Leto LXVm., ft, 40
februarja
Cena Din L-
SLOVENSK
linaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike - inaerao do 30 peut vrst a Din 2 - do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inaerati pettt vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoalavili Din 12.-. za tnozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN CFRAVN16TVO ljubljana, lina/t Jeva altea fttev. 6
Telefon: 3122. 3128. 3134. 8125 in 3126
Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta* telefon it 26. — CELJE: celisko uredništvo: Stros8mayerjeva ulica l telefon st 65, podružnica uprave- Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 1<ML
RaCui: pri poštnem čekovnem zavodu v Ljuljan: ft. 10.351.
Naše Zasebno denarništvo! Zborovanje naših obrtnikov
in problem kmečkih dolgov
Zanimiv referat na konferenci denarnih zavodov v Novem Sadn — posest, ki je ocenjena na 200 milijard, je zadolžena samo
io največ 4 odstotke
Danes dopoldne je imela širša uprava okrožnega odbora obrtniških združenj svojo III. redno sejo
Novi Sad, 18. februarja, r. Včeraj se je vršila tukaj konferenca predstavnikov denarnih zavodov iz vse države. Na konferenci so proučili položaj denarništva v splcšnem v zvezi s tem pa zlasti najnovejšo uredbo o zaščiti kmetov. Konference se je udeležilo 254 delegatov, ki so zastopali 543 denarnih zavodov.
KongTes je otvoril predsednik udruženja bank v Novem Sadu g. Slepčevič, ki je takoj naglasil, da je bila ta konferenca sklicana v sporazumu z ostalimi gospodarskimi krogi, da prouči položaj denarništva in predlaga potrebne ukrepe za izboljtšanje sedanjega položaja. Omenil je, da je tudi vlada sama v svoji deklaraciji izrazila željo v najtesnejše sodelovanje z gospodars-kimi organizacijami in je zato tudi cilj te konference, da podpre vlado pri reševanju gospodarskih problemov.
Po konstituiranju predsedništva konference je bila med velikimi ovaciiami odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Referat dr. Markovica
Glavni referent je bil dr. Vlada Mar-kovič, predsednik udruženja bank v Beogradu. V začetku svojega referata je omenil, da poteka letos deseto leto od ustanovitve udruženja bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu, ki je razvilo plodonosno delo za zaščito svojih interesov. Prehajajoč na položaj denarnih zavodov je govornik uvodoma razčlenil najnovejšo uredbo o zaščiti kmetov in naglasil, da pri reševanju vprašanja kmetske zaščite iz dobe pred 19. aprilom 1932 niti v takratnem zakonu niti v poznejših uredbah ni bilo osnovnega merila. Manjkala je vsaka točna statistika, a doslej zbrani podatki ne prikazujejo pravega stanja stvari. Tudi se ni dobro ocenilo, kateri dolgovi kmetov naj bi se zaščitili. Predvsem je izjavil mnenje, da bi ne bilo treba upoštevati dolgov odnosno kreditov, ki so jih dajali kmetu trgovci in obrtniki, ker gre tu pretežno za manjše zneske, ki se večinoma redno odplačujejo. Prav tako bi se tudi razni drugi krediti ne smeli upoštevati. Poleg teh dveh pogrešk je osnovna napaka kmečke zaščite v tem, da se je generalizirala, namesto, da bi se ravnala po individualnih vidikih, ker so imovinski in dolžniški odnošaji docela različni.
Položaj denarnih zavodov
Zaradi odgoditve plačil je nastala v kreditnih odnošajih nenormalna situacija. To je imelo za posledico, da so morali zavodi, ki so dajali pretežno posojila kmetom, zahtevati zaščito. Dose-daj je pod zaščito 199 bank m 185 kreditnih zadrug. Verjetno pa je, da se bo moralo zaradi nastalega položaja zateči pod zaščito še večje število denarnih zavodov.
Vse te okolnosti mora vpoštevati vsakdo, kdor hoče voditi zdravo go, spodarsko politiko. Pogrešno je žagati vejo, na kateri sedi. Napačno je delati proti denarnim zavodom, brez katerih^je vsako narodno gospodarstvo nemogoče. Iz denarništva črpa gospodarstvo svojo moč, ker razpolagajo privatni denarni zavodi s kapitalom v višini 11 miljard.
V svojem nadaljnjem govoru je dr. Markovič dokazoval, da je z napačnim reševanjem problema kmečkih dolgov ubit kredit ne samo zadolženih kmetov, marveč tudi onih, ki doslej niso bili zadolženi, a še bolj čutijo to oni, ki bi sedaj potrebovali denar. V skrajno neugodnem položaju pa so tudi oni, ki imajo svoj denar naložen pri bankah, a ga sedaj ne morejo dobiti izplačanega.
Problem kmečkih dolgov
Govornik se je nato obširno bavil s problemom kmečkih dolgov pri privatnih denarnih zavodih in komunalnih hranilnicah ter naglasil, da se to vpra-Šanie ne sme reševati posebej, marveč v sklopu vseh gospodarskih problemov. Kmečki dolgovi so na dan 1. marca 1932, ko je bila prvič uvedena zaščita kmečkih dolerov znaSah prt rn^VmiVi denarnih za vodih in komunalnih hranilni-
cah 2.065 milijona dinarjev, vloge pri istih zavodih pa 1.457 milijona dinarjev. Potemtakem je ves dolg kmečkih dolžnikov po odbitku hranilnih vlog znašal vsega 599 milijonov, a zadolžitev pri Privilegirani agrarni banki 799 milijonov.
Na dan SI decembra 1933 so znašali kmečki dolgovi vsega samo še 1.536 milijonov dinarjev, d očim so vloge znašale še 590 milijonov dinarjev. Potemtakem so tega dne znašali kmečki dolgovi po odbitka vlog vsega samo 946 milijonov. Če se vpošteva, da znaša vrednost kmečke posesti okroglo 200 miljarđ. potem se vidi, da znaša celokupna obremenitev kmečke posesti z dolgovi jedva 2 do največ 4 odstotke.
Obrestna mera
Nato je govoril tajnik Udruženja bank in zavarovalnic Robert Pavlovič o obrestni meri in v svojem referatu opozoril na nelogičnost dosedanjih ukrepov. D oči m se na eni strani maksimira obrestna mera za kmečke dolgove na 4.5 odstotkov, morajo banke plačevati Narodni banki za kredite 5 do £ odstotkov, pri privatnih denarnih zavodih pa še več. Na ta način je onemogočena vsaka rentabilnost denarnih zavodov. Zato predstavlja najnovejša uredba o zaščiti kmetov in o odgo-lrtvi plačil ter znižanju obrestne mere za privatne denarne zavode najhmsi udarec.
Resolucija
Po obsežni debati, v katero so posegli zastopniki vseh gospodarskih centrov, je konferenca sprejela re.««-luci jo. V prvem delu, ki obsega 15 tcek govon re-
solucija o splošnem položaju denarnih zavodov ter ugotavlja, da dosedanj* mera tori js ki ukrepi niso rodili zaželjenih uspehov in niso pripomogli k oživljenju gospodarstva. V drugem delu apelira resolucija na viado naj v interesu ureditve našega denarništva in kreditnih odnošajev čimorej prične reševati celotni sklop gospodarskih in kreditnih problemov po točno i.j?-»5enem načrtu. (Resolucijo je objavilo že ponedeljsko »Jutro«.)
Predlogi
Na podlagi vseh teh ugotovitev naproša konferenca kraljevsko vlado, naj v interesu oži vi jenja vsega gospodarstva, a denarništva In kreditnih odnošajev še posebej, nemudoma pristopi k reševanju kompleksa vseh gospodarsko-k redi t ni h problemov in to po točno določenem programu. Pri tem naj se definitivno reši vprašanje sedaj zaščitenih kmečkih dolgov, to pa ne splošno, marveč individualno z razumnimi in razmeram odgovarjajočimi olajšavami. V tem duhu bi se morale pri sistematičnem in načrtnem reševanju vseh gosnodarsldh problemov podvreči reviziji in korektori vse dosedanje uredbe, ki so itak samo začasnega in prehodnega značaja. Pri takem reševanju gospodarskih in kreditnih problemov je absolutno potrebno, da se potrebne žrtve, ki služijo celoti, tudi porazdele na celoto. Dosedanje parcialno reševanje teh problemov ni rodilo zadovoljivih uspehov in se mora s tem prenehati, zlasti v vprašanjih, ki se nanašajo na normalizacijo kreditnih odnošajev
Abesinija zahteva določitev nevtralne cone
če se te] zahtevi ne ugodi, bo neizbežno prišlo do vojnega konflikta z Italijo
London, 18. februarja g. V razgovoru s posebnim poročevalcem >Daily Telegraphac je izjavil abesinski njeguš o zadnjem konfliktu naslednje: Stališče, i ki sem ga zavzel od vsega početka, je to, da italijansko stališče napram incidentu pri Ualulala onemogoča vsak poizkus direktnih pogajanj. Obe državi sta vezani s pogodbo iz leta 1928. ter morata konflikt predložiti razsodišču. Svet Društva narodov je priznal, da bi mogla vladajoča nasprotstva povzročiti nov konflikt. Zaradi tega upam, da bodo pričeta pogajanja dovedla do sporazuma glede ustanovitve nevtralne cone.
Italijanski načrti
Papir, 18 februarja. AA. O sklopih velikega fašističnega sveta prlobčujejo listi komentarje.    »Matin« pravi, da so ta po-
svetovanja pokazaja nove momente. Dosedanji obrambni ukrepi so že prekoračeni. J lijansko-abesinskega spora Se včeraj zanikano vkrcavanje čet so zdaj
tudi uradno priznali. Mobilizacija se razširja. Vse kaže, da gre za velike akcije v Afriki, ki naj na eni strani varujejo varnost Italijanskih kolonij, na drugi strani pa naj razširijo i ta I. kolonijalno posest.
