Boji za Gorico. ,
Rim, 2. dec. Laške čete neprestano napadajo avstrijske postojanke pri Gorici. Mesto Gorica je v ognju, in zadnji civilni prebivalci so se izselili iz mesta. Italijani so dosedaj povzročili nad $25.000.000 škode Gorici. iNa ostali fronti ob Soči se nadaljuje krvava bitka. ,
Nemško uradno poročilo. iBerolin, 2. dec. Pri (Prizrenu so Bulgari ujeli 16.000 Srbov, več gorskih topov in mnogo! vojnega materijala. Angleškt pozicije pri La Basse so bile močno oslabljene radi eksplo diranja min. Dva francoska zrakoplova sta bila včeraj ujeta Tz ruske fronte ni nobenih po očil.
I ta ali oni dokaz. Avstrijski in nemški zastopniki zanikajo vsako krivdo, dočim ima zvezina vlada na stotine prič ina razpolago, da so bile plačane od nemških in avstrijskih konzulov, da rušijo tovarne v Ameriki in sicer dujejo ameriški industriji.
)Pbsojilo zaveznikov, ki je lo najeto v Zjed. državah v svo-ti $500.000.000 se podpisuje zadnje čase jako dobro. Kakor so se izjavili agentje bankirjev, podpisuje ljudstvo posojilo tem bolj, odkar so prišla na dan nemška razkritja gllede dina-mitiranja in požiganja ameriških tovaren v Zjed. državah.
Crnovice zasedene od Rusov.
London, 2jdec. Brzojavk« sporočajo, da so Rusi po štirih dnevih hudega boja zopet zeli gbvno mesto Bul Crnovice. 3000 ujetnikov bili Rusi v Cn
....
■ wikMto
Amerika.
AJA V TOREK IN PZTEK.
NAROČNINA:
................................$2.00
................................$3.00
popiti.................. $2.50
itovillc« po 3 cento.
n_y k... njulniu in nuhjMlti M M iurikmiln
VMM W11	HI vrnili""« "** nn.1*"™I
Van pisma, dopiai in denar naj ac
pošilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•119 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.
■DWARD KAM8H, Publisher. LOTUS J. PIRC. Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Read liy in.000 81o*cnlnna (Kratnrra) io the City of Cleveland and elsewhere. Ad-«r-tlalng ratea on requcat.
T«L, CUY. PRINCBTON IBB
Hoterad ai accond-claaa matter January Sth IMS, at the poat office at ClewUad, O. aader the Act of March 8, 1879.
No. 97. Fridayr Dec. 3. 1915
Hrvati, Slovenci in Bulgaria
NASI INTERESI.
pili vprašanju pravice se torej mi Slovenci in Hrvati nikakor ne moremo razvrševati, ker ta pravica pripada v najbolje«! slučaju liulgarom, in je to vprašanje preporno in motno. V tem času nečem niti govoriti s tega »tališča, da mi Hrvati iin Slovenci, kot narod, ki je po 'krvi in jeziku eden kot so Srbi, moramo v vsakem slučaju) srbsko stvar vzeti kot za svojo pot, 'kot mi zahtevamo, da tudi Srbi skrbe za naše narodno vprašanje v bojih s Italijani, Nemci in Mažari. Da bi mi. zahtevali od Srbov to, toda da bi se družili od njih v vprašanju iMacedonije, ni pravično, ne narodno, ne pošteno. Toda o tem nečem ffovoriti, razven,hjtni petimi milijoni prebivalci da stvar preiščem iz popolno-|l1e hi mogel biti gospodar Bal-
ZA INiAŠO
In zakaj Butarijo#toliko teži po Macedoniji P Razven tega, da jo k temu naganjajo v prvi vrsti pobulgarjftni Macedonci, ki imajo danes prvo besedo v Bolgariji, je še drug vzrok Ferdinand Koburški, bulgar ski kralj, ali kakor se on naziv jje: car vseh Bulgarov, je fle mec, Avstrijanec in pred da našnjim napadom se je izjavi angleškemu poslaniku: "Ako zmaga Rusija, tedaj bom odvi sen od nje, in če zmaga Nem čija, tedaj bom odvisen od nje in če mi je prosto dano, da si izberem, čegav hlapec bom bom kakor rojen Nemec, raje zbral Nemca za gospodarja, ki mi je brat, kakor pa Rusa, ki mi je tuj " Te besede so res nične in dokazujejo, da Ferdi nand vodi samo svojo osebno politiko in se me ozira na bul garsfki narod. Ferdinand želi da pod protektoratom Nemcev postane gospodar na Balkanu in mogoče celo v Carigradu On se hoče maščevati Rusiji, ker ga svoj čas dolgo ni hotela priznati za kneza Bul garij e On hoče vladati na štirih morjih/to j|: Na Črnem, Marmar-*kcm, Egejskem in Jadran skem (preko Albanije). Kadarkoli je Bulgar ska. zahtevala Makedonijo, nikdar se ni za dovoljila s ponudbami, kjer ne >i bilo zraven liitolja in Dober ja. Zakaj? Kajli bulgarski vla-li ni bilo za par stoti'ii kilometrov zemlje več ali manj, pač pa do dveh st vari j: da popol noma oddeli Srbijo od ('irske, in da zapre Srbiji vsako pot do Soluna; drugič pa da dobi me jo do Albanije in potem prost izhod na Jadran. In zakaj je Bulgarija to za'h<tevala? Zato, ker ne zeli, da bo .Srbija neodvisna iin da si pridobi več moči, zato ker Bulgarija hoče onemogočiti Srbiji, da z vrši svojo borbo z Avstrijo in ker hoče Bulgarija onemogočiti, da bi se zjedinili vsi jugoslovanski narodi. Zato ker Ferdinand s svo
ma slovensfco-hrvatskega stališča.
'Kaj mi Hrvati m- Slovenci zahtevamo? Mi zahtevamo svoIhmJo in edinstvo naše zemlje. Od koga se hočemo osvo-l>od/i? Od Ajvstro-Mjažatslce, toda želimo se zavarovati tudi pred italijansko pohlepnostjo. Ali moremo to storiti, če je onib dva milijona in pol Srbov, ki živijo v avstrijski monarhiji, proti nam, ker smo mi proti njih bratom v Srbiji ? Ne moremo, »kajti v tem slučaju se oni lahko domenijo z Mažari in z Italijani, in naša borba proti Avstriji je propadla.
Ako se torej želimo osvoboditi od avstro-mažarske suž njosti in naše zemlje zjediniti, moramo složno delovati vsi južni »Slovani, in treba je tudi podpirati vse one, ki želijo uničiti Avstrijo. In ako stojimo popolnoma na stališču narodnega edinstva in popolnega o-svdbodenja »n zjedinjenja z Jugoslovani, se moramo že naprej smatrati -delom bodoče jugoslovanske držlave, in delati 7. vsemi silami na to, da se ta država ojaČi, in ne smemo biti za politiko, 'ki nas slabi. In mislimo vedno to, kar je največje važmosti: Samo ako Srbi vzdr-/c in obdržijo Macedonijo, tedaj se bodejo lalhko borili proti Avstriji, ker sicer nimajo zaledja ne zveze k temu. Samo tedaj, če ima tiasa' bodoča država svoboden prehod preko Vardarake doline (in to znači, če ima Macedonijo), lahko ohrani našo jadransko oibalo, in naše Primorje. Kajti kako naj branimo Jadran in Dalmacijo, in Trst in Istro, če nam Italija ali pa kdo dru^i zapre pot pri Brindisi in Valone zvezo z ostalim svetom, če nimamo dohoda na Solun ali če imamo sovražnike za hrbtom? In žalibog, moram povedati, da je Italija za to jako dobro vedela, in zato je tudi ona svoje dnij Ivuj skala Bulgarsko, da zahteva Macedonijo, in danes pošilja Italija svojo armado samo v Valcmo, da brani za sefoe Albanijo in ta ključ Jadrana, <fa ne pridejo v to Albanijo ne Bul-gari. ne Sri>i.
kana napram Jugoslaviji z 12 milijoni i prebivalcev, složnih eni sami državi.
In glejte za to, da prepreči Jugoslavijo, da zdrobi edino silo, ki more ustvariti Jugoslavijo: Srbijo, iti s svojimi fana t izi ranimi Bulgar i pljuje na slfcvanstvo, izdaja Rusijo, zba-da z nožem v ledje Srbije in ukazuje klati ta niučeniški narod.
Ali moremo torej mi Hrva tj i«n* Slovnici se družiti z onimi, iki rušijo edino nado našega osvobodenja ? Ali moremo o-pravičevati s kateregakoli sta lišča bulgarsko bratomorno po litiko? Če bi jim dali Srbi Niš in Belgrad, tedaj bulgarskim šovinistom še ne l»i bilo dovolj, in naredili bi ravno tako. kn-kor delajo danes, kajti Bulga 10111 ni za par kilometrov zemlje, ampak liulgarom se gre za to, da zrušijo Srbijo in po Srbiji Jugoslavijo, da oni zavladajo na Balkanu v nesrečo suženjstva in narodne smrti Hrvatov in Slovencev.
