Poštnina oiafan« v ootovim Leto L VII. V Uublteni. v petek, dne 22. februarla 1929 Št. 45 st. 2 Oln Naročnina Dnevna i zan)a za državo SHS mesečno iS Din polletno 190 Din celoletno 300 Din za inozemstvo ueiecno 40 Din Bede tsRa izdala ceiole no v Jugo-slaviti 120 Din, za Inozemslvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pelli-vrsla mali oglasi po TSO ln ZD.veCtl oglasi nad 43 mm vlilne po DlnZ-SO, veliki po 3 In 4 Din, v urednlMcem delu vršilca po IO Din o Pri vcCiera g naročilu popust Izide ob 4 zjulra) razen pondettKa ln dneva po prazniku Informativen list za slovenski narod Pomen gospodarske konference Male antante Zakaj je Češkoslovaška proti priključitvi Avstrije k Nemčiji urednMiKo /e n Koplianevl ulici 41. 6illl Rokopisi se ne vratalo, netranklrana pismo se ne spre/cma/o l/rednlšlva telefon MI. 20S0. upravnlštva it. 2328 Fran Erjavec: Uradniško vprašanje Pod tem naslovom je napisal v predvčerajšnjem »Slovencu« dr. Andrej Gosar članek, ki je vzbudil zlasti v uradniških krogih upravičeno pozornost. Misli dr. Gosarja, ki so docela njegovo zasebno mnenje, so vsekakor potrebne kritične presoje, kajti po funkciji, ki je avtorju poverjena, je to mnenje jako važno ne samo za desettisoče uradnikov in uradniških rodbin, temveč tudi za državo samo in za rešitev naše notranje krize, v katero smo po desetih letih krmarjenja privedli našo državno ladjo. Predvsem moram ugotoviti, da je po mojem mnenju uradniško vprašanje popolnoma nekaj drugega, za kakršno ga smatra g. dr. Gosar. Ni namreč golo in mehanično vprašanje povpraševanja in ponudbe, temveč v najvišji meri državno, obče, naravnost moralno vprašanje. Deset let našega državnega življenja se ni končalo s krizo samo zaradi nesposobnosti političnih strank in parlamenta, temveč v enaki meri zaradi nesposobnosti velikega dela uradništva in uprave. G. dr. Gosar je zadnjič navajal nekaj do-godljajev iz svoje prakse. Naj bo dovoljen en sam primer tudi meni. V nekaterih enketah smo 1. 1920. in 1921. sestavljali osnutek zakona o zaščiti dela. Bil ni ravno prvovrsten, a tudi ne najslabši. Ko je bil žc končno formuliran in razmnožen, ga je pred mojimi očmi končno »redigiral« še neki načelnik socialnega ministrstva z rdečim svinčnikom v rokah. Kljub vsem mojim ugovorom je črtal iz njega cela poglavja in s tem uničil vso njegovo smo-treno zgradbo. Mož — bil je filozof — ni imel niti pojma o socialnih institucijah in proti vsem mojim dokazovanjem je imel vedno pri roki en sam argument: »Nema toga kod nas!« Z mize tega načelnika je šel potem zakonski načrt v ministrski svet, od tam pa v zakonodajni odbor, povsod je.bil sprejet brez vsake resne debate, ker tudi tam ni bilo nikogar, ki bi bil o teh stvareh poučen ali bi vsaj čutil potrebo, da bi se bil dal poučiti. Posledica tega je, da je zakon tak, kakršen pač je. Kaj nas uči ta primer? Nič več in nič manj kot to, da je uradniški korpus vsaj toliko važen, če ne še važnejši za državo kot parlament, razni njegovi odbori itd. Zakaj Če bi bil dotični načelnik strokovnjak, bi imeli lahk9 danes najmodernejši zakon o varstvu delavcev — tak bi prav tako brez razprav pasiral vse instance — ne pa takega, kakršnega dejansko imamo. Na dobrem, strokovno in moralno na višku stoječem uradništvu sloni namreč dandanes vsa država še v mnogo, mnogo večji meri nego pa za časa Marije Terezije, ki jo navaja g. dr. Gosar. Kajti država danes direktno ali indirektno v neprimerno večji meri posega v skoro sleherni korak vsakega državljana, nego je pa za časa Marije Terezije. In posegala bo še vedno bolj, zato bo to vprašanje od leta do leta bolj važno, ne pa manj, kakor misli g. dr. Gosar. Neštetokrat se je od raznih strani in ne brez upravičenosti poudarjalo, da je glavni krivec naše notranjepolitične in gospodarske krize skrajno slaba uprava, ker gotov del uradništva radi svoje strokovne nesposobnosti ni bil kos ogromnim nalogam, ki jih stavi moderno gospodarsko in socialno življenje na državo in njeno upravo. Zakaj pa smo imeli in imamo še danes «labo upravo in deloma slabo uradništvo? Odgovor je na dlani. Zato ker so vsi najboljši elementi bežali iz državnih služb ter si skušali poiskati kruha, kjerkoli so mogli. Uradništvo se je po vojni nastavljalo po velikem d. Iu po partizanskih vidikih, neštete reakcije so pometale na cesto, kar ni slepo izvrševalo želja vladajoče stranke, a na njih mesta so se nastavljali novi strankarski priganjači, plače so se odmerjale tako nizko, da je padlo uradništvo že skoro med berače in njih pravni položaj je pa postal slabši nego ročnega delavstva. Prva posledica takega »reševanja« uradniškega vprašanja je bila ta, da so se sposobne moči začele ogibati državne službe, a logična posledica je bila potem, da je padal nivo državne uprave od leta do leta. Če hočemo tedaj ozdraviti našo državno upravo, je treba ustvariti predvsem prvovrstni uradniški kader, katerega pa po receptu g. dr. Gosarja po mojem prepričanju nikakor ne bomo mogli ustvariti. Njegovo docela gospodarsko-materijalistično pojmovanje tega vprašanja, kakor on pojmuje vprašanje mezd sploh, je danes že zastarelo celo v modernem kapitalističnem svetu (Ford, Bata i. dr.), a ravno pri javnem uradništvu bi pome-njala zmaga takega načela vprav uničenje Praga, 21. febr. (Tel. »Slov.«) O češkoslovaškem stališču k bukareškim gospodarskim razpravam Male antante doznava Vaš dopisnik od zelo dobro informirane strani: Mali an-tanti se je vedno očitalo, da je preveč politična in da prav za prav nima nobene notranje interesne skupnosti. Ko se je na konferenci v Jachymovu razpravljalo o gospodarskih vprašanjih in ko se je na zadnji konferenci v Bukareštu prvič sprejela gospodarska resolucija ter je bila imenovana posebna komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj, so govorili pesimisti, da iz teh posvetovanj ne bo dositi prida. S te strani se bo tudi po sedanji buka-reški konferenci čulo, da ni imela nobenega uspeha. Ti ugovori morejo dati Mali antanti samo povod, da bo vsa vprašanja še točneje proučevala. Na glasove, ki označujejo gospodarska posvetovanja Male antante za demonstracijo proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, je odvrniti, da smatra Mala antanta politiko provo-kacijc za čim najbolj nerodno politiko. Stališče Češkoslovaške k vprašanju priključitve izhaja iz sledečega razmotrivanja: Češkoslovaška ima z Nemčijo 40% vsega gospodarskega življenja skupnega, to je 40%/svojega uvoza in izvoza, z Avstrijo pa 20%. Če se Nemčija in Avstrija združita, da to 60%. Češkoslovaška ima dva dostopa k morju: Trst in Hamburg, enega skozi Avstrijo, drugega skozi Nemčijo. Če se združita obe državi, je Češkoslovaška glede svoje zveze z morjem popolnoma odvisna od te skupne države. Iz tega kakor tudi iz mnogo drugih razlogov izhaja za Češkoslovaško zaključek, da država, ki s 60% svojega gospodarskega življenja im s svojim pristopom k morju, država, ki je v industrijskem in trgov-sko-političnem pogledu tako odvisna od inozemstva, zgubi pod takimi pogoji svojo samostojnost. Češkoslovaška mora biti torej proti priključitvi že v imenu pravice samoodločeva-nja. Tu se prav dobro razume, da bi bila priključitev za Avstrijo in Nemčijo moralična re-vanža, in sicer revanža v dobrem smislu. Toda realno-politično, to je tako, kakor so sedaj razmere v Evropi, bi priključitev za Nemčijo in za nemški narod nc bila nobena pridobitev, ker bi takoj nastala mednarodna sprememba v grupaciji držav, ker bi Nemce takoj zopet smatrali za nevarni narod v Evropi. Sicer pa se bodo v par desetletjih točno pokazale črte nove evropske gospodarske enote. Problem priključitve potem ne bo več aktualen. Go-tbvo je, da so male države v Srednji Evropi gospodarsko šibke, toda kdo jih ovira, da nc bi vse skupaj brez izjeme sodelovale? Ravnokar končana gospodarska posvetovanja v Bukareštu so imela samo pripravljalni in informativni značaj. Razpravljalo se je o prometnih, transportnih in pravnih vprašanjih. Pripravljalna konferenca ni imela sklepati nobenih resolucij in nobenih odločitev. To je pridržano glavni konferenci, ki bo meseca aprila ali začetkom maja. Država in cerkve Kakšen bo novi inierkonlesionatni zako.n ? >Jutarnj,i list« objavlja sledeče poročilo iz Belgrada: Kakor je že bilo v javnosti konstatirano, so pred nekaj dnevi bili v Belgradu zastopniki vseh priznanih ver. Prišli so v Belgrad na poziv verskega ministrstva, da razlože svoje stališče in povedo podlago za ureditev odnošajev med posameznimi verami. Te konference cerkvenih visokih dostojanstvenikov z verskim ministrom so trajale več dni in na njih so bila temeljito in v podrobnosti razprav-Ijana vsa ta vprašanja, da je sedaj versko ministnstvo temeljito poučeno o nazorih in zahtevah posameznih cerkva. Kolikor smo mogli izvedeti, se bo izvršila kodilikacija odnošajev posameznih ver v dveh smereh. Posamezni zakoni bodo uredili odnošaje cerkev, kakor so katoliška, pravoslavna, muslimanska in druge do države. Poseben inter-konfesionalni zakon pa bo uredil odnošaje med temi cerkvami samimi. Zakoni posameznih ver, t. j. verski zakoni bodo v prvi vrsti uredili materialna vprašanja med cerkvijo in državo. Kakor je znano, je v naši državi vsako leto vnešena v proračun potrebna vsota za duhovniške plače in za pomoč posameznim cerkvam. Ni še definitiv-no odločeno, v kakšni obliki se bo to vprašanje v bodoče rešilo. Prevladuje mnenje, da naj da država pavšalno vsoto posameznim cerkvam in bi potem te morale same skrbeti za svoje duhovnike in nameščence. Tako načelo tudi bolj odgovarja načelu cerkvene avtonomije. Država nima namena, da bi se na katerikoli način mešala v notranjo ureditev priznanih cerkev. Posamezni verski zakoni bi imeli urediti tudi duhovno oblast cerkev zlasti glede zakonskega prava. Čeprav spada vprašanje zakonskega prava v okvir splošnega državljanskega zakonika, ki se sedaj dovršuje v justičnem ministrstvu, vendar bo to vprašanje urejeno tudi z verskimi zakoni in to tem preje, ker se hoče, kakor vse kaže, obdržati cerkveni zakon kot podlaga zakonskega prava in bi bil civilni zakon uveden samo fakultativno. Ta zakon bo uredil tudi nadzorstvo državne oblasti nad posameznimi cerkvami. Interkonfesionalni zakon bi imel rešiti tudi druga važna vprašanja posameznih ver. Tu gre za ureditev odnošajev, ki naj vladajo med posameznimi cerkvami. Država bi določila osnovni ton teh odnošajev. Sem spada ureditev vprašanj, ki izvirajo iz mešanih zakonov, vprašanje verske pripadnosti otrok, če so starši pripadniki raznih ver, vprašanje pokopališč, odnošaji z nepriznanimi cerkvami in priznanimi ter z državo in končno vprašanje verskih svečanosti in manifestacij. Na koncu svojega poročila pravi »Jutar-nji list«, da bodo cerkvene manjšine, kakor je n. pr. starokatoliška cerkev, z novim zakonom priznane iz razloga, ker so že gotove verske organizacije in ker so bile žo priznane od bivše ustave. Nova občinska uprava Belgrada v avdienci Belgrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Danes sc je Nj. Vel. kralju predstavil novoimenovani belgrajski občinski svet s komisarjem Milošem Savčičem na čelu. Na daljši konferenci se |e kralj posebno zanimal za program novega občinskega sveta. Izrazil je željo, da bi se ot>-novitvena dela v prestolici čim prej izvršila, da bi bila prestolica čim prej sposobno za mednarodno reprezentanco. Belgrajske vesti Belgrad, 2L februarja. Seja vlado se io vršila popoldne ob 5 na Topčideru. Narodna banka je dala obvestilo, da se bo 23. marca izplačal drugi obrok švedskega posojila v znesku 1 milijona dolarjev. Movi habu bodo položeni Za investiciie skrbe tuie tvrdke, v desetih letih pa bo vse plačano Belgrad, 21. februarja. (Tel. >Slov.<) Po mednarodnih konvencijah je naša država sprejela obveznost, da preko našega ozemlja čim preje zgradi kable in sicer tako, da bomo zvezani s severno in vzhodno Evropo. Naši sosedje so že pred leti položili kable do naše meje. Prejšnje vlade so na urgence mednarodnega sveta večkrat poskušale, da bi kabli bili v čimkrajšem času položeni v naši državi. Dokazalo se je, da bi biii kabli za naše državno gospodarstvo zelo rentabilni in bi ne bili važni samo v tranzitnih telefonskih pogovorih, ampak zlasti za notranji promet naše države, ki trpi na pomanjkanju medkrajevnih prog. Proga Ljubljana—Belgrad služi razen krajevnem tudi zunanjemu prometu Trst—Dunaj. Le Zagreb—Belgrad ima s te-tefonom neposredne proge. To število pa je zelo majhno. V poštnem ministrstvu so se dvakrat vršile licitacije, pri katerih so sodelovale vse evropske tovarne za polaganje kabla. Te licitacije so ostale brez uspeha, ker so vmes gotove afere. Značilno je, da so te inozemske tvrdke pri vsaki licitaciji v cenah zelo popustile. Pokazalo se je, da naši državi ne bi bilo ničesar treba investirati, ker bi za vse investicije poskrbele tovarne. Država bi mogla v 10 letih odkupiti na podlagi zaslužka vse kabelsko mreže, in jih dobiti v svoje roke. Ker so se tuje države ponovno obrnile na našo državo, da položi kable in se torej ponavljajo urgence, je poštno ministrstvo pristopilo k ureditvi tega vprašanja. Čez 1 mesec se bo vršila nova licitacija. Ce bo imela uspeh, potem se bo začelo s polaganjem kabla že v teku tega poletja. Položeni kabli bi zelo olajšali telefonski promet pri nas, ker se bo po kablu lahko vršilo istočasno do 100 telefonskih razgovorov. Smeri kablov bodo te-le: Segedin—Subotica—Ruma—Belgrad, Maribor —Ljubljana—Zagreb—Ruma—Belgrad. Ti dve progi bi šli skupno Belgrad—Niš. Tu bi se razcepili Niš—Solun in Niš—Sofija. Izjava finančnega ministra »Politika«« objavlja izjavo finančnega ministra, ki jo jie dal po svojem povratku iz Zagreba, in ki se glasi: »V Zagrebu sem prišel v zvezo z gospodarskimi ljudmi in konstatiral sem splošno zaupanje v sedanje stanje in nado, da bodo urejena gotova gospodarska vprašanja, ki so bila iz političnih vzrokov potisnjena v ozadje, ker ni bilo časa za gospodarska vprašanja. Izročeni so mi bili razni predlogi v stvareh mojega resora. Ko se bodo v mojem mini- vse državne uprave in s tem tudi države same, kajti v državno službo bi šli izključno le šc oni, ki bi ne mogli prav nikamor drugam, torej najslabši. Dober uradniški korpus in s tem dobro upravo bo dobila država izključno le tedaj, če osvobodi uradništvo morečih verig političnih strank, če mu zasigura absolutno pravno sigurnost, stalnost, in če ga dobro plača. Vsaka druga pot je napačna in vsak drug princip, ki ne sloni na predpostavki, da ima uradnik posebno funkcijo, katero je presojati ne po gospodarsko-materija-lističnih, ampak v prvem redu po etičnih vidikih, je principijelno pogrešen. Dajte uradniku to, pa bo opokojencev polovico manj, uradništvo bo pa tudi treba vsaj tretjino manj rešena tudi finančna stran tega in s tem vprašanja. To so spoznale vse moderne države in se po tem mčelu tudi ravnajo. Sledimo kar njih zgledom, pa bomo na pravi poti. strstvu proučili, se bo po možnosti upoštevalo vse, kar more pospešiti reševanje posameznih vprašanj. Komstatiral sem zadovoljstvo, da je imenovan za načelnika dr. Srkulj in da je vpostav-ljeno mestno zastopstvo in se smatra izpopolnitev bivšega zastopstva z mnogimi odličnimi osebnostmi, ki so stali dosedaj ob strani komunalne politike, za dobitek za mesto. Misli se, da bo mogoče s polno paro nadaljevati delo v začeti smeri in v izvajanju dosedanjega komunalnega programa.