Ponovna intervencija
Japonske v Rimu
Tokio, 18. februarja. AA. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo komunike, v katerem pravi, da je japonski poslanik v Rima So gi m ura Imel z državnim podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem ponoven razgovor. Informiral se je o razvoju italijansko-abesinskega spora. Komunike p^avf dalje da je japonski p«>-slanik oovestil državnega podtajnika Sn-vicha, da ima Japonska v Abesiniji izdatne gospodarske interese in da zaradi tega v Tokiu upajo na mirno rešitev iti-
Neurja in poplave
Na Poljskem in Nemškem imajo bude vikarje in nalive
Reke prestopile bregove
Varšava, 18. februarja. AA. V padnih in srednjih krajih Poljske so besnela včeraj huda neurja. Ponekod je škoda ogromna. V Varšavi je poškodovanih šest oseb, večinoma od opek, ki so padale s hiš. Na Poznanjskem se je zrušilo neko poslopje. Pri tej prilik! so bile ubite Štiri osebe, pet pa je bilo hudo ranjenih. V predmestju Lodza je bila poplava.
Varšava, 18. februarja. AA. Zaradi nagle izpremembe temperature so v karpatskih predelib hudi nalivi Mnoge reke so prestopile bregove in nokvarile prometna sredstva na več krailh.
Ber?m. 18. februarja. A A. V no« od sobote do nerielie »o v mno«rfb krarib Nemčije besnela neurja. Ponekod so po-
vzročila tudi znatno škodo. Neurja so zahtevala dve človeški zrwi.
Ponesrečene tekme
balonov v Nemčiji
Berlin, 18. februarja. AA. Tekmo nemških sferi enih balonov v Darmstad-tu so morali zaradi slabega vremena odložiti. Neurje je bilo tako močno, di je odneslo s starta sedem balonov. Po vesteh Iz Lipskega je vihar tamkaj povzroči] tudi izdatno materijalno škodo. Iz Darmstadta poročajo, da se je start z baloni ponesrečil. Slabo vreme ie pri tem zahtevalo tudi več človeških žrtev. Vihar 1e bil tako močan, da moštvo ni mocrlo držati balona. Ena oseba je bila ubita, tri pa so si zlomile noge.
Ljubljana, 18. februarja.
V posvetovalnici Zbornice za TOI se je dopoldne vršila 111. redna seja širše uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubi iam. ki so se je udeležili tudi delegati z dežele.
Sejo ie otvoril namesru obolelega predsednika g. Filipa Pristoua podpredsednik g. Fran Iglic, ki ie uvodama pozdravil zastopnika banske uprave, sekretarja g. Sinka, navzoča svetnika ZTOI gg. Briclja in Krapeža ter tajnika ZTOI g. dr. Pretnarja. V nadaljnjem se jč spomnil tragedije v Marseilleu. ki je terjala življenje našega plemenitega vladarja, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Spomin blagopokojnega vladarja so navzoči počastili s trikratnim vzklikom: Slava!, Govornik se je spomnil rudi smrti neumornega obrtniškega organizatorja. pokojnega J  Rebeka st.
Zatem je prešel na dnevni red. Omenjal je, da so se člani razhajali od zadnje seje v na-di. da se bodo gospodarsike prilike v bodočem letu zboljšale Na žalost pa je bilo tedaj upanje preuranjeno. Med možnostjo zaslužka, obsegom poslov ter režijo obratov ie vladala vedno večja nesorazmernost. Težak j« bil boj, ki ga je vodilo obrtništvo v prošlem letu za svoj obstanek. Kriza je v prvi vrsti prizadela kmeta in delavca kot glavnega naročnika in plačnika obrtniških izdelkov, vsled česar je bil prizadet sleherni obrtnik Najbolj prepričevalen in zgovoren dokaz, kakšen je položai obrtništva, pokaže statistika obrtniškega gibanja. Ta pove, da je bilo v prošlem letu odjavljenih 2361 rokodelskih obrtov. prijavljenih pa le 9Q2, torej se je zmanjšalo število obrtnikov za 1360 V teku treh let na je padlo število obrtniških obratov za 3000
Našega obrtnika je po«ebno hudo prizadela davčna preobremenitev. V prepričanju, da naibolj služi obrtniškim interesom, je Okrožni odbor deloval po vseh svojih močeh za znižanje pavšalizacije pri-dobnine.
Davčnemu vijaku, ki neizprosno pritiska obrtnika k tlom. s« je pridružilo še drugo zlo. ki poostruje krizo v obrtništvu, to je šušmarstvo Čeprav so z obrtnim zakonom jasno določene kazni, se šušmar-stvo nemoteno širi in ima danes mnogo večji obseg, kot pred časom, ko je izšel
Mariborski gasilci so zborovali
Maribor, 17. februarja, lovski sobi »Pri orlu« so včeraj dopoldne polagali mariborski avtomobilistl Se 10. obračun društvenega dela. Predsednik Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcije Maribor, g. veletrgovec Pinter je uvodoma posebej pozdravil mestnega župana g. dr. Lipolda Ln nar. posl. g. K rejcija Ln inž. Zupani ca za avtobusni promet, nato pa so zborovalci z enominut-nim molkom in slava klici počastili spomin blagopokojnega kralja-mučenika. Z velikim odobravanjem so avtomobilistl odposlali vdanostne brzojavke pok rovi teljaci Nj. Vel. kraljici materi, Nj. Vis knezu Pavln in pozdravne brzojavke finančnemu ministru g. dr. Stojadinoviću, ministru g. dr. Kožuljn in centrali avtomobilskega kluba.
Sledilo je izčrpno poročilo predsednika, ki je orisal desetletno delovanje kluba av-tomobilistov v Mariboru. Velike zadovoljstvo je zavladalo v klubu, ko je bila Izdana naredba, da se dosedanje takse plačajo le za prvo četrtletje in da se bo vprašanje taks uredilo se pred 30. marcem. Kako se bo to zgodilo, se nI znano, gotovo pa je, da bo milejša praksa v veliki meri vplivala na porast motornih vozil in avtomobilizma sploh. Toda s tem v zvezi je tudi vprašanje cest. Prav v tem pogledu pa bo Avtomobilski klub z vsem povdarkom nagia-sal, da je za nas največjega pomena cesta St/llJ _ Sušak, saj veže ta cesta Avstrijo, Cehoslovaško tn Nemčijo z morjem ln vodi ta cesta po najlepših predelih naše države. Zato moramo stremeti za tem, da pride ta prometna zveza v projekt javnih deL Nato je predsednik podal kratek historijat mariborskega avtomobilskega kluba, katerega prvi predsednik Je bil industrijalec Peter Majdič iz Celja, takoj drugo leto pa je stopil na njegovo mesto zaslužni in dolgoletni predsednik g. Ferdo Pinter. Zanimivo Je bik) tudi poročilo tajnika ravnatelja SerdJČa, is katerega posnemamo, da je bilo lani v Mariboru prodanih 217 triptlkov (39 manj kot prejšnje leto) in bamo 5 karnetov (6 manj). Manjše poseganje po karnetin je pripisati predvsem okolnosti, da je obmejna carinska procedura L karneti še vedno preveč zamudna in predraga in se avtomobilisti raje poslužujejo enostavnejših triptikov. — Bla«Un'*>« poročilo Je posa) g dr Marin, ki 1> Bfyv***rf*1 zn^ovoillvo finančno stanje. Pri dopolnilnih volitvah so bili l*vo-
novi obrtni zakon. Banska uprava je izdala na svoje prvostopne upravne oblasti izredno stroge naredbe, vendar je pričakovani uspeh izostal. K vsem nadlogam glede šuš-marstva se baš za gospodarsko šibkejše in številčno močne stroke pridružuje še nelojalna konkurenca, predvsem s strani nekaterih indu ^trijsko-trgovskih podjetij, ki uvajajo v poslovno življenje metode, katere onemogočajo obstoj posameznih obrtniških obratov. Najtipičnejšega predstavnika take industrije sta Bat'a in Tivar. V zvezi z nelojalno konkurenco je treba omeniti rudi samoupravna podjetja v državni režiji in pa primer Salezijanskega zavoda ter banovinskega vzgajališča v Ponovičah pri Litiji. Ta dva zavoda vzdržujeta' strokovno šolo za razne obrti.
Obrtni zakon predpisuje v § 384 obvezno zavarovanje obrtnikov za primer bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. Uredba, ki bo sledila, nai bi vsebovala samo glavna določila, ki bi veljala za celo državo enotno, dočim naj bi se v ostalem prepustila čim širša svoboda statutom po-edinih zavarovalnih institucij po pokrajinah Vsak zavarovalni okoliš naj ima v okviru uredbe svojo popolno avtonomijo, osobito pa popolno samostojnost glede opravljanja zavodovega premoženja. Upra va se sestavlja z volitvami zavarovancev.
V vprašanju licitacij javnih dobav bodo morali obrtniki v bodoče nastopati energičnej.še. Podana mora biti možnost tudi malemu obrtniku, da se udeležuje takih licitacij.
Govornik se je v svoiem poročilu dotaknil vprašanja razdružitve obrtnika, omenjal vsesplošno delo Okrožnega odbora V hotenju do uspehov obrtniškega stanu in navajal nekatere /adeve notraniega značaja institucije.
Končal je z ugotovitvijo, da si je Okrožni odbor svest, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči in neumorno delal v korist vseh združenj.
K izvajanjem predsednika sta govorila še zastopnik banske uprave sekretar g. Šink in tajnik ZTOI. Izvajanja obeh so nagradili zborovalci s toplim aplavzom. Sledilo je poročilo tajnika g. Lojzeta Hočevarja, pozneje še drugih funkcijonarjev. Pri raznoterostih je prišlo do živahne debate in so bili podani rudi samostojni predlogi za koristi obrtniškega stanu.
Ueni ravnatelj Krejci, primarij dr. Hngo Robič, inž. Fridau, inž. Ptrimer.
Šahovski turnir v Moskvi
II. kolo
Moskva. 18. februarja.
