V LJUBLJANI, ponedeljek, 19. septembra 1927.
.....mn	—ii«	ni	mi	im	innmn-r- i — ■nwi — n————
Posamezna številka Din 1.—.
LETO IV.
Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 211.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—.
Keaauisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Us?HAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Dosti je kriz!
»Kamorkoli se obrnete, povsod slišite eno in isto: bil bi že skrajni čas, da se prične pri nas resno delo.« Tako pričenja »Jugoslovenski Lloyd« svoj doti-imenski uvodnik in vsak naš trgovec, vsak naš obrtnik in industrijalec, a tudi vsak kmet in delavec mu mora le pritrditi. Dosti je teh kriz, dosti je tega ' večnega krizarenja in čas je, da se prične doba resnega in mirnega dela.
Ko je nastopila Vukičevič - Marinkoviče v a vlada, je vse tudi pričakovalo, da se tako delo začne in zlasti še, ko je bilo objavljeno njeno znano pismo, s katerim se začne razpis novih volitev. Ko je bila objavljena vest še o takozvanem blejskem sporazumu, smo mogli biti Sloven-ci še posebej veseli, da je prišla doba dela in da bo pri tem delu v odlični nieri sodelovala tudi večinska reprezentanca slovenskega naroda. In da je jugoslovansko prebivalstvo v veliki večini za to novo politiko dela, so pokazale volitve, ko je dobila Vukičevič-Marinkovi-čeva vlada trdno večino.
Toda pri nas v Jugoslaviji je že tako, da se tudi najbolj pravilna in najbolj jasna misel ne more brez težave uveljaviti. Čeprav vse naše gospodarsko, vse naše nacionalno življenje naravnost kategorično zahteva, da gre vlada na delo in čeprav so istega mnenja tudi najbolj merodajni krogi v državi, vendar se danes nekateri krogi pehajo in trudijo, kako bi s kakšno umetno izzvano krizo preprečili normalno delo skupščine. So to ljudje, ki naravnost žive od svojega parti-. zanstva in ki bi v istem hipu propadli, ko bi naši parlamentarci nehali kombi-niiati, zato pa začeli z delom. Ti krogi vedno mislijo, da gre vse narobe, če niso oni v ospredju situacije in čeravno ie narod pokazal, da ne mara za nje, hočejo vsej^ državi sugerirati, da se bo svet podrl, če iie bodo mogli razkazovati svoje spretnosti v povzročevanju kriz.
Stokrat več, ko vsi ti poklicni partizani, pa imajo pravice do besede gospodarski krogi v državi. Naši privredniki so oni, ki ustvarjajo vrednote, ki ustvarjajo narodno bogastvo, dočim ga ti poklicni partizani le zapravljajo. Zato pa so tudi zaigrali vsako pravico, da bi odločali v državi.
Vsa leta po preobratu so bili gospodarji situacije ti politični partizani. Pa čeprav so naši trgovci, kmetje, delavci, obrtniki, indrustrijalci in inteligenti ustvarjali v bogati Jugoslaviji vedno nove vrednote, je vendarle ostala naša gospodarska kriza nezmanjšana, ker vsi ti poklicni partizani niso znali delati, temveč samo intrigirati, križariti in kombinirati. Vse to pa spravlja vse naše gospodarstvo na pot propadanja, da trpi od tega vsa država.
Dosti je kriz! To je klic, ki mora zavladati v vsej državi in obračunati z onimi, ki mislijo, da mora vsled njih strankarskih fondov trpeti vsa država. Kdor ni dobil pri volitvah zadosti glasov, temu pač ni pomagati in njegova dolžnost je samo ta, da s pozitivnim delom v skupščini dokaže, da je zaslužil od naroda večje zaupanje. Naj bo brez skrbi, da mu narod tega zaupanja ne bo odrekel, če bo videl le količkaj pozitivnega dela. še vsaka pozitivno delujoča stranka je dobila narodno zapuanje, kakor ga je še vsaka le spletkarska stranka zaigrala.
Ko se sestane skupščina, tedaj je prilika za opozicijo, da s pozitivnimi predlogi dokaže, da je sposobnejša od vlade, dočim pa je vse krizarenje pred sestankom skupščine samo dokaz, da opoziciji ne gre ne za delo v skupščini, ne za napredek našega gospodarstva, temveč le za svojo strankarsko glorijo.
NaiMovič v avdijeiici.
Beograd, 19. sept. Včeraj opoldne sta Nj. Vel. krajica Marija in prestolonaslednik Peter odpotovala v Topolo. Nj. Vel. kralj ostane še nekaj dni v Beogradu. Ko pa bodo končane vse avdience, odpotuje tudi on. Včeraj je kralj sprejel v avdienci dr. Vojo Marinkoviča. Minister za socialno politiko Aleksander Miovič je bil pa nekaj časa pri ministru dvora. Velja Vukičevič se včeraj sploh ni pokazal v predsedstvu vlade. Kakor se do-znava, je odšel na lov. Vprašanje vstopa
dr. Korošca v vlado je ostalo zato včeraj popolnoma v zatišju. Dr. Korošec se danes vnovič sestane z Veljo Vukieevičem ter bo nadaljeval razgovore o tem vprašanju. Za zdaj se lahko ugotovi, da v Demokratski zajednici ne gledajo simpatično na vstop dr. Korošca v vlado. Demokratska zajednica dela Velji Vu-kičeviču velike težave pri uresničenju tega načrta. Govori se, da je uprav zaradi tega bil včeraj dr. Marinkovič v avdienci.
Davidovih snuje opozicijonalni blok.
Beograd, 19. septembra. V opozicionalnih, zlasti v esdeesarskih krogih se je v zadnjem času mnogo govorilo o akciji Ljube Davidoviča za ustvaritev »demokratskega. bloka. Da bo ta akcija za-dobila tako obliko, to je, da nameravajo tudi radičevci vstopiti v demokratsko za-jednico, za to se ni vedelo. Po mnenju opozicije hoče Ljuba Davidovič iz sedanjih opozicionalnih elementov v parlamentu, med katere je treba v prvi vrsti šteti ožjo skupino Ljube Davidoviča, stvoriti blok, ki bi v političnem življenju bil protiutež radikalno - klerikalnemu bloku. V tem bloku bi razen HSS sodelovali samostojni demokrati in bržkone tudi oni nezadovoljni radikali, ki se zbirajo okrog Nastasa Petroviča. Če bi ta akcija povlekla za seboj vso demokratsko stranko, kar pa je izključeno, bi moč tega bloka znašala okrog 190 poslancev. Če pa Voja Marinkovič ne bi bil sporazumen s to akcijo, potem »demokratski blok ne bi imel niti večine v skupščini.
Načrt Ljube Davidoviča ne gre po zatrjevanju opozicionalnih krogov samo za parlamentarnim sodelovanjem, temveč v pi vi vrsti za osnovanjem skupnega kluba na taki bazi, da bi v Demokratsko zajednico vstopili v najkrajšem času radičevci in samostojni demokratje (!). Razgovori o snovanju skupnega bloka s HSS in SDS so se vodili že dalje časa in izgleda, da so prav zadnje dni stopili v končno fazo. Samostjni demokratje so se te misli oprijeli z vso silo, ker upajo, da je ona za nje rešilna bilka. Pa tudi pri radičevcih je bila Davidovičeva namera sprejeta s simpatijo. (?) Kakor se do-znava iz krogov HSS, se je vodstvo radi-čevcev že dalje časa bavilo s tem vprašanjem in se končno odločilo v pozitivne]« smislu. Treba je samo še, da se s tem sklepom solidarizira večina kluba HSS. Sodi se, da bo to vprašanje eden glavnih predmetov za razgovore na seji Hrvatskega seljaškega kluba v Zagrebu, ki se bo vršila 22. t. m.
Nova demokratska zajednica bi bila za zdaj razširjena na HSS in SDS. Paši-čevci pa bi čakali še na razvoj razmer v radikalni stranki. Najinteresantnejše bo pri tem stališče Voje Marinkoviča, ki bo vsekakor odločil o novi vladi. Snova-telji »demokratskega« bloka upajo, da bo Marinkovič podprl novo kombinacijo, če bi ta prevzela vlado in v tem slučaju še naprej obdržal vodstvo naše zunanje politike.
Radi novega konstituiranja novega poslanskega kluba Demokratske zajednice ne bi bilo nobenih težav, ker bi predsedstvo obdržal Ljuba Davidovič, medtem ko bi podpredsedniško mesto dobila HSS. Ker samostojni demokrati samo vstopijo nazaj v demokratsko stranko kot njen sestavni del, bi bržkone ne za-
Ta pa se ne sme in tudi ne bo pridobila na škodo celote in zato je treba s krizarenjem nehati!
htevaii posebnega mesta v predsedni-štvu kluba, če bi bilo pa le potrebno, pa bi dobili mesto drugega podpredsednika.
Prva akcija bloka demokratske zajednice bi bil skupni nastop v verifikacijskem odboru in glede na to najstrožje presojanje vseh volilnih nepravilnosti. Če bi uresničili trditev Vel je Vukičeviča, da ima današnja vlada, če bi prišla v kritičen položaj, mandat za nove volitve, potem bi demokratska zajednica pri novih volitvah nastopila s skupnimi listami v vsej državi. Ali bi tudi v tem slučaju ostala Marinkovičeva skupina v novi volilni vladi, ali pa bi se skupno s stranko umaknila v opozicijo, je za sedaj še težko reči naprej.
Velji Vukičeviču ta akcija Ljube Davidoviča ni bila neznana in on ji je posvetil vso pozornost, ker je takoj razumel vso nevarnost, ki lahko iz tega nastane za vlado in za radikalno stranko. Zato je tudi tako nujno pozval v Beograd dr. Korošca, da ustanovi z njim ra-dikalno-klerikalni blok in na ta način vsaj nekoliko paralizira to akcijo. Ta novi klub naj bi se imenoval narodni klub. Njegova moč v parlamentu bo znašala od 125 do 130 poslancev. Njegova usoda pa bi bila odvisna od skupine Voje Marinkoviča in njene moči. Ali se bo ta skupina odločila za sedanjo vlado, razširjeno s SLS ali za idejo Ljube Davidoviča, se bo pokazalo v najbližji bodočnosti.
K vsem tem kombinacijam je pripomniti da so povečini porojene le iz želj, ne pa i/. stvarne podlage. To se zlasti vidi iz dalekosežnih fantazij, o katerih sanjajo nekateri v zvezi z demokratskim« blokom.
PRIBIČEVIČ ZIDA VSE SVOJE NADE NA - DAVIDOVIČA.