Milan Marjanovič INew York, 12. nov. 1915.
Strašne žrtve svetovnih vojsk.
Pri ministerskent posvetovanju tia Dunaju se je izjavil nedavno tega avstrijski finančni minister, da velja državo vsak vojnik na dan 12 kron. In pri tej svoti niso vštete pokojnine, odškodnine in mali stroški, ki jih nosi vojna s seboj. Vojna, ki traja šest mesecev in katere se udeleži dva milijona vojakov, bi vel'jala 4.300.000.000. «
V angleškem listu "Quarterly Review" priobčuje angleški strokovnjak Edgar Cram-tnond, jako zanimivo vprašanje, koilko velja moderna vojska. Posebno hoče vedeti, koliko bo veljala današnja evropska vojska. Zato je vzel za podlago račune nekatere prejšnje velike vojske. Začenja z vojsko, ki se je vršila med Francozi in 'Nemci leta 1870-1871. V tej vojni so Francozi zgu-
bili vsega skupaj 21. kov in 702.000 mož, ranjenih, ubitih in ujetih. Za vojno je potrosita Francija 1.305.000.000 frankov, Nemčijo pa je veljala vojna 1.860.000.000 mark. Nem ske zgube so znašale 6247 častnikov in 123.000 mož.
Angleška vojska z Buri je trajala 31 mesecev. Anglija je zgubila^ v tej vpjni 44.700 mož Kakor so preračunali angleški finančniki, je veljala ta vojna angleški narod 5.064.000.000 dasiravno je bila vojska bolj majhna. Rusko-japonska vojna je trajala skoro 1'eto in pol. Japonci so zguibili v tej vojni 135. 000 ljudi j, stroški za Japonsko so pa znašali $1.000.000.000. Rusija je zgubila mnogo več. Uibitih, ranjenilh in ujetih je bilo do 1350.000 Stroški vone pa znašali tri miljarde rubljev.
(Pisatelj je mnenja, t da je stala vojna Nemčijo tekom prill šest tednov tri milijarde mank. K temu pa se mora prišteti še ogromne zgube na trgovini in na splošnem premoženju posameznih državljanov. Premoženje angleških državljanov se je znižalo že sedaj za deset procentov. V Angliji s£ ceni privatno premoženje posameznih državljanov na 190 milijard, in potrošenih je danes že 19 miljard, kar je naravnost ogromna svota. Tako je v eni Iržavi. Kolikšni pa so stroški vseh držav, ki so danes v vojni, >a je teško presoditi. Številke sq tako ogromne, da se človeku jezijo lasje.
* * *
Z obzirom na svetovno vojno je prav umestno, če skušamo odstraniti nekatere krive ideje glede zgub v posameznih »itkah moderne vojne. Splošno je razširjeno mnenje, da današnje moderno orožje povzro-:uje .silne zgube človeškega življenja. Da se zmanjša to pretiravanje, je dobro, če napišemo jako dobro študijo dveh išjih častnikov, enega Francoza in enega Spanca. Pogledali »odemo le vojne zgube zadnjih večjih bitk.
V	bitki pri Magenti, leta S59 je bilo 48.000 Francozov
in Sardincev, od teh jih je pad-
0	ali so bili ranjeni 3970. Avstrijcev je bilo 62.620, in od teh jiih je padlo 5670. Treba je še »pomniti, da se je v tej vojni >rvi pot rabil top modernejše rste.
Leta i860 so se Avstrijci in Nemci tepli pri Kraljevem Vraču na češkem. V tej vojni so imeli Prusi prvikrat moderno miško. Prusov je bilo 220. yKj/'jVvstrijcev je pa bilo 215. 34. Prusi so imeli dobre puške in srednje vrste topove, Avstrijci so pa imeli Izvrstne to->ove, toda zastarele puške, in naravno je, da so bile zgube avstrijske armade večje.
Leta 1870, ko se je 1 vršila rancosko—nemška vojna, je ladala velika razlika v orožju. Vusi so imeli še stare puške od eta i8f)6, toda so dobili moderno topništvo, dočim so imeli Maticozi precej boljše puške. V najbolj krvavih bitkah so ra-
1	i tega Nemci zgubili po 11.22 xlstotkov napadajočega voja-tva, a Francozi le po 9 odstotkov.
L,eta-i877 seje vršil'a vojska ned l\usi in Turki. Najbolj ilna je bila bitka pri Plevni.
sov je bilo 120.000, a Turkov 36.000. Toda Turki so tneli 15 odstotkov zgub, dočim
0	]\\\ imeli Rusi niti dva od-totka ne.
V	bittki pri Liao-Vangu, v Mandžuriji, so Japonci posta-
ili v bojne vrste 220.000 ljudij 750 topovi, dočim je štela ruska armada v isti bitki 150. fxx> mož in 600 topov. Japonci so zgubili 30.000 mož, a Rusi 3.500, to je, 13 odstotkov pro-
1	9.
Moderno orožje ni tista sila, c\ <bi povzročala večje zgube moštva v vojni. Kajti za vsako moderno orožje se objednem najde tudi proti-orožje, obramba, ki varuje moštvo pred gubami. IN«emci»v današnji vojni napadajo s strupenimi plini, in Francozi so znašli posebna pokrivala proti tem plinom. Syknjene vojaške čepice so se umaknile jeklenim, {ki veliko bolj zadržujejo puškino krog-
topove, ki streljajo v zt marin ima največjega nika v torpednem rušilen.
Gotovo, čas in podaljšanje vojsikovanja prinese nove silne žrtve. GOrenji članek ni bil napisan, da bi se hotelo trditi, da vojska ni mesarsko klanje, ampak napisali smo le, da moderno orožje ni ravno tako moril-no kot bi se pričakovalo. Kultura in napredek ter svobodnejši dnjh človečanstva pa bo vse to ustavilo. Brez orožja se bodemo lahko bratsko sporazumeli med seboj.
Alkoholizem*
Dr. F. J. Kern.
Slovenci nismo abstinenti. Včasih celo pregloboko pogledamo v kozarec, posebno ob času trgatve in okoli sv. Martina. Od tešikega dnevnega dela izmučenim delavcem skoro ni zameriti, da si iščeje uitehe v alko-10IV1, ki jih spremlja v bivališče luhov in sladkih sanj. Pri delu ežaki, pri kozarcu vina kralji ti cesarji. S pijačo se , rojaki maščujejo nad usodo, ki jim je naklonila tako teško delo.
Nisem zagovornik pijance valja, pa tudi popolen abstinent nisem, V zmernosti je sreča.
Veliko st* je pisalo o alkoho-izmu in se še piše. Zdravniki fte sedaj niso na jasnem, ako
alkohol kdaj koristi bolniku, re- i/me s pijančevanjem, c i ni o za pljučnico, ali ne. Ne- 4. Gostilničarji pomnite, da kateri svetujejo, da bolnik s je zdravje prvo, potem šele pljučnico dobi gotobo količino "business", alkohola, ker baje pomaga pri 5, Bodimo nareki zmernih odtoku krvi in dobro upljiva na in treznih mož. srce, drugi trdijo, da je alkohol vedno depresant, to je, da slabo upljiva na bolezni.
Nekateri zdravniki so mnenja, da je bolezen na obistih Brightova- bolezen.) in na letrili, največkrat posledica pi-tnčevanja. Resnica je, da je
_ vede;
človek jako oslabi in se trese ,po celem životu. Delirium tremens lahko imenujemo zastrupl'jenje z alkoholom. Veliko jih umre vsled pljučnice ali zvodenelosti možgan.
Naletel sem že na bolnika, ki je bil, kar bi mi rekli, zmeren pivec. Vsak dan je spil en ali dva kozarčka žganja. Doletela ga je nesreča, da se je pobil na nogi, ali da si je zlomil roko. Postal je začčasno blazen (delirium tremens) ker mu je nesreča pretresla živčevje, da je zgubil kontrolo sam nad seboj iAlkohol nam ne škoduje toliko telesno kot duševno in gmotno. Kdor je udan alkoholu, nima čuta za izobrazbo ni tudi zanima ga ne napredek, ki se vrši na svetu. Za njega drugi odločujejo; nima svoje volje in ne pozna, kam ga kliče dolžnost. Živi brez organizacije in izvršuje najtežja dela. S svojo družino ravna surovo, preklinja in (govori nespodobno.