« Z ozirom na vprašanje o rentnem davku jc dejal dr. Svrljuga: »Za dne 28. t. m. je sklicana konferenca, na katero so povabljeni privatniki. Na vse njihove argumente se bo oziralo in potem bo padla odločitev. Moram reči, da se bo čuvalo načelo, da čim manj obdavčimo kapital in da ga ne podražimo. Morete zapisati tudi to, da bo dne 25. februarja v finančnem ministrstvu konferenca proizvajalcev špirita, kmetijskih kot industrijskih, ki hočejo povedati svoje predloge glede kontingentiranja produkcije in kontrole, da bi mogle potem dati državi trošarine mnogo večji dohodeik ko sedaj.« Glede poštne hranilnice pa je dejal minister dr. Svrljuga: »Namen poštne hranilnice ni spremenjen. Hranilnica je ostala še nadalje zavod za zbiranje malih hranilnih vlog. To je urejeno z odredbo o obresti na hranilne vloge.« Plebiscit Rim, februarja. Komaj mesec dni nas loči od volitev, a v javnosti Se ne najdeš znaka o kakem volivnem boju- Ni shodov nc debat ne propagandnih letakov. Le iz listov izveš, da je za plebiscit vse pripravljeno. Vse teče izpod rok v čudovitem redu. Sestanki 13 sindikalnih zvez in drugih 20 društev in ustanov, ki imajo pravioo predlagati kandidate velikemu fašistovskemu svetu, •o potekli mirno in 1000 kandidatov je bilo soglasno izvoljenih. Za nosilca vseh Ust je bil doloJen Mussolini. Do zdaj je napovedan tudi samo en sam velik volivni govor, ki ga bo imel duce na občnem zboru fašistovstke stranke prve dni marca. Vendar je bilo tudi za faš;stovska kandidiranja dosti prerrvanja. Da o«tane več mest na razpolago, je Mussolini izključni vse pokrajinske fašisiovske tajnike. Mussolinijev brat Arnaldo obžaluje v ->Popolo d Italia«, da se niti eden od prednjih fašistovskih poslancev m prostovoljno odpovedal kandidiranju; to so ostanki demokracij« in pojav je v resnici vznemirljiv. In to se dogaja kljub temu, da javnost dobro ve, »da se italijansko živl^nje odseva v parlamentu komaj v najmanjši meri«. Po mnenju tega prvaka fašistovskih časnikarjev bo parlament »računski urad velike (državne) uprave«. Volivec se bo izrekel enostavno za ali proti Mussoliniju. »Ostali poslanci bodo lahko slutili pisateljem za razne »profile« ali po petih letih za knjigo »Umirajoči na Monte-citoriiu« ... V novem parlamentu bodo imeli katoliški nacionalci, ki jih vodi poslanec Mattei-Gentili, osem mest. Katoliški nacionalci so vedno podpirali fašistovski režim, danes ima!o tudi mesto državnega podtainika v vladi. To je edina ne pot)olnoma fašisiovska parlamentarna skupina, ki so jo fažisti sprejeli na svojo lisdo in ji tako omogočili dohod v zbornico. Po soo-razumu med Vatikanom in državo se je njen Uf*led dv;<*ni1 in verjetno je, da bo n;ena prisotnost zelo vplivala na katoliško orientirane volivce. Državna tiskarna je že pripravila 30 milijonov glasovnic. Volivcev je le devet milijonov in pol, a vsak dobi do dve glasovnici. Na obeh stoji vprašanje: »Ali odobravate Hsdo poslancev, ki »ih je določil veliki fašistovski svet?« Glasovnica, ki nosi Se tisUsn »Da!«, je poslikana s trobo'n:oo. da jo bo lahko ločil tudi nepismen volivec od druge bele z »Ne!«. Če se bo volivec od'ofi.1 za Mussoliniia, bo vtaknil glasovnico z »Da!« v zavitek, drugo pa bo puli v kabini. Kdor bo glasoval proti, bo postopal narobe. -ms Volivni red ni bil v tehničnem pogledu nič "izpremenjen. Važna fe določba, da imajo ▼olivno pravico oženjeni moški, stari naimanj 18 let, četudi še niso dosegli 21. leta. V južni Italiii bo mno*o takih volivcev. Določba spada očividno v okvir Mussolinijeve Demografske politike. Tržaški Škot postane nadškof? Trst, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Glasilo faši-tftovske stranke Primorja, »Popolo di Trieste« meni, da bo po novem konkordatu revidirana tudi razmejitev posameznih škofij v Prhnorju. »Popolo« piše, da bi se imela tržaška škofija povzdigniti v patriarhijo (kot naslednica Ogleja), točneje rečeno, v nadškofijo, ki bi imela jurisdikcijo na vsem ozemlju od Livence do Kvarnerskega morja. Tržaška škofija sama bi obsegala samo politično tržaško provinciijo kot tako in bi štela 350.000, po veliki večini italijanskih vernikov (kakor pravi »Popolo«). Vsa Istra bi prišla pod poreško-puljskega Škofa, del Krasa pa pod reškega, dočim bi goriški in videmski škof ohranila svoja dosedanja dosti obsežna teritorija. Ali je na tem res kaj ali pa »Popolo« izraža le želje faii-rtovske stranke, ni mogoče še razsoditi General Castelnau proslavlja laieransho pogodbo Parz, 21. febr. (Tel. >Slov.«) »Echo de Pariš« objavlja članek generala Castelnau-a, ki pravi, da je zgodovinski dogodek vzradostil arca vseh katoliških Francozov, ki si ne drznejo dvomiti, da se sveti oče ni dal voditi od najvišjih interesov vere in katoličanstva. »Polni zaupanja v modrost prvosvečenika,« tako piše general, »morejo katoličani reči, da sta se po lateranskem paktu »mir in pravičnost poljubili«, in da je odprta pot za zadoščenje, ki ga papeštvo sme zahtevati v imenu pravice.« General priznava tudi veliko državr, ško modrost Mussolinija, ki se je izkazal za genija. — Ta članek je napravil najboljši vtis spričo neugodnih komentarjev svobodomiselnega francoskega tiska, kateremu se j« celo pridružil g. Pernot v »Journal des Debats«, kar je dalo povod, da je nanj odgovoril sam »Ossvrvatore« v jako odločnem članku. Dunajska vremenska napoved Jasno vreme, zjutraj hud mraz; temperatura se Ito jako dvignlia. Pričakovati je v najbližjem času tOpkj!« vreme. Zagrebška vremenska oparovp.Iniea je objavila naslednje poročilo o stanju mraza: Zagreb —10 zjutraj, opoldne plus 12, Sarajevo —20, Mosiar pius 10, Split plus o. Hoover bo priznat sovjetsko Rusijo Newyork, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Splošno ae domneva, da bo eno prvih uradnih dejanj novega predsednika Hoovcrja uvedba pogajanj za priznanje Rastje, ker smatrajo Hooverju blizu stoječi gospodarski krogi razvoj gospodarskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki postajajo vedno intenzivnejši, za neznosen brez diploma-! tičnega priznanja. S tem namenom Hooverja se spravlja v zvezo tudi obisk ravnatelja Ruske državne banke Scheimanna v Ameriki, ki je imel tudi s predsednikom Federal Reserve Bank daljši razgovor. Hoover je imel včeraj ve« dopoldan konferenco s senatorjem Borahom, ki se splošno smatra za njegovega zaupnika v kongresu. Govori se že o tem, da je Borah določen za pravosodnega ministra. Prej se je govorilo, da bo postal državni tajnik. Njemu blizu stoječi krogi smatrajo njegov vstop v kabinet navzlic Hooverjevi želji za neverjeten Kakor znano, je Borah večkrat nastopil za priznanje sovjetske Rusije. Pred vlado velike koalicije v Nemčiji Berlin, 21. februarja. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za koalicijo v Prusiji se bližajo svojemu koncu in takoj potem se bodo začela | prekinjena pogajanja o sestavi velike koalicije t Nemčiji. Pruski ministrski predsednik Braun hoče, da se po možnosti že do jutri preosnuje pruski kabinet. Za izpolnitev želje nemške ljudske stranke, da dobi v pruskem kabinetu dva porttclja, kar je povzročilo dosedaj največje težave, se je poskrbelo na ta način, da se obenem zagotovi boljše sodelovanje med državno vlado in prusko vlado. Nemški ljudski stranki pripadajoči državni gospodarski minister dr. Curtius bi pripadal pruskemu kabinetu kot minister brez port-felja. Braun je to predlagal s pristankom centruma in socialnih demokratov in prosil nemško ljudsko stranko, da odgovori do nocojšnjega večera. Za uspeh poznejših pogajanj v državi ni potem nobenih težkoč več Mehiška vlada se noče iztrezniti Milan, 21. febr. (Tel. »Slov.«) »Corriere della Sera« poroča o novih, cerkvi sovražnih odredbah mehiške vlade: Notranji minister Ca-nale je posvaril tri liste in jim za primer ponovitve zagrozil s hudimi kaznimi, ker so objavili izjavo škofa Miguela dela Mora, da mehiški kier nikakor ni odgovoren za kakršnekoli revolucionarne pokrete ali za najnovejše atentate proti vladi Mehiška vlada naravnost dolži škofa, da je kriv vstaje in da vodi oborožene vstaje katolikov. Vlada tudi grozi, da bo vsako pomoč škofu zasledovala kot veleizdajo. Mehiški škol o mehiških dogodkih V razgovoru z ameriškimi novinarji je izjavil škof de la Mora, da je predsednik Gil, kolikor on ve, nagnjen k rešitvi konflikta s cerkvijo. Napetost je sedaj dosegla že svoj višek in nujno je, da se takoj prične delovati za mirno rešilev. Tudi drugi člani vlade so za sporazum s cerkvijo. Še tekom letošnjega leta smemo upati na sporazum, škof je nadalje dejal, da se morajo sedanji cerkveni zakoni na vsak način spremeniti. Milijoni Mehikahce7 so ie ▼ tem smislu vložili svoje peticije na kongres in sicer opetovano; pioti vsaki postavi pa so bile vse te prošnje igno-rirano. Duhovščina je vseskozi miroljubna in se ni nikjer udeležila vstaškega gibanja. Štiri do pet izjem je bilo, a to je tudi vse. Atentat na predsednikov poseben vlak je škof naj-' strožje obsodil, ker je popolnoma v nasprotju z nauki krščanske vere. Zmaga frane. vlade te po zmoti Pariz, 21. febr. (Tel. »Slov.«) S položajem, ki je nastal po pičli zmagi vlade na predvčerajšnji seji, se ima danes vršiti ministrski svet pod preds-edstvom predsednika republike. Sedaj se je izkazalo, da je bila zmaga vlade še pičlejša, kakor se je prvotno domnevalo, ker so trije alzaški avtonomisti, ki so se prvotno' glasovanju odtegnili, potem glasovali proti' vladi. Štirje poslanci, ki so glasovali za vlado, pa so sedaj izjavili, da so se hoteli odtegniti glasovanju, tako da torej zmaga vlade temelji sploh samo na zmoti. Civilna upravna komisija je včeraj ponovno izvolila z 18 glasovi proti 10 glasovom predsednika Hefeja, ki je predvčerajšnjim odstopil, kar smatra levica za demonstracijo proti Barthou-u. V ostalem pa je tudi desničarski poslanec Mandel v tej komisiji napadel Tar-dieu-a. Po demisiji dr. Hodže Praga, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Listi zelo živahno razpravljajo o vzrokih demisije prosvetnega ministra dr. Hodže. O Šroubarjevili napadih, ki so igrali pri tem veliko vlogo, je bil včeraj govor tudi na seji predsedstva slovašlce agr. stranke, na kateri se je izrekla dr. Hodži zaupnica, šroubar pa je dobil ukor, ker se je pri svojih napadih na dr. Hcdžo posluževal lista tuje stranke, to je »Lidovih Novin«. Vendar ta ukor ne more biti dovoljno zadoščenje za težke obdolžitve dr. Hcdže. Naslednik dr. Hodže dr. Štefanek je njegov prijatelj in zaupnik ter ga je dr. Hodža sam predlagal. Dr. Štefanek je pripravljal za tisk obrambni spis za dr. Hcdžo proti Šroubarju. Komunisti proti soc• demokratom Moskva, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Komunistična internacionala je sklenila, da bo desetletnico svojega obstoja dne 2. marca proslavila z zborovanju in v I stih pod naslovom »Prole-tarska svetovna diktatura« in z pojasnjevalno i propagando proti pogubnemu delovanju social-1 nih demokratov vseh držav. V Moskvi se bo otvorila posebna razstava o zgodovini komunistične imternacionale. V tej razstavi se bo pri-l kazoval tudi poseben film z naslovom »Deset j let kominternc in pota komtnterne«. Nadvojvoda Albreht snubi italijansko princezinjo Dunaj, 21. februarja. (Tel. >Slov.<) Po vesteh iz Budimpešte bo nadvojvoda Albreht, sin nadvojvode Friderika, meseca marca zopet potoval v Rim, ker ima upanje, da se poroči z najmlajšo hčerjo italijanskega kralja, princezinjo Ivano Elizabeto. Sprava med Kvirinalom in Vatli anom daje mdvojvodl Albrehtu več upanja, da se res peroči na italijanskem dvoru. Dunajski >Neuigkeitewelt-blatt« smatra, da bo novi zet HaHanskega kralja vstopil v novo sorodstvo že kot ma-djarski kralj, vendar pa omenja, da se tudi bcl?arekl kralj Boris imenuje kot bodoči zet italijanskega kralja. Vidno zboljšanje železniškega prometa Belgrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Kar se tiče stanja železniškega prometa moremo ugotoviti, da se je vidno obrnil na bolje. V območju bel-grajskega ravnateljstva je promet na progi Niš —Prahovo normalen. Proga Paračin—Krivi vir je zametana. Krivi vir—Zaječar je prehodna. Promet je še vedno prekinjen na progi Ba tajnica—Boljevci, Gostivar—Kičevo. V južni Srbiji je pričelo zopet snežiti. Večerno poročilo zagrebškega ravnateljstva pove, da je zopet pričelo snežiti na progi Ogulin—Split. Proga je očiščena do Javornika. Dalje je neprehodna. Tu razsaja ostra burja. Malovanska postaja je zametana, ker je tam vihar najhujše razsajal. Na bihaški progi se je promet vzpostavil. Med Srbskimi Moravicami in Sušakom 9e promet radi hude burje zelo težko vzdržuje. Drugod je promet reden. Koledar še ne bo izenačen Belgrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Vprašanje preosnove koledarja pravoslavne cerkve je prišlo na mrtvo točko. Mislilo se je, da bi imelo to vpraSanje zbuditi več interesa in da se bo uredilo iz splošnih državnih in gospodarskih interesov ravno radi tega, ker je v naši državi toliko koledarjev v veljavi. Poskus izenačenja koledarja ni prinesel nobenega uspeha. Ministrstvo za vere se je odločilo, da je to notranja zadeva pravoslavne cerkve, ki naj jo sama uredi kakor ve in zna. Država ne bo več forsirala izenačenja koledarja, ker bi se zdelo, da se vtika v avtonomne zadeve posameznih veroizpovedi. Zato so se dala organom pravoslavne cerkve navodila, da povedo svoj sklep, kaj mislijo s spremembo koledarja. V tej zadevi so bili pri ministrstvu za vere zastopniki pravoslavnega sv. Sinoda. Vlada je s svoje strani vprašanj« praznikov, ker se ni dalo rešiti vprašanje izenačenja koledarja, uredila tako, da je na minimum reducirala število praznikov, ob katerih državni uradi ne poslujejo. Nesoglasje med zagrebškimi masoni Zagrob, 21. februarja. (Tel. »Slov.«) V Zagrebu sta obstojali dve loži, simbolična loža »Libertas« in »Loža Maksimilijana Vrhovca«. Obe loži sta bili v skupnih prostorih v Mo-šinskega ulici 22. V poslednjem času pa je prišlo med njima do spora in je »Libertas« odpovedala prostore »Vrhoven«. Kakor je Vaš dopisnik zvedel, so razlogi popolnoma politični. Prav za prav gre za vpliv nekaterih ravnate'jev velikih zagrebških listov. Ti dogodki so v zagrebških masonekih krogih vplivali zelo porazno, ker se prvikrat v javnosti vidi, da vlada med zagrebškimi masoni globoko nesoglasje. „Siraza" prenehala Osijck, 21. februarja. (Tel. »Slov.