Beograd, 18. sept. Kakor se doznava, je Pri biče vic optimističen in jako nasproten Velji Vukičeviču. Včeraj je izjavil, da je položaj zelo priprost. Mi. ki smo za demokratsko vladavino, imamo večino. Tako sva Štefan Radič v imenu HSS in jaz v imenu samostojnih demokratov povedala vsak svoje. Situacija je v rokah Ljube Davidoviča. On lahko ustvari, če hoče, veliko i^arodno vlado, za katero smo se v volilnem boju za-.vzemali. Mi nimamo uič več povedati. Vse svoje sile smo dali Davidoviču na razpolago. Na Davidoviču je, da se odloči za uresničenje naše skupne misli.
b -jrmammmatarn ——i —---mm	,	.. i	ii	■	i	i—
IRSKA VLADA ZMAGALA PRI VOLITVAH.
London, 19. sept. Dozdaj so znani naslednji rezultati volitev na Irskem: pristaši ministrskega predsednika Cosgra-ve-a 3$, neodvisni 8, kmetska stranka 3. To bi bila večina. Opozicija je dobila: De Valera 30, labouristi 9, nacionalan li-ga2, komunisti 1. To bi bilo 42 mest. Niso pa še znani rezultati iz nekaterih okrožij.
Beograd kombinira.
ESDEESARJI PRIPRAVLJENI LIKVIDIRATI SVOJO STRANKO.
Beograd, 19. septembra. Aktivnost Ljube Davidoviča je usmerjena na to, da zagotovi Demokratski zajednici čim močnejšo pozicijo, tako da bi lahko prišla oblast iz rok radikalov v roke demokratske zajednice. Ljuba Davidovič se je s samostojnimi demokrati že popolnoma sporazumel glede zopetne združitve obeh demokratskih skupin. Opraviti jf treba samo še nekatere formalnosti. Pričakuje se, da bo vsa stvar končana v najkrajšem času. Ko bodo urejene vse mo-dalitete bo prišlo do sestanka med Ljubo Davidovičem in Svteozarjem Pribi-čevičem. Na tem sestanku obeh prvakov se bo odločalo o likvidaciji samostojno demokratske stranke. Naglaša -se, Ja vstopa SDS v demokratsko stranko brez vsakih pogojev in da Pribičevič ne zahteva za svojo skupino nobenega posebnega položaja. Glede na to je fuzija radikalov stvar časa. Tej združitvi demokratov so naklonjeni ne samo poslanci Pribičevičevega kluba, temveč jo je tudi ljudstvo zahtevalo na zborovanjih, ki jih je imel Pribičevič v volilni kampanji. Takrat so večkrat od njega zahtevali, da se zopet združi z matično stranko. Tudi Pribičevič sam je uvidel, da SDS »sama zares nima več pravega pomena in da je treba, da se vrne nazaj.
V	demokratski zajednici so prepričani, da bo Pribičevičev povratek ojačil politično demokratsko zajednico in na ta način omogočil uresničenje programa ter utrl pot veliki želji Ljube Davidoviča, da se proti radikalom združijo' vse druge skupine v eno stranko ali klub. Rezultat vsega tega bo prišel v najkrajšem času do izraza tako, da bomo v našem političnem življenju imeli samo dva velika bloka, ki se bosta po nastajaj ačih razmerah izmenjavala v vladi. Demokratje se nadejajo, da je prišel čas, da se radikali umaknejo z vodstva in dajo tako možnost, da se uvede v državi nov sistem.
Jasno pa je, da morajo te kombinacije žalostno propasti, če se Davidoviču ne posreči pridobiti za svoje želje ves demokratski klub.
Dobro poučeni krogi trde, da imajo vse te kombinacije samo en cilj, da prisilijo radikale k čim večji popustljivosti napram demokratskim zahtevam.
REDUCIRANJE III. DRŽ. GIMNAZIJE.
Reduciranje je že izvršeno. Včeraj so dobila ravnateljstva reduciranih zavodov brzojavno od ministrstva tozadevne naloge. V Ljubljani se reducira III. drž. gimnazija. Redukcija se prične po ministrskem ukazu takoj in sicer se z zadnjim septembrom zatvori peti razred. Učenci tega razreda naj se napotijo s 1. oktobrom — tako pravi ministrska brzojavka — na druge zavode.
V poštev pride tu le II. drž. gimnazija in realka. Ker pa na teh dveh zavodih ne bo prostora za toliko novih učencev v petem razredu, je nevarnost, da bo morala večina učencev ostati — na cesti, kar bi bil vsekakor strašen udarec za učence in stariše. — Upamo, da se to vendar ne zgodi!
DELO KOMISIJ ZVEZE NARODOV.
Ženeva, 19. sept. Včeraj so komisije Zveze narodov nadaljevale svoje delo.
V	prvi komisiji se je vodila razprava o postopni kodifikaciji mednarodnega prava. Razpravljalo se je o resoluciji, ki jo je predložila paragralska delegacija o pripravljanju zakonov mednarodnega prava.
Stran 2.
AaUHfflM
Štev. 211.
ssaBaanm v\yr.zvrm
Pobožne želje.
Lahko bi postavili nad te vrstico tudi podnaslov »Ali znati je tteba«. Te besede pripisujejo starejši Ljubljančani nekemu hudodelcu, o katerem žalibog zgodovina ne pove, ali je bil liberalec ali klerikalec, kar je za slovensko kriminalistiko strašno škoda, priznati pa je treba, da .»znajo« tudi naši es-deesarji. To dokazuje sijajno najnovejša naša domača borba o tem, ali bodo prišli klerikalci v vlado ali pa samostojni demokrati 1 o vprašanje je os, okoli katere se trenutno suče vsa naša aktuelna domača politika.
Klerikalci so trdno prepričani, da bodo oni v vladi. Tako je govoril dr. Korošec na vseh svojih shodih. Šel je še celo dalje in je rekel, da hoče biti SLS zastopana tudi v vsaki bodoča vladi. Za klerikalce govori tudi okolnost, da nekaterih jako vplivnih ministrov v sedanji vladi niso postavile stranke in ne parlament, ampak neki drugi krogi, ki imajo tudi še danes precej besede in jo bodo imeli čim dalje več, če bo naš parlamentarizem ostal tak, kakorsen je. Dr. Korošec pa je sklenil svoj »blejski pakt« baš s temi osebami.
Za možnost in verjetnost vstopa SLS v vlado govori tudi stara izkušnja, da se radikali, demokrati itd. vedno silno prepirajo pred volitvami in med volitvami, kajti takrat gre zato, kdo bo prišel bližje do državne blagajne in do državne moči, takoj po volitvah pa vsi izvoljenci ene ali druge stranke drže skupaj kot klešče, ker vedo, da jih samo sloga more pripeljati do zaželjenega cilja, Zato si bodo tudi sedaj izvoljeni radikali in demokrati stokrat premislili, da bi se cepili, in prav vsi se bodo čisto gotovo v najlepši slogi vsedli za bogato obloženo državno mizo, da bodo najlepše koščke pečenke sami za sebe izbrali, drugim bodo pa milostno dovolili, da smejo samo star kruh v kakšne ostanke pomakati.
Še en zunanji vzrok je, iz katerega se da sklepati, da so računi SLS za enkrat pravilni. Belgrajski in zagrebški listi od nedelje, dne 18. t. m. poročajo s prav debelimi naslovi »Korošec stopi v vlado«, potem ojprp 'p;r j.ii:a|s baojoS at opujA a dojs \ « poročajo listi, ki so vse drugo, samo klerikalni ne. Skoraj bi rekli, da so ti listi mno-
go bolj naklonjeni samostojnim demokratom.
Kaj pa poroča naša esdeesarija svojim vernikom? »Blejski pakt je pokopan , »Upi SLS na vlado so splavali po vodi«, »Marinkovič proti vstopi SLS v vlado« — tako grmi dan na dan iz esdeesarskih bezgovih pokalic! Ljudje pa, ki ne berejo same esdeesarske-ga evangelija, ampak tudi hrvaške in srbske liste, se začudeno vprašujejo: kako pa to? Odkod ta razlika?-Kdo ima prav?
Te zadeve se da jako lahko pojasniti. SDS dobro ve, koliko pamena je za njen ljubljanski tabor korajža pred občinskimi volitvami. Demoralizirana garda ni za volitve. Zato pa je treba za vsako ceno ljudem dajati pogum s tolažbo, da bodo oni sami v vladi, ne pa klerikalci. Če bi klika povedala že danes odkrito, kako stoje stvari v resnici, ali pa celo to, da ni izključeno, da se bo tu-di ljubljanski mandat dr. Kramerja kar čez noč znašel v žepu dr. Korošca, če bodo imeli klerikalci moč, 'potem je vsa agitacija klike za občinske volitve padla v vodo. Vse to klika dobro ve in v skrajni sili je sklenila, da bo pač ljudi tolažila z »demokratskim blokom« in s svojim vstopom v vlado, računajoč pri tem seveda in vse bogove in vragove proseč, da bi se vlada vendar ne rekonstruirala do 2. oktobra. Če pa pridejo klerikalci v vlado že prej, je pa itak vse šlo po vodi in ena neresnica več ali manj potem nič več ne škoduje.
Tako »zna« SDS. Da res »zna«, se je videlo še prav posebno v soboto. Za soboto zvečer je bil napovedan -demokratski sestanek« v Kazini. Sestanek je seveda imel namen za kliko SDS pripraviti ugoden, teren za občinske volitve. To je seveda dobro vedela tudi klika in zato je v soboto dala zapisati v svoj veliki popoldanski žurnal, da je blejski pakt padel, da je Vukičevič že doigral itd. Vse to je napisano edinole zaradi korajže volilcev za občinske volitve. Kajti če bi bila dala klika napisati že v soboto popoldne to, kar so Ljubljančani brali n. pr. v zagrebških »Novostih« že v nedeljo, gospodje volilci ne bi bili praznovali »demokratskega večera« v Kazini z rajnim vincem in z dobro papo, ampak bi se tola žili kvečjemu s sifonom in s popeljni.
Ergo, ledor zna, ta zna!
„0bzor“ o Pribičevidu in demokratizmu.
Svetozar Pribičevič je sprejel parolo Ljube Davidovič, da je treba reševati demokracijo proti reakciji, kakor je oličena v vladi Vukičevič-Marinkoviča. Pribičevič je takoj stvcril tudi dalekosežne kombinacije in je za-■počel z agitacijo za demokratski blok, v katerega hi šli pašičevci, davidovičevci (po razkolu s skupino Marinkoviča in odhodu v opozicijo), radičevci in zemljoradniki. Pribičevič je pričel za svojo idejo tugi z novinarsko kampanjo. V svoji »Riječi« fomulira Pribičevič tudi svoj načrt, kako bi se dala zrušiti sedanja vlada in kako bi ta njegov novi blok mogel priti do oblasti, kar je seveda za Pri-bičeviča najvažnejše. Pribičevič to svojo akcijo in svojo ponudbo Radiču motivira s tem, da je »demokraciji« napočila poslednja do- i ba, v kateri se jo, še da rešiti. Zato jo je treba j tudi rešiti. »Nam je parlament potreben,« I vzklikla Pribičevič, toda samo tedaj, ako je j osvobojen. Demokracija mora izvesti načelo, da parlament napravi vlado, a ne da vlada napravi parlament. Ta država je vsled znanih razmer popolnoma balkanizirana in ako se demokracija ne podpre, se bomo razvili v suženjsko pleme. V verifikacijskem odboru je treba razveljaviti vse one mandate, ki so dobljeni z nelegalnim delom policije. Treba se je rešiti policajske diktature, ki hoče popolnoma uničiti demokracijo« Tako kriči Pribičevič!
