er I v r eci Odgovorni vrednik Itr. »Mane* JSleitreitt. Tečaj I. saboto 18. septembra (ranojesna) 1852 List Mraljic. Volit si kralja zbêrejo se ptici, In sklep store: le temu krono dati, Ki bi zmed vsih naj višje prifèrfrati Krepost dokazal v skušnji s tékmeniči. Dá znam se borbe, in lej! pri ti prici Na kvisko zagromi ves rod krilati 5 Vsak iše druge vse nadviševati $ AI kmai vsih trud junaski orel vniči* v Ze zmagonosno doli zrè z višine Kar -z repa mu, tam skřit, še višje šine Zvit steržik zdaj, in: »jez sim kralj!« zaviče. Pa vsi se na sleparćka jel* groziti, De komej jim v nek plot zamore uiti. Od tod v plotéh se skriva in »kraljić« kliče. Être plote napr arijajmo i plotove na rahli in dobri zemlji nar bolji, ni lesa mo za ograje voljo priporočiti, ampak je še tudi sicer dober. Listje njegovo se zamore ovcam in kozam pokladati, in tistimu navadnimu belimu me-tulju, kteriga gosence našimu sadnimu drevju toliko škode prizadenejo, je glogovo listje nar naravniši živez po tem takim je glog odvodnik pozresniga mercesa. 9 Ako svoje sadně verte ogradimo z glogam beli metulj ne bo primoran na sadno drevje pose dati, ampak bo ostal pri svojim naravnim živežu kjer ga bomo lože za na germovji glogovim saćili in pokončali, kakor na visocih sadunosnicah. Naj Vam umnim in previdnim kmetovavcam bo naprava živih plotov živo priporocena, ker to, kar ste tukaj v njih priporočilo brali, ni iz bukev izpisano, ampak iz poterjenih skušinj vzeto. (W. d. steierm. LWG.) (KonecO Veliko dobroto J (Esche) poznajo kme tovavci zgornjiga Stajarskiga kaj dobro 1 • BI 1 1 v • t « • v # • I kako dobra k P ? zato pa ravnajo tudi z jesenam kakor z nad lime lijske sknsnje. (Da se turšica dobro sponaša tudi v bolj je jesénovo merzlih krajihsmo v Novicah že večkrat ome oni listj zemeljskim travnikam, kteriga , .. „ , ^ celo trikrat kosijo, da z njegovim listjem skoz za južne gorke kraje. To krivo misel poderd tudi zimo saj svojo živino pri življenji ohranijo. Jesen skušnje iz visocih Koroškili krajev na Beli in v je goratim krajem eden nar boljših pomočkov za Ziljski dolini (3200—3600 čevljev visoko nad mor ? nili, ko smo rekli, da nekteri kmetje le zato tur šice ne sadé. ker krivo mislijo, da je ta sad le pomnozenje živine in varovanje gojzdov jem), 0 kterih je gosp J. Pretner iz Celovca v Naj bi to vsi kmetovavci spoznali in si veliko časniku Ceske kmetijske družbe razločno pisal, kte sosebno v plotih, zasadili, ker jesen jim rim so pridjane tudi nove skušnje iz okolice Praž Jese . bo dajal obilo listja, ki je za živinsko klaj dobro kaj ke ? in kterim zamoremo tudi mi svoje iz Kraj 11 • V - K11UJUU 5 J V , v.«* Se boljši kakor jesénovo listje je pa za živinsko Krajnski Gori tudi turšica dobro dozori. pico b listje Napravite si plotove biniga germovja ! Ce se ne pečate z židorejo, imate vendar krave, ovce ali kôze v svojim hlevu, kte skiga pridjati, ker je znano, da na Jesenicah in Naj bi tedaj bolj merzel kraj ne strašil kmete, da bi za voljo tega ne sadili turšice, toliko koristne na vse strani. — le na to je treba gledati, kdorjovmerz 1 ? 