Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 93.
V LJUBLJANI, torek, 26. aprila 1D27.
Posamezna številka Din 1.-< FTO T'
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRA VNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.
Račun pri poštnem nek. uradu štev. 13.633.
j
Brez kampasa.
^ b*l po vojni obnovljen boj med
la l'K»" *n *‘beralci, ie bila postavije-alfrr!>.rQlna stranka samo pred eno moč*1 Q*' skuša priti do poliiične Todom°*0m 'n^enz‘vne9a dela med na-toda a? S' Pr‘bori zaupanje na-s poniog-^ s* s^u^a na umeten način n0 moč p Beograda pridobiti politič-
gofrajnejša^ pot 'e bila *ež’a in do1'
šele čez |	; tnog*a ^i prinesli uspeh
kila lažja Ir? -m leta’ Dru9a P°t Pa ie Že čez nnv ,C m°9la Ponesti uspehe So se ted«0 - Vs*ed! tega ni čudno, če °31očili za d VLd^?*i‘ liberalne stranke
zaupanje beorarQe2.Boi jn čc iim ie bilo
pa zaupanje »lovettiu de važrtejše ko sledno temu so šl^^^roda. Domačine dokazali Beogr^^-%1 > na vse bo m tako je skoraj mdrau,(? P°1re~ onih nelepih trditev o državnpril*
nesljivosti večinske slovenske šlrSl"
Tpda vlogo orožnika je bilo treba ute-?	! ln zafo ie prišlo medsebojno lo
SeJlovencev v »
o *
Saituv^A- ^asa se ’e ,a P°lltlka našim švojen demo!<ra,orn. so vsled .predvn?n Poslali glavni zastopniki tudj dah93, stranI<arsl<e9a liberalizma, Veli Dn ,° ,obna^ala in čeprav so doži-^e. so K;r ' vseb v°litvah neuspeha y jsiovel^-- -9r 9*avna vladna slran-'V_ nvfffbvih	politična moč je bila
tike so bili takb	te	poli-
m°rala ta politika dožlEp^’ da je sv0) neizogiben polom. Na J? ah pr<r>-
»e rr°la, ;,z-azali
1IVe o protidrzavnosli Slovenec • "»o ,ak0 ic morolo prodr;:5„: ti n»«4 a,no man)šma ne more vladajo siceTlU0- S» spretnimi spletkami je spoznanja n-9°ce oddaliiti zmago tega Prečiti. In ko *C	mo9°^e	Pre'
Jiko sporazuma6;*- PHČel b°' Za poli'
[udi državna L . , pos,ala ,a Poli)il<a bila osnova i°hhka’. icd°> ic »udi že Politike na np ^fnosl°ino demokratske v^ihavanip n~» pa čePrav ie umetno ?,il° tej nnm m svežlh fn,rig še pu-,e Pred m	maI°	ž,vljcn>a- Ko pa
ie h i ^eSCC' vst°Pila SLS v vlado in „ s *em priznano tudi na merodaj-*P. mestu, da trditev o njeni protidr-avnosti ne drži, je bilo konec ludi zadrga klavrnega ostanka policajske do-‘ujke SDS.
n ^esjava Vukičevičeve vlade in vsa ne w n'a P°9aiQnia za razširjenje vlad-j(on alicije pa so dokazala, da je ta 5 tem ve^n‘t*ven *n da mora SDS ali Pa	revidirati	svojo politiko ali
vičeno3t Sploh vsako obstojno upra-Vsa '
,e to tudi jasn^5**9 Poi'tična javnost ki /e bila najboljSP-°Znala' cdino SDS
9a kompasi S<i5Q/ !" mogla najti svoje-
naih^r ■	•	edino
li sedi!	*>	lo
au Kompasa /n « I11 mogla nait' svoie' j^bila politika	Vldimo-	da	je iz-
meni voditelji sicer #h TSako 5mcr' ^ nova situacija in * ‘L0, daJe nasfa' 5 °rali nekaj ukreniti, ioiaVeri 'Hda bl ^ ne morejo povzpel? °v dr,an,a J^inu so jim tisti blaženji ^ policaji komandirali nad SloVenifo° m°gii opustiti nado, da Se ti čgSi’ %t3 rVendar še povrnejo. In zato ne Mika *Mti kompasa in zato je vsa p0_' šoj0 f0 $■•.obvisela v zraku. Sicer sj<u-Aq/«. ^ngirali s forsiranjem protikle-totjg ^9a boja in s prazno polemiko, *to dneC i tjngir.anje postaja od dne rQli }U(j S a^°tnejše in skoraj bodo mo-' naivernejši pristaši SDS spo-‘ aa ie doživela politika SDS ne-
N
Ir-,.,,.: t'- IIU^IV
av|»'v polom
Konsolidacija naše notranje politike se pričenja.
Beograd, 26. aprila. Neka izvrstno poučena in vplivna osebnost je dala o sedanji situaciji tole obvestilo: Prva naloga vlade je, da se ozdravi situacija od vseh dosedanjih nenormalnosti, ki so vplivale glavno z izigravanjem ene parlamentarne skupine napram drugi ali poedinih poslancev, ki so svojim strankarskim interesom podjarmili tudi vso državno administracijo. Prvi napadi na današnjo vlado, kakor oni Svetozarja Pribičeviča, imajo značaj navadne vznemirjenosti in površnih zaključkov. A situacija dobiva svoje obiležje šele takrat, ko jo doume narod, a ne potem likvidacije, ki se napoveduje v v prezgodnjem momentu od opozicijo-nalnih leaderjev. Ta vlada je svobodna pred vplivi in pred često neosnovanimi zahtevami, ki so dosedaj ovirale svobodno akcijo resornih ministrov. Skraj-n' čas je že bil, da se ne zgubi vera v zakohitost in da še na ta način učvrsti legalnost v vseh odnošajih naroda in oblasti. Uzunovičeve vlade, 6 po številu, so faktično predstavljale dekadenco v pogledu vladne avtoritete in vsaka naslednia Uzunovičeva vlada je bila vedno slabša od prejšnje. Morda je tudi Mussolini v tem našel pogum za svojo nepomirljivost. Presekati serijo slabih vlad, je bilo več kot državna potreba. Novo situacijo je treba osvoboditi
od vsega lega, kar je dosedaj slabilo Uzunovičeve vlade, z drugimi besedami, treba je izvajati politiko zdravega povratka v normalno celokupno državno moč. Ta vlada ni proti Hrvatom zato, Ker ni v njej Hrvatov. Nasprotno, v interesu Hrvatov je, da se napravi konec neodločnim odriošajem med strankarskimi skupinami in da se najde pot za najlepšo harmonijo med večino Hrvatov in večino Srbov tako v političnem kakor v etičnem pogledu. Ta proces povratka v normalne odnošaje med radikali in demokratsko stranko je notranji proces teh dveh strank in ta proces morata preživeti popolnoma neovirano od vpliva vsake druge slranke. Po mojem mnenju je to globoka priprava za nadaljevanje politike sporazuma, ki je nekako postala tradicija i radikalov i demokratske stranke. Zato se nikdar ne more reči, da je današnja grupacija proti Hrvatom. Veliko bolj se more upravičeno trditi, da Hrvati izven vlade računajo na večjo odrejenost kakor je to bilo prej, ko so bili v koaliciji. Dovolj je, spomniti se pogostih potresov Pašičevih vlad? Ako ta vlada izvede stabilizacijo v svojih strankah, bo s takim stanjem tvorila najboljši teren za stabiliziranje vseh drugih koalicijskih odnošajev, ko bo prišel čas za to.
VPRAŠANJE POPOLNITVE VLADE ŠE ODPRTO.
Beograd, 26. aprila. Sinoči ob 9. je bil v avdienci pri kralju Velja Vukičevič. ‘a avdienca se spravlja v zvezo z vestmi o popolnitvi vlade, Vukičevič ni hotel aati novinarjem nikakih obvestil. Tzeo varjal se je, da je bil pri ministru dvora čeprav se ve, da je bil pri kralju. Žani-mivo je, da je bil sinoči tudi dr. Nineič na dvom.
Sinoči se je v političnih krogih razši rila vest, da bo postal dr. Srskič minister notranjih del, a Boža Maksimovič minister prosvete. Ta vest se v slu/.benih krogih ne potrjuje. Pač pa bo seja ministrskega sveta in na tej seji se bo vlada službeno bavila r. vprašanjem popolnitve
pZwfnilli-resoim v vIa(ti, kar bo oživilo el° Polmčn° sitnari in v Beogradu.
Beogradl 26. aprila. Kakor se doznav« iz okolice Ljube Jovanoviča, je ta popolnoma ozdravel in l>o čez nekoliko dni, najbrž še pred 1. majem, odpotoval v a ° večje kopališče, kjer se bo mudil
nravi’ Po ^ dni’ da s0 popolnoma po-
in!ormacijS!^Š f* po dobl.jeneih
Uličnim delom in pP^1zakllvnim P°‘ pomike, U ie	Z
k,cev,™, njegovemu n,jb„žjen,u mku.
MINISTER MILOSAVLJEVIČ o NOVIH JADRANSKIH ZVEZAH.
Split, 26. aprila. Minister za promet general Milosavljevič je dal novinarjem daljšo izjavo o programu našega prometa v zvezi s Primorjem. Želo laskavo se je izrazil o Splitu.
rs*rrT r^orr v nrp.-^i n mr	'i	r•	Hi.,.	,
Rešitev bi mogla priti le v tem primeru, če bi se opogumila SDS na pot, na katero bi morala stopiti že takoj po v°ini. Toda tudi ta pot bi mogla biti samo pod pogojem, da naredi ... p9.2 ,yso svojo povojno politiko h; L, r*^ da temeljito reformira tu-
7mZ» rdSlv0- Tc3a 1,0 SDS <* vrf
• er se ne more osvoboditi ni-
Dejal je, da imamo potrebo graditi ne samo eno temveč več jadranskih železniških prog. Taka proga bi bila n, pr. ona, ki bi vezala Južno Srbijo preko Peči in Andrijevice s Kotorom. Druga naj bi vezala Bihač s Kninom. Tretja naj bi šla preko Obrenovca na šabac, Jelino in Tuzlo in potem paralelno z današnjo progo ki gre od Broda na Sarajevo, da spoji Tuzlo s Sarajevom. Potem bi se nadaljevala od Sarajeva proti Mostaru na Splii. Del te naj bi šel do Metkoviča. Ta proga najbolj inleresira, ker je najkrajša, najodobnejša in najcenejša zveza Beograda s srednjim delom našega Jadrana. Ako Bog da, se bo intenzivna gradnja železnic začela pri nas že to poletje. Kraljevska vlada nam je dala na razpolago 15 milijonov dolarjev od Blairovega posojila. Namerava se najeti še eno posojilo izključno za gradnjo železnic. Z gradnjo Jadranske proge vsaj od Beograda do Tuzle se bo začelo takoj. Istotako bomo začeli graditi progi iz Bihača do Knina. Na ta na-- -mo samo zadovoljili polreb
rntlr2aV.e> amp^k bor"o zaposlili tudi nezaposleno naše prebivalstvo in odstraniti našo gospodarsko krizo. Minister je obljubil, da bo delal na to, da se skrajša vožnja na liški progi z izpre-membo tračnic od Knina do Splita. Poskrbel bo tudi, da bo na tej progi nekoliko strojev za čiščenje snega.