Ni še tri leta, ko je ves hrvatski narod isto-tako vpil za rešitev demokracije proti Pribi-čeviču, ki je kot državni vodja podžigal or-junaše, da so z bombami razbijali Radičeva zborovanja, ki je izrabljal »Obzdiano« proti Hrvatom, kolikor je to mogel, kateri je uničeval vse hrvatske institucije in kateri je glasoval po razveljavljenju parlamentarnih mandatov za parlamentarni poslovnik in za zakon o svobodi tiska.
Pa se on drzne govoriti o demokraciji in parlamentarizmu!? On se buni proti policijski državi! Bivši minister policije in bivši minister prosvete, ki je preganjal hrvatske nameščence kot pse in samo zato, ker so bili dobri Hrvati! Sedaj, ko je v opoziciji, bi hotel, da mu v njegovi pohlepnosti za oblast pomagajo tisti Hrvati, katerim je vzel vse, kar so rešili od Madjarov in Nemcev in kateri je Hrvate, kot se je sam hvalil, — prevaral v kritičnih časih, Vukičeviču pravi, da je teroriziral pri volitvah! A koliko je bilo mrtvih in koliko zaprtih za časa volitev to pot, a koliko jih je bilo tedaj, ko je bil Pribičevič v volilni vladi?
Pribičevič sedaj, ko je v opoziciji, javka, da smo balkanizirani. Toda kdo je prvi uvedel te metode nasilja in laži v našo politiko? Mar ne g. Pribičevič? Kdo je odobraval nasilje in korupcijo, ko je bil v vladi, ali ne baš tisti, ki sedaj toži o nasilju in korupciji 1 Ali je to demokratično in parlamentarno, da se v letu 1927 glasuje po statistiki iz leta 1910 in da se s tem jemlje trideset mandatov v korist Srbov? Ali je to demokracija, da ma-cedonske oblasti zastopajo Srbi Ln da policija ne dopušča niti postavitve volilnih list ne samo Arnavtom in Turkom, nego tudi Mace-
doncem in Hrvatom? Dalje navaja »Obzor« drastične primere napak volivnega reda, o čemer smo mi tudi že pisali, in nadaljuje: Radič zelo blagohotno registrira Pribičevi-čeve pozive, a hrvatski blok pošilja preko »Hrvata« naslednjo čudno poslanico: »Ako Pribičevič želi, da v tej državi nekaj pomeni, tedaj je to mogoče samo s Hrvati in s Hrvat-sko; samo kot Hrvat more v tej državi igrati odločno vlogo. »Hrvat« misli, da je Pribičevič revidiral svoje prejšnje stališče in se na- : deja, da bo Pribičevič v novi smeri nadaljeval. Mi z resignacijo ugotavljamo, da se v i Hrvatski vse zelo hitro pozablja in kakor vi- : dimo, ni izključena možnost, da i HSS i hrvatski blok pozoveta Svetozarja v koalicijo, da igra tudi med Hrvati odlično vlogo.
Pribičevič je že enkrat igral zelo vidno , vlogo v hrvatsko-srbski koaliciji. Deset let j je dirigiral koalicijo, izključivši Supila. Igral , je vlogo v vojni in po vojni enako. Hrvatom j to še ni bilo zadosti in ako so vse pozabili, naj se le poslužijo in naj mu tvorijo pomožne čete za zopetno vzpostavitev »Orjune« in f »Obznane«.	i
Prav naj jim bo, ako jih bo izrabil. Bojimo I st, ali moramo reči brez zlobe in žaljivke, , da je hrvatska politika povsem izgubila i kompas in da so v tem metežu, kjer je vse J postavljeno na glavo, hrvatski politiki izgu- j bili orientacijo, da smatrajo tudi PrLbičeviča iskrenim borcem za demokracijo, kateremu i v tem »idealizmu« hočejo pomagati, misleči, da s tem branijo tudi hrvatsko stvar. Volk j dlako menja...	j
Toda mi ne moremo utihniti, tvegajoč, da ; nas more zopet nekdo izobčiti iz hrvatskih ; vrst, da je vse to ena prozorna in nastavljena igra s strani Beograda. Kdo naj brani to demokracijo: pribičevci, Trifkovičevci ali pašičevci?
A kje je ta naša demokracija, da jo je treba braniti? Ali mar pod režimom Nikole Pašiča in Svetozara Pribičeviča? Kje je ta j parlamentarizem, ko se ustava sprejema z okrnjenim parlamentom?
Pa, ali mar resno mislijo ti ljudje, da je javnost tako otročja, da v osmih letih še ni prišla na to, da sta bila ves ta parlamentarizem in demokracija samo plašč in maska za partizanstvo in strankarsko diktaturo, katero so držali v rokah Srbi in se menjali na vladi? Imeli smo sedemindvajset vlad, pa kdaj je bil Hrvat, ali magari preča n — ministrski predsednik? Sedaj hoče Pribičevič mandat od prečauov, ali ko bi ga dobil, bi bil zopet janičar.
| Centralisti v Beogradu mislijo, da je se-' daj prišel moment, da povem zlomijo ta hr-! vatski odpor in da nas izženejo žejne preko I vode. Žalostno je, da se to dogaja v momen-1 tu, ko bi Hrvati mogli v tej borbi med srb-I sko vlado in srbsko opozicijo faktično odlo-j čeavti.
i Treba je malo počakati, da se bo videlo, i kako se bo ta zmes v Zagrebu in Beogradu ■: razmotala in kako bodo izšli Hrvati iz te j borbe. Ali že danes se vidi, da ne bo »ter-
■	tius gaudens«.
do mandata samo 948 glasov. Po vsem 'podlem natolcevanju s strani SDS, po vsej nečedni agitaciji, ki jo je vodila ta stranka proti dr. Ravniikovi listi- po vseh lažeh o razpadu in propadu NRS in porazu g. Velje Vukiče-viča, se more smatrati število glasov, ki jih je dobila ta lista, ket velika moralna zmaga. S tem uspehom je NRS na Štajerskem in v Prekmurju sijajno upravičila svoj obstoj in dokazala tudi, da sme upati na še lepšo in plodnejšo bodočnost.
Razvoj NRS je bil pri nas silno težak, prvič radi naporov vseh naših strank, da bi NRS pred Slovenci prikazale kot naj večje zlo, ker so ise bale, da bi tudi slovenski volilec spoznal ono resnico, ki jo že davno pozna srbski, da je NRS resnična zastopnica najširših ljudskih plasti in resnična prvoboriteljica za demokracijo in za blaginjo naše države, drugič pa radi usodnih napak, ki so jih storili njeni prvi slovenski voditelji. Nič čudnega ni tedaj, če se pri obeh svojih prvih nastopih v Sloveniji ni mogla nikjer povzpeti do višine 2000 glasov. Pri volitvah leta 1925 je šlo v mariborsko-celjskem volivnem okrožju v boj celo razcepljena in nad njo je SDS vršila še večji teoror kakor ga ie vršila nad SLS, zato je razumljivo, da je dobila samo 1090 glasov. Ta boj je zadal NRS na Štajerskem občutne rane, katere je bilo težko zazdraviti in le občudovanja vredni vztrajnosti in požrtvovalnosti svojih voditeljev se ima zahvaliti, da jih je zazdravila in narastla v politično silo, s katero bo moral odslej vsakdo resno računati.
NRS je v mariborsko-celjskem volivnem okrožju napredovala pri teh volitvah napram onim leta 1925 za celih 3866 glasov. Največ je napredovala v Prekmurju, kjer je od 258 glasov, ki jih je dobila leta 1925, narastla na 3340 glasov, kar znači, da je prekmursko ljudstvo med Slovenci prvo spoznalo potrebo, da dobimo svoje zastopstvo v najmočnejše m parlamentarnem klubu v državi in _ s tem soodločujoč vpliv tam, kjer se kroji naša usoda. Za to spoznanje zaslužijo naši Prekmurci vso pohvalo in naj bodo lep zgled tudi onini našim ostalim Slovencem, ki smatrajo za najvišjo modrost drveti slepo za našo največjo škodljivko, za SDS.
NRS pa ni napredovala samo v Prekmurju, napredovala je, dasi v manjšem jpbsegu, tudi
po vseh drugih okrajih mariborsko-ccljskega volivnega okrožja. Krasen porast in napredek je pokazala posebno v mestu Celju in sploh v celem celjskem okraju, kjer je od 79 glasov, ki jih je dobila leta 1925, narastla na 316 glasov. V samem mestu Celju je dobila 11. t. m. 245 glasov in je s tem popolnoma upravičila svojo pozicijo v občini. Da se SDS ni .poskusila vseh dopustnih in nedopustnih sredstev, da prepreči zmago liste dr. Ravnika, bi bila brez dvoma odnesla tudi sedaj ne le moralno, temveč tudi formelno zmago. Zaenkrat se je nasprotnikom NRS sicer še posrečilo odtrgati ji mandat, toda ta uspeh je bil tudi zadnji in poslednji V vrstah NRS je danes na Štajerskem zbrana armada, katere ni več mogoče zaustaviti na njenem zmagovitem pohodu. Pri prihodnjih volitvah bo korakala NRS v mariborsko - celjskem volivnem okrožju k svoji zmagi najmanj s potrojenim številom zavednih in odločnih borcev za zmago njenih zdravih in poštenih načel.	—M.—S.—
Velik moralen uspeh ir. Ravnikove liste na štajerskem.
Maribor, 15. septembra.
Velika moralna zmaga radikalne Hste v mariborsko-celjskem volivnem okrožju, katero je podpirala tudi tukajšnja D^, j v naši javnosti veliko zanimanje in v vi s a nasprotnikov tudi upravičen strah. Brez vla-
ke moralne in materijalne podpore s strani Beograda in kljub naporom g. dr. Sagadina in takozvane »radikalne omladine« v Ljubljani, je dobila lista dr. Ravnika v tem volivnem okrožju 4956 glasov in ji tako manjka
Politične vesti.
= Dr. Korošec vstopi v vlado. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je vstop SLS v vlado , sklenjena stvar. Dr. Korošec bo dobil dva j portfelja, demokrati pa ohranijo vsa svoja * ministrstva. Mogoče pa je, da bodo neka- j tera ministrstva zamenjana.
