P* pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ fletit meneč 6,50, 2 , 20 , V upravništvu prejemali: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ #etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70, Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in mserate »prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovar.a pisma ne vsprejeroajo. Uredništvo je v Seme-ciških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 22. V Ljubljani, v soboto 27. januvarja 1900. Letnik XXVIII. Zborovanje »Katoliškega političnega društva". (•ovor dr. Ivana Šusteršiča.) Ako se ozremo danes po vsem desetletnem delovanji katol. polit, društva, vprašati se moramo : Ali zasluži katol. politično društvo, da praznujemo desetletnico njegove ustanovitve, ali ima zaslug za javno življenje med nami, ali je zapustilo sledov, ki bi kazali, da je društvo kaj pomenilo v našem javnem življenju ? Kedar govorimo o zgodovini katol. polit, društva, tedaj lahko rečemo: Zgodovina katol polit, društva je zgodovina katoliške narodno stranke med Slovenci (pritrjevanje), je zgodovina katoliškega našega ljudstva (klici: Res je !). Za mislimo se v čas ustanovitve katol. polit, društva, v čas, ko se je zbrala pred desetimi leti v majhnej sobani Ahačičeve hiše na Starem trgu v Ljubljani ne mnogoštevilna družba mož, da ustanovi katol. polit, društvo. Malo je bilo število teh mož, toda vse je navdajala zavest, da snujejo danes nekaj posebnega, da se s tem dnevom prične nova doba javnega življenja na Kranjskem in ne samo tukaj, marveč sploh med Slo venci. Tako smo sodili tedaj vsi, in tako sodili so nasprotniki, kajti v trenotku, ko se je ustanovilo društvo, ko se je razširila vest, da se je osnovalo v deželi, ki je skozi in skozi katoliška, med narodom, ki je skozi in skozi katoliško, društvo, katero si je zapisalo na svoj prapor katoliško resnico, vzdignili so se tudi nasprotniki, kateri so napadli to društvo, napadli je z navadnim orožjem sovražnikov katoliške stvari, z obrekovanjem in zasramovanjem. Vsi pa so imeli zavest, daje ta ustanovitev največjega pomena. In tako je tudi bilo. Ne smemo misliti, da je dalo društvo našemu narodu novo smer, društvena smer bila je vže med našim narodom, dokler živi in se zaveda, toda ustanovitev katol. polit, društva je bila izraz tedanjih razmer, v trenutku ustanovitve bil je čas zrel za katoliško gibanje, za katoliško življenje, čas je bilo takrat, dati slovenskemu narodu katoliško organizacijo. Kazala so se takrat znamenja, iz katerih je bilo jasno, da se društvo s takim namenom mora osnovati. Vže takrat nastopali so možje, močni značaji, ki ho pripravljali pot za poznejši razvoj javnega življenja med nami. Kedo se tu ne spominja neustrašenega bojevnika za resnico dr. Antona M a h • niča? (Pritrjevanje, klici: živio Mahnič!) Kedo ne misli tu na čas »Rimskega Katolika«, (burno odobravanje.) na dobo, katero je pričel med našim narodom, na dobo rene-sance slovenskega naroda ? (Burno odobravanje.) Kedo se ob tej priliki ne Bpominja modrega moža, ki je tedaj stal na čelu škofije, dr. Jakoba M i s s i j e , (burno odobravanje in ploskanje,) kateri je nastopil kot relormator med nami na Kranjskem, kateri je združil duhovščino, kateri je navdušil la-jike, da so se brez pomisleka postavili v vrsto katoliških bojevnikov ? (Pritrjevanje.) In vsega tega je bilo krvavo potreba! In da se takoj tukaj spomnim še tretjega prvoboritelja za sveto stvar izza časa pred vstanovitvijo katol. polit, društva in ki se je mnogo trudil za vstanovitev tega društva, tedanjega trnovskega kaplana Andreja Iva lana. (Odobravanje in pleskanje.) In da je bilo takrat treba pogun^a, da je kdo vzdignil katoliško zastavo, to nam najbolj jasno kaže, da se je morala ustanoviti trdna katoliška organizacija. V janu-variju se je ustanovilo društvo in takoj stopilo je z mladeniškim navdušenjem v boj. Moralo je, saj je bilo takoj v trenotku ustanovitve cilj najbolj divjik napadov. Takoj stopilo je katol. polit, društvo v volilni boj za občinski zastop ljubljanski, priborilo si je tretji volilni razrsd in malo je manjkalo, da bi bilo zmagalo tudi v drugem razredu. Kedo ve, kako bi bilo, če bi se bilo društvo ustanovilo vže kakih pet let preje!? Leta 1891. nastopilo je društvo pri volitvah v drž. zbor uže samostojno in je samostojno poseglo v volilni boj. Tu imam izvod volilnega oklica, ki ga je takrat izdalo katol. polit, društvo in kateri ima še danes velik pomen, kajti kaže jasno, da stranka ni, kakor nekatero druge, izpremenila svojih načel. Takrat stopilo je društvo pred volilce ter jim je reklo (bere): Državni zbor je razpuščen, nove volitve so razpisane. Presvetli naš vladar kliče nas vnovič^ na volišče za svete naše verske in narodne pravice. Odzivajmo se katoliški Slovenci polnoštevilno njegovemu klicu, po-dajmo se polnoštevilno na volišče in oddajmo svoje glasove za take može, kakor si jih more želeti vsak pošten slovenski rodoljub: može udane cesarju, kot od Boga poklicanemu zastopniku državne oblasti, kot vrhovnemu čuvatelju ustavo in s tem zaščitniku naših verskih in narodnih pravic; može udane naši sveti katoliški veri, zveste sinove naše skupno matere sv. katoliške cerkve; može, zvesto udane svojemu narodu slovenskemu, ki ne bodo nikdar pozabili, da jih je rodila slovenska mati! Tako upamo, da bodemo dosegli svoj smoter, po katerem hrepenimo. Ako bodemo Vsi storili svojo dolžnost, potem bode tudi Bog naše delo blagoslovil in z njegovo mogočno pomočjo bode katoliški slovenski narod poslal v državni zbor le katoliško slovenske poslance, ki se bodo pri vsem svojem delovanji zvesto in nevstrašeno držali našega gesla, ki naj bodo v volilni borbi naš bojni klic: Vse za vero, dom, cesarja! In takoj pri prvem nastopu imelo je društvo uspeh, ker posrečilo se mu je pridobiti notranjska in gorenjska mesta. Še v istem letu 1891. bili smo zopet volilni boj ob priliki deželnozborske volitve v gorenjskih kmetskih občinah. Ta volitev bila je simptomatična tedaj. Liberalci si niso upali, nastopiti javno. Pač pa je nastopil kot kandidat tajnik kmetijske družbo, Pire. Letal je od občine do občine, od župnišča do žup-nišča. Toda naša stranka je takoj izpoznala, da se tu gre za skrito liberalno kandidaturo, postavila je Pircu protikandidata v osebi župnika Mesarja, ter s svojim kandidatom zmagala sijajno. Ko bi takrat kat. pol. društvo ne bilo nastopilo proti tej skriti liberalni kandidaturi, Bog ve, kako bi danes bilo s tem volilnim okrajem, ki je danes trdnjava katoliškega narodnega prepričanja (Pritrjevanje.) Leta 1895. poseglo je društvo v deželnozborske volitve. Znano je, da je naša stranka prodrla z vsemi svojimi kandidati in da so se potem združili slovenski liberalci v deželnem zboru z Nemci. Leta 1897. poseglo je društvo v državnozborske volitve in dobilo za našo stranko vse mandate v kmetskih občinah, tako, da je naša stranka sedaj mogočen faktor v slovenBkej državnozborskej delegaciji. Tako je živelo društvo zdravo in krepko življenje. Pred desetimi leti ni še bilo nijedne katoliške organizacije v deželi in mej Slovenci sploh, danes vidimo jih povsodi ne samo na Kranjskem, marveč sploh mej Slovenci. Skoro ga ni sodnega okraja, kjer bi ne bilo take organizacije. Naša stranka je danes za politiko Slovencev v