Sinoči je minister odpotoval z brzim vlakom v Beograd.
UREDNIK SPLITSKE »NOVE DOBE« KISIČ - UMRL.
Split, 26. aprila. Sinoči ob 7. in pol je po daljši bolezni umrl urednik splitskega lista »Novo doba« Vinko Kisič.
ti od osebnega kulta in niti od svojih dokazano slabih metod. Tako je SDS obsojena v to, da ostane njena politika brez kompasa in da samo tava v popolni neodločnosti. Kakšen pa more ! *??nec take politike, ni težko uganiti. Zato pa je tem težje razumeti one ljudi, ki se še vedno ogrevajo za politiko brez kompasa.
Podrobni rezultati avstrijskih volitev.
Dunaj, 26. aprila. Od 165 narodnih poslancev, ki jin volijo avstrijske zvezoe dežele v Narodno skupščino, je znan rezultat za 152 mandatov, medtem ko je za 13, ki bodo izvoljeni izpod količnika, uvedeno poslednje postopanje, kakor to določa avstrijski volilni zakon. To postopanje ne bo zavrženo pred sredo.
Izvoljenih je 79 zastopnikov združene meščanske liste, 67 socialnih demokratov in 6 poslancev kmetske stranke. Ko bo izvršeno postopanje glede 13 mandatov bspod količnika, bo imela združena me ščanska stranka 86, socialnodemokratska 70 in kmetska stranka 9 mandatov. Potemtakem je z ozirom na zadnje volitve 1. 1923 izgubila meščanska stranka šest mandatov, od katerih dobijo Socialni demokrati dva in kmetska stranka 4. Meščanska stranka razpolaga torej v zvezi s kmetsko stranko z večino 25 glasov v skupščini.
, »Arbeiterzeitung« in ostali listi, ki so blizu socialnim demokratom, prinašajo vesti, da bo državni kancelar Seipl de-misioniral. Te vesti pa nimajo smisla, ker mora po avstrijski ustavi stara vlada po volitvah demisionirati in voli skupščina z večino glasov iz svoje sredine novo vlado.
Volivna udeležba je bila mestoma zelo dobra in je mestoma dosegla 90 odstotkov. Vseh oddanih glasov je bilo 3,586.847. Od teh so dobili: Einheitsligte 1,728.175 glasov, socialni demokrati 1,529.375 in Landbund 222.182. Vse ostale stranke niso dosegle količnika in zato so ostale brez mandata. Leta 1923 je bil lezultat volitev ta-le: krščanski socialci 1,490.870, velenemci 259.375, socialni demokrati 1,311.870 in Landbund 99.58;>> glasov.
V splošnem so skoraj povsodi napredovali socialni demokrati, ki so pridobili samo na Dunaju 100.000 glasov.
Na Dunaju samem so dobili socialni demokrati 690.464, Einheitsliste pa 417.466 glasov. Zidovski kandidat Plasch-ke, in hakenkreuzler dr. Richl sta propadla.
INa btajerskem so dobili socialni demokrati 8, Einheitsliste 9, Landbund 3 mandate, dočim so 4 še sporni.
Na Gradiščanskem so dobili: Einheits-liste 57.133 glasov (3 mandate), socialni dem<Jkrati 55.422 (3 mandate), Landbund 22.248 (1 mandat) in nar. socialisti 21.500 glasov.
Gornja Avstrija: Einheitsliste 290:329 glasov in 14 mandatov, soc. demokrati 141.499 glasov in 6 mandatov, Landbund 42.303 glasov in nobenega mandata, tri mandate pa treba še razdeliti.
Salzburg:	Einheitsliste 73.905 in 4
mandate, socialni demokrati 39.249 in 2 mandata (+ 1), Landbund 7790.
Tirolska: Einheitsliste 128.949 glasov in 6 mandatov, soc. dem. 38.788 in 2 mandata, Ude 3838 in noben mandat.
Pred&rlsko: Einheitsliste 54.613 in tri mandate, socialni demokrati 16.943 glasov in t mandat.
športne Vesti.
Beograd, 26. aprila. Pri včerajšnji tek mi med Gradjanskim in Sando (Subo-tica) je prišlo do nepričakovanega poraza Gradjanskega. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 v korist Sande. Slovan, ki je včeraj nastopil kompletno, je: potolkel Jugoslavijo z 2:1, V Sarajevu se je 'vje-rajšijja tekma med Haskom in. Slavijo končala z izidom 4 : 2 v korist Haška.
Ljubljanska oblastna skupščina.
Včeraj dopoldne ob 11. uri se je vršila kratka, komaj kakih 40 minut trajajoča seja ljubljanske oblastne skupščine. Za sejo so bila napovedana poročila več odsekov, ki pa ■so odpadla. Seji je je prisostvoval tudi veliki župan dr. Fran Vodopivec. Tajnika sta bila poslanca Lebinger in Oblak.
Predsednik dr. Natlačen je sporočil, da so >vojo odsotnost opravičili poslanci Širola, Kastelic, Kobal in dr. Česnik. Nato je preči-tal predlog oblastnega odbora, naj skupščina sprejme načrt službene pragmatike svojih uslužbencev. Predlog je bil odkazan odseku za uredbe.
Dalje je bil prečitan predlog oblaslnoga odbora:
»V členu 2., odnosno členu 120. zakona o oblastni in srezki samoupravi so našteti posli, ki spadajo v področje oblastne, oziroma srezke samouprave. Noben izmed teh dveli členov pa ne omenja nadzorstva nad samoupravami kljub temu, da bi bilo edino pravilno in logično, da bi nadzorstvo nad srez-Uimi samoupravami v samoupravnih peslih izvrševala oblastna samouprava, nadzorstvo nad občinami, ki nimajo lastnega štatuta, pa srezka samouprava. Ljubljanski oblastni odbor predlaga radi tega naj skupščina sklene: Kraljeva vlada v Beogradu se naproša, da uzakoni nadzorstvo oblastne samouprave
v samoupravnih poslih s tem, da doda členu 2. zakona o oblastni in srezki samoupravi točko 17., ki se glasi: »Nadzorstvo nad srez-Mmi samoupravami v samoupravnih poslih/« Členu 102. citiranega zakona pa naj se doda točka 10., ki se naj glasi: >Nadzor-stvo nad občinami, ki nimajo lastnega štatuta, v samoupravnih poslih.c
Nato je predsednik prečital 59 predlogov posameznih poslancev, tičoči se raznih javnih naprav. Omeniti je predlog poslanca Križnika v zadevi predujma delavcem pri Trboveljski premogokopni družbi, predlog poslanca Lebingerja glede podpore občini Kresnica za zgradbo posta'ališča v Jevnici med postajama Laze in Kresnice, predlog poslanca Ignacija Sitarja in tovarišev glede socialne zaščite rudarjev in predlog istega poslanca glede premestitve poglavarstva iz Laškega v Trbovlje, dalje predlog poslanca Tomazina glede oblastne takse na harmonike in predlog poslanca Colariča v zadevi zapiranja podeželskih trgovin.
Predsednik nato zaključi sejo. Prihodnja seja oblastne skupščine se vrši 28. t. m. ob 9. uri dopoldne. Včeraj dopoldne, danes in jutri zborujejo razni odseki, ki podajo v četrtek svoja poročila na plenarni seji skupščine.
Agitacije številk za socialiste v Avstriji.
Tudi v nekaterih naših listih smo čitali trditve o borendnih davščinah na Dunaju, kar naj bi bila naibolja agitacija za meščanski blok ali takozvano enotno listo. — Ali zdi se, da so take trditve le pobožne želje in da dejstva govore ravno nasprotno. Poglejmo si nekoliko takih številk, ki so poučne tudi za naše razmere.
V	nekem ljubljanskem listu smo čitali, kako pritiskajo posebno trgovce. Tudi sobotna .,Neue fr. Presse« v svojem ekonomskem delu razpravlja o tem vprašanju in pravi, kako bi bilo za razvoj trgovine, industrije in torej za olajšanje brezposelnosti dobro, ako bi dunajski Breitner opustil ali vsaj olajšal davek za zidanje stanovanj (Wohn-bausteuer). — Ali poglejmo si resnico. Vzemimo lokal, za kateri so plačevali pred vojno 4000 kron. Danes mora gospodar takega lokala plačati na Dunaju 270 šilingov tega davka — toda za enak lokal morajo plačevati v Badnu 1920, v Bregenzu 320, v Ino-mostu 320, v Solnogradu 1322.80 šil. In v poslednjih mestih gospodarijo meščanske stranke, zakaj oni ne odpravijo takega davka in kričijo samo proti Dunaju? — Enaka ej pri navadnih stanovanjih. Za stanovanje z 2000 kron predvojne najemščine mora plačati najemnik na Dunaju 84 šil., dočim morajo plačevati v prej imenovanih mestih 478. 130, 160, 674 Sil. — In pri tako kolosalni razliki se drznejo meščanske stranke celo kovati kapital za svojo lislo. Ni čuda, ako se socialisti smejejo v pest in smatrajo, da jim je borba olajšana celo proti združenim nasprotnikom.
Dva važna izdatka v industriji in domačem gospodarstvu je cena plinu in elektriki.
—	Plin stane na Dunaju kubični meter 19 grošev, dočim plačujejo Praga 38, Baden 35, Solnograd 30, London 21, Amsterdam 34, Berlin 27, Dresden 29, Monakovo 3-1, Stuttgart 30, Lipsko 30, Frankfurt 34 grošev. — ! Za elektriko pa plačujejo na Dunaju 5.2 grošev, dočim morajo plačevati Nižja Avstrija 7.8, Krems 6.5, Bregenz 6.5, Lipsko 7.6, Dresden 7.6, Hamburg 8.4, Monakovo 6.5.