«) Tu je prenehal izhajati kot dnevnik list »Straža«, ki je zastopal prlitiko bivše NRS. Odslej bo izhajal kot tednik. Ali bodo sovjeti spremenili politiko? Moskva, sredi februarja. Najnovejši politični dogodki v sovjetski Rusiji in rastoče težave na gospodarskem polju, ki jih mera premagovati sovjetska vlada in ki so po mnenju nekaterih že dokaz krize, vse to je dalo povod k mnenju, da bodo sovjeti v kratkem spremenili svojo politično smer. Pri presoji te možnosti je treba zrnce resnice csiro ločiti od kopice pesnitev in želj. Gospodarski proces se danes v deželi komunizma razvija skoraj čisto neodvisno od državnih voditeljev, ki so samo žoga v rokah sproščenih elementarnih sil in nastalih iz izvajanja komunističnih utopij. Prezgodnje bi bilo nadalje iz preganjanja Trockijevih pristašev sklepati, da je nameravan preokret na desno. Dokler je Stalin na čelu stranke, ni misliti na dalekosežno spremembo v načelih decemterskega programa iz leta 1927, pa naj se o tem tudi dostikrat govori, da se je Stalin izneveril komunizmu in da je pripravljen na vsako žrtev, samo da ostane na vladi. Nasprotno namerava danes sovjetska vlada vpeljati celo privatno razdelitev najvažnejših živil in potrebščin, kakor je to bilo pred vojno. Nihče drug ko Trocki sam, pa je že pred leti to zahteval. Prebivalstvo mora biti na vsak način nedostopno vsaki paniki. Ne sme biti nobenih nakupov iz strahu, da bo potem prepozno, nobenih napadov na trgovine z živili, ker vse to daje povod k najbolj neverjetnim govoricam. Prebivalci mest se morajo nasprotno zavedati, da je vse v rokah sovjetov, da so vsa živila razdeljena in da je prehrana osigurana. Ta prisilna razdelitev živil pa je zgovoren dokaz, da ostane levičarski kurs nespremenjen. Pa tudi na deželi ostaja sedanja kolektivi-stična črta v gospodarski politiki nespremenjena. Stalno se vedno bolj povečujejo in spopol-njujejo državna veleposeslva, ki naj postanejo že v bližnjih letih od kmetov čisto neodvisna. Samo v eni stvari je mogoče zabeležiti vsaj eno omiljenje. Srednjim kmetom bodo davki znižani, toda le pod pogojem, da izroče gotov del pridelkov državi. Zelo mnogo se govori v Moskvi o reviziji zunanje-trgovinskega monopola, da bi dosegli sovjeti boljše zveze z mednarodnim kapitalom. Sovjeti si predstavljajo to na ta način, da bi mešane sovjetsko-inozemske družbe prevzele posamezne dele eksportne trgovine in pod državnim nadzorstvom tudi izvršile nakup v določenih pokrajinah. Glede uvoza pa bi se na podlagi posebne nabavne pogodbe z inozemskimi producenti določila gotova količina, ki se naj bi uvozila. To bi pomenilo na vsak način napredek, ker sedaj obstoji čisto določen načrt uvoza, na katerega nima tujec nobenega, vpliva. Ta sprememba v zunanji trgovini zavaja k raznim daljšim ugodnim sodbam, a vse te so napačne, ker ni niti enega dejstva, da bi Stalin samo mislil na revizijo sovjetske politike. Tudi redke izjeme potrjujejo to pravilo. Sovjetska politika ostane nespremenjena m strogo levičarska, kar pa se drugega govori ima samo en namen, da premoti tujino. Zamorec naj ne bo tako črn, sovjefom treba pridobiti simpatij, to je ves smisel sovjetskih govoric, da se začne v Rusiji bolj desno orientirana politika. Ratitikacija Kellogovega pakta v francoski zbornici Pariz, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Razprava o ratifikaciji Kellogovega pakta, ki se je dosedaj odgodila radi bolestni Brianda, se bo po današnjem sklepu ministrskega sveta začela v poslanski zbornici v torek. Briand upa, da bo do tedaj že toliko okreval, da bo sam iahko utemeljeval načrt. Uspeh romunskega posojila Berlin, 21. februarja. (Tel. »Slov.«) Podpisovanje nemške tranše romunskega posojila v znesku 5 milijonov dolarjev je bilo včeraj zaključeno. Posojilo je bilo povečini oddano. Albanska cerkev organizirana Tirana, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Za predsednika novo ustanovljenega sv. sinoda avtonomne cerkve v Albaniji je bil izvoljen metropolit škofije Tirana-Drač, msgr. Visar-Xuvani. Tožbe proti bivšim poslancem Belgrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Pravosodno ministrstvo je izdalo tole obvestilo: Za časa narodne skupščine so sodišča v državi po pravosodnem ministrstvu zahtevala izročitev posameznih poslancev radi raznih deliktov. Pravosodni minister je vse te akte izrečil bivši narod-ni skupščini, da skupščina izroči poslance sodišču, ker je poslance ščitila imuniteta. Ker je narodna skupščina razpuščena, je pravosodno ministrstvo izdalo naredbo, da se vsi ti akti vr-nejo pravosodnemu ministrstvu, da bi mogla redna sodišča soditi poslance, ker jih odslej ne ščiti več imuniteta. Smrt v tramvaju Danes se je v Belgradu pripetil v tramvaju tragičen slučaj. Ohrog 12 se je v tram-vaju Terazije—Mcskva—blv?a narodna skupščina vozil neki 7.f»lo Rlpnrantpn irnsnnH. IH i« - .,,-----— c, i---, — t - bil zelo bled. Nenadoma je bilo na nJem opu-riti znake napada. Predno mu Je bilo mogoče [ nuditi pomoč, je bil ze mrlev Ugotovilo se je, da je mrtvi, profesor iz Belgrada, D udar. /e novega Senzacionalno novost! Aparat brez akumulatorja in baterij. - Priključi se naravnost na luč. (220 ali 210 V, izmenični tok.) TroelektronBki aparat Radione Sprejema vso Evropo v zvočniku. Nikakih obratnih stroškov, ni-kake skrbi z njim. Vsa manipulacija je stikalo kot pri luči. Zahtevajte, da se Vam predvaja v trgovini Radltshe oddajne postale f Ljubljani Miklošičeva cesta 5 — Paviljon poleg Uniona Telefon 31-90 Koledar Petek, 22. februarja. Sv. Petra stol v Anti-johiji, Marjeta, Abilij. Stoletnice in petdesetletnice Kosler Peter je bil rojen v Kožarjih pri Kočevski Reki 16. febr. 1824. Študiral je v Ljubljani in se dasi Kočevar pri prof. Kosniku naučil pravilne slovenščine. Nadaljeval je svoj uk v Padovi in Paviji in dovršil pravoslovjg na Dunaju 1. 1846. Postal je sodnik, državni pravdnik in 1. 1854 vodja državnega pravdništva v Gorici. Ker jc pripravljal »zemljevid slovenske dežele« je bil tožen veleizdajstva pred vojnim sodiščem, češ, da ščuva s tem zoper obstoječi red. Oproščen je bil premeščen za tajnika k deželnemu sodišču v Trst. Po dveh letih je dal slovo državni službi in šel za notarja v Sežano, kjer je ostal do 1. 1863. Po očetovi smrti je prevzel veletrgovino na Dunaju, a se že po dveh letih preselil v Ljubljano, kjer je osnoval pivovarno. Umrl je 1. 1879. Bil je deželni poslanec od 1. 1867—1878. Pisal je v Novice, v Slovenijo in za Letopis Slov. Matice 1. 1879. Leta 1860 je izdal Zemljevid slovenske dežele, 1. 1864 pa Imenik mest, trgov itd. Majciger Janez, rojen leta 1829 v Kranjski gori, je bil od 1. 1858 profesor na mariborski gimnaziji, kjer je poučeval slovenščino in klasične jezike. Že kot gimnazijec je v Janežičevi »Bčeli« objavljal svoje spise. Sodeloval je pri knjigi »Slovanstvo«, ki jo je izdala 1. 1880 Slovenska Matica. Za tisočletnico sv Cirila in Metoda (1863) je priredil v slovenščini Bilovo knjigo o slovanskih blagovestnikih. Pisal je več člankov za »Kres« v 1. 1882-1884. Umrl je leta 1886. Bil je navdušen rodoljub. Zima pred 50 leti na Dolenishem Radeljca pri Bučki. Roka se mi že trese od starosti, pa Vam vseeno skušam napisati, kako je bilo na Dolenjskem pred 50 leti. Naj mlajši bero, kako se je včasih godilo. V 1. 1879. se je pojavila huda goveja kuga, ki je razsajala posebno v novomeškem in krškem okraju. Mnogo goveje živine je takrat poginilo ali pa so jo že bolno pobili. Iz vasi, ki so bile kužene, sploh nikamor nisi smel z govejo živino. Psi, mačke, celo perutnina — vse je bilo zaprto, da bi se bolezen ne »raznesla. Mnogo gospodarjev je moralo tedaj "V zapor, ker so se pregrešili proti strogim predpisom. Pred zimo. pa je bolezen k sreči prenehala. Jeseni pa istega leta. bilo je pred sv. Lukom, je po toplem dnevu ponoči nastala huda nevihta. Zjutraj je nato zapadel sneg še na zeleno drevje, ki je v sadovnjakih in gozdovih napravil veliko škodo. Ta sneg je skopnel kmalu, tako da so ljudje lahko pospravili kp-renjstvo, posejali žito in si napravili stelje. Takoj začetkom adventa je pa pritisnil zelo oster mraz ter je kmalu nato na že zmrnjeno Ne mučite svodh otrok s ribjim oljom, ampak dajajte jim ki . je zelo prijetnega okusa in duha. in ea otroci zelo radi jpmiiej" kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah v malih 'avitkih po Din 25'—, in v velikih zavitkih po Din 42"—. Sigrid Undset: Moje prvo srečanje s siromaštvom Ne spominjam se več, za kateri rojstni dan sem dobila punčko Gerdo. Toda vsekakor je bilo to, predno sem začela hoditi v šolo, nekako v onem času, ko je učila moja mamica abecedo in šivanja neko malo deklico, ki nt hotela o tem ničesar vedeti. Stara sem bila kakih sedem let. Toda dobro se spominjam onega jutra. Ne vem iz kakega vzroka neka] dni nisem smela iz hiše. In tako se mi je zdelo, da so breze vzbr-stele preko noči. Stanovali smo tedaj v ulici Lyder-Sagen. Hiše, obdane z vrtovi, so stale samo ob eni strani ceste, na drugi strani pa se je razprostirala pusta ledina. Pa vendar, kakšna divna ledina! Na enem njenem koncu so se žogali večji otroci, na drugem koncu pa smo si mi manjši gradili hišice na kupih kamenja in grušča, ob strani pa smo si umivali noge v umazanem in smrdljivem močvirju. Prav na koncu ob povelj-nikovi livadi so rastle goste koprive in med njimi nekaj revnega malinovega grmičevja. In od kresa dalje, smo si redno žgali ob koprivah roke in noge, ko smo iskali še zelene maline. In tedaj smo gledali v poveljnikov vrt. Ni imel otrok, in nikdo izmed nas še ni prestopil njegovega vrta. A na vrtu so bila jabolka, hruške in češnje, gredice korenja in redkvice. Da je ta vrt neskončno velik in da je na njem najraznovrstnejše sadje — o tem smo si pripovedovali najčudovitejše pripovedke. Nekoč je bil na iivaai privezan za kol neki konj. Včasih so se pasle tam celo krave Mi smo zemljo zapadel sneg. Nastala je sedaj strašna zima, ki je trajala neprenehoma do pusta leta 1880. Krka in Sava sta popolnoma zamrznili. Stari Novomeščani, — mogoče tudi »ta težka dva v Kandiji«, namreč g. Zurc, če je bil tačas doma, in g. Vindischer, ki pa je bil tačas še majhen dečko, — se lahko še spominjajo, kako je takrat bilo v Novem mestu. Takrat je čez Krko držal še star in slab lesen most. Ko je ledena skorja čez vodo bila dosti močna, so ljudje kar po ledu hodili in vozili. Marsikateri hlapec ali težak, če ni imel rokavic, je imel vse ozeble prste, da je bilo videti, kakor bi nosil črne naprstnike. Tista zima je bila tedaj slična sedanji, pa najbrže še hujša, ker je dalj časa trajala. Šele na pustni dan popoldne — ne spominjam se pa več, kako dolg je bil predpust tedaj — je začel pihati topel jug, ki je trajal toliko časa, da je sneg popolnoma skopnel. In s tem je zima ninila. A tista težka zima je za ljudi imela hude posledice. Grozno veliko krompirja in korenj-stva je zmrznilo ljudem po shrambah. Pozebla žival je hudo cepala, posebno pa svinje. Stara trta po vinogradih, kar je ni sneg pokrival, je od zime popolnoma razpokala in se posušila. Ostali so le mladi poganjki, ki so ostali skriti pod snegom. Vinogradniki so posekano trto vozili domov voz za vozom na lojtrah za kurjavo. Dragi čitatelji, kajne da so bili pred petdesetimi leti slabi časi. F. V. Osebne vesti it Imenovan je radi odhoda dosedanjega župnega upravitelja, za župnika-vikarja v Semiču ondotni kaplan p. Rajnerij E r k 1 a v e c, križniškega reda. — Za upravitelja župnije Dobrepolje je imenovan ondotni kaplan Franc P r e s e t n i k. * Nameščen je za kaplana v Kranju g. Josip K o š i č e k. it Iz šolske službe. Ivan S a j o v i c je imenovan za učitelja risanja na gimnaziji v Celju in Andrej Kocjan za suplenta na realki v Mariboru. it V naše državljanstvo sta sprejeta Marija Vidmar, učiteljica z Bleda in Alojzij P 1 a n t a j iz Kranjske gore. Ostale vesti it Razpis župnije. Potom okrožnice je razpisana župnija Dobrepolje v ribniški de-kaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 15. marca 1929. * Smrtna kosa. Na Pilštajnu je umrl gospod Jurij Ravter, oče preč. gosp. župnika, star 84 let. Pogreb v soboto ob 10. Naj v miru počiva ! it Rezervnim častnikom! Za 24. t. m. napovedani občni zbor se preloži na nekoliko kasnejši čas, ki ga objavimo pravočasno. — Poverjeniški odbor. it Prometna zveza v Ljubljani naznanja, da se vrši nadaljevanje občnega zbora v nedeljo dne 24. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih zveze, palača Delavske zbornice. it Žrtev alkohola je postal mladi rudar v Krmelju, doma iz Vrhka, občina Tržišče. Ko je 16. t. m. pri rudniku prejel svojo skromno plačo, ga je družba spravila seboj v gostilno. In hodili so od gostilne do gostilne do 18. t. m., ko je ubogi fant naposled omagal stali pametno v primerni razdalji od teh živali in peli v zboru: Kravica, kravica lovec te bo vzel, ako pa ne pride kravica mu uide. Najstarejši med nami so pripovedovali, da je prišla neke jeseni na livado več dni zapored cela čreda prašičev. Tega seveda nismo verjeli in nismo nikakor pričakovali, da bi bili kdaj priča takemu izrednemu dogodku Med nami jih je bilo več, ki še nikdar niso videli živega prašiča — vsi smo bili mestni otroci in najmlajši med nami še niso videli nikdar vasi. A bili smo vedno na livadi in klicali krave, vdihavali njihov topli, mlečni vzduh, ter si zamišljali široki svet, ki se je začel onkraj Cerkvene ceste, tam daleč, kjer se nismo smeli sami iz-prehajati, kjer je bilo vse polno skednjev in hlevov, konj, krav, prašičev, da, celo koz! Bilo je torej nekega lepega, jasnega, majskega jutra, ko sem dobila voziček in punčko Gerdo. Imela sem belo obleko, ki je nisem še nič umazala. In peljala sem ropotajoči voziček po ulici navzdol. Pot je bila zelo v slabem stanju, kakor vse ulice v Osli, kjer stoje hiše le ob eni strani. Voziček se je kotalil preko malih in velikih kamenjev in puščal v blatu lep kolovoz. V močvirnem jarku je odsevalo svetlomodro pomladno nebo, po katerem so plavali krasni oblački. Na vrtu so breze že vzbrstele in njihove vejice so imele tako mlade, nežne lističe, še skoraj rumene barve. Na koncu ulice pa je stal poveljnikov vrt, obdan z gosto, živo mejo. Tedaj sem srečala dve prijateljici Hitro sta ______J. .n .. o 1 iiin.li l.nnii in An dO ... lili UUVCUdll, U« 5U uo IJTCIVII auiij! ut uh ov jv ponoči pojavilo malo žrebe. Namenila sem sc, in se onesvestil. Prepeljali so ga v rudniško bolnišnico bratovske skladnice, kjer so ga skušali rešiti in mu dali injekcij, pa je bilo zaman. Fant je 19. t. m. umrl vsled zastrup-ljenja z alkoholom. Oče in mati pa žalujeta za svojim najmlajšim sinom. Prav bi bilo, ko bi oblast prepovedala točenje alkoholnih pijač ali pa vsaj žganja na plačilne dneve. * Ribarski in lovski referat ljubljanskega oblastnega odbora posluje v Auerspergovi palači, (Gosposka ulica št. 15), pritličje levo — zadnja vrata. — Uradne ure za stranke od 8. do 12. •k Izdajanje ribarskih knjižic. — Da se olajša izdaja ribarskih knjižic, lahko interesenti pismeno prosijo pri komisarju oblastne samouprave ljubljanske oblasti, (ribarski in lovski referat, Gosposka ul. 15), da se jim izstavi ribarska knjižica. V dopisu naj se navede točen popis osebe: ime, priimek, starost, postava, lasje, oči. Knjižica se bo dostavila vsakemu interesentu po povzetju. V naročilu naj se točno navede, ali se želi ribarska knjižica za lov rib belic ali za lov plemenitih rib, za celo leto ali za krajšo dobo nego tri mesece. •k Promet na drž. cestah na Slovenskem. Gradbena direkcija objavlja: V področju gradbene direkcije v Ljubljani je promet na vseh državnih cestah zopet vzpostavljen, seveda za avtomobile le z dobro zimsko opremo. Opo- k Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josef« voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more prif>orcčati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. da jima pokažem voziček in punčko, a vse tri smo popolnoma pozabile nanjo. Odhitele smo na livado. To, kar sta mi povedali, je bila resnica, živa resnica. Vsi otroci iz ulice so bili že tam in se razgovarjali o tem čudežu. Čudili smo se, ko smo gledali te strašno suhe noge, ki so nosile žrebeta in njegov čopasti rep, — videli smo, da je bilo žrebe svetle barve, njegova mati pa črna. A ko je žrebe sklonilo svojo glavico pod materjo, da je sesalo, smo se kar prestrašili, da smo tako blizu tajnosti prirode Prišla je po nas naša varuhinja, da smo šli h kosilu — in tedaj sem zapazila, da je bil voziček prazen. Gerda je izginila! Začeli smo iskati vsepovsod. Vprašali smo vse otroke in šli v vse hiše. Mila in Maja, ki sta bili že večji deklici in zelo podjetni, sta hoteli iti po stražnika. A niso jima pustili. Nato sta sami, s pomočjo varuhinje, prevzeli službo stražnika. Strogo sta izprašali Nino, ki ni bila na najboljšem glasu, radi česar je začela ta kričati. Prišla je njena mati in zagrozila, da bo šla k Milinin, Majinim in mojim staršem in nas zatožila — a vse to ni nič pomagalo. Gerde nismo našli. Pretočila sem sicer nekoliko solz, a nisem vzela stvari preveč tragično. Imela sem punčko šele nekaj ur, in je še nisem nosila v srcu. Sicer pa, ni imela niti pravih las, ampak naslikane na porcelanasto glavo, a oblekica, ki jo je sešila moja mama, je bila iz navadnega platna — vendar lepa, okrašena s cveticami, čipkami in svilenimi trakovi! Ker mi je ostal še voziček, sem položila vanj svojo najlepšo punčko, ki je morala žalibog vedno ležati, ker ni imela las, ne rok, ne nog, in ker so sc ji vsi smejali. Verjetno je, da bi že zdavno pozabila punčko Gerdo, ako se mi ne bi pripetilo to, kar vam bom sedaj povedala. (Konec sledi.) zarja se pa pri tem na ožine na posameznih cestnih predelih, kjer je bilo z ozirom na višino žametov in terenske prilike mogoče očistiti cestišče le na širino 3 do 3 in pol m. Vendar so pa tudi na teh mestih izogibališča v delu. Take ožine se nahajajo na Trojanski drž. cesti med Slovensko Bistrico in drž. mejo (km 105—154.2), nadalje na Karloveki drž. cesti (preko Gorjancev) in končno na Tržaški drž. cesti med Vrhniko in Logatcem (km 20 do 30) in med Kalcami in Rakekom (km 35 do 45.5). — V Ljubljani, dne 20. febr 1929. it Darovi za gladujoče. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladujoče rodbine svoje prispevke: Dr. Aleš Ušeničnik, univ. prof., 300 Din; Avgust ,enko, pekarna, Ljubljana, iOOO Din, dr. Janko Brejc, odvetnik, Ljubljana, 200 Din; Tonca in Franjo Hmelak, Rakek, 2000 Din; Karel Ceč, ravnatelj Jugosl. tiskarne v Ljubljani, 500 Din; Rudolf Will-mann, Ljubljana, 150 Din; dr. Franc Ušeničnik, univ. prof., Ljubljana, 300 Din; Kranjska Industrijska Družba, Jesenice, 6000 Din; Kohnska tovarna, Ljubljana, 500 Din; Ivan Bratuž, Hijeronim Demšar, Filip Bačnar. lastniki Svečarne J. Kojmč & Co., Ljubljana, 500 Din; Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, Ljubiana, 500 Din: dr. Mihael Opeka, stolni kanonik, Ljubljana, 200 Din; dr. Vinko Oregorič, primarij, Ljubljana, 200 Din; dr. Ivan Tavčar, odvetnik, Ljubljana, 300 Din; neimenovani, 10.000 Din; neimenovani 1000 Din; Združene papirnice Vevče, Ooričane in Medvode d. d. v Ljubljani 2000 Din. Doslej skupaj 29.650 Din. it Akcija krajevnega odbora Rdečega križa. V nedeljskih številkah našega časopisja smo poročali o akciji krajevnega odbora Rdečega križa. Ponovno opozarjamo na to dobrodelno zbirko in prosimo vsa usmiljena srca in denarne zavode nujne pomoči. Vsak dar nam je dobro došel. Mnogo je ljudi, ki vsled zime trpe glad in pomanjkanje, mnogo jih je, katerim je zima vzela poleg zadnjih prihrankov, tudi skoro vso življensko moč. Vsem takim bi krajevni odbor Rdečega križa rad pomagal s to zbirko. Denarna sredstva sprejemajo iz prijaznosti upravništva »Slovenca«, »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Da pa ne bo pri upravništvih kakih pomot, prosimo vse darovalce, da pri pošiljatvah točno označijo, da je dar za Rdeči križ. ■k Boda v Sarajevu. V področju sarajevske mestne občine dobiva ubožno podporo iz mestne blagajne 1627 družin. k Snežni plaz zasul 5 oseb. V vasi Gotinovci v Bosni so med silnimi zameti pokopavali neko žensko. S težavo so izkopali jamo in položili vanjo krsto z mrličem. Na povralku je prehitel petero udeležencev pogreba močan snežni plaz in jih zasul. Ker jih ni bilo domov, so se odpravili domačini ponje. Na nekem mestu so opazili, kako moli čtovežka noga iz snega. Pričeli so kopati in našli tri ponesrečence mrtve, dva pa sta še kazala znake življenja. Od teh dveh je eden kmalu umrl, drugi j>a se bori s smrtjo. k Zakaj so bili »gereki ptiči« obešeni? Prpič Mali in njegovi pajdaši, ki so bili dne 20 t. m. v Zagrebu obešeni, so izvršili 87 raznovrstnih zločinov, pri čemer so naropali 218.478 dinarjev gMovine, za 168.470 Din raznih vrednosti, večjo vsoto dolarjev, frankov in zlatnikov. Pri tem so napravili 13 roparskih umorov. Pavel Prpič Mali je bil star 25 let, po poklicu delavec iz Dolja, občina Karlobag; Mijo Vrbanac, ki je simuliral blaznost, 32 let, kmetiški sin iz Jame, obč. Stankovci; Nikola Brdarič, 82 let star, kmet iz Maje, obč. Glina in Marjan Krmj>otič, delavec z Reke. 'k Poskus samomora. Na Tratinski cesti št. 2 v Zagrebu sc je predvčerajšnjim ponoči okoli dveh nenadoma razlegel strel, ki je zdramil vse stanovalce iz najslajšega sna. Iz neke sobe je prihajalo stokanje in vzdihovanje ter slabotno klicanje na pomoč. Zbegani sosedje so odprli vrata in udrli v sobo. Nudil se jim je žalosten prizor. Na postelji je ležala na pol oblečena Julka Stih, 31-letna zasebnica. Okrvavljena postelja je vzbudila v ljudeh sum, da sc je Štihova hotela usmrtiti. Priskočili so k njej ZDRAVIM da?ei° novo mot in zmožnost za delo 2-3 ka-^ne žlice OVOMAITINE k mleku z* zaiuterk ln iužlno. in videli, da ji iz leve prsne strani teče kri. Poleg nesiečnice je ležal samokres Pozvali so rešilni voz, ki je Stihovo prepeljal v Zakladno bolnico. Zdravniki so ugotovili, da si je Stihova pognala kroglo v prsi samo dva centimetra nad srcem. Bila je takoj operirana in je upati, da bo okrevala Domnevajo, da se je hotela usmrtiti v duševni zmedenosti •k Zagreb ima ie 162 vagonov življenjskih potrebščin. Tekom noči od 19. do 20. t m. je v Zagreb prišlo 162 vagonov potrebščin Pripeljalo se je 45 vagonov drv, 47 vagonov premoga in 70 vagonov živeža 28 vagonov drv so prevzele trgovine za prodajo, 17 vagonov zasebniki, en vagon pa mestna občina za pomožno akcijo — Premoga so trgovine dobile 34 vagonov, 13 pa zasebniki la industrija. — Od živeža je prispelo 17 vagonov moke, 3 vagone sladkorja, 3 vagone ovsa, 3 sena. 1 soli in okrog 50 vagonov drugega živeža. Zagreb je tedaj oskrbljen. Vidi se pa tudi, da železnice že razmeroma dobro funkcijotiirajo. ★ Mrliču sezul in ukradel čevlje. Pri delu v skladišču parnega mlina v Zagrebu se Je pred dnevi smrtno ponesrečil delavec Vekoslav Kotarskl Prenesli so ga v mrtvašnico na Mirogoju in drugi dan pokopali. Ko oa ie ležal v mrtvašnici, ie prišel nekdo in mrliču ser.ul čevlje ter |ih odnesel. Nesrečnega delavca, ki ie zapustil vdovo in 4 majhne otročiče, je še po smrti okradei brezvesten lopov. Policija upa. da bo lumpa dobila v roke. •k Učbenik češkega jezika, za Slovence priredil prof. Orožen. Cena 40 Din, vez. 50 Din Za naše severne bra.e Cehe se vedno bolj zanimamo in imamo z njimi vodno več stika in prijateljskih vezi. zato nam je potrebno, da se priučimo češkemu jeziku. Ta knjiga je izpolnila veliko vrzel po priročnem učbeniku češkega jezika Na podlagi te Izredno praktične knjige se poučuje češki jezik Sirom Slovenije v raznih krožkih in učilnicah. Tudi v radiju se vrše predavanja za češčino na osnovi te knjige (konzularni uradnik g. Novak) Poraba za knjigo ie torej zelo mnogostranska. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani * Nove Šmaraice! »Najlepši pozdrav najbolj-ti materi«, spisal J. M. Seigerschmied, se že dobe v Prodajalni KTD (H. Ničman). Cena 16 Din, po pošti 1 Din v*. + Gospodinjstvo. Spisala S. M. Lidvina Pur- faj. Cena IHn 40.—, vezana Din 60.-. Založila ugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga nudi vse. kar treba vedeti spretni in dobr. gospodinji. Vs;'ka gospodinja naj vzame knjigo pogosto v roke in pazi. da bo prj svojih gospidiniskrh opravilih uvaževala zlate nauke, ki jih knjiga podaja. Glavna poglavja iz knpge so: Lnst.noiti dobre gospodinje. Obleka, Stanovanje, Razsvetljava, Kurjava. Mlekarstvo. Vrtnarstvo. Perutninar«>o. Domače knjigov-vistvo. Vzgoja v domriči bifti in Zdravstvo. Tr za.li.je pog'avje o zdravstvu je napisal dr Fr. Dolšik ir It motih opominov II. del, spisal Franjo Sukljo. Ljubljana 11». Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 70 Din. it Moji spomini. Spisal Ivan Hribar. I del od leta 18fiS do U! 10. II del Osvobojevalna doba. Vezano 200 Din. Delo je na razpolago v Jugoslovan-aki knjigarni v Ljubljani Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo opravljata Piccolijeva lekahia na Dunajski cesti in Bakarčičeva lekarna na Sv. Jakoba trgu. Kitajska mati »Kitajci!« so zamrmrali kavarniški gostje. »Rumena nevarnost!« se je nekdo pošalil: »Pripravite drobiž!« V kavarno so stopila tri izgubljala, nemočna bitja, ne, stopili sta samo dve, tretji, še dojenček, pa se je varno držal v materinem naročju. Vsa trojica, mati, njena približno 12 letna hči in mali dojenček, vsi trije so se počutili v velikem lokalu kot izgubljeni Prav pri vhodu so obstali in se niso upali naprej. Na obrazih gostov hladna, ledena radovednost »Kaj pa bo zdaj?« Kitajska mati izroči dojenčka, previdno kot zaklad, mali deklici, sama pa izvleče iz žepa stekleno kroglico in poskuša z njo razkazovati svojo spretnost v žongliranju Ni bila bogve kako velika ta spretnost in posekal bi jo pri nas marsikak desetleten deček, ali ne gostom ne Kitajki ni bilo do spretnosti: dinar, več te ne stane, pa se rešiš tega obupnega prizora, te tihe prošnje iz domovine daleč sem v tujino izgubljenih ljudi. 2e se je prikazal lastnik kavarne: »Ni dovoljeno nadlegovanje gostov!« Kitajska mati je obupno zakrilila z rokami, se skušala iztrgati in pobegniti v sredo kavarne, zakaj, menda sama ni vedela, saj ne bi mogla izprosjačiti niti vinarja več, ko pa je vendar za njo stal kavar-nar. Udala se je. Z isto nežnostjo kot poprej je odvzela svojega malčka deklici iz rok, še nekaj potožila v jeziku, ki ga nihče ni razumel, nato pa odšla iz kavarne, z deklico in otrokom. Morda bo kje drugje mogla ujeti par dinarjev, da kupi večerjo svojima otrokoma in cebi; sebi najzadnje? Kajti matere so si na vsem svetu, med vsemi narodi enake, da mislijo nase prav nazadnje. V sosednji gostilni je imela srečo Niso je vrgli ven, niso zapodili. V gostilni so bili sami delavci in od malega, kar so imeli, so dali nekaj nji. »Naj živi še Kitajka, saj ima dva otroka!« Se večkrat so videli ljudje, kako je tavala ta družina po zamrzlih ljubljanskih ulicah. V tenkih oblekah, obe, mati in hči, »ta nosili dolge in široke kitajske hlače iz črne kotenine, 1« dojenček je bil zavit dobro in toplo Mraz, glad, pričakovanje nečesa toplega in prijaznega, je gnalo to trojico ljudi skozi mrke ulice in jjb" bo It gnalo. Troie izgubljenih, nemočnih bitij. © NAMOČENA POLENOVKA vtak prttk pri »Bobenčku8v. Petra eetla 16. Pomlad prihaja •*. Jaz imam zime dovolj. Bogme, za svojo jo imam čez in čez. Moj prijatelj Nace tudi in ti, ljub moj, ki tole čitaš, najbrž tudi. Kaj bi, saj smo v»l ljudje, tudi tlati, ki se navdušujejo za zimski iport. Načeta sem omenil Veste, to je človek, ki ne govori veliko in ga govorjenje jako utruja. Kadar pa »e črtvuje ia »pregovori, je njegova beseda tehtna, vsega uvaževanja vredna. Pomislite, srečal sem ga oni dan v — razpeti suknji. On je imel razpeto, ne jaz, vs« tri gumbe je bil osvobodil službe in sem se mu, ki hodim v teh časih skrbno popet, zelo začudil. »Naaace! Predrta reč, ti si pa vroče bitje. Se boš prehladill« »A?« »Prehladtl se boil« »Pomlad prihaja,« je povedal in radostno pomežikal z očmi. V znamenje zadovoljnega razpoloženja Nace vedno mežika. »Stopiva v kavarno, boš kaj povedali« » V kavarno? Prevroče je tam. Fant, jaz duham pomlad. V Tivoli, če hočei, na klopco?« »Nace, pa menda vendar nisi. .« »Ponorel? Ne, nisem. Niso mi možgani zmrznili. Ir. če so mi, so se mi jeli zdaj tajati, zakaj pomlad prihaja « »Torej ne prezebuješ več?« »Ne, sem se naveličal Poglej! Imel sem premoga in drv dovolj, ker se s tako ropotijo za vsako zimo preskrbim Lani mi je v drugi polovici svečana pošla rezervna zaloga kuriva, predlanskim tudi in prejSnja leta tudi Zakaj bi mi letos ne poSla? Mene, mojo ženo in pa otroke po 15. februarju ne sme več zebsti. Taka je narava v moji družini. Preziram tiste, ki jih po 15 februarju zebe, moja žena tudi in otroci tudi. Nismo Bog ve kako utrjeni proti mrazu, ampak navada ie taka, kot f.a rekel.« »Toda letos je izredno stanje?« »Vem Poostreno je povsod. Z*kaj bi ne bilo v zimi? Ali čas je prišel, — pomlad prihaja. Na Šmarno goro bi se odpravil po teloh, zvončke in trobentice, če . •. »Ce bi se ne bal, da obtičiš v snegu, ne?« »Ne prehitevaj me, bom sam povedali Če bi ne im»l drugega dela, sem hotel reči.« »Tako govoriS, da Si najrajši še jaz odpel suknjo.« »Odpni jo, potegni vase zraka, razširi nosnice, oddahni si in povej, ali ne čutiš pomladi? Nad zasneženimi poljanami diha jug. Ali ne vi-di5, kako se otresa drvje sneženega nakita, ali nimaš mokrega klobuka, ker si nepreviden in hodiš tik ob hiSah, ko kaplja s streh? Si mislil, da ne bo začelo kapatl, ker si se malodušno vdal mnenju, da smo se zasukali v deželo večnega ledu in snega Poglej, kako se odceja s pločnikov mokrota; fcevelj sezuj, da se prepričaš. kje je špranja, skozi katero uhaja snež,-nica tn proti tvori volji nadleguje nogo z mokroto. He, prijatelj, vidiš, to so znamenja pomladi, neznatna sicer, toda pomembna in zanesljiva ter prepričevalna Ljudje, še vsi prevzeti od mraza, jih v svoji nepozornosti prezro, jaz jih pa ne, ker j« pri meni taka navada, da uravnam svoje življenje vsako leto po 15. svečanu po dev'zi: pomlad prihaja.* Nace mi je odprl oči. Ozrl sem se okoli sebe un spoznal, da je življenje na ulici docela spremenjeno Skupina delavcev je odmetavala v bližini sneg. Ali se ni nekdo zasmejal? Tisti, z neobrito brado, ki je zasadil lopato v sneg in se naslonil na ročaj. Glej ga, z umazanim robcem m briše pot s čela, včeraj pa je dihal v prste, da bi si jih ogrel. Tam stoji družbica mladih žensk in živahno kramlja. Ne tišče obrazov v mehka krzna, lica iim žare v pričakovanju nečesa skrivnostnega Zdi se, da se jim nikamoT ne mudi. Razgovorile so se, kot da so se srečale nekje na topli rivieri. Ali ljudi res več ne zebe? Visok naloženi vozovi snega se pomikajo po ulivah, tudi premogarji so zopet pogostejši, ves promet živahnejša. Tu in tam še pri$to-pica kak »zakrknjen« prezebun, ki uporno stiska ustnice in se stiska v topel plašč Toda vedno redkejši postajajo taki. Dobro podložen želodček m toplo oblečeno telo se v teh dneh že brez strahu pojavita na ulici. Glad in pomanjkanje pa sta slaba prevodnika toplote in se bodo siromaki tudi v drugi polovici svečana Se prav radi zatekali v jayno ogrevalnico in brezplačne okrepčevalnice, ki imajo vsak dan veliko Število gostov. Ampak pomlad vendar le prihaja. Nace ima pravi loge o temi »Mir«. Ravnateljstva vseh srednješolskih zavodov v državi so imela izbrati tri najboljše naloge svojih zavodov in jih poslati ministrstvu, ki je iz vseh poslanih nalog izbralo zopet tri najboljie in jih nagradilo. Ministrstvo je prisodilo drugo nagrado v znesku 300 Din petošolki ljubljanske II. državne dealne gimnazije Fides Nowy. Čestitamo! 