državi merodajna. Pred 10 leti bil^je to drugače. Takrat imel je Šuklje vajeti na Dunaju v rokah. Takrat torej je vodil našo narodno politiko politik, čegar načela je pri belem dnevu z lučjo teško najti, ker le oportunizem bi našli in pa teženje, pomagati če le mogoče liberalcem. Danes pa je slovenska politika v načelnem tiru in to ni v zadnji vrsti zasluga kat. pol. društva ! (Res je !) Kje so bili pred 10. leti socijalni organizmi med nami? Teženje po teh izšlo je iz našega društva. Mnogokater izmed Vas, gospoda moja, bil je zadnjič tukaj, ko je imela »Gospodarska zveza- Iploskanje) v tej le dvorani svoj praktični tečaj. Tu sle videli može iz vseh slovenskih dežel in tudi istrske Hrvate (ploskanje), in vsi so se marljivo učili, da bodejo delovali v prid ljudstvu. Vho to delovanje, ves ta razvoj, kje temelji, če ne v načelih katol. polit, društva ! Zatorej je katol. polit, društvo upravičeno, da praznuje desetletnico svojega obstanka. Društvo je politično društvo, in v prvej vrsti je torej njegova naloga politična. Treba torej, da pregledamo tok politike izza zad- LISTE Mirovni predlog. Gospod urednik! Edinosti ni med našim narodom, to je grozno! Kam bomo prišli!? Ako premišljujem to stvar, zdi se mi, da na vseh teh homatijah baš Vi duhovni in Vaša stranka niste brez krivde, ker čudno, kakor hitro se ganete ali kaj izpregovorite, pa že zašumi v nasprotnem časopisju in jo že po konci dr. Tavčar in njegov štab. Nečem zahtevati od Vas, da bi popolnoma molčali, kajti jaz sem liberalec, in si eer pravi, ne pa laži-liberalec, ter spoštujem osebno prostost. Ali jaz bi stavil predlog, ki bi, ako ga sprejmete, takoj napravil toli potrebni mir na Kranjskem. O tem predlogu vem, da ga brez prigovora sprejme liberalna stranka, na Vas in Vaši stranki je torej, da mu pritrdite tudi Vi. Potem seVam ne bode moglo očitati, da ste krivi žalostnega domačega razpora, od katerega imajo dobiček samo narodni naši nasprotniki na Kranjskem in izven Kranjskega, kar je pri sedanjih razmerah le naravno. Kajti če je, kakor vemo, sam, kar že pravi sveto pismo, katero je Vam gotovo avtoriteta, kako hudo mora še le biti, ako je sama cela stranka! Pri Vas ne more iskati zveze, ker ste klerikalci, to je vsakemu, kdor ima oči, da vidi, jasno. Ostanejo torej le še Nemci, in se torej na-prednjakom zveza s temi ne sme in ne more šteti v zlo. Kaj ne, da imam prav? Toda, čujte sedaj moj predlog: Liberalci se najbolj jeze nad tem, kar Vi »klerikalci« spišete in obelodanjate. Proč torej b tem kamnom izpodtike ! Vse, karkoli se »klerikalnega« spiše, dopošlje naj so najprej dr. Tavčarju v cenzuro Rekli bodete, da so časi stare cenzure že davno zamrli. Toda, ali sedaj ne vidite, kako Vam ta mož v »Slov. Narodu« cenzurira vse ? Boljše bo torej, da mu kar sami vse preje pošljete v cenzuro. Skolove pastirske liste si bode pridržal v cenzuro dr. Tavčar sam, k večjemu bo pritegnil glede višjih bogoslovskih vprašanj dr. Slanca, kot priznanega in poznatega veščaka, ali pa glede šolskih stvari g Luko iz Dražgoš. No zaradi tega morda, ker bi vsega tega sam ne znal, ker on zna vse, kar razvidite z lahkoto iz njegovega »Slo. Nar.«, ki tako izve nima vselej časa, ker ima večkrat konference s Sclrvvegljem, dr. Mravlagom in drugimi prijatelji slovenskega naroda. Zato bi rabil pomočnikov. Torej pastirske liste in seveda tudi papeževe enciklike bi sodil dr. Tavčar sam. Njegov »Slov. Narod« se je sicer že norčeval iz nezmotljivosti, toda ne iz—njegove. Politične časopise bi dobil v cenzuro g. Malovrh s svojim štabom. Za »Katoliški Obzornik« ga ni boljšega cenzorja, kot je dr. Karol Slane. Ta bi mu navijal uro ! Cesar bi ne razumel, to bi kar črtal. Potem bi »Obzornik« nc jezil nobenega liberalca več, ker bi sploh ne zagledal nikdar belega dneva. »Slov. Učitelja« dobila bi gospoda Luka in Jaka v roke, da ga pregledata — prija teljsko. »Dom in Svet« bi se izročil v cenzuro gg. Eliji Predoviču in JoBipu Turku, ker — dom poznata, po svetu sta se pa tudi že malo ozirala na okoli. »Narodnega gospodarja« bi dobil v roke gospod ravnatelj Pire, ki ga, kakor pravijo, zelo ljubi. To je gotovo ideia. ki se da prav lahko Mislim, da je ta ideja nekaj vredna. Vsaj to vem za gotovo, da bi mi tvrdki Hardtmuth ali pa Faber dali nekaj za-njo. Kajti brez najmanjšega dvoma bi se, ako se uresniči ta ideja, poraba modrih in rudečih svinčnikov povzdignila do visočine, kakoršne si sedaj niti misliti ne moremo. O krasni časi, ki bi potem napočili Slovencem ! Liberalci bi se za škofove liste še zmenili ne, klerikalen »blovenec« in »Domoljub« bi v Malovrhovem naročju zadremala, o •Obzorniku« sem že preje govoril, »Slov. Učitelj« bi kmalu dobil »prave« misli, »Dom in Svet« prinašal bi samo cenike o prašičih, premogu ali k večjemu še fija-karsko takso, »Narodnega gospodarja« pa bi gospod Pire tako pritiskal na ljubeče srce, da bi ga kar nič več ne izpustil. To bi bil zemeljski raj, to bi bila zlata doba za Slovence! Naznanil sem Vam torej svojo idejo. Ako je Vam in Vašej stranki res kaj do tega, da se doseže med Slovenci že vendar enkrat, sloga, poprimite se mojo misli in dajte, da so oživotvori! Neizvedljiva ni. Potem »vremena bodo Kranjcem bo zjasnila« ! Vaš »jih 10 let kakor avstrijsko, tako i kranjske in slovenske sploh. V življenjo je stopilo društvo, ko je v Avstriji bil na krmilu grof Ta alfe. Veljalo je takrat kot neizpodbojno, da «e pozicija Taaflfojeva sploh omajati ne da, in da ostane ta mož ministerski predsednik, dokler bode živel. Ako danes premislimo in pregledamo Taaftejev sistem, reči moramo, pa bodimo prijatelji ali nasprotniki njegovi, da je bil ta sistem brez dvoma najboljši dosedanjih sistemov v Avstriji od časa ustave sem, in da se je ta sistem pokazal kot tak, ki je v stanu nekaj časa trpeti, ko so nasprotno bili vsi drugi sistemi le od dane« do jutri. Spominjam le na velike zasluge njegove vlade v socijalno-reformatoričnem oziru, ne smemo prezreti tudi volilne reforme njegove, kajti pod njegovo vlado razširila se je volilna pravica od desetakarjev na petakarje, pod vlado torej, o katerej so trdili, da je nazadnjaška, se je razširila volilna pravica in hotela je ta vlada še velik korak naprej storiti in upeljati splošno volilno pravico na temelju ustave. Takrat seveda zagrešil je sicer tako zaslužni grof Hohenwart veliko napako, da ni razumel znamenj časa in da je pomagal vreči Taalfeja. Hohenvvartova napaka maščevala se je nad njim samim, ki je bil od tega trenotka politično mrtev. Z\ Taaffejem prišlo je takozvano koalicijsko mmisterstvo Windischgratzovo, o katerem ni treba mnogo govoriti, ker je še vsem v svežem spominu. Pokazalo se je takrat, da jo taka koalicija, kakoršna je vladala takrat, po receptu : nemška levica, nemški konservativci in Poljaki, pri nas nemogoča. Takrat že se je pokazalo, da je močnejši kot vsa modrost levičarskih državljanskih modrijanov, vseh bivših in sedanjih levičarskih ekscelenc, večja kot avtoriteta vseh teh mož je moč nemškega radikalizma na levici, večji in močnejši kot vpliv vseh omenjenih je upliv nemškega radikalizma na levico. Kajti smešno je naravnost, če se pomisli, ob čem se je razbila ta koalicija: ob štirih razredih gimnazije v Celju! (Smeh.) Prišel je K i e 1 m a n n s e g g, potem B a d e n i. Kdo bo danes še govoril