Primera z Luegrovimi in sploh predvojnimi časi in sedanjo dobo nam pokazuje: Kubični meter plina je stal tedaj 16.26 zlatih vanarjev, zdaj le 13.57. — Električn itok je stal prej kilovatna ura 7, zdaj le 3.61 zl. vinarje. Zato pa je bilo konec leta 1913 odjemalcev plina 211.815, danes 389.355. Odjemalcev elektrike je bilo takrat le 92.500, danes pa ogromno število 505.887.
Ali je potemtakem čudo, ako imajo socialisti na Dunaju tako lahko stališče za volilno agitacijo? Ko bodo te številke tiskane v »Narodnem Dnevniku«, bodo že znani rezultati teh volitev. Dan prej, ko te vrstice tipkam, je položaj precej nejasen, ali toliko je baje gotovo, da v novem Nationalratu ne bo velike izpremembe, t. j. meščanski blok bo imel sicer večino, ali ta bo jako pisana in needina v mnogih stvareh, tako da bodo potrebni čudni kompromisi. Njim nasproti pa bo stala socialistična opozicija v nekako enaki moči, ako ne bo za malo močnejša od doslej. Da Dunaju ostanejo gospodarji socjjalisti.
Glede na zunanje politični položaj je posebno omeniti, da so iniele vse stranke v volilnem programu — Auschluss na Nemčijo kot edini izhod iz sedanje gospodarske krize. S tem dejstvom računajte tudi v Jugoslaviji	A.	G.
Politične vesti.
—	Uspeh koroških Slovencev. Pri nedeljskih volitvah v koroški deželni zbor so dobili koroški Slovenci 9551 glasov in s tem dva mandata. Izvoljena sta župnik Polimigc in dr. Petek. Slovenci so ohranili prejšnje število glasov in vse kaže, da je germanizacija popolnoma ustavljena. — Pri volitvah v Nationalrat so dobili koroški Slovenci 9579 glasov. Ker pa niso dosegli volivnega števila, si niso mogli priboriti mandata. Tudi v prejšnjem Nationalratu so bili koroški Slovenci brez svojega zastopnika. — Volivni boj na Koroškem je bil zelo oster in je bilo zato stališče koroških Slovencev tem težje. Najboljše je odrezal pri volitvah Landbund, ki si je priboril na Koroškem en mandat. Rezultat volitev na Koroškem je ta-le: socialni demokrati 62,566, Landbund 15.427, ■enotna meščanska stranka 45.318, Slovenci 9579, narodni socialisti 5025, gospodarska stranka Udeja 856 in komunisti 741 glasov. Soc. demokrati dobe 4, Landbund 2 in Ein-heitslista tudi 2 mandata.
= »Pohoda«, glavno gla-ilb Orjune, je znatno skrčila svojo, obliko, ker njeni na-
ročniki ne plačujejo naročnine. V posebnem obvestilu pravi list, da bo moral sploh prenehati, če ne bodo člani Orjune storili svojo dolžnost in plačevali naročnino.
= Italijanski tisk je pričel zopet s kampanjo proti Jugoslaviji in piše o velikih vojnih pripravah naše države. Tendenca vseh teh poročil je jasna in se prav nič ne razlikuje od znanega trika: Primite tatu! To danes tudi svet ve in zato bo sedanja kampanja italijanskega tiska ostala ravnotako brezuspešna kakor so bile vse prejšnje. — Zanimivo pa je, kako poroča »Popolo« o jugoslovanski taktiki napram Italiji. Pravi, da so bili Srbi, ko so izvedeli za Tiranski pakt, čisto iz sebe in da so tedaj grozili, da bodo ravno tako razbili Italijo, kakor so svoje dni Avstro-Ogrsko. Kasneje pa so Srbi to taktiko opustili in danes predstavljajo Jugoslavijo kot nesrečno žrtev italijanskega imperializma. Pri tem jim silno pomaga Francija in prostozidarji. Ta kampanja Jugoslavije bo sigurno še nekaj časa učinkovala v Parizu, Berlinu in v deželah Male antante, toda Italija ne bo dopustila, da bi se ta na-
mera Srbov uresničila. »Popolo« pravi nadalje, da so Srbi, kadar so arogantni in kadar groze mnogo manj nevarni kakor pa sedaj s svojo jokajočo vlogo. Italija za enkrat ne bo nič ukrenila, ker čaka na ukrepe novega jugoslovanskega zunanjega ministra.
= Pred preganjanjem prostozidarjev v Italiji. V zvezi s procesom proti Zaniboni-ju so začeli italijanski listi ostro kampanjo proti prostozidarjem. Listi pravijo, da je Za-nibonijev proces jasno dokazal, da so bili framasoni soudeleženi pri nameravanem atentatu na Mussoliniia. Veliki mojster italijanske lože Torrigiani je sicer odklonil financiranje Zanibonijevega atentata, toda bil je pripravljen plačati vse stroške, če bi se atentat posrečil. Kot prva posledica kampanje italijanskega tiska je bila aretacija Tor-rigianija. Fašistovski listi pa napovedujejo veliko preganjanje prostozidarjev. — Mi fašistom k novemu preganjanju samo čestitamo, ker bo samo v našo korist, če bo še vedno mogočna mednarodna framosonarija v čim več;em nasprotju s fašizmom. Na vse zadnje je le pravično, če nam fašisti, ki se toliko trudijo, da nam nakopljejo na glavo čim več nasprotnikov, pridobe za.izpremem-bo tudi kakega zaveznika. Je vendar čisto zadosti, če je fašistovska politika reklamna in kričeča in prav nič ni treba, da bi bila še pametna.
= Oster na«top francoskega ministra proti Moskvi. Francoski notranji minister Sarrant je imel v Alžiru velik političen govor, ki je izzval v javnosti veliko senzacijo. V svojem govoru je namreč Sarrant vehementno napadel komuniste in s tem indirektno tudi Moskvo. Deial je med drugim, da je največji sovražnik Francije komunizem, ker skuša uničiti kolonialno moč Francije. Zaradi tega mora biti glavna naloga vsake francoske politične stranke: boj proti komunizmu. Odslej mora veljati za vso Francijo, za vse stranke in za vse delovno ljudstvo samo eno geslo: neizprosen boj proti komunizmu.
—	Popolna politična enakopravnost žen na Angleškem. Angleški ministrski predsednik je snoročil parlamentu, da mu bo v lada v kratkem predložila zakonski načrt, po katerem dobe žene popolnoma enako volivno pravico ko moški. (Dosedaj so imele žene volivno pravico šele s 30. letom, dočim moški že z 21.) — Vseh moških volivnih upravičencev je bilo leta 1926 12 in pol milijona, ženskih pa' 9 in pol. Vsled nove volivne pravice pa bo dobilo volivno pravico nad 5 milijonov žen in bodo torej te odločile pri voiitvah.
DR. KUGY O NAŠIH PLANINAH.
Sinoči je ljubljansko občinstvo do zadnjega kotička napolnilo veliko unionsko dvo-rnao, da čuje predavanje velikega ljubitelja naših planin dr. K u g y j a.
Predavatelja je toplo pozdravil prof. Ravnik, izražajoč mu zahvalo za to, da je ponesel glas o lepotah naših planin tudi v širni svet.
Burno pozdravljen in obsut s cvetjem se di. Kugy najprej oprosti, ker ne zna slovenščine, kar smatra za svojo veliko hibo. Že od otroških let dalje je čutii v sebi velike simpatije za našo zemljo in za naš narod. Po njegovih žilah se pretaka poleg nemške in italijanske krvi tudi slovenska, kajti njegov ded je slovenski pesnik Jovan Vesel-Koseski.
Po planinah je hodil preko 50 let ter v tem času prehodil vse Julijske Alpe ter vse, kar je višjih gora v Pijemontu, Švici, na Tirolskem in na Savojskem. Leta 1918 pa je moral radi starosti nehati z alpinizmom.
Svojo knjigo »Aus dem Leben eines Berg-steigers« si je zamislil kot pesem goram, kajti njemu je alpinizem stvar srca in duše. Da je njegova knjiga dosegla tako velik uspeh, ni toliko njegova zasluga, kakor pa zasluga planin samih, ki so mu knjigo diktirale.
Planine so mu segle v dušo in še danes,
v pozni starosti, mu je težko po njih. Prikazujejo se mu v snu in ga vabiio, vabijo . ..
Predavatelj je nato s pesniškimi besedami in zanosom očrtal lepoto Julijskih Alp, onih planin, kamor je hodil preko 50 let in ki so mu postale prava domovina. Najbolj pa .ie vzljubil prekrasno Trento. S svojini zvestim vodnikom Antonom Tožbarjem, po domače »Špikom« iz Trente, kateremu je medved odtrgal spodnjo čeljust, je prehodil vse grebene, vse vrhove, vse doline v Julijskih Alpah. Vsak kotiCek mu je prirastel 1< srcu.
Prekrasni so bili predavatelevi opisi Škrlatice, Jalovca, Su ega 1 lazu, Montaža in vseh številnih vrhov in strmih sten.
Posebno pa se je dr. Kugy pomudil pri opisovanju vseh prelesti Triglava, ki ga ne smatra ne za goro in za vrh, ampak za celo kraljestvo. Po narodnem izročilu je tu kraljeval staroslovanski bog Triglav, tu so se sprehajale Rojenice po bujnih livadah, katere je potem v svojem srdu razril Zlatorog v strme pečine; tu je črpala narodna fantazija prelepo pravljico o Zlatorogu, katero je potem uporabil nemški pesnik BaumbacA v svojem epu.
Triglav je bil dr. Kugyju ideal v mladosti, kakor mu je bila v starosti ideal Trenta. Navduševal se je nad čudovito lepoto solnlmh in senčnih prosojnih in prelestnih Sedmerih triglavskih jezer, ki pa leže 1400 do 1800 ni visoko, torej previsoko, da bi jih šel obiskat.
»Ali si morda že počival v srcu pogo^' ali morda veš, kaj se ti more tam razodeti?* vprašuje Kugy v svoji knjigi.
Predavatelj je govoril še o svojih številnih tura i po Noriških, švicarskih in savojsP Alpah. Plastično je- očrtal svojo turo na naj-višjo evropsko goro Mont Blanc ter vse napore, kakor glad, mraz, smrtno utrujenost, ki jih je doživel pri teh turah.
Predavanje so ilustrirale lepe skioptične slike, ki jih je dr. Kugy sproti s poetični1®1; za lepoto planin se navdušujočimi besedami pojasnjeval.
Množica je priredila predavatelju burne ovacije, neka^ članica »Skale« pa mu je P0-klonila lep šopek nageljev. Predavanje dr. Kugyja je uverilo naše občinstvo o nedosežni lepoti naših planin, ki so našle v dr. Ku-gyju svojega globokega poznavalca in 11“' bitelja.