Moskva. 18. februarja. V soboto se je odigralo II kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Moskvi Zaradi velikega navala občinstva in pa zaradi večje udobnosti mojstrov so odredili, da se turnir igra v treh velikih dvoranah Umetnostnega muzeja. Turnir se je pričel ob 16. moskovskega časa in zaključil ob 24. Odigrane so bile vse partije, edino sovjetska mojstra Goglidze in Rabinovič ter Flohr-Lisiein so svoji partiji prekinili.
Jugoslovanski velemojster Pire je premagal sovjetskega mojstra Čehoverja, le-ningradsk' prvak Rjumin Vero Menčikovo, Spielmann Altoreeva, moskovski mojster Kan pa ukrajinskega prvaka BogatvrČuka. Največja senzacija tega kola je bil poraz madžarskega prvaka Lilienthala v igri z Ra gozinom. Remi« so končale partije: dr. Las-ker-Stahlberg. Canablanca-Rotvinik in Romano wski-L6wenfisch.
V III. kolu igrajo danes Rjumin-Roma-novski, Lowenfisch- Stahlberg, Botvinik-MenČikova. Alatorcev- Capablanca. Goglidze- Spielmann, Lisičin- Rabinovič, Ragozin-Flohr, Pire- Lilienthal. Kan- f>hov«r in dr. Lasker- Bogatvrčuk.
Svetovno prvenstvo
v umetnem drsanju
Budimpešta, 18. februarja Danes se je končalo svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za gospode. Zmagal je ponovno favorit Dnnajčan Schaffer Rezultati so bili: 1. Schaffer (Avstrija). 2. Din (Anglija). 3. Patacky (Madžarska).
ed
Vrem^ncira na nov
Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, večinoma oblačno, možnost padavin.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 88.5 ostot.). Amsterdam 2968.58 — 2983.17, Berlin 176«.08 — 1769.95. Bru«e1j 1024.5«—1029«, Cnrih 1421 01 — 142808. London 213 28 — 215.34. Newyork 4351 87 — 48*818. Pariz 2*9.€o — 290.03. Prag* 188.42 — 184 52. Trat 372.25 — 375.33. Avstrijski BUlnff t privatnem kMrlngn 8,20—8.30.
JŠLl AĐ 2.
»SLOTIIfSII IIAROrK dne IS. februarja 1939
S\ev. 40
Zahtevamo železnico
št« Janž - Sevnica
Včeraj se je Dolenjska in z njo vsa nala javnost odločno zavzela za zgraditev te prepotrebne železnice
Vioraini In matonjelrrj regres
Potem je pozdravil zborovanje anani javni delavec 2. Fran Zupančič k Rakovnika. V imenu kultumo-goapodanakeea odbora v Mokronogu je ini. Fran Zupan-č i č obširno našteval vee korake in ukrepe tetia odbora, da bi se zgradila žel<xniea St. Janž-Sevnica. Akcija je bila pokrenjeua takoj po prevratu, denar je bil že pripravljen, pa e»e je porabil v druge svrbe. Zato imamo morami in materijami regres do tistih, ki so zakrivili, da 90 Sla sredstva iz BUirovega posojila druso/m. Zahtevati moramo, da se zsrradi ta Železnica iz rednih sredstev. Pozdravlja novo pobudo za do?^70 teea ne.Se-ga cilja m izjavlja, da bo kulturno-goepo-danski odbor v Mofe rcmoeru z veseljem pomagal novemu odboru pri njesrovem delu. Prečital je obširno poročilo o delu, uspehih in razofcranju odbora, ki si je bil nadel že takoj po prevratu naloso izposlovati graditev železnice §1. Janž-Sevoica. Zborovalci so izrazili njemu m niegovim sotrudnikom v odboru za trud toplo zahvalo.
Lačni smo
Sledil je temperamenten cravor krž. Mr kina 5 u k 1 j e t a, ki je najprej ueotova, da mokronoški odbor ni kriv. da njegov cilj ni bil dosežen. Brez teca odbora bi pa stvar se ne bila tako daleč, kakor je zdaj. V odboru, ki dete že deset let ali Se več. se nabere toliko razočaranja in nezaupanja, da je trebn zerabiti za delo z novim optimizmom. Zahvaljuje se staremu odboru in bivšima narodnima poslancema Dermelju in Klincu to trud. ki so ga vložiri v to akcijo. Govornik nocrlaša, da zborovanje nima nič skurmega z volilnim shodom, a Če bi bilo volilni shod. bi ga bil vesel, saj so zastopani na njem vsi sloji ne elede na politično prepričanje. Kraljevska vlada nam je obljubila za javna dela eno milijardo. Kadar se pa nosijo na mizo tako veliki lonci, ho*xenv> imeti tudi mi svojo žlico zraven, tem boli. ker smo lačni (burno odobravanje). Čakati nismo smeli več. treba se ie bilo Dožuriti. da ne pridemo prepozno s svojo zahtevo. Dobri državljani, dobri Slovenci in d^br! Jutrosloveni smo, zahtevamo pa enakopravnost, da se nam da vsaj najnujnejše. In mM te nsfaiujnej£e zadeve spada zelenica S*. Jan^-Sevnica. ki bo z njo zvezen knmp1^? dolenjskih železnic z ^la^no železnico Ze^rreib-Zidani moet. Govornik je omenjal velike nedostatke d-olenjs&ih ^elt^iic. k? so samo v enem pogledu na visoki *top-nfi. namreč glede cen. CKtro. drastično je Obsodb načrt. Id ie bil *prož>n tudi favno, naj bi se jerradila železnica št. J«nž-Zideni most in ne St. Janž-Sevnica. Taki nereehii predlogi bi se v interesu dobre stvari ne smeli ponavljati. Ljudstvo samo mora že-le7n;<vi St. Janž-Sovniea zahtevati, to mora biti odločna ljudrtko zahteva fn Ionski bomo dožiiveli velik praznik, ko bodo »apeli svojo sveto pesem k ram m", lopate in dinamit (viharno odobravanje).
Drugi govorniki
Tople pozdrave in popolno solidarnost z zahtevo po zgradbi železnice St. Janž- Sevnica je izrekel sevniški župan I. T r u p e j. Fran Bule z Mirne je pa pozval flboro-volce, naj trikrat z vso odločnostjo ponove svojo zahtervo po tej železnici, kar so zbo-rovalci, ki jih je bilo nad 1000, navdušeno storili. Končno je »pregovoril nekaj toplih besed še trebanjski dekan g. T g m a ž i č, češ, da kaže zborovanje proti koncu vso drugačno sliko, kakor v začetku, bo so bili ljudje nekem hladni in nezaupljivi, zdaj pa odseva z njihovih obrazov radost in krepka volja, da se doseže ta cilj. Ne sme se več ponavljati, da mora ljudstvo samo plačevati in molčati. Dolenjci zadnja leta sploh niso ničesar dobili. Z železnico St. Janž-Sevnica so bo močno utrdila tudi državne misel, kar je treba še posebej poudarjati. Dolenjci so prekrotki, preskromni in prepohlevni. Vsak naj odnese z zborovanja odločno voljo, da to železnico moramo dobiti. Toplo se je zahvalil tistim, ki so to akcijo znova pokre-nili.
Resohicfja
In«, ž u k 1 j e je pre&tal resolucijo, ki so jo sprejeli zboromlci z velifkrm mrvdniše-nj-em. Resolucija se glasi:
.Va javnem zborovanju dne 17. februarja 1935 v Trebnjem zbrani mnogoštevilni predatff\-niki gospodarskih korporacij, mestnih in kmetskih občin, gospodarskih podfetij in ustanov fsr najširših slojev prebivalstva jugovzhodnega dela dra\*ske barten-irte, <ar> soglasno sklenili sledečo resolucijo:
Kraljevska vlada se opozarja na neodložljivo potrebo nujne zgraditve proge Sf. Jani—Sevnica, ki bo vezala dolenjske železnice z glavno progo Zagreb—Zidani most. Ta proga ni sivno največjega gospodarskega pomena za ves vzhodni del dravske banovine in za sosedno mavsko banovino, temveč je tudi izredne važnosti za nadnljni razvoj prometa k Jadranskemu morju. Je to edini projekt zveze med dolenjskimi železnicami in glavno progo Zagreb—Zidani most, ki prihaja tako iz gospodarskih kakor tudi iz tehničnih vidikov v poštev. Posebej je povdariti, da je zgraditev te proge neodložljiva tudi z ozfoom na interese državne obrambe.
Zahteva po nujni zgraditvi železniške proge St. Janž—Sevnica je tembolj utemeljena, ker je bila ta proga uzakonjena ie leta 1922 in predvidena v državnem budžetu 1927?28, ter samo zaradi finančnih trikoe še ni prišlo do zgraditve te proge, za katero so izdelani vsi podrobni načrti ter »e je že vršila ofertalrm licitacija. Po iz Jari kraljevske vlade so sedaj v programu velikih javnih del finančna sredstva tudi za to progo zagotovi jenu.
Pri gradnji Je gledati na to, da se prvenstveno zaposli delavsko ljudstvo domačih občin.
Pozivi jemo kraljevsko vlado, da z vso pospešbo ukrene vse potrebno, da me proga St. Janž—Sevnica brez nadaljnjega odlašanja zgradi.
Potem   je   prečital   vdanosdne, odnosno pozdravne brzojavke Nj. Via knezu Pavki m Kraljevima namestnikoma, ministrskemu prcvlsedtukn Jevtiču, ministrom dr. Maruši-dr. Stojadiaostćo, dr. Vrba-
Trebnje, 17. februarja. Oanes je Dolenjska na čelu z odličnimi predstavniki nase javnosti, zlats-ti gospodarskih krogov odločno postavila zahtevo po zgraditvi železnice Št. J-anž-Sevnica. Pripravljalni od/bor niti sam ni pričakoval, da bo manifestacijsko zborovanje tako dobro obiskano. V veliki dvorani Prosvetnega doma se je zbralo toliko kmečkega ljudstva, da so morali mnogi oditi, ker niso dobili prostora. Zborovanje je otvoril trebanjsk' dekan e. Ivan T n m ali8 s kratkim, jedmo-tun nagovorom, v katerem je najprej po-Tsdravil svoja dobra znanca predsednika ZTOI Ivana J e 1 a 5 i n a in inž. Milane Šuk ljeta. Izrazil je trdno vero v us^eh dela za zgraditev železnice Št. Janž-Sevnica, k^r so vzeli to stvar v rok** možje, ki imajo bona!? izkušnje v javnem delovanja, Na-£rla5sl je, da zborovanje ni nob<*n volilni manever,  kakor nekateri mislijo.