0 Premog za šole je ta. Posrečilo se je dobiti premog. Dobi ga 2. osnovna deška šola, 4. deška osnovna, 1. dekliška osnovna in dekliška osnovna šola na liceju. Te šole toraj začno s poukom v soboto 23. t. m. Takisto meščanske šole, ki so nastanjene v teh poslopjih. O Predavanje o sorijalnom zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi v nedeljo dne 24 febr t L ob 10 dop. predavanje o higijeni in socijalnem zavarovanju v dvorani OUZD na Miklošičevi ceeti št 20 Predavanje bodo pojasnjevale »kfoptične in filmske slike. Vabimo vse zavarovance in njih delodajalce ter ostalo javnost, da st lega zanimivega predavanja. ki nas bo seznanilo z nalogami socijalnega zavarovanja in » pomenom ljudskega zdravja, v čim večjem številu udeležijo Predavanje je vstopnine prosto. © Društvo železniških npokojeneev za Slovenijo v Ljubljani obvešča tem potom vse upokojence brez izjeme, da daje pojasnila v vseh zadevah samo tistim upokojencem, ki so člani društva in imajo poravnano članarino © Promet v okrepčevalnicah. Pisali smo že o raznih zanimivih slučajih iz okrepčevalnic. Pri Sv. Florjanu, kjer je bilo največ malih »zlorab« s čajem, že visi napis: »Caj dobi vsaka oseba le zase!« Kdor hofe dobiti čaja in kruha še za družino in za tiste, ki ne morejo sami ponj, mora na magistrat po izkaznico. Prjet je bil neki potepuh, ki je v okrepčevalnici milo prosil: »Tri ženske so tam, revne in bolne. Mi daste čaja, da jim ga nesem!« Dali so mu'Čaja iu kruha, zlikovec jo kruh spravil zase, čaj pa je odnesel k nekemu gostilničarju, ki ga je prodal gostom. Zlikovec bo moral povedati ime tega gostilničarja, gostilničar pa bo javno ožigosan. V vseh okrepčevalnicah redro zmanjka kruha in čaja. Povprečno razdele vse okrepčevalnice vcak dan po 2200 kruhkov ter nekaj več por-eij čaja. 0 Pevski odsek »Grafika« v Ljubjani se tem potom iskreno zahvaljuje vsem. ki so na katerikoli način pripomogli k lepo uspelemu »zabavnemu večeru v Kazini«, tako slavnim uredništvom ljubljanskih dnevnikov, kakor tudi ravnateljstvom Jugoslovanske, Delniške in Učiteljske tiskarne za prijazno naklonjenost ter vsem cenj. obiskovalcem naše vsakoletne prireditve. — Odbor. 0 Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico je na svoji seii dne 17. februarja 1929 sklenilo zaradi izredno slabe letine in dragega krmila povišati ceno m eku od 3 Din na 3.50 Din. Društvo pričakuje, da bodo ta minimalni povišek konzumenti in produr-enti vzeli lojalno na znanje in se ga držali, upoštevajoč, da bomo takoj, ko pride ugodnejši čas (zelena krma), ceno primerno znižali. Povišek velja od L marca dalje. Obenem društvo tem potom javno naproša mestni magistrat oziroma tržno nadzorstvo, da zo^et prične redno tehtati mleko pri dovozu in v mlekarnah. — Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico. © Ruska Matica. V soboto dne 9 marca t. L se bo ob 18 vršil v prostorih ruske akademske men-ze (Št.-Pelereka vojašnica) relni občni zbor Ruske Matice s lem-le dnevnim redom: orlborovo. blagaj-nikovo in nadzornikovo poročilo, sklepanje o podelitvi absolutorija odboru, načrti za delovanje v 1. 1929. volitve funkcionarjev in slučajnost. Ako bi bil prvi zbor nesklenčen se bo vršil drugi eno uro pozneje, in sicer ob 19. — Odbor Ruske Matice. © Zahvala. Odbor zveze ruskih akademikov v Ljubljani prinaša svojo prisrčno zahvalo predsednici častnega damskega komiteja dvorni dami go- Mnogo gorja si prihranite in preprečite hujSe bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do izbruha. — Pristne samo v orip nalnem „ JblakMCBcma". —iutk .......................n zavoju spej dr Franji Tavčarjevi, častnemu damskemu komiteju in vsein onim. kateri so s svojo udeležbo in sodelovanjem pripomogli k prireditvi Taljanl-nega večera. — Odbor. © Oddaja prostorov za obratovanie kina »Ljubljanski dvor* se. bo vršila potom ofertalne licitacije dne 2. marca 1 1 pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Pogoji so na vpogltvt v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 0 V novi mestn< hiši oa Ahaoljeri cesti št. 10 se takoj odda vogalni lokal. Tozadevne informacije daje mestni gospodarski urad. © Tatvine premoga. V barakah pri tovornem kolodvoru sianuje nekaj ruskih emigrantov Reveži so in hudo prezebajo- Ni čudno, da je enega med njimi premotila skušnjava: šel je na lovorni 1< lo-dvor, se povzpel na vagon in pograbil veliko kopo premoga ter skočil doli Pred njim ie zraslel iz 'al stražnik, mu odvzel premog, go zapisal, premog pa Izročil dohodarstv^nemu uradu, čigar last je 'od. Še v drugič je šel Rus po premog: mraz ie premagal njegov strah pred stražnikom. Toda zopet ga je stražnik prijel Sedaj pa ni poznal šale. temveč je Rusa aretiral in ga odvedel v zapor. Rosn so trdo posvarili in mu povedali, da le premog namenjen za bolnišnico Rus ie obljubil, da ne bo več imel poželjenja po tujem premogu, nakar so ga izpustili Razen njega je bilo zapisanih in aretiranih še več priialeliev tujega premoga. .0 Umrli so v Ljubljani od 16 do 20. t. m.: Anten Grele, polic, nadzornik. 57 )et, Šubičeva ul. 5) Dunpjska c., stražnica; Frančiška Pemiig, vdova žel. sprevodnika, 70 let. Kolodvorska ulica 5, Marija Beber. zpsebnica, 72 let. Vidovdanska c. 9; Jakob Dobovšek, bivši gozdar, 79 let. Vidovdanska c 9; Alojzij Štrukelj, hišni posestnik, 74 let, Kolezijska ul. 12; Albina Lebše. hči krojaškega mojstra. 20 dni. Svnbičeva ul- 15; Frančiška Klančnik, 34 let. Zaloška cesta, pred bol-alco; Ivan Budič, železniški zvaničnik. 61 let, Poljska cesta 11. — V bolnišnici so v istem fosu umrli: Anica Fink, hči delavca, 7 mesecev, Slivnica 57; Ljudmila Samotorčan, delavka, 20 let, Cesta na loko 18: Karla Delak. zavarovalna ur-d-nica, 50 let Sv Jakoba trg 5; Jožef .lakel. 22 let, Kranjska gora 81; Amalija Bolte, hči služkinje, 1 leto, D. M. v Polju. Maribor o V LJubljani bomo imeli prvič priliko r {Umu videti krasne vatikanske prostore, dvorane, hodnike, muzeje, dragoceno knjižnico in umetnosti polno Sikstinsko kapelo danes zvečer na 18. prosvetnem večeru. Videli bomo 'udi slavnostne avdijence na Damasovem dvorišču, dalje »prejem 1500 katoliških skavtov na vatikanskih vrtovih. Film bo »premijevalo predavanje o sv. Očetu Piju XI. in Vatikanu. Za-četek ob 8 zvečer- Vstopoma: sedeži 5 Din, stojiSče 3 Din. Predprodaja vstopnic v pisarni Prosvetne zveze. Isto predvajanj« se ponovi v soboto zvečer ob 8, istotako v beli dvorani Uniona. Nato pa bo nastopil (Um »vojo pot po naših društvenih domovih. Prosvetna zveza ima edino pravico proizvajati ta lilm v celi natt državi. 0 Odlikovana petoiolka. V novembru preteklega leta je ministrstvo prosvete v Belgradu razpisalo tri nagrade za najboljie na- □ Narodno gledališče se prihodnjo nedeljo zopet oivori. □ Mariborska porota se radi pomanjkanja premoga preleži od 4 marca na 2. april. Doslej »o razpisane obravnave proti Josipu Poljanšku radi umora, Francu Mericu radi ropa ter Viktorju Jan-šovarju radi umora. Za pomladansko zasedanje se bodo razpisali še nekateri drugi slučaji; razen tega je tudi celjsko okrožno sodišče odstopilo edini slučaj v letošnjem pomladanskem porotnem zasedanju mariborski poroti. □ Dejstva govore drugače. V nekem tukajšnjem časopisu ie izšla notica, ki se peča z razmerami v tukajšnji bolnišnici. Pisec omenjene notice pravi, da trpijo bolniki radi pomanjkanja premoga mraz in da nimajo dovolj tople odeje Kakor smo Izvedeli ne odgovarja to resnici, ker ima bolnišnica dovolj premoga na razpolago, za kar gre predvsem zahvala upravi drž železnice in pa velikemu županstvu, ki je šlo bolnišnici pri dobavi premoga zelo na roko □ Smrtna kosa. Umrla je Nudi Katarina, soproga premikača Pogreb bo danes ob 15 Iz splošne bolnišnice na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Mariborsko uredništvo oz. upravništvo »Slovenca« je prejelo za pomožno akcijo mestne občine že večje zneske Opozarjamo, da bomo imena vseh darovatel|ev objavili v našem listu. □ Pevsko društvo »Maribor«. Drevi ob 19 skupna vaja. Radi študiranja koncertnega programa se orosilo vse pevke in pevci, da »e vaje točno udeleže. □ Komisionelni pregled avtotaks. V soboto. dne 28 t. m se vrii ob pol 10 dopoldne na Slomškovem trgu pred poslopjem polic, komisariata komisionelen pregled avtotaks v mestu Mariboru ln okolici, da se ugol.rvi njihova sposobnost ia prevažanje oseb. Kakor znano, se morajo po tozadevni naredbi dvakrat na leto pregledati vsi avtotak»i in avtomobili, tn sicer ob začetku ln sredini leta. □ K pomožni akciji mestne občine. Gre predvsem za vpraSanje čajnlc; zlorabe sicer crt vsaki takšni akciji b »hotno cveto tn se ne dajo čisto preprečiti. Omejiti pač V tem otiru Imamo v Mariboru že precej Izkušeni. Požrtvovalni skavti so Sli od hiše do hiše. da se prepričajo o dejanskem stanju, ter napravili spisek 80 druiin. ki Živijo v strašni bedi Te družine dobijo v čajnlcah trikrat i„.!II... ..,..„!i i..,t!i.r>» 1» Hmflnaltlh članov HO '' , |. nvimv, ,v ----------- ----- Ta način pomožne akcije |e zelo primeren in posrečen, ker nam |a znano, da mnoge družine ob čaju In kruhu, ki ga dobijo, obedujejo In večerjajo Ravno radi teh najrevnejših družin in radi čim •miselne j še razdelitve pa smo mnenja, da se naj bi vršilo razdeljevanje čaja In kruha =amo dvakrat na dan ali morda trikrat ter ob določeni uri. in sicer zjutraj od 7 do pol 9. ali od 12 do 14 ter od 6 do pol 8 zvečer. S tem bo mogoče zlorabe preko dneva čim bolj 'zbčiti, ker nam je znano, ds se preko dneva ustavljajo pred čajnicami mnogi pa-santi bolj radi »hoca-.. dočim prihajaio zjutrai in zvečer res najpotrebnejši □ Odkod ime »Astorija«? Hodijo mimo ler ugibajo, kaj bi to neki pomenilo. Dijaki, ki so trdni v geografiji, trdijo, da je ime vze Zadnjikrat »Ciliier Zeitung«. Včeraj je »Cillier Zeitung« pcsle-lnjlkrat izšla pod dosedanjim imenom. V smislu razpisa no;ranjega ministrstva. da je prepovedano rabiti luja imena zž naša mesta, je uredništvo prejelo dva odloka celjskega državnega pravdništva, glasom katerih zadeva razpis tudi naslov »Cillier Zeitung«. List je bil eden najvnetejšib in najJoslodnejših zagovornikov nemških interesov v naši državi in izhaja letos že 54. leto. Naseto »Cillier Zeitung« prične izhajati v nedeljo v Celju »Deutsche Zeitung« s podnaslovom »Organ ftir dic deutsche Minderheit v Slowenien<. Eden izmed mnogih. V ponedeljek zvečer jo bilo, ko je policija v gostilni Žumer na Glavnem trgu »vzdignila« 33 letnega Rudolfa Beliča radi po-tepuštva ln nedovoljenega beračenja. Ze dva dni Sreje je sitnaril in vinjen nadlegoval goste v deli-atesni trgovini Stegu na Dečkovem trgu. Oko postave ga je takrat opozorilo, da stori najbolje, akc se čitn prej izgubi iz Celja Pa je Celje tako prijazno mestece, da ga človek ležko kar na lepem pusti in tudi Rudi je raje ostal v Celju. Ker pa ne gre, da bi mlad in zdrav človek živel od beračenja in povrh še naberačen denar zapil, ie policija Rudija prijela. Policijskemu uradniku je Rudi pripovedoval dolgo storijo o svojih zadnjih tednih in ta njegova iskrena izpoved je imela hudo posledico, da je romal Rudi naravnost v zapore okrajnega sodišča. Koncem decembra jo je namreč brez dovoljenja mahnil čez mejo v Avstrijo, se tam klatil do konca januarja in bil od celovške policije ekspe-diran v Prevalje, kjer sta se najprej hudo pogledala z okrajnim glavarjem na Provaljih Iz Prevalj jo je »post tot diserimina rerum« primahal v Ce-Ije tn v zapor.______ Namočena polenovka odslej stalno v zalogi pri tvrdk5 ANTON FAZARiNC, CELJE. Dopisi KAMNA GORICA. V 29. letu obstoja našega Prosvetnega društva, ko se Je isto selilo Iz enega prostora v drugega, ko so bili vsi društveni odseki razcepljeni na posamezna stanovanja, smo mogli uresničiti naš dolgoletni sen — postaviti si lasten dom Tri leta smo se morali truditi z denarnim vprašanjem, pripravljanjem, s kulukom, katerega so se marljivo udeleževali skoro vsi Kamnogoričani, končno smo preteklo leto poprijeti na celi črti in pustili za čas vse ostalo prosvetno delo. Ko smo že oma-govall vsled j>omanjkanja denarnih sredstev, so n»š< člani s stalnimi obveznimi mesečnimi prispevki kakor tudi z znatnimi vsotami priskočili odboru na pomoč. Z njihovo pomočjo in a pri- > spevki Kamnogorlfanov doma in zunaj v svetu ter z darovi drugih naših prijateljev smo v 2 letih nabrali skoro polovico vseh stroškov Na ta način smo napredovali tako daleč, da moremo prirediti v nedeljo 24. t. m. v novem »Prosvetno akademijo« s pestrim sporedom. Na tej akademiji nastopi po'eg pevskega in dramrtičnega odseka ter »Orla« tudi naš poživljeni tamburaški zbor. Na tej prvi naši večji prireditvi hočemo pokazati, kaj vse bomo pri nas gojili na polju prosvete. Pridite in poglejte! Vrhnika Ker so v Ljubljani odprli zatvornice v Gruberjevem kanalu, je gladina vode tu zelo padla in sedaj se posedajo bregovi Ljubljanice v vedo. Nekaterim posestnikom je napravljena s tem velika škoda Hripa še vedno razsaja po celi občini Vrhnika. Po mnogih hišah je več bolnih. V eni hiši sta umrla v četrtek 14. t m. mož in žena. Žena Cecilija Žitko zjutraj, mož Franc pa ob 11 zvečer še isti d»n. Redek slučaji Danes so pokopali užitkarja Franca Kr^šovca iz Vrhnike 228, ki ga jo zadel mrtvoud. Star je bil 76 let. Umrla je dne 18. t. m. na Drenovem griču št. 1 Ivana Petkovšek, mati uglednega kolarskega mojstra Franca ravnotum. Naj počiva v miru! Šolski pouk. V ponedeljek, 18. t. m se je zopet pričel pouk na tukajšnji osnovni šoli, ki je bil tri dai ukinjen zaradi slabega obiski otrok, ki so bili bolni in mnogi niso mogli prihajati v šolo zaradi snega. Gospodarstvo Št. Jernej na Dolenjskem Posledice letošnje zime se že kažejo. Ko so v nedeljo prišli ljudje k maši — do danes smu bili takorekoč odrezani od zveze z ostalimi vasmi — »o pripovedovati žalostne reči. Temu je poginila vsed mreza krava, drugemu vol. tretjemu so pa zmrznile svinje itd. Posestnik Korošec Fr. iz Gro-belj je s solzami v očeh pravil Vašemu dopisniku, da mu je zima vzela 11 svinj, edino upanje, ki ga je še Imel, da bi mu prinesle kak dohodek, da bi oblekel številno družino. In podobnih slučajev je nešteto. Svinjereja je pri nas takorekoč glavni dohodek našega kmeta in sedaj ta nesrečna zima... Snegn pa ie 1.20 m Šola je do sobote 23. febr. zaprta. Drv jo zmanjkalo, čeprav je bilo kupljenih 60 m", in je V.količina druga leta zadostovala za vso zimo T. Tat v cerkvi. V podružno cerkev sv. Kozma m Damijana na Gradišču je neznan 'at udri v noči od petka do sobote. S silo je vdrl skozi zakristijo v cerkev, preiskal in preobrnil po predalih za cerkveno obleko, izruval portntile. Vzel nI nič. To pa je že tretji poizkusa tatvine v tej cerkvi. Porok je bilo letošnji predpust samo 8. Okli-eanih pa je bilo 13 parov. Menda je ludi tu kriv mraz. da ni bilo več porok. Umrla je na Dabravlci mlinarjeva žena M. Ceh, rtara 40 let, v Ost rogu pa 88 letni užitkar France Pirnar. . V okrajno blagajno so bili izvoljeni v nedeljo 10. febr. gosp. župan Vide in občinska