DIOKLECIJANOVA PALAČA V SOLINU-
Včeraj, ob 6. uri zvečer, je predaval v UBi-
verii.enai zbornici francoski znanstven^ prof. Jacques Z e i 11 e r o Dioklecijanovi p*-lači v Solinu pri Splitu.
Predavatelja je pozdravil in predstavil številnemu občinstvu rektor dr. Lukin#0-Prof. Z e i 11 e r , ki se je udeležil tološkega kongresa v Beogradu, se je UV?..T ma zelo povoljno izrazil o svojih vtisih, ki S1" je dobil na potovanju v naši državi M naših kulturnih razmerah.	„
Eden najzanimivejših in najva®?!, zgodovinskih spomenikov, ki so v nasl 2 . žavi, je gotovo Dioklecijanova palača v o ’ linu pri Splitu. Ta palača, ki jo je ?ez“"L rimski cesar Dioklecijan v svojem rojstn® kraju Solinu, po svojem odstopu z riinskeg prestola leta 305 po Kr., je važna zlasti za’ * ker pomenja razdobje med klasično riinsK in tedaj se pričenjajočo bizantinsko unie nostjo. Palača je pomenila tedaj pravo revolucijo v rimski umetnosti. V sebi je zdrusj.. grške, rimske, sirske in perzijske vplive. J teh umetnostnih sfer je zrastla poznejša bizantinska umetnost* Na arhitekturo in .£ koračijo Dioklecijanove palače je vpJ>^ najbolj Antijohova palača v Siriji. , J|
Po navalu Avarov v začetku sedmega
lili
letja so se prebivalci rimske Salone nas tai v Dioklecijanovi palači, iz katere je J18® današnji Solin.	.	.
Predavatelj je očrtal dalje zgodovinski r voj Solina. Poudarjal je zlasti zasluge Buliča pri raziskovanju te palače.	j^j
Za zanimivo in markantno predavanj so ga spremljale skioptične slike, se J hvalil predavatelju rektor dr. Lusn!L»-
KRATKE VESTI.
Mac Donald je dobil na svojem	bo
potovanju po Ameriki pljučni?? 1 moral vsled tega vrniti v Angl*]0; ... rojj Ameriški delavci so se ostro izi nJ-OJ- de.| Mussolinijevi listini dela, ker lavci postali popolni delavcev sklenili, da j Sovjeti so	»“tudi 2. majnik, ker pade
se praznuje	nedeljo in ker bodo delavci
pl;vi ‘"fm'manifestacij prvega majnika pre-g utrujeni. Zato pa odpade praznik p'1"' gfasitve sovjetske konstitucije.	^
Najnilajši poslanik na svetu je še ne let stara Nikolajevna Nadolskaja, ki j° * imenovala sovjetska vlada za svojega P slanika v Buhari.
Prvi štrajk v novi Turčiji. V Carigi® « so začeli štrajkati delavci in delavke toD ne tovarne. To je prvi štrajk v novi he lovi Turčiji.
Iz Churchillovih vojnih spominov.
Nemške izgube.
In cena, s katero so Nemci plačali to »zmago«, je bila precej visoka. Prvič tekom svetovne vojne, oziroma, boljše povedano, prvič od bitke pri Ypru leta 1911, sta padla dva nemška vojaka za enega angleškega. Res je sicer, da so Nemci ujeli 60.000 mož in uplenili 1000 topov z velikimi zalogami streliva in drugega vojnega niaterijala vred, toda to njihovo pridobitev je na drugi strani večja izguba ranjenih popolnoma izravnala. In kar so porabili vojnega niaterijala pri napadu, je visoko presegalo njihov plen. In če so Menici izgubil zares veliko mož, je bila njihova izguba na času naravnost fatalna. Veliki, dolgo in skrbno pripravljeni poizkus je končal brez uspeha. Nemška arnfada je bila popolnoma izčrpana. Velik del njihovih re-/.erv je bil vržen v boj in tudi uničen.
O tej bitki je bilo veliko govorjenja. Zapustila je pomembne sledove v angleški politični zgodovini. Če bi Haig ne žrtvoval svoje armade pri Paschendalle, ali če bi dovršil to ofenzivo vsaj v oktobru, bi 21. marca# brez ozira na ojačeuja, ki so mu bila poslana po-/.imi, razpolagal z zadostnimi rezervami, ki bi omogočile obrambo ogrožene fronte. In narobe, če bi mu vojni kabinet poslal oja-
čenja, za katera je prosil, bi tudi lahko vzdržal 21. marca nemški napad. — Odgovornost za dejstvo, da sila angleške armade absolutno ni odgovarjala sovražnikovim silam, pada kakor na generalni štab, tako tudi na vojni kabinet. Z ozirom na konstitucijo pa pripada večji del odgovornosti kabinetu, ki ni zaril pridobiti vojaškega poveljnika za svoje nazore v vprašanju, ki je znatno presegalo vojaško in tehnično sfero in ki se z ozirom na svoja nesoglasja z najvišjim poveljstvom ni zadostno oziral na armado. Angleški generalni štab pa je tudi precej kriv, ker je za časa vojne vojaški vpliv zmirom večji in je nevarnost konflikta med vojaki in politiki akutnejša.
V l)o\vning Stree.
Moje delo v šoli kemične vojne pri St. Onier je trajalo cel dan 23. marca. V London sem prišel šele opoldne 24. marca. V St. Onier nisem mogel dobiti nobenih zanesljivih informacij o poteku bitke. Šel sem torej takoj po svojem prihodu v London v vojni urad, da bi izvedel, kaj se godi v Franciji. Sir Henry Wilson mi je z najresnejšim izrazom v obrazu kazal brzojavke in svojo lastno karto. Oba sva šla skupaj v Do\vning Street, kjer je čakal sira Wilsona ministrski predsednik. Bil je jasen dan in lord George je sedel na vrtu z lordom Frenchem. Zdelo se mi je, da misli, da imam vesti iz prve roke in zaraditega se je takoj obrnil name. Izjavil
sem, da ne vem nič več, kakor, kar sem bral v brzojavkah in da sem videl le prvo fazo napada v enem samem odseku. Čez par hipov splošne konverzacije me je ministrski predsednik poklical malo v stran in me vprašal: Če ne vzdržimo pozicij, ki smo jih tako skrbno utrdili, kako vzdržimo potem pozicije, potisnjene malo nazaj, z oddelki, ki so biii premagani? Odgovoril sem mu, da izgubi vsaka ofenziva toliko na moči, kolikor napreduje. Kakor če razlijemo posodo vode po tleh; najprej teče hitro, potem počasneje in končno sploh preneha teči, dokler ne prinesemo in razlijemo nove posode. Po 30 ali 40 miljah — sem dejal — nastopi oslabljenje, ko bomo lahko fronto rekonstruirali. — Izvedel sem, da je bil lord Milner že poslan v Francijo in da misli sam najvišji Pov2.^t'1„_ sir Henry Wilson odili tja še to noč. vorili smo se, da bomo kosili v naši ln Eceleston Square. Prisotna je bila .	‘
žena. - Morda nismo tekom cele voj m doz veli večera, ki bi bil tako poln	ebnos,
Georgova izvrstna lastnost jc u i	’
da je nenavadno hitro P ^f^1. .-1'. M()vo'
se znal popolnoma osredotočiti m	,,,
acijo. J Angliji je 200.000 nioz, i jih lahko kar najhitrejše pošljemo v Fianci o,-
Baš pred početkom bitke pri Lys se je sir Douglus Haig prepričal, da namerava Luden-dorft zadati angleški armadi smrtno rano. Zato je prosil Focha pomoči. Da bi pa svojo prošnjo še bolj podprl in ohranil ob 'nem do-
bre slike z najvišjim poveljnikih .je ju aprila generala Du Ganne, ki je bMl v
volieval XV. angleškemu
glavni stan 1-ot zvezo vzdržujoč B,i <
Mučne .Ference v ■	bila	za	ločila	im
v 'Tdi? if predvsem zbrati «*; J*ve-
UUia. ^tltl J, ..	l:;	irM,U'0i^
.»leških djvi*ij J(, ze moralo bili	ki
hovib izgub z!'e,duciranih na kadre in '-j,-s0 od teh divizij ostale, so porabili k° ,jvj-Cen je ostalih divizij. Kdaj bo mogoče te«0<.|i.
zije rekonstruirati? se je vpraS:'^'1 , jjie
Kuj bi n e mogli Angleži utrujene divizije, ko mine kriza, preložiti v M'm s®
—	.1-7	11I1UU	IVI	■	-
deli' francoske fronte? Te Fochove t«®,
Al)b,! „ ?e
lviUe
se zelo slabo ujemale z obupnim r ^ c, ga vodili Angleži. Na konferenci Haigoni, ki se je vršila 14. aprila v A- g0 iti ki se je je udeležil tudi lord MilntVn0 p0‘ diference 'med Foehom in Haigom >*> a bit'
»se ^
večale. Foch je bil mnenja, da »^^nehav1* jo je on imenoval,
ka«, kakoi „	.
in da so njegove rezerve
pr
■;iviln°
razvn
ul'
‘ ■ ••
iii u<i .-ju »jv'!,1' • -*■-	---- - i	iHirij ■»
ne, da bi lahko posegle v boj v r ‘ Amiea^ v bitke pri Arras, Moritdidier a' 7Jl0f' ki se lahko, kakor je mislil, ia*v J
Vsak hip'	(Dalj.	prih-)
Dnevne -vesti.
— Pred kongresom naših mest. Priprave J- kongres mest, ki se vrši dne 7. maja
v wigreou, so končane. Kongresa se udeleži loo delegatov mest iz vse'države. Šte-y*h vseh udeležencev bo znašalo, kot se ra-flffla, preko 200.
"Ponudba dolarskega posojila za gradnjo feleanic v Južni Srbiji. Neki ameriški finančni konzorcij je ponudil posojilo ‘20 milijonov dolarjev, ki naj bi se vporabilo specialno za gradnjo železnic v Južni Srbiji, “edvsem bi prišla v poštev proga Peč— “Ilovica—irizren—Tetovo—Bitolj. To bi
“}‘a vzporedna proga z obstoječo progo Skoplje—Bitolj.
«vt k>1#Ta farmakopeja. Ministrstvo za na-l4ta’vie v Beogradu je sklicalo te dni leka •• so se udeležili najuglednejši ja „r?ari* iz vse države. Anketa je pretresa-vso S nove farmakopeje, ki bo veljala za Jiipo 0' Anketa se sestane tekom prihod-JJ>a toeseca še enkrat.