o velikih zmotah tega državnika, kdo bo še zatrjeval, da je ta mož res storil velike napake! ? Seveda je mož bil dober namestnik svoj čas v Galiciji. Ko pa je prišel na Dunaj, mislil si je, da bode vso Avstrijo tako vladati za-mogel, kot je vladal Galicijo. Mož, zdi se mi, bil je brez pravih načei, toda predstavljal si je stvar nekako tako, da če bo z vsemi strankami prijatelj in vsakemu, kedar bota sama skupaj, vse obljubil, pa bo šlo. In res so ga nekaj časa podpirali vsi razun krš čanskih socijalcev, pa tudi te je pridobil zase, ko je izposloval potrditev dr. Luegerja dunajskim županom. Mislilo se je, da bode dober ministerski predsednik. Ko pa se je pokazalo, da je obljubljal tej stranki, kar je bilo dijamentralno nasproti temu, kar je bil obljubil onej, postale so stranke nezaupljive. Prašali so ga. kako si take obljube misli, odgovarjal je: jaz moram biti prijazen z vsa- Šest dni v Italiji. Spisal Martinkov. (Dalje.) Naveličal sem se že tega našega oblastnega cicerona, deloma tudi Benetk, in misel mi je šinila v glavo, naj se odpeljem v Pa-dovo. Ko smo še obšli in obvozili ponte Rialto in ribji trg, vrne se vsa družba na zaj v hotel »Sandvvirt«. Videti je bilo vsej družbi, da je precej utrujena od samega gledanja, kajti utis pobija utis, da postaja človek naposled top za vso lepoto, in premnogi so se odločili za pot proti domu, drugi na daljše potovanje po Italiji. Tudi znanca Ame ričana sta bila sita vednega pota po Benetkah ter se odločita za nadaljno potovanje na Dunaj in od tod na Nemško. Samo radi pota se nista mogla zjediniti. Jeden je silil na progo čez Pontafel, Trbiž, drugi čez Trst. Ljubljano, Gradec. Temu slednjemu sem tudi jaz pomagal, češ, ker sta že tako blizo postojinske jame, naj ne zamudita prilike, da si jo ogledata. In res sta se odločila za Postojino. Ločili smo se, prepričani, da se Bkoro gotovo ne vidimo več v življenju, a da si ohranimo drug drugemu trajen spomin v srcu. .... „y.Tiv, M" m Priiiusjf iv«i «vnii' i mi*i v kim. Tako je šlo vender le naprej, do — jezikovnih naredb. Ne smemo misliti, da so te naredbo tako meni nič tebi nič ae izdale. Nemški liberalci eo jih poznali, predno ao »e bile proglasile. Značilno je, da je poznat nemško liberalen poslanec takrat, ko mu je Badeni pokazal le jezikovne naredbe, rekel: »Hvala Bogu, sedaj se bodejo moji sinovi vsaj češko govoriti naučili !« Ravno ta mož je pozneje najbolj ropotal proti tem nared bam ! Napaka Badenijeva je bila, da ni prav nič upošteval baš onih elementov, ki imajo ravno najmočnejši upliv na češki in nemški narod, obojestranskih radikalnih elementov namreč. In ravno te, ki imajo v jezikovnih vprašanjih največji upliv, ker so lahko brezobzirni, in imajo vsled tega v tem vprašanju lahko vajeti v rokah, je preziral. Nemški ra dikalni elementi, kateri so nastopili brez vsakih ozirov, prisilili so levico, da je delala obstrukcijo. Ob to napako se je spod-taknil Badeni, in padel je. Sledil mu je v predsedstvu Gautsch in temu T h u n. Thunov kabinet je še vsem v spominu. Dejali so, da je to vlada desnice. Kako je kaj tacega mogoče reči od vlade, kakoršna je bila Thunova, je nedoumno. Thun je imel najboljše namene, da napravi red, toda posrečilo se mu to ni. Padel je, ker ni mogel dati kroni garancij, da se bodo mirno izvršile volitve v delegacije. Prišel je Clary, kojega ministerslvo je bilo začasno. C!ary jo bil dober mož in prepričan katoličan, toda pasti je moral radi dveh velikih napak: 1. je brezpogojno umaknil jezikovne naredbe. Jasno je bilo, kakor računski eksempel, da bode s trenutkom umaknjenja pogašen ogenj na levici, da bo pa vspla-polal zato plamen na desnici. Mladočehi pričeli so obstrukcijo, sedaj pa se je pokazala Claryjeva 2. napaka: zavezal si je bil po nasvetu nemških levičarjev roki z izjavo, da ne bode uporabil § 14 za dosego državnih potrebščin Tako je moral pasti z logično silo koncem lanskega leta, pasti je moral ob roku, ko je bilo rešiti nagodbene predloge in budgetni provizorij. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je bil grof Clary glede gospodarskih, osobito kmetijskih vprašanj našim težnjam naklonjen, in mu v tem oziru gre vsa hvala. Sledil mu je kabinet W i 11 e k o v, še bolj začasnega značaja, kot je bil Claryjev. Sedaj pa stojimo zopet pred novim kabinetom in prav je, ako izpregovorimo nekaj besed tudi o njem. Dr. Koerber bil je že v Claryjevem kabinetu minister. Brez dvoma je dr. Koerber bil jeden najboljših uradnikov, katere je sploh imela kedaj država. Ali pa bode tudi v stanu rešiti velikansko nalogo, katero je prevzel, to je pa drugo vprašanje. Parlamentarni red naj napravi, nasprotstva naj uravna, naloga, ob katerej so padli Badeni, Thun in še nekaj drugih ministrov. Ta naloga čaka danes Koerberja. Poudarjam, in prepričan sem, da izrekam mnenje slehernega izmed pristašev naše stranke, da želimo, da bi rešil Koerber svojo nalogo v občno zadovoljnost, da bi hotelu, kamor sem bil namenjen zopet drugi dan iz Padove, grem proti doževi palači ob obrežju. Tam pri vratih neke hiše stopi prijazen možic proti meni, gledaje zdaj mene, zdaj moje čevlje. Vsaj pa je tudi res; potreben sem, da bi me malo zlikal. Brž postavi svoj zabojček pred me, jaz pa svoj pedale nanj. V kratkem sem bil za nekaj cen-tezimov gorši in ponosno sem stopal proti postaji, kamor ima ravnokar priti parobrod, da me popelje na kolodvor. Le poglejte, sem si mislil, kako so ljudje »iznajdljivi« po svetu. Kaj menite, ko bi začel kdo v Ljubljani izvrševati ta obrt, stavim, da bi ne bil brez dela. Naložili pa bi mu gotovo dohodninski, osobni in bogve kakšen davek. Kdor ne verjame, naj pa poskusi. Ob vožnji po kanalu proti kolodvoru premišljujem težavno delo kurjačevo na pa-robrodu. Revež je ves premočen od strašne vročine razbeljenih peči, v katere guli neprenehoma premog. Ravnokar je pomolil svojo razbeljeno glavo, da se malo oddahne in pohladi. Iz kratkega pogovora ž njim i& vem, da je plača njegova primeroma majhna na dan in ni čuda, da je izdihnil pomenljivo : »Povera bestia.« Edino dobro pri tem it- li* irrifliri t.i ninJift 11 »-11 t 11- hhUhL .Ur. v hh i - uravnal parlamentarna nasprotstva, kajti ni-) kakor ne preziramo, da «rao mi 81ovenci . zadnji, ki bi imeli od homatij od preklica ) jezikovnih naredeb aem kak dobiček. Mi t marveč mislimo na to, da v razmerah od > 1807 1. sem pa do danes je v istim vladala : lamo liberalna centralistična birokracija. Ni i ga pod nebom, ki bi zamogel reči, da je ta ; birokracija naklonjena baš nam. Mogoče je ta ali oni njenih članov, ki se zanima za »in- - teresantni narod«, toda birokratični i sestav je največji sovražnik naših katoliških in narodnih teženj. V našo korist ■ bode, ako napnemo vse moči. in naša stranka to storiti hoče, da se vrnejo normalne parlamentarne razmere, da se bode v državnem zboru zopet moglo glasovati in da bode zopet večina odločevala, kar bi bilo lo naravno. To moramo želeti kot katoličani in kot Jugoslovani. Ako takih normalnih razmer ni, nimamo mi veljave, ker šteti moremo le, ako odločuje v državnem zboru večina. Tudi želimo kot dobri Avstrijci, da že nastane narodni mir v Avstriji. Kam bode pa tudi prišla država, ako se bode pri belem dnevu godilo veleizdajstvo, kakor poskuša neka nemška stranka?! Ako poj de to tako