svetovalca Martin Kocjan ler Janez Krhin iz St. Jerneja. Metlika Obdukcija nesrečnih žrtev, o katerih smo poročali pretekli teden, se je izvršila dne 19. t. m. pri Treh farah na pokopališču. Žalna zastava visi na hiši g. Frlana na Vivodini, žalost vlada v hiši g Hrestoka na Rakovcu. župnija Metlika, ker je oče izgubil še edino upanje svojo hčerko, kateri je bil izročil posestvo Pomilovanja vredna družina, ki je tako osirotela, da nima nikogar več, kdor bi Ji bil opora na stare dni. Po veselju je prezgodaj prišla žalost, po po-oki, še skoraj ne-končani, že božja dekla smrt. Umrla sta nesrečna novoporočenca vsled zastrupljen.;«, pa ne, kakor se je prvotno domnevalo, od plinov od žerjavice. Obdukcija še ni mogla dovesti do končnega rezultata, marveč so se sokovi in deli želodca, k so Mil poškodovani od struipa, poslali v kemično preiskavo v Ljubljano Govoric je pa toliko, da nt mogoče nobeni verjeti. Prihodnost nam bo vse pokazala. Vremena bodo se zj-snfls Lepše je nastopilo, vendar je še vedno ob ji,trih mraza 9 do 10 stnpinj. V resnici se bojimo pozebe trte letošnje Drva so postala to zimo tudi zelo draga. Zima je vs° podražila Kupčije so v splošnem slabše. Le neobhodno potrebni materijal se je zelo podražil. Vsakdo Izrabila zimo v svoja koristi. Marsikoga je letošnja zima tudi na kmetih presenetila s svojo naglico, še bolj pa sneg. d« 8i n 8o mogli j j ud ie po drva in so prezebali, kljub temu, da imajo drv svojih ložah zadosti. Hrastnik Deška in dekliška osnovna šola sta zaprti do sobote. - Umrla je v torek znana mlekanca gtarovpokolenka Neža Grršner, Pred štirimi meseci je izgubila stanovnnle tn se Je zatekla K krojaču »Arnšek«. PreteMi teden se ii (p omračil um. radi česar jo Je občina, dala zapeljati v ob-Hnsko ubožnico, kamor se je dolgo branila Iti m ge v nedeljo je Izf-vila. da ne bo dolgo tam. — Eloktrično mMvetlJftvn Imajo v Hrastniku vsi uradi in mnogo privatnikov. Le na postaji Imajo petrolejke. Slovenska Krajina Mra.7 v Slovenski Kr-jini pojeniuje Splošno M pričakuje, da bo prišel toliko zateljenl lužnl veter, ki bo raztopil ogromne mase nakopičenega MftOTI. " K<-oe. V torek, dne 19. t. m. j« umrl nenadoma Lukač Franc v 08 letu svoje starosti. Bil je le nekaj časa bolan. Opoldne se Je Se obri! m ko je šel na voz, da bi se peljal k zdravniku, se je tgrudil in takoj izdihnil. Pokojni Je Ml dober kri«, moi. To in ono o radia Prenosi iz Amerike. Kakor poročajo iz New Yori;a so se nadzt.rovalna oblastva ameriških postaj dogovarjala o možnosti izmenjav programov med Britisch Broadcasting Corp. v Angliji in med National Bnadcasting Com-pany v Združenih državah. Do končnoveljav-nih sklepov še niso prišli, vendar ?o zadnji poskusi že skoro zadovoljivi, ker se je posrečilo zelo zmanjšati nevarnost, da bi motnje iz ozračja prekinjale prenose. Nova alzaška postaja. Francoski listi javljajo, da se bo zgradila v Strasburgu nova velika oddajna postaja, ki naj bi obvladala vso vzhodno Francijo in rensko provinco. Program bo oddajala v francoščini in nemščini, pa tudi v alzašl em narečju Nemci se seveda hudujejo in pravijo, da Francija zato gradi to postajo, da bi francoske Nemce odvrnila od dobrih nemških programov. Radijska ljudska univerza. Od 15. febr. dalje madjarska radijska zveza organizirala visoko šolo po radiu za vse tiste, ki jim v življenju ni bila dana prilika, da bi obiskovali kako visoko šolo, pa to žele Pouk, ki se drži na zelo visoki stopnji, se primerno menja z glasbenimi speredi. Za posamezna predavanja so naprošeni najpomembnejši madjarski znanstveniki in umetniki. Vodstvo radijske šole ima prof. dr. Lukinič. Eilfelov stolp. Dasi so že razni listi poročali, da postaja z Eiffelovega stolpa ne bo več oddajala, vendar še vedno oddaja in sicer na kilociklu 202 (1485.15 m), kakor je določila washin7tonska radijska konferenca. Nova valovna dolžina pa je med francoskimi amaterji vzbudila veliko nevolie, ker da ne morejo ve? poslušati niti Daventryja (10 kc), niti pariške oddajne postaje (30 kc). Zato se je vodstvo postaje samo in tudi poštna uprava obrnila do Radijske zveze, češ da ni mogoče radi motenj oddajati več na tem valu. ter naj se zopet dovoli cddajinje na valu 2650 m. ker je ta valovna delžina narazen 60 kc od pariške oddajne postaje iu 80 kc cd Daven-tryja. Po najnovejših vesteh se celo misli na to, da bi Eiffelov stolp služil Društvu narodov za oddaipn!e uradnih vesti Evropi. Kakor je videti Eiffelov stolp ne bo zgubil sveje aktualnosti za radio tako hitro kakor so nekateri prerokovali. Programi Radio-Llubliana: Petek, 22. febr.: 12 30 Peprcducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poroči'a. — 17 Joiiny-jazzband. — 18 Gospodinjska ura, predava gdč. Krekova. — 19 Francoščina poučuje dr Lehen. — 19.30 Uvod v glasbeni svet, predava dr. Vurnik. — 20 Volaričev večer: Njegova doba, predava dr. Joža Lavrenčič. Samospevi s klavirjem poje g. Jug: 1. Oj rožmarin; 2. Dekliški vzdihi; 3 Dekliška tožba; 4. Zopet solze; 5. Zvonček. O Volaričevih skladbah govori g. Kogoj. Cetverospevi 1. Eno devo bom Rubil; 2. Slovenski svet, ti si krasan; 3. Razslanek; 4. S'ovo; 5. Tiha luna. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved Sobota, 23. febr.: 1230 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reprodurirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Književna ura. — 19 Nemščina, poučuie ga. dr. Piskernikova. — 10-30 Pomen antike za razvoj evropske kulture, predava univ. prof. dr. Fr. Bradač — 20 Valčkov večer ge. Košmerljeve. Vmesne točke igra g. Verbič na harmoniko. — Radio-orkesler. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Dragi programi: Petek 22 februarja Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.15 Prenos iz kavarne Corso. - 20.35 Kvartet Sidak. - 22 Vesela glasba — Praga: 12.20 Ojx>ldanski koncert — I 16.15 O novih knjigah - 16.25 Popoldanski kon- i aa r\..M. - 11 \'ar/v4iw tuemi — SlUlt- i cen. — umuin. — »rv......_ i srart- 16.15 Poro danski koncert. - 19.30 Popularni i koncert — 21.20 Večerna orkestralni glasba. — I Toulouse: 13 45 Koncert. - 14.15 Plesna g asba. -21.30 Koncert. - Bera: 16 Popoldanski koncert. — 19.30 O egiptski umetnosti. - 20 Opera. - K«to- BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Praštcdiona objavlja svojo bilanco za 1. 192S, ki pa nc kaže posebnih izprememb napram 1. 1927. Zavodu zaupane vloge so narasle od 1492.8 inilj. na 1524.2 milj., upniki pa od 540.2 na 610.7 milj. Din. — Medaktivi se je gotovina znižala od 60 8 na 56.4, narasla pa so dobroimetja pri bankah od 102.4 do 12345 milj. in vrednostni pt.pl rji od 227.3 na 220.5 Menični posel se je zmanjšal od 3281 na 274.5, narastel pa jo lombard od 25.6 na 48.2, skupno dolžniki od 1390.3 na 1494.8 milj. Bilančna svota je narasla od 2280.8 milj. na 2871.8 milj. Cisti do-biček znaš«: 17 4 (17.4) milj. Din. KONKURZ1 IN LIKVIDAC1)E Konkurz je razglašen o Imovini Adolfa Porup-skega, trgovca v Kočevju; prvi zbor upnikov je 8 marca, oglasitveni rok do 22. marca, ugotovitveni 5. aprila. Likvidacija: Delavsko-kmetsi-a matica, r. z z o. z v Ljubljani; Rudolf VVabmer & Haerdtl, d. z o. z. v Ptuju. »V Koncentracija v našem denarništva, — Včeraj smo zabeležili vest o prevzemu Agrarne In- industrijske banke po zagrebški Unionbanki. Sedaj se ta vest f>otrjuje obenem z demtintltem, da se namerava tudi Kreditni zavod v Ljubljani fuzionirati z Union banko. ... Fuzij.i v hrvatskem pi",ivamištvu. Iz Zagreba poročajo, da je sklenjena fuzija meo Zagrebško pivovarno ter pivovarno Wambrechtauser v Karlov-cu Kopitni Zagrebške pivovarne znaša 20 mili. Din, prodaja obratov v Zagrebu in Sisku 1927-28 83.000 liektolitiov; kapital Karlovške pivovarne pa zna^a 250000 Din. podatkov o prcdckciji pa nimamo, kapaciteta je 50.0U0 hI letno. S tem se koncentracijski proces v tej stroki nadaljuie. Nova paronlovna družba. V Boki se je osnovala nova paroplovn8 družba a sedežem v Trstu pod firmo- Slobodna bokeška plovidba. Pečala se bo s prevažanjem oseb in transoortov v Jadranskem in Sredozemskem morju. Družba ;e kupila že eno ladjo 7. 2500 tonami od francoske družbe >Message-rles Maritimes«. Javno skladišče in nrevoana družba, d. d. v Celiu sklicuje svoj izredri občni zbor za 5 marec ob 15 v družbine prostore. Na dnevnem redu je znižanje števila upravnih svetnikov, polog delnic upr svetnikov, znižanje kanitala od 1.25 milj Din na 889.800 Din in žrebanje delnic. — Jako zanimiv dnevni redi Izpremembe v trgovinskem registru. Vpisi: Gabrijel Benedik trg. z min. oliem in bencinom, Bled; Josip Janežič, trg. z vinom in alkoh pPačami na debelo. Ljubljana: Josip Cikošek. car. pos-p^nl-štvo. Ljnbliana; Feliks Teman, trg. z gal„ Ljubljana: B. Žilič, trg. z železnino in kmet. stroji Ljubljana: Justin Gustinčič meh. moister in trgovec, Maribor: Josip Kvkovič. »Continental«, trg aeren-ture in komisiie. Maribor; L. Pauser, trg z mami-fakturo na debelo. Maribor; J Prenc, trg z msnnf. in konfekcijo. Maribor: Franc Lavrič. trgovina z lesom. Rakek: Viktor Suša. trg. z meš. blfrtl»v Zanimanle 7,a smuško štafetno tekmo je zelo veliko. Nedelja obala mnogo novega športnega užitka, ker se pokaže ta dan klubova moč. Resen bo boj za prvenstvo! Za pren"člšča tn hrano po zmernih cenah bo poskrbljeno. JZSZ bo posredovala pri železnici za ugodno zvezo ta povratek, povpraft lOtl « redni' sr. I U. Amsterdam _ _ tiM. .'5 Berlin 1351.50 I354.5H 1353.- U63.25 Bruseh — 79l.t6 — — Budimpešta — 9*3.74 — — Curih — II 95.91 — K 95.90 Duuaj — Sdd..^ — -r London — 276.% — ' 276.55 \ewyorb .'6.77 56.9', 56.87 S6.87 Pari« — 222.M — 222.i4 Praga 168.53 lbW3 16^.93 118.93 Trst 297.(4 299.64 29*.64 298.20 VRFDNOSTN1 PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kred. zav. 175 denar. Vevče 120 den., Ruše 260—280, Satvbna 56 denar, šešir 105 den Zagrob. Drž. pap.: vojna škoda ar. 428—429.50 (429), kasa 428 429.50 (431), termini: 2. 428 do 429.50, 3. 481.50-432.50 (432), 4. 435-436 (486), 12 461—432. agrari 53.50—54. Bančni pap.: Htpo 55.25-55.50 (55-55 25), Poljo stare 17.25-17.50 (17.50), nove 17.50 bi., Kred. 93 den., Jugo 91.25 do 92 (91-91.50), Lj. Kr. 125 den., Medjun. 57.50 den., Nar. 7350 den.. Prašted 932—935, Srpska 153 den., Zem. 140 bi. Ind. pap.: Guttmann 200—205, Sla-vonia 6 bi., Slaveks 101 den., Danica 160—170, še-čerana 480-495, Drava 460 bi., Osj. Ijev. 180 189, Bi od. vag. 315-350, Union 190--199 1199), Isls 21 do 23, Ragusea 460—510, Trbovlje 170—480, Vevče 124—125 (125) Piv. Sar. 200—215. Belgrad. Narodna banka 7430—7480, 7 odst inv pos. 89.50 agrari 53—54, vojna škoJa 425.50 do 426.50, 3. 430—432. Dunaj. Don sav jadr. 87.40, Wiener Bank-verein 25.05, Bodencredit 1:».40. Creditanstalt 58.90, Escompteges 23, Hioo 6.70, Aussiger Chemische 255.25. Guttmann 24 75, Slavonia 0.62, Mundus 185.50, Alpine 39 70. Trboveljska 58, Kranj. ind. 28.25, Prager Eisen 494.50, Kima Murany 128.75. Žito Pri povečanem prometu v pšenici ter pri povsem neizpremenjenih cenah je vladala na našem žitnem trgu tudi danes stalna tendenca Zanimanje za ostale proizvode je neznatno. Tudi v pšenični moki in otrobih je kupčija zelo zanemarjena. Naši kraji se sporadično zanimajo za pšenico, vendar je opaziti precej apatije in zelo malo veselja do kupčije. Ker so skoro vsi mlini v Sloveniji še vedno zamrznjeni ter ne obratujejo v polnem obsegu, se zaloge praznijo in nekateri mlini so kupili v Bački in Banatu moko, da morejo jiostreči svojim odjemalcem. V Ljubljani nollrato: Dež pridelki (vse samo ponudbe, slov post., plač. 30 dni. dobavn prompt): pšenica bč 80 kg 2% 305—P07.50, marec 310-312.50, april 315 do 320, maj 822.50—325. koruza ameriška 345, bč času primerno suha 310—312.50. soržica 50% rži in 50% pšenice, fko Domžale 285 - 290. moka Og vng. M fko LjuMiana. plač. po prejemu 420—425 Zaključkov ni bilo. Tendenca stalna. Bud'o jih iznašli drugi in da hoče loviti paciente Navzoče občinstvo se je postavilo ob stran zdravnici in zdiravnik je moral zapustiti dvorano. Lepo zadoščenje je doživela g-ospa dr. Noel minold mesec v Berlinu, kjer je predavala v palači državnega zbora in imela za poslušalce poslance in zastopnike javnega zdravstva in socialnega zavarovanja. Pred predavanjem je v prostorih odličnega berlinskega zdravnika operirala brezplačno deset revnih nesrečnikov. Sedaj se pristopna mesta v Nemčiji posvetujejo, ali im kako ie uvesti socialno kosmetiko po zahtevah gospe dr. Noel. Neki medicinski list objavlja naslednje predloge: Bolniške blagajne naj prevzemo oskrbovanje, kjer je treba odpraviti kazeče poškodbe; način in obseg oskrbovanja naj se natančno opredeli; zdravniška pomoč naj se izvrši po najnižjih tarifnih postavkah; vse kosmetične okvare je Ste-td med resnična zla Ln sprejemati v zdravljenje; bolniki naj svojim dohodkom pri-merno prispevajo k oskrbovalnim stroškom; določi naj se vrsta dopustnih kozmetičnih sredstev. Na ta način, pravi list, bi se dala preprečiti vsaka zloraba socialnega zavarovanja v zgolj nečimeme srvrhe. česar ne zmore nobena domišljija V Znaijmu se je 20. L m. začela razprava proti 23 letnemu vrtnarskemu pomočniku Ul-niku Fi!'pinu zaradi trikratnega roparskega umora in požiga. Kar je Filipin stori! in doživel, presega najbujnejJo človeško domišljijo. Vrtnarski pomočnik Filipin, o katerem so izvedenci izrekli, da je duševno zmožen pre- udarka in za svoje dejanje odgovoren, je zaslužil po 60Kč tedensko; hotel je pa postati samostojen, a mu je nedostajalo sredstev. Sklenil je priti do denarja po zločinu. Sam pripoveduje: »Dne 3. februarja 1927 sem prišel ob pol 6 zvečer z dela domov, se preoblekel v škornje, ki sem jih bil v ta namen že pred dalj časom ukradel tovarišu, da me sled ne bi izdala, vtaknil pod jopič kratko nasajeno sekiro in se Ob eksploziji gazometra v Berlinu dne 17. t. m. Gazometer je obsegal 29.000 kubičnih metrov plina. Šest oseb ie bilo ranjenih; po vseh sosednih hišah so v oknih popokale šipe. odpravil proti poslopju (v gradu Namiest pri Znajmu), kjer je stanoval ravnatelj gozdarski svetnik Till. Domneval sem, da mora imeti precej denarja. Ko sem prišel do hiše, sem natančno pregledal in presodil, kako bi mogel uteči. Pri tem sem si zapomnil strtlovodno žico. Nato sem potrkal na vrata. Odprla mi je služkinja (26 letna Marija Koren). Brez besede sem jo s sekiro udaril po glavi; zgrudila se je brez glasu. Nato sem šel v kuhinjo. Naglušna gospa Tillova (67 let stara) je stala ob ognjišču in kuhala večerjo. Udarec s sekiro od zadaj na glavo in bila je nema. Tedaj sem zaslišal, kako se je zunaj zganila služkinja. Stekel sem na hodnik, jo potegnil v jedilnico in jo toliko časa udarjal s sekiro, da so možgani brizgali na vse strani. Tudi gospo Till sem potegnil v jedilnico Ln jo do mrtva ubil. Potem sem pobrisal kri, kii je tekla na hodnik, in se postavil za vrata, da počakam ravnatelja. Nisem dolgo prežal, ko je prišel ravnatelj z očali na nosu in rokami na hrbtu. Ko je šel po hodniku, sem zadaj skočil za njim in mu z enim samim udarcem razklal glavo. Nato sem zagrnil okna in preiska! stanovanje. V 20 minutah so bili vsi trije mrtvi. Ubil sem tudi psa, da ne bi lajal in zadavil sem tudi kanarčka, ker je preplašeno prhutal po kletki in delal hrup.