1 ř 1 » ř • 1 v • 1 • • * viiviiii «iw» ^ ^ \j ? vt/ un a yj /i v ovujmi nit v u ^ nii^"" attain ^ - lu na iu ji^ utuci ^ituau ^ auui ju v xiivi mj — rim se murbino listje za pičo tako dobro prileže, lih krajih sadi, da séme dobi iz turšice, ki je v kakor pečenka (prata) vam! Živina vam scer iz merzlim kraji domá; taka se lahko privadi v murb ne bo svile (žide) dajala sira. mesa, loj mleka in dobriga gnoja pa obilno 5 masla novim kraji; tudi je v tem dobro posnemati kmete ki si za seme tište sterže izvolijo, ki so narprej vim Ceravno se v tečnosti z murbinim in jeséno- dozoreli, in od teh naj vzamejo nar lepsi listjem ja in gab Weissdorn) primerjati ne more, je vendar (Ahorn und z em a. za ži (Skušnje %oper naglo smert kurétine). Na vinsko pičo tudi dobro. Smreka, kalina (Rain- Ceskim je razsajala letos poleti med domačo kure weide) in jelša (Erie) dajo veliko stelje, in po- tino tista znana čermasta kuga, po kteri žival na sebno je jelša vinogradnikam koristna. nagloma nevarno zboli in pogine. Neki gospodar Akac 5 veliko in nogradnikam dobrih količev y ■ ■ I ■■ Il I Pko je ravno ta kuga veliko kuretine naglo pobirala, in ki sila naglo rase, da drobnigalesa je naznanil o tem svojo skušnjo od leta 1834 verb dobre valí Ce na bolj mokrim svetu zasadimo tište sorte ktera seje tako dobro poterdila, da so skoraj vsako so za drevje, terte ali druge reci vezati žival po tem smerti otéli. Obstojí pa ta pomoček v 5 ? si bomo veliko tisuč in tisuc šibic pridelo ki se dajo za spleteno robo koristilo porabiti tem telin da se za to kugo bolna kuretina (kokos, pe raca itd.) berž v merzlo vodo potopi. Jmi ^^ wwju ju (« cjpitit/uu iuuu nui iiiuiu |JuiaMiu« ii/iiii^ lata 11 u • j u t x za v ni t i j v ^ v ^ v ^ v v v ^ In tudi glog (beli glog, Weissdorn), ki jeza Zvedili so pa ta pomoček takole: Neki petelin je že 298 pojemal na tleh , kar ga hlapec verže v bližnji vod Razialitve cesarja in lejte! kmalo se v vodi oživí petelin in se po 63. vkriviči, kdor cesarju spoštovanje ukrátí. zgodi njak prikoraéi zdrav in vesel k svojim putám. Ker Kdor je vsacimu zdravniku dobro znano, da polivanje z le-to z osebnim cesarju spoštovanje ukrati, naj se merzlo vodo je poglaviten pomocek zoper vse čermaste bolezni, se nam to naznanilo popolnama verjetno zdí, in svetovani pomocek zasluži, da se poskusi. (Da na gnoj sajeni krompir rad gnjije) se razžaljenjem 9 z gerdenjem , h u dim je spet letos očitno poterdilo; vse njive krog in krog zih oseb cesarske rodovine imajo skoraj polovico gnjiliga, kjer je bil na gnoj kaznovavno hudodelstvo. sajen; na njivi pa čisto zdrav. ogovarjanjem, ali zasramovanjem, očitno ali pred več ljudini izrečenim, po natisnjenih delih , s podanjem ali razširjanjem podob ali pisanj. Tak naj se kaznuje s teško ječo od enega do pet let. Ravno tako se kaznuje tudi djavna razžalitev dru- ako se v nji ne najde hujše 9 , ki ni bilagnojena, je lepo bel in Dobro je krompir na k oreniše, ali aditi na repiše ali tudi na staro krompir is le gnojiti se mu ne smé. Motenje javnega pokoja. S hudodelstvom motenja javnega pokoja se po 65 zakrivi, kdor očitno ali pred več ljudmi, ali v na tisnjenih delih, razširjenih pisanjih ali podobah: / Iff led nove kazenske postave zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke. (Dalje.) daj Sedmo poglavje zapopade hudodelstva k i z t U in druzih b ce kigarodú, in motenje javnega (očit or » pokoj po Hudodelstvo velike izdaje 58. tisti stori, kdor kaj tacega počne: 1. s čimur se ima cesarjeva oseba na telesu , zdravji ali slobodi poškodovati ali v nevarnost pripraviti, ali pa storiti, da bi se zversevanje njegovih vla- darskih pravic ubránilo 9 ali 2. kar bi merilo na to, da bi se oblika (forma) vlade posilno spremenila; ali da bi se 3. kak del od enotne derzavne zveze ali obsežja de žel austrianskega cesarstva odtergal, ali da se deržavi napravila ali poveksala nevarnost od zunej, ali pa kaka puntarija ali domaća vojska znotraj ; , po posamez- nagovarja- , spodbadanjem, zapeljevanjem z besedo, pi- naj se zgodi le-to očitno ali skrivoma nih osebah ali v tovaršijah , z nasnovo njem 1. k zanicevanju ali sovraztvu zoper cesarjevo osebo, zoper enotno deržavno zvezo cesarstva, zoper ob-liko (formo) vladařstva ali deržavno upravo nasun- tovati skuša ? ali 2. k nepokoršini, k uporu ali zoperstavi zoper postave ukaze, razsodbe ali naredbe sodnij ali druzih jav- j nih oblastnij, ali k odrekovanju davkov ali davšin za javne namene zaukazanih nagovarja, spodbada ali zapeljati skuša. Z enacim hudodelstvom se tudi zakrivi, kdor 3. takošue tovaršije , ki si za svojo nalogo vzamejo kacega pod čerkama 1) in 2) zaznamovanih kažnjivih namenov ? ustanoviti, ali druge k deležnosti taistih zapeljati skuša, ali se jih sam kakor koli bodi vde lezi. Kazen tega hudodelstva je teška jeca od ene ga do pet let. (Dalje sledi.) Življenje slavnih Slovanov VII. > Komenski Jan Amos Komenski spada med naj znamenit-sanjein, natisnjenimi deli ali podobami, svetovanjem niše može vsih vekov in narodov. Spisal je veliko ime-ali lastnim delom, poprimši se orožja ali ne, z raz- nitnih in prekoristnih bukev v českem in latinském je- V pisanji českega odetimi, k temu namenu peljejočimi skrivnostmi ali naklepi, s podšuntovanjem, nabiranjem , ziku, ktera je znal kaj lepo pisati. ogleduho jezika a pravi slavnoznani Palacki ?? vanjem, podpiranjem, ali s kakoršnim koli v tona- še nikdo prekosil". „ga ni doslej 5 V ce bi bilo tudi brez uspeha 1 menjenim djanjem ostalo.\ Zavoljo tega hudodelstva naj se vsakteremu, kdor se je zakřivil s kakim v Ker pomeni Komenski n domá iz Ko m ne", mo ravske vaši. nekdaj Svetlovski graščini podveržene, so pa ? prisojuje s me rt: to vas nekteri njegov rojstni kraj imenovali ? zdaj 58 i vémo , da se je narodil v Ni v ni cah, mesticu na Mo čerki 1) zaznamovanih djanj, če je tudi brez uspeha ostalo 9 m ravskem, ne daleč od ogerskega Broda 28. marca 1592. Toraj se je tudi sam Moravca Ogerskobrodskega 2. začetnikom, našuntovavcom, vodjem in vsim tištim, (Hunnobrodensis Moravus) podpisoval. ki so pri kakem započetju velike izdaje v 58 i Oče, mlinar, in mati sta mu se mlađemu umerla. čerki 2) in 3) zaznamvanih verst neposrednje dělali. Ker sta bila přemožná, je imel ukazeljni mládenec po- močkov dovolj, se šolskih naukov lotiti. Izučivši se pervih naukov domá, stopi leta 1608 v latinske sole, Vsi tisti pa, kteri so se takošnega započetja bolj oddaljeno vdeležili, naj se kaznujejo s teško ječo od 10 do 20 let, pri posebni nevarnosti za- kje, se prav ne vé. početja ali storivca pa s teško ječo na vse žive dni. Ako se je zadnjič S posebnim veseljem se je učil latinskega jezika, ki so ga ondaj kot jezik učenih vse Europe toliko v či-slih imeli. Ali nerodno razlaganje tega, kakor tudi dru- 3. z govorjenjem na očitnem mestu ali pred več ljudmi, gih naukov v šoli razsvetljenega mladenča v serce zali. v natisnjenih delih, razširjanih podobah ali pisanjih Že zdaj premišljuje, kako bi bilo treba sole h kakemu v 58 zaznamvanih djanj nagovarjalo, znanstvo uko popraviti, da bi svoj namen bolj spolno spodbadalo ali zapeljevalo, in ako je to nagibanje brez zveze s kakim 9 drugim vale. Nastal je pozneje res sam naj imenitnejši učenik hudodelskim započet- tako važnega ukoznanstva 9 to je vednosti, kako jem in brez uspeha ostalo (§. 9), je treba prisoje-vati teško ječo med 10 in 20 leti. Za povračilo škode, po hudodeistvu velike izdaje deržavi ali privatnim osebam napravljene, je vsak krivec z vsim svojim premoženjem odgovoren. Z latinskim končajem: »Comenius« (beri: Komenius). Ker so ondaj učeni po latinsko pisali, je trebalo imena polatinćevati 5 drugači jih ne bi bili mogli sklanjati. Tadi mi ptuja imena po kroju našega jezika krojimo, ako ni njih končaj za »sklanjanje po naše« připraven. Pis. 299 šolsko mladino mnogo verstnih nauko v po pa- rovu že ondaj (1618) rečno ali realno šolo, kakoršne pri meti, brez nepotrebnih pomočki naglo in dobro učiti. tezav, s přípravními nas tudi se le zdaj napravljajo. * • J • M V a m, m Za učenike si je pa preućeni mož in Heidelb na Visoke šole v Herboi Nemškem (1613) zveršivši, in Angleško, in pride dvaindvajsetletni mládenec tudi v ~ si ni potlej nekaj u u m u« višjega, nekaj pripravnejšega umislii: panzofijo (ve- se je napotil na Holanško soljno modroznanstvo), to je, kratek obseg vsih naj po- trebnejših naukov, pisan v latinském jeziku. To uče- pre • v v Amsterdam, poglavitno mesto Holandije. Ondaj mislil, da mu bo kedaj to mesto starčeku, povsod ganjanemu, pribežali Obogativši se z različnimi znanostimi se verne fl. 1614) v svojo domovino, da bi jih razširjal. Še tisto leto ga izvolijo vodja sole Prerovsk vodja šole in pridigarja tako imenov leta 1618 pa „ j e d n o t e kih in moravskih Fulneku (občine) bratov cee V obéh mestih je za zboljšanje šol marljivo marlj délai in pisal Ali nesreća je hotela (1621) imeti da mu v Fulneku, po Spancih izropanem in potem zazga nem mestu, vsi spisi in vse bukve zgonjo solam na veliko veliko škodo. Leta 1628 pa mora Ko m en ski premilo svojo domovino zavoljo verskih zmešnjav zapustiti in gré po mnogih nadlogah v Lešno (Lissa) na Poljskem» Pred odhodom je bil spisal (1. 1623) v českem jeziku „labirint sveta", nauka in modrosti polne bukve, s kterimi bravca križem svet do vsih stanov vodi , pokazovaje mu napake vsakega in zbolševaje mu serce. — V silnih sti- skali je spisal 1625) svoj drugi sem imenovano „hlubina bezpečnosti ceski spis, lepo pe-po naše : globina CC varnosti. Tako imenuje mirno serce člověkovo. V Lešnu se je lotil po lastnem nagibu Lešenske šole popravljati, in spiše v ti namen po česko troje iz-verstne bukve po imenu: „velika didaktika" (nau-koznanstvo), „škola mater ska" in „škola prostonárodná". Ti spisi so bili pozneje tudi na latinski in latinsko dognal in nemški jezik prestavljeni. Tukaj je nadalje učeni mož po (l. 1631) na svet dal imenitno delo: „janua linguarum rese-rata" (odperta vrata do jezikov) , kteremu delu zdaj sploh ?? orbis pictus" (narisani svet ali svet v podoba h) pravijo, zato ker Komenski v njem svet, imenitnejše stvari itd. bravcu z besedo in z narisanimi podobami pred očí postavlja. „Odperta vrata do jezikov" pa je te še ne prehvaljene bukve kerstil, zato ker jih je mladini posebno s tem namislikom spisal, da bi se iz njih prav lahko in prijetno latinskega jezika, ob enem pa tudi veliko koristnega in za življenje potrebnega učila. S tako umno naredbo je pa pokazal vrata, skozi tudi do vsakega drugega jezika lahko in po prijetnem potu pride, se ga naučí, ter si gredoč poverh še veliko sladkih tečnih jagodic za ktera clovek, posebno otrok 5 živež koristnih in potrebnih naukov nabere. Kako so se imenovane bukve dopadale in se še dopa dajo 5 sprićuje to, da so V ze skoraj na vse europejske )ezike, kakor tudi na arabskega, turškega, perzijan Perve bukve s po skega in mongolskega prestavljene. dobami pervi tako imenovani na zorni nauk 'I* za otroke so bile, kteri po velikih mestih še le zdaj ob vel ju je kterega veljavo je bil pa Komenski ze tako davno spoznal. On je bil tedaj početnik nazornega nauka. imenitnimi deli pozneje ime- S tem in z drugimi novanimi, je Komenski solski nauk in izrejo otrok mocno mocno zboljsal ter svetu po tem takem jako Po vsi pravici si je toraj zaslužil častni venec Po spriče- koristil. hvale in slave, ki mu bo vedno zelenel. vanju Palackega je bil napravil Komenski v Pre * Nauk je nazoren ali na zor (na pogled), če učenik ućencom vse samostalne reci, od kterih jim kaj pripove-duje, ali same na sebi, ali vsaj njih podobe izrezane ali narisane pokazuje, da si ućenci vsako prec prav mislijo. Pis. nosti polno delo je bilo 1. 1637 v Oksfordu 1639 pa v Londonu X»/ 'f* na Angleškem tiskano. (Konec sledí.) Potovanje po Eiašhim Spisal M. Vernè. 21. pismo. Dragi prijatel ! P os l e dnj ikr at iz Rima. Potem pa mi ni bilo več druziga mar, ko na vse zadnje še cerkev sv. Petra in Vatikanski muzej dobro ogledati. V obojim sim že pred veckrat bil. Razsvit-ljenje (illuminazione) cerkve, posebno kuple, ponoći pred sv. Petra praznikam, in slovečo džirandolo (Giran-dola) na sv. Petra večer sim tudi že prej vidil. Raz-svitljenje ima to posebnost, de se, ko je eno uro noč, hipoma , kakor de bi začaral, spremení in kaj lepo pomnoži. Džirandola pa je umetno napravljen oginj (Feu-erwerk), ki na gradu „Castel Sanť Angelo" celo debelo uro gori. Kar pa véliko maso na sv. Petra dan vtiče, ki so jo sv. oče papež peli, in pri kteri se je kakih poldrug sto duhovnov pri altarju sukalo, Ti naravnost povém, de se mi ni dalo moliti; zakaj ptujci, in kar je scer ra dovedniših ljudi, so se silno k altarju gnjeli, kolikor je bilo moč in kolikor so straže dopustile; drugi so pa večidel po silno veliki cerkvi semtertje hodili, se pogo-varjali in šeptali, de je bilo kaj ! Le o povzdigovanji je vse vtihnilo in mende — molilo. Posebno mi je dopadlo, de papeža k altarju, in po maši nazaj po cerkvi na lepim stolu nesejo, de ga vsak lahko vidi. Ko bi ga ne nosili, bi se ljudjé še bolj gnjeli, de bi ne bilo obstati, in vender bi ga mende marsikdo ne vidil. V Rim iti in papeza ne viditi, bi bila pa vender prehuda. Cerkev sv. Petra pa je , kakor sim Ti že pisal, gotovo nar veči in nar lepši na svetu. De nje velikost laglej presodiš, Ti hočem mero dolgosti nar večih današnjih cerkvá, kakor je v tla te cerkve vrisana, tu pridjati : Cerkev sv. Zofíe v Carigradu....... 492, Cerkev sv. Pavla poleg Ostienske ceste..... 572, Cerkev sv. PetroniavBolonji....... 595, Stolna cerkev v Milanu.......... 606, Stolna cerkev vFiorenci......... 669, Gerkev sv. Pavla v Londonu........710, Cerkev sv. Petra v Rimu . . . . . . . 837 rimskih pedi (palmo romano). Na širokost pa meri, kjer je nar širokejši, 607 tacih pedi. Od leta 1506 do leta 1614 so jo zidali, in čez 100 milionov — čuj! čez 100 milionov — va-njo zazidali. Ni tedaj čuda, de so po vsih deželah denarje brali in se odpustke za-nje dajali. Za to je pa tudi zares ve-ličanska in vsa polna lepote in krasnih podob in spominkov. Vatikanskiga poslopja (PalazzoApostolico del Vaticano), ki ima 22 dvorišč ali borjačev in čez 11.200 stanic, in v kterim so neprecenljivi zakladi učenosti in lepih umetnost, namreč sloveče vatikansko bukvišče in muzej, Ti nisim v stanu natanjko popisati. Le to Ti povém : ako bi v Rimu razun sv. Petra cerkve in vatikanskiga bukvišča in muzea celô nič druziga ne bilo, *) Z napisom: Conatuum Comenianorum praíludia. **) Z napisom: Pansophiíe prodromus. Pis- — 30< f — bi Be vender obilo pot plaćala, vse to viditi in natanjko ogledati. Mazej je zaklad krasniga delà lepih umetnost, ki ga ni in mende ne bo nikoli in nikjer taciga. Sam Laokoon z mladima šinama, okoli kterih so kače ovite, in ju grozovito davijo, je več vreden ko vès marsikak drug muzej. Verjemi, de me je prav mraz stresel, ko sim ta spominek ogledoval. Tri tedoe sim bil v Rimu, in desiravno je to premalo, je bilo vender več od perviga namena; tode ni moglo drugač biti, ker mi je bil eden tovaršev, Feliks Rondolini, hudo obolel. V Rimu in na sirocim Rimskim polji, ki je več ko po dvé uri okrog mesta, razun nekoliko pristav, vse neobdelano, in ki se večidel za pasoporabi, je zrak nekoliko mescov poleti in v jeseni zlo nezdrav, dè posebno ptujci lahko obolé. K sreći mu je bilo kmalo boljši, de se je zamogel domu verniti. Drugi tovars, Jakob Mi- niussi, je pa z menoj še naprej šel na Ncapolitan-sko, od kodar Ti bom v pervim prihodnjim pismu pisal. Noriéar iz storanshih hra jev. - * ! ! * \ đ>+ It -M Iz Cernogore se bere v Teržaškim časniku sle- deče : „Kakor je bilo pričakovati , se turška vlada zoperstavlja samostojnosti Cernogorcov. Cas zo-perstave pa ni dobro izvoljen, ker se, kakor zvémo, v Cernogori ravno deputacija napravlja, ki ima na Dunaj iti, tudi austrianskiga cesarja prosit, da bi Cerno-goro samostojno spoznal, kakor Ruski car. Nadjati se je, da bo austrianska vlada to prošnjo uslišala, ceravno je deželica tako majhna, da ne more obstati brez da bi svojih sedanjih inej ne razširila, ktere so že sedaj pre-ozke, preživiti svoje prebivavce. Sčasoma se mora raz-širiti, in naravno je, da se proti Albánii in Hercegovini razširi. Albania bi bila pa v druzih razmerah pripravna sosedina za Dalmacio. To pa v sedanjih okoljšinah ne bo kaj kmalo mogoče. V Albánii se vstavlja že turška armada, ktere povelnik bo siloviti Omer Paša ; s to armado hoče turška vlada ruski pokazati, da resnično protestira zoper samostojnost Cernogorsko. Ce pa pogledajo Turčini na Cernogoro in na 20.000 junakov, ki so tù vedno v boj pripravljeni in bojaželjni, se jim bo prevroča kri kmalo vhladila, ker je gotovo, vda zamorejo Turki k večimu le 10 do 12.000 vojakov Cernogorski armadi zoperstaviti. Turška zoperstava bo tedaj Ie zoperstavana papirji ostala 9 brez da bi se za-njo kaj porajtalo. Turški car še zmiraj misli, da je Černogora njegova, čeravno so Cernogorci že v letu 1795, tedaj še prej ko Serbi, turški jarm otresli, in pod kri-lam ruske vlade svobodni postali. Omikane vlade druzih deželá pa, kterim mora pri sercu biti, da se v izhod-nih deželah omika vedno bolj razvija, morajo^ Turkam naravnost reći: da ne morejo dovoliti, da bi Černogora v pést staroturške stranke prišla, ktera od dné do dné ošabniši svojo glavo povzdiguje, in ktera bi v Cernogori ravno tako divjala, kakor ne davnej v Bosni. V lz Škocjana na Dolenskim II.oktobra. J. Z. Novice pripovedujejo iz mnozih krajev letošnjo letino; bo prav, de tudi mi od tukajšne kaj povémo. Slabši je od upanja. Belo žito je bilo lepo, ali malo ga je bilo, in ljudje, ki so ga komaj čakali, so ga že skorej pojedli. Celo zimo in pomladi so po žito v Karlovec hodili in svoje dnarce Horvatam in Ogram zdali, od kterih mende nikdar nazaj ne pridejo, ker jim nimamo kaj prodati. Korun semtertje gnjije, vender manj od pre-enjih let; pa tudi malo smo ga sadili, ker smo se gnii-losti bali. Koruza je lepa; soćivje pa je suša vzela; ajda je pozno začela rasti in še raste, in Bog vé, če bo letas zrela, ker je še vsa bela. Grojzdje ne plesnuje, ampak malo ga je, in semtertje ga je tudi toča otolkla, in zdej v vedni moči poka in gnjije. Otavo dež père in veliko se je bo spridilo. Sadja, ki je pri nas pogla-vitna reč, skorej nič ni, in mine, de ne vémo kdaj, Bojimo se, de ne bo letas za nas in za živino bolji ko vlanû Hi or ićar iz mnogih hrajer. Med postavami, ki se bojo po povedbi Dunajskih časnikov nar prej razglasile, se imenuje postava za razpisanje davkov in postava za društva. Tudi razglas nove že dodělaně postave zastran zakona se je pričakoval, tode, kakor se sliši, je presvitli cesar ukazal, naj se nekteri oddelki te postave vnovič ojstro pretresejo in potem osnova noviga posvetovanja predloži. — Po poslednjim razglasu c. k. ministerstva denarstva je bilo konec pretekliga mesca augusta za 164 milionov in 931.755 fl. deržavni ga papirniga denarja med ljudmí, — mesca julia pa za 165 mg/o- nov in 812.291 fl., tedaj ga je bilo přetekli mesec za 880.536 fl. manj. — Ker se večkrat primeri, da se pri kupčijskim blagu goljufije v tem godé, davaga ni gotova in se z blagam tudi sod, žakelj ali kak drug závitek vaga, je c. k. ministerstvo ukazalo: 1) da na vsih sodcih, žakljih in sploh na vsacimu závitku se mora očitno in tako, da se izbrisati ne more, njih teža (tara) zaznamovati, in 2) da se teža sodca, žaklja ali kakoršniga koli zavitka ne smé k teži blaga vrajtovati, ampak po storjeni pogodbi povraćati. — C. k. ministerstvo kupčijstva je kupčijskim in obertnijskim zbor-nicam ukazalo, da naj mu le tne na z na ni la po c. k. deželnih poglavarstvih pošiljujejo, da tudi one zvéjo kupčijske in obertnijske zadeve tište dežeie, v kteri imajo oblast in zmožnost, marsikako željo in nasvèt zastran kupčije spolniti. — Dunajski časniki pravijo, da je policijskim vredam, žandarmarii in financni straži po vsih deželah cesarstva ukazano, ojstro paziti na neke skrivnostno robce ali rute, ki jih prekucijska stranka iz vunanjih dežel skrivé pošilja in so tako napravljeni, da zgubé svojo pervotno barvo, ko se operejo, in potem se berejo na njih revolucijski oklici. — 26. p. m. je kmetu Tedeškonu v Poj a ni na Laškim en vol nanagloma po-ginul; kmet se prepričati, za ktero boleznijo je vol cerknul, ga je s svojim hlapcam in še dvéma sosedama iz kože djal; ker v drobu nobene bolezni ne najdejo, prodajo meso. 5 dni potem začne kmeta desna roka boleti, in ko začne hudo otekati, pošlje hitro v P&dovo po zdravnika, — ali vse ni nič pomagalo ; ponoći od 3. do 4. tega mesca je Tedeškon umerl, 5. dan njegov hlapec Breda , in tretji pomagavec je bil tisti dan tudi že na smertni postelji. Bolezin vola je bila čérm ali vrančni pri sad (Milzbrand), ki večkrat nič druziga viditi ne da, kot černo in gosto strupenokrí, s ktero so se nesrečni raztelesovavci vola okužili, nepoznavši bolezin. — V mesticu Horn-u bojo letos gimnazij , na kterim Piaristi učé, zaperli zato, ker se ni dosto učencov oglasilo. — 11. dan tega mesca je bil v Pragi prostor kupljen, kjer se bo česko glediše zidalo; na lepim městu bo in v osredji, ker se staro in novo mesto sti-kate. — V Bèrni se bojo od 1. oktobra vsako nedeljo v gledišu igre v narodskim (češkim) jeziku igrale s pripomočjo diletantov, kar bo gotovo v dobiček gledišni kasi. (Gotovo je, da bi jo ti^i v Lj ub 1 j an i gle-dišni vodja dobro zadél, ako bi ob nedeljah včasih slovensko igro napravil). — Na Poznanskim (Pol-skim Pruskim ) razsaja kolera hudo; veliko posestnikovbeži. — V Varšavi je kolera tako strašno morila, da so pokopališa oranim njivam enake; pravijo, da je blizo 20.000 ljudi pomerlo. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.