naprej, nastati morajo haotične razmere. Kaj pa k temu poreče ljudstvo, katero strada kruha?! Živalski instinkt vzdigniti se m:>ra naposled v ljudstvu in nastati morajo razmere, kakoršnih si ne more in ne sme želeti dober kristijan pa tudi ne zvest Avstrijec. (Pritrjevanje.) Bojim se pa, da dr. pl. Kdrber te naloge ravno tako ne bode rešil, kakor je njegovi predniki niso. Pretežka je za posameznega človeka, pa bodi še tako spreten, pa imej tudi državniško modrost Riche-lieua ali Bismarcka. S tem parlamentom in ustavo, kakor ju imamo sedaj, ni mogoče rešiti te naloge in uveljaviti red in mir. Brali smo, kako hoče Kdrber najprvo spraviti Cehe in Nemce. Brali pa smo, kako je nemška ljudska stranka začela štrajkati, kako je Schonerer izdal parolo in komando, ne udeležiti se spravnih pogajanj, in kako je nemška ljudska stranka, najmočnejša izmed nemških strank, poslušno izjavila, da ne ustopi v spravna pogajanja. Kam bode to peljalo? Po mojem mnenji treba razločevati radikalce Woifove in Schonererjeve vrste od drugih radikalcev. Wolfovci in Schonercrjevci živijo od političnega ščuvanja. Sprava bi bila njih politična smrt in zaradi tega se s svojega stališča niti ne smejo poravnati. Na zunaj oblekli so to golo dejstvo s sledečo formulo: zahtevajo za svoj ustop v spravna pogajanja zagotovilo upeljave nemškega kot državnega jezika, stavijo torej pogoj, ki je neizvedljiv. Ali se je še kedaj slišalo, da bi se bilo prostemu človeku diktiralo: Ti smeš govoriti samo ta jezik in nobenega druzega? Kar ex cathedra se ne more diktirati: Samo U jezik smeš govoriti! To pa v prvi vrsti želita in zahtevata AVolf in Schoierer, ki pa itak za Avstrijo nimata smisla. Je pa na levici še nekaj elementov, ki tudi sprave ne žele, nemška ljudska dalj časa bi itak ne mogli zdržati v ti neznosni vročini. Nekaj čez drugo uro popoludne oddrdra z menoj brzovlak proti Padovi. Prav prileže se človeku taka vožnja, da se zopet malo pretrese in poživi svojega od raznih bene-čanskih utisov zmučenega duha s prosto naravo. To so menda že od zmiraj čutili Benečani. da jim njihovo mesto ne daje užitka, katerega nam vedno ponudi drugodi prosta narava, zato so jim pa njihovi slikarji na-pravljali velike slike s čarobnim prirodnim ozadjem, da jim je vsaj to nekoliko nadomeščalo pogrešano naravo. Največji njihovi slikarji so uporabljali najživejši in najtop lejši kolorit, da so s tem oživljali stene in strope palač, pa tudi oltarje v ondotnih cerkvah s takim prekrasnim pokrajinskim ozadjem. Sicer se ne vidi ob vožnji čez velikanski zidani most, ki veže Benetke z suho zemljo, druzega, kakor le morje, a to je po nekaterih krajih zelo plitvo, tako da morska trava gleda marsikje iz vode. V obližju trdnjavice Malghera pa je že kopna zemlja in lepo obdelana. Okoli Mestre je že (v začetku maja) seno pokošeno okrog njiv in vreme je prav , nnlttiBDflk" vrne« Oh /eii -7nir>i Haim nmii stranka, pa tudi liberal«. Ti gospodje dobr* vedo, da je v hipu, ko se dožene sprnva, doktrinami liberalizem mrtev in da potem ne dobe več mesta v nikakej večini. Toda k gospodje, ki so ustanovili ustavo, ustanovili jo zase, so vajeni v državi gospodariti. V trenotku pa, ko postane parlament za delo zmožen, je z njihovim gogpodstvom pri kraju. Zakaj ti gospodje vedno in povsodi zatrjujejo, da bi bil najboljši »prosvitljeni absolutizem«. Kaj bi to bilo? Če bito bilo vladanje prosvitljenega vladarja po božji milosti, — in po božji ne po ustavo milosti je vladar, — potem smo tudi mi za to. Toda ti gospodje mislijo si pod »prosvitljenim absolutizmom« nekaj čisto druzega, mislijo si absolutizem birokracije, to je absolutizem starih zmrznjenih liberalnih cen-tralistov. (Klici: Res je!) To bi bilo vladanje brez parlamenta! Potem bi se v Avstriji vladalo tako, kot si želi Chlumccky in še nekateri stari, fosilni liberalci. Potem adijo Slovani, adijo katoličani! Tako rešitve si ne more želeti dober Slovenec, dober katoličan, dober Avstrijec. Avstrija ima 30 let ustavnega življenja za sabo, ko ljudstvo čedalje bolj zahteva razširjenja svojih pravic, ako naj Be to vse ljudstvu na mah uzame, potem bi mogel tak korak na merodajnem mest« nasvetovati in priporočati samo človek, kojega namen je, Avstrijo razbiti. S tem torej ni nič. Vprašanje je sedaj, kako uravnati in rešiti vse te zamotane razmere? Konca krize seveda ne moremo prorokovati. Svoje mnenje ima lahko vsak. Mnenje, o katerem sem prepričan, da je mnenje naše stranke, pa lahko povem : Naj dr. Korber poskusi svojo srečo in naj skuša doseči spravo med avstrijskimi narodi. Seveda ne samo med Čehi in Nemci, tudi mi Slovenci živimo v Avstriji in tudi Hrvatje, vse naj o b s e z a sprava. Tudi na Štajerskem, Koroškem, v Istri naj se reši jezikovno vprašanje. Dr. Kdrber naj torej poskusi, mi ga ne bomo ovirali. Toda kaj potem, ako se izjalovi tudi ta zadnji poskus? Največja napaka bi bila, ko bi se potem poskušalo to, kar je Taaffe označil z besedo »fortvvursteln«. Avstrija nima tal za fortvvursteln, zadnji čas je, da se napravi red. Krona želi sprave med narodi. Zakaj se ne praša drugi faktor: ljudstvo, narodi sami? Ali je mar parlament zastopstvo ljudstva? Tu je zastopstvo, tu obmizja odvetnikov, profesorjev in notarjev, tam zopet kake druge klike, to vemo, in to ni zastopstvo ljudstva. Ako bi dobili avstrijski narodi besedov državi, po tem sem prepričan, da bi bila sprava kmalo gotova. (Odobravanje.) Narodi so siti prepira radi teh stvari, ljudstvo hoče kruha, hoče živeti in mirno delati, napredovati hoče duševno in materijelno. Toda ljudstvo nima besede, besedo imajo dvorni svetniki in stare ekscelence. Ljudstvo, narodi naj se prašajo, parlament naj se pošlje domu in temeljem občne volilne pravice naj se ljudstvo pozove, da izreče svoje mnenje. Padovi gledam hiše, ki so krite s slamo, prav kakor pri nas. Plotovi pri vrtcih zraven hiš so ograjeni s trsjem mesto z lesom, saj pa tudi ni videti na daleč okoli nobenega gojzda. Čudni so dimniki pri teh slamnatih kočah ; visoki so, zidani, na vrhu so pa ro govilasto razcepljeni. Po nekod se vidij« orači, ki orjejo z volmi sivkasto, mastno in težko zemljo po njivah, ki so okrog in okrop zasajene s sadnim drevjem, med katerim se razteza vinska trta. Žito je videti bolj redko, kakor pri nas. Po nekod je že tudi pokošena rudeča detelja in jo suše na njivah. Kolikor bližje Padove smo, tem lepše jo polje, le kraji se mi zdijo premalo obljudeni Sedaj zdrkne brzovlak čez umazano reko Brento in kmalo sem na kolodvoru v Padovi. V začetku sem mislil, da bom shajal tu brez kažipota, ker sem imel seboj dober načrt od Padove, a ker se mi je le silil neki sitnež, sem ga pa vzel seboj na potu po mestu. Padova je obzidano mesto. Zidovi so še vsi ohranjeni, kakor tudi globok jarek, v katerega se lahko spusti ob času vojske skozi mesto tekoči Bacchiglione. Sicer je pa ta utrdba mesta stara in bi se po moji misli ne mogla braniti proti modernim vojaškim nnrtnniiriiti / P\ _ 1 ' __: L. v (Odobravanje.) Potem bodo narodi takoj v soglasji s krono, zavladal bode zaželjeni mir. Ljudstvu besedo 1 Seveda naSa sedanja ustava je temu nasproti, ali pa ta še deluje? Ustava, koje naj važnejši organ, parlament, n e funkcijonira? Ali deluje ustava s parlamentom, v katerem večina več ne odločuje, s parlamentom, v katerem treba imeti za sabo le nekaj poslancev z dobrimi pluči in voljo razbijati, da se zabrani vsako delo ? 