Častni, izvrševalnf in širši ocR>or
Za njim je izpregovoril v imenu priprev-ljalne^a odbora inž. Milan S u k 1 j e. Pozdravil je trebanjskega dekana in omenil, da bo akcijski odbor po njegovem prepričanju v enem ali dveh mesecih lahko odložil svoje funkcije, ker bo njegov cilj dosežen. Potem je prečital imena častnega, izr vrsevalnego.   in  širšega  odbora, kakor jih predlaga   pripravljalni odbor. Predsednik častnega odbora je minister in senator g. dr. Drago M a r u Š i č,   Mani: predsednik Udruženja industrijalcev za savsko banovino in Centrale  industrijskih  korporacij g. Vladinrr Ar ko. predsednik sindikata lokalnih železnic g. Dragotin Hribar, ban dravske* banovine g. dr. Dinko P u c, knezo-5kof ljubljanski  c.  dr. Gregor Rozman in bivši deželni glavar g. Fran S u k 1 j e; v izvrsevabiem odbora bo gg. ivm Jela-fin. predsednik Zbornice za TOI. kot predsednik: novomeški župan dr. Josip Rezek kot polpredeednik. inž. Milan 3 u k 1 j e ko4 I. tajnik, novinar Jože Zupančič kot II. tajnik, industrijalec JoŠko J a vernik kot bla-rajnik. minister n. r. m generalni tajnik ZTOI Ivan M o b o t i S. ljubljanski podžupan prof. Evgen J a r c, vis. magistratni svetnik dr. Riko F u x in ini Fran Zupančič kot Slani. V tušem odboru so gg. Martin Bo j u k, Metlika: Robert grof Barbo. Rakovnik: A Vizi i Bukovec Velika Loka; Ignac Bukovec Trebnje;   Fran Bule. Mirna; novomeški prost K. Čer in: Karel Cimper?ek. Sevnica; bivši narodni poslanec Alojzij   D e r m e 1 j.  Boštanj: Fran Dobovpek. žnipan Bostanrja; Jože Erjavec žufpan Višnje gore; dr. Adolf Golja. Ljdbtjana;   Beno Gregorič,   trgovec v Ljubi Vin i:  Vence J a k i 1. St. Janž: Franc J a v o r n i k, Grosuplje; Edanund  K a 6 t e-1 i c N<*vo mesto: Franc Klemenčič, župan. Trebelno: b:vši narodni poslanec dr. Alojzi]  Kline Gornje  polje,  dr. Alojsnj K o b a 1. odvetnik v Ljubljani; Fnsn Ko-5 a k. Grosuplje. Emest K r u 1 e j, Sevnica; Jos^p Lavrič, št.  Vid  pri Stični. Ignac Majcen, župan (V St. Janžu; Sandi Majcen. Mokronog;    Jože M i k I i č. Trebnje, r>rago Potočnik,  novinar v Ljubljani; Josip Prijatelj. Tržišče; Tomaž Prijatelj, župan v       Uupertu: Anton Roje«, St Vid pri Stični; Ivan Rus. Grosup-lie: Alojz Saje. župan v Veliki Loki: Fran S e u n i g,    novinar   v   Ljubljani: Rikard Skubec, generalni  ravnatelj TPD; Srečko Š i r c e 1 j. trgovec v Mokronogu; dekan Ivan   Tomdž'č.  Trebnje;  Alojzij  T r a -t a r. župan v Tržišču. I. T r u p e j, župan v Samici: dr. Fran Windischer, Ljubljano. ;  Jože Windiecher. Novo mesto; Karel Zupane Sevnica; dr. Vinko Zoreč, odvetnik v Beogradu; Fran Zupan-č i r,  Rakovnik; Jože  Zupančič, banski svetnik. Trebnje; novinar Saša Železnike r. Ljubljana.
Denar se mora dobiti
Zborovalci so z odobravanjem sprejeli predlog pripravljalnega odbora. Predsedni-šbvo je prevzel g. Ivan JelaČin, ki je ob napetem zanimanja nborovaloev raapredel svoje misli o tej akciji. Prisrčno se je zahvalil treoan jeskemu dekanu ln TjborovaIcem za izražauo zaupanje, češ, da je sicer preobložen z delom, vendar je pa rade volje prevzel predsedstvo izvrSevamega odbora. Železnica St. Janž-Sevnica je samo del etape prepotrebne zrveze z morjem. Ta proga je bila ?e uzakonjena, na razpolago je bil tudi denar, pa je padlo vse v vodo. Slovenci smo ponižni in skromni. 6 polno pravico pa zahtevamo to, kar nam gre. Zdaj. ko je posijal s glasovi o velikih javnih delih v rw$e mračno gospodarsko življenje svetel žarek, je nafprimernejš; čas, da z vso odločnostjo ponovimo svojo zahtevo po železnici SI. Janž-Sevnica. Zadnji čas je že. da se nam v tem pogledu storjena krivica popravi. Od nagega gosnodorstva se dostikrat zahteva preveč bremen, ne da bi dobilo za to odgovar-jaioči protiutež. Davkoplačevalci imajo pravico zahtevati, da se denar, ki gre iz njihovih že nov. pravično razdeli. Z« železnico 9t Janž-Sevnica se mom najt' denar, pa naj ?a merodaini činitelji izkopljejo iz tal. fRumo odobravanje.) Potrebna je železna volia pa bo Slo. Vsi moramo storiti svojo dolžnost.
Naša socffafna in kirltirrna zahteva
Govor predeednika g. Ivana Jela čin a so a*H-eieil zborovalci s viharnim odobravanjem Sle-ljl ie govor novomeškega župana g. dr. Rezka, ki je dejal, da je program sestanka po besedah obeh pred govorni kov tako rekoč že izčrpan, vendar pa smatra za potrebno naglasiti, da za železnico St. Janž-Sevnica ne prosimo, temveč jo zahtevamo. To je socijalna in kulturna zahteva nas Slovencev kot enakopravnih državljanov. Druge d^ave oob'iaio gosmodarsko stisko z velikimi javnim? deli. Pri nas je pa to vprašanje povsem zanemarjeno. Ena milijarda za ;avna dela se mu zdi mnogo premajhna. Treba bi bilo najmanj 5 milijard. Svoje skromnosti ne moremo omejiti na manjšo zahtevo, kakor je ta železnica, ki jo moramo vsi Dolenjci odločno zahtevati. Gotov odstotek denarja, ki se steka v državno blagajn«- mora priti tudi v Slovenijo. Da £e nimamo železnice Št. Janž-Sevnica. smo deloma kri«vi tudi semi, ker je nismo znali dovolj energično zahtevati. Burno pritrjevanje je sloJfri
■Mu in generala Zrvkovjču, načelniku generalnega štaba generalu Maricu, načelnika prometnega ministrstva inž. Padkoviću, novemu pomočniku vojnega ministra generalu Cukaveu in zagrebškemu veleindustri-jalou Vlodimirju Aiiu.
S tem je bil dnevni red iscrpan in predsednik |(. JelaČin je ob velikem navdušenju nborovakev zaključil zborovanje, ki je pokazalo foo odločnost ki upravičenost nase zahteve po zgraditvi ieieouice St. Jani-Sev-niea.
10 letnica pevskega društva „Sava"
Ljubljana, 18. februarja. V soboto je ljubljansko pevsko društvo »Sava«, ki ima svoj sedež na Poljanski cesti, na skromen, pa vendar prisrčen način proslavilo 10 letnico svojega obstoja s samostojnim koncertom v dvorani E>elavske zbornice. Društveni pevovodja, g. Grm, ki se oči vi dno trudi, da bi svoj mladi in ambicijozni zbor privedel glede izvajanja na Čtm lepšo višino, je postavil na spored kar 17 zborovskih točk, starejšega in novejšega datuma, med njimi več priljubljenih narodnih pesmi. Zbor »Save« ima nad 20 svežih, mladostno navdušenih glasov, ki pojo dokaj ubrano, pazi na dinamiko in se podreja inicijativi svojega pevovodje. Seveda vse pesmi se mu niso enako posrečile, zlasti je bil proti koncu koncerta
glasovno malo utrujen in je zaradi tega trpela čista intonacija ter je zbor večkrat občutno padal. Glasovno je 1. tenor kar pogumen, 2. tenor malo rezek, 1. bas ima dobrega baritonista, II. bas ni povsem siguren. Pesmi so bile vestno naJtudirane, seveda v interpretaciji in zlasti v izreki ni manjkalo pogreškov, ki jih pa opažamo pri vseh naših zborih. Med zborovskimi točkami je prav prijetno učinkoval solistični nastop g. Toneta Petrovčičs, ki je resnobno in z znano rutino zapel novo St. Premrlovo »Memento mori«, E. Adamičevo »Kot iz tiste zabijene kapele« ter moral na burne aplavze dodati še St. Premrlovo »Bil je kralje Tc tri pesmi so vtisnile jubilejnemu koncertu »Save« pečat umetniško serijorne prireditve.
Marljivemu društvenemu pevovodji g. Grmu je zbor v zahvalo za njegov trud poklonil svojo sliko, okinčano s cvetiem, g. solist PetrovčiČ je takisto prejel šopek nagliev, starešina Hubadove žime JPS g. dr. Anton $vigeij je pa v izbranih besedah na odru čestital društvu k jubileju in ga bodril k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Obisk koncerta je bil za današnje razmere razveseljiv. Hvalevredno omenim to, da sem poleg lokalno narrijotičtve publike iz Podgolovca in Poljan opazil med poslušalci člane vseh ljubi lanskih pevskih zborov. Tako naj bo vselej!
