2i6
A. Fantek; Z doma.
Z doma.
L
rodana torej hia draga, Kjer bival je za rodom rod Teka je pot od tega praga, Slovo prebridko je od tod!
Gorje", kdor kakor vi gre" z ddma Iskat domii v iroki svet, Kdor kakor vi z zavestjo roma, Da v bedo veno je zaklet! . . .
Slabotni ded, ki tu ob skali Poiva, tebi je hudo, V sred loitev tebe ali, Kako jo bo prebil, kako !
Nazaj strmi v minule ase, Ko bila koa tvoja last, Ko z eno zvesto ivel zase In njo delil bridkost in slast.
Na domu rodnem si osivel, Moi najbolje pustil tod, Sedaj si to, oh, to doivel, Da el k pokoju bo drugod !
In ti, nesreni siu in oe, Ki poleg deda bled stoji, Sred po domu tebi joe, A iloma solze" dui !
Bog ve", da delal si poteno V ivljenja solnnih, temnih dneh, Za deco trudil se in no Kdo nael kje" bi velik greh ?
Tak greh, da treba pokorila: Pustiti dom in iti v svet? Stoj: greh morda je misel bila, Da v bedo veno si zaklet?
Oh ti pogledi na otroka, Na ene glasno to bolest . . . Nikari! Tudi v bdli roka Srdito se ne stiskaj v pest!
Ljubee roka ta podpiraj Druino v vseh prihodnjih dneh, Soutno ji solze" otiraj In ivi jo na tujih tleh! . . .
Niesar ni vam s sabo vzeti: Spomin samo na rodni kraj ! Bog vodi vas po irem sveti, Bog lepih boljih dnij vam daj!
A. Funtek.
fi
V spomin.
ngelj, angelj moj: Zopet gledal tvoj
Zorni sem obraz.
Srek, srek zlat! Spet sem jedenkrat Tebe videl jaz.
Dekle, dekle ti! Tebe so oi
Srene zrle spet.
Nosim v srci zdaj Ves nebeki raj
In vesoljni svet!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si