1 Napaka je tu jako globoko in treba reforme ex radice glede te ustave, ki je prikrojena po eni stranki in ne more funkcijonirati, če te stranke več ni. Najprvo blaginja države! Ustava ima služiti državi, in ne sme biti despot države! Država ima pravico silobrana kakor posameznik. Na ljudstvo treba se obrniti, na zveste avstrijske narode. Naš svetli cesar našel bode zveste svojo narode vsikdar na svoji strani! Država bo postala zopet mogočna, ena najmogočnejših v evropskem koncertu. (Odobravanje in ploskanje.) Še nekaj druzega pa bi se s tem doseglo. Slabost položaja iskati imamo v tem, da nNo možje katoliškega prepričanja združeni v eno močno falango. Nikdar bi ne bilo prišlo tako daleč, da smo imeli v državnem zboru močno, edino katoliško stranko, ki bi bila delala sama in neupogljivo le z ozirom na svoje principe. Dolgo že se goji ta želja in velikokrat se jo že izrekla. Tu imam »Rimskega Katolika", kjer piše dr. Mahnič, (bere): »Osnovati moramo javno katol. stranko, Francij?, Italija, Nemčija imajo dobro orga-nizovane katoliške stranke, katoliška Avstrija — sramota! — nima je še. Pa kaj — katoliška stranka ?! Katoličani v Avstriji niso stranka, ker Avstrija je po početku, po ideji, po poklici, po ogromni večini skoz in skoz katoliška, tako da nekatoliški elementi niso opravičeni, največ, kar se more zahtevati, da se jih trpi Toda ker je zavest katoliška vže toliko zatemneta, ker smo tako daleč prišli, da v resnici liberalec in žid več uka-žeta, kakor katoličan, moramo računiti z dejanskimi razmerami, in to nam res nalagajo, nas pozivljejo, da si osnujemo katoliško stranko v javnem življenju, ker ni je še. V državnem zboru mora ta dobiti konkretno obliko ter od tu vplivati na postavodajstvo in na preporod katoliške Avstrije." Zlate besede, ki so imele takrat isto veljavo, kot jo imajo še danes. Da bi se pač na merodajnem mestu uvidelo, da je le mej avstrijskimi katoličani pravi patrijotizem. Mi nismo patrijoti na odpoved, ne patrijoti radi ustave, za nas je cesar postavljen po božji milosti! (Odobravanje in ploskanje.) Na ta temelj naj se postavi država, potem bo srečna Avstrija. Na merodajnem mestu se to uvideva. Čedalje bolj se tam odvračajo od onih liberalnih elementov, kateri leže na trebuhu, če se bližajo prostolu, za hrbtom pa rujejo proti prestolu in altarju. Mnogo jo krščanskih življev v parlamentu, ali malenkosti jih razdružujejo, te so vedno na dnevnem redu, katoliško vprašanje pa ne. Tako bo, žal, razmere. Postaviti moramo katoliško vprašanje na dnevni red. Med ljudstvo moramo in je poučevati, kake pravice ima katoliško ljudstvo v katoliški Avstriji. In če je vsa b rokracija proti nam, to nas ne moti, ker dalje kot birokracija bode živela katoliška ideja! (Odobravanje in ploskanje.) Birokra cija je umrljiva, katoliška ideja pa je večna! (Dobro!) Indiferentizem pa je smrt vsakega gibanja, smrt vsakega napredka je strah pred ljudmi! Poguma treba ! In z istim pogumom, ki smo ga imeli pred desetimi leti, treba dalje ! Pred desetimi leti, da preidem na naše domače razmere, bila je ena narodna stranka. Obstajala je ta stranka tako dolgo, dokler so puščali katoličani svoj katolicizem doma, ko so ga pa začeli kazati, nehala je narodna stranka biti edina, ker takoj so napadli katoličane. Bojevali smo se skozi deset let in vsi veste, kake žrtve je prinašala naša stranka, da bi dosegla spravo, da bi nenaravno zvezo slovenske stranke, seveda liberalne, z Nemci pretrgala. Vsi veste, da se je o nas vedno trdilo, da delamo zgago, da sejemo Dtanie___________ Pokazali smo, da smo spravljivi. Vedno se je reklo, da liberalci nimajo nič proti veri. Shod zaupnikov liberalne stranke je 1. 1894. sprejel sledečo lepo resolucijo (čita): Priznavajo se pa načela katoliške vere kot trden temelj razvoju slovenskega naroda, ter Be izreka želja, da bi na tej in na narodni podlagi zložno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodov obstanek. (Ve-selost.) Lepe besede, jako lepe, toda ne izvirne ! Kajti preje na katoliškem shodu že sprejela se je enaka resolucija, ki se glasi (bere): Prvi slovenski katoliški shod smatra nepremakljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek slovenskega ljudstva. (Občna veselost.) Kedor bere ti dve resoluciji, mora se vprašati: zakaj se pa ti stranki še prepirate? Sedaj pa prosim, da primerjate s to rcsolucijo iz leta 1894. dejstva do danes ! Poglejte sedanje izjave liberalcev, njih glasila »Slov. Naroda«, govore edinega voditelja naših liberalcev dr. Tavčarja in njegovega namestnika Miroslava Malovrha. To naj kedo vse bere in pogleda, potem pa naj nam razloži, zakaj narodno-napredna stranka še ni izbrisala te B. resolucije iz programa leta 1894. ? ! Pa še nekaj druzega morala bi ta stranka izbrisati iz iste resolucije (bere): Konštatuje in obžaluje se, da se je deloma, osobito na Kranjskem, zapustil slovenski narodni program, a ustvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih. (Občna veselost.) Le oglejmo si danes to lepo slovensko nemško liberalno zvezo ! Škoda, da ni bilo takrat tistiga fotografa v bližini, ki je tako lepo fotografoval Dreyfusa skupaj z nekim nemškim častnikom , v tistem važnem trenutku, ko sta se posvetovala o blagru in koristih slovenskega naroda — dr. Tavčar in dr. Mravlag. (Viharna veselost.) In oni isti »Slov. Narod«, kateri piše danes da se naj slovenski liberalci in nemški ra-dikalci združijo proti »farjem«, kakor se tako lad lepo izraža, oni isti »Slov. Narod« pisal je nekdaj drugače. Omenil sem Vam vže »Rimskega Katolika«, ki ga je izdajal dr. Mahnič, list, ki je kakor sveža pomlad-nja sapa preveval življenje našega naroda. Takrat ga je »inteligenca« napadala, kar se je dalo. Dr. Mahnič pa je imel humorja dovelj, da je take stvari v svojem listu ponatisnil, in tako je ponatisnil tudi sledeči izbruh (bere): Gabi se mi dalje brskati po tacih du ševnih smeteh. Zares lep par: Slovenski duhovnik dr. Mahnič in pa strastni renegat Dobernik, katerega je prekosil prvi, zabavljajo proti čitalnicam slovenskim. Danes je dr. Mahnič škof na Krku, eden prvih velmož na slovenskem jugu (burno odobravanje), dr. Tavčar pa je zaveznik dr. Mravlagov. To je signatura našega časa ! Sklepam. Gospoda moja ! Danes stojimo v boju in nihče, kedor ne obrekuje ali kedor ni popolnoma brezumen, ne bode trdil, da je naša stranka ta boj provocirala. Danes, ko je napredna narodna stranka javno v zvezi z Nemci, naj nas ne uči biti spravljivim. Ako kedo to od nas zahteva, dela le propagando za one, ki so zvezani z našimi narodnimi sovražniki. Mi se no strašimo boja. To, kar tiska »Slov. Narod« o nas, nima več vrednosti, kot tiskarsko črnilo in papir. In vendar je tudi pri nas marsikdo, ki se ustraši, če njegovo ime natisne »Slov. Narod«. Večinoma pa smo to že prestali. Vspeh ni v naši roki. Neuspeh naj nas ne ustraši. Kedar me napadajo, mislim si, kaj pa v 50. letih? On, ki me napada in tudi jaz, oba bodeva takrat počivala v grobu, malenkostni napadi pa bodo pozabljeni. Toda mi moramo misliti na prihodnost našega naroda. Misliti moramo, da vsak neuspeh je od Boga poslan, ki nas hoče preskusiti, ali smo trdni v svojih načelih in v boju za pravico in resnico. (Burno