« Ta zver je našla kot svoj plen 500 Kč in par srebrnih žlic. Filipin je nato napravil iz postelj in knjižnice grmado, znesel nanjo mrtva trupla in stanovanje zažgal. Nato se je spustil po strelovodu na tla, hitel domov, povečerjal, legel in takoj zaspal. Ko se je kasneje zdramila vas zaradi požara v gradu, je šel tudi Filipin gasit Ln fe pomaga.1 nositi zoglpenela trupla umorjenih. Tri dni nato se je z drugimi vaškimi fanti udeležil pogreba svojih žrtev z "belim trakom preko prsi. Tako je prišel 15. februar. Filiipina so že trikrat klicali na orožniško postajo zaradi odtisa prstov — kakor vse ostale uslužbence, a se je izgovarjal. Topot se je odpravil; toda čim bolj se je bližal orožniški postaji, tem težji so mu bili koraku Prevzel ga je neznosen strah, da ga spoznajo. V grajskem parku je vedel Filipin za razpadlo klet, zaprto z železnim omrežjem. Morilec je odtrgal mrežo .zlezel v luknjo in padel v globok rov. Objela sta ga tema m duh po trohnobi. Sedaj je potegnil vrtnarski nož in si z njim prerezal žile na rokah in kite na petah ter se ranil na vratu. Zaradi izgube i krvi se je onesvestil, a ne umrl. Ko se je zopst zavedel, ni več mislil na smrt. Spomnil se je, da vodi iz kleti izhod, zamašen z gnojem in podrtinami. Začel je riti in si z ranjenimi rokami delati pot in po 36-umem naporu je prišel slednjič na prosto. Ljudem je pripovedoval, da je hotel izvršiti samoumor, a da se je potem premislil. Po 'ol-gem zasliševanju na orožniški postaji je slednpč priznal, da je on morilec Tillovih. Njegovih zločinov pa še ni bilo konec. Kajti po krivem ie obdolžil grofovega tajnika Gustava Vojtecha, da ga je ta nagovoril k zločinu. Vojtecha so 1 zaprli in njegova žena je od žalosti umrla. Šele kasneje je Filipin svojo obdolžitev preklical. Dne 30. marca 1927 je Filipin v znajmskem zaporu z vrčem pobil na tla stražnika in hotel uiti, kar se mu pa ni posrečilo. Ta zver stoji sedaj pred sodniki, da odgovarja za svoje strašne zločine. Vsa javnost se zanima za potek razprave. Ministri niso vselej dobrodošli Werbelinsko jezero je eno najlepših v Nemčiji. Večina državnih in deželnih ministrov z državnim predsednikom na čelu si je tu uredilo svojo počitniško kolonijo za >Wee-kend« — konec tedna, to je za nedeljski počitek. Ministri žele tu uživati popoln mir in biti varni pred radovedneži; zato se potegujejo za to, da se drugim izletnikom prepove dostop na jezero. Toda domače prebivalstvo se je temu odločno uprlo, češ da so jim ljubši tisoči drugih izletnikov nego par ministrov. Kjer se začenja dobiček, tam pač neha državljanska uljudnost. Deset tet ženske volivne pravice v Avstriji Dne 16 t. m. je poteklo deset let, odkar prišle v avstrijski parlament prve poslanke. Bilo je 9 socialnih demokratinj in 1 krščanska socialistinja — ga. dr. Burjan. Pri volitvah 1. 1920. je bila izvoljena poleg dr. Burjan še kršč. socialistinja ga. Olga Rudel-Zey-nek, poznejša predsednica avstrijskega zveznega sveta. 0 priliki desetletnice ugotavlja »Reichspost«, da so se ženske v politiki izkazale kot pristašinje krščanske in narodne ide- ' je in kot nasprotnice prevratnih stremljenj, ki bo sovražna družini in družbi. Bistveno so sodelovale pri vseh socialnih zakonih, pri omejitvi alkoholizma, pri zakonu proti umazanemu tisku, pri urejevanju dekliškega šolstva itd. Vseskozi so poslanke uveljavljale materinskega duha in pomenja njihovo sodelovanje v politiki za narod in državo veliko pridobitev. Posebej naglaša list, naj se volijo za poslanke matere, ki imajo mnogo večji zmisel za splošne potrebe nego neomo-žene. Obita smrtna žetev v pariškem prenočišču V nekem pariškem prenočišču za brezdomce so našli 20. t. m. zjutraj v eni sobi vseh 12 nočevalcev zadušenih. Ponoči je uhajal svetilni plin, ker je počil gazometer. Zdravniki sc obudili in rešili le eno osebo. Zanimivi zakonski načrti Pruskemu deželnemu zboru je predložen načrt, po katerem morajo biti utice, vagoni in druga zavetišča, ki so si jih uredili posamezniki za stanovanje, nedotakljiva za ekse-kutorja. To je res najmanj, kar se more zahtevati 1 Dalje bo pruski deželni zbor razpravljal o zakonskem načrtu, ki zahteva, da naj se kazmjenci uporabljajo tam, kjer manjka delavcev, za delo na polju, posebno pa za melioracije — izboljšanje zemljišč. Smešnice Na trgu. >Oh, gospa Francka, ali tudi v tem mrazu prodajate?« — »Mene sploh ne zebe, ker prodajam južno sadje!« • »Kako se drznete beračiti? Jaz sem član društva proti beračenju.« — »Tako? Pokažite mi najprej svojo člansko izkaznicol« * »Tetka, zakaj pa si devlješ puder na obraz?« — »Zato, ker hočem biti lepa.« — »A zakaj pa nisi lepa?« * »Povej po pravici, Zora, katera je tvoja najgrša lastnost?« — »Moja nečdmernostl Celo ure stojim pred zrcalom in občudujem svoje lepoto!« — »To ni nečimeraost, marveč domišljija !< * »Če te boli zob, Mirko, pojdeva k zobozdravniku.« — »Nočem, ker se bojim.« — »Oh, nič se ne boj, saj ti nič ne stori!« — »Čemu pa naj grem potem k njemu?« * Umetnik v stradanju (gostilničarju): »Koliko mi plačate, ako v vaši restavraciji priredim štiritedensko stradalno predstavo ?«-v-»Denarja vam ne morem' dati, pač pa bi vam tačas brezplačno dajal hrano.« * Gospod (vsiljivemu krošnjarju): »Ako se mi sedaj hitro ne zgubite, se vam utegne nekaj pripetiti, kar še niste doživeli!« — »Ali hočete morda kaj kupiti?« * Slišal sem, da iščeta Mlinar in tovariš zopet blagajnika; kako to, ko je šele pred tednom dni nov blagajnik nastopil mesto?« — »Tistega ravno iščeta!« * »Ali še ne boš kmalu dovršila tega romana?« — vpraša razdraženo mož zelo priljubljene pisateljice. — »Samo trenutek še, ravno sem pri smrti glavnega junaka.« — »Dobro, daj mu umreti, potem pa prosim, da mi prišiješ ta gumb.« »v »Mamica, ali veš, da ti je naša mačka prihranila veliko denarja za ptičjo krmo?« — »Zakaj?« — »Ker je požrla kanarčka!« ic Teta je zdrsnila po stopnicah in prišla po rokah v vežo. Ko to povedo Peterčku, se začne bridko jokati. »Toda Peterček,« ga tolaži mati, »ne joči, saj se teti ni zgodilo nič hudega. Zakaj pa še jočeš?« — »Zato, ker nisem videl.« Kochermann, nemški mojster v skoku na daljavo, je s akokom 7.45 m postavili nov svetovni rekord. ilirschfeld, svetovni mojster v suvanju krogle, je postavil s 16.12 m nov svetovni rekord. insvee Mozarti Beg iz Seraja V sredo dne 20. febr. je bila v operi premije-ra Mozartove opere >Beg iz seraja«. Mozart se stalno drži na repertoarju evropskih oper. Njegova glasba nekako osvežuje; posebno danes, ko smo zasovražili kompliciranost in puhlo natrpanost impresionizma, nam je to enostavna, gibka, čista glasba kar v zdravilo. Prijetno zaokroženi motivi se pleto in sr odmevajo kakor ljubek, dražesten potoček. nekaj tiste »edle Einfalt und stille Ordsse« ima t» glasba v sebi. Ne misli pa. da gre zgolj za igro motivov »brez duše«! Nikakor! Motivi, pevski kakor godbeni, so Često izredno, kakor pravimo, »značilni«, polni psihološke karakteristike, čustva in avtorjevega zavzetja; so, kakor že se zde površ-nežu vsi enaki, vendarle sila notranje različni, lirski, slikajoči itd., seve so sila pregnantni in za moderen okus. ki hoče drastike v izrazu, šibki. Zlahka pa se uživiš v ta lahno tekoči, srebrni, gra-ciozni stil in ko se vanj uživiš, ti je v velik, prav poseben užitek. Glavne vloge so peli; Konstanco ga. Popovi-čeva. Belmonta g. Banovec, Blondo ga. Ribičeva, Pedrilla g Kovač, Osmina g. Riimpel. Selim pašo, ki nima pevskih nalog, pa je igral g. Drenovoe. Popovičeva se je očividno z vso vnemo spravila nad svojo nalocto. Ima dobro šolo in se je z uspehom trudila občuteno prednsšati. V prvem dejanju je imela še preveč zsčetnlškega patosa. poslej je bilo čedalje bolje Tudi sprva nekam pokrita, sor-dinirana barva glasu je postala zlasti v zadnjem dejanju čista in glas močnejši. S Konstanco je imela ga. Popovičeva uspeh: končno so-'bo o njeni umetniški sili si pa še pridržimo. G. Banovec je bil kot sentimentalen zaljubljenec kakor vselej na mestu, zdi se mi, topot še posebno. Ga Ribičeva je lepo pristajala v svojo vlosjo: kakor veverica ie bila živahna — prava rokokojska figurina iz Mozarta, da si je posrečenejšo težko misliti. G. Kova? je dobro razumel svojega šegavega Pedrilla. g. Rumnel se je pevski in igralski izvrstno obnesel. G. Polič je skrbel za fino podajanje in efektno režijo. Presenetile pa so me B. .Takfeve dekoracije in to v ugodnem smislu. Jakca s te strani si ie bilo skoro težko misliti, pn je povsem lepo postavil svojega moža, slikar-arhitekla. Zlasti zadnje slike so bile efektne; Jakac je porabil zn to insrenacijo svoje afriške izkušnje, svoie barvne in slikarske talente in svoj lirični naturel, pa je ustvaril Moznrtovi glasbi lepo optično spremljavo Dohro bi bilo, če bi se še kdai popofal s tako rečjo! " Premijera je bila zelo skrbno urinravljena, sigurno podana in je imela uspeh. — S V._ HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24 zvezek. — V »Hanki« imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiški-srbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj iezik in svoje šege. Broš. 22, vez 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Kova knjiga Tavčarjevih zbranih spisov. III. zvezek — V povestih pričujočega zvezka zasleduje Tavčar predvsem ta cilj, da čitatelju obrne pozornost na krepke značaje našega rodu, ki jih Išče sedaj v pradavnini, ko so še rimske legija hodile po idiličnih, z zdravim ljudstvom naseljenih dolinicah naše zemlje (»Tiberius Pannonirus«), nato v časih, ko je tuja vera silila v deželo in povzročala tragična trenja celo med rodnimi brati (»Vita vttae meae«), potem v dobi, ko je tuje plemstvo prepovedovalo močnemu našemu človeku, da sj ne sme izbrati družico po svojem srcu (»Janos Solnce«). aH v poznejših letih. Ko je dunajski cesar novačil med našim ljudstvom, pa so mnogi rajši kot rokovnjači bežali v gore, kakor da bi nosili cesarsko suknjo (»Kuzovci«) in končno v gra-ščaški dobi, v kateri so se odigravale vroče ter romantične tragedije srca in stanu (»Otok in struga«), Tavčarjevih povesti ni treba posebej priporočati. Kot enega najboljših naših klasikov spadajo na knjižno polico vsakega slovenskega človeka. Dosedaj so izšli 4 zvezki in sicer III., IV., V. in VI. * Zdravniški vestuik. Slovensko zdravniško društvo je pod uredništvom dr. Frana D e r g a n -ca začelo izdajati revijo z gornjim naslovom Vsebina jp zelo bogata, za najširše kroge zanimiv je članek dr Slavo Grunta: Samoumor, ki vidi najgloblji vzrok tega žalostnega pojava v popolnem razočaranju modernega človeka, kateremu Je znanost (pač lažiznanost!) vzela zadnjo najvišjo moralno dobrino — Boga. Ostali članki so: Dr. j. Cho-lewa, Problemi eksperimentalnega raka. — Dr. I. Pintar, Naši prvi znanstveniki. — Dr. Al. Krama-rič, Operativna indikacija pri želodčnem čiru. —■ Dr. Fr. Debevec. Sodobno zdravljenje tuberkuloze. — Dr. Fr. Mina?,Zakaj je ravno Calofov način zdravljenja »Pottove bolezni r za našo'razmere priporočljiv. — Dr Fr. D., Hipokratovi aforizmi. — Dr. Fr. Derganc, Spozna vnokritična medicina. — Sledijo literaren pregled, kronika, drobiž in drugo — Revija obeta pod uredništvom takega filozofsko izobraženega in širokoobzornega kulturnega delavca kakor je dr. F. Derganc, jako veliko. * »Slovenski Učitelj«, pedagoška revija ta glasilo Slomškove družbe v Ljubljani. V št. 1. in 2. prinaša sledeče: Sv. Ciril in Metod v slovenski šoli. Dr. Fr. Grivec. — Kaj smo ln kaj moramo? Pero Horn. — Duhovnik in učitelj. Kornelij Iglič. — Šola materialne kulture. Dr. Pavel Breznik. — Zrna iz zapiskov učiteljskih konferenc. Ivan Hrib-ski. — Časopis mesto čitank. Rupert Smolik. — Šolski časopis Albert Žerjav. — Zdravstveni pomen petja. — To in ono iz nadzorniškega življenja. — Književnost. O duševni preobremenitvi otrok. — Zapiski — Glasbena priloga: Jibst Anton »Smeh iu jok*: (belokranjska). — ,»Slovenski Učitelj« je mesečnik. — Uredništvo (F. Lužar) je v Ljubljani, Glinška ulica vrtna koloni|a. Uprav-ništvo je v Ljubljani, Jenkova ulica št. 6. Letna naročnina znaša 50 dinarjev. ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali ki so nam bili izraženi osebno ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, nepozabnega očeta, tasta, starega očeta, pradeda, svaka in strica, gospoda IVANA N. ADAMIČ izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. — Posebej pa se zahvaljujemo častiti duhovščini in oo. frančiškanom, društvu »Čitalnica« ter prijateljem blajSopokoj-nikovim za udeležbo pri pogrebu, pevskemu druStvu »Lira« za prekrasne tolažbepolne žalostinke, darovalcem prelepih vencev in cvetja, končno vsem, ki so našega dragega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. — Posebno nas pa veže dolžnost zahvaliti se gospe F. Sveticevi za vso požrtvovalnost, izkazano nepozabnemu ranjkemu, kakor ostalim žalujočim, — Še enkrat; Vsem naSa najprisrčnejša zahvala! Kamnik - Ljubljana - Kranf, dne 21. februarja 1929. Globoko žalujoči ostali. Zagrebško gledališko in glasbeno HvMenje. Slavna Vvonne G a 11 bo pela 22. t. m v Musse-netovl >Manon«. Njen drugi nastop bo v nedeljo 24. t m. v »Lohengrinu«, kjer pa bo njen partner istotako sloveči Jos^ Rogačevskl. — Novo »Malo k a z a 1 i Š t ec se otvori 23. t. m. s Freu-denreichovo >Crno kraljico«. Slavnostni prolog govori gospa Strozzt. — Edino zagrebško umetniško komorno - glasbeno udružeoje »ZagrebaČkj kvartet« (gg. Ladislav Miranov, Milan Graf, Dragutin Arany in Umberto Fabbri) proizvaja 22. t. m. v dvorani Hrvatskega glasbenega zaveda svoj 10 letni jubilejni koncert. Od klasikov bodo igrali Boccherinija, od modernih Ravela, od domačih Milana Sachsa Zagrebački kvartet imn veliko zasluge za cdasbeno Iculturo v Hrvatski. * Francis Jammes: Boije trpljenje (La divine douleur). V katoliškem svetu dobro znani pisatelj Francis Jamme«, Čigar umetniška odličnost je vsesplošno brez pridržkov priznana, je posvetil svojo poslednjo knjigo vsem tistim, ki trpijo, ki so samotni ubožni, zapuščeni, obrekovani, ponižani, trpinčeni, prevarani, bolni, do smrti žalostni. Le J-tmmes zna nuditi vsem tem t neprekosljivo zrelostjo srca Gospodovo tolažilo: »Pridite k meni vsi, ki ste ponižani in razžaljeni. .< — Lepa, prelepa knjiga, v n*6lh težkih in žalostnih časih prikladna vsem tistim, ki morajo to te*o in žalost prenašati! Izšla je v zbirki »Ars et fldes« založbe Bloud in Gay, Pariz. ♦ Abfll Pabre: Priročnik krščanske umetnosti. (Manuel d'Art chrčtien Bloud ln Gay, Pariz) Ta knjdga vsebuje pregled vsega razvoja religiozne umetnosti od časov katakomb do današnjega dne. Hkrati nam nudi jasno in široko zasnovano sintezo vseh panog Hkovne umetnosti — slikarstva, kiparstva, arhitekture itd. — ter vseh slogov in umetnostnih šol: latinske, bizantinske, merovin-ške, karolinške, romanske, gotičue, flamske, italijanske ln klasične. Fabrova izvajanja glede nasledstvi umetnostnih oblik In glede njih razširjenja po civiliziranem svetu se naslanjajo na neštete primere, ki so iznešeni v odličnem redu, tako da je bravec v zadregi, ali naj občuduje bolj Fabrovo zasnovo sintez ali skrbno točnost njegovih analiz. Knjigo krasi 608 izbranih reprodukcij. Dobro ohranjen MLIN z lepo h i i o in gospodarskim poslopjem ter 5 parcelami v BisterSici pri Kamniku bo naprodaj na javni dražbi dne 3. marca 1929 ob 9 dopoldne pri okrajnem sodišču v Kamniku. - Cenilna vrednost ie 84.200 Din, najmanjši ponudek znaša 43.584 Din. K posestvu spada tudi pašna pravica na Veliki planini — Natančnejša pojasnila daje interesentom odvetnik dr. Domi-ik Žvokelj v Kamniku. 