= O politični situaciji v Beogradu pravijo zagrebške »Novosti« to-le: 'Politična situ- , acfja se polagoma razčiščuje. Duhovi v opo- \ ziciji se pomirjujejo in ostrota, s katero so j prve dneve po volitvah napadali vlado, po-jenjuje. Nervozni so samo še samostojni de-nikorati, ki se trudijo na vse pretege, da bi pridobili 'Davidoviča za čim ostrejši nastop ! proti vladi. Toda Davidovič se je popolno- i ■na sporazumel z dr. Marinkovičem glede ! politike in dela vlade. Pač pa je še vedno ' nerazpoložen proti Vukičeviču. Poznavalci • razmer v demokratski stranki trde, da bo 1 Davidovič do 5. oktobra v tem odnehal. Ra- | dičevci zelo previdno sondirajo teren in se ; niso angažirali še na nobeno stran. iNajbolj i verjeten razvoj politične situacije je, da se ; bo g. Velji Vukičeviču posrečilo, da si do 5. oktobra zasigura večino, ki bo .izvedla i verifikacijo mandatov in takoj nato pričela j z rednim zakonodajnim delom. Za ustvaritev j delovne večine ne prihajajo v poštev niti j radičevci in samostojni demokrati. Oni bodo i glavni faktorji v opoziciji. Vstop g. Korošca ■
v	vlado je siguren. Manj verjetno pa je, da j bi bila opozicija tako močna, da bi mogla | preprečiti delo vlade. Če bi se to dogodilo. , hi bila sku pščina takoj razpuščena in takoj bi se šlo v nove volitve.«	j
—	češkoslovaški tisk o naših volitvah. ■Varkov«, glasilo vladnih agrarcev, pravi, da so volitve potekle mirno in v glavnem potrdile politiko sedanje Vukičevičeve vlade. Iz-prememba je le v tem, da je Demokratska zajednica okrepljena, rgdikali pa so oslabljeni. Jasno pa je, da z zmago vlade še niso premagane vse notranje-politične težave. — »Narodni listy« pišejo, da je sedaj po volitvah glavni problem jugoslovanske politike, da se nehajo kronične krize. List obžaluje nazadovanje radikalov in nesoglas-nost v demokratski stranki. Rezultate volitev pa pozdravlja, ker dokazujejo, da se ]e konsolidacija v Jugoslaviji pričela.
= Direktna pogajanja z Italijo šele ■ cem leta. Še vedno ni dolo5e“°’innj‘a med kdaj se bodo pričela direktna	‘ j ;e
Jugoslavijo in Italijo. Gotovo je le	«
morala Italija pod P^^f^f^/Jatb Poga-
faS^1 bodo"v^r^ed našim rimskim janja se ou	m	in italijansko vlado.
Posredništvo g. Bodrera bo odklonjeno^ Večina beograjskih diplomatov je prepričana, da pogajanja ne bodo rodila onih uspehov,
ki jih pričakuje Beograd, ker je prestiž Italije v zadnjem času zelo trpel in ga bodo skušali fašisti pri teh pogajanjih dvigniti. Pogajanja pa se bi pričela pred koncem ali šele pričetkom prihodnjega leta.
= Podrobnosti o novem španskem Narodnem predstavništvu. Novo špansko Narodno predstavništvo bo razdeljeno na IS komisij, od katerih se bo prva bavila z ustavnimi vprašanji. V zadnjem tednu meseca bodo štiri plenarna zasedanja, ki bodo trajala največ šest ur. Tudi čas bo govornikom kratko odrejen. Zasedanja predstavništva so javna, to je, njim sme prisostvovati osem zastopnikov tiska. Cenzura se nahaja v istem poslopju ko predstavništvo. Vse krtačile od-tiske protokolov je njej predložili. Predsednik predstavništva ne dobiva dijet, temveč samo 25.000 pezet letno v reprezeniacijske namene. Narodno predstavništvo, bo smelo tudi pregledovati delo prejšnjih vlad in jih poklicati na odgovornost. Predlogi predstavništva kakor tudi vsi predlogi o izpremem-bi ustave bodo predloženi parlamentu, U ima biti izvoljen v treh letih. Vlada more sprejeti sklepe predstavnikov, ni pa v to obvezana.. Vlada pa ima vrhu tega še 1° pravico, da odloča, o katerih predlogih naj predstavništvo sklepa in kako se ima izvršiti glasovanje. Ravno tako pa odloča tudi samo vlada, če se predlože sklepi komisij plenumu predstavništva ali ne. — Kakor vidimo, manjših pravic res ne more imeti noben parlament, kakor jih ima parlament po milosti španskega diktatorja.
= Romunska agrarna reforma in Zveza narodov. Svet Zveze narodov je prepustil : odločitev v sporu, ld je nastal med niadjar-- ; skimi veleposestniki in rumunsko vlado vsled rumunske agrarne reforme in od njej j povzročene razlastitve madjarskili velepo- s sestev, tročlanskemu odboru, ki mu predseduje Chamberlain. Odbor je zahteval za svojo odločitev mnenje juridičnih strokovnjakov. Ti so nato podali to-le mnenje: Nobene mirovne določbe ni, ki bi mogla Romunijo ovirati, da izvede agrarno reformo, ki zadene tudi madjarske državljane. rumunske vlade se sme zahtevati le to, da ne dela nobene pravne razlike med ritmuo-skimi in mad.jarskimi državljani. § 250 Trianonske mirovne pogodbe o odškodnini velja le tedaj, če bi Rumunija razlastila sanJ,°.)',e" leposestva madjarskili državljanov, r ° priporoča, da obe stranki ta načela nrizn i. o in zopet imenujejo svojega zastopnika p! i baaškem razsodišču. Ce Madjarska rega ne bi storila, to je, da ne bi priznali a teli načel ,potem Svet Zveze narodov n« bi imel pravice imenovati nadomestne sodnike za odpoklicane rumunske. če pa Rumunija ne bi imenovala svojih sodnikov, Madjarska pa načela odbora priznala, potem bi Svet Zveze narodov imenoval nadomestne sodnike. Če bi pa obe stranki predloge odbora odklonile, potem Svet Zveze narodov o stvari ne bi več sklepal. — Po vsem tem je jasno, da l»o rumunsko atalvSče zmas^alo.
—	Stresomannavii politika. iDr. Streseiliann je povabil k sebi zastopnike svetovnega tiska in pred njimi imel govor, ki je vsled svojega ostrega nastopa proti nekaterim francoskim in nemškim listom in časnikarjem vzbudil pravo senzacijo. Uvodoma je poudarjal, da pomeni sedanje ženevsko zasedanj® velik napredek, kar dokazuje že to, da je bila debata o poljskem in holandskem predlogu mogoča. Odločno pa mora zavrniti pisanje »Tempsa« in Journala«, ki dvomita o nemški miroljubnosti, ravno takR judi članek Franklina-Bouillona. Vsi ti danki so žalosten dokaz, s kako malo pameti se pišejo danes nekateri članki. Nemčija je 14 dni čakala v Ženevi na sprejem v Zvezo narodov in ni bila sprejeta. Porenje je še vedno zasedeno, a kljub temu nadaljuje Nemčija miroljubno politiko. To politiko pa ne podpirajo samo nemške vladne, temveč tudi nemške opozicionalne stranke, torej ves nemški narod. Očitke Foersterja zavrača, ker ta ne živi v Nemčiji, ne razume pa, kako se morejo tuji listi sklicevati na članke lumpa Mertensa. — Posebne konference locarnskih držav so se tikale samo njihovih posebnih interesov in so pomenile ravno tako malo kak nastop proti Zvezi narodov, kakor konference držav Male antante. Zveza narodov niti najmanje ne misli male države izključiti, ker bi v tem slučaju izgubila Zveza svoj pomen. Stresemann ie končal svoj govor z željo, da se ne bi gledalo le na to, katere države bodo zastopane v Svetu Zveze narodov, temveč tudi katere osebnosti.
PAMFLET.
»Jutro« in »Slov. Narod« sta po volitvah objavila na naslov »pravih radikalov« zahvalo, ki je podpisana z »radikalno omla-dino«. Informirani smo, da je ta zahvala, katera v resnici ni nič drugega kakor izdajstvo programa radikalne stranke in čisto na/ vaden pamflet na naslov predstavnikov kalne stranke v Ljubljani, potvorjen. N u.k ništvu Mestnega odbora NRS v Ljub :l ,	0
se zglasili zastopniki akad. dru	Jug«
ter s častno besedo zagotovili,	ajo	nič
skupnega s to zahvalo	J.	so nltl
sestavili niti inspirirah-	<	„a zago-
tovila niti treba ni b>lo, kiera,omenjena »zahvala« po svoji vsebini in po svojem slogu popolnoma odgovarja zloglasnim metodam Si)S.
Kratke vesti.
Socialno demokratični poslanci so vložili avstrijskemu parlamentu predlog za takojšnjo amnestijo vseh zaradi dogodkov dne 15. julija obsojenih demonstrantov.
Grof Bethlen je baje teko težko obolel, da bo moral odstopiti.
Bivši državni kancler Luther je vstopil v nemško ljudsko stranko.
Za justičnega ministra je imenoval avstrijski Nationalrath dr. Ringhofer-a.
Francoska vlada je izdala naredbo, s hetero dobiva nemščina pri pouku v alzaškin šolah mnogo večjo veljavo.
Umevne vesti.
— Načrt za redukcijo srednjih šol. V
prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt o redukciji srednjih šol. Postopoma se imajo opustiti vse ene srednje šole, ki v zadnjem tromesečju niso izkazale več kot 120 učencev. V vsej državi ne sme biti več kot 80 popolnih gimnazij; 30 gimnazij se postopoma spremeni v nižje gimnazije, odnosno se odpravijo. V Sloveniji ostanejo popolne: Kranj
1.	Ljubljana 2 in realka, Maribor (realna gimnazija), Novo mesto 1, Celje 1; na 4-razredne se skrčijo gimnazija v Kočevju, Ma-'*oru, Ptuju in v Ljubljani III. državna. — Ijkinjene bodo tudi nekatere fakultete, ki si bodo označile v novem proračunu kot ne-potiebue.
Pouk o francoščini bi hotelo dajati »Jutro«. Ali bi morda hoteli gospodje napisati tudi kako razpravico o aprilskih ribicah.
~~ Si (a cuisseš... namreč celjska »Nova Doba«. Hotela bi se namreč poučiti, ker smo pisali o ruskem šahistu Aljošinu, mesto, da Oi napisali o francoskem šahistu Aljehinu. Bodi »Novi dobi« povedano, da se je g. Aljehin, ko je bil še v Rusiji pisal samo Aljošin in šele sedaj, ko zastopa francoski šah, je svoje ime pofrancozil. Morda bo ta pouk ..Nov: dobi zadostoval.