odo bravanje.) Iz najhujšega boja rodi se največji je boj, ki ga bijemo z liberalci in socijalnimi demokrati, isti, ki ga bije vsakdo sam seboj, boj duše z živalskim v človeku. Živalsko v javnem življenju v politiki pobijamo. Boj v nas samih jo takrat najhujši, kedar se loči duša od telesa, v smrtnej uri, in vendar je smrt najlepši napredek, ker se duša vrne k Bogu. Bojujmo se torej, Bog nas bo vprašal, kako smo rabili svoj duh. S takimi načeli ni se nam treba nikogar bati! (Odobravanje.) Sklepam z lepimi besedami med nami navzočega pesnika (dr. Kreka), (bere:) »Ko zmenil bo zemljo bodoči vihar, Narode vpepeljal krvavi požar, Zaupno pri križu bo stala družina Po Kristu svobodna in v Kristu jedina Družina Slovenov, mej svetom neznana Doslej le preganjana, v blato teptana, In stala bo varno! — — — — Ob križu se vlomi bobnenje viharno, Pri križu se vstavi upor in požar, Slovenskih svetinj ne poruši nikdar! Stat crux, dum volvitur mundus ! harno odobravanje in ploskanje.) (Vi- n«i nryds je prepričan, da je Warrenova brzojavka bila potvarjena samo zato, da «e pomiri javno mnenje Njegova izjava, da je imel velike izgube, jo dokaz, da so ga Buri vrgli nazaj. Taktika naših generalov je namreč ta, da izvabijo sovražnika vedno v neugodne postojanke. S tem porazom se je znatno poslabšal položaj Bullerjeve armade. Dunaj, 27. jan. Poročila raznih listov naznanjajo, da so Angbži v bitki pred Spionkopom izgubili 800 mrtvih in ranjenih, 1500 vjetih. Buri so jim vzeli 17 topov. London, 27. jan. Po uradnem izkazu iz Spearmanscampa so izgubi'i Angleži v bitki 21. t. m. 6 častnikov ubitih, 13 ranjenih. iS mož je ubitih. 142 ranjenih. 31 se jih pogreša. London, 27. jan. Iz Ohieveleva dohaja poročilo 24. t. ni.: Tu se je danes silno streljalo s topovi. Buri pri Oolensu so dobili novo pomoč in nameravajo prodirati proti Angležem. London, 27. jan. „Daily Ne\vs" poročajo, da se general Warren ni prostovoljno umaknil izpred Spionkopa. marveč, da je huda bitka trajala celi dan in so se morali Angleži po zelo velikih izgubah na večer umakniti iz svojih postojank. Beg se je izvršil v velikem neredu. Nejasnost oficijelnih poročil vzhuia tukai veiiko skrb. London, 27. jan. „Dally Mail- poroča. da je umrl general Woodgate za ranami, ki jih je dobil pri napadu na Spiotikop. London, 27. jan. ..Standardu" poročajo 23. t. m. iz Rensburga, da general Freudi zbira svoje armade okolu Colesberga. London, 27. jan. Reuterjev urad poroča iz Ladysmitha 21. t. m.: Mej tukajšnjim mestom in Potgietersdriftom je videti šest burskih taborov. Sovražna konjenica v več|ih oddelkih se potnika proti Tugeli. toda vse kaže. da Buri ne vzeruo od tu svojih topov, marveč so še novih dovedli in pomnožujejo svoje utrdbe. Ladvsmitha se sedaj ni mogoče polastiti. Vse čete imajo dovolj živeža. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, pievel 1. B—č. (Dalje). Lodovico še ni do tedaj nikdar prelival krvi. Čeprav je bil umor tedaj tako vsakdanja stvar, da so bila ušesa vsacega uže navajena na take pripovedke in oči na take prizore, vendar je bil za-nj nov in neizrekljiv utis, katerega je dobil, videvši človeka, ki je umrl zanj. in človeka, kojega jc sam ubil. Vzbudila so se v njem do tedaj še neznana mu čuvstva. Namah se je spremenilo ubijalčevo sreč, ko je videl, kako je planil njegov sovražnik, kak6 se je spreminjal njegov obraz, kak6 je sprva grozil in divjal, kakor bi trenil pa se ni ganil več in ga je objela mirna smrt. Ko so ga privlekli v samostan, ni videl, kje je in kaj se je zgodilo. Zavedel se je šele v. postelji samostanske bolnice, kjer mu je brat ranocelnik (kapueini so namreč imeli po jednega v vsakem samostanu) s pukanieo in obvezami obkladal rane, katere je odnesel iz tepeža. Pater, katerega so navadno klicali k umirajočim in ki je svoj posel pogosto izvrševal tudi na cesti, bil je takoj pozvan na bojišče. Par minut pozneje se je uže povrnil, stopil v bolnico, približal se postelji Lodovicovi ter mu rekel: „Potolažite se! Umrl je vsaj lepo ter mi še naročil naj vas prosim odpuščanja in vam povem, da vam je on odpustit." Te besede so Lo-dovica popolnoma osvestile. Oživile in zjasnile so čustva, ki so se mu mešala in kopičila v duši: žalost za prijateljem, strah in kesanje nad storjeno hudobijo in ob jednem veliko usmiljenje nad možem, katerega je ubil. In kaj je z drugim?" vpraša skrbno patra. „Oni je uže izdihnil, ko sem jaz došel." V tem pa je okolo samostanskih vhodov mrgolelo radovednežev. Krdelo biričev je prišlo, da bi razgnali ljudstvo. Postavili so se par korakov od vrati, da bi nikdo ne mogel neopazen ven iti. Brat umorjenega, dva njegova stričnika in star stric se prikažejo, oboroženi od nog do glave in spremljani od druhali bravov. Hodeč sem ter tja gledajo z grozečo zaničljivostjo na radovedneže, ki se ne upajo reči, kar se jim je bralo z obraza: „prav mu je." Jedva se je Lodovico zopet umiril, že veli poklicati k sebi patra spovednika ter ga prosi, naj gre k vdovi Cristoforovi ter jo prosi v njegovem imenu odpuščanja, češ da je on čeprav nehote kriv njene nezgode. Zagotovi naj jo, da bode on sam skrbel za njeno družino. Ko je tako premišljal svoj položaj, vzbudi se v njem kakor še nikoli poprej živo in resno ona misel, ki mu je uže večkrat vršela po glavi, da bi postal menih. Zazdi se mu, kakor bi mu bil Bog sam pokazal pot ter mu dal znamenje svoje volje s tem. da ga je v teh okolščinah privel v samostan. Veli poklicati k sebi gvardijana ter mu razloži svojo željo. Dobi pa odgovor. da naj se ne prenagli, da pa ne bode odbita njegova prošnja, ako bode stanoviten. Nato da pozvati k sebi beležnika ter daruje vse svoje ostalo še vedno znatno imetje družini Cristoforovi, precejšnji znesek vdovi kot odpravek, ostanek pa osmim sinovom, katere je zapustil Cristoforo. Odločni sklep Lodovicov je zelo ugajal menihom, ki so bili radi njega v nemali zadregi. Da bi ga izpustili iz samostana ter prepustili pravici, to je: maščevanju njc-i govih protivnikov, na tu še misliti ni bilo S tem bi se odrekli vsem svojim predpra-■vicam, spravili bi samostan ob dobro ime pred svetom, nakopali bi si grajo vseh svojih sodrugov, ker bi vsem kratili njih pravice, uprli bi se vsem cerkvenim oblastvom, ki so se smatrala zaščitnikom pravice. Po drugi plati pa se je zopet rodovina umorjenega, ki je bila mogočna uže sama na sebi, a zlasti še radi svojih privržencev, pripravila na maščevanje ter je proglasila vsakega svojim sovražnikom, kdor bi se jo pri tem kakor koli že predrznil ovirati. Zgodovina nam sicer ne povč, da bi bili sorodniki mnogo žalovali po umorjenem, celo tega ne, da bi se bila sploh kaka solza pretočila po njem v vsem sorodstvu. Povč nam samo to, da so vsi hrepeneli, ubijalca dobiti v svojo pest živega ali mrtvega. Toda ta je poravnal vso stvar s tem, da je oblekel kapucinsko haljo. Popravil je tako na neki način svoj zločin, naložil si je kazen, nekako priznal s tem svojo krivdo, ter se ognil vsem prepirom kakor sovražnik, ki vrže orožje od sebe. Sorodniki ubitega so potem, ako so hoteli, lahko mislili in se bahali, da se je pomenišil iz obupa, iz strahu pred njih jezo. Na vsak način se mora tudi najbolj vihravemu človeku, če je razžaljen, zdeti zadostna kazen, če prižene koga tako daleč, da se odreče svojemu imetju, ostriže glavo, hodi bosonog, spi na slami in živi od miloščine. (Dalje prih.1 Umrli no: 24. januvarija. Ana Ivančio, kuharica, 73 let, Poljanska cesta 20. ostarelost. 