1607 m soro si\ CHRYSLERJEV IZDELEK —»A.-.. .. T>Safo i t t O priliki neobvezne poskusne vožnje, Vam bomo pokazali nenavadne vrednosti tega novega Chryslerjevega proizvoda. Na njegovi hitrosti, na njegovem pos-pešenju brzine, na njegovih hidravličnih zavorah • na njegovi lepoti, bodete spoznali, kaj sploh pomeni moderni, cilinderski automobil. Za nizko ceno o,i., nuc!imo največjo protivrednost. Za vas De Soto Six. COUPl ROAOSTER TOURING SEDAN (t VRATI) SEDAN (4 VRATA) IUXUS SEDAN LUXUS COUPl DOLENC & TONNIES, DVOftAKOVA UL. 3, LJUBLJANA Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost voorld.) Roman. Vsekakor je potreboval človek neomajno prepričanje in ni smel biti preobčutljiv, ce je hotel zagovarjati slična usodna razvojna sredstva. Povsod v gozdu, kamor smo prodirali, naleteli smo na kupe s sulicami ali puščicami prebodenih opic. Tu in tam je zopet kazala tnala skupina pohabljenih indijanskih trupel; da so se opice do zadnjega branile in drago prodajale svoje življenje. V daljavi se je povsod razlegalo vriskanje in renčanje, ki nam je kazalo smer zasledovanja. Opice so se zopet poskušale postaviti v bran ob svojem gradišču, do katerega so se morale umakniti, a kmalu je bil zatrt tudi ta zadnji odpor. Prišli smo bas pravočasno, da Še vidimo zaključni grozoviti prizor. Indijanci so podili zadnje opice, kakih osemdeset do sto samcev, preko znane poljane proti robu prepada, kjer smo pred dvema dnevoma dozi ve i one grozne prizore. Ko smo dospeli tja, so že sklenili indijanski suličarji polkrog okoli svojih žrtev, — mi cez trenutek je bilo vse končano. Kakih trideset ali štirideset opic je bilo pomorjenih takoj. Ostale so odrinili proti brezdnu, čeprav so javkale in se otepale, in jih strmoglavili, kakor so to poprej same delale s svojimi ujetniki, na ostre bambuse. Zdaj, kakor je rekel Lhal-ienger, je postal človek za vselej gospodar Maple Whi-teove dežele. Opičii samci so bili vsi do zadnjega pobiti, opičje gradišče so razdrli, samice in miaatce so napodili v ujetništvo in tako se je krvavo zaključilo dolgo sovraštvo po neštevilnih stoletjih. Nam je prinesla la zmaga veliko koristi. Pred vsem smo lahko zopet obiskovali svoje taborišče in prišli torej do naših zalog. Navezali smo tudi vnovič stike z Zambojem, ki je od daleč plašno gledal čudno sliko. Ni mogel razumeti, kaj pomeni kup opic, ki so letele z vrha skalovja v brezdno. »Spustite se, massas, spustite se navzdol k — je kričal in imel oči izbuljene od strahu. »Vrag vas bo vse pobral, če še ostanete gori!« »To je glas zdrave pameti!« — je rekel prepričano Summerlee. »Imeli smo že zadosti napetih doživljajev, ki niso nič primerni našemu značaju ali družabnemu stališču. Pripomnim vam, Challenger, da ste zastavili svojo besedo! Od sedaj naprej morate posvetiti vse svoje zmožnosti raziskovanju, kako bi prišli iz te grozovite dežele in se vrnili k civilizaciji.« Petnajsto poglavje. 2>Naše oči so videle velike čudeže.« Redno, dan za dnevom, popisujem naše doživljaje in kljub vsemu upam, da bom v stanu poročati, preden dovršim to poročilo, o solnčnem žarku, ki posije skozi mrke oblake nad nami. Sicer smo tukaj v ujetništvu in nimamo še vedno nikakega določenega načrta za beg, dasi se na vso moč trudimo kaj potuhtati. A vendar si lahko mislim, da bomo nekoč še hvaležni usodi, ker nas je zadržala tu proti naši volji: saj spoznamo zato nekoliko bolj čudeže te edinstvene dežele in tudi njeno živalstvo. Indijanska zmaga in uničenje opic je pomenilo preobrat v naši usodi. Od tedai smo res bili na planoti gospodarji, ker so nas gledali tuzemci napol plašno in napol hvaležno v zavesti, da jim je pomagala naša skrivnostna moč, rešiti se dednega sovraž- °.. .. ....... ... r- Ul__ISi: I.I.. ntka. Moremu bi 0111 veseu, cc »» iat\0 močni in neumljivi ljudje, vendar pa nam niso nikoli pokazali poti, ki bi nas lahko pripeljala v nižavo. Nekoč je sicer obshval, v kolikor smo sklennli po njih kretnjah, neki predor, po katerem se je lahko priSlo na vrh planote: menda smo tudi videli spodaj dolenji izhod. Po tej poti so se nedvomno v različnih dobah povzpeli na planoto opice pa Indijanci in istega predora sta se morala poslužiti tudi Maple White in njegov tovariš. Lani pa se je baje dogodil grozovit potres: gorenji vhod v predor se je zrušil, zasul in postal popolnoma nedostopen. Zdaj so Indijanci samo zmajali z glavami in skomizgnili z rameni, če smo jim s kretnjami kazali, da bi se radi spustili navzdol. Morebiti sploh niso mogli, morebiti pa nam niso hoteli pomagati, da bi prišli odtod. Koncem zmagoslavne vojne so napodili preostale opice preko vse planote (strahovito žalostno so zavijale), pa jih nastanili v sosedstvu svojih bivališč, kjer so morale poslej postati suženjski rod pod stalnim nadzorstvom svojih gospodov. To je bila stara zgodba o Judih v Babilonu ali Izraelcih v Egiptu v preprosto sirovi prazgodovinski obliki. Ponoči smo čuli iz gozda zategnjeno otožno vpitje, kakor da bi objokaval prvobitni Ezekiel izgubljeno veličje ter klical uničeno slavo opičjega gradišča. Ujetniki so dobili svoj posel: morali so cepiti drva in nositi vodo. Dva dneva po bitki smo se povrnili z zavezniki preko planote pa se utaborili ob vznožju njih skalovja. Domačini so sicer hoteli, da bi bivali z njimi po jamah, a lord John ni hotel na to pristati, ker bi prišli s tem popolnoma v njih oblast v slučaju, če bi se nam hoteli izneveriti. Ohranili smo torej neodvisnost in imeli za vsak slučaj vedno pripravljeno orožje, I čeprav smo 7 njimi ostali slejkoprej najboljši prija-telji. Večkrat smo tudi obiskovali njih jame. ki so res bile nad vse zanimivo bivališče, dasi sploh nismo bili v stanu ugotoviti, s!i so bile umetnega nli pn naravnega izvora. Vse so bile izdolbene v nekem mehkem kamnu; tvoril je vmesni sloj med zgornjim bazaltnim skladom, iz katerega je obstojalo rdečkasto skalovje, ter trdno granitno plastjo, na kateri je temeljilo. to-nosEC!' 00 2 H»r ?*gtl oŠ- r H Efisr »3CV B ° rs C. m S' t/imt^S oo> ■ • tuSo m wCOS' < J- "TZE s.S o^ji oh f+pg oi-Kfjho f—i ft r—< ■oC-S n •u H O < n O N - <« a ic • »I 3 So 7T ' >' o -N S-5 _ a. S3 G fS^i Co' oj n ft i-iOre a a 5 ■. ~... 2-5 K n B" ofcf •Bag ? r-p ./ akoqia> znesekSDin Oglaii nad 9 vrstic se računajo višje Zaoglase treba plačati pri naročilu Na pismena vprasaniaodgovariamo strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din j le,čejepriloz.ena z.namka.Cek račun L|ubl|anal0.mM«>t.Z3-Zg Mladeniča poštenega, krepkega, 18 do 20 let starega, sprejme k enemu konju in ra domača dela s 1. marcem: Alojzij Milavec. trjp»ina, Planina pri RaKeku. Pekovski pomočnik trezen, zanesljiv in zvest, se sprejme v Kranju. Izve se pri Alojzij Noč, pekovski mojster v Kranju. ■ Trgov, pomočnika sprejme specialna trgovina s kuhinjsko opremo. Vicel, Maribor, Glavni trg. Sposoben knjigovodja z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, za večje rudarsko podjetje v Dalmaciji, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe z referencami ter plačilnimi pogoji poslati administraciji lista pod 1632. Učenca za kovaško obrt sprejme J. Knez, splošno kova-štvo, Vižmarje nad Ljublj. Vrtnar vešč vsega vrtnarskega dela, fSriden in pošten, se sprejme v službo v graščino Prebold. Prednost imajo oženjeni brez otrok, žena bi kuhala za posle in opravljala druga hišna dela Plača po dogovoru. Naslov: Uprava graščine Prebold, Sv. Pavel pri Preboldu — Savinjska y. '1 dolina. Posestva Lepo solnčno vilo pri kadetnici, prodam. — Vicel, Maribor, Glavni trg. Kupim mlin ali tudi žago, v mestu ali v bližini mesta, v prometnem kraju. Ivan Tomšič Dvor pri Žužemberku. Hišo obscgajočo majhen lokal, delavnico in dvoje stanovanj v okolišu Vič-Glin-ce, Rožna dolina, vzamem v najem. Ponudbe na upravo: »Mirna obrt«. Prodajalka specerijske stroke, z večletno prakso, želi preme-niti službo. Gre tudi kot blagajničarka. - Ponudbe na upravo št. 1929. Prodamo A!dova moka 5 garattrano pristna od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin Ja-vornik. Gorenjsko Ceni. citatei em se orioorora o nas ednietvrdke BLAZ lAftCAR sobosllkarsivo In ple»kar (.JIHBI.J AN A. Breo 6 RleklroinflHiuei ie "a in poeon, iiro.lala n pre vijanjc elektromotorjev mehanična deiavnica : entroooc ct e L udi aru V> lerneifva e. te'et TCS K. Pečenko trjrovlna vseh vrs' usnja n ^evl inrskib no re .SMn . ubl an» S« Petri cesu 35 mm & nui) irKosiikaria Lmbliana lesi mil. Sv. Petra i 3! i e ei 290* Ustan 1^0 ILUSTKlRANi SLOVENEC j.ei-vik 1920 St SE DODl Proda aina K. T. D. (II. NttRIAD) ilubhana 'kopitar,ev> ul TOVARNA IVANA KACIN, GORICA Harmonij od 750 Lir naprej Planino od 3700 Lir naprej Prodaja tudi naobro e. Pojasnila daje g. Aloiz Miheiiič, skladatelj, Celje-Breg, kjer si tuli vsakdo labko ogleda udelane harmonije. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra, svakinja in teta, gospa Fani Demi-r roh Smerdel dne 20. februarja 1929 po daljšem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, boguvdano preminula. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 23. februarja 1929 ob 3 popoldne iz mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Kosovska Mitrovica, 21. febr. 1929. Žalujoči soprog Vinko, hčerka Anica ter ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je danes preminul naš dobri soprog, oče, tast, stari oče, stric in svak, gospod Fran Stržinar posestnik in gostilničar Pogreb predragega rajnika bo v soboto, dne 23. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Vrhniki št. 95, na farno ookopališče. Vrhnika, dne 21. februarja 1929. Žalujoče rodbine Stržinar in Žnidaršič. Oves in koruzo up i te na eciu- <■ ur ivrilK VO«H. t HIBI l/IIMA Uosljcva ccsta 21. veietreovlii« / xllon> Zelo ugodno prodam delo »Pokrowski, Geschi-chte Russlands« v platno vezano, popolnoma novo. Ponudbe sprejme uprava Slovenca, pod št. »300« — 1475. Mlečni vrči cca 100 komadov od 20 do 30 I, v dobrem staniu, poceni naprodaj. Ponudbe pod »Mlečni vrči« 1603 na upravo lista. Posteljno perje mehko, gosje, kokošje, se dobi v trgovini s perutnino v Šiški, Aleševčeva 7. Vreče rabljene. 3000 komadov, od sladkorja ali bale — kupim. Plačam takoj. Ponudbe pod: »Hrvatska 1250« na upravo »Slov.«. Vodovodnih cevi pocinkanih, starih, premer 1 cola in % cole — kupim takoj več komadov. Fr. Bricelj, klepar, Štepanja vas pri Ljublj. Vsakovrstno Zlato minule po oaivišiih cenah. CERNE iuvelit Ltubljaoa. Wollova ulica St 3 lESSSi IGHE3I Divjaki za drevesnico Kupim za drevesnico KmetiSke podružnice v Mokronogu 3100 jabolčnih, 500 hruškovih in 200 češnjevib divjakov. Pavel Herbst, šol. upravitelj v Mokronogu. Zahvala Podpisana se tem potom najiskreneje zahvaljujem tovarniškemu gasilnemu društvu na Jesenicah za naklonjeno mi podporo v znesku 400 dinarjev, katere sem z veseljem prejela. Jožefa Kralj, Jesenice 91. Zastopstvo veleposestva za Banat, Srbijo in Mace-donijo, prevzame moderno organizirana agentur-slca firma v sodnem okraju Beograd, Skoplje. Pisati na Skoplje, poštan-ski fah 92. Stanovanja za akademike išče »Akademski urad dela«, Uni- { POVSOD Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopalnice, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin, se odda za mesec maj ali pa tudi preje v palači Vzajemne posojilnice - Miklošičeva cesta. Pojasnila daje med uradnimi urami ravnatelj- in smučI, prodam. Naslov stvo zavoda. 1 v upravi pod štev. 1595. Radio-aparat štiricevni, kopalno banjo Šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, oblastveno koncesijonira-na, Bleivveisova cesta 52, Tečaji permanentni. Na razpolago zaprt avto- I0EH2SI Harmonij dobro ohranjen, amerikan* skega sistema, kupim takoj, P. Krulc, Reber 15/a, Ljubljana. Oglas V smislu rešenja upravnega odbora samostojne monopolske uprave M br. 33.594 od 24. decembra 1928 in rešenja uprave 1M br. 22t8 z dne 9. febr. 1929 uprava državnega monopola razpisuje drugo ofertalno licitacijo v zakonitem roku dvajsetih dni za popravo magacina in rampe monopol-skega skladišča soli v Novem Sadu. Skupna preračunana vsota znaša 44.204-16 D. Licitacija se bo vršila dne 13. marca 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave državnih monopolov. Načrt, proračun in splošni pogoji se morejo vpogledati vsak delavnik v pisarni tehniškega odseka uprave državnih monopolov in monopol, skladišča v Novem Sadu. Iz pisarne industrijskega odelenja uprave državnih monopolov 1. M. br. 2268 z dne 14. febr. 1929. Ali že veste, da dobi vsak, ki naroSi . Radiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto, Zastonj elektronko SD 4 (avdiobko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko),?. Letna naroSnina Din 250'- in Din 10'-za poštnino premije Ml le poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZlN"-a na ogled_ Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wieu I. Pestaloz/igasse 6 Klanjajoč se božji Previdnosti naznanjam v svojem imenu in v imenu sorodnikov, da je moj brat Anton Svetina bivši posestnik v Žirovnici star 83 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 21. februarja 1929 vdan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal. -Pogreb bo v soboto 23. febr. ob 10 iz Žirovnice na župno pokopališče na Brez-nici. — Priporočam dragega rajnika v molitev vsem sorodnikom in znancem ter svojim duhovnim sobratom v spomin pri sveti maši. Ljubljana, dne 21. februarja 1929. Dr. Ivan Svetina, prof. v p. in č. kanonik. Žalostnim srcem naznanjamo, da je naša dobra in skrbna mati, stara mati in teta, gospa Marijana Slanničar roj. šušteršič dne 21. februarja ob 7 zjutraj v 71. letu starosti, po težkem zemeljskem življenju, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, odšla k Bogu po plačilo. Pogreb rajnke bo v soboto 23. febr. ob 9 zjutrai iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Pokoj njeni dušil Št. Vid n. Ljubi)., 21. februarja 1929. Janez, sin. Cecilija omož. Štritof, Ivana omož. Setina, hčeri — ter vsi vnuki In vnukinje. PHILIPS RADIO VAŠ PREJEM BO LE TEDAJ BREZHIBEN AKO UPORABLJATE „PHIL1PS ANODNE APARATE" STROŠKI UPORABE MINIMALNI_ ZASTOPA: NORIŠ K. P. ZAGREB, GUNDUL1ČEVA štev. 26 telefon 56-10 in 56-11 Z* H/A!A Za mnogoštevilne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda ALOJZIJA ŠTRUKELJ-A posestnika za poklonjeno krasno cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu odseku »Grafika« za v srce segajoči žalostinki ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 21. februarja 1929. Žalujoča rodbina. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod CIRIL KUMAR višji sodni oficial v p. v sredo 20. februarja 1929 ob 9 zvečer, po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zatisnil svoje blage oči. Pogreb našega nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto 23. februarja ob 4 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice, na pališče na Viču. i p. Šiška, dne 22. februarja 1929. Žalujoče rodbine: mi t DUeK, pokopa Kuiiiai, rr___t____ ivaiiuura, in« . v mori. Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Frane Tcrsoglav.