— Bolgarski poslanik na osješkem velesejmu. Gospod Vukarelski, bolgarski posla-
i:'k na našem dvoru, si je ogledal osiješki velesejem. Pokazal je tudi zanimanje za mesto in se posebno zanimal za Strossmayerje-vo rojstno hišo, v kateri se je dalj časa pomudil.
— Kirurgiški kongres v Beogradu. Te dni se vrši v Beogradu III. jugoslovenski kongres za operativno medicino. Kongresa se udeleže tudi čehoslovaški kirurgi. Na kongresu bodo predavali med drugim prof. dr. Zalokar in primarij dr. Mlinar iz Ljubljane,
■	Černič iz Maribora in dr. Ilola\va iz Brežic.
~~ Bakarska železnica dograjena v 16 me-pp)h. Tekom dni se prične z graditvijo bavarske železnice, ki bo imela 10.300 m doline. l)eio je poverjeno Petru Stankoviču, ki una progo izgotoviti v 16 mesecih.
— Rumunščina na učiteljišču v Vršacu. Minister prosvete je odredil, da se upelje v šolskem letu 1927-28 romunščina na učiteljišču v Vršacu. Poučevanje tega jezika ima samo fakultativen značaj. Namen poučevanja je, vzgojiti učitelje, ki bodo lahko poučevali na romunskih šolah. Predmet bo poučeval učitelj Nika Triffu, učitelj iz Sv. Jovana. Odprto ostane samo vprašnje, koliko kandidatov se bo prijavilo za pouk.
— Tradicionalna tombola Jugoslovanske Matice v Novem mestu se vrši v nedeljo dne
2.,	oziroma 9. oktobra t. 1. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice se tem potom zopet obrača na občinstvo Novega mesta in okolice. Naše prodajalke tombolskih tablic
'prodajale tablice po 1 Din. Odbornice
odborniki Pa SB '50(^0 oglasili pri premož-
!leJSUi meščanih in okoličanih s prošnjo za prispevke v dobitkih. Zavedamo se v polni llit:ri, da čas gospodarske krize in splošne tesnobe za požrtvovalne cilje narodnoobrambnega dela ni ugoden. Vemo pa tudi, da je ravno v teni času pomoč dvakrat nujna. Saj se vsak dan posebej množijo obupni klioi onih Slovencev, ki jih je ponoreli fašizem obsodil na hitro smrt, razpuščajoč in z brezobzirno roko uničujoč zadnje celice slo-r?a z!vlia' kulturna in prosvetna dru-ie sili nar1J0x da Je P0™05 najbližja, kadar nrimiši ajv?žia- Upamo, da občinstvo ne bo
-v. sv°je pomoči v tako žgoči in vnebo-i! T! ,^Tebi in da bo rado poseglo po ombclskih tablicah, oziroma po svojih mo-teii prispevalo z dobitki — Podružnica Jugoslovanske Matice v Novem mestu.
t -~T i ■' n<Vlya opozarjamo, da je uprava Ljubljanska velesejma dovolila za posel Pokrajinske razstave od 17. do 26. 1. m za mladino zmzano vstopnino po Din 3.—, ako jo obiščejo v skupinah pod vodstvom svojega učiteljstva. — Ker je ogled le razstave velikega vzgojnega pomena za našo mladino, bo obisk za vsakega po edinca zelo koristen.
— Scenični osnutki. Natečaja za seenične osnutke ^o priliki Pokrajinske razstave se je udeležilo pet konkurentov. Žirija, obstoječa iz gg.: upravnika ing. arh. Kregarja, scenografa Vavpotiča, arh. dr. Vurnika, prof. O. Šesta in ravnatelja velesejma konzula Dularja, je nagradila s prvim darilom osnutke Skružny-ja ml. (Veronika Deseniška in Ga- ! lia: Peterčkove sanje). Drugo darilo je prejel arh. Spinčič za osnutke Cankarjevega Pohujšanja. Tretje darilo Vavpotič ml. za osnutke Pohujšanja in Četrto Delak Ferdo za ■osnutke Pohujšanja. Osnutki, ki so bili na-S^jeni, se nahajajo razstavljeni v oddelku -Gledališče« (slikarski del). Istotako so izleženi nenagrajeni osnutki vposlani pod geslom »Škoda časa«.
Uprava velesejma bo priredila tekom razstave v oddelku »Gledališče« (paviljon K) par vodstev po razstavi za ljubljansko občinstvo, za dijake in slednjič za podeželske goste. Prosimo interesente z dežele, da javijo svoj prihod svojini centralnim organizacijam (Z. K. D. in Prosvetni zvezi), da taisle posredujejo in urede vse potrebno v uradu velesejma. Šolska vodstva (ljubljanska in zunanja) istotako prosimo, da pravočasno javijo svoj obisk. Vodstva se bodo vršila, kot je predvideno, v soboto, dne 24. t. m. v nedeljo dne 25. t. m. čas in event. izpremeinbe se bodo pravočasno objavile v vseh ljubljanskih dnevnikih.
— Iz niinisterijalne službe. Posla niški svetnik v Budimpešti Borko Kristič je imenovan za šefa protokola zunanjega ministrstva.
— Iz davčne službe. Premeščena sta višji davčni upravitelj Tomo Tavčar iz Kranja na Brdo, davčni oficijal Josip Trtnik pa rz Škofje Loke na Brbo.
Prorokbe Veljema II. Kopenhagenski dnevnik »Dages Nyheder« priobčuje razgo-
vor urednika z bivšim cesarjem Viljemom
II.	Razgovor je dokaj zanimiv, zato ga dobesedno objavljamo. Viljem II. pravi: »Raz-ni ministri in poslanci se trudijo na vse mogoče načine vsiliti misel za svetovni mdr; za-jedno pa vidim, kako ljubosumnost med narodom narašča. Gradijo se podmorniki, torpedo čolni, eksperimentira se z raznimi plini, ki se jih hoče uporabljati ne le na kopnem, temveč tudi na morju. Vse to delo se vrši v znamenju miru in sprave. Poleg raznih oceanskih poletov se dnevno čita o trajnostnih poletih, kjer je avijon obtežen s kolikor mogoče veliko količino bomb in drugega razstreliva. : 'Nato govori nekdanji mogočni cesar o razgovoru, ki ga je imel z grofom Zepellinom. »Grof mi je nekoč stavil ponudbo — pripoveduje — da zgradimo 500 Ze-I ellinov, v katerim lahko obvladamo, v slučaju vojne, celo Evropo. Državni zbor pa je odbil ponudbo in motiviral z izjavo, da v državni blagajni ni zadostnih sredstev za to veliko delo. Gospodi pri Zvezi narodov — pra-
vi	dalje — so ali slepi, ali pa hodijo z zavezanimi očmi okoli. Gospoda sliči otrokom, ki jašejo divje konjička, ki pa se v istem trenutku tahko znajdejo na trdi zemlji. Prepričan sem, da marsikateri zastopnik države dela v tem pravcu zgolj zato, da si s tem pridobi zaupanje. Uverjen sem, da bo najkasneje leta 1937 izbruhnila nova vojna, ki bo ena najhujših v svetovni zgodovini, zajedno pa tudi najkrajša. Le-ta ne bo trpela leta, mesece; tudi dneve ne, ampak samo nekaj .— ur. V tistem hipu, ko bo vojna napoved objavljena, v tistem hipu bo brzojavni urad obvestil mogočne avijatske postaje, nadvse junaško mornarico itd. Trgovske ladje bodo takoj uničili in ona narodnost, ki ne bo pripravljena na usodepolen boj, bo v 48 urah uničena. iNa kopnem kot na morju se bodo uporabljali razni strupeni plini, o kojih Nemčija niti ne sanja. Skratka slabejši bodo trenutno uničeni.« Nekdanji mogočnik, je nato trdil, da je še vedno obdan od množice ovaduhov, ki imajo nalog, da preprečijo vsak poskus s s ’et nanovo spraviti v nevranost«. Nato je vzkliknil: »Moja edina in največja želja je, zasesti iznova prestol, zopet biti vladar, ki bi svet naučil, kako se ohrani svetu blaženi mir. Resnično! hotel bi ljudstvu pokazati pot do sprave in miru, na žalost pa svet raje vidi v meni nepoboljšljivega grešnika kot pa dobrega in treznega svetovalca.
— Dvodinarski falzilikati. Celjska policija je prišla na sled dvodinarskim falzifikatom, ki se jih težko spozna od originalov. Falzi-fikate se spozna po robu, ki pove, da je novec sestavljen iz dveh delov.
— Ljubavna tragedija v Subotici. Pred komisarja železniške policije v Subotici je stopil železniški zavirač in hladnokrvno izjavil: »Pokorno javljam, da sem ubil svojo ljubico!« Železniški uslužbenec Boša Maksimovič je nato natančno opisal dogodek ter priznal, da je dalje časa živel v zadovoljstvu in sreči pod enim krovom z Jelisavo Sekulič, da pa je postal tekom časa ljubosumen in končno svojo ljubico z bodljaji z nožem umo-dišču.
— Spalna bolezen v Hercegovini. V po-slednem času je zopet prijavljenih več slučajev spalne bolezni. Do sedaj so zabeleženi že trije smrtni slučaji.
— Zagrebčan ponesrečil na Montblanku? Herbert Reich, rodom iz Tropava, bančni uradnik filijalke »Wiener Bamkverein« v Zagrebu, se je 13. avgusta odpravil na Mont-blank. Od 20. avgusta dalje je izginila vsaka sled za turistom. Domneva se, da se je 28-letni uradnik ponesrečil v gorovju.
— Tragedija dveh otrok. Vladko in Zvonko Hrdič, prvi 7 let, drugi 5, sta ostala doma brez nadzorstva. Izrabila sta priliko in stikala po omari, kjer sta našla nek medika-ment in ga zavživala. Zdravilo je hitro učinkovalo. Ko se je mati vrnila, je našla oba otroka v agoniji. Zdravstveno stanje je zelo opasno, čeravno je zdravnik takoj izpral želodec. Vendar pa obstoja upanje, da se jih ohrani pri življenju.
Vojna ladja »Hvar«. Pred dnevi se je poročalo, da se je naša vojna ladja »Hvar« pri Malti ponesrečila ter se potopila. Vest ne ustreza resnici: Vojna ladja »Hvar« je prispela te dni po 16-dnevni vožnji iz Šibenika v Newcastle na Angleškem.
— 700 dinarjev takse za izpit iz enega predmeta. Neki abiturijent je polagal izpit iz 1 — reci enega — predmeta in plačal zato takso 700 Din. To se je zgodilo v Osijeku.