26 januvarija. Marija Podkrajšek. mestna uboga, 81 let, Karlovska a in se v tacih blučaiih poseliuo dobro obnese. izviren Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in frunhu. V LJubljani se dobiva v vseli lekarnah, veejih speci-riiskib piodajalnieali in trgovinah i jestvinaiui in vinom Le.stilni odtiskalni papir, odlikovan na svet vni razstavi v Čikčgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, »ratih itd. Dobiva se pii tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila pioti povzetju. 228 20 11 — 9 Slovensko podporno pisateljsko društvo iznajmljuje s I. Higieni 1000 na Poljanski cesti pod ugodnimi pogoji. — Pismene iu ustmene ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila društveni predsednik vsak dan od ene do pol dveh popoldne v Dalmatinovih ulicah (v drugem nadstropju Bambergove hiše.) 35 3_3 Ss" I>rustv<» prodaja eventualno tudi svoj vrt s hišami vred. kmm sievilks „ S1 o v s n c a" ▼ Ljubljani so n n p r o ti aj razun v upravnistvu lista Kopitarjeva ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka: Pred škofijo štev. 13. pri g. Štefetu; na trgu sv. Jakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14 pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sušnik. Nveži Hm pustni krofi in u se dobe pri 5 5 Jakobu; Zalaziiiku na Starem trgu. M lil SLOVENCI, pristopajte k Naši straži" ! 99 TT TT $1' imunim Varstvena znamka: Sidro, mimiuie ; g iz lekarne Richter jeve v Pragi, 1 = pripozjiano izvrstno bolečine olaj-i = šujoee mazilo je dobiti steklenica po [ | 40 Kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. ! g Zahteva naj se to 509 15—13 i | sploh priljubljeno domače zdravilo * g vedno le v izvirnih steklenicah z našo j[» | varstveno znamko „sldro" iz Richter-i = jeve lekaine ter sprej i e i/, prev/dnosli ? I '« » steklenicah s to varstveno znamko «J« g kot pristni izdelek. 11 Richterjeva lekarna pri zlatem levu •T; | V Pragi, Elizabelb ihasse 5. * aillllllMIMIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||[ M ER H A BINY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup. Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do je 31, pospešuje prebavljanje in redlluost, telo jadl iu krepi. Železo, ki je v sirupu v laliko si prisvajajoči obliki, je jato koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno -apnene soli, ki so v njem, pa jiosebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenlol 1 gld. 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. Prosimo, da se vedno iz'ecno zahteva Her-babny-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her- ______________________babny" vtisnjeuo z vzviše- n'm' črkami in nosi vsaki steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti, Osrednje skladišče 107 (20 -12) Dunaj, lekarna „zur Barmhcrzigkeit" VII. 1, Kalserstraste 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah r,a Dunaju, v Ljubljani in drugod. Franc Ku v Ljubljani, Valvasor jev trg št. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. -• Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 4S-b Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena Jzgcja is cinika ali m sreče" (neobhodno polrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in biiro navaditi vsega polreb-nega, da more si'be in dviige bla/.,ti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po posti 10 kr. več, ali p-oti po.vi.nemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju. III.. Hauptstrasse 84, 3. Stieg-e. II. Stock Til. 33. Za'ožnik, 0/.\i\ prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec po.,'a! knjigo še nerazrezano in čisto v trnh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig j« malo več. 1000 8 Tokajski mestni ^rb, vpisana varstv. znamka, ..Križ s kačo na treh gorah". Najfinejši in na j milejši konjak je Tokajski konjak t gorenjim tokajskim mestnim grbom iz Prve tokaiske tovarne za konjak v Toka iu. Zlate medalje so mu podeljene: V Parizu. Bordo-u, Niči, Hagu. Londonu, Bi uselju.Čikagi, Dunaju, Berolinu itd. Za Litijo in okolico ga razprodajaia Lflbinger in Bergmann ¥ Litiji. 988 6—4 i Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hiSi gospe Wessne!f~jev« o2-2 st priporoča prečastiti duhovščini in cerkvo-■im predstojništrom ▼ naročila za izvrševanje vsakovrstnih Btrogro »met niš ko izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena. gipaa mil lesa itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Priznano umrtniKk* dovrvpna itela ! Priznnlna pitma s« 11« razpolago. —Domača-tvrdka! sni li Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quaker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. 6 klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40. ovseno pšeno in moka K 4-20, v«e štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 08 h za klg. po daljavi. 110 26-4 Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne druibe za Avstro-Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj, IV/I, Wiedner Hauptstrasse 56. Bogdan Oblak, i;rar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali po-rravo starih stolunih ur. Mnje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežne«* dela. Izdelujem jih po najnovejšem iu najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 26-2 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. *1 *f € #1 *J Advokat dr. M. Hudnik 72 (10-1) naznanja s tem, da je premestil svojo pisarno iz Gospod« k i h ulic na Kongresni trg št. 14 v Souvanovo hišo, tik minske cerkve. mMm P m p & GX* m t* s* % >« » m » i 5 f <><> { tT ijtitzijzi^jiijtijzizdim* odveniškikoneipijent vpis:«rni dr. Alfonza Mosehe, Ljubljana, Frančiškansko ulico št M. n^dsir. II. 58 3-2 St. 248S. Raz 68 3-1 Reallaa psstaja v »Mestnem domu« izročila se je svojemu namenu. — L»-ta bode posredovala na ealitevai j« pri vsaki nezgodi v mestnem okrožju, skrbela za prvo zdravniško pomoč in za prevoz ranjencev v inktijSnje bolniške zavode, ali pa v njihsva stanovanja, prevažala pa tudi na zahtevaaje druge bolnike — izimši one, ki imajo nalezljive bolezni — v bolniške zavode ali pa iz njih. V slučaji potrebe poslužuje naj se p n. občinstvo telefona, kjer je poklicati št. 25 (mestna glavna poli-eijska alražnca), ali pa naj po kakem drugem najkrajšem potu obvesti mestno stražnico v „Mpstnem doinu". Puleg rešilne postaje uredila se je v »Mestnem domu" tudi zdraviliška ordinacijska soba. Tu bodeta odslej gg. mestna zdravnika brezplačno ordinovala za ubo»e in scer vsak dan — izimši m delje ,11 praznike — od 9 do 10. ure dopoldne in pa od 1. do 2. ure popoldne. To se naznanja s pozivom, da se ubožci, ki imajo pravico do brezplačnega dobivanja zdravil in do brezplačne zdravniške pomoči, obračajo v slučaji potrebe semkaj ob gori navedenih urah Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. januvarija 1900 Podpisana ima v znlpni najrazno/r.stnejse trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, piuviale, dahaatike, ve-lume, albe, koretolje prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema ludi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in puSteno po najnižji coni bandera In vso dru«;o obleko. Prečastite gospode prosim da se biagovole pri naročilih o/,ir»ti na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdtc, dru-in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najedlienejšim spoštovanjara se priporoča 250 52-47 Ana Hofbauer, imojiteljica zaloge cerkveno obleke, orodja m posode v Ljubljani, Wolfove ulioo 4. Priložnostna dari Friderik Minami, urni', 065 26-13 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo SMvlojro vrst v zlatu, srebru, fu!i, jeklu in niklu, ravno tako tudi in in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti fepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Popruve se dobro in solidno Izvršujejo. F v S Delavnioa kleparskih, kljudarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. ANTON BELEC y St.Vid nad Ljubljano t h & M Ji • V izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilniee ali stalnice, dve po: iz It o si- [ff t. ari a 12, 15. 