»Savi« k 10 letnici iz srca čestitam!
Z. P.
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Poročali smo že, da so Ivana Poderža-Jo, ki je osumljen umora svojo žene A£-nes rufversonove in obtožen zaradi bigamije, prepeljali s parnikom ^President Polk« v Ameriko. Pri prihodu v Newyork je bil Poderžaj prav dobre volje, in ko so ga obstopili Številni reporter j i in fotografi, jim je veselo pomahal s klobukom, rekoč: »Napravite dobro, za dekleta moram biti lep!«
Na krov parnika je takoj prišel okrajni državni pravdnik H. W. Haetings, ki je dve uri zasliševal Poderžaja, nato so ga pa prepeljali na policijski urad v mesto, kjer so mu vzeli prstne odtise. Glede Tuf-versonove je izjavil, da je prepričan, da živi, a zakaj sta se razstala že 17 dni po poroki, ne ve povedati. Policija bi rada dobila odgovor na naslednja vprašanja: 1. Ali je Tufversonova živa in kje se mudi. 2. Zakaj je Poderžaj kupil pred odhodom iz Newyorka 10 britvic Ln uspavalni prašek. 3. Zakaj je neprestano nadzoroval velik kovčeg v svoji kabini, ko 66 je peljal v decembru leta 1S>33 v Evropo. 4. Čemu je poslal sestri Tufversonove takoj po svojem prihodu v Evropo brzojavko s podpisom Agnes, ko zatrjuje, da je sam potoval v Evropo.
Poderžaja je zasliševal preiskovalni sodnik Georges L. Donellan. kateremu je Poderžaj dejal, de se čuti krivega zaradi bigamije, ker je v decembru 1933 poroči« A^nes Tufversonovo, čeprav je bil poro-cen ie s Suzano Ferrandovo. Sodnik je določil za Poderžajevega zagovornika odvetnika Clvda Darta, ki ga je pa Poderžaj odklonil, ded da ga prav nič ne potrebuje. Zaveda se, da je kriv bigamije in v tem primeru mu pač odvetnik ne more pomagati. Povedal je tudi, de je dobil v jeci na Dunaju štiri pisma, ki mu jih je pisala Tufversonova brez podpisa. Podpisovala se ni zato, ker se je bala, da M jo Ferrandova tožila zaradi bigamije.
Pa zadnjih poročHih ameriških Mstov je sodnik Donellan 14. februarja obsodtl Ivana Poderžaja na pet let ječe.
S tem pa afera Ivana Poderžaja se ni
spravljena s sveta. Policija hoče na vsak nAčin ugotoviti usodo Agnese Tufversonove. Njena sestra. Olive Tufverson, je spoznala več predmetov, ki so jih prepeljali s Poderžajem v Ameriko, za last svoje pogrešane sestre. Olive je prepričana, da je sestra mrtva. Po njenem mnenju je izključeno, da bi si Agnes sama končala žrivljenje, temveč je bila umorjena. Tudi ne dvomi, kdo je njen morilec, toda njegovega imena noče povedati. Ni ji do maščevanja, temveč hoče eamo pravico.
•
V Ob i c agu so obsodi U 254etnega brivca Andreja Prezlja na šest mesecev ječe, ker je rekel stražniku na cesti, da je brez dela in da bo zač^l ropati. Po sodbi se je Prezelj sodniku priklonil, rekoč: »Hvala za aretacijo in obsodbo, to me je redilo krive poti!«
V Clevelandu so umrli: Jurij Knaus, star 58 let in doma iz Ravne na Blokah, odkoder je prišel v Ameriko pred S5 leti. — Marija Mikulič, rojena Košmerl, doma iz Malega loga, občina Loški potok. Pokojna je bila stara 40 let. — Ana Ogrizek, roj. Godi ar, doma iz Globokega pri Brežicah.    Pokojna je učakala 47 let. —
V Munizu v Argentini je umrl v bolnišnici 231etni Jožef Urfilč, doma iz Trnovega pri Kobaridu. — M. januarja so y Mil-waukeeju pokopali KMetnega Lea Jereba, doma iz okolice Postojne. Pokojni je bivai v Ameriki 28 let. — Po kratkem trpljenju je v West Allisn 34. januarje umrla Marija Sekuličeva. Pokojna je bila rojena v Shebovganu in stara 32 le*- — V Wanw»-tosi bo 22. januarja pokopah* S63etno Marijo Barboričevo, ki je bolehala že tri leta. Pokojna je biki doma Iz škocjana na Dolenjskem, v Ameriki je bivala SO let. —
V bolnici v Clevelandu je umrl 68letni Janez Avsec, ki je bil zelo aktiven Član rasnih ameriških naprednih društev. Pokojni je bil rojen v Prelešju. fara ?t. Rupert na Dolenjskem, kjer je zapustil žena, sina kn hčerko. — V Hartfordn, država Arkansas, je zmrznil rudar Franc Maček, doma iz Gorenje vasi nad skofjo Loko,
Blodni ognji" na našem odru
Ljubljana, 18. februarja.
Z velikim zanimanjem je pričakovala in s še večjim zadovoljstvom sprejela naša publika novo izvirno igro, ki je postala v Ljubljani čudo redek pojav.
Dr. Iv. Sorlija dramatski prvenec je imel prvotno naslov »Divji plameni«, kar naj bi pomenilo fosforisciranje nad močvirjem ali strasti nad gnilo družbo sodobnosti; avtor je vrdel končno svoji drami naslov »Blodni ognji«, ki izraža čustvene »afclode glavnih oseb v »igric Ali naslov je brez pomena, ker le redko izčrpava vso vsebino; tudi označba »igra* je zgolj šablona.
Gotovo je Sorlijevo dramatsko delo rodbinska tragedija, ki se godi v prav sedanjih časih vseh mogočih: gospodarskih, moralnih in inteligenčnih kriz in katastrof. V skromno meščansko okolje dveh generacij; staršev in dveh odraslih otrok, trešči strela zapadle menice.
Stric trgovec Ivan, je bil posodil bore dvajset tisoč dinarjev za opremo učiteljice Vide, že predolgo zaročene z odvetniškim koncipijentom Dolarjem. V dobrih časih, ko je bilo denarja na pretek, je sam Ivan Brezovnik, stric trgovec, ponudil vsoto bratu Antonu, sodnemu nadsvetmiku. Za oovračiio se ni čisto nič mudilo.
Nenadoma pa je zgrabil veletrgovec Kastelic svojega dolžnika trgovca Ivana. Ali Ivan nima v teh časih dovolj denarja, niti ga ne more dobiti iz hranilnice ali posojilnice. Tako pritisne Ivan na brata Antona: »Vrni mi takoj, sicer moram v konkurz!« — Toda odkod naj sodni nad-svetnik kar čez noč dobi dvajset tisoč Din, mož brez drugega imetka, kakor da prejema redno svojo plačo? Ako mu odstopi to plačo za 4—5 mesecev, kako naj medtem živi s štiriglavo rodbino? Pa saj bi mu državna blagajna ne izplačala plače za pet mesecev naprej!
Položaj je torej obupen. Takrat pa pride ▼ hišo veletrgovec Kastelic. Nadsvetnik m žena Mclanija mislita, da namerava snubiti hčer Vido. To bi bila rešitev. In oče in mati prigovarjata Vidi. naj se otflo-či za Kašteli ca, če se ji ponudi, saj z Dolarjem se še dolgo ne bo mogla omožiti: pravkar je padel pri odvetniškem izpitu m revež je brez imetka.
Toda Kastelic nikakor ne namerava snubiti Vide, že zrele, skromno oblečene in okorno obute, zagrenjene in službe naveličane, a tem bolj po razkošju hrepeneče deklice. Kastelic nasprotno že dolgo opre-zuje za — materjo Melanijo. Ta mati ie namreč lepša, svažejaa, mikavne ji* in živ-
ljenja se strastne je željna, kakor hči Vida. Trezni, solidni zakonski mož. dasi vedre duše. ji je preveč resigniran modrijan, čeprav najblažjega srca.
Nadsvetnik oče je bH zavaroval sina Dušana, jurista brez izpitov, bolebnega in vseskoz zagrenjenega, nihilietično usmerjenega predstavnika sodobne mladine, za življenje in smrt na Din 100.000.
Dušan je opazil materino srčno in duševno razbolelost, njeno hrepenenje po boljšem, popolnejšem življenju, opazil je očetovo fiHstejstvo m zadrego in sestrino stremljenje iz službe v zakon. Ko odide družba: oče. Vida, strica trgovec Ivan in kmet Jakob, v obednico, ostaneta v salonu Kastelic in mati Melanija. A Dušan, sedeč neopazen v prizidku, posluša dialog.
Kastelic hoče Melanijino dolgo pričakovano in zasledovano ljubezen. Vse ji resi obitelj, ustvari srečo Vidi in Dušanu, samo Melanija naj bo njegova. Co hoče ona, vzame celo Vtdo za ženo! — Melanija se zgraža, ugovarja, končno pa se obetom, prisegam in ponudbi vda: rešila bo vse, a sama bo končno polno zaživela, saj Kastelic ji je všeč.
Vse to sliši in vidi Dušan iz skritega kota- Pa se odloči: oče naj dobi izplačano zavarovalnino 100.000 Din! Tako reši mater propasti, očeta in strica denarne stiske in še sestri Vidi pripomore do dote. Napiše torej v beležnico svoj testament m izgine rz življenja.
V tretjem dejanju smo že mesec dni po Dušanovem koncu. Mater Melanijo grize vest in mučijo slutnje. Iz pogovora s hčerjo hi možem končno dožene. da je slutnje niso varale: Dušan je videl in ctrl nien pristanek v greh, a ie rešil njo in vso obitelj! V polblaznem obupu odslovi Ka-stelica. Zdaj je denarja v hiši dovolj, a blodnh" ognji so požgali vso srečo.