Da" “odpora vojnim invalidom. Z ozirom v časopisih, da je g. minister za uit« P°Miko povodom velikonočnih praz-,n . nakazal Udruženju vojnih invalidov nar''6	Din in sedaj zopet 40.000 di-
kaz'fV’ P°ro^a podpisani odbor, da je to na-totam Omenjeno invalidom, vdovam in si-$reie\ r\iie kraljevine. Od tega zneska je Uanskft • slui odbor v Ljubljani za ljub-s° razdor ,mariborsko oblast 8.000 Din, ki lih, t, i na 50 podružnic v enakih de-i'azdeliti d I)in’ koie irna vsaka podružnica rna. fo v6Ina najsiromašnejšima invalido-Udružeaja ..Penilo članom podpisanega
nakazilo J ,So. P°v ečini mnenja, da je to
ijano. eeloti bilo namenjeno za Ljub-
 Dl
svojim	Planinsko	društvo	naznanja
društva i2danVhdpot^up°dlaS‘. d0 sed:‘j 0(1
lovi&ne vožnje	ne UŽ1V3J0 več po-
^ m fe	železnicah.	Čla-
I ej0 ,z SltlIrlac‘iami vPotrdila, naj ista planinskega društva, ker uk Pisarni Slov. vem odloku potrditi tudi Dir6w?ra P° no-zelezmc v Ljubljani; potrdilo nriVv^vnih stvo za vsakega člana samo. Skrbj dru_
— Prisilno delo za dekleta od 14 j leta. Socialni odsek zagrebškega policijska ?a ravnateljstva doslej pri pobijanju nemo' talnega življenja ni vedel kaj bi Jz dSj od 14. do 18. leta. Dekleta do 14. leta se nri dajajo v poboljševalnice, dekleta, ki so nrel T^acila 14. leto pa v prisilne delavnice. Za
savodta 0ti cio 18' leta ni 1)il0 nobenega se j • ®edaj je izdana odredba, po kateri
lavn®Qio '°d(lajati ta dekleta v prisilno de-
obolPlNeTStor m.adjarskih publicistov nevarno iarskih ^ud*mPe^e poročajo: Nestor mad-
"ov'nai‘jev in dolgoletni urednik -vaj-	Hirlap-i
^ -?-^-aIeI na črevesni bolezni. Ž ozirom
Hirlap-a« Cista Rakoczy je ne-
Manje	starost,	83	let,	je	njegovo
Ki'Kil 1)0 v kratka bodno luko. Iz dobro h"ovn°;K'aScna za svo-
Poroča, da je proglasitev Rei/<?nega vira se >»ko gotova stvar. Sprva so »ln°b“dno Punto franco razširiti, sedaj pa JLS1110 ska vlada usvojila predlog, da nai ]an' glasi Reka za svobodno luko. To se ^r°’ najkrajšem Času.
zgodi
^ Dunajski Radio ie v nedeljo že od
V e K k ra tU ^ ed” ^ .Y°'!llle rezultate. Spočetka P° 11. (
Nemške postaje so te razglase lovile
večkrat	■	-	■	*	—
mom, p0 ?? običajnim^ večernim progra-
minut. Npmši. 0 P°noei Pa vsakih dvajset
'• navadnimi . - .	-	-----------
potem po svnii	ii	aparati	in	so jih
je bil v tej nnčian*en‘ Poslale v eter. Tako teh volitev —. n° Vsei Evropi znan vspeh volilnega boin	^naJRka Ravag je tekom
tacijo in odklonila vsako volilno _ U1 vsako vp=i l.i k;	j
reklamo
vest, ki bi prikrito delala
-	Cenii3 000 al' drugo stranko.
Poroča in vr	'!a	Poli?ke«n- Iz Varšave
ski »,v; Ministrski svet je sprejel zakon-fon . rt> P° čegar določbah bo onemogoča tisku vsaka kritika vladinega dela. w I. splošna športna razstava v Lvovu, "a inicijativo velesejinskega urada v Lvovu se vrši tam od 3. do 16. junija 1. splošna športna razstava mednarodnega značaja Informacije o razstavi daje: Komitet Or<»ani-Zacyjny I. Ogolno-polskiej Wystawy Sporto-wej, Lwo\v, Jagiellonska 1.
~ X. Mednarodni sejrn v Budimpešti se yrsi letos od 30. aprila do 9. maja. Proza t)6 dobij° interesenti v pisarni Zbornice —-	mo’ obrt in industrijo v Ljubljani.
Proces zono,.‘a v Zanibonijevcin procesu, napletene oslpv z?dnji atentat na Mussolinija ono ?.aniboni je bUk°vSan- So(lba sledeg;l; 300 It globe,^generM n0ien »a 30 let ječe m
,^rseIa (in eontunf1 ?ap?Uo na 30 let ])ucci na 12 l0t in^ f ) na 30 let ieCc’
10 let 10 mesecev iti "in^t jeCe’ Niooloso na na 10 ]el 10 ti;° dni ječe, Calligaro l*iva na 7 let w0 n ecev m 10 dni ječe, vsi obtoženci m, % ,a2Ven *ega so obsojeni stva po prestani k -ta Posebnega nadzorstev vd vseh-javnih'1'! v®1' na trajno izključi in Calligaro Aagei 5 0btpženca Cellot-dokazov oproščena, paj a '.'a<li nezadostnih Saro Angel radi žaljenj*, J5. obs°.ien Calli-
na 4 meseče ječe.
varnostne oblasti
Železniška nesreča pri Vini,-
ob polnoči je prišlo na koloHvJ, pikove ih do karambolaže dveh vlakovU k"
—v. — -	§	— H^siaii	ip
vortiR	°Krajski	brzovlak, ki je čakal na	to
^sJnd	■ Medtem je privozil tovorni vlak
t/rn VnaPačno postavljene kretnice po istem se zaletel v brzovlak. Stroja obeh bili	in Prvi	vozovi tovornega vlaka	so
^korl P°^co<iovani, vendar pa je povzročena 8a 3ta. Primeroma majhna. Slednje je žaslu-laj ^.levodje tovornega vlaka, ki je pa pla-reS vestnost z življenjem. Ko je nam-!>o|aj(-'ojevodja opazil, da pride do karam-. Mink-i ' j(> z vso silo zavrl. S tem se je moč s 1 zelo zmanjšala, vendar se je pa zaril
Mhtevala človeško žrtev. Na
Postaji
prvi voz za službenim vozom tako nesrečno v službeni voz, da se je strojevodja pri tem smrtno ponesrečil. Pripomniti je, da je strojevodja žrtev svoje vestnosti: skočil bi bil namreč lahko pravočasno z vlaka ter prepustil vlak njegovi usodi. V tem slučaju pa bi bito sigurno več potnikov in uslužbencev ubitih in ranjenih, dočim so ostali tako vsi nepoškodovani.
— Ciganski tabor pred Karlovcem. V nedeljo je bil praznik svetega Jurija, ki ga cigani tako spoštujejo, da ga praznujejo cele tri dni. Ob tej priliki so se zbrali pred Karlovcem vsi cigani iz okolice, postavili pred mestom šotore ter zažgali ognje, na katerih pečejo meso. Pečenko zalivajo cigani pridno z vinom, ki so ga nakupili v Karlovcu. Sprva jih je hotela sicer policija pregnati, ko je pa prišel vsled tega njiuov »knez« Nika Todorovič na direkcijo ter garantiral, da bo v taboru za časa ciganskih praznikov popolni red in mir, je policija ciganom proslavljanje dovolila.
— Eksekutor defravdant in goljuf. Hamid Lašič je bil nastavljen pri srezkem poglavarstvu v Sanskem Mostu kot eksekutoi. V tej svoji lastnosti je iztirjeval od stranK denar ki ga je pa pridržal večinoma zase. Ko so mu postala tla prevroča je pobegnil. Nato se je preživljel nekoliko časa, kot trdi, z razpečevanjem ponarejenega denarja. Ker pa kupčija ni bila dosti prida, je prišel na drugo idejo. Podal se je v Vrtoče, kjer je več logarjev, ki jih je jel kot nadlogar >m-spicirati«. Tako je prišel k logarju Klancu, kateremu je odnesel po »«vrsem iMpekuju samokres s taško, nakar je obiskal logarja Filipoviča. Tudi temu je izmaknil	P ženem trenutku samokres s taško, nakar sta odšla skupno v gozd. Med potjo if Jf sic slučajno »opazik, da je zamenjal v logarje vem stanovanju »slučajno« »svoj« revoivei z njegovim. Pripomnil je, da ni vredno, da bi se radi tega vračala, češ, da pride v kiat-kem zopet. Ko je prišel Filipovič domov, je našel mesto Lašičevega isamokresa prazno torbico Klajičevega samokresa, vsled cesar je gospoda »nadlogarja«, ki je bil tako nepreviden, da se je legitimiral logarjem s potvorjenimi listinami, na katerih je bilo napisano njegovo ime, ovadil orožnikom, ki so ga aretirali. Obsojen je bil na 10 mesecev ječe.
— 200 delavcev utonilo v Missisipiju. Iz Newyorka poročajo:	Vsled	nenadoma na-
rasle vode je utonilo v Missisipiju 200 delavcev, zaposlenih pri rešilnih delih na poplavljenem ozemlju. Doslej niso našli niti enega trupla.
— Eksplozijska katastrofa v Detroitu. V glavnem poslopju Briggs Manufacturing Co., v Detroitu, kjer se izdelujejo sestavni deli avtomobilo, se je pripetila te dni ob času, ko je bilo zaposlenih v poslopju nad 2000 oseb, velika eksplozija, po kateri je izbruhnil požar. Računa se, da je bilo pri tem 25 oseb ubitih, okoli 100 pa pqškodovanih.
— Eksplozija v francoskem skladišču mu-nicije. V municijskem skladišču v Bailleul-u se je pripetila te dni velika eksplozija. Sedem oseb je ranjenih, med njimi tri težko.
Največja cerkev Petrogradu. Izakovo katedralo je dala sovjetska vlada zapreti, ker bo cerkev izpremenjena v muzej pravoslavne cerkvene umetnosti.
— V zadnjem trenutku se je rešil. Angleški letalski poročnik David Grey se je dvignil te dni v Kanleon z aeroplanom v višino 2500 metrov. Nenadoma se mu je pokvaril stroj in letalo je jelo padati proti zemlji. Medtem je skočil Grey z letala, odprl pado-bran ter se spustil počasi na zemljo. Neposredno zatem je priletelo letalo s silno br-zino na zemljo, kjer je popolnoma zgorelo.