18, 20 gld., iz medenine 22. 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilniee iz kositarja po 2 gld., iz medenine p> 5. 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranie miloščine, iz kositarja po gld. 150, iz medenine po 5 «ld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna rj. in tudi razna za vzidanje. 20 4 Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. fo* K t. Jttazne železne ogra je, vrata, omrežja ra ju/kopališfia itd. -zvonikov prevzetna ob jednem tesarska, deta. S kritevjo JSJb™".««^ JOCfcJ- P tj za strojarski obrt se sprejme takoj pri Avgust Terpinc-u, strojarju v Karaniku. eo 2-2 s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj v najem oženjenemu, prav izvežbanemu kovaču. Natančneje poizve se pri g. K. Lenčetu na Laverci pri Ljubljani. 24 3 \4 RS m S! Podoisani naznanjam častitemu občinstvu, da bodem JL13 v A ponedeljek 29. t. m. I sovino z vinom I: Bil na Francovem nabrežju štev. 5. R I A Poskrbel sem. da bodem zamogel častitemu občinstvu vedno postreči s pristnimi vini in po nizkih cenah. Sedaj imam v zalogi spodaj označene vrste vina, v nadalje pa se bodem jb dj kolikor mogoče oziral na želje častitega občinstva in preskrbel si bodem tudi drugih vrst. ^ Za mnogobrojen obisk priporočam se najponižneje W 7» 2-1 fl es Jr<\ JPelicon, trgovec z vinom, Francovo nabrežje št. 5. s Fozor ! Vse ceno v kronski veljavi! 1 steklenica ca. 1 liter, .... Refoakat, Muškatoljec, Istrska črnina (teran), Istrsko belo vino, Dolenjski ovtček, K 1-, 1-„ - 80 „ -'80 „ --80 ■ "t Razne steklenice se vzamejo nazaj po 10 vinarjev. — Dostavljanje na dom in uzorci brezplačno. — Pri večjih naročilih znaten popust. H 'JSb. .atk. m*.-2»-. , J registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marij«' IVreztjc cesta his. št. 1, v Knezov i liiAi, obrestuje hranilne vloge po ri 12—1 4% odstotka brez odbitka rent/nega davka, katerega, posojilnica. sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega lirnniliilenega urada št. 828.406, Telefon stev. i>7. /i"i» ii*K /t1^ jCIV A"JV i C. kr. privilegovano zavarovalno društvo Riunione Adriatica di Sicurta Ustanovljeno leta, 1838. Vsled smrti mnogoletnega jako zaslužnega glavnega zastopnika I vata a Pordana izročili smo glavno zastopništvo za ranjsfio sinovoma pokojnika in sedanjima imejiteljema tvrdke Ivan l»erdavfi v LJubljani gospodoma 59 3-3 Ravnateljstvo. W Pristne iiarške žlahtne M i d, mm (Kliugelrolle. Hohlklingei. Hohl-schockeirolle, Hohlrolle. Tu, Tu ^ S Tu-Pfeifen, Kiiorre), kakor tudi harške samice razpošilja s poštnim povzetjem in jamči za dobre pevce iu živi prihod. Kar ne ugaja, se v teku 8 dnij nazaj vzame. 67 4—2 Fran Garbas, sv. Florijana ulice 3., Ljubljana. Ceniki so brezplačno na razpolago. 2 križeva pota, jeden 95 cm. visok, velja . . gld. 65-—, drugi 150 cm. visok, velja . » 250"—, ima na prodaj 998 12-11 I I t. TOMAN, podobarin poziatar. Ljubljana, Valvazorjev trg Dobiva se povsod. 927 (36 — 7) Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob. w 3K 1 > •ih "T xn v V m S N a a O H rt •2 J: >09 O O a fcS Cenj.gg. ženinom in nevestam priporočam izredno veliko svojo zalogo ISHgr srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, zapestnic Pobiti je tudi krasna namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega in k i na-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni. Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago. V obilni obisk se najuljudneje priporoča JT1 J» H (1 (3 H. urar v Liubliani. na velikem trau nasnroti rotovža. 48 3 X> unaj ska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, horzno posredovanje, posojila n< vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 16 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Heirengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicali, Pardubicih: Taboru, Benesavi Iglavi. Moravski 03fravi. I > 11 ua a. J « It a !> o i* as a,. Dne 26. Januvarija, Skopni državni dolg v notah......99-75 .Skupni državni dolg v srebru......99-45 Avstrijska zlata renta 4°/„.......98 80 Avstrijska kronska renta 4"„, 200 kron . . S)8-fi5 Ogerska zlata renta 4°/0 ................98 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........94 85 Arstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . 131-75 Kreditne delnice, 160 gld...........234-70 lx>ndon vista..........242 10 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri veli 118-10 20 mark.............23-61 20 frankov (napoleondor).......19-20 Italijanski bankovci.........89-80 C. kr. cekini........................11-41 Oni 26. januvarija 3-2°/0 državne srečke i. 1861, 250 gld.. . . 160 - 5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 159-25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........200-26 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 97-70 Tišine srečke 4°/0, 100 gld..........141 — Dunavske vravnavne srečke b"j0 . . . 258'— Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . 107-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke t0/',, . 96-10 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 87 90 > > južne železnice 3°/0 70 50 > » južne železnice 5°/„ 100 53 » > dolenjskih železnic 4°/„ . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............395 — i°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 850- — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 60 Ogerskega » „ > 5 » 2260 liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-50 Rudolfove srečke, 10 gld. . .....59 — Salmove srečke, 40 gld...... St. Genois srečke, 40 gld...... NValdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rublje* 100..... 173'—-174 — 178-— 52 -124-05 28H20 77-50 25-25 97-50 274-75 V98-50 255-50 ^ JtJT Nakup ln prodaja ">^0. | vsakovrstnih državnih papirjev, erečk. denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih , pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. - Fromeae za vsako Jrebanje. 1 Kulanina izvršitev naročil na borzi. Menjaroicna delniška družba „m is m c u m« 1., W o it z b i Is 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. dKšT" Pojasnila 7±3X v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vradnostnili papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccgs obrestovanja pri popolni varnosti JaT nnloienlli irlnvnlc.