UUUV., it. %4M 1**1XIX 40 UNIONE PUBBUCITA IT Al JAKA ft. A-, dan opoldne. Mesečna naročnina 6,— L, Za Inozemstvo 10 Z* OOIfCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pubbliclta m avgusta, pripominjajo, ▼ trenutku, ko so japonske čete na miren način zavzeto Francosko Indoklno, so Angleži skušali povzročiti krizo na Daljnem Vzhodu. Toda. angleški agenti takrat niso Imeli sreče. tflp#M tudi sedaj spet poskuša svojo srečo m P—i mogočimi intrigami in načrti. Sedaj so Avstralijo postavili v središče Izumetničene krize. V primeru vojne namreč M moral ta dominijon vzdržati vso pe-tx> spopada na Tihem Oceanu. Prav zaradi tega je vrhovni poveljnik angleSkth sil na Daljnem vzhodu sir Robert Bročke popham pohitel ▼ Melhourae, da bi se povečal paniko, ki je nastala v Avstraliji. Pričel je te svoje razgovore z zastopniki avstralskega obrambnega urada. Istega dne je angleSki zunanji minister v spodnji zbornici govoril o japonskem položaju na osnovi precej netočttiih informacij. Po mnenju berlinskih krogov ni težko dognati skrite angleške namere. Ker ameriško javno mnenje še ni zrelo za vojno, skuša Churchill v sporazumu s Roosevel-tom prikazati ameriškemu narodu razvoj Razgovori med Japonsko in USA se nadaljujejo WashingtOn. 20. okt. u. Državni podtajnik Summer Welles je imel v soboto daljši razgovor z japonskim poslanikom Vakasu-kijem. Razgovor je trajal poldrugo uro. Na njem so se nadaljevan diplomatski razgovori, ki so se sprožili z znano poslanico kneza Kono;'a predsedniku Rooseveltu. Da se razgovori nadaljujejo, je prav glede na najnovejši razvoj politlčn. položaja na Japonskem po mnenju tukajšnjih političnih krogov prav posebnega pomena. Za Iranom Afganistan? Carigrad, 20. okt. s. Položaj Afganistana je zmerom bolj ogrožen. V tukajšnjih političnih krogih so prepričani, da hočeta Sovjetska zveza in Velika Britanija deželo zasesti na podoben način kakor Iran. Verjetno je, da bo Afganistan odklonil angleške in sovjetske zahteve in da se bo angleškemu to ruskemu pritisku uspešneje uprl kakor se je Iran. USA zaplenila perujska letala da bi jih lahko poslala sovjetom — Ogorčenje nad panjem Roosevelta Lima, 20. okt. s. Listi objavljajo vesti, da je vlada Zedinjenih držav zaplenila bombnike, ki so bili perujska last. 15. avgusta je perujska vlada odkupila od angleške vlade 2S >Gouglasov«. ki jih je ta imela v Toronti. Peru je letala plačal v gotovini. Ko so letala v New Torku natovorili deloma na neko ameriško ladjo in deloma na neko perujsko ladjo ki jo je perujska carinska uprava nalašč za to poslala v Zedinjene države, so bila nenadno zaplenjena, češ da gre za blokirano norveško blae^ Perujska dinlomaciia je takoj ftitervenirala. a zaman 16. avgusta so Zedinjene države ob'avile. da ie bila zaplemba nujna tudi iz državnih obrambnih razlogov. Listi so objavil] tudi poročilo iz Nevv Torka, ki pravi da so letala zaplenili z°.to, da »o jih poslali v Rusijo. Listi Kearnyc, Id je patroliral južnozapadno od Islandije, torpediran m poškodovan Korespondenca opozarja na podobne primere Rooseveltove vojne propagande in naglasa, da je značilno za Rooseveltovo politiko, da Američani sami torpedi rajo svoje ladje v trenutku, ko se jim zdi to potrebno, da bi lahko čimbolj vplivali na svoje javno mnenje. V tem primeru je šlo za spremembo nevtralnostnega zakona. Laž in prevare se nikoli niso uredile v tak sistem, da bi se čim lažje vplivalo na politične odločitve, kakor se to sedaj dogaja pod Rooseveltovim režimom. Kakor v primeru ameriške vojne ladje »Greer«, tako listi, ki so v Roose vel tovi službi, tudi tokrat naravnost z naslado govore o nemškem Izzivanju m zahtevajo, da se sovražnosti takoj pri fino. Sistem pa je zmerom isti. Roosevelt rovari o nevzdržnem položaju, za katerega naj bi dal povod neki inscenirani incident hi Zedinjene drŽave se tako po sili zmerom bolj približujejo oboroženemu spopadu z Nemčijo. Toda stvar Američanov je, pravi Korespondenca, da sprejmejo ali odklonijo talce metode, s katerimi jih njihov poglavar sfejterncrtft&nD vara in postavlja v naj- New York, 20. okt. s. Bivši predsedniški kandidat VVillkie je v neki svoji izjavi poudaril, da se je treba otresti vseh iluzij. Sile osi sedaj zmagujejo v vojni In zato je potrebno, da Zedinjene države brez oklevanja pospešijo svoje delo, drugače bo prekasno. Rim, 20. okt. s. Bivši Rooseveltov protikandidat Wilkie je včeraj v nekem svojem govoru poudaril, da si ameriški narod ne sme ustvarjati Iluzij o razvoju vojne, kajti os v vojni sedaj zmagu;e. Spričo tega je jasno, da se ne sme izgubljati čas In da se morajo Zedinjene države pognati v borbo, če nočejo, da bi bila Anglija in Roosevelt premagana. Razlogi, ki jih je imel "VVillkie za take izjave, so povsem jasni. Toda pametno bi bilo, ko bi Američani z vidika svojih koristi premislili resnico, ki jo je VVillkie napovedal. VVillkie, Roosevelt in Angleži skušajo ameriški narod pognati v vojno, čeprav to v ničemer ne bi spremenilo njenega izida, marveč celo še povečalo razdejanje in vojno razširilo na ameriški kontinent, ki je bil doslej zemljepisno in politično izven nje. Cesar pa VVillkie nI povedal, je to, da bi bila tudi ameriška intervencija prekasna. Panama, 20. okt. s. Nova vlada je sklenila oborožiti panamske ladje in preklicati prepoved glede oboroževanja teh ladij, ki jo Je razglasil svod cas bivši pvedjpodnflc Odesa prestolnica transdnjeprske gubernije pod upravo Bukarešta, 20. okt. s. Maršal Antonescu je podpisal dekret, ki v treh členih določa, da se mesto in pokrajina Odesa vključijo v področje transdnjeprske gubernije, ki bo imela posebno rum unsko upravo. Odesa postane glavno mesto te gubernije. Civilne oblasti transdnjeprske gubernije se *• sele v Odeso. Uprava v Odesi ae bo uredila po navodilih, ki jih je maršal Antonescu dal civilnemu gubernerju. Za generalnega župana Odese je bil imenovan odvetnik German Pantea. Bukarešta, 20. okt. s. V transdnjeperskl guberniji so sedaj v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo ruski rublji in nemške marke (državni kreditni boni). Te kreditna bone menjavajo v razmerju 1 bon za 10 rubljev. Preprečeno izkrcanje na estonski obali Stockholm, 20. okt. s. »Stocholms Tld-ningen« objavlja poročilo iz Estonije, da so sovjetske čete tudi v zadnjih dneh poskušale izkrcati se za hrbtom nemških sil v Estoniji, a da so se jim vsi poizkusi ponesrečili. Sovjetsko poveljstvo očitno niti najmanj ne pozna položaja. Poslalo je nekaj letal, ki so s padali odvrgla municijo in živež za oddelke, ki naj bi se bili izkrcali na estonskih tleh, sovjetskih čet pa tam ni bilo in tako so se Nemci polastili teh potrebščin. Zapadna fronta Berlin, 20. okt. s. Nemška lovska letala so včeraj popoldne po kratkem spopadu sestrelila neki osaml;'eni angleški bombnik tipa Hudson. Bombnik je skušal napasti neki kraj ob norveški obali. Filov se ie vrnil v Sod jo Sofija, 20. okt. s. Predsednic boigareko vLade prof. Fiilov se je anooi vrnil tz. Budimpešte v Sofijo. Na postaji so ga. sprejeli člani vlade in zastopniki i tal rj anskega ter nemškega poslaništva NcrvTnarjom Je ¥Šktr izrazil svoje zadovol jstvo z razgovora, ki jih je imal z madžarskimi državniki ter svoje prepričan je, da se bodo po tem stiku med odgovornimi politiki dbeh drla v prijateljski odnosa j i med oboma narodoma) Jo bolj poglobili Nemški finančni minister pride v Sofijo Sofija, 20. okt. s. »Zora« poroča, da bo v kratkem prispel v Sofijo nemški finančni minister gTOf Schwering von Crosslgk. V Sofiji bo gost vlade in se bo tu mudil kaj dni. Svečanost v Osjeku Zagreb, 20. odet. s. V Osjetou se )e mCe-raj v okviru posebne svečanosti pričela grad/ija večje skomine delavskih hiš. Svečanosti so prisostvovali med dragimi korporacijski minister Sušić, državni podtajnik vojnega ministrstva general Bogič in državni podtajnik propagandnega mdnrscr-stva Miljković, General Begić je rnrefl go>-vor. v katerem je opozoril na veliki pomen dogodka. Izjavil je, da morajo biti narod, posebno pa delavski sloji, hvaležni Poglavniku za razumevanje, ki ga je janj pokazali. Vato je govoril o političnih vprašanjih. Še, ko je bil Poglavnik v izgnanstvu, je bilo jasno, da bo mesto svobodne Hrvatske ob strani Italije in Nemčije. Njeni državniki »o ~okazali razumevanje za aspiracije hrvatskega naroda. Državni podtajnik Miljkovič ie v svojem govoru nagi asi 1 potrebo, da se čimbolj razvije zavest edmstva. vsega naroda ter je pozval delavce, n*j bedo pripravi i eni na sleherno žrtev za domovino. Minister Su^ić je poudTril. da je hrvatski narod narod delavcev in kmetov in da mora zavladati harmonija med kmečkimi m delavskimi s!oji. Švedska ladja nasedla Stockholm, 20. okt. s. Švedska trgovinska ladja »Paula Falbon«, ki izpodriva 1500 ton, ie v Landsortu zaradi viharja nasedla na peščino. Kljub silno razburkanemu morju je bilo mogoče vseh 17 članov njeno posadke spraviti na kopno. Na smrt obsojen Španski levičar Barcelona, 20. okt. s. Vojni svet je obsodil na smrt Louisa Comasa v Candriea, ki je bil član ljudskega sodišča v socialistični Španiji. Candrie je odgovoren za to, da je bilo mnogo nacionalističnih elementov obsojenih na smrt, med njimi toči meniov r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD c, Ponedeljek, 20. oktobra 1941-XTX. Stev. 242 Visoke zmage boljših moštev V tretjem kolu so to2ke pripadle H Ljubljana. 