— Mariborska dama toži graškega rentgenologa. Soproga mariborskega profesorja se je zdravila nedavno v Grazu pri znanem ront-genologu. Vsled neprevidnosti in male pogreške ji je z aparatom opalil lice. Dama je \ 1 ožila tožbo proti profesorju in zahteva odškodnino za pokvarjeno lepoto. Te dni se je vršila razprava v Grazu. Proces je vzbudil v Mariboru silno zanimanje.
— 1500 mark za glavo svoje žene. Te dni je bil aretiran v bližini Nangona indijski zločinec Uga San Pea. Dečko ima na vesti nebroj zločinov: roparskih napadov, umorov, tatvin itd. Curriculum vitae lopova, ki je bil strah in trepet vse okolice ni vsakdanji Uga Saue Pe je bil šumarski uradnik. Lepega dne je bil obdolžen, da je ukradel lovsko puško. Kljub temu, da je zatrjeval do zadnjega svojo nedolžnost, je bil obsojen na daljšo ječo. Medtem ko je sedel, ga je varala njegova žena z možem, ki ga je bil ovadil. Ko je Uga San Pe to izvedel, je prisegel svojemu tekmecu krvavo maščevanje. Ko je prestal kazen je bila njegova eksistenca uničena. Pobegnil je v gozdove in postal bandit. Vlada je razpisala na njegovo glavo 375 funtov sterlingov. Nato je dal afiširati Uga San Pe letake, na katerih je obljubil onemu, ki mu prinese glavo njegovn žene in njenega ljubimca 75 funtov. To utegne biti v kriminalni zgodovini prvi slučaj svoje vrste.
— Revolverska bitka med komunisti in fašisti. V Ravenni je izvršil te dni komunkt
Missiroli atentat na skupino oficirjev fašistične milice. Pri tem je bil komandant 81. fašistične legije težko, tajnik lokalne fašistične organizacije pa lahko poškodovan. Tajnik krajevne fašistične organizacije je Missija ustrelil.
— 70 oseb je zgorelo v neki trgovski hiši
v	Londonu. Gašenje požara in reševalna akcija, oboje je bilo zelo otežkočeno, ker se je požar z velikansko naglico širil.
i — Upepeljena kemična tovarna. V Celovcu je zgorela kemična tovarna »Chemische Werke-Seebachc. Pogorela je prav do tal. Vzrok požara je neznan.
— Boljševiški muzej v Jekaterinburgu. Ipatjevski dom v Jekaterinburgu, v katerem so na žalostni način končali Romanovci, hočejo pretvoriti v boljševiški muzej, v katerem bo shranjen ves materijal in dokumenti, ki so v zvezi s carjem Nikolajem II. -d februarske revolucije.
— Šaljapinov honorar. Šaljapin bo pel na Dunaju, v Pragi in 2 krat v Berlinu ter bo prejel za vsak svoj nastop 3000 dolarjev ali 165.000 dinarjev.
— Največji most na svetu. Čez Hudson bodo zidali most, ki bo 1061 m dolg ter bo imel 01 m višine. Bo to eden največjih mostov.
— Srna povzročila motociklistično nesrečo. Na Bavarskem, blizu Gentendorfa, se je ponoči vozil z motornim kolesom mehanik Stangl Iz bližnjega gozda je hipoma skočila srna, ki je vsled luči iz žarometa obstala kot izklesana sredi ceste. Mehanik Stangl se je divjačine tako prestrašil, da ni obvladal več situacije. Zavozil je v srno, se prekucnil z motorjem ter dobil tako težke telesne poškodbe, da je še tisto noč preminul.
— Aeroplan na dvorišču kaznilnice. Na dvorišču kaznilnice v Princeto\vnu se je zna-šel aeroplan, okoli katerega se je takoj zbrala vsa kazneniška svojat. Uprava kaznilnice je domnevala, da hoče avion rešili koga od kaznjencev. Kmalu pa se je izkazalo, da se vozi z avijonom trgovec, kateremu se je mudilo na neko zborovanje, ski se je vršilo v Princeto\vnu, ki pa je moral pristati na dvorišču zaradi defekta pri motorju in da je bil to le slučaj, da je pristal na dvorišču kaznilnice.
Ljubljana.
— 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje pod:
pisali: Assicurazzioni Generali — generalni zastop za Slovenijo Din 100.000.—, »Sava« obče zavarovalna d. d. — generalni zastop za Slovenijo Din 200.000.—, Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in vpoko-jencev Din 7.500.—, Penko Jože, poštni zva-ničnik Din 1.000.—, neimenovani 60.000 Din, 3 neimenovani po Din 10.000.— Din 30.000, neimenovani Din 5.000.—, neimenovani Din
4.000.—, neimenovani Din 3.000.—, neimenovani Din 2.000.—, 3 neimenovani po Din
1.000.— Din 3.000, 2 neimenovana po Din 500 Din 1.000.—.
1— Nova stanovanjska kolonija na Viču. Včeraj popoldne se je vrišla v Novi vasi na Viču slovesna otvoritev nove stanovanjske kolonije »Stan in dom«. Slovesne otvoritve so se udeležili med drugim: ljubljanski komisar dr. Mencinger, viški župan g. Petrovčič, finančni referent mestne občine ljubljanske g. Vole, zastopnik finančne delegacije dr. Špindler, zastopnik OUZD dr. Ku-l ar, tajnik Delavske zbornice g. Uratnik in mnogi viški občani ter stanovalci kolonije »Stan in dom«. Pri slovesnem polaganju novega kamna je govoril najprej g. Anton Kristan, nato pa vsi omenjeni zastopniki. Nova kolonija v Novi vasi šteje 9 hiš z 18 stanovanji. V načrtu pa je še zgraditev 7 novih hiš, tako, da bo nova kolonija štela 15 hiš in 30 stanovanj. Stavbišče za zgradbe je brezplačno odstopil knezoškof dr. A. B. Je-gleč. — Na vsak način se moramo izraziti o vsaki akciji, ki stremi za omiljenjem krute stanovanjske krize, le s pohvalo in polnim priznanjem. Ista pohvala in priznanje naj velja tudi zadrugi »Stan in dom«, ki je edini uspelo, da se obvaruje pogostih kriz v sličnih stanovanjskih zadrugah in ki beleži že prav lepo število zgrajenih stanovanj. Nova kolonija v Novi vasi pomeni nov dokaz agilnosti in vsestranske podjetnosti te zadruge.
— Trgovski nameščenci. Na občnem zboru Pomočniškega zbora določeni sestanek se vrši v torek, dne 20. septembra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Trgovske zbornice. — Odbor.
1 ■ Specialist za ženske bolezni in porodništvo MED. UNIV. DR. LEO SAVNIK ordmira od 20. t. m. dalje v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 6. Telefon št. 2614.
1— Za Podporno društvo slepih v Ljubljani je nabral g. Leopol Kovač, tenorist kr. opere.t v veseli družbi znesek 250 Din, za kar se temu našemu dobrotniku v imenu odbora kaj najiskreneje zahvaljuje društv. predsednik.	j
plačal pa nič. V neko ljubljansko gostilno na Dolenjski cesti je stopil dokaj , eleganten gospodič, se malo po sobi raz- : gledoval in zahteval najboljše vino in kako dobro jed. »Najboljše prosim, da mi prine- j sete!« Poje in popije, se zopet razgleduje, i prime za kolo, ki ga je postavil v vežo go- j stilne ter jo popiha v upanju, da je že vse j srečno prestano. Človek obrača, Bog pa obr- j ne — pravijo; to pot pa je vso stvar zasukala i domača hčerka. Sedla je na kolo in se peljala za radostnim beguncem, mu snela z glave čepico in se vrnila domov, kjer je obvestila policijo o dogodivščini. Kako je sedaj z zadščino, nam ni znano.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Ponedeljek, 19. septembra: zaprto.
Torek, 20. septembra: Bemauer - Oester-reioher: Rajski vrt, dravska premiera.
Sreda, 21. septembra: Kalmann: Grofica Marica, opereta.
Četrtek, 22. septembra: Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, komedija.
Petek, 23. septembra: Verdi: Traviata. Sobota, 24. septembra: Bemauer - Oester-
reicher: Rajski vrt.
Nedelja, 25. septembra: Granichstedten: Orlov, opereta.
Vse predstave se vrše v opernem gledališču. Začetek točno ob 8. uri.
Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za sezono 1927/28. Priglasi za premierski in za redne abonmaje se sprejemajo v veži dramskega gledališča od ponedeljka do sobote in sicer dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. Cene za premierski in redni abonma so iste. Premierski abonma ima 28, redni pa 28 predstav. Stare abonente prosimo, da se čimpreje oglase, kajti lanski sedeži se vsled novega načina razpisa nikomur ne rezervirajo.
Dopisi.
IZ KRANJA.
V torkovem »Jutrovem« poročilu »Iz Kranja« je gospod, ki je napisal članek »Še o nedeljskih volitvah«, naperil skrhano ost svojega kopja na Gospodarsko stranko. Poznamo dobro »Jutrova« poročila iz našega mesta in vemo, da niso vedno povsem ločna; da se je pa ta gospod, ki je napisal ta članek, to pot tako daleč izpozabil, da je stopil na tako opolzko pot laži, kaj takega od njega nismo pričakovali.
V navedenem članku je namreč govora, da je Mnalkontentski generalni štab« dal svojim volilcem strikten ukaz, naj pri skupščinskih volitvah volijo SLS. Gospod — ko
vi	to trdite, ordinarno lažete! Ni res, da je bil od merodajne strani izdan tak ukaz, res pa je, da je dala gospodarska stranka na zboru svojim volilcem popolno svobodo za skupščinske volitve. Zakaj torej lažete? Morda zato, ker se ni posrečil volilni manever, s katerim je hotelo »Jutro« zbegati nialkon-tentske volilcO. V nekem članku pred volitvami je prineslo Juirovo- poročilo iz Kranja vest o neki naklonjenosti onih znanih krogov do SLS. Morda se je porodilo to skrivnostno razodetje v glavi samega »Juiro-vega« poročevalca, ki večkrat kakšno zelo brihtno ugane. Mislili sle namreč, gospodje, da bodo vsled te vesti letele kroglice mal-kon teniških volilcev, kar same v skrinjico takozvane ^Gospodarske napredne stranke«. Delali pa ste, kakor vidite sami, račun brez krčmarja.
Bodite brez skrbi; naši volilci so volili popolnoma svobodno po lastni volji in vesti. Če ima Jutrov« poročevalec, ki mu je šlo to dejstvo, da je dobila SLS nekaj glasov več, [ako zelo na živce, navado mislili za druge, potem mu mi na tem mestu prav iskreno čestitamo. Znano je, da je najenostavnejši političen napadalni sistem lak, da napake, ld jih (imaš sam, naprtiš na pleča nasprotniku. iNaši ljudje znajo sami misliti! Ako pa je šel kak član Gospodarske stranke volit SLS, s tem pri danih prilikah še dolgo ni menjal političnega prepričanja. On je zaupal svoj glas večinski stranki slovenskega naroda, stranki, ki more v največji meri zastopati slovenske interese v parlamentu.