— Tolpa ponarejevalcev denarja v Florenci. Kot smo poročali, je bilo nedavno aretiranih v Atenah več članov tolpe ponarejevalcev denarja, ki so falziticirali zlasti angleške funte v velikem stilu. Aretiranci so priznali, da je center družbe falzilikatorjev v Florenci. Na poziv inozemskih oblasti se It „51 tud.i policija v Florenci ter uved-:	1 TWAfV?tnV• lzs]eciila center falzifikator-jev. Deset italijanskih mehanikov je imelo vzorno urejeno tiskarno, v kateri so fabri-cirali po naročilu svojih komplicev v inozemstvu v ogromnih količinah angleške funte, pa tudi druge novčanice. Vseh 10 mehanikov je aretiranih.
— Rodbinska tragedija v Hamburgu. Te dni sta Cula dva delavca iz nekega kanala Kucau jsensko na pomoč. Prihitela sta k vo-noiirpet^/6!^3' *^a policiji je kričala žena i ‘>metm llile n,i m°je otroke!« Bila v i e nelfr?ga lekama?ja Helena Just.
V1	tli li a nn -0 Ulnirila, je izpovedala, da
$en niož> da si končata radi gmotah neprihk z otroci vred življenje. . ^ V -,j P1'‘Pravil v to svrho strup, ki ga je dal piti najpreje nje in svoiima otrokoma, 3-letnenni sinčku in 2-letni ličerld, nakar ga je P1! tudi ■sam. Otroci so kmalu nato umrli. Mater in očeta so popadle sti-ašne bolečine. Zbezala sta na prosto, kjer se ie vrgla lekarnarjeva soproga v vodo, odkoder so jo rešili delavci. Lekarnar je izginil, vsled česar so domneva, da se je vrgel tudi on v kanal in utonil.
— Dvoboj dveh deklet. Te dni so pripeljali v lvovsko bolnico dekleta, ki je imela težko poškodbo na obrazu. Zdravniška preiskava je ugotovila, da izvira poškodba od revolverske krogle, ki je predrla dekletu levo lice v bližini npsa ter ji obtičala v gol-tancu. Deklica je izjavila, da jo je obstrelila njena prijateljica Javorška brez povoda »a izprehodu. Policijske poizvedbe pa so ugotovile, da to ne ustreza resnici, temveč da sta se deklici dvobojevali. Povod je bil Malenkosten: deklici sta se sprli radi vpra-s.anja’ katero od njiju je pozdravil neki mla-
i	sla	*?a srečali na ulici. V svoji
eksaltiranosti sta aranžirali dvoboj na ame-uKanski način: S samokresi v rokah sta se
pedali na temen skedenj. Tam je zapalila vsaka od njiju svalčico ter jo držala v ustih, da je vedela nasprotnica kam meriti. Nato sta jeli meni nič tebi nič streljati, dokler se Bantuva ni zgrudila težkopoškodovana na tla, nakar je pobegnila njena nasprotnica k svojini starišem.
— Pola Negri se poroči s — knezom. Filmska igralka irola Negri pride v kratkem iz Amerike v Pariz, kjer se poroči. Njen Dodo-či soprog je knez Serge Maviani. loroka se vrši dne 14. maja.
— Uničevalec podgan in miši kot nadvojvoda. Te dni je Dil aretiran v Lajosmizs-u na Madjarsitem človek, ki se je izdajal za nadvojvoda Rudolia ter živel na stroške lau-kovernih kmetov dalje časa prav dobro. Ker je pa pridno zabavljal na obstoječi režim, je prišla stvar orožnikom na usesa, ki so nadvojvodo na neprijetno presenečenje kmetov uklenili in eskortirali v Budimpešto, kjer se bo možakar zagovarjal radi žalitve mad-jarske države. Slepar je identičen z nekdanjim uničevalcev podgan in miši, 70-leinim Adolfom Ferenczem.
— Dojenček privatni obtožitelj. Pred praškim okrajnim sodiseem se je vršila te dni nenavadna obravnava. »Kot tožitelj je nastopil« neki 7 mesečni dojenček, ki ga je zastopal njegov oče ugleden češki novinar. Na zatožni klopi je sedela 20-letna pestunja Nanda Turek. Predzgodovina procesa je sledeča: Nedavno sta šla oče in mati dojenčka zvečer na obisk ter prepustila dojenčka Nandi. Naslednje jutro je prišla k novinarju soseda, soproga nekega bančnega ravnatelja, ki mu je povedala: »Včeraj zvečer, ko vas ni bilo^ doma, je kričal veš otrok tako kot doslej še nikdar. Stopila sem k vratom vašega stanovanja. V tem trenutku je zakričala pestunja nad malčkom: »Žri, grdoba«, ohenem je brcnila z nogo v otročji voziček. Nato sem potrkala ter vašo pestunjo prav pošteno oštela.« Novinar je Nando, ki je vse priznala, takoj spodil iz službe. Pri obravnavi je izjavil novinar, da misli, da ravna v sogilasju ssvojini miroljubnim sinčkom, če ne zahteva, da bi bilo dekle kaznovano, temveč prosi samo, da podeli sodnik vzorni pestunji oster ukor, nakar je tožbo umaknil. Sodnik je pestunjo tako oštel, da ji bo še dolgo zvenelo v ušesih.
— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wo!fova 12 je darovala mesto venca na grob dr. Wisingerja v Litiji rodbina Perparjeva ICO Din, za kar se ji odbor omenovanega društva najiskreneje zahvaljuje. — Podporno društvo slepih.
— Aretacija tihotapke saharina v Brodu.
V	Brodu je bila te dni aretirana radi vtilio-tapljanja saharina Terezija Berger. Našli so pri njej nič manj kot 788 kg saharina Bergerjeva je priznala, da je vtihotapljala ze dalje časa saharin iz Avstrije.
  851etni starec poročil tialetno starko. —
S51etni duhovnik Sharleks Paruiirs je dvoril sedaj 651etni gospej Eleonor Marks nad 20 let. Končno jo je povedel te dni pred oltar, »Mlada« zakonca sta oba iz Newyorka; da pa nista vzbujala v Ne\vyorku nepotrebne pozornosti radovednežev, sta potovala v svrno poroke v Los Angeles. »Medene tedne« bosta preživela v Hooiywoodu. Parhurs je spisal več knjig, najbolj znana med njimi je knjiga »Kaj bi bil svet brez religije«.
— Krava v spalnici. Mesarski vajenec varaždinskega mesarja in gostilničarja Berstei-na je imel odvesti te dni mlado kravo v klavnico. Ker se krava ni dala spraviti z dvorišča, jo je začel vajenec mlatiti z dolgim kolom. To je kravo razljutilo, zaletela se je z glavo v vajence, ga vrgla na tla, dvignila rep visoko v zrak, dirkala parkrat okoli dvorišča, nato pa stekla po stopnicah v prvo nadstropje, se zaletela z rogovi v zaprta vrata spalne sobe in udrla v sobo. V sobi je skočila s prvimi nogami na kanape, nad katerim je viselo veliko zrcalo. Nato je jela prevračati v sobi mobilije. V eni od postelj je ležala 13-letna Bersteinova sorodnica. V silnem strahu ,je jela klicati deklica iz vsega grla na pomoč. Na njene klice je prihitelo v spalnico več ljudi. Ko je krava zagledala svoje preganjalce, je hotela skočiti skozi okno. Med tem pa sta jo zgrabila vajenec in hlapec za' rep ter jo s težko muko obvladala in odvedla iz spalnice. Tudi na hodniku sta imela z njo mnogo opravila. Stopnice so paskali vsi skupaj bolj po zraku kot po tleh. Ko so jo prignali srečno v klavnico se Bušteinov hlapec ni mogel dovolj načuditi, rekel je, da je hujša kot nosorog.
Ljubljana.
r .17,.0dhor »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani«, ki je poslal s svojega občnega zbora udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in kraljici, je prejel od ministra dvora sledečo zahvalo: Njegovo Veličanstvo kralj blagovolil je odrediti, da se sporoči Njegova srčna zahvala za izjavo udauosti, poslano prilikom občnega zbora.
1—. Turneja ljubljanske opere. Naša opera je dobila tudi letošnje leto povabilo iz Sarajeva, Dubrovnika in Splita, da priredi v tamošnjih gledališčih vrsto predstav. Uprava je povabilo sprejela, začela razgovore s tamošnjimi gledališkimi upravami in kakor hitro bodo vse formalnosti ugotovljene, priobčimo repertoar gostovanj kakor tudi natančne datume. Po predpripravah sodeč začne gostovanje opere 14. maja v Sarajevu in konča 1. junija v Splitu.
1— Žepni robci, nogavice, kravate, srajce itd. po solidnih cenah najfinejše kvalitete pri FR. PAVLIN. Gradišče 3.
1— Aretirani komunisti. V nedeljo, dne ‘24. t. m. je preteklo sedem let, odkar so padle na Zaloški cesti žrtve tedanjega železničarskega štrajka. Ob tej priliki je tukajšnje delavstvo okrasilo groboves svojih pad-jih tovarišev s cveticami in venci. Ker so nekateri pri te mnekoliko preveč govorili, je uvedla policija preiskavo ter aretirala več komunistov, med katerimi sta bili tudi dve ženski, jih zaslišala ter po parurnem pritvo-ru večinoma izpustila na prosto, nekatero pa šer pridržala.	Pl	!'V.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 26. aprila: Zaprto.
Sreda, 27. aprila: »Pegica mojega srca.« — Red A.
Četrtek, 28. aprila ob 15. uri popoldne: »Triglavska bajka.« Predstava za šolsko mladino po izredno znižanih enotnih cenah.
—	Izven.
Petek, 29. aprila: »Vojiček.« — Red D. Sobota, 30. aprila: »Hlapci.« Delavska predstava v proslavo 1. majnika. — Izven. Znižane cene.
Opera.
Torek, 26. aprila: »Tajda.« — Red E.
Sreda, 27. aprila: »Eros in Psiclie.« — Red A.
Četrtek, 28. aprila: Zaprto.
Petek, 29. aprila: »Madame Butterfly.« — Red C.
Gostovanje gne. Ante Kovačič. V sredo dne 27. t. m. gostuje v ljubljanski drami gospodična Anta Kovačič, članica mariborskega Narodnega gledališča. Gospodična Kovačičeva je izšla iz ljubljanske Dramatične šole, igrala kaj pogostokrat na odru Št. Jakobskega gledališča v Ljubljani ter bila pozneje angažirana kot članica drame mariborskega Narodnega gledališSa. Tu je kreirala celo vrsto tudi glavnih vlog in to s prav lepim uspehom in toplini priznanjem tako * strani kritike kakor tudi publike. Posebno je ugajala Mariborčanom v vlogi drame »Pegica mojega srca« s katero vlogo gostuje tudi v sredo na naših deskah. S tem gostovanjem izpolni uprava nadebudni slovenski igralki vročo željo nastopiti v ljubljanski drami. Predstava se vrši za abonente reda A.