20. oktobra. Tretja prvenstvena nogometna nedelja v splošnem prinesla na vseh igriščih in v vseh tekmah pričakovane rezultate, namreč visoke v korist favoritov. Kakor povedo poročila, se je povsod vse tzteklo brez incidentov in tudi gledalcev je bilo na vseh tekmah v običajnem številu. Vreme, ki ie še v dopoldanskih urah kazalo, da se bo skvarilo, je bilo milostno in si boljšega skoraj ni bilo mogoče želeti. Dvojni spored na Ljubljani sc je začel T zamudo, lastnost, ki smo jo zadnje čase že večkrat opazili na naRus) nad moštvom M'adike (Bajec - Mlakar) 3 : I. V tekmovanju neverificiranih poodincev jih je sodelovalo 25. Nefcafceri so pokazali že kar lepe sposobnosti. Zmaga*! je Rajcc od Mladike, drugi je bil Scdcj (Šiška), tretji Rus (Siska) in četrti Pečniik (Mctste). Tum:r ?c bil prav spretno organiziran, vendar se je zaradi precejšnjega števila tekmovalcev in v^akovrstn-h disciplin zavlekel skoro do 20. Igralo 9e je v dveh dvoranah. Tekme za italijanski pokal Včeraj so v Italiji nadaljevali tekmovanje za nogometni pokal. Po rezultatih pretekle nedelje je ostalo v tekmovanju še 16 klubov in je včerajšnjih osem tekem dalo naslednje rezultate: Juventus : Genova 2 : 1, Milano : Lazio 4 : 2, Rologna : Livorno 4 : 2, Venezia : Plsa 4 : 0, Padova : Brescia 3:2. Modc-na : AtaJanta 3:1, Nov ara : Spezia 2 : 1. V prijateljski tekmi je premagala Am-brosiana Ligurio 4 : 2. Krožna kolesarska dirka po Lombardiji V izrednem številu so včeraj nastopili italijanski kolesarji na verjetno letošnji zaključni »klasični« dirki, in sicer po Lombardiji s startom in ciljem v Milanu. Pro- ga je bila dolga 217 km. Cilj na dirkališču Vigorelli je prvi prevozil Mario Ricci, ki je potreboval za progo 6 ur, 26 minut in 41 sekund. Vozil je s povprečno hitrostjo 33.670 km na uro. Drugi je bil Cinelli, tretji Binni in četrti Canavesi. Coppi je bil šele šesti, lanski in predlanski zmagovalec Bartali pa deseti. Rokoborba Italija : Hrvatska 6:1 2e dlje časa pripravljano srečanje v roko bor bi med reprezentancama Italije in Hrvatske se je končalo z visoko zmago Italijanov. Edino točko za Hrvate je priboril v srednjelahki kategoriji Romeo De Luka, ki je premagal Oscarja Rescio-schija. Lepa jesen Tudi včerajšnja nedelja se LJubljana, 20. oktobra. Včasih so bile ljubljanske nedelje na glasu kot redno deževne in menda zato meščani še vedno ne zaupajo tudi letos nedeljskemu vremenu. Vendar pa mnogi zapuščajo mesto vsako nedeljo, pripravljeni na najhujše. Zdaj odhajajo vsako nedeljo na Dolenjsko kakor na romarsko pot. Vsem je Dolenjska prirasla k srcu in kdor more, jo obiskuje vsaj ob nedeljah. Ljubljana je pa zdaj ob nedeljah kakor eno samo tihožitje. Sicer so ulice živahne, polni so parki in sprehajališča, a povsod vlada nada značilna idiličnost in razlit je tisti božji mir, kakršnega poznamo se iz dobe miru; po cestah se vrste same slike idilične družinske ljubezni in ljubezni bodočih družin. Zdi se. da so vsi predani osebnemu notranjemu zadovoljstvu ter brezskrbnosti; v nekakšni slovesnosti prestavljajo noge počasi in uživajo blaženi sobice in zrak. Na daljših sprehodih do periferije obnemorejo ter obsede na gostilniških vrtovih, domov se pa vračajo, če je le mogoče, s tramvajem in tako je nedeljski program končan — skoraj povsem v slogu starih, blaženih časov. Zlaj je bila lepa jesen Se podaljšana, da lahko meščani praznujejo nedelje običajno. Kakor po zakonu serije se vrste letos lepe nedelje. Četudi ob sobotah že povsem obupamo nad vremenom, se vreme ob nedeljah vselej izboljša. Tud; pred tednom je bilo tako: v soboto je nastopilo južno vreme ln napravili smo že križ čez nedeljo, potem se je pa zvedrilo in popoldne nas je pogledalo solnce skozi veliko okno. Včeraj je pa bilo vreme še prijetnejše. Prejšnje dni podaljšana ni izneverila — ,Babje leto4 se je zdelo nekaterim že prehladno, ker je pihala burja. V soboto je začel pihati jug in proti večeru se je malo pooblačilo. Včeraj dopoldne je bilo močno oblačno in začelo je že rositi. Nihče ni pričakoval, da bomo še vileli solnce. Ko so se pa popoldne meščani začeli odpravljati od doma, so se oblak: počasi razredčili. Božala jih je topla južna sapica, potem je pa začelo še pri-grevati solnce. Bilo je nekaj res lepih, solnčnih ur. Ljudje so jih dobro izrabili, proti večeru je oživela vsa okolica in bližnja sprehajališča. Mnogi so včeraj tudi gojili svoje vrste sport — v bližnjih gozdovih so nabirali zadnji kostanj. Sezona za koštan jar je že mineva Tudi gobarji so letos že v glavnem opravili. Nekateri so odšli včeraj za zaključek na »love. Poslej bodo rasle nekoUko bolj le še mraznice, ki jih doslej še ni bilo mnogo. V mestu niso vplivali na meščansko praznovanje nobeni posebni dogodki. Izrednih prireditev ni. Imamo le dve umetnostni razstavi, ki pa spalata že v okvir naših običajnih kulturnih prireditev. Doslej meščanov ni posebno vleklo v zaprte prostore ob nedeljah in tudi včeraj so mnogi raje uživali vreme babjega leta. »Babje letoc, toplo vreme je prav za prav intermezzo med hlad. nim. že zimskim vremenom, a v Ljubljani se nam zdi že v drugi polovici oktobra posebna naklonjenost neba tako prijetno vreme, kakršno je bilo včeraj. Zdaj se pa bojimo, da lepa jesen ne bo več podaljšana. Obnovite naročnino! fV \ \ •. : i H" OSRAM SRAM Reducirana poraba električne sile z žarnicami O sram 0 . jo jamčena z zaznamo vanj em vsesanih Wattov in z količino izzarjene svetlobe. Zahtevajte torej samo žarnice O sram IH. U ridotto consumo di energia elettrica deli« lampade Oiron HJ ^ 9a" rantito dalla m are a tur a del Wati as-■orbiti o della quanHl& di luc« »metsa Richiedet«quindi solo lam pade Oirom H. .v.-.i Vvarn nudi luč poceni Visoki Komisar na obisku v Metliki Ljubljana, 20. oktobra Visoki Komisar je bil včeraj ponovno na obisku v Metliškem okrožju. 25 občin je sprejelo predstavnika fašistične vlade z velikim navdušenjem, ki je veljalo Duceju. Trobojnice in napisi Duceju so prevladovali v ozračju lojalnosti, ki je pridobila poseben pomen v večjih središčih, kakor n. pr. v Metliki, kjer so manifestacije dosegle svoj višek v svečanosti izročitve stebra za izobešanje zastave, ki je bil izročen oddelku Oboroženih Sil. Ekscelenca Grazioli je prisostvoval nato tudi plesu v narodnih nošah. Nove manifestacije navdušenja za Du-ceja so zaključile dvodnevni obisk Visokega Komisarja med prebivalstvom južnega predela naše pokrajine. Sanitetna avtokolona v Starem trgu ob Kolpi Stari trg ob Kolpi, 19. oktobra. Te dni je tudi k nam piibrzela dolgo pričakovana sanitetna avtokolona. Veliko je bilo veselja mei ljudstvom, ko je zvedelo, da je ta zdravstvena misija prispela. Vse, mlado in staro, je prihitelo k avtomobilom. Pri pozdravu so že bili tu zbrani zastopniki občine, šole in vojaške oblasti. Šoloobvezni otroci, ki jih je bilo nad 200, so bili vsi pregledani. Največjo pozornost je vzbudil med ljudstvom rentgenološki aparat Mnogo je bilo smeha in zabave, pred avtom, kjer so izdirali zobe. Vsak tak nesrečnik je krepko pljunil po končani x>operaciji« na tla. kjer se je pokazala kri. To je bilo joka med mladimi in smeha med gledalci. Zdravniki so bili s pregledom zelo zalo- voljni, zlasti s snažno in bistro mladino. Skupaj je bilo preko 1201 zdravniških pregledov; rentgenoloških 306. Naše ljudstvo se najlepše zahvaljuje voditelju kolone g. dr. Duceju, predvsem pa požrtvovalnemu zdravništvu in sestram. Veliko zalivale so tudi dolžni ital. kralj. Vladi, Visokemu komisarju Ljubljanske pokrajine ter vsem drugim podpornikom te važne ustanove. Največja želja tukajšnjih ljudi je, da bi jih še enkrat posetila zdravstvena avtokolona, K. D. nosno vojaških oblasteb, kjer naj izroči orožje, potem bo pa poslano domov. Kdor bi se pa v petih dneh po term progiosu ne vrnil, ga bodo smatrale oblasti za komunista in sodilo ga bo izredno sodišče. Vsi, ki se ne bodo odzvali pozivu, bodo obsojeni na smrt in ustreljeni, ne glede na to ali jih zasačijo z orožjem v rokah ali ne, ker bodo izven zakona. V pozivu je