Dr. Sorli je pokazal, da ie denar prokletstvo, ki tare ves današnji svet. da je hrepenenje preko meia realnosti usodna zabloda in da ie skromno filisteistvo nazadnje vendar edino možno junaštvo. Dušan, sorodnik Krleževega sina v »Glem-bajevihor, ki ga igra slučajno isti igralec, ie neizprosno dosleden zanikovulec in ob-soievalec. dekadent volje, črnogled in obenem bolno tenkočuten, moralen fn ciničen, strog do vseh. a najbolj do sebe Zaveda se, da današnji živi jen fski borbi ni dorasel, za to se žrtvuje sat le s tako žrtviio je lahko koristen Gre v smrt. da bomo motfJi /'veti drugi
Mnogo akfuatn'h misli ie sprožil avtor m nstvaifl Hrnmo. ki « svojimi dialogi odkriva blodne ognje,   ki plamene m
, straneh današnje družbe. Zato je žela dra
I ma velik uspeh. Režiser g. M. Skrbin-šck jo jc najnkrbnejc pripravil in ji vlil pravo, težko občutje resne meščanske tragedije.
GLavna uloga je Melanija. Znjo je po dolgem času dobila ga. Cirila Medvedova primerno nalogo, da sc izkaže igralko odličnih kvalitet. Spočetka lahkomiselna, koketna. ničemurna sebična mati zaide hipoma v vrtinec strasti, iz katere sc zbudi kot obupanka, ki je zakrivila sinovo smrt. In mati ostane poltena. Ga. Medvedova si je zaslužila zlasti v 2. dej., a prav posebno v 3. dej. vse priznanje, ker je z naravnimi sredstvi ganila ki pretresla vse gledalce.
Aločan in prepričevalen je Dušan g. Kralja, ki obvladuje 1. dej. ter s svojima zaključnima prizoroma 2. dej., zlasti z bolestnimi vzklrki »Mati!« doseza visfce dramatičnosti.
Vedrega resigniranca nadsvetnrka Antona Bre/ovnika igra simpatično in življenjsko resnično g. Jerman, resnična Vida je ga. S a r i č e v a. naivno zabarva-na učiteljica, izvrsten trgovce stric Ivan jc g. P o t o k a r, naturalno istinit v dikciji in gestah ter vobče zelo dobra sigura; tipičnega kmeta, dobričino strica Jakoba, je prav dobro podal g. Bratina, z epizodno ulogo koncipijenta Dolarja se je polno uveljavil g. Gregorin, a Kasteli-ca igra g. L e v a r kot pokritega podleca zapeljivca z vso svojo eleganco io vročo govorico.
Predstava je izzvala zlasti po 2. dej. iskreno m toplo priznanje; publika je prirejala ovacije avtorju, da se je moral pojavljati pred zastorom, ter je po najmoč rvejšera 3. dej. izražala zlasti gospe Medvedovi za krasno kreacijo svoje pomo za dovoljsrvo. Ne dvomim, da pojdejo »Blodni ognji« preko vseh naših odrov in morda preko meje. Zaslužili bil Pr. G.
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 18. februarja katoličani: Simeon, Dob rana.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Ukradena nevesta (sajso ob 1«.).
Kino Ideal:  Pesem OrienAa.
Kino Dvor: Zakonski četverofcoL
Kino Šiška: Kralj afganov.
Ljubljanska podružnica SSovenakog^ lovskega društva občni zbor ob SO, v spo4 njih prostorih hotela Metropol.
Ljudska trni verza: predavanje g. ppor. dr. Hadžija ob 90. v Delavski obornlcl
Večer klasičnih koncertov za vtoton&e-k> in komorni orkester ob 30, v FUharmo-ndčnd dvorani.
Vajenski dom: predavanje «. Marjano-vtča »Narodni običaja kot etovaoaka tradicija« ob ld.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes; Mr. Lena tek, Reeljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trs 12. Nada Kometa*, VIČ, Tržađka cesta.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 18: Blodnji ognji. Red a_ Torek, 19.: zaprto.
Sreda,  20.;    Sluga   Treh gospodov. Red Sreda,
Četrtek 21. februarja: Postrtek. Rad Četrtek. _
OPERA Eačetek ob 20 Ponedeljek, 18.: zaprto. Torek, 19.: Netopir. Red C Sreda, 20-: Hoffmannove pripovedk«. Gostovanje Josipa RiJ a v ca. Izven. Četrtek, 21 ob 15. uri: Dorica plete. Dijaška predstava po globoko   znifemih cenah. Izven.
Klasična opereta Jebana Straass* >Netopir< se poje v torek dne 19. t m za red C. Vlogo Rozalinde poje tudi to pot rz ljubeznive naklonjenosti ga. Obersralder-jeva, ker uprava zaradi prezaposlenosti m preutrujenosti solistov za sedaj ne more zasesti te vloge iz njihovih vrst Koreograf g. Golovin. Režiser: g. dr. Hagemann.
Josip Bijavse. gost aaše opere. V operi »Hoffmanove pripovedke« bo gostoval dne 20. t m. naš rojak, odlični tenorist g. Rijavec. Njegove umetni5ke kvalitete so mu prinesle mnogo priznanja doma in v to-| j ini Opozarjamo, da je to edino gostovanje, 1 ter priporočamo občinstvu, da si pravočasno rezervira vstopnice za predstavo, ki je izven abonmaja.
Trebuh mu je razparal
Maribor, 17. februarja.
Ni sc ie poleglo razburjenje laradi umora pri Ljutomeru, ko se Je v Maribom razširila vest o novem zverinskem umom V noči na nedeljo so pili v Vingnsttovi gostilni v Zgornjih goricah prt Pregerskem kmečki fantje, med njimi tudi 264etn4 hlapec Štefan 2umer. Malenkosten prepir Je povzročil, da je Vingust potegnil not m razparal z njim hlapcu fcomra trebali, te so mn izstopila čreva. 2nmer se Je v sad-njih trenutkih zavlekel Se kakih 600 metrov iz gostilne proti svojemu soseda in klical na pomoč. Toda preden Je kdo pr del, se je nesrečnež zgrudil ln izdihnil
Ljudje, ki so priAH na kraj dogodka, so telefon ično obvestili mariborske reševalce, ki pa seveda fcumm ndso mogli več pomagati. Umorjenega »o pustili tam, kjer se Je zgrudil. Tja je prišla sodna komisija, ki je ngotovUa dejanski stan. Morilec je po dejanju pobegnil ln ga ob caeu, ko to poročamo, 3e niso prijeli. Vaseani pravijo, da storilec nI duševno zdrav ln so že deij časa pričakovali nesrečo.
Iz Novega mesta
— Reklamacije za vpis v volilne imenike. Volilni Imeniki so razgrnjeni v občinskem uradu in so na vpogled med uradnimi urami. Vsakdo ima pravico, da imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne, bodisi zase ali ~a katerega drugega, zahteva pa tudi njegov popravek Popravk'. ki jih je občina v volilnem imeniku ura-duo ta vršila meseca januarja, od s reškega so-d*fcča »«• niso potrjeni !n ne veljajo za t* ; Zalo se opozarjajo    vsi volilu'
u.pra»w»jwrl, oAj se vsakdo zase ali sa dru-; m t*ro**-i£a. ari so v imeniku vpisani
; adopsan *st»iwsTii. popravki se morejo ca-s* so petka 21 t. m.
-tev. 40
»SLOVENSKI NAROD«, doc IS. februarja 19»
atrma S.
Telefon 21-24
ELITNI KINO MATICA Samo še danes ob 16. ari
(večerne predstave radi koncerta odpadejo)
Telefon 21-24
Ukradena nevesta
To je komedija, polna smeha in veselja ter lepe godbe,
SODELUJEJO:
R- A. ROBERiS, LISZI HOLZSCHUH
A DELA SANDROCK in VIKTOR DE KO« A
DNEVNE VESTI
— Zahteve beograjskih inženjerjev. Včeraj Je zborovala beograjska inženjerska zbornica Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki se zavzema za zakon o inženjere ji h. Državna ln samoupravna dela naj bi se ne opravljala v lastni režiji, tako da bi lahko sodelovalo pri njih več ^nženjerjih Državna in samoupravna de-posliti samo domače delavce in rabiti domač materijal. Javna dela naj se oddajajo na licitacijah. Poleg tega zahtevajo beograjski Inžonjerji zakon o elektrotehnikih. Tujih inžnjerjev bi ne smeli sprejemati v naša podjetja. Treba je izločiti električna dela od gradbenih. Elektrotehniki končno zahtevajo carinsko olajšavo za svoje po-* -^ščine.
— Za povzdigo našega gasilstva. Včeraj je bil dan zborovanja naših gasilcev. Zborovala je tudi zagrebška gasilska župa in sprejela resolucijo, v kateri med drugim zahieva, naj bi gasilske čete plačevale v poseben skupen fond primerne prispevke, ki b: znašali okrog 6 in pol milijona Din na leto. Ta  denar bi se sorazmerno raz-
. . as v se banovine, da bi dobile najpotrebnejše župe ln čete podporo. Tako bi se v doglednom času vse na Se gasilstvo temeljito reorganiziralo, da bn lažje ln uspešnejše ipolnjevalo svojo rodoljubno dolžnost.
— Lep pomladni dan smo imeli včeraj,
soinoe je sijalo tako toplo, kakor da smo že sredi aprila. Sneg je seveda hitro kopnel in smučarji v nižinah niso prišli na svoj račun. Sicer j«im pa letos zima sploh ni naklonjena; tako prikrajšani že dolgo niso bili. V soboto ponoči je Še kazalo, da bo do jutra pomrznilo in da bo smuka koKkor toliko dobra vsaj dopoldne, toda zjntraj je pihal močan jug, nebo je bilo oblačno, kmalu se je pa zjasnilo in dobili smo Izredno topel solnčen dan. Davi je bilo pa zopet pomrznjeno.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem
teku. zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzročita 1—2 čaši naravne »Franz Josefovc vode« temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo vodo« radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova grenčJca« se dobi v vseh lekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah.