W/7
Šport.
Lahka atletika. Spencer je tekel v Kaliforniji 440 y v 47.8 sek. Svetovni rekord na to progo znaša 47.4 sek*. — Anierikanski sprin-ter Paddoch se namerava vdeležiti izbirnih bojev v Zjedinjenih državah v svrho določitve moštva za olimpijske igre. — Wide je pretekel pri neki broocklinski prireditvi 1 miljo v 4:16. — Nov rekord v hoji na 25 km je postavil v Charlotenburgu Nemec Schwab, ki je prehodil to daljavo v 2 urah 5 min. 12.2 sek.
Suzana Lenglenova bo v mesecu maju ab-solvirala v Angliji nekaj ekshibicijskih bojev. Prireditelji morajo garantirati za vsak dan 1000 funtov t. j. ca 264.000 Din. Dunajčani, ki bi radi pripravili Lenglonovo do tega, da nastopi na Dunaju, za enkrat 5e ne bodo dosegli svoje namere, ker Dunaj ne more niti ene tretjine gornje svote plačati.
Švedska monstrc-plavalna štafeta. V Stockholmu se je vrišla vsakoletna velika 20 X 50 y štafeta ki nam poda sliko o sprinterskem materijalu Švedov. SKK, klub Arne Borga, je zmagal izmed štirih moštev v 8:45.2, Arne Borg sam je plaval svojo štafeto v 23 sek.
V okvirnih bojih je zmagal Arne Borg v plavanju na 200 m v 2:19.9.
Ogrka Evi Lukacs je zboljšala pri halskem mitingu budimpeStankega visokošolskega saveza svetovni damski rekord v skoku brez naleta za 6 cm na 2.56 m. Rekord pa skoraj ne bo priznan, ker je postavljen v pokritem prostoru.
Jack Dempsey in Capablanca. Zmagovalec v newyorškem šahovskem turnirju, ki je i rajal približno en mesec, svetovni prvak Capablanca, je zaslužil 2400 dolarjev. Jack l)empsey pa je zaslužil v boju proti Gene Tunueyu, v katerem je zgubil svoje prvenstvo, v vsaki minuti boksmatcha 2400 dolarjev. Vidimo tedaj, da v našem modernem času najnovejše duševno delo celega meseca ni niti toliko plačano kakor telesno delo s pestmi svetovnega bokserja v eni minuti.
Anierikanska halska sezija stoji danes v znamenju dveh izbornih atletov, Edvina Wi-deja in Lloyd Hahna. Dočim uživa Šved že dalj časa svetovni sloves, se je Hahn po-vspel šele zadnja leta. Njegov najboljši vspeh je bila zmaga nad \Videjem na 1 miljo, pri čemur je ostal s 4 : 12 samo za
V r, sek. pod svetovnim rekordom. Hahn j£* začel svojo karijero kot spninter. Potem se je pa sistematično lotil srednjih prog, kjer se je kmalu tako spopolnil, da je že leta 1923 premagal slavnega Joe Raya. Sčasoma je postal najboljši anierikanski tekač na srednje distance. V nasprotju z lahkim prožnim tekom Wideja se zdi tek Hahna težak. Kakor dr. Peltzer, tako zmaguje tudi Hahn s svojo neupogljivo energijo ter razpolaga kakor tudi Peltzer s sijajnim končnim opurtom. Vrhu tega poseduje Hahn, kar je za ambici-joznega športnika neprecenljive vrednosti veliko premoženja, ker je torej popolnoma neodvisen.
Olimpijskih zimskih iger Se udeleži od 54 povabljenih držav že čedno število: Norveška, Poljska in Čehoslovaška so že obljubile udeležbo. Egipt, ki ne pozna zimskega športa, pokaže svojo simpatijo s tem, da odpošlje enega delegata. Kanada bo odposlala svoje slavno hOkey-moštvo in team umeteljenih in brzodrsalcev. Jugoslavija je prijavila 10 tekmovalcev. Anglija se udeleži skoraj vseh razpisanih konkurenc ter bodo v raznih tekmah tudi zastopniki Avstrije, švedske in Finske, kakor tudi Latvije in Ogrske. Belgija bo kmalu podala definitivno odločbo;
manjkala bo samo Danska, ki sploh ne goji izrazitega zimskega športa.
Berlin dobi največjo plavalnico. V maju se otvori v Berlinu največja evropska pokrita plavalnica, ki bo imela skupno z galerijskimi 1.200 sedežev. Plavalni basin meri 33XX15 m in bo vseboval 1000 kub. metrov vode. Premikalna okna v stropu s površino 700 kvadrat, metrov in stranska okna s površino 750 kvadrat, metrov, bodo dajala dvorani dnevno svetlobo. Za zgradbo cele .dvorane bodo potrebovali samo 4 mesece.
Gospodarstvo.
X Dostava vagonov v izvozni jesenski sezoni. V svrho zasiguranja čim večjega števila vozov za izvozno jesensko sezono, odredila je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu, da se mora do početka izvozne sezone t. j. do 1. septembra t. 1. prevoz lesnih pošilj in drv za kurjavo z vsemi sredstvi pospešiti. V času izvozne sezone bode dostavljala železniška uprava za prevoz lesnih pošiljk in drv za kurjavo v lokalnem in inozemskem prometu potrebne vozove šele tedaj, če bode dostava vozov za druge sezonske predmete popolnoma zagotovljena. Ker je v času jesenske sezone notorično pomanjkanje odprtih vozov za sezonske predmete (premog, sladkorna pesa), je prosila Direkcija državnih železnic v Ljubljani Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da obvesti o gornjem vse interesente, pri čemer pripominja, da Generalna direkcija državnih železnic ne bo upoštevala pritožb radi nezadostne dostave vozov za lesne pošiljke v času izvozne sezone.
BORZE dne 25. aprila 1927.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 95—86, Vojna škoda 389—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 —
197, Ljubljaonska kreditna 150 den., Merkan-tilna 9ti 98 (zaklj. 98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trboveljska 0
—	500, Vevče 135, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0.
Zagreb. Dunaj 800.5—803.5, Berlin 1350 do 1353, Italija 305.01—307.01, London 276.20 do 277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz 222.75 do 224.75, Praga 168.80—169.10, Švica 1094 do 1097.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.27, Nevv-york 519 in petnajst šestnajstink, London 25.25675, Pariz, 20,3605, Milan 28, Praga 15.40, Budimpešta 90.075, Bukarešta 3.35. Soiija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.125.
KOLIKO JE DUNAJ STAR?
Splošno se domneva — tako so učili preje tudi v šolah — da je Dunaj eno od najstarejših nemških mest, eno od maloštevilnih mest, ki so se razvijala kot n. pr. Trier, Koln, Mainz in Regensburg brez pravega presledka od njihove ustanovitve izza rimskih časov do današnjega dne. Po tej hipotezi se je razvil Dunaj iz starega rimskega mesta Vindobone, ki je stalo, kot dokazujejo izkopnine, faktično v centru dunajskega pomerija. Zdi se, da je bila Vindobona precej velik municipij, vreden, da je stanoval v njem dalje časa celo mogočni cesar Mark Avrel. Toda temu ni tako, lepa legenda o identiteti Dunaja z rimsko Vindo-bono ne drži. Sicer iz geografičnih vzrokov nikakor ni slučaj, da je stala Vindobona na istem mestu, kot stoji Dunaj. Toda med zgodovino obeh mest ni nikake zveze.
Rim je še vedno stari Rim, dasi se je njegov pomerij znatno premaknil; isto velja o Atenah, Milanu, Parizu, Lyonu ter starih nemških mestih v Porenju, ki so nastala iz rimskih kolonij. Od pogina rimske Vindo-bone do postanka nemškega mesta Dunaja pa je preteklo najmanj 500 let. Med tem časom je stalo sicer na dunajskih tleh več člo-
veških naselbin: majhnih vasic in posameznih pristav, toda ničesar takega, kar bi se lahko smatralo kot nadaljevanje keltsko-rimskega mesta Vindobone, katerega sledove najdemo k večjemu še v 6. stoletju.
Dolgo časa se je zdelo, da izvira ime iVien (Vienna) iz rimskega imena Vindobona, ki ga izvajajo iz imena neke rimske -Kohorte (Cohors Baviana). Ta hipoteza pa je dandanes ovržeua in jako verjetno je, da izvira ime W.ien od kakega slovanskega izraza, pravtako kot Berlin, Breslau, Dresden, Leipzig, -Danzig, in imena toliko drugih nemških mest, ki so nastala iz nemške kolonizacije v nekdaj slovanskih pokrajinah.
Veliko nemško kolonizacijsko gibanje se je razširilo na severu šele okoli leta 11U0 na drugo stran Labe. V alpskih deželah se je pričela nemška, v prvi vrsti bajuvarska in frankovska kolonizacija za časa Karla Velikega ter je bila okoli leta 1000 že skoraj popolnoma zaključena. Tudi današnja Avstrija je bila, prav tako kot sev. Nemčija, skoraj do Vezere približno od leta 550. do leta 900. obljudena po večini od Slovanov. Ker pa je bilo poljedelstvo Slovanov zelo primitivno in malo produktivno, so morali biti Slovani, kar se tiče števila, prav majhen narod. Najbrže sq imeli naselbine samo v najbolj rodovitnih, oziroma za pašo najbolj ugodnih pokrajinah, kot n. pr. vzdolž rek in v širokih dolinah. Te naselbine pa so morale biti prav majhne ter so neprestanim vpadom tatarskih roparskih tolp — najpreje Obrov, nekako od leta 600. do leta 800., potem Madjarov pa od leta 890. do 995 le težko kljubovale. Gerinansko-bajuvarsko priseljevanje in kolonizacija nista našla skoraj nobenega odpora. Posebno dunajska kotlina je bila izpostavljena vpadom Obrov in Madjarov.
Ko je bila ustanovljena leta 976. Vzhodna marka, je -imela dunajska kotlina za baju-varske koloniste pač malo privlačnosti. Bam-beržani so ustanovili svojo prvo trdnjavo
v Melku. Šele po letu 1000. so se jeli naseljevati Bajuvari in Franki na popolnoma pustem ozemlju današnjega . Dunaja. O kaki mestu podobni naselbini ni bilo takrat niti sledu, pač pa je životarilo mogoče v okolici ruin Vindobone par mizernih slovanskih vasi. To se da sklepati iz par krajevnih imen na Dunaju. Ta imena so dobro germanizirana, mnogo bolje kot na Pruskem. VVahring n. pr. odgovarja VVarinu ali War-zinu, imenom, ki jih srečamo v severni Nemčiji pogosto, Dobling je najbrže .identičen s slovanskim krajevnim imenom tDeblin, Meidling z Modliu. Gora Jauerling v ,Wa-chau-i se je imenovala za Časa Slovanov »Javornike, Mura Morava, Miirza Moravica in Trauna Trava (Trava, Trave, Drau).