rečeno, da je to zadnje svarilo. Vasi, ki so jih razdejali komunisti, bodo oblasti še pred zimo obnovile. Do zgraditve novih hiš bodo ženske in otroci prebivali v drugih vaseh, da bodo lahko možje pomag-ali graditi nove hiše. Kmetijski minister svari v svojem proglasu prebivalstvo, naj ne naseda zapeljivcem, ki so zastrupljeni po judovskih boljševikih in ki lahko ljudstvu samo škodujejo. ŠAH — Sedmo In osmo kolo v varšavskem turnirju. Pred nadaljevanjem so bile odigrane viseče partije. Junge je premagal Regerja, Lokvenc, Novarro in Schmidt Carlsa. S sedmim kolom se je začela druga polovica turnirja. Prvo zmago je dosegel Kieninger proti Regerju, nato je premagal Bogoljubov Novarro, po štiri urnem boju Schmidt Hahna. Vse ostale partije, in si-ser med Aljehinom in Lok vencem, Bliimi-chom in Mrossom ter Jungom in Carlsom so se končale remis. Vodstvo po tem kolu je pripalio zopet Schmidtu za poldrugo točko pred Aljehinom. V osmem kolu je premagal Schmidt Bliimicha, Novarra Mros-sa, medtem ko se je igra med Kieninger-jem in Carlsom končala neodločeno. Ostale tri partije so bile prekinjene. Junge bo verjetno premagal Hahna, prvi poraz bo najbrž spravil tudi Lokvenc, ki stoji v partiji proti Regerju zelo slabo. Bogoljubov je v partiji proti Aljehinu izgubil kraljico za stolpa in skakača in se bo moral udati. V vodstvu je s 7 točkami še naprej Schmidt, ki mu sledi z zmago proti Bogoljubovu Aljehin s 6, nato se uvrščajo Junge, Bogoljubov in Lokvenc s 4 in pol in prekinjeno igro. Poziv hrvatskega ministra Zagreb, 19. oktobra Po naročilu poglavnika dr. Pa veliča je na^flovil kmetijski minister Dumančič, ki se je mudil kot odposlanec poglavnika nekaj dni v Sarajevu, na prebivalstvo bosanskih okrajev poziv, naj se prebivalci dotičnih krajev, ki so odšli na pritisk komunistov v gozdove, vrnejo v svoje vasi in odlože orožje. Vlada neodvisne hrvatske države, v prvi vrsti pa vojaške oblasti jamčijo za premoženje vseh, ki se bodo vrnili, jamčijo pa tudi, da bodo lahko v miru opravili svoja dela pred zimo. Vse vojaške oblasti, ustaške ln orožniške oblasti so dobile nalog opustiti ob povratku prebivalstva iz gozdov vsako nezakonitost. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj se ne-I mudoma zglasi pri pristojnih okrajnih od- czitica Iv t) L 1. I> A 11 Danes: Ponedeljek, 20. oktobra: JaneS Kane. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ločili se bomo. Kino Sloga: Prodana nevesta. Kino Union: T os ca. Kino Moste: Španija v plani enih in Pesem reke. Skladateljski večer ge. Miroe Sancinove ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu. DC2UKNE L 1 K A KN L Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva c. 20. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto. Shakespearjev »Hamlet« je tragedija neodločnega značaja. Usoda nesrečnega danskega kraljeviča, ki jo je oblikoval Shakespeare, je delo univerzalnega značaja, v katerem so genialno zajete tehtne misli o življenju in silah, ki ga oblikujejo in usmerjajo. V blestečem prevodu pesnika Otona Zupančiča, v novi režiji dr. Krefta, s scensko glasbo dirigenta D. Zebre ta in popolnoma novi zasedbi vlog, je uprizoritev tega dela zanimivost prve vrste. Naslovno vlogo bo igral Slavko Jan, OPERA Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto. Vsi otroci, ki so sodelovali lani pri uprizoritvi mladinske Igre »PRINCESKA EN ZMAJ«, naj se javijo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Operi. 29 smrtnih obsodb na Gorenjskem Bled, 19. oktobra. Načelnik civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske Kutschera je Izdal posebno uradno objavo, da je izredno sodišče, ki ga je postavil načelnik civilne uprave na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, dne 16. oktobra 1941 obsodilo na smrt 17 ljudi, ker so se udeležili komunističnih zborovanj, ker so sodelovali pri umorih, roparskih napadih in vlomih, ker so kljub prepovedi nosili orožje in netili požare, ker so urejevali pomoč komunistom ln agitirali za komuniste, odnosno so pomagali pri teh zločinih. Smrtna kazen je bila takoj izvršena. Razen tega so bili ustreljeni, ko se je zasačila ta druhal, še trije pripadniki komunistov, ki so pripadali dvema tolpama odnosno so ju podpirali pri njunem početju z obvestili, denarjem in živežem. Z izvršitvijo smrtne kazni so vsaj deloma poplačani naslednji zločini: 16 roparskih umorov, pri katerih je našlo smrt 17 oseb. po veČini Slovenci, napad na Rsm-čevo žago, pri katerem so odvedli dva talca, številna sabotažna dejanja med njimi tudi razdejanje montažnega avta telegrafske stavbne sekcije v vrednosti 30.000 mark. Številni vlomi, roparski napadi in požigi. ■tov. 242 »SLOVENSKI NAROD«, Ponedeljek. 20. oktobra 1&41-XEC Btran S ' Obvezna prijava in izročitev krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komi-Oariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani; zaradi nujne potrebe ureditve razdeljevanja, trgovanja in potrošnje krompirja, potreb in prehrane prebivalstva pokrajine in na podlagi čl. 4. uredbe št. 33 V'so-kega komisariata z dne 11. se;»'.embra 194ipOX razglaša: 1) Prijavo pridelka krompirja, kakor je odrejena po čl. 1. uredbe št. 99. morajo poslati pridelovalci pristojnim občinam do 20. oktobra t. 1. 2) Občine morajo dospele prijave razvrstiti po posameznih vaseh (naseljih) in po abecednem redu (po priimku), jih morajo •eštetl in shraniti v eno ali več map s seznamom, ki vsebuje naslednje podatke: a) zaporedna številka, ki ustreza številki prijave; b) priimek in ime pridelovalca; c) bivališče pridelovalca; d) količino prijavljenega krompirja v kg. Občine morajo te prijave s seznamom obdržati tako, da so »Prevodue vsak čas Tm vpogled. Drugi izvod morajo poslati •bčine Provodu najpozncj«- do 22. t. .n. il) Vsak pridelovalec bo smel ob-lizati' m) 80 kg krompirja za vsakega člana družine; b) 20 stotov semenskega krompirja za vsak hektar zemlje, posajene s krompirjem. Za krmljenje prašičev bo * Prevod t določil količino krompirja, ki ga smejo pridelovalci obdržati. Ta količina bo določena z ozirom na število prašičev, namenjenih za pitanje in z ozirom na razpoložljivo količino prašičje krme tn hraniv, ki jih ima;o posamezna gospodarstva. Ostali pridelek bodo morali pridelovalci izročiti po predpisanih cenah trgovcem na debelo, ki jih bo »Prevod« pooblastil; izročiti bodo morali krompir v kraju, na dan m oh »m ki jo bo določil >Prevod« in sporočil po občinskih uradih. 4) Do dneva predaje pridelovalci ne bodo smeli prodati nikake količine krompirja nikomur, razen tvrdkam, ki jih bo Pre- hranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino pooblastil in to po predpisani ceni. Policijskim oblastvotn je naročeno, da budno pazijo tako, da ne bo noben kršitelj ušel zasluzeni kazni. Delegat Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino: Podpolkovnik Carlo Strada Ze z naredbo od 11. septembra t. L je Visok! komisar za Ljubi iansko pokrajino predpisal obvezno prijavo proizvodnje krompirja (in suhega fižola). Pri tej naredbi so prijavne obveznosti izvzeti le tisti, ki pridelajo manj ko 500 kg krompirja Z omenjeno naredbo je bil pokrajinski Prehranjevalni zavod (Prevod) pooblaščen, da Po potrebi organizira in vzporedi razdeljevanje, trgovino in porabo krompirja. Z odredbo delegata Visokega komisarja podpolkovnika Karla Strade je sedsj določeno, koliko sme pridelovalec obdržati za vsakega člana družine in za vsak hektar zemlje, posajene s krompirjem. Za krmljenje prašičev pa bo potrebna količina še določena. Ze naredba od 11 septembra določa, da se sme prijavljeni krompir prodati le Prevodu ali ustanovam in tvrdkam, ki jih Prevod za to pooblasti. Z novo odredbe je sedaj še dodatno določeno, da morajo oni, ki so dolžn- prijaviti nridelek krompirja, ta pridelek po odbitku potrebe za lastno prehrano, za seme in za krmljenje izročiti po prerV^sanih cenah trgovcem na debelo, ki jih bo Prevod za to pooblastil, in morajo krompir izročiti v kraju na dan in ob uri, ki jo bo določil Prevod. Kakor nam sporoča Prehranjevalni zavod, je od 14. t. m. naprej prepovedan tudi prevoz krompirja izpod 50 k* brez posebne prevoznine, ki jo izdaja Prevod. DNEVNE VESTI — NOrnJko-hrvatski gospodarski odbor. V sredo so prispeli člani stalnega nemško-hrvatsko gospodarskega odbora z dr. Berg-mannom na čelu v Zagreb. Nemčijo zastopajo zastopniki nemške državne banke m zastopniki strokovnjaki za gospodarska vprašanja na jugovzhodu. Hrvatsko odposlanstvo vodi dr. Josip Cabas. Gospodarska pogajanja so se pričela v soboto. — Sprejem pri poglavniku dr. Paveliču. Poglavnik dr. Pavelič in zunanji minister dr. Lorkovič sta sprejela v petek odpravnika poslov slovaškega poslaništva dr. Murgasa v poslovilni avdijenci. Zahvalila sta se mu za njegovo uspešno prizedavanje, da se poglobe medsebojni stiki med obema narodoma. Dr. Murgas se je pa zahvalil za to, da je dobila slovaška večina na Hrvatskem svojo šolo. — Počastitev Milan Begovica. Nemški poslanik v Zagrebu Siegfrid Kasche je priredil v četrtek popoldne čajanko na čast hrvatskemu pesniku Milanu Begoviču. Med Čajanko mu je izročil krasno izdajo Goe-thejevih del kot častno darilo nemške vlade. — ><"a goriški postaji se je razlil bencin iz neke cisterne in je nastal manjši požar, ki pa so ga gasilci kmalu pogasili. Požar je povzročil železniški delavec Lozje Li-panje, ki je sredi noči postavil na tla svojo luč, tako da se je razliti bencin vnel. Lipanj sam je dobil nevarne opekline na rokah in so ga morali spraviti v bolnico. — Slovaška mladina na Hrvatskem. Po- ročedi smo že. da je v Zagreb na povabilo vodstva ustaške mladine dopotovala skupina Hlinkine mladine iz Bratislave. Prvi dan svojega bivanja v Zagrebu je slovaška mladina obiskala grob očeta Hrvatske dr. Starčeviča v Šestinah, zdaj pa je na poti po Hrvatski. Obiskala bo Pakrac, Požego. Našice. Osijek. Borovo, Vukovar, Vnikovce, Brod. Gradiško, Banjo Luko Sisak in nekatere manjše hrvatske kraje. Jutri opolnoči se bo Hlinkova mladina spet vrnila na Slovaško. — V Karlovcu so zelo delovni. V Karlovcu grade veliko hrvat, delavsko naselje, novo trgovsko akademijo, novo poštno palačo in most čez Kolpo. Za vsa ta dela je bil potreben kredit v znesku 70 milijonov kun. ki je že odobren. — Policijska ura v Sarajevu podaljšana. Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je izdalo novo odredbo o svobodnem kretanju meščanov. Po tej odredbi se rimokatoliki in mohamedanci lahko zadržujejo na sarajevskih ulicah do polnoči, dočim so za ostale meščane ostale v polni veljavi dosedanje odredbe, ki po njih morajo biti pravoslavni doma do 21. ure, židje pa že do 20. ure. — Železniška konferenca v Zagrebu zaključena, železniška konferenca v Zagrebu, na kateri se je obravnavala razdelitev tovornih vag nov bivših jugoslovenskih železnic med železnice nasledstvenih držav, je zaključena. Pogajanja o raz i elit vi tovornih vagonov so se pričela po zaključku konference, na kateri so se najprej obravnavala druga važna železniška yprašanja. Pogajanja vodi ravnatelj nemškega prometnega ministrstva dr. Jakober. — V Zagrebu ne bo reoionirano meso. Zagrebški župan VVemer je izjavil novinarjem, da je bil opuščen načrt racdoniranja mesa. — Nov hrvatski gospodarski minister. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval namesto dosedanjega gospodarskega ministra dr. Sirnica dr. Dragotina Totha, ki je deloval doslej v Vratislavi. V zagrebških političnih krogih prav.jo, da je dr. Toth velik strokovnjak, obenem je prišlo s tem ponovno do izraza vedno trdnejše elinstvo hrvatskega naroda in njega prilagoditev poglav-nikovemu programu. Dr. Toth je bil namreč prej član Hrvatske seljačke stranke. — Prostozidarska razstava v Beogradu. Te dni bo otvor jena v Beogradu velika prostozidarska razstava, ki bo obsegala pet oddelkov: proetoz.darstvo, židovstvo, ko-zninterna, Sovjetska Rusija tn Viktoria. Največ prostora bo zavzemalo prostozidar-stvo in tu bo zbranega tudi največ gradiva Zanimivo bo tudi graiivo o židovstvu v Srbiji. Med drugim bo na razstavi kabinet znanega židovskega založnika Geze Kohna. V paviljonu Viktoria bo prikazana uspešna nemška borba proti prostozidarstvu, židovstvu ln komunizmu. Razstava bo prirejena ▼ hiši St. 8, Garasaninova ulica, in bo odprta vsak dan od 9. do 16. — Islamski verski zakoni bodo lzpreme- njeni. Hrvatski pravosodni minister je dovolil ustanovitev muslimanskih šerijatskih sodišč v vseh večjih mestih Bosne in Hercegovine. Obenem je bil ustanovljen v ministrstvu zakonodajni odbor, ki je že pripravil osnutek zakona o izpremembah mo-hamedanskih verskih zakonov, odnosno njihovi prilagoiitvi novim razmeram. — Z novomeške gimnazije. Letos se je na novomeško gimnazijo vpisalo 617 učencev, 104 več nego lansko leto. Od novo došlih učencev jih je 53 takih, ki so pr:š':i z ozemlja izven Ljubljanske pokraj ne. Med učenci se zelo občuti pomanjkanje učnih knjig in tukajšnje Podporno društvo za dijake novomeške gimnazije ima obilno prošenj za knjige iz podporne zaloge. Temu se ne moremo ču ".iti. Od učencev, ki so prišli predvsem s štajerskega, pa tudi od drugod, ni skoraj nikdo rešil niti ene učre knjige. Poslabšale so se tudi življenjske razmere večine staršev, ki imajo otroke v šoli. Novih učnih knjig je pa treba letos toliko nabaviti kakor menda še nikoli ne. Da bi se vsaj nekoliko olpomoglo pomanjkanju učnih knjig med učenci, je Podporno društvo te dni razposlalo dobrim srcem mnogo prošenj za prispevke. V kolikor moremo sklepati po prvih odzivih, se je novomeško občinstvo toplo zavzelo za svoje dijaštvo in je akcijo radodarno podprlo. — Samo 500 kun se sme vzeti na Hrvatsko. Kdor potuje na Hrvatsko sme vzeti seboj samo 500 kun in sicer izključno v bankovcih po 100 kun. Ce ima potnik seboj več denarja v hrvatski valuti, mu ga hrvatski cariniki ob prestopu meje vzamejo in nalože pri hrvatski Državni banki na vezan račun. Ob odhodu iz Hrvatske je pa dovoljeno vzeti seboj največ 200 kun. — Javne delavske in samešcenske kuhinje v Zagrebu. Zag:ebški župan si je med zadnjim nedavnim bivanjem v Nemčiji ogledal tudi javne kuhinje za delavce in nameščence. Na njegovo pobudo bo zdaj ustanovljenih več takih kuhinj tudi v Zagrebu. Zaenkrat bo dobivalo v njih hrano 5000 delavcev. — Poglavnik si je ogledal gradnjo moderne avtomobilske ceste. Pod izkušenim vodstvom znane nemške organizacije Todt grade zdaj moderno avtomobilsko cesto od Sesvet do Varaždina in državne meje, ki bo dograjena do jeseni prihodnjega leta. Gradnjo ceste si je ogledal te dni tudi poglavnik dr. Pavelić pod vodstvom državnega tajnika za javna dela ing. Bulica. — Pocenitev prašičev v Srbiji. Ker je bila letos v Srbiji izredno dobra letina i koruze so se prašiči že nekoliko pocenili. — Oddaja pšenice v Srbiji. Termin za oddajo pšenice v Srbiji je bil podaljšan do 15. novembra Kdor do tega dne ne bo izročil pšenice, mu bo vzeta s silo in od vsakih 100 kg pšenice mu bo odtegnjenih 150 din kot kazen. — Zahvala Hrvatske Hitlerju. Na izredni seji hrvatskega ministrskega sveta je izrekel poglavnik dr. Pavelič v svojem in v imenu hrvatskega naroda zahvalo Hitlerju in nemški vladi za to, ker je bil izročen tudi vzhodni Srem v popolno hrvatsko upravo. Vlada je odredila maršala Kvaternika, zunanjega ministra dr. Lor-koviča in prosvetnega ministra dr. Budaka, ki bodo izrekli to zahvalo nemškemu poslaniku. — Največji vodovod na Hrvatskem. Pod O ki čem v neposredni bližini Jastre-barskega grade vodovod, ki bo največji v neodvisni hrvatski državi. Dolžina položenih vodovodnih cevi znaša okoli 47 km. vodovod pa bo oskrboval z vodo nad 10 vasi oziroma nad 10 000 ljudi. — Deseta obletnica atentata na dr. Pave liča. Zagrebški dnevniki objavljajo obširne članke, ki v njih komentirajo deseto obletnico atentata na sedanjega hrvatskega poglavnika dr. Pavellča. Pred desetimi leti je bil namreč nanj v Monakovem Izvršen atentat, ki pa ni uspel. V zgodovinski cerkvi sv. Marka v Zagrebu je bila zdaj darovana zahvalna masa, ki so jI prisostvovali vsi člani hrvatske vlade, pozneje pa je poglavnik v svojem dvoru sprejel ministre, državne tajnike, predstavnike hrvatske armade tn predstavnike ustaSke-ga pokreta. Nagovoril ga je maršal Slavko Kvaternik. ki je v svojem govoru poudarjal, da je sama božja previdnost ohranila dr. Pavellča, da te je deset let pozneje lahko kot poglavnik vrnil v neodvisno hrvatsko državo. Listi med drugim pravijo, da je bil atentat na dr. Pavellča pred desetimi leti LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI sms— •> 14. ta tf. ari; TELEFON ZZ-Zl orekovečU mojster O. v svoji nesmrtni operi UNO UNION Zfodba. ki jo je Puccinl Film o tragični ljubezni krasne pevke Taške ln mladega slikarja Cavaradosslja. Lm perlo Argentina Boasano Brazzi Michel Simon KINO MATICA TELEFON 22-41 Odličen zanimiv ln nad vse zabaven film Lili« Silvi, Amadeo Nazzari. "Vivl GioJ Pred prodaj a vstopnic ob neoeljah od 9.30 do 12 m od 14. ure dalje. I KINO SLOGA TELEFON 27-30 Komična filmska opereta prirejena po istoimenski Smetanovi operi. Jaromlla Novotna Wlliy Domgral — Zagrebški vodovod razširjajo. Za razširjenje zagrebške vodovodne mreže je bil dovoljen kredit v znesku 400.000 kun, ki ga bodo porabili za priključitev Trešnjev-ke na mestni vodovod. Poleg tega kredita je bil odobren še poseben kredit v znesku 3 milijonov kun za ureditev vodovoda v novem zagrebškem naselju dr. A. Starčeviča. — Primerna počastitev mrtvita. V Ljubljani je že pred leti mestna občina organizirala za Vse svete prodajo posebnih vencev in svečk. Cisti dobiček je bil namenjen našim najrevnejšim in se je zmeraj nabrala precejšnja vsota. Za letošnje Vse svete je podobno organizacijo izvedel tudi zagrebški Osrednji odbor za nepreskrbljene, ki bo izdelal posebne tablice z napisom »Živi za žive — v počastitev mrtvih«. Zagrebški dnevniki že zdaj pozivajo zagrebške meščane, naj na Vse svete okrase grobove svojih dragih tudi s temi tablicami in tako podpro najbednejše. — Hrvatska železniška milica. S posebno poglavnikovo odredbo je bila te dni za področje neodvisne hrvatske države ustanovljena posebna železniška milica, ki bodo vanjo predvsem sprejeti aktivni in bivši železničarji, bo opravljala nadzorstvo nad železniškimi progami, postajami, kurilnicami in delavnicami. Poveljnik hrvatske železniške milice po podrejen neposredno poglavniku dr. Paveliču. — Monopol za prevode iz tuje književnosti. Zagrebške »Narodne novine« objavljajo posebno uredbo, ki določa, da sme odslej prevode iz tuje književnosti izdajati samo Matica hrvatska v Zagrebu. O vsakem prevodu, ki ga namerava izdati, mora najprej obvestiti hrvatsko prosvetno ministrstvo. Krajša dela s področja lepe književnosti, kakor so novele, eseji in pe^mi. ki jih prevaiajo za č^sopi?e in revi ie. so izvzeta in jih listi lahko še naprej objavljajo. — Lire namesto dinarjev v Crni gori. Duce je odredil, da se uvede v onih pokrajinah Crne gore, ki jih je zasedla italijanska vojska, namesto dinarja lira. Zamenjava se bo izvršila po tečaju 38 lir za 100 din. Pretiskane bankovce Ln kovance bivše Jugoslavije bo sprejemala podružnica Banče d'Italia do roka, ki bo objavljen pozneje. — Prisilno obdelovanje zemlje. V smislu ukrepov vlade in Ducejevih navodil, je goriški prefekt te dni na osnovi poročil kmetijskega inšpektorja in pokrajinske kmetijske zveze odredil, da prevzame kmetijsko posestvo Tomaža Vidica v Nikovi pri Kanalu, ki obsega 7 ha zemlje in je sedaj popolnoma zapuščeno, njegov brat Josip Vidic z nalogo, da ga intenzivno obdela. Lastnik posestva je v tujini in se že nekaj časa nič ne briga zanj, kakor to določajo zadnji ukrepi, češ, da je treba obdelati vsako ped zemlje. — Morilec nemških vojakov obsojen na smrt. Poročali smo že, da je bil 30. septembra v Zagrebu izvršen atentat na manjšo skupino nemških vojakov. Eden izmed njih je ostal na mestu mrtev, dva pa sta bila težje ranjena. Spet eden od teh dveh je pozneje v bolnici umrl. Več atentatorjev je ušlo, prijeli pa so 30 let starega Nikolo Perkoviča iz Jastrebarske-ga. Perkovič, ki sicer ni bil kolovodja skupine atentatorjev, je svoj zločin hladnokrvno priznal. Zagovarjati se je moral pred nemškim vojaškim sodiščem v Zagrebu, ki ga je obsodilo na smrt. — Nesreče. V soboto popoldne in včeraj se je pripetilo nekaj prometnih nesreč. V ljubljansko bolnico so prepeljali naslednje ponesrečence: Ivan Klančar, 33 letni čevljarski mojster iz Zg. Šiške, je med potjo domov padel na cesti in si zlomil desno nogo. — Stanko Janež, 21 letni ključavničarski pomočnik iz Polhovega Gradca je v soboto, ko se je peljal s kolesom domov. naletel na neki avtombobil, ki ga je podrl. Obležal je z notranjimi poškodbami. — Anica BoJka, 16 letna hči posestnika iz Cerkelj na Gorenjskem, je padla s kolesa in si zlomila levico. — Žrtev kolesarske nesreče je tudi Ivan Klemenčič, 20 letni ta-petnik Narodnega gledališča; pri padcu s kolesa st je zlomil levico v rami. — Viljema Zakotnika, 30 letnega trošarinskega paznika je popadel na Fužinah pes in ga močno ugriznil v levico. Iz LJubljane —lj Krompir na mestnih stojnicah tudi ▼ Šiški, na Viču in v Mostah. Da mestni preskrbovalni urad čim najbolj ustreže prebivalstvu ter gospodinje obvaruje pred zamudno hojo v središče mesta in pred dolgotrajnim čakanjem pred mestnimi stojnicami na Vodnikovem trgu, bo v torek 21. t m. začel oddajati domači krompir na dobavne knjižice za meso tudi v Šiški. Mostah in na Viču. V torek bodo torej lahko gospodinje dobile na svoje nabavne knjižice za meso krompir tudi v Šiški v mesnici Franje Kačič ob gostimi pri »Raci« na Celovški cesti, na Viču v prizidku gostilne Mahnič (»Amerika«) na Tržaški cesti ter v Mostah v Jezerškovem skladišču na Zaloški cesti St 18 poleg gostilne Trdan. Te mestne raznečevalnice krompirja pa bodo odprte samo vsak torek hi vsak petek od 7. are dalje, zato pa bo te dni na Vodnikovem trgu odprta samo ena mestna stojnica sa krompir. Opozarjamo gospodinje, da bodo dobile krompir na Vicu, Miki tn v Mostah sam na nabavne knjižice za meso iz dotičnih okolišev, gospodinje iz središča in iz drugih strani mesta pa smejo hoditi po krompir samo na stojnico na Vodnikovem trgu. Ij Umni so v LJubljani od 10. do 16. t. m. Misaon Frančiška, roj. Rus, 65 let, žena stavbenika, Peternel Jožefa roj. Berna, 62 let, žena čevljarja, JaneZič Katarina, roj. Plut, 70 let, žena upokojenega grafičarja, Gantar Janez, 80 let, hlapec, Suligoj Tatjana, 1 leto, hči briv. pom., prof. dr. Dolenc Metod, univ. profesor, Bar-le Jožef, 48 let, mestni nadsvetnik, Ključar Andrej, 29 let, mizarski pomočnik, Žirovnica pri Cerknici, Bricelj Ivana, 1 leto, hči zidar, pomočnika, Sp. Hrušica, Sever Matilda, 51 let, gospodinja, Stara Vrhnika, Zupan Franc, 66 let, mesarski pomočnik, Macarol Alojzij, 18 let, dijak tehn. srednje šole, Dolničar Alojzij, 63 let, posestnik, Dolnice. Roth Marija, roj. Po J oreh, 53 let, žena žandami. narednika v p., Slana Ivan, 80 let, krojač, Jagodic Jože, 35 let, mesarski mojster. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Vohinc Terezija, 68 let, zasebnica, Skrinjar Antonija, 22 let, prodajalka, Zni-daršič Ivan, 59 let, posestnik, Topol. obč. Begunje pri Cerknici, Skopec Frančiška, roj. Jeraj, 64 let, žena delavca, fitirn Anton, 68 let, posestnik, Jezica, Božičnik Marija, 63 let. postrežnica, Hrovat Josipina, 44 let, posestnica, dr. Robida Ivan, 70 let, šef nevrol. odd. splošne bolnišnice v p., Lam-pelj Miroslava. 20 let, oskrbovanka, Do-brunje, Kosec Neža, 53 let, poljska delavka. Stara Bučka, obč. škocijan, Bedenk Rudolf, 47 let, železniški uradnik v p., Go-gala Amalija, roj. VValter, 83 let, vdova ključavničarja. OD TORKA 31. OKTOBRA VESELI TEATER NOV PROGRAM ŠTEV. 8 Predprodaja vstopnic vsak dan od 10.— J^13. in od 17.—19. ure —lj Zveza šoferjev likvidirala. Včeraj je bil v prostoru Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice) likvidacijski občni zbor Zveze šoferjev za dravsko banovino. Zveza je združevala poklicne šoferje in ščitila njihove socialne pravice. Kot članica Pokrajinske delavske zveze je zdaj ta šoferska organizacija likvidirala in njeno članstvo je prešlo v Sindikat prometnih delavcev. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik Zveze šoferjev Anton Plantan. Vsi sklepi zborovalcev so bili soglasni. —lj Kolesarji, ki vozijo po hodnikih. Zadnje čase opažamo, da zopet peša kolesarska prometna disciplina. Ko smo včasih neprestano trobili o prometni disciplini, so kazali kolesarji več spoštovanja do prometnih predpisov. Zdaj disciplinirane kolesarje boli, da jim kradejo ugled tisti tovariši, ki so jim prometni predpisi deveta briga, če ne vozijo na očeh stražnika. Na cestnih križiščih je bil uveden lep red z uvedbo menjavanja uporabe prometnih smeri, zdaj bi pa bilo treba nekaterim kolesarjem dopovedati, da se morajo držati reda tudi drugje na cestah. Na živilskem trgu opažamo, da se nekateri vozijo ob prepovedanih urah; ob jutrih, ko je že živahen promet, pa nekateri vozijo celo po hodniku ob kresiji, ker je cesta zaprta zaradi stavbnih del. Vozijo med trumami ljudi in nervozno zvone, kakor da zahtevajo ves hodnik zase. Tudi drugje po mestu opažamo, da so kolesarji začeli voziti po hodnikih. Vožnja po hodnikih se nam je discipliniranim kolesarjem zdela včasih vedno eden največjih grehov proti prometnemu redu. Ob tej priliki vas naj opozorimo, da je med številnimi ponesrečenci, ki jih sprejema naša bolnica v zdravljenje skoraj vedno največ kolesarjev. Toda preden si bodo vsi nedisciplinirani kolesarji polomili ude, jc bo tudi izkupilo precej pešcev. —lj Sloves Ljubljane kot snažnega mesta je včasih ogrožen. Ljudje še vedno pozabljajo, da so po mestu nameščeni koši za odpadke. Posebno ob nedeljah, ko se nekoliko bolj sladkajo s kostanjem, na-stiljajo s papirjem in luŠčinami hodnike in ceste brez vsakega sramu in ozira. Žalostno je, da včasih zasmete najbolj zlasti glavne ulice sredi mesta. Pometači ob nedeljah tudi potrebujejo počitek in ne stati neprestano na cesti, da bi vzdrževali snago. Kazalo bi, da bi za kazen dali metlo v roke tistim brezobzirnim posameznikom, ki puščajo povsod za seboj smetišče. —lj Opozarjamo na nocojšnji koncert ge. Mirce Sancinove v Mali filharmonični dvorani. Na koncertu bo sodelovala operna pevka Valerija Heybalova in violinist Karlo Sancin. Celotni spored večera obsega dela avtorice Mirce Sancinove, ki bo nastopila tudi kot pianistka. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri. Konec ob 21.15. Prosimo, da občinstvo zasede dvorano par minut pred osmo uro, da bo mogoč točen začetek. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 482—n. —lj Hud tramvajski karambol. Davi, v prvih jutranjih urah, ko iz tramvajske remize odhajajo vozovi po tramvajske uslužbence, je prišlo na Celovški cesti pred železniškim prelazom na hudega karambola. S precejšnjo brzino sta drug za drugim vozila dva tramvaja in se je zadnji v sprednjega zaletel tako močno, da so se strla skoraj vsa stekla in je bila cesta s steklom kar posuta. Precej poškodovana voza so nemudoma spravili v remizo, tako da promet ni bil oviran. —lj V »Veselem teatru« zopet nekaj povsem novega! Za naš program št 8., ki ga pričnemo izvajati v torek 21. oktobra, smo poleg veselih enodejank, spevoigre itd. pripravili publiki spet novo senzacijo; klovna Iksija, ki bo nedvomno novo odkritje za naše obiskovalce. Predprodaja vstopnic je vsak dan pri na£i dnevni blagajni od 10 do pol 13. in od 17. do 19. (—) —lj Zatekla se je psica, nemška doga, belo-črne barve, dobi se na učiteljišču pri šolskem slugi. —lj Darovi Rdečemu križu. V počastitev spomina dvornega svetnika g. Julija Polca so darovale ga. Ema Pajnič in sestri Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 L. — Zadruga »Dom gospodinj« je darovala v počastitev spomina svoji prvi predsednici pok. ge. Josipini Čuden Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 50 L. — Ga. dr. Mir on in ing. Marko Blei-weis-Trsteniški sta darovala v počastitev spomina njunih staršev Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 L. — V počastitev spomina pok. univ. prof. in predsednika društva »Pravnik« dr. Dolenca Metoda so darovali Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč njegovi ožji prijatelji po g. dr. R. Sajovcu, rxxipredsedxuku društva »Pravnik« znesek 890 L. — V počastitev spomina gospoda docenta in primari ja v pok. dr. Ivana Robide je daroval g. ph. mr. Rihard Sušnik Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 L. — T časti tev spomina pok. gospe Marije tove, rojene Slave v Kranjski gori sta darovala Frani ca Ti čar in dr. Josip Ticar Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 L. Darovalcem iskrena hvala! —lj Razstava »Lade« Je podaUaaaal Kratko odmerjeni rok za jesensko razstavo »Lade« je bil vzrok, da si mnogi izmed ljubiteljev slovenske likovne umetnosti te lepe prireditve še niso mogli obiskati. Da ugodi splošni želji in še posebno vodstvom šol, ki si doslej niso mogli še ogledati to uspelo razstavo, se je Klub »Lada« odločil, da podaljša razstavo do vštete srede. V sredo zvečer 22. oktobra bo pa nepreklicno zaključena. iz Spodnje štajerske — Krosnjarjenje na Spodnjem Štajerskem prepovedano. Z naredbo šefa civilne uprave na Spod. štajerskem je prepovedano krosnjarjenje. Prepoved se pa ne nanaša na sejmarje, ki obrt orna prodajajo robo na stojnicah. Ne velja tudi za prodajo kmetijskih in gozdnih proizvodov ter domaČe Industrije, v kolikor jih prodajajo na Spod. štajerskem naseljeni ljudje od hiše do hiše ali na sejmih. Razen tega po lahko politični komisarji s pristankom Sefa civilne uprave izjemoma dovolijo krosnjarjenje. — Centralna kurjava v mariborskom policijskem ravnateljstvu. V sredo 15. t.m. je bila izročena prometu centralna kurjava v poslopju mariborskega policijskega ravnateljstva, kar je bilo združeno z malo svečanostjo, ki ji ie prisostvoval tudi policijski ravnatelj dr. Wallner. — VeUk evropski zemljevid v Celju. Na BLsmarkovem trgu v Celju nasproti kolodvora je nabit velik zemljevid Evrope, na katerem je točno označeno prodiranje nemške vojske in zavezniških čet na ruskem bojišču. Pred zemljevidom je vedno zbranih mnogo Celjanov. Tudi po drugih mestih celjskega okrožja so javno nabiti zemljevidi Evrope, na katerih lahko ljudje vidijo položaj na vzhodnem boijšču. — Ustanovitev hranilnice v BraslovČah. Včeraj teden je bil v Braslovčah ustanovni občni zbor občinske hranilnico. Prisostvovalo mu je 30 kmetov, obrtnikov in trgovcev. Za predsednika je bil izvoljen kmetovalec Franc štrubelj. za njegovega namestnika gostilničar Franc Zelinšek. — Mariborčani naj štedijo z vodo. Politični komisar Maribora se je obrnil na prebivalstvo s prošnjo, naj štedi z vodo. Oblasti so uredile porabo vode in prebivalstvo se mora zadevnih določ držati. — V borbi s četnikl je padel. ZagrcbšM Usti skoraj vsak dan poročajo o ustaših, ki so padli v borbi s četniki. Te dni je med drugimi v bližini Travnika v Bosni padel tudi mladi ustaš Ilija Antunovič. ki se je proti četnikom v Bosni boril že od 10. aprila dalje. — Četrt miljarde za gradnjo ln obnovo cest. Poleg zneska nad 400 milijonov kun, ki je bil odobren za gradnjo mednarodnih cest na Hrvatskem, je hrvatska vlada odobrila še poseben kredit v znesku 235 milijonov kun za gradnjo in obnovo hrvatskih državnih cest. _ Poklicne šole tudi na Spod. Štajerskem obvezne. Posečanje poklicnih šol je zdaj obvezno tudi na Spod. Štajerskem. Začne se, ko zapusti mladina ljudsko šolo in traja tri leta — za kmetijske poklice pa dve leti. Skozi tri leta so šoloobvezni vsi vajenci, ki Še niso končali svoje učne dobe če so na razpolago potrebne poklic-nošolske naprave. MALE OGLASI OGLJE specialno za generatorje dobite pri Res-raan, Rimska cesta 21. telefon 44-90. 1677 Otomane mamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni Tapetništvo E. ZakrajSek, Miklošičeva 34 ODEJE od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2,'H. 1668 Makulatur ni papir proda nprava »Slovan« skega Narodac, Ljubljana, Puccinl jeva ul. 5 'Mkk ENO -NVEC9AOVME JUGOGRAFIKA CORA TORIMO • 1835 VERMOUTH CORA olrre 100 anni di [ama Slovit že nad lOO lel. SCIATICA — ISHIAS U Dottore DE FERRARJ dara mf ormazioni sulla cura del Dottore MUNARI DI TRE V ISO per \'xz tritiimo e reumatismo * chi oe aresse interesse. ricevendo kop< (vinograd je treba dvakrat do trikrat na leto prekopati) m škropljenje. Ko je bilo nekaj let vino skoraj brez cene. so začeli propadati mnogi lepi vinogradi. Vinogradniki jih niso mogli več obnavljati in ne dovolj skrbno obdelovati. Trta pa zahteva mnogo, da rodi. Posvetiti n moraš delu z vso ljubeznijo in celo s požrtvovalnostjo. Ko bi -vinogradnik ob slabih letinah ne upal na boljše prihodnje leto bi moral večkrat izgubiti vse veselje do dela. Toda vinogradnik ki se je rodil med vinogradi in doraščal med trtami, ljubi svoj vinograd v dobrih in slabih letih, ljubi ga. če mu kaj daje ali skoraj nič. Noče ga opustiti in zemlje rabiti za drugi namen, čerrav Ima večkrat z obdelovanjem več stroškov kakor mu donaša. Zato bi bilo zaman dopovedovati ljudem, naj pridelujejo raje kaj drugega, kjer imajo vinograde. Pogosto bi "vinogradniške lege za dru o; o kulture, morda razen sadnega drevja tudi ne bile primerne. Mali vinograd opusti težko celo želar (kočar), ki potrebuje zemljo za pridelovanje najpotrebnejšega živeža. Tako lahko vidite številne male vinoprešpanjem«. Tedaj teče mošt v veliko kad pod podom v močnem curku, šum tega slapu je posebno prijetna pesem vinogradniku. Strokovnjaško pokusi mošt. da presodi, kakšno bo vino. Sele čez nekaj časa postane močnik gostejši in tedaj se začne pravo stiskanje. Večkrat je treba močnik ali tropine naložiti med lesene obroče v »kos« ter spustiti prešpanj. Zdaj je treba vrteti velik pokončni vijak v to stran, pa zopet v drugo. Ko ne teče nič več iz tropin, jih je treba razkopati ter preložiti v manjši kup. Končno ostane prešpanj naslonjen z vso svojo veliko težo Dad tropinami po več ur. do prihodnjega svinjskim mesom, poticami' pogačami in ljejo. Med prelaganjem pa prihajajo iz 9preše« v hišo, kjer se vselej malo pokrep-čajo. Včasih so jim stregli z govejim in svoinjskjm mesom, poticami, pogačami in drugimi posebnimi dobrotami, ki jih je bilo treba seveda primerno zalivati. Tudi v Ljubljanski pokrajini je precej vinogradov. Na Dolenjskem je bila trgatev vselej nekoliko prej kakor v Slovenskih goricah. Letos se je začela pozneje, ker je bilo vreme zelo ugodno in so vinogradniki čakali, da je postalo grozdje tem slajše. Pri slovenski skladateljici Razgovor s soprogo našega in glasbenega pedagoga Karla cicovo vijolinista Mirco San- Ljubljana, 20. oktobra. V teh razgibanih časih je glasba kaj dobroj ejno zatočišče, kjer najdeš uteho in tisto blaženo spokojnost, ki te kakor balzam slaako leči. Take misli te prešinjajo, ko si povabljen k slovenski skladateljici, da ti tako rekoč med štirimi očmi in brez tiste glasnosti, ki navdaja še tako intimno dvorano, pojasni svoj življenjski krog in svoje notranje hrepenenje po glasbi in njenih čudodelnih pojavih. V prijetnem sončnem domu ti je po naši stari slovanski navadi postreženo z opojnim požirkom, pa si že sredi svoje novinarske »naloge«. • Ga. Mirca Sancinova, soproga našega priznanega vijolinista in glasbenega pedagoga, Karla Sancina, ki je svoj čas z Zi-kovim kvartetom sirom naše ožje domovine in daleč v tujino ponašal gias o naši glasbeni nadarjenosti tja, kjer nas prej s te strani niso poznali, je kaj priietna dama. Kramljati zna že tako omamno, da ti beležke komaj dohajajo njeno gladko in mestoma tudi, zakaj bi tega javno ne priznal, tudi sladko pripovedovanje. Izrazit lik, ki že s svojo zunanjostjo kaže na profinjeno dušo, hkratu pa tudi na odločne poteze, rekel bi možkest v vsem njenem glasbenem ustvarjanju. V pondeljek priredi pod okriljem naše Glasbene matice svoj prvi kompozicijski večer. Mora biti že dokaj tehtnosti v njenem glasbenem ustvarjanju, da jo rame pod svoje okrilje tako resna institucija Poznavalci so že dolgo vedeli za to nežno cvetko, skladbe, ki so od časa do časa prihajale na dan in bile izvajane, pa so pričale o močni nadarjenosti. Da je bil pok. Osterc. ta ne-ugnani in nesebični pospeševatelj vsake glasbene tvornosti, tudi onih s tonalne njive, o njenem talentu ves navdušen in izrekel prevdarno besedo o »največji živeči slovenski skladateljici«, govori izdatno jasno. Bila sva ko j v sredini »dogodka«. Ze od mladih nog, je ljubeznjiva gospa pripovedovala, me je glasba omamila, me vso prevzela. Tako sem se ji kasneje resno posvetila in končno sem sklenila še zakon, ki je to moje nagnenje še bolj poglobil. V senci neštetih komornih večerov in vaj Zi-kovega kvarteta, pa kasneje s svojim možem, so se v meni pobudile žilice samostojnega fantaziranja in skladateljevanja. Drugi so me nagovarjali, naj te svoje sposobnosti ne puščam v nemar, naj se tej glasbeni panogi docela posvetim in iz prostega veselja in muziciranja ustvarjam samostojne umetnostne vrednote. Tako me je moja nadaljna pot pripeljala na konservatorij, sprva v Ljubljano. Kasneje sem svoje študije nadaljevala v Gradcu- Tamkaj me je začel prvi likati prof. Mojsisovič, Poljak, pa hkratu navdušen Brahmsovec, menda celo njegov pristni učenec. Odtod tudi nekaj v moji muzi, ki jo nekateri spravljajo v zvezo s tem zapoznelim romantikom. Moji kasnejši učitelji so bili prof. Kromer, pa dr. Ur-bančič, prof. Schmeidel, prof. Rikard Mi-chl. Vsi so me bodrili, naj bi ne zanemarjala glasbenega ustvarjanja, češ da imam izdatno »žilico«. Tako so mi pričele rasti skladbe, pisala sem mnogo prigodno, za razne otroške igre, pa za prireditve Materinskih dnevov in kar je podobnega. Tiste čase me je spoznal tudi ranjki Osterc in njegovo sodbo ste menda sami čuli iz njegovih ust. Rajši pa jo prepustim poklicnim kritikom in občinstvu v pondeljek zvečer. Doslej sem pisala v prvi vrsti za klavir. Mnogo je samospevov vmes. V zadnjem času sem napisala tudi vrsto skladb za klavir in vijolino. Nekaj teh boste slišali v ponedeljek. Kako delam? Težko vprašanje, še težji odgovor. Občutje mi je vse. To se mora pri meni prvo poroditi. Delam iz navdih-njenja in šele nato obdelam togo gmoto, surovino z običajnimi šolskimi sredstvi kontrapunkta in harmonije. Pri samospevih polagam največjo važnost na besedilo. Besedila Zupančiča. Grudna, zlasti pa Gradnika mi čustveno nadvse ugajajo. Do Gradnika imam poseben odnos; njegova poezija je kakor vzeta iz moje dušfe in zato je večina mojih samospevov nastala ob njegovi muzi. na njegova besedila. Skladam v doka} napredni, moderni smeri. Atonalnosti s primernim primeskom čustvene inspiracije pripada po vsej priliki bodočnost v glasbi. Svoj klavirski part pišem obilno, natrpano bi rekli kritiki, vendar mi tega kot pianistki ne boste zamerili. Poglabljam se v najmanjše podrobnosti besedila in to zahteva obilna izrazna sredstva. Pa kaj bi vam pripovedovala, dovolite, da vam zaigram nekaj svojih klavirskih skladb... Pisati oceno skladateljice vnaprej, pred konertom ni hvaležno opravilo. Le nekaj bežnih impresij, če dovolite. Ga. Mirca Sancinova je brez dvoma samostojen lik. Njeno skladateljevanje ne kaže običajnih ženskih potez Nasprotno, nekaj ali pa tudi dokaj možkosti je v vsej njeni glasbeni koncepciji. Ljubi impulzivnost, razgibanost v liniji, harmonsko pestrost in odločnost, vse pa ne kaže nobene narejenosti, nasprotno glasbeni tok skladbe poteka nadvse organsko, rekel bi, neposredno, izliv-no, iz močne inspiracije. Te pol ure je minilo, kakor bi trenil. Na koncertu bosta sodelovala gdč. Hevbalova in prof. Karel Sancin. Vsekakor Se nam obeta lep večer, kakor so vsi lepi večeri, ko se seznaniš z močno individualnostjo in prisostvuješ nastopu nove ustvarjalne sile, topot celo ženske. Ženske skladateljice so tudi drugod prav redko posejane, so izredni pojavi. V pondeljek bomo med drugim satjem slišali tudi najmočnejšo dosedanjo ustvaritev te naše skladateljice, spec naših voda. fantazijo (še celo izredno tehnično delo, težko), ki mu je skladateljica dala naslov »Retovje«. Se nekaj besedi za slovo in >Na svidenje v pondeljek« je z^k'iučil ta izredno, zanimiv obisk. Horoskop za tekočI tedesi iti tekočih planetov s položajem Solnca ob rojstvu Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v znamenju Vodnarja: Sredina teh rojstev, podprta po pomoči Jupitra in Marsa, pride v vsem do lepih zaključkov. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v znamenju Rib: Venera močno nagaja sredini rojstev v družabnem in lepo-tičnem pogledu, na drugi strani pa daje Merkur najboljše smernice za sposobnost. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v znamenju Ovna: Zaljubljenci in zakonci sredine teh rojstev imajo idealen čas za podkrepitev ljubezenskih prizadevanj. Zdravje pa je kočljivo. Oblačilne in toaletne stroke se drže dobro. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v znamenju Bika: Nič kaj posebno dobrega, splošno duševno in telesno neugodje. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v znamenju Dvojčkov: Stroški za ljubezen in zabavo izpadejo pasivni. Venera se vam roga iz neposredne opozicije. Jupitrova bližina vam pa prinaša uspehe, v računih in uradih. Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v znamenju Raka: Solnce in Merkur vam prinašata zboljšanje v zdravju in kupčijah. Nov uspeh v kriminalistiki Znano, je, da se policija po vsem svetu poslužuje prstnih odtisov za identifikacijo zločincev. V zadnjem času pa se ta sistem ni obnesel ker se je ugotovilo, da je mogoče s kompliciranimi kirurškimi operacijami spremeniti kožo na prstih. Zaradi tega je vzbudilo veliko pozornost dognanje nevv-vorškega urada za proučevanje kriminala, da je namreč mogoče tudi še na drug način točno identificirati vsakega zločinca. Pri uradu so dognali, da ima vsak člo-več drugačne mrežnice v očeh, ki po svoji obliki in zunanjosti ne spremene niti v primerih bolezni ali cčesne napake. Mrežnica ostane pri Človeku vedno enaka od rojstva do smrti. V Nevv Yorku so pričeli pri zločincih reproducirati ne le njihove prstne citise, marveč s posebnimi zelo občutljivimi fotografskimi aparati snemati tudi njihovo mrežnico. Zločinska mati Nedavno sc je vršila v Chicagu sr>dna obravnava v zadevi umora 11 novorojencev, ki so pripadali eni in isti družini. Obtožena rta bila oba zakonca Stiegener, češ. da sta pomorila svoje komaj rojene otroke, ker jih nista hotela vzdrževati. Javnosti se je že prej zdelo sumljivo, da so v tej družini otroci umirali kmalu po rojstvu. Letos v juliju je rodila Stelgener-jeva 11. otroka in čez 10 dni je otrok umrl. Tedaj so njo in moža ovadili sodišču. Otroka so izkopali in dognali, da je imel zlomljen tilnik in Še druge poškodbe. Zakonca sta bila aretirana in policija ju je morala zaščititi pred razjarjeno množico, ki ju ie hotela linča ti. Pri razpravi so pa dognali, da je bil Stiegener pod vplivom svoje žene in da ni niti vedel za njene zločine. Zato je bil oproščen. Stiegenerjeva je bila pa obsojena na 7 let ječe. IS let z iglo v želodcu Neki mlad danski delavec je dolga leta trpel zaradi neprestanih želodčnih krčev. Zdravniki so menili, da ima bolečine le zaradi slabe prebave. Ko so se zadnje čase bolečine pojavile in še povečale, se je delavec odpravil k nekemu specialistu, ki je takoj poskrbel za energično lokalno zdravljenje. Ne da bi se izvršil kakršenkoli operativni poseg, so delavca na lepem ozdravili. Zdravniki so mu temeljito izčistili želodec in v svoje veliko začudenje so spravili iz njega samovezniško iglo, ki jo je pred 15. leti še kot deček požrl. Igla Se mu je želodcu odprla in mu ves čas povzročila velike težave. Rojeni med 22. julijem ti 8& avgustom v znamenju Leva: Prav resen teden. Vsi v tem znamenju rojeni s slabim horoskopom naj ostanejo v zavetju. Ne tvegajte preveč. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v znamenju Device: Dobro za trgovsko korespondenco s pomočjo Merkurja, slabo za trgovino in gospodarstvo po Jupitru in Veneri, ki vam zdaj nagajata. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobru v znamenju Tehtnice*: Zelo srečen teden v povprečnih zadevah. Pozor na nevarnost nesreč. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembru v znamenju škorpijona: Razne nerodnosti po lastni in tuji kiivdi z dobrim izidom, ker vam Merkur osvetljuje načrte. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v znamenju Strelca: Zelo srečen teden 2;a zaljubljence in športnike. Dosedaj brezuspešni riziko dobiti svoje cilje. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v »namenju Kozoroga: Čuvajte se ran in prepirov, ki vam jih vsiljuje Mars. Lotite se raje zadev, ki jim je zdaj naklonjen Merkur in v katerih je treba več solidne preudarnosti. Olajševalna okslaost Virehou- je pripovedoval nekoč v družbi o slovečem anatomu, ki je raztelesil znanosti na ljubo svoj lastno teto. Soseda je bila silno ogorčena in lotičnega anatoma je označila za brezsrčnega človeka. Vir-chow se je pa nasmehni in piipomir;. — Eno olajševalno ckobiost pa morate pri tem upoštevati, teta je bila nami cč mrtva. Razjarjena množica Parizanov se je polastila Tuilerij. Pesnik De^augier, veiik radovednež, je tudi prihitel gledat, kaj se godi. Prispel je do portala, kjer sta ga zadržala dva moža. -- Kje imaš pa kokardo? — sta ga vprašala. In okrog njega se je kmalu zbrala gruča ogoičer^h revoluc omr-jev. Desau^ier se je odkril, si ogledi klobuk od vseh strani, potem je pa mirno odgovoril: Ne razumem — najbrž sem y> bil kokardo na nočni čepici. čudna korespondenca Johann Strauss st. se je bil spri s svojo ženo in je živel že dolgo ločeno od nje, Ne-koč ga je obiskal prijatelj Heydn. Na njegovi pisalni mizi je opazil cel šop zapečatenih pisem. Kaj pa pomenijo ta m-prečl-tana pisma, — ga je vprašal. — Pusti jih na mizi, — je odgovoiil Strau.-s in sj-ravil pisma v pre lal. To so strupena pisma, .ki jih piše moja žena. Vsak mesec dobim eno. Odgovarjam ji, ne da bi pisma prečrtal in moja žena ravna z mojimi pismi enako. Ljudje so otročji Danska, ki ima pri svojih 4 milijonih prebivalcev okrog 370.000 telefonskih' postaj, s katerih gre letno okrog 70 milijonov pogovorov, ima že svojo posebno in zanimivo »telefonsko kulturo«. V neštetih kodanjskih javnih avtomatih so bile neprestano počečkarje stene. Ljudje so med telefonskimi pogovori pač čečkali s svinčniki po stenah. Zato so zdaj za po-skušnjo v telefonski celici nekega kodanj-skega lokala postavili Šolsko tablo, pri kateri je vedno na razpolago dovolj krede. Tako hočejo obvarovati stene, na drugi strani pa nuditi ljudem med telefoniranjem razvedrila, da jim ne bo treba če-čkati s svinčniki po stenah. Odrasli so včasih kakor otroci ali pa še slabši. Ogromna želva V Kalkuti so ujeli indijski ribiči ogromno želvo, ki so jo le s težavo spravni v čoln. želva je dolga 1.80 m, njena rožo-vina je debela približno 2 palca in jo temnosive barve. Ribiči so rabili cele 4 ure, da so želvo spravili na varno. Izročili so Jo zoološkemu muzeju v Kalkuti, PROKLETSTVO 56 HEMAHTJI Roman. Ko sem bil tako »nakupil« vse potrebno, sem zlezel pod pult in čakal, da bi se zdanilo. Kmalu je prišlo več nočnih čuvajev. Malo je manjkalo, da me niso zasačili. Toda imel sem srečo, da sem bil vdrl v trgovino potem, ko je bil njihov nočni obhod že končan. Samo nekaj me je skrbelo: ali se mi bo posrečilo neopaženo izmuzniti se iz trgovine Robinson & Companv? Cim odpro zjutraj vrata, pritisnejo uslužbenci v trgovino in se raziđe j o po raznih oddelkih. Kako se jim bom mogel izogniti? Že sem mislil, da bi odšel v podpritličje, toda takoj sem spoznal, da bi mi to nič nepomagalo. Tam bi me zgrabili prav tako, kakor tu. kjer sem se skrival. Najenostavnejše je bilo skriti se pod pult, po možnosti blizu vrat. In tako sem tudi storil. O, kako dolga se mi je zdela tista noč! Slednjič je napočil pust zimski dan. Skozi zavese je jela prodirati v trgovino dnevna svetloba. Na ulicah se je že čulo drdranje mlekarskih vozičkov. Kmalu so jeli odpirati izložbena okna. Spodaj v veži sem opazil može v livrejah, ki so na ves glas naročali nekaj uslužbencem. Takoj nato sem opazil blizu sebe mladeniča, ki me je gledal izbuljenih oči. Čepel je pod istim pultom kakor jaz. Opazil bi ga bil že praj, pa je bil kotiček, kjer je čepel, zelo teman. Prvi hip je bil videti prestrašen, čim je pa opazil osuplost tudi na mojem obrazu, se mi je približal in zašepetal: — Ali čakate, da odpro trgovino? — Da. — Še deset minut. .. Ali ste prvič tu na delu ? — Da. .. — Svetujem vam torej . .. nikar se ne žurite z odhodom ... Tu sva na varnem ... sva pod pultom za zavijanje in delo z zavitki se prične redko pred deveto. Cim pa zaslišite zvonec, mi lahko sledite. Toda odkriti se morate in držati klobuk v roki. — Zakaj pa? — sem vprašal nekam nezaupljivo. — Ker vas bodo tako smatrali za uslužbenca te trgovine. Sicer pa prepustite vse meni. Jaz prihajam sem že štirinajst dni in se dobro spoznam v tej trgovini. Občudoval sem njegovo hladnokrvnost. Najprej sem smatral pod pultom skritega mladeniča za detektiva. Toda njegova elegantna obleka, novi čevlji, nov klobuk in lep svršnik, ki ga je držal pod pazduho, so jasno pričali, da je prišel sem, da bi se brezplačno oblekel kakor jaz. Njegov obraz je bil zelo simpatičen. — Razumeli boste, — mi je dejal zaupljivo, — da zaslužijo tu mnogo denarja in da nam lahko zdaj pa zdaj privoščijo nekaj oblek. Nisem se mogel ukvarjati z njim, ker sem imel dovolj svojih skrbi. Edina moja želja je bila zdaj, priti čim prej iz te trgovine in iz Londona. Nisem imel še točnega načrta, toda bil sem odločen storiti vse, da bi ušel Allanu Dicksonu. — Pozor! — mi je zašepetal tovariš. — Vrata se odpirajo. In res so zaškripala vrata v tečajih, potem so se pa zaslišali v daljavi koraki. Zapel je zvonec. Potem je pa nastala tišina. Le tu pa tam se je začulo povelje. — Zdaj je čas, — mi je dejal tovariš. — Odkrijte se vendar! — Poglej! — je vzkliknil eden izmed uradnikov, ki je naju opazil. — Od kod prihajata tale dva? Hitro! Hitro! Macferson, pokliči redarja! Preden je pa ta Mackferson, debeluhast inspektor visoke postave, ki si je pravkar popravljal pred ogledalom svojo belo kravato, našel toliko časa, da se je obrnil, sva bila s tovarišem že na hodniku na ulici. Mimo je slučajno pri vozil taksi. Namignil sem Šoferju. Ustavil je avto in pustil mladega moža, ki je kazal mnogo volje pobliže seznaniti se z menoj, na hodniku, jaz sem pa urno skočil v avto. Povedal sem šoferju naslov, ki mi je slučajno prišel na misel. Toda ko sva prispela na Trafalgar Square, sem mu dejal: — East Finchlev — vozite hitreje! Bogato napitnino dobite! East Finchlev je na periferiji Londona nad Midd-lessexom, torej prejcej daleč od hotela miss Melli- sove in Robinsonove trgovine. Hotel sem si privoščiti malo zraka, ki sem ga pa tudi nujno potreboval po silnem razburjenju zadnjih dni. Zdaj sem bil svoboden, toda šlo je za to, da bi ne prišel zopet v kremplje Allana Dicksona. Imel sem denar v žepu, bil sem zopet dostojno oblečen in tako sem lahko z zaupanjem zrl v bodočnost. Da bi se povsem izognil nesreči, sem moral čim prej zapustiti Anglijo, kjer so mi postajala tla pod nogami že prevroča. Moral sem se odpovedati Editi, ker nisem mogel dati ljubezni prednosti pred svojo varnostjo. XIV. Težke sanje Taksi je zavozil z Marvlebone Roada v Albanv-street, ko se mi je zazdelo, da vidim, kako mu sledi rdeč avto. Morda se mi je samo zdelo tako, vendar sem pa naročil šoferju, naj hitro obrne na desno, kar je tudi storil pri prvi ulici. Tudi rdeči avto je zavil na desno in takoj sem ga opazil dobrih sto metrov za taksijem. — Vozite hitreje! — sem zaklical šoferju. — Dva funta dobite, če uidete avtomobilu, ki nama sledi. Šofer je na vso moč pognal avto, toda videl sem, da naju rdeči avto dohiteva. V mojem taksiju so bile spravljene v kovčegu tri steklenice, ki jih je imel šofer v rezervi. Vzel sem drugo za drugo ter jih vrgel skozi vratca tako, da so padle skoraj na sredo ulice. Razbile so se in drobci stekla so se razleteli po asfaltu.