Pravega pijanca je teško spreobrniti, kakor človeka, <ki uživa morfij ali kokain. Veliko jih zaide v asil za slaboumne. Ravno trdovratni pijanci največ pospešujejo gibanje za popolno odpravo alkoholnih pijač, ki se je razvilo po Ameriki zadnja leta v taki meri.
Iz gorenjih podatkov sklepamo lahko sledeče: , '
1.	-Ne uživaj preveč, žganja.
2.	• Ne pij na tešče. H3. Ne zanemarjaj svoje dru-
—-
sečna Odplačila po $20 na mesec in $200 se plača takoj. Da se v najem za $7 ali $8 na me sec. Poizvejte pri Fr. Kracker, 6102 St. Clair ave.	(100)
Opremljena soba za dva fanta se odda v najem, s hrano ali brez. 1427 E. 49ttfi St.
Jako č^dna front soba za 1 aH 2
fanta se odda v najem. Vprašaj'-te 1176 E. 61 st St. zgorej. (98)
Gro mtopov s soške fronte se sliši tudi v zagrebški okolici. Zagrebški listi poročajo, da je bilo kanonado posebno razločno slišati v Pods usedu in na vojaškem vežbališčit pri Zagre-
nie<l našimi • ljudmi primeroma j
malo bolnih na teh boVeznih, če lz begunskih krogov na Šta-
zhzamenio akutne slučaje. jcrskcm se piše: Letina na Sta_ Več- abstinentov zbol'i na obt- jerskem je povsod dobra< Tudi stih kot pa pijancev. Celo slav- .jvine je (Iostj A draginja je n. angleški zdravnik dr. Osler velikanska Producentje boga-rdi, da v Ameriki umori meso te 1)e^linci 7 jugH pa smo hudo več ljudi kot pa alkohol, ker so udarjenj
\merikanci, kakor znano, stra- poročil se je Franc Petrov-stni ljubitelji mesa. Da našim čj- lrgovcc in .poSestniik v Po-
11 Amerikanci, ki so vdani ve činoma žgani pijači. Večina naših ljudij pije pivo in vino, in žganje le v majhni meri, dočim
zganja na dan in še več. Žganje
obstoji iz so procentov alkoho- , .
/ .J ' . . . ra plačati $5.000.000 .na. a, vino iz 15 in pivo od 4—7. . KT . ,
J	I	' * I nil-n cn M aiTln
Človek lahko spije petnajstkrat
na prazen želodec.
Ako človek spije močno žganje na prazen želodec, gre al-ohol iz želodca naravnost v etra, katera se sčasoma strdijo,
Najslabše je, ako vživarno 10......	1.70
alkohol na tešče, pa bodisi al- JJ............^.45
alkohol ene ali druge vrste pri- 26. . .! ' .	3M
njevec ali slivovec nista izjema. ( 30......
40......
46......
M......
66_______
C«n«:
.90
Tedaj je želodec prazen, alkohol gre naravnost iz njega v jetra, ki se sčasoma pokvarijo, kakor tudi obisti. Zato toliko gostilničarjev umre za boleznimi na jetrih in obistih, ki navadno povzročajo vodenico.
iGotovo site slišali že o delirium tremens. To je akutna bo-lezen, posledica alkoholizma, ki | povzroči, da bolnik vidi vsako-
60... «6... 70.,. 76... 80... 86... »0...
110......
4.75 6.50 «.)0 7.05 7.70 8.55 ».30 10.06 10.80 11.55 18.86 18.10 18.86 15.80 06.76
120.... 130.... 140.... 160... 160.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 300.... 350.... 400.... 450.... 500.... 600.... 700.... 800.... 900.... 1000....
18.25 19.30 21.30 22.80 24.35 26.85 27.40 28.90 30.40 38.00 45.60 53.20 60.80 68.40 76.00 91.20 106.40 121.60 136.80 150.00
DECEMBER 26th
JE ZADNJI DAN ZA IZLET VIA
NICKEL PLATE ROAD
25c do $1 izlet.
DO STO MIL) NAOKOL.
Za pojasnila aa obraita mi
E. A. Alcart,agant, Cleveland, O
ill it i«! ift z*i ih 1*1 ill ji1 tsi 111 ill ill ill 111 111 ill 111 ill Tj? rp 7T m TtTntUrTrfTnfn™™ TtTtttTjt?nTtTti??tt
tt ft
fH	NAZNANILO.	#
#	Slovenskim rodbinam v Clove- « tandu In okolici naznanjam, da $
fH kadar nameravata kupovati pri ft ft May C o., da vedno vpraiate xa ft ft alovenako tolmačlnjo, ki se na- ft ft haja v "Foreign Department" In ft ft Vam Je vedno narazpolago. ft ft Zahvaljujem se vnaprej za Va- ft ft io naklonjenost	ft
ft	(104)ft
*	TEREZIJA JUSTIN. * ft slovenBka tolmačlnja. ft
ft ft
ijl i?! iJi iti ill tla ili ill ila ill iia ill iti ill all iti 111 ill ill TJ7 T|? TIT TJI T|T TIT T|7 7*T TIT 7|T T|T TJT TJT TJT TjT TJT fJJ fjj Tfi
ROJAKI, ZNANCI!
Čistim in likam vse moške in ženske obleke. Ako hočete v resnici dobro, ščiščeno obleko, vam rad postrežem. Izvršujem vsakovrstna popravila na oblekah. Pri m^ni ščiščena in popravljena obleka vam zaleže za novo. Ne mislite za svojo, da se ne izplača. Če je še tako zdelana, jaz vam jo uredim. Dobiček, bova imela oba, jaz skromni zaslužek, vi pa še dobro obleko. Za najmanjšo naročilo vam bom hvaležen.
IGNAC SMUK,
1051 Addison Rd.
Od pekarije na vogalu Addison in St. Clair prvo poslopje proti Superior. Mon (94)
.1 r\', j*-!''
i ■■ (.1 I
6101
Tu se dobi di in pristna
POSTREŽBA TOČNi IN SOLIDNA.
■
J

»

IM TMi	J® • aJifVf	MMftMfe*
(mm Mrajaa la m4 aai£lataJUk adravfl. 4m Taa
VaM adravailld tac«pU Maraja»HMy MfolakaiM, hjarbsdaja aJalaal pm Xaljl mdrmrmikm. Ima^a tmii a* laaljiift pradaaatov, lw MI«. dBav, clear Is alaJkaai«.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addiaon Rd. To«al St. Clair Arm.

"Raje bi hranil denar"
Ne za mene. Raje bi hranil denar.
Hal 8*J je aamo en ni«
kelj.
Da, toda jaz ne zapravljam nlkljov. Dvajset nl-kljov za tebe, Je dolar za msne v banko.
Ali imai kje spravljen aenar?
TRUST CO. Koliko?
Trideset dolarjav o« zadnjega botiča, oče ml Je dal In sam aem prihranil.
Ali Je teiko hraniti T Ne, daj denar v domačo hranilnico, In ko imai voli ko, pa neal na banko.
Trldeaat dolarjev I Mo. goče bo tudi,moj oče meni pomagal, da začnem hraniti.
jiKlem alkohol toliko /ne škodu-e. jo v prvi vrsti pripisati dejstvu. <la si ga s teškim delom sproti spravljajo iz sistema, drugič ua, ker Slovenci ne spijejo	XT	,
.	, ,	,	koniia Nemčija Melgno zasede
toliko zganja, kakor nekatere .	. / . , .
, . . , . no ze eno leto, se ie dognalo, Iruge narodnosti, recimo Irci . •	lc „ . .... . . .
, ., . ,. , . da so morali Belgijli plačati
stojni z gospico Marico Dolgan iz Košane.
Nemdi kradejo v Belgiji.
Rotterdam, 25. nov. Sedaj,
Nemcem že 500.000.000 frankov
vojnega davka, in sicer , vsako
mesto gotovo svoto. Katero
... ....	, mesto ne plača, postreljajo
rci in drugi spijejo po en kvort XT ... mlIuiu. 1 -
, .' ; ' . ^ . Nemci nekaj najboljših držav-
ljanov. Mesto Buselj sadilo mo-
mesec.
I'ako so Nemci odnesti Belgij-
...	, »	,	ceni skoro vse njih premoženje,
toliko piva kot zganja, da zav-	Ncmd ^^ mir?
žije isto količino alkohola. | ^^ ^ noy Tu §e f got^ \ elik razloček je, če pride vo9tjo trdi> da je nemš,ki gene-tlkohol v človeški želodec ne- ral Mackensen, na povelje «nem-razredčen, to je malo zmešan z	ceSarja ponudil Srbom
vodo, ali fpa če je želodec ob- mjr Sovražnosti bi se morale enem poln drugih jedij ali- pi- ustaviti, vsaka armada bi ostala ač. t vode.) Alkohol veliko kjer je nakar hi se mirovni za-manj .škoduje, če pijemo na| stopniki ^ SrWja naj bi od-)o»n želodec, kakor če pijemo sto|)j|a Butgariji ves svet od
Knjaževaica do Pirota in Macedonijo. Srbi bi obdržali ostalo zemljo, Srbi so to ponudbo kategorično odklonili.
, ... , .	DENARJE V STARO DOMOVINO.
in dostikrat to pov.roci vodeni-, ^	.
41	1 ... .. . I Poilljamo denar na Kranjsko, Sta-
co. Ako pijemo po jedi ali je JerBk0 Primorsko, KoroSKo, Tirolsko,
alkohol zimešan z vodo (v po- Češko, Hrvatsko in Ogr»ko tako za-. .	.	j 1 nesljlvo kakor pred vojno. Iz poslo-
dobi piva ali vina I tedaj gre al- f vanja zadnjih treh meBecev smo se
kohol z vodo vred v čreva in je ijffi®.^ počasi vsrkan v sistem .torej nikov. — Denar nam poiljite po "Doni naval na ietra tako velik • mestic Postal Money Order" ter pri-111 naval na jetra iaKO \emc. <o§M natančnl VaA naslov ln one
Želoflec vsrkava alkohol, ne pa osebe, kateri se ima kplaCaU..
vode/
TVRDKA FRANK SAKtBR, .
M^ New N, V.
TOLSTOY
6217 ST. CLAIR AVE.
Otrobe in ženske suknje se mere jo prode ti brez rezlike cene. BUnketi in korrtri Ženske otročje obleke ter mufi. Pridite in ei pri! nar za božič. Neia trgovina je blizu al.


7—8 z v, Ob nedeljah od


RTT -TV"" f . /T!« ......
IZVRŠEVALNI ODBOR:	//
Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Upravni tajnik:
,,	Edward Kallah, 6119 St.Otalr Ave.., Cleveland. Ohio.
Literarni tajniki:
Ivan Blatnik, General Delivery. Seattle, Wash.
Rudolf Troit, 893 W. Central Park, New York; N. Y.
John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave., So. Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga podrulnlca sama ne potrebuje, naj blagovolijo posla U Mr.Mohn Jagru. Vplačana svota bode potrjena po blagajniku ln raaglaie-oa po slovenskih listih. dstoCasno naj tudi obvestijo gl tajnika, koliko denarja so poslali.
IZ VRH. URADA TAJNIKA D. Z.
V	amlalu pravil, točka 101, se bode Jo v mesecu decembru t. 1. vrMle vo-tttve novih uradnikov sa leto 1916 prt krajevnih društvih Zlveze.
Tem potom ae priporoča članom in člank&m, da ee sej v tem mesecu ude lete v potnem Številu in volijo v odbor dobre in delavne člane in članice, kateri hnajo zmotno«* in veselje »peljati odbornlftki posel.
Posebno se v tem slučaju priporo ča dobrega tojnfika ali tatfnico, Če je prt društvu Utfnik-lca dober, gre poslovanje vedno v lepem redu naprej. '	Bolnik, če je bolan dobi vso podi«
ro, članica, če je plačal svoj asesment, ae mu ni treba bati da bo suspendiran ltd. a v nasprotnem slučaju, če Je tajni k-lca slab vedno so proteatl, primanjkljaj pri bolniški podpori in suspendacije na dnevnem redu, člani ln članice ae potem hudujejo na vrh. k odbornike, da so oni zakrivili.
Vrh. odborniki, .kateri »o izvoljeni od konvencije ta dobo treh let »e morajo etrogo drtatl pravtl ln točk, katere je konvencija Jim naložila za apotftovatL
To sem omenil glede tega, ker prihajajo na vrh. urad razna razžaljlv« pierna zoper tega ali onega vrh. odbornika.
Ker ima Zveza pet posmrtninsklh razredov in pet bolnl&Kih oddelkov, se aamo ob eebi ume., da imajo tajniki tu tajnice obilo posla s tem, ker so c.aui m članice zavarovani po raznih ipoamrtninaklh razredih in bolniških oddeklh, drugi zopet samo m poamrt-nlno, kateri plačujejo injih asesment po N. F. C. L., naj društva plačajo »voje tajnike ln tajniioe pošteno za njih delo, trud ta požrvovalnosl.
Stari t^jkilki ta tajnice bodejo prejeli i« vrti. urada posebna listine, da maznanljo takoj po seji imena ndvih uradnikov sa leto 1916.
Kakor vaako leto tudi leto« bode treba na novo prepisati asesment knjl go sa leto 1916.
Is vrh. urada bodejo po novem letu razposlani na vsa krajevna društva novi imeniki po zaporednih certifikat številkah, val novo izvoljeni tajniki ln tajnice naj toJSko časa počakajo a prepisom knjig, dokler ne sprejhnejo imenika
Člane tal članice se opozarja, da plačajo tv mesecu decembru svoj ases ment, enako člani ln Članice, kateri dolgUlejo eden, dva in tri mesece, da poravnajo njih dolgove, ker s koncem decembra se zaključijo asement knjige v mrh. uradu in pri krajevnih društvih ln s tem prihranite veliko dela ftu tajniku In vrh. uradu, a ko Ima vsak r ciaa lA članica plačane njih aseemeo-l te.
V	sredi meseca decembra, bodejo na vsa krajevna društva razposlani koledarji sa leto 1916, vsi tajniki ta tajnloe naj gledajo na to. da bode vsak član in Člaavloa prejel po enega, na teh koledarjih bodejo tiskane vse lestvice N. F. C. za pet posmrtnin« sklh razredov in pet bolniških oddel kov, poleg teh dveh aaesmentov Je prištet tudi upravni sklad.
Vrh. odbor Je dal tiskati koledarje v s vrbo iboCJše agitacije In reklame za to domačo organizacijo, ker je še i.eltkb rojakov in rojakinj v Clevelandu tb okolici, ki še niso pri nobenem društvu, M to se apelira na članstvo Zveze, da ss po novem letu primemo bolj*« agitacije za pridobitev novih članov, ker drugo leto je leto druge redne reorganizirane Zveze konvencija katera se bode vršila drugI pon-deljefk v saptembru.
Zadnjih par mesecev je pristopilo sefto veliko Članic, in članov bolj malo. Iz tega se rszvldl, da so članice bile v tem času selo aktivne za pridobitev novih članic. So drušliva pri naši Zvesi, ki v resnici ae malo zani-majo sa pridobitev novih članov, kal] je k temu vzrok? Meseca januarija prihodnjega leta bode izdan izkaz ko llko so dro&tva plačala In vzela iz Zvese, enako poročilo o napredku članstva.	*
Bratski pozdrav
Fir. Hudovernlk, vrh. tajnik
POD VSAKIgri POGOJEM.
Pri vsaki bolezni je neobhodno potrebno, da se obdrži žlvljenska moč bolnika, če človeška moč dosledno zKtaja, tedaj Je Jako malo upanja, da človek ozdravi, toda če ustavimo to zgubovanje moči ln začnemo dobivati moč, nam nI treba nikdar upanja zgubiti. Eno najbolj zanesljivih zdravil za ojačenje prebarvljaluih organov le TrlmerJevo ameriško grenko vino, ki ,«a)prvo Izčlsti iz prebalvljalnlh organov vso nesnažno stvar ln jih drži Čiste, na drugem prostoru pa ojači ml šice ta jih prisili, da svojo dolžnost redno opravljajo. To zdravilo »čisti kri, (pomaga prebavi. Po lekarnah. Cena $1.00. Joa. Triner, Izdelovalec,
1333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111. • • •
Ce drgnete truplo s Trlnerjevim 11-nimentom odstranite bolečine, napet-ja ta zajedno utrdite ilvce. Cena 25 In 50 centov, po pošti 35 ln 60 centov.
POZOR!
Slovenski šotor št. 1288 of Maeccbees vabi vse člane na oboni zlbor dne 12. dec. 1915 ob 8. uri zjutraj v navadnih pro-rih. fDblznost vsaikega člana jc, da se zanesljivo udeleži ob-zfborovanja. Važne točke na dnevmem redu, poseb-volkev novth uradnikov za 1916. Zatorej so bratje proda se udeležijo glavne se Iravom
BOLEČINE NA HRBTU. jBerite, kaj piše Mre. B. Maček, Woodstock, Minn. "Imela sem pogo sten glavobol. Naročila sem Severova zdravila ta dblsti ln jetra. Ko sem rabila 'ta zdravila en teden, bolečim* niso bile tako močne, ta ko sem porabilo eno steklenico, se bolečine nI so več povrnile. Rabila sem drupe Severov© medicine, in vselej z dobri ml posledicami." — Vnetje oblatlj ln jeter, suprestlranje ali odvajanje teš ke vode, bolečine pri odvajanju vode ittpetft nogo. vse to ima vzrok |v Je jetrih. Hitro se lahko ozdravite, če rabite Severova zdravila za oblstl ta Utotra. Cena 50c ta $1.00, po vseh le karoah. Ali ste dobili Severov alma nac sa 1916 v vaši .lekarni? Je zh •tanj. če ga ne morete dobiti, pišite naravnost na W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la.
NAZNANILO.
(Spodaj podpisani naznanjam, du tvrdka Travnikar in Jarc nI več. da sem sedaj sam v svoji trgovini in da tmwn ie vedno mnogo lotdr, pose stev in hiš naprodaj. S spoštovanjem GEO, TRAVNIKAR, 1357 E. 55th St.
Soba se odda v najem za 2 fanta. Ja ko čedno. 6412 Varian ave. (99)
Front »oba,, opremljena, s hrano ali brez, ae odda za dva funta, ti 166 ) tiOlh St.	(99)
POZOR.
Delo dobijo takoj dekleta, stara iK in več, dobro stalno delo. Vprašajte takoj pri iLake Krie Iron Co. 915 K. 63rd St. severno od St.Claif ave. (100)
POZOR.
Takoj dobijo delo možje stalno in dobro, Vprašajte ta koj pri Lake Erie Iron Co. 9115 R. 63rd St. severno od St. Clair ave.	(100)
Sprejmejo se štirje pošteni fan tje na li^ano in stanovanje. 5516 C^rry ave.
ohranjen piano se 67 E. __#L (99)
V najfem fe da stanovanje za 2 družini. Lastnik bo tam v nedeljo od 10 <lo 12 ure fiop. 5442 Lake Ct.
POZOR.
450 ženskih in otročjih su ken j iz najfinejšega blaga, vse številke do 50, fino izdelane, najnovejše mode, mora biti razprodano radi pomanjkanja prostora po sledečih cenah:
ŽENSKE SUKNJE:

poprej
popre
popre
poprej
poprej
poprej
poprej
poprej
poprej
porpej
poprej
$ 7-50, $ 9-50, $10.75, $12.50, $14.75. $17-50,
$19.50»
$21.00, $22.50. $25.00, $27.50,
sedaj, sedaj sedaj, sedaj, sedaj, sedaj, sedaj, sedaj, sedaj, sedaj, sedaj.
3 95 ,.$4.75 6 95 .9 7.75 9 .75 $11 95 $12 95 $13.95 $14 95 $15 95 $17 75
* OTROČJE SUKNJE, številka 2 — 14.
poprej	$ 4.50, sedaj..$ 2.95
poprej	$ 5.50, sedaj . $ 3.95
poprej	$ 6.50, sedaj .$ 4.75
poprej	$ 7.50, sedaj. $5.45
poprej	$ 8.50, sedaj..$6.45
Vse ženske, moške in otročje čisto volnene svedre dobite pri meni po nižji kakor tovarniški ceni.
Nadalje dobite vse ženske obleke z žeketom, princess obleke in kiklje po skrajno znižani ceni.
Zapomnite si samo to, da dobite pri meni samo čisto sveže, dobro,, moderno in trpežno blago.
Za obilen obisk se vam naj-topleje priporočam
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave.
En pošten fant defoi stanovanje in hrano, s kopališčem ina razpolago 5801 Prosser ave. (98)
Slovenec išče službo v groceriji ali v saloonu kot ddber barten^
naznanilo;
članice dr. Slovensko Bokollce najvljudneje prosim, da ae poJnoštevilno udeletljo mesečne sede dne 7. dec. ker bo to sadnja seja v tem letu ter se bo objednem volil tudi odbor sa leto 1915. Dolinost vseh sester je, posebno pa onih, ki pridetto komaj epkrat ali dvakrat na leto na sejp, da se te seje udeleže. Da ne bo potem zopet celo leto sabavljanje čez to ali drugo odbornloo. in kar Je še najbolj važno, da plača vsaka svoj asesment pri seji Iv ne na domu tajnice. S tem bodete pokazale, da ste res zveete članice društva. B sestrskim pozdravom Fannie Trbeinlk, tajnica (98)
ZA MATERE.
Naravno h ran en Je otrok pogostokrat zapu&ča sledove pri materah Ln Jih precej slabi. Ozdravljenje Je Jako počasno. Mi bi priporočali materam, ki trpijo na slabosti ln zaprtju, da se sanesejo na Trinerjevo ameriško grenko vlpo. Poboljša njih prebajvo, prepreči zaprtje. To edravllo je sestavljeno is zdravilnih zelišč in Izvrstnega rudečega vina, nima nobenih mfcneralij. če ste boleh/nI, nervozni, .zaprti, imate slabo kri, vselej ae poaluilte tega zdravila. Pa lekarnah. Cena 11.00. Joa. Trtner, 1333-39 So.
Ashland ave. Chicago, 111.
» • •
Z delom preobložene mišice naj se drgnejo s Trlnerjevim Iteiimentom. Dobijo elaaticeto in moč. Cena 25 in 60c, <po potši 36 ln 60 centov.
POZOR!
Slovensko podporno društvo Do-slufencev naznanja vsem svojim članom, da se gotovo udeležijo seje dne 6. decembra ,t J. v nedelljto, ker se Miljo volitve društvenih uradnikov. Vsakega brata je dolžnost, da pride gotovo na sejo. Z bratskim pozdravom Jos. Travnikar, tajnik 1357 E. £5th St.
» OGLAS.
Vsem članom dr. Glas Clev. Delavcev, št. 9. SDZ se naznanja, da se gotovo udeležijo prihodnje redne mesečne seje 19-dec. 1915. Pobrale se bodejo upiaciJne knjižice, da se na novo uredijo za leto 1916. Ker je pa več važnih stvari j na dnevr nem redu, se prične seja točno ob K. uri dop., ne pa ob 9. uri. Obenem se tudi naznani, da kdor ne more priti na sejo plačati asesmenta, Uo lahko to storil pri dr. tajmiku isto v soboto pred sejo ter potem do zadnjega v mesecu. Ker pa noben član ni nič oškodovan, radi tega so določene ure od 6. do pol osmih zvečer. To velja tudi za bolnike in vse druge stvari. Odsedaj in za prihodnje leto. 1916. Z bratskim pozdravom. S. Pirnat, tajnik.
Stalno delo dobijo delavci takoj. Oglasite se takoj, ker lahko takoj pričnete delati. Oglasite se ipri Union Salt Co. Addison Rd. & Lake Shore R'y
(99)
Pozor rojaki!
Miklavž in božič se bližata. Ravno sedaj imamo razprodajo, in če stč namenjeni kaj kupiti družini za Miklavža ali za božič, si lahko sedaj prihranite denar. Vaš deček bo najbolj vese^ če mu Miklavž prinese 'Vober-boots''. Mi jih imamo veliko in jako poceni. Imamo vsakovrstna obuvala za moške ženske in otroke po najnižji ceni. Skrajno nizke čeme: Klobuki za dečke in deklice, vredni $1.00 po 20C, vredni $3.00. sedaj samo $1.00. Moški klobuki: vredni $2.00, sedaj samo 90c. Vredni $3.00, sedaj samo $1.75. ^Moske kape: vredne $6.00, sedaj samo $3.50, moški in ženski svedri, čisto volmeni vredni $7.00, sedaj po $3.75.
iMo^Jke (hlače po tovarniški ceni. Moške srajce po 39 in 45c. Ženske bele bluze napol zastonj. Veliika zJtoga kovtrov po 85c. Imamo vsakovrstno blago na 'jarde, spodnje perilo za »celo družino. Ker je gotova stvar, da gremo iz trgovine,.bomo imeli razprodajo. Celo zimo bodemo prodajali vse po najnižji ceni. Tudi dajemo znamke, zn božič pa lepe koledarje. Se priporočam rojakom za mnogobrojni obisk moje trgovine. Za najmanjši nakup vam bom vedno hvaležen. Jos, Kos. 15406 Calcutta ave. Col-linvvood, O.	(98)
V PRIJAZNO OBVESTILO.
Slovenska Narodna čitalnica prijazno obvešča slavno občinstvo, da se prodajajo vstopnice k banketu pri sledečih: Vinko Pristov, 6114 St. Clair ave. Jos. Kalan, 61 o 1 St. Clair ave. Frances Lausche, 6121 St Clair ave. Josipina Jereb, 1287 E. 55th St. Joa. Birk, 6006 St. Clair ave. John Breakvmr, 3538 St. Clair ave. Primal Kokoj, 390a St. Clair ave. Priporoča se rojakom, da si pravočasno preskrb«
......................
POZOR!
Sprejmeta se dva poštena fanta na hrano in stanovanje. 5357 Stanard ave.	(98)
Slovenka dobi takoj delo za hišna dela. Dolbra plača. 4322 St. Clair ave.	(97)
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno Skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	'(45)
FINO VINO .
vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, ni a gara in concord vinO. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave.
GORJEM ZOBOZDRAVNIK, i ij Kronične ali dogotrajne bolezni
Dr. A. A. Kalbfleisch,
6426 St. Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko* Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko b hrvatsko.
Uradne ure!
Od 9i30 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00cvečer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M.
Bell Posedale 2377 w- Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—5.
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio.	.. (23-46)
- (94)
POZOR. SLOVENCI!
Naznanjamo vam, da razva-žaino našo robo im blago na vse strani po najnižjih cčnah. Postrežba točna. Za. obilen obisk se vam priporočamo in se zahvaljujemo.
WAHCIC & KAISER, 3244 St Clair ave.
(97)
NAZNANILO.
Tem potom opozarjam vse sestre dr. Srca Marije (staro), da se gotovo udeležijo prihod nje mesečne seje, 9. dec. 1915, ker so jako važne stvari na dnevnem redu> obenem pa je tudi volitev dr. odbora za leto 1916. Obenem vas pa tudi opozarjam, da gotovo poravnate, kar ste zaostale v asesmentu, pred movim letom. S sestrskim pozdravom Helena Mally, tajnica. 1.101 63rd St. (97)
Zgubil se je pes, ki slise na ime "Rovar", je srednje velikosti; ko se je zgubil, mi imel o-vratnika. Kdor ga dobi, se 11111 da repa nagrada. Rozi Mihelič, 5514 St. Clair ave. Tel. Central 489 L. Rosedale 469 J- W
Pozor kegljavci!
Priporočam vam svdje novo fino urejeno (kegljišče, kjer dobite vselej fino zabavo v dobri druščini. Vsak mesec se razdelijo štiri nagrade, in sicer od 50c do	Torej na svidenje!
JOHN KRALL' 961 Addison Rd. -
(98)
Rada bi zvedela za ono slo vensko dekle "MARY", ki se jc pred dvema letoma učila šivati pri Fanny škafar na W. 43rd iSt. Želela bi, da mi naznani naslov ali se sama zglasi, ker imam važne stvari z njo govoriti. Mary Namar, sestra Fanny Škafar, 4100 Clark ave.
- (97)
Takoj dobi delo Slovenka, se nič n« gleda, če je starejša ali če i-ma kakega otroka. Dobra plača. 5003 St. Clair ave. (98)
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVE.
Se priporoča Slovencem v obilen oblak. Točna postrežba. Vedno aveže pijače.
8 - Hour
Union
SCRAP TOBACCO
Js delan is najboljfef« duha-na za cigars. Samo najbo^ii tobak ae potrebuj«. NajboUši tobak sa žvečenje. V vsakem paketu je kupon.
Made
Union
p Pouk v angleščini In lepopis- D 3 Ju potom dopleovanja. V Clave- Q fl landu tudi a privatnim ufilte- O j IJem. Denar, ki ae trtvuje za aa- □ g me Ixobraxbo, je najbolje nalo- □ 3 len, In ne vzame ga ne kriza ne Q a vojna. Pilite za pojaanlla na O
a aLov. k. sola: d
611» St. Clalr ave. <4t)D 3 CLEVELAND, OHIO. B
Proda se lepa hiša, ali pa se da v najem. Za veliko družino. Hiša je na 1171 Addison Rd. Oglasite se ma 1008 E. 64th St. - (97)
PRVA IN EDINA JUGOSLOVANSKA.
avtomobilska tovarna v Clevelandu Priporočam se vsem bratom Slo-vcncem in Hrvatom aa vsa popra-vila, kar se tiče avtomobilov, kakor tudi predelovanje avtomobilov, na novo barvanje* Izdelujemo nove "body" po naročilu, brzo in poceni. Mi za vsako dekv garantiramo. Imamo tudi vedno na razpolago avtomobile za svadbe, veselice in sprevode. Ako potrebujete kaj ena-cega, sc obrnite na Carnegie Auto Body & Painting Shop.
ANDREAS ROBICH, 3712 Carnegie ave. Bell Tel. Rosedale 170 , Ohio State 7054 L-Priporočamo se vsem rojakom.
Fri.day
Hiše naprodaj.
Tri hiše imam naprodaj na glavni ulici St. Clair ave. Vse tri skupaj $11.500. Na lahko odplačevanje. Renta prinesejo $120 na mesec. Kdor misli kupiti, naj se oglasi ma 4018 St. Clair ave.	(9s)
Dobra ledenica (ice box) za mesarje, se iproda po nizki ceni.
na 16801 Waterloo (97)
Pozor rojaki!
Naprodaj je hiša, obstoječa s 5 sobami, kopališče, plin, moderna električna napeljava, cesta tlakana in bo izplačana prihodnje leto, mimo gre kara, blizu E. 152nd St. lot 40*100, poleg katoliška cerkev in javna šola (East Clark). «Xaidi se lepa prilika Slovencu, ki želi mal in prijazen dom za sebe, za mali denar, na lepem prostoru, nič dima. Poirvejte direktno pri lastniku na 14502 Saranac Rd. od 4—7 ure zvečer	(99)
. take, na katerih dolgo trpite.
Revmatizem ^J^ h'btu-pr>ih'
7i. ' glavobol, ncapanje, skrbi/strah, nrujanoit ki m livčn« U-l«zni radi prevelikega dola.
,l*b •p*tit» •••*»» »«P» » ""tih, utrujenost zjutraj ^ ^tt/UCt toikoča v želodcu praznina, pKni, bruhanje, vrtoglavost.
i v ušesih, nosu, grlu, prsih. Želodcu, llatfl/ {revah ali drugih organov.
Vse te bolezni so dolgotrajne, ki trajajo mesece ali celo leta, in se jih ne more ozdraveti samo, če se pogleda na jezik, ali če se potiplje žila ali če povžijete nekaj kapljic ali krog-Ijic medicine. Da se take dolgotrajne bolezni uspešno zdravi, mora imeti zdravnik opremljen urad s posebnimi aparati, kjer je mnogo prostora in mora žrtvovati mnogo časa za svojega bolnika.
Taka zdravljenja se dajejo v mojih uradih že zadnjih dvajset let in imanio na stotine zahvalnih pisem od zadovoljnih bolnikov, v katerih se nam zahvaljujejo za zdravje, katerega smo jim vrnili. Vi ste dobrodošli, da pridete k nam vsak čas, da se sami prepričate, kaj naredimo mi za bolne in trpeče.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
746 EUCLID AVE.	CLEVELAND. 0.
Uradne ure: od 9. zj. do 4. pop. od 10—12.
..._______
Pravi staroluajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 1*2 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinej&i tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona .... 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal.
Vinska posoda ob 5 do 10 f«l. velja $1.00. za 15 gal. posod« $2.00. Pri vetjih naročilih je sod brezplačen. Te cans to samo za na debelo. Naročilu saj se priloži denar in natančni nailov.
The Ohio Brandy Distilling
Prva slovenska dražba sa prodajo finih p*ja£.
6102-04 SL Clair Ave. - - (fevdni, 0.
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
ff/^^jyo.	^ftiii i ii^in n<Hpn I y> n
NAJBOLJŠA VREDNOST:
SCHUSTER'S EUCLID BRAND. Vina, likerji, kordijal
VSEH VRST.
"NUMBER-TWO popolno žganje.
TL CrUTICTITD	2214-16-18 E.4»h St. Clevolaad.
I he M/HiIMlK to.
laiHii ■ ■ »»»^b—w^A^'
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnoctni bondi aa draitrane uradnike po 25c. od $100.00 na leto. - Javni aotar. - Pojaanlla in naavcti zaatonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road
Čisteije in likanje oblek.
DOBRO DELO.
Moik* obleke.................»1.00
Molke anknjc...............j|1JM»
JopiM.
NIZKE CENE
2«neke kiklje.....................soe
ženske dolge ankqje........$1410
Ženske obleke................IIjOO
Tki DAMM DRY CLEANING Ct.
1574 E. 55th ST.
Cert. 73*. W
A. J. DAMM, poslorodja.
I /t-mi .	Zakaj ne prenehate plačevati
renta svojemu gospodarju in zakaj ine začnete plačevati za svojo lastno hišo, katero v resnici lahko imenujete svojo jqer	vj gospodar.
To je natančna fotografija hiše, ki ima 6 sob in kopališče, katere imamo naprodaj na Rudyyard Rd. blizu St. Clair ave.
To hišo lahko plačate tako:
$500 plačate takoj.
Ostanek kakor želite. Ne odlašajte. Dajmo se pogovoriti takoj.
Ce pa nimate $500, "kupite lot, kjer bodete lahko zgradili fino hišo v bodočnosti.
Vi lahko začnete s tem, da
$50.00 plačate takoj
Ostalo pa po $10 na mesec ali $2.50 na teden. Kako pridete do tega zemljišča?
1.	Vzemite Euclid karo, zaznamovano "Collinwood" in peljite se do konca.
2.	Vzemite St. Clair karo do E. 140th St. in transierirajte ma Euclid karo zaznamovano "Collinwood".
»Mnogo bogatih ljudij je začelo na ta način z zemljiščem. Zakaj ne začnete vi sedaj, ko delate; Pišite ali oglasite se za nadaljma pojasnila.
wmmmWmMMm
Vzorci stot ne i /renostnih predmetov
Prava vrednost blaga v Clevelandu.
Pridite v nftfi bargain basement War Bte v mes*
za posebne cene v PONDELJEli
Vsaka cena v BASEMENTU pri MAY CO. je nizka cena. Stotine stvarij je vsak dan na razprodaji, toda malo oglašanih
Najibolj vam to povedo moški, ženske in otroci, ki pridejo kupovat k nam.
Ženske obleke
143 tensldh in dekliških eukenj, 11 vzorcev, cur-duroy* sibeline In Škotski plalds, garantirane, lepi efekti, mere 14-44, po... .$14.45
115 dekllCjih šolskih sukenj, Jako lepo ble go, vellikl ovratniki 1 pasovi, za 6-14 let. R<? dna cena $5, za..$3.71
Obleke za male M deklice, mere do 6 le\ plaid gingham, lep front, ovratraik in ro-kalmlki, po----97 C
(Basement)
115 oblek, deaet vzorcev, gabardine Ln jKvplin,skunk, vildra, žamet, mere 14-44, vredne 920. po----$14.45
(baaemant)
(Basement)
(Basement.)
.jpsaiiii
t Deške $5,
$7.50 obleke
I $3.79 (
I I	Vsaka obleka jiji	drugega v torij	ca, jako lep j«	moder serge, i|	dua para hlač [1	zraven, mere lik	6-17 let,..$3.79
Materljal prve vrste, jako lepa Izbera. Rujavi, modri in drugI. Vse niere od 32—44 po...........$9.65
Patent uslnje in gunmetal čevlje, ta:iki podplati, mere — 2, redna cena $1.50, sedaj..98c (Basement)
(Basement.)
(Basemen^.)
(Basement)
Ženske tine obleke
Lingerie Jopice, deset ram* h vzorcev, jako lepo vdelane s čipkami. Krasni izdelek, barve bele, pink In modre po......69c
(Basement)
250 ženskih tn dek-l ličjih kikelj, 20 mo-\ delov, serge, poplin, ) plaids. Razprodaju $4 In $4.50 kril naj-boljšega izdelka. Vse mere po. .$2.95
(Basement)
ženske In dekličje obleke, za gledališča 1« plese, crepe de chlne, charmeuse. S čipkami In svilo, modre, nlle, maize, pink ip bele. Mere 14-44, po..,$9.75
(Basement)
Otročje sukflU*?, 7 nary In kardinal serge, okrašene 9 pasom, lepi gumbi in žametast ovratnik po.»2.9S
(Basement)
ki je imel trgovsko <ja ga pogoltne.
na Rue Feydeau* in
: ie večkrat v težavnih oko- se ustavi, lah pomagal Saccardu, opa- ""Kaj, Jordan, vi hočete na še vedno krasni rubin, ob- borzo?" zakliče in pozdravi ve obrnjen navzgor, obvezan ISke^a, temnolasega mladega krasni'h solčnih žarkov. Vi- moža.
ek> se je njegovo belo kravato nekdaj fine elegantne su-ije tja gori do sivih las, ki, so tlfj v kodrih navzdol. /Pbru-:en od solnca, pomit od dežja, je bil njegov klobuk, kate-iiiu starost ni mogta več dol-iti.
Komečno se pa Bush zave, da se še nahaja na tem svetu.
"Ah, gospod Saccard! Kaj ste prišli na sprehod tod mimo?"
IDa, radi nekega ruskega pisma otl nekega ruskega bankirja v Carigradu. In mislil sem vašega brata radi prestave." Busli, ki dr/i se vedno kras-| ni rubin v svoji desnici in ga premetava semintja, sproži le-I vicoin reče, da bo dobil prestavo še isti večer. Toda Saccard pove, da se gre samo za par vrstic.
"Takoj grem k bratu, in u-pam, da mi bo stvar takoj uredil."
Tu ga prekine neka nenavadno debela ženska, pri gostih borze poznana kot gospa Me-chain, katere debele roke so se ukvarjale z vsakovrstnimi umazanimi posli. Njena velikanska prsa in vodenični trefouh je taka napenjal obleko, da je slednja grozila vsak trenutek počiti. V rokah drži velikansko, črno denarnico, katere ni nikdar spustila. Onega dne je bila ta lenannica do vrha napolnjena n jc pretila počiti ravno kot ijena obleka. "Ali pridete šele sedaj?"
ki jo jc najbrž
sem papirje jih prinesem
seboj."
"Dobro, pojdite! K meni... les nimamp ničesar več tu raviti!"
Plamteče je pogledal Sac-f card na prostorno listnico. Veje, da zaidejo tja motri ničvredne akcije bankerotnih kom-inij, s katerimi akcijami zna-tnali špekulant je še vedno delati dobičke. Te akcije so bi-vredne včasih po 500 frankov, sedaj so se pa ti mali bor-zijamci prepirali za nje po deset ali dvajset vinarjev v nadi, mogoče kdaj cena zopet naraste in je z dobičkom prodajo iprej.lFri morilni armadi vice finance je bila gospa Me-chin vedno kot vrana, ki (koraka za četami. Nobena kom pa-nija, nobena večja banka se ni porušila, ne da bi bila ona takoj zraven; povsod je vohala mrtvece, in čakala na mrtvece celo tam, kjer so se veseli srečnih špekulacij. Kajti vedela je, tla je polom neizogiben, da pride dan klanja, iko bo v blatu in krvi lahko ropalla mrtvece m zastonj grabila velike vrednosti. In Saccard, kateremu se je vrtil po glavi njegov veliki projekt, da ustanovi velikansko
banko, se je nehote stresel, tie	HP
kako slutnjo je dobil pri pogle- ?ffrom,,i Prostor' Tu sediJ°
hrbtom borzno življenje in hrum, kor neprestano šumenje morskih valov, in zdelo se mu- je da mu ta šum neprestano gro-
Novo srečanje ga prisili, da
Jordan, sin nekega marscil-skega bankiirja, ki se je po groznih špekulacijah ustrelil, je taval že deset let po pariškem tlaku, v hudem boju zoper revščino. Neki njegov strijčnik v Plassansu ga je priporočil Saccardu, ko je slednji še kraljeval v parku Monceaux, kjer je sprejemal ves Pariz.
"1), -na borzo! Nikdar!*' odvrne mladi mož močno vznemirjen, kot bi hotel odvrniti od sebe spomin na svojega nesrečnega očeta. Potem se pa zopet zasmeje.
''Saj veste že, oženil sem se
.....Da, z neko prijateljico iz
mladih let. Zaročili so naju ob času, ko sem bil še bogat, in ona pa si je vbila v glavo, da poroči siromaka, kakoršen sem jaz."
''Res je, bral sem zaročno pismo," odvrne Saccard, "in pomislite, z vašim tastom sem živel v trgovskih razmerah, ko je gospod Maugendrc še imel v La Villette tovarno za šotore, Lepo premoženje si je moral zaslužiti tam."
Pogovor se je vršil poleg neke klopi v parku.
Jordan prekine govor, da predstavi malega, debelega gospoda vojaške postave, ki je sedel na klopi, in s katerim se je Jordan zabaval, predno je Sac-carda srečal.
'Hlospod stotnik Chave, strijc moje žene!.. .gospa -Mau-gendre, moja tašča, je rojena Chave i/. Marseille."
Stotnik se je dvignil* in Saccanl pozdravi. In da opraviči Jordan stotnikovo navzočnost tia tem prostoru, reče:
"Zanimiv bprzijanec, ta moj sitrije! Tuinta\n mu pri srečanju na cesti stisnem* desnico!"
*'Kj," odvrne stotnik, ti moramo pač, ker sicer tljfme pustila vlada pri pokojnim la-lipte umreti."
(Saccarda je zanimal mladi mo-ž, ki se je talko hrabro boril za obstanek. Vpraša, kako kaj živi s svojim pisateljstvom. In Jordan mu vedno veseleje pripoveduje, kako je svoje pripro-sto stanovanje uredil, tam v pe tem nadstropju Avenue de Cli-chy. Ne, pisateljstvo mu ne prinese ničesar, pač pa pričakuje dedščine od žene. Začel je sicer pisati roman, tenia ni imel časa, da 'bi ga pisal naprej, kajti zašel je med žurnaliste, in kvaril je novice od kraja do konca.
"No," reče Saccard, "ko prič-nem s svojo veliko trgovino, tedaj vas bom mogoče potreboval. Pridite ob priliki k meni."
Potem se pa poslbvi in gre okoli borze. Sele tu je viharni šum se polegel. Tudi na tej strani borze so bile stopnjice kar posejane z ljudmi, toda soba posredovalcev na borzi, katere rudeče tapete se je lahko videlo skozi okna, je delila ta
du na to listnico, ki jc spreje mala vse papirje, ikatere so pri borzi ven pometali.
Ko hoče Bush staro žensko vzeti s seboj, ga zadrži Saccard.
'Torej grem-lahko tja? Ali dobim brata gotovo tam?"
Oči Žida pogledajo bolj mehko, in nekako skrbno presenečenje se ga poloti. ''Mojega brata? Da, gotovo, kje pa naj sicer sedaj hodi?"
M.Dobro-........
Saccard zapusti oba Špekulanta in nadaljuje svojo pot proti Rue, Notft-Dame-des-Vtfctories, po senčnatem drevoredu.
Ta stran borznega trga je najbolj obiskovana in na gosto posejana s trgovskimi hišami in pariškimi hišnimi industrijami. Jtfa altanah rožljajo žalusi-je, in cela družina ljudij iz pro-vincije gleda z odprtimi ustni *i oknih ven v to živahno živ-Nehote pogleda Saccard : tem ljudem in sme-moral njih začudenju.
neke beznice preko ceste neki dolg adut, ki se jako globoko prikloni pred njim.
"Gospod Saccard, ali nimate ničesar za mene? Opustil sem kreditno banko in sedaj iščem primerne službe."
Janlrau je bil bivši gimnazijski učitelj, ki je bil prestavljen radi nekega dogodka ;iz Bordeaux v fariz. Prisiljen je bil dižavno službo opustiti, propadel je, tn kljub temu je bil še čeden človek z zaokroženo črno brado in predčasno plešo, sicer pa izobražen, nadarjen, ljubezniv. Kot osemindvajset-letni mož jc dospel na borzo. Deset let je delal' kot kramar in pri tem komaj zaslužil denar za svoje stroške. Sedaj je postal plešast. Stojakoč kot pobotnica, kateri grozi obstanek radi brazd na čelu, je čakal še vedno prilike, iki ga pripelje k uspehu in bogastvu.
Ko Saccard opazi Jantroua tako ponižno stati pred seboj, se nehote spomni na Sabatini-ja. Da, da, samo propadli in izdajalski ljudje so 11111 ostali zvesti. toda ccnil je veTike talente v tem človeku, in vedel je, da se dobijo najbrabrejši vojaki izmed najbolj obupanih ljudij. ki nimajo ničesar dobiti, pa vse pridobiti. Saccard je torej poka z;i I dobro voljo.
'Služlie iščete?" reče. 'A'o, lahko se kaj dobi, pridite ob priliki k mene."
"'Rue Sain-Lazare,'kaj ne?"
"Da, Rue Sain Lazare, pred-poldne."
In pomenkujeta se brez pri-eiljenosti. Jantrou je 1)il jako razjarjen nad borzo. Rekel je, da mora biti vsak človek lopov, ki hoče dobiti na borzi, in ker ni bil sam lopov, je imel smolo. Sedaj se mora prijeti druzega posla. Ker je splošno izobražen, mu ne bo teško dobiti službe pri vladi,
Saccard pokima v,znamenje, pritrjevanja.	*
Ko korakata mimo ograje pred hišo borznega mešetarja in prideta po stezi do Rue Brongniart, se vzbudi njiju pozornost na temno ekvipaio z
obrnjena .proti Rue tre. Dočim sedi kočijaž, visoko vzravnan na svojem kozK se je prikazala pri oknu ekvi-paile ženslka glajva, ki je hitro ven pogledala in zopet se hitro skrila. Enkrat se je glava celo stegnila skozi okno, in oči so dolgo gledale proti borzi.
wA'ha, baronovka Sandorf!" mrmra Saccard.
Bila je to jako očitna, ruja-va glava s plamtečinii črnimi očmi, z brazdami obdanimi obrvi, strasten obraz s krvno-rudečimi ustnicami in z nosom, ki je bil predolg za obraz. Baronovka je bila kljub svojim petindvajsetimi letom precej obsežna po telesu, kar pa i)i motilo njene lepote. Bila je kot grška bahantinja v moderni obleki.
"Da, baronovka," ponavlja Jantrou. 'iPbznal sem jo, ko je bila še mala deiklica in je stanovala pri svojem očetu, grofu Ladricourty. O, bil' je strasten igralec in silno surov. Vsako jutro sem prihajal po naročila, in nekega dne me je skoro pretepel. iNisem se jokal po njem, ko je umrl za srčnim udarcem, poln revščine in pomanjkanja. Ln tedaj se je moralo dekle odločiti, da se poroči z baronom Sandorfom, ki je bil avstrijski svetnik pri poslaništvu, ki je bil petintrideset let starejši od nje, in katerega je ona s svojim žareč i m pogl'e-dom popolnoma poblaznela."
"Znano mi je," odvrne Saccard kratko.
Zopet se je skrila glava ba-ronovke v. voz, toda v istem trenutku se zopet prikaže, Še bolj raziburjena, z vzravnanim vratom, da zopet pogleda v daljino, tam (kjer stoji borza.
'Ona igra, kaj ne?"
"Da, kot bi bila obsedena. Kadar so kritični dnevi, pa jo lahko vidite tu v vozu sedeti1 mrzlično preži na kurz, zapisuje notice in daje naročila. — Tu, glejte, iMassia je pričakovala, ki pravkar prihaja!''
In v resnici pribiti bližje Ma-ssia. kofikor hitro so ga mog-
Sepeta v voz.
*Potem pa .stopita nelkoliko v stran, da ju ne zasačijo pri vohunstvu. Ko se vrača komisar Massias, ga pokličeta.
Najprvo pogleda Massia o-!i sebe, da se prepriča, če je dobro skrit za cestnim vogalom; potem pa hitro obstoji, Jbrez sape, žareč v obraz, kljub temu pa prijazen.
"Ne vem, kaj se je zgodilo!" zakliče. ''Sueške akcij« padajo: ljudje govorijo o vojni z An glijo. To poročilo bo vso stvar zmešalo, in Bog ve, odkod prihaja. Prosim vas, vojska! Kdo more znajti sedaj vojsko l Najbrž je kdo nalašč razširil to »po-
"Ksot divja! Njena nardoiila iprinaišam Nathansonu."
Saccard, ki je dosedaj molče poslušal, zakliče zdajci naglas: ''Res je. Pripovedovali so mi, da je Šel INtathanson med kulise."
"Lep adut to, ta Nathanson," ponavlja Jantrou. ''Zasluži mnogo uspehov. Bila sva skupaj pri kreditni banki. Toda prišel ibo do svojega cilja, ker je •zid. iNjegov oče, Avstrijec, je urar v Besanconu. — Saj veste, nekega jutra, ko je videl, kako je s poslom, ga je za-žgečkalo. Pa je šel m odprl svojo lastno pisarno in urad.
znana ta stvar; trdite, da mora biti sicer je ves trud ag-ttbljen, 1 česar ne razumete, smolo
te povsod. 'Kakšna unias družba 1 Toda kdor je enkrat zraven, ostane zraven, in si: cer sem še vednc*> dobro podprt in nisem zgubil nobenega upanja."
lat s smehom odide Massias. Poznan je bil kot sin nekega justičnega uradnika v L-yonsu, toda svojih študij ni hotel nadaljevati, in tako je prišel na borzo, ko je zginil njegov oče.
Dalje prihodnjih
pekuilanti, fini, bogati, mehko senci, nekateri sami, nekateri gručah, in tako so tvorili svoj joseben iklub. Zadnja stran borze je bila skoro podobna zadnji strani gledališča, kjer je vstop za umetnike.
Cesta Notre-Danie-Des-Vic-toires, sumljiva in šfe precej mirna cesta, ie bila zablokana z 'beznicami. kavarnami, pivar-nami in raznimi drugimi pivnicami, kjer se je' shajalo jako pisano občinstvo. Tudi napisi so kazali na nezdrave ratsline, ki rastejo ob robu kanalov. Razvpite zavarovalnice za življenje, revolver-žurnali, banke, agenture, šifkartašnice, navadne roparske beznice. vse to je bilo pomešano v tej ulrci. Ob koncu ulice kot sredi ' ceste vsepovsod so prežali ljudje na plen.
Saccard je obstal pred plotom pred vratmi borznega mešetarja. Z ostrim pogledom vojskovodje motri prostor na vse strani, jcot bi hotel se pripravi
;LOVENSKI PRQDAJALCI. BALKON, VHOD IZ ONTARIO ST.