Vsekako je sigurno, da v slovanski epohi na dunajskih tleh ni bilo ničesaf, kar bi imelo količkaj pravice nazivati se meso »n pa veljati za nadaljevanje takrat zdavno porušene Vindobone. Stale so tam same iztresene majhne vasi, obsloječe iz lesenih in glinastih hiš. Ena od teh vasi se je pač imenovala Wien. Ime najdemo prvič leta 1000. v neki kroniki, kjer je navedeno kot kraj, v bližini katerega je bila na umiku se nahaja-joča vojska cesarja Konrada od Madjarov poražena, šele ko so preložili Babenberžani, ki so se naselili najpreje v Melku, nato p* zgradili na Leopoldsbergu grad, svojo resi-denoo v sedanji prvi dunajski okraj, so se jeli naseljevati tja Franki in okoli gradu je zraslo kmalu — najbrže zgrajenih iz-Bia-terijala razvalin Vindobone — par ducatov kamenitih hiš, katerih prebivalci so se združili v mestno občino, šele leta 1137 se omenja Dunaj prvič kot mesto. -Dunaj je nastal torej kvečjemu šele leta 1100., vsled česar ni nikakor starejši kot n. pr. Nttmberg, temveč najbrže celo mlajši, pa tudi mlajši kot Praga. Od ustanovitve mesta torej ni preteklo dosti več, kot 800 let, doČim je minil« najmanj 1400 let, odkar je propadla rimska Vindobona.	(H. Sch., Arbeiterzeitung.)
Don-Juanke.
Meid ljudi so bili popiešani mladi elegantni, a pla-čiani plesalci, ki sp spadali k osobju dpneinga in skušali urejevati to mešano družbo pri plesu in spraviti vanjo nekoliko discipline in ritma. V valujoči množici so se tudi kretale krasne postave mannequinov prvih pariških modnih ateljejev v zelo drznih toaletah.
Pri mizi v kotu sta sedela karikaturist Whip in ravnatelj velikega dnevnika s posestnikom ene največ-jih pariških trgovin. Malo naprej pri večji mizi se je nahajal afriški princ, kojega mastni trebušček se je prav slabo počutil v evropskih hlačah in smokingu. Njegova temna polt in kodrasti lasje se prav nič niso skladali s skrobano snežnobelo srajco in ovratnikom in s črno kravato. Imel je kar tri sinove seboj, bili so suhljati, temnopolti, a lepi, in vzbujali so radovednost plesalk, ki svojega zanimanja zanje kar nič niso skrivale.
Na desni strani princa sedi nadvojvodinja Hilda von Tinsburg, rojena Nemka, ki je pa po mirovni pogodbi postala danska državljanka, enako kot njen soprog knez Oton, ki je bil vedno frankofil in se je v začetku vojne umaknil iz Nemčije, samo zato, da mu ni bilo treba služiti proti Franciji. Hilda je velika in suha, noge in roke ima preveč dolge in preveč mišičaste, obraz pa brez vsake gube, tako, da je težko določiti njeno starost. Njene modre oči so nekoliko motne, njeni bujni temnordečkasti lasje pa naravnost občudovanja vredni. Hilda je z dušo in telesom Parižanka, enako kot afriški princ, živela je pred vojno dolga leta v Parizu in ko je bil sklenjen mir, se je takoj tja vrnila. Pravi, da kar gori za Pariz, (ich schwarme fur Pariš!) it» dancingi so jo takoj pritegnili.
Vsa blažena pleše z elegantnim plesalcem Ramenom Genazom, ki ga smatrajo boljši krogi za sumljivo osebo, h kateremu pa vendar ljudje najvišje družbe zahajajo v njegovo malo palačo v Passyju.
Gosti afriškega princa pri isti mizi so še komteza de Verzieux, iz stare francoske plemiške jodbine, potem letalec, ki je tako slaven, da niti noče nositi traka svojega Vojnega Križa, in pa satirik in romantik Merč-neil, ki pravi, da zbira tukaj snov za svoj novi roman.
Pri mizi na nasprotni strani sedijo štiri dame, ki tudi igrajo prve vloge v tej pariški komediji. Vse štiri so izredno elegantno oblečene. Kot edino moško spremstvo imajo mladega podporočnika v uniformi, ki je očividno sin ene izmed njih. Popolnoma ji je podoben. Ta dama ima sicer že bele lase, a mlad obraz. Od ostalih treh izgledate dve kakor preveč razcvetele rože, ki jih bo osulo prvo deževno jutro ali prvi vroči splnčni ^arpki: ena je velika in kostanjevih las, druga pa majhna in ima krasno rušašto glavico. Tretja je židovski tip, ima krasna čudovito mlada prša, a bolestno bled obraz. Oči ima temne z dolgimi črnimi obrvi, kot algerske plesalke plemena Ouled-Nail, ki so znane kot najstrastnejše afričanske kurtizane. To je Kamila Engelmann, hčerka bivšega direktorja Kreditne banke. Po očetovi smrti vodi banko sama bolje kot kak moški.
Mladi podporočnik pleše z ljubko rdečelaso lutko in vsi pogledi v dvorani sledijo tesno objetemu paru, medtem ko eden ali drugi gledalcev zašepeta ime plesalke: Berta Lorande, ki je napisala Štiri znamenite romane in je z njimi prekosila najboljše moške romanopisce.
Madame de Trevoux, mati podporočnika, je tudi zapustila svoj sedež in tako je pri mizi ostala še ena dama, v istini najlepša izmed vseh. Sanjavo gleda v
vrvenje,. nepremično sedi in komaj odgovarja na poklone mladih gospodov, ki kot metulji obletavajo njeno mizo in bi radi z njo plesali. Ena njenih krasnijj„r#' ki jo obdaja v zapestju verižica iz biserov, se nasladi® na rob prta, medtem ko druga malomarno visi navz«0 in drži napol ugaslo cigareto.
Ce bi te cigarete ne bilo, bi človek nehote ’ da je portret in model enega velikih angleških jev. Prsti, ki držijo cigareto, so naravnost občudovati)® vredni in nobena plemkinja ne bi bila mogla iiiičti luasnejših rok.
To je komtesa Anderny. čeprav gleda sanjavo v daljavo, vendar njene kostinjeve oči divje žarijo pod ozkimi, a dolgimi obrvmi, ki izgledajo, kot bi t>i»® pievlečene z dvema potezama tankega čopiča. Grudi se ji burno dvigajo in nea obrazu ji je citati, da je vsa razburjena.	. . .,	,	,. . .jf
Mercueil je vstal od mize afriškega princa in stopil za steber ter od tu skrivaj opazoval božanstveno kor teso. Hotel je videti, kam gleda lepa dama. Pri miA kamor so bili usmerjeni njeni pogledi, zapazi šUj1 osebe: najprvo gospoda in gospo Saulnois, profesorja filozofije na College de France; nadarjen pisatelj *n govornik, sicer malo plitek, toda razvajen od uspe®®’ ki ga je povsod žel pri bogatih ljudeh in v višji družb,1-Občeval je mnogo v najboljših krogih, kamor ga,Je bila uvedla njegova spretna soproga, lepa kot inado«® in zvesta kot Penelopa, kljub temu, da jo skoraj got°v možak vara. Sicer pa morda tega ne vč.	,
Njej nasproti sedi Maurice de Guilloux, ki P * pred vojno poslaniški ataše na Dunaju, se potem veS čas boril na fronti in po vojni dobjl prijetno sineknr°-Očividno si skuša pridobiti naklonjenost ljubke gospe Saulnois.	(DalJe
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
Josip Petelinca
7	7	m)V	m	M	••
kolesa m šivalni stron
v-*--j v'--	s	trst-ii.-ri	i	•*«	.
mamka
CR1T2NI
Gritzner, Adler «» Phdnix.
Najlepše opreme, posamezni deli, pneu« malika, igle za vse sisteme — samo v
blizu Prešernovega
SSL'. LJUBLJANI
na mosežna odpta
spomenika ob vodi
padate ^ f oraveratvo ,»UK«te LSITAR A SVETEK
UUBLJAN/i <7,,
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—.
nudi
3
naifln ejil in % al okus n ei.S t namisni kis it Vi n s k es a k i s *.
Zahtevajte ponudbo. »—« Telefon |tev. *Mk
T.hoUvo udaMHaa
uraltni kliarna v Jugoslaviji.
«. t4ubl)lina, Dunajska »ata it. le, U. »mdatr.
ti
■
s»j*» >« ntivvnamti' ,wf.»
Kontoristinja
samostojna moč, vešč* knjigovodstva, korespon dence, stenopdsja in stro jepisja, ilče sluibe. Ponudbe proai na upravo liata pod značko >Več letna praksa«.
Simon K 11 m * n e k,
LJUBLJANA, Selenburgova ulica it. I
izdeluje obleke za gospo de po najnovejši modi in zmernih , cenah. V logi ima vedno najboljie češko in angleško »okno
‘Mli
#iRni 1/11. - Teist. M
Iščem
za 1. julij stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista.
Izredno ugoden nakup.
Dne 27. aprila 1827 ob
pol desetih je pri okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 6, javna dražba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v Domžalah, — Ugodni plačilni (»goji. Najmanjši ponudek 98.300 dinarjev, varščina 18.495 dinarjev. — Informacije pri dr. Emilu Stare-tu, odvetniku v Ljubljani. Tavčarjeva ulica 4.
ko vi
kToLulri
Perilo
kravate
Modne
Pofrcli/cin?
PfciVnme
Palico
DeMf
Ul
M«jrr*t*lr<
TISKARN A »MERKUR"
SIMON GREGORIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
Tm uunN *TFV M92	TELEFON	ŠTEV.	2952*
TELEFON STKV. 3»oz.	-	- > :	< r - n -.119^1 ^ jli*
Se priporo«, z« v« v «i«tar»ko »troko »padejo«.
Širile -Narodni I>nevnik"J_
c*-.--
*„«	-	-f
Izdajatelj: Al*s^d*r žel—iker. - Ui^uje: Vtodtair Svetek. - Za tiskamo	odgovoren:	Andrej	Sever.	V«	v	Ljubki-