— Hrvatski čevljarji proti Bati. Včeraj so zborovala v Varaždinu čevljarji iz Me-djimurja in Hrvatskega Zagorja. Govorniki so ostro nastopali proti Bati, fci vedno bolj izpodriva naše čevljarje in domače tovarne. Odločno so protestirali proti invaziji tujega kapitala, ki nam prinaša v socijalnom pogledu samo nesrečo.
_ Nagrade za izvirne skladbe. Uprava
>Kadiofonske postaje v Ljubljani« razpisuje tri nagrade \ višini Din 1000.—. 600.—, 400.— za izvirne, se neizdane skladbe pod sledečimi pogoji: 1. Skladbe naj temeljijo na slovenski narodni pesmi, bodisi v obliki potpurijev, variacij, parafraz ali drugih glasbenih oblik. 2. Trajanje minimum 15 minut. 3. Za ansambl salonskega orkestra v sledeči zasedbi: violina I in II (ozir. obli-gat. viola od lib.), violinčelo. kontrabas, ena flavta, ena hoboa (ad lib.). en klarinet, ena trompeta, ena pozavna, harmonij, klavir in tolkala. 4. Predložene partiture mora jo biti jasno, čitljivo napisane in brez po-srreškov. 5. K partituri mora biti priložen lepo jasno in brezhibno prepisan orkestralni materijal. 6. Vsako kompozicijo, ki ne bi odgovarjala zahtevam iz točk 4 in 5, se zavrne neocenjeno. 7. Priporoča se, da s<? v skladbah potpurijskih oblik po možnosti zabeleži tudi pevski part (solo, dvospev, trospev ali četverospev za moške, ženske ali mešane glasove). 8. Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo v zapečateni kuverti. 9. Zadnji rok za vlaganje 20. IV. 1935 s partituro in glasovi. 10. Materijal in pravica izvajanja je pridržana. Istočasno razpisuje tri nagrade (Din 1.000.—, Din 700.— Din 5Y,0.—) za izvirne slovenske slušne igre, ki bi trajale od pol do ene ure. Prednost imajo dela v poljudnem in po možnosti narodnem slogu. Informacije (zlasti zaradi tehnike slušne igre) se dobe v studia ljubljanske oddajne postaje na Bleiweisovi cesti št. 54. Poleg zgoraj omenjenih nagrad dobe avtorji še običajne tantijeme od vsake vprizoritve. Dobro, a nenagrajeno delo po postaja odkupila, odnosno honorirala z običajnimi tantijemami. Rokopise je treba vposlati pod psevdonimom najkasneje do 15. marca 1. 1935.
PREDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI  RUSKI FILM
— Petrcvgrad namestu Veliki Bečke-rek. S kr. ukazom je izpremenjeno ime Velikega Bečkereka v Petrovgrad.
— Nov grob. Davi je umrl v Ljubljani upokojeni sodni nadoficijal g. Vinko Hro-v a t. Poleg žalujoče soproge in hčerke zapušča mnogo iskrenih prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo v sredo ob 14.30 iz Gledališke ulice 12. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
— Vreme.   Vremenska   napoved pravi, da bo stanovitno, deloma   oblačno, čez dan topleje vreme. Včeraj je deževalo v | Beogradu. Najvišja temperatura je znašala
v Beogradu 13, v Mariboru 13, v Ljubljani 10.8, v Rogaški Slatini 8, iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7G8.S, temperatura je znašala —1.2.
— Huda nesreča v St. Vidu. V soboto ponoči se je peljal prokurist tovarne Zalo-kar Stanko Bizjak z ženo na dvosedežnem >Opelu< iz št. Vida proti Ljubljani. Na gladki cesti mu je pa na Trati odpovedal volan, avtomobil se je zaletel v drog cestne železnice in se prevrnil. Pod vozom sta obležala oba Bizjakova, ki so ju mimoidoči potegnili izpod njega. 2ena je ostala nepoškodovana, dočim si je Bizjak pretresel možgane in je bruhal kri. Prepeljali so ga v šlajmerjev dom. Njegovo stanje je bilo včeraj precej resno, davi se ie pa že nekoliko zboljšalo in je bolnik pri zavesti.
— Nesreče. Žrtev smučanja je postal 23 letni mesar Ivan Mulej. ki je pri sokolskih smučarskih tekmah v škof ji Loki priletel na glavo in se nekoliko pobil. — Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. _ Leandrov
Franc, 14 letni 6in kočarice iz Sent Janža ua Dolenjskem, je dobil hud božjasten napad in padel je na ognjišče, da se je opekel po rokah in nogah. — Včeraj ie 23 letni delavec Anton Urbas iz Stične streljal z možnarjem, pri čemer si je poškodoval desnico.
SMUČARJI, ŠPORTNIKI,
vzemite s seboj na ture. k treningu in tekmam IMr. Bahovčeve
iz smrekovega ekstrakta in mentola proti kašlju, hripavosti itd. Preženejo vam tudi žejo, nadomeščajo cigareto in oživljajo organizem.
Zavitki po Din 3 in 5 v lekarnah in drog.
Apoteka Mr. L* Bahovec
Ljubljana
Kongresni trg štev. 12.
Iz Ljubljane
—lj Elektrika ga je zopet igrala v soboto v zahodnem delu mesta. Ko se je zmračilo, smo zaman vrteli kontakte in čakali čudeža. Ker so pa luči gorele pri soeedih, smo mislili, da je pokvarjena samo hišna napeljava. Brez luči smo bili vso noč. Od časa do časa so sicer za žare le žarnice kot kresnice. Tolažili smo se lahko, ker je svetila tako prijetno mehka luna, pa tudi obločnice so svetile na cesti. Ko smo pa včeraj dopoldne poslali po monterje, ker še vedno ni bilo elektrike, so žarnice nenadno posvetile. Napake torej ni bilo v hišni napeljavi. Prihranili smo nekaj na elektriki ln smo lahko rioV>voljni. Zato smetmo upati, da nam bodo tudi vnaprej tako naklonjeni, kajti elektrika ni le muhasta, temveč tnd! draga.
—Jj Pomladnega cvetja je zopet mnogo
na trgu. Letos smo imeli že oelo serijo pomladi. O božiču je bila prva, ko je biko na trgu že mnogo teloha in pojavile so se oelo prve vijolice. Januarja je bilo že toliko pomladnega cvetja kot včasih marca. In čeprav je bila prejšnji teden nekaj dni ros prava zima z snegom in mrazom, vendar je zdaj zopet že mnogo cvetočega resja, lopega teloha in zvončkov, četudi še ni povsem s kopnel sneg. To seveda ne pomeni, da j<* zdaj res konec zime ter da ne bo več snega, zlasti smučarji se ne smejo s-trašMti znanilcev pomladi.
PRIDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI RUSKI FILM
lj Sneg nam je pobralo in zdaj moramo biti zadovoljni s samim blatom. V soboto bo mestni delavci reševali, kar se je rešiti dalo. Naglo so postrgali kopneči sneg v nekaterih središčnih ulicah in očistili obcestne jarke, da se je voda lahko odtekla. Na periferiji smo pa imeli poplave, ne le v malem. Kjer je že kanalizacija, so bili zamašeni požiralniki in včeraj, ko so ljudje tako srečni uživala bab je leto na sprehodih so morali tudi pošteno brozgati ter bresti luže. Danes kihamo, zato se nam še tem bolj toži po snegu.
—lj O naših jezerih in njih živalstvu bo predaval drevi ob 20. uri g. undv. prof. dr. Hadžl Jovan. Predavanje v Ljudski univerzi, spremljano s skioptičnimi slikami, se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice.
— Drevi ob 20. bo v restavraciji hotela rStrukoijc plenarni sestanek nogometne sekcije SK Ilirije. Na sestanku se bo razpravljalo o splošnih vprašanjih našega nogometnega sporta, zaradi česar so vabljeni poleg članov tudi starešine SK Ilirije in vsi člani, da se ga v čim večjem številu udeleže.
_lj Nocojšnji koncert, ki se prične ob
20. uri v FilharmoniČni dvorani je izredno zanimiv in bo prav gotovo umetniški dogodek med koncerti letošnje sezone. Soloče-list g. Bogomir Leskovic, ki je dovršil ljubljanski drž. konservatorij in bil nato eden najboljših gojencev dunajsko drž. akademijo, igra s spremi je van jem komornega orkestra 3 čelo-koncerte in sicer Tar-tinijevega. Boccherrinijevega in Havdnove-ga. Komorni orkester, katerega dirigira skladatelj L. M. škerjanc ima nad 30 godalnih inštrumentov in 12 pihal in trobiL Po-
drobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in zvečer na blagajni. Sedeži so v pr odprodaj i od 10 do 30 Din, ravno-tajn. Kdor hoče biti deležen pravega umetniškega užitka, ta naj poseti drevi ob 20. ari Filharmonično dvorano — večer klasičnih koncertov za violončelo in komorni orkester.
—ii Umetnostna razstava ob 75letnici Srečka Magoliča. V dneh od 14. aprila do 15. maja t 1. bo v Jakopičevem paviljoni: IH. kolektivna razstava slik g Srečka Magoliea rz Ljubljane. Organizacijo razstave Je prevzelo Podporno društvo grafičnih faktorjev v LJubljani. Za svojega strokovnega tovariša. Id prazno Je bas v času razstave TSletnleo rojstva, deluje ves odbor s potrebnim razumevanjem, da bo razstava uspehi tako, kot gre za tako redek jobttej, dolgih let dela ln lepega " tvarjanja. Prvo kolektivno razstavo je igotJČ priredil 1. 1326., drugo pa L 1930. etja in ne zadnja bo 14. aprila. Razstavi bo 150 novih, Se ne objavljenih slik v olju. Pri prejšnjih razstavah je imel Ma-gol:č mnogo častilcev ln odjemalcev ln najdemo njegova dela prt vsakem ljubitelju slik. Z ozirom na najnovejša dela moramo biti u ver jeni, da bo DT. kolektivna razstava nudila res najboljše, kar nam Je do sedaj dal naš Magollc.