Pot pa, po kateri se prileze iz enega vrha svetovnega in političnega prepričanja na drugi vrh svetovnega in političnega prepričanja, pa prosimo, naj nam opiše »Jutrov« poročevalec iz Kranja sam.
NEDELJSKI ŠPORT.
Hazena Ilirija : Maribor 7 : 2.
Dopoldne ob 11. se je vršila prvenstvena hazena tekma med Mariborom in ljubljansko Ilirijo.
Poraz Iliriji skoro enake družine Maribora je nekoliko previsoko izražen. Zmaga Ilirije je bila spočetka nekoliko negotova. Odločila je prodornejša in energična napadalna vrsta Ilirije, ki ni tratila časa z nepotrebno kombinacijo, temveč izkoristila vsako priliko za strel na gol. Hujšega poraza je mariborsko družino rešila res izborna vratarica. Držala je nebroj močnih strelov ilirijanskih napadalk. Napad Maribora je tratil čas z nepotrebnimi kombinacijami in tako zamudil marsikatero lepo šanso.
HAŠK : ASK Primorje 2 : 3.
Za nedeljo si je pridobilo Primorje moštvo Haška kot gosta. Izglodalo je, da je to rezerva Haška, ojačena s par igralci prvega moštva. Vsaj po igri sodeč. Nudena ni bila od nobene strani pričakovana lepa igra. Primorje z igro, iki jo je nudilo v nedeljo v prvenstvenih tekmah, ne bo prišlo daleč. Hašk na drugi strani tudi ni nudil ničesar novega, priznati pa se mu mora res fair-igra, v tem oziru je Primorje nasprotno grešilo pogostokrat ter je bil srednji krilec Slamič vsled nešportnega dejanja v prvi polovici izključen.
Ilirija : Slavija 6 : 1.
Sigurna zmaga Ilirije nad moščansko Slavijo. Prvorazreden pa tak šport ni.
Jadran : Slovan 5 : 3.
Nezaslužen poraz Slovana, ki je imel dve tretjini igre v rokah.
Rez. Ilirije : rez. Slavije 6 : 0.
Rez. Slovan : rez. Jadran 8 :2.
Posledica francoske zmage v tekmi za Davisov pokal. Zmaga Francije bo povzročila v evropski coni velike spremembe. Francija mora namreč prihodnje leto nastopiti samo v izzivalni rundi. Vsled tega se pa tudi v prihodnjem letu ne more tako lahko določiti zmagovalca. Za končno zmago v evropski poni pridejo v prvi vrsti v poštev Danska, Nemčija in Češkoslovaška. Posedno zadnja ima sedaj ugodne šanse, ker bo Jan K ožel uh po • izločitvi slavnih Francozov nadkriljeval evropske igrače. Gre pa seveda za to, kakšna sposobnost bo pokazal drugi zastopnik Če-hoslovakov. Z zmago Francije stopi Davisov pokal v nov stadij svoje zgodovine. Francija s svojimi izbornimi igrači kakor Laooste, Borotra, Cochet in Brugnon je bila že zdavnaj upravičena, 'braniti pokal. Drugo leto se bo tedaj pokazalo, če bo Ameriki uspelo, revanžirati se nad Francijo. Tokrat seveda na evropskem ozemlju.
Prodam
salonsko suknjo. Naslov v uprav' lista.
Premog - Čebin
\Volfova l/II- - Telet. 205G.
DANA GOLIA-KOBLER-.TEVA. Privatne klavirske ure. Informacije vsak dan ml U. do 1.. Mestni trg štev. 7/III.
naitineiSi in nalokusneiSI namizni ki* i* »Inshegs kisa.
Bahtevajte ponudbo.	Telefon Itev. *****
TetmiCno In hlsišenilno nalmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji, »iami« Ljubljana. OmutiHu «•*»• »». to, II.
TmBSETfiil
»kih, obrtnih, industrijski! leoake. Desetnice itd. *
Otvoritev razstave »Ljubljana v jeseni.
V	soboto dopoldne je bila otvorjena II. pokrajinska razstava na ljubljanskem velesejmu. Vreme pri otvoritveni slavnosti sicer ni bilo naklonjeno, a vendar se je zbrala na velesejmu .jako odlična družba predstavnikov gospodarstva v Sloveniji.
Razstavo je otvoril predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran B o n a 8 s sledečim pozdravnim govorom:
Odobren po lepem uspehu,'ki ga je dosegla lani prva naša Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, sklenil je odbor Ljubljanskega velesejma, da obdrži to razstavo na svojem stalnem repertoirju. Nadejamo se, da bo /Ljubljana v jeseni« od leta do leta pridobivala na svoji privlačni sili in postala važen reprezentant našega dela na gospodarskem in kulturnem torišču.
Bodi :mi predvsem dovoljeno, da kot predstavnik velesejma in domačin najiskreneje pozdravim spoštovano gospodo in vse drage prijatelje našega velesejma, ki so se v tako lepi m številu odzvali našemu vabilu in do-šli k otvoritvi razstave.
Osobito si štejem v čast, da moreni pozdraviti velikega župana dr. Vodopivca, velikega župana mariborske oblasti dr. Schau-bacha, predsednika oblastne skupščine dr. Natlačena, exellenca Mr. Kennard, ministra in poslanika Velike Britanije in vse druge visoke reprezentante civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, g. zastopnika univerze, gospoda angleškega poslanika ministra Ke-nard-a, gospode konzularne zastopnike, dalje predstavnike vseh mnogobrojnih gospodarskih in kulturnih institucij in korporacij.
Še enkrat prav iskren pozdrav spoštovanim gostom in srčna hvala za prijateljski obisk.
Ločim zastopa cbičajni velesejem specifično interese industrije, trgovine in obrti ima biti jesenska razstava nekaka propagandna organizacija za povzdigo in napredek vseh panog kmetijskega gospodarstva in kulturnega udejstvovanja. Ona naj nudi verno sliko razvoja in porastka prav vseh materijelnih in duševnih dobrin našega naroda.
Naša iskrena želja je, da bi .jesenska razstava leto za letom privabljala vse sloje prebivalstva, da si okrepe nacijonalno in stanovsko zavest ob pogledu na uspeha polno delo tisočero pridnih rok in bistrih glav.
Letošnja razstava bo pokazala plodove vestnega in požrtvovalnega dela našega kmetovalca, ki je dosegel na naši grudi, dasi jo priroda ni obdarila s prebogato plodnostjo, lepe uspehe v živinoreji, sadjareji, vrtnarstvu, čebeloreji, mlekarstvu in vinogradništvu.
Ta razstava pa bo tudi podala pregled delovanja naših gledaliških umetnikov, igralcev po poklicu in amaterjev, dalje naših
zdravnikov, radio-amaterjev in esperanti- j stov.
Pogled na sočno in harmonično ubrane barve naše pristno slovenske narodne noše prilikom revije bo moral zadiviti vsakega gledalca.
Velikopotezna gradbena akcija Mestne občine ljubljanske ter »Stan in Dom-as je orisana v posebnem razstavnem oddelku.
Osobito prijetna dolžnost mi je pri tej priliki povdariii velike organizacijske rtn delovne zasluge naših odborov za posamezne razstavne oddelke, za kar jim s tega mesta najiskreneje zahvaljujem.
Dovoljeno naj mi bo zahvaliti se za požrtvovalno sodelovanje tudi Kmetijski družbi, Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu, Sadjarski in vrtnarski podružnici, Čebelarskemu društvu, Osrednjim mlekarnam in trgovskim vrtnarjem.
Milostljiva gospa, častna dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva, velecenjeni gospod kmetijski svetnik Rohrmann, velecenjeni go spod upravnih arh. Kregar, neumorni gospod prof. Šest, vrli vrtnarji in ugledni odbori higijenske razstave ter razstave plemenskih konj, bodite uverjeni, da vam je slovenska javnost hvaležna in da bo znala ceniti vaše velike zasluge.
Sam kot domačin si dovoljujem izreči Vam še enkrat:
Hvala vam iskrena, gospoda!
Z željo, da bi tudi letošnja prireditev izpopolnila vse nade, ki smo jih stavili vanjo, otvarjam drugo razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Za g. Bonačem je govoril predsednik kmetijskega odbora ljubljanskega velesejma g. Rohrmann, ki je omenil, da nado-nestuje letošnja »Ljubljana v jeseni« proslavo 60-letnice »Kmetijske družbe .
Gledališko razstavo je otvoril in-I tendant prof. arh. Kregar s sledečim nagovorom:
Spoštovana gospoda!
V	izredno 'čast mi je, da Vas morem vse, ki ste prišli danes k otvoritvi gledališke razstave, v imenu ljubljanskega Narodnega gledališča kar najtopleje pozdraviti.
iZa posebno prijetno dolžnost pa čutim, da morem izreči iskreno zahvalo upravi ljubljanskega velesejma, kateri v prvi vrsti gre zasluga, da je razstavo pobudlla in jo tudi materijelno omogočila. Tako razumevanje in podpiranje našega gledališkega življenja gotovo zasluži pošteno priznanje in odkrito hvaležnost ne samo nas, ki smo na gledališču neposredno zainteresirani, temveč tudi vse tiste javnosti, ki ji je uspevanje našega gledališča resnično pri srcu.
Razstava v prvem oddelku z naslovom
lija Erenburg:	B6
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel 5. L.)
Ravno ob določeni uri je v kabinet stopi! komunist. To je bil Andrej. Ta se je zelo spremenil. O človeku .petindvajsetih let ne pravijo, da je odrastel. Andrej je pa ravno odrastel in postal mož. Obraz se mu je zaostril, gibi so postali bolj rezki, ustnice bolj tr.pke, oči bolj suhe. Ali je to bilo zaradi tega, ker je ostala »ulica Tiboumairy, sedemnajst« zanj še vedno sladko ime, ker se še dozdaj ni odločil, da skoči v ta detektivski štab, kakor zverina na lovca? Poskusil je prežati na ulici, pa se Jeanne ni pokazala. Poskusil jo je priklicati po telefonu, pa se je v odgovor jezil neki hchnjavi glas in odložil slušalo.
Jules Lebon je Rusa ljubeznjivo sprejel. Ko mu je zastavil nekaj vprašanj glede domnevanega njegovega delovanja, je vzel >z omare kupček tenkih bankovcev.
— Evo, moj drug! Tukaj jih je ravno osemsto. Iz vse duše vajn želim uspeha. Za zameno vas prosim samo nekaj: ne govorite nikomur, da ste ta denar dobili od mene!
Jaz se ne bojim zasledovanja, nikakor bi pa ne hotel, da bi tudi ta moj korak tolmačili kot pozo esteta, ki se dolgočasi.
Andrej se je zahvalil. Dobro — tega ne bo nikomur povedal. Delo se bo pa zdaj lahko začelo. Kmalu se odpelje v Toulon.
Jules Lebon je Andreja prekinil:	nje-
ga res ne zanimajo te podrobnosti. Raje pa bi z Andrejem pokramljal o nečem dru-gen, _ Začela se je dolga in zapletena debata. Jules Lebon, ki še ni napisal drugega dela /Neprijetnosti gospoda Nilskega Konja«, ga je zdaj Andreju razlagal v besedah, banalnost vedno ostane banalnost. Ali vidi Andrej te bele in črne bogove? Ti so leseni ali koščeni. Bilo jih je mnogo, zelo mnogo. Sicer bodo pa oni vedno, ti bogovi! Brez njih ljudje kljub vsemu ne bodo izhajali. In, ali ni v takem slučaju prav vse eno, kako imenu.; tt Andrej svojega novega Boga?
Andrej je poslušal z zanimanjem; če se je tupatam udal strupenosti fraze, se je sam n o smeh n il, v glavnem se pa ni udal, Odgovarjal je zmedeno, rezko, vendar pa po svojem nekako prepričevalno.
— Kaj ipa svoboda? Pa različnost? I’a ne-
tovarna vinskega kisa, o* * o. zM LjuDijana
nudi
n
»Gledališče«, je sploh prva svoje vrste na našem ozemlju. Gotovo je torej, da vkljub vsej največji in najzaneslivejši delavnosti organizatorjev, ne more biti povsem izčrpna in popolna. Za prireditev popolne razstave te vrste je potrebno mnogo več časa, sodelavcev in sredstev. Toda prireditelji tudi niso imeli za enkrat tako visokoleteči namen. Uspelo pa jim je, pokazati bežno na omejenem prostoru in v kratkem času kolikor mogoče pregledno sliko bitja in žit ju zgodovine in sedanjosti našega časa. Ta razstava kaže na eni strani prehudim pesimistom, kaj vse že imamo, pokazati gradivo, ki priča o tradiciji naše gledališke kulture. Na drugi strani pa ima namen opozoriti prehude optimiste, da to še ni vse in kaj še vse manjka. Končno ima namen vzbuditi v naši javnosti mestni in podeželski čim več resnega pojmovanja in pravega zanimanja za našo mlado gledališko umetnost, istočasno pa opozoriti merodajne faktorje, da zasluži čim večje podpore. Večna finančna kriza, ki visi kot Damoklejev meč nad našim gledališčem in ovira vsak razvoj, mora končno vendar prenehati.
>Če bo razstava ta svoj namen dosegla, potem morejo biti i inicijaiorji i organizatorji s svojim požrtvovalnim delom zadovoljni. Moja vroča želja je, da bi mogli vsem, ki so na vresničenju te razstave na ta ali oni način pomagali najiskreneje in od srca čestitati, a to ne samo k delu, temveč tudi k uspehu.	_	_	!
Pod vodstvom	predsedstva	so	si	vsi	po-	t
vabljeni ogledali	na	to	posamezne	oddelke	;
razstave.	f
Otvoritvi so prisostvovali angleški poslanik 1 v Beogradu g. Kennard in vsi člani konzu- * larnega kora v Ljubljani, ministra n. r. Pu- S celj in Kristan, več oblastnih zastopnikov, j velika župana dr. Vodopivec in dr. Schau- \ bach, predsednik Zveze industrijcev g. D. j Hribar, tajnik trgovcev zbornice dr. Win- ! discher i. dr.
REVIJA NARODNIH NOŠ.
Velik uspeh včerajšnjega dne je treba po- ; leg drugih privlačnosti pripisovati tudi re- ' viji narodnih slovenskih noš, ki se je vršila i na razstavi. Ogromno zanimanje, ki je vla- ; dalo za to revijo, je pričalo, da naša narod- < na noša še vedno ni zapadla pozabljenju, j kljub mnogim importiranim modernitetam iz \ zapada. Naša, slovenska narodna noša je j slavila včeraj svoj triumf in je izzvenela s kot simbol manifestacije vseh za Slovenstvo j in za vse, kar je slovenskega.
Iz najoddaljenejših krajev slovenskega j ozemlja so prišle brhke Prekmurke, košate . Korošice iz Roža in Ziljske doline, prišle so s nekdaj bogate, toda sedaj globoko užaljene in ponižane tržaške okoličanske in nekdaj vedre, toda sedaj bridko resne Vipavke, iz i vseh krajev celotnega slovenskega ozemlja >
so prišle slovenske mladenke, da tu tekmujejo z lepoto svojih pristnih, od babic podedovanih narodnih noš. Najbolj pa ^se je odzvala Gorenjska: brdki pastirji z žametnimi lajbči in s škornji preko kolen, stasite Gorenjke z razkošnimi avbami in s širokimi zidanimi krili ter s srebrnimi pasovi, pri šli so kočevski Slovenci z dolgimi belimi talarji, njihovi vozovi, obloženi s kožuhovino, medvedjo, kanjo in lisičjo, so spričevali bogastvo njihovih gozdov. Da ima tud* Ljubljana svojo posebno narodno nošo, so zgovorno dopovedvale vitke Trnvčanke s svojimi nošami, drugače skrbno spravljenim1 v skrinji, odkoder se pojavijo le ob taki priliki kot je birma, procesija ali pa na primer tako velika razstava, kot je Ljubljana v jeseni«.
To in ono.
MOŽ, KI 5^ LET NI VIDEL ŽENSKE.
Angleški žurnalist pripoveduje v »Daity Meil < o srečanju z možem, ki 5o let ni videl ženske, čudak živi v škotskih hribih. Zgod; bo o čudaku je žurnalist zvedel v dve j»fl oddaljeni vasici.
Žurnalist pripoveduje: »Leta 1879 se ie zaljubil takrat 24 letni James Mason v mlaj do dekletce, ki ga je hotel poročiti. Tik pred poroko pa je James okusil trpkost življenja; mala Ellen je imela razmerje z Jamesovi® prijateljem. Varani ljubimec je bil širokogruden. Ni se maščeval nad prijateljem in , svojo ljubimko, pač pa je sklenil, da nikdar j več v življenju ne mara videti ženske.
Z bratovo pomočjo si je postavil v škotskih hribih na samotnem kraju borno koči- ] co, v kateri živi že dolgih 50 let. Edina družba samotarja in sovražnika žensk, odkar ga je zapustil brat, sta dva škotska ovčja psa, k1 ga čuvata pred nepoklicanimi obiskovalci.
Tri do štirikrat na leto poseti samotarja hlapec iz sosednje vasi, ki mu prinaša živila in tobak za pipo. Za plačilo mu da sivolasi samotar izrezlane igrače, ki jih izdelaj? ob času samotarenja. To pa je tudi ed,Di človek, ki ga stari James vidi od časa “° časa. In še celo ob teh prilikah ne kaže s0' vražnik žensk niti najmanjšega zanimanja » dogodke v tem božjem svetu. Še celo za sve-
tovno vojno ni kazal zanimanja, oziroma občutil je grozote le v toliko, ker se je toba za pipo tako podražil.
Prebivalci vasice povedo, da se
samotarski
naselbini v dolgih 50 letih ni približala ena ženska.«
Angleški novinar je obiskal nekega dn sovražnika žensk, ki je tudi sani priznal, a ni videl pol stoletja nobene ženske. C e F s tem utešil svojo srčno bol je vprašanje, ko ie čudi vprašanje, kaj je vzrok paralize, ko je znak so povsem vidni.
pravičnost ljubezni? — je vzkliknil Jules Lebon.
— Je radost podreditve enega vsem. Je pogin moluska in porajanje otoka. Jaz delam čez sebe križ po svoji volji. Ce to ni svoboda? Jaz sem mali strankin delavec in skrbim za neko nelegalno tiskarno. Lenin je pa vodja koniinterne* Mar midva ne delava enega in istega dela? Jaz se ne upiram in ne zavidam. Ali ni to različnost? Ljubezen pa... No, kar se tiče pa ljubezni, pa zanjo nimam prav nobenega smisla.
* III. komunistična internacionala v Moskvi.
Glas Andreja je naenkrat postal osoren, skoraj sovražen. Jules Lebon je instinktivno nekoliko odmaknil svoj naslonjač in rekel:
— Vidim, da me ne boste razumeli. Ali more razumeti riba, da se riba na svežem zraku duši, riba pa, da ptica v vodi tone ? To sta dva svetova. A jaz? Jaz pa, moj srditi drug, imam i pljuča i škrge.
S tem sta se razšla.
Koraki Andreja so trdovratno, neprimir-Ijivo odjeknili v praznih dvoranah stare vile ir. vsi bogovi, beli ali črni, leseni ali kšočeni,
»Narodni Dnevnik"!
so se v začudenosti stresati. Že zdavnaj niso namreč videli živega človeka. Jules Lebon se jim je gotovo zdel tudi bog, napravljen iz žolte kofe in plišastega plaida.
Zvok korakov se je slišal tudi v kabinet . velikega pisatelja in je tega nalahko zmedel-Jules Lebon ni namreč nikdar tako korakal, tudi takrat ne, ko je bil še mlad. lako koraka samo tisti, ki ve, kam gre. Jules Le-bon ni pa nikdar nikamor hitel in se je v«e svoje življenje največ nasmehoval. Razve« tega je tudi mnogo čital in ker je prečital mnogo knjig, je vedel, da tako korakajo re vclucijcnarji, heretiki in zaljubljenci. Kaj se, mogoče ima Rus s svojimi pij««* ludi Plav-A škrge? Škrge samo motijo.
Jules Lebon je naenkrat začutil, strasno tesnobo in slabost. Zakaj je poklical k sebi tega človeka? Zakaj je dal denar za tuje iii brezsmiselno delo? S tem je samo zgubil ,/ol dneva. Knjiga pa, ljubljena knjig3’ knjiga o izredni ljubezni pa še vedno leži nenapi-I sana. Ali ta komunist sploh razume, kaj ie to ljubezen? Ti ljudje niso iz mesa, amP^ iz dolgočasne kovine. Razgrejejo se sam takrat, kadar streljajo. Seveda bodo zmagati. Ampak kaj je v tem dobrega?
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plaf« BO par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v iz' delovanju oblek, za V<** je pouk v popoldanski1 ali večernih urah. PTiCe' tek 19- *• m- Izdelova?le krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stan
trg 19-
Odda se
velika, zračna soba * električno razsvetljavo m posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista.
TISKARNA MERKUR
9 TRG.- INO. D. O. brošure, cenik«, tabele.
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
Izdajatelj: Al*k«tnder 2ele.nik*r. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. V« v Ljubiji.