—lj Novinarski članski *e*tanek za nadaljevanje razprave o uredbi bo v torek 19. t. m. ob 14. uri v kavarni Emona, L nadstropje.
—Ij Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljana, bo imel svoj letni občni zbor v ponedeljek 25. tm. ob 18. uri v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje, instvo vljudno vabi odbor.
m Zvočni kino Ideal
SAMO SE DANES BO
Ra m o n Novarro
opet s petjem osvojil vsa srca svojih ljubimcev v velefilmu
PESEM ORI E NT A
Moderni luksuzni hotel na kraju Sahare kot  središče razkošnega življenja bele rase Predstave ob 4., 7. in 914 uri
—lj Poškodbam podlegel. Poročali smo o nesreči mestnega ubožca, 70 letnega Jožeta Sirnica, ki je nedavno v mestni ubožnici v Bohoričevi ulici padel na poledenelih stopnicah in nase zvrnil zaboj premoga. Dobil je hude notranje poškodbe, katerim je v soboto dopoldne v bolnici podlegel.
—lj Lovci 1 Danes zveče*r ob 8, uri je v hotelu Metropoi na Masarykovi cesti občni zbor ljubljanske  podružnice SLD.
Proslava 70 letnice
Cirila Pirca
Napredna Javnost je izkazala dolino priznanje slavljen-
če v emu plod o nos« emu delu
Iz Celja
—c Iz okoliške organizacije JriS. Članski sestanek občinske organizacije JW6 za Celje-okolico bo v sredo 20. t. m. ob 19.30 v gostilni g. Permoaerja v Gaberju. Zarad; važnosti dnevnega reda. ?e pozivajo vsi člani ožjega in širšega odbora ter vsi občinski odborniki J&S, da se udeležijo sestanka pol d ^številno.
—c Kongres nacionalnega delavstva bo 7. in 8. aprila v Celju pod pokroviteljstvom ministra za socialno politiko tn narodno zdravje g. dr. Marušiča. Izgleda, da se bo kongresa udeležilo nad 1500 delegatov in tudfl delegacija Cehov. Kongres bo priredila Narodna strokovna zveza.
—c Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob osmih ob predvajanju skiop-tičnih slik odvetnik g. Alija Košir iz LJubljane, predsednik Zdravniške zbornice za dravsko banovino, o temi: »Kri pripoveduje . . .«
—c V celjski bolnici je umrl v soboto 74-letm občanski reve* Mihael Jevšenak iz Zreč pri Konjicah.
—c Nesreča g patrono. ldletni posestnikov sin Martin Bezgovšek od Sv. Petra pri Marijagradcu je našel v četrtek patrono. Ko se je igral z njo, je nenadoma eksplodirala in mu razmesarila roko. Bez-govška so prepeljali v celjeko bolnico.
—c Dve tatvini. Zasebnici And špirani-čevi v Prešernovi ulici je nekdo ukradel iz omare v njenem stanovanju zlato žensko dvokrovno uro na ključ ter prstan z rdečim in prstan s sivim kamnom v vrednosti okrog 400 Din. Policija je storilcu na sledi. — Ko je peljal vajenec čevljarskega mojstra g. Mačka v četrtek na saneh čevlje od Kapucinske ulice ob Ljubljanski ceeti, je izgubil nahrbtnik s tremi pari čevlje v vrednosti okrog 360 Din. Zadevo so prijavili policiji, ki je ugotovila, da je našel nahrbtnik s čevlji neki voznik iz okolice Vranskega. Voznika so v petek izsledili, a taji, da bi bil našel omenjene predmete, čeprav so nekateri ljudje videli, da Je imel nahrbtnik s čevlji na vozu. Voznika so ovadili eodisou.
Iz škofje Loke
— Dve hudi nesreči. Med tekmovalkami, ki so pri&le v Skofjo Loko, je bila tudi sestra Zdenka Ažmanova, ki si je pridobila zlasti lep sloves odlične tekmovalke pri sadnjih tekmah na češikem. Ažmanova pač ni slutila, da ji bo usoda prekrižala račune. S češkimi sestrami in večjo skupino drugih smučarjev je napravila v petek popoldne izlet na Krizno goro. Kar na lepem pa jo je, najbrž v ko-lesnici, spodneslo, da je padla in že Je bila nesreča tu. Ponesrečen ko, ki »i je nalomila desno nogo pod kolenom, so prepeljali najprej do vasi Ca ver n, potem pa s konjem v &kofjO Loko, odkoder so jo odpeljali v soboto v ljubljansko bolnico. Odlični sokolski sestri, ki Je bila deležna osebnih priznalnih besed br. Ambrožiča tudi na pozdravnem večeru, želimo skorajšnje okrevanje in povratek med smučarje, — Druga, kaj nenavadna nesreča se je pripetila delavcu Podobniku s Trate, ki je zaposlen pri opekami pri Sv. Duhu. Na nepojasnjen način ga je spodneeio, da je udaril s senca na rob ostrega kamna. Mož je bil takoj v nezavesti in so ga potem njegovi trije tovariši prenesli 1« opekarne pri Sv. Duhu, kjer je tudi do nesreče prišlo, na Trato, kjer mu je nudil zdravnik prvo pomoč.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v suinosti:
Kranj, 17. februarja.
Včerajšnji in današnji dan praznuje Kranj v čestitkah in pro-lnvnh 70 letnice prezaslužnega župana Ciril« Pirca. Na tihem so mu pripravila narodna, strokovna in napredna društva prisrčno in lepo proslavo. Mnogo jih je bilo med Kranjci, ki kar niso mogli verjeti, da šteje mož, ki je se tako mladenisko živahen in politično delaven, že sedem križev. Slavljenec bi goto-vo v svoji skromnosti odklonil vsako pohvalo svojega jubileja, toda proslava se je rodila spontano iz Čuta dolžnosti in hvaležnosti do našega najvrednejšega meščana ln političnega predstavitelia starega kranjskega naprednega in nacionalneea duha. Zato proslava ni bila nobena oficielna formalnost, temveč izraz našega meščanstva, da še vedno spoštuje napredno tradicijo našega narodno zavednega mesta. V osebi slavljenca je strnjen ves veliki razvoj našega mesta v kulturnem, nacionalnem in gospodarskem pogledu. V letih njegovega vnetega dela za mesto, se je Kranj razvil fe izrazito nemškutarskega v izrazito nacionalno zavedno mesto, iz malega mesteca, ki je gospodarsko životarilo, v veliko industrijsko središče.
V soboto zvečer ob 18. se je vršila v Narodnem domu svečana seja sreskega odbora JNS v proslavo županovega jubileja, ki so se je udeležili napredni župani in kranjski občinski odborniki; med posamezniki pa moramo omeniti ministra n. r. dr. Kramerja. podbana g. dr Pirkmajerja. bivše narodne poslance gg. Lončarja, dr. Rapeta in Pustoslemška ter sreskega načelnika g. dr. Franca Ogrina. Sejo je otvoril bivši narodni poslanec g. Ivan Lončar, ki je v lepo sestavljenem, obsežnem govoru povdaril velike jubilantove zasluge. Minister g. dr. Kramer je podčrtal, da je slavljenec delal vsestransko za narod in Jugoslavijo. Segel je še v dobo pred prevratom, ko je naS zavedni župan pripravljal Kranj za življenje v svobodni državi in ga zgradil v močno nacionalno trdnjavo, potem ko je do tal zatrl vse ostanke nemške usmerjenosti. S tem je stopil v vrsto važnih idejnih borcev in crlasnikov nacionalne zavednosti, ki ne poznajo kompromisov, ker delajo vse iz globokega prepričanja, da čakajo narod lepši dnevi.
Jubilant se je zahvalil za vsa priznanja, v svoji skromnosti pa se je spomnil številnih sodelavcev. Eno pa si Šteje v ponos, da je iz nacionalno mrtvega Kranja ustvaril napredno in zavedno gorenjsko metropolo. Ni mu do tega. da bi ga slavili, iz srca pa je vesel, ko vidi, kako ga imajo meščani  radi in da ima  toliko prijateljev.
Zvečer so mu priredila društva i»od-oknico. Ves Savski breg je bil poln navdu-
PRIDE VESELA OPERETA
šene množice. Pred slavljenČeviiu domom je zaigrala godba Glasbenega društva lepo podoknico. Osebno so rnu čestitali v imenu občine g. direktor Košnlk, v imenu obrtništva g. Kristan in v imenu JNS kluba občinskih odbornikov In vseh nacionalno zavednih društev g. Rici Mavr. Zupan se je v kratkem nagovoru zahvalil navdušeni množici meščanov za lepo podoknico. Nato se je množica razvrstila v impozantno povorko, ki j'e odšla z godbo na Čelu do Narodnega doma. V Špallrju in navdušenem vzklikanju je pričakala množica prihod jubilanta. V avli Narodneea doma ga je pozdravil predsednik zadruge Narodni dom g. Stanko Završnik. Nato ?a je zajelo viharno vzklikanje nabito polne dvorane. Pri slavnostni mizi so ga pričakovali zastopnik bana podban g. dr. Pirkmajer. minister n. r. g. dr. Kramer. sreski načelnik g. dr. Otrrin, poslanca g. Rape in Lončar, Župnl starosta br. Spirnr. gimnazijski direktor dr. Dolar in diTktor g. Košnik. Slednji je jedrnato orisal slavljenČevo življenje od prvih znčetkov do danes. V imenu bana ga Je pozdravil podban g. dr. Pirkmajer. V imenu številnih političnih prijateljev mu je čestital minister n. r. g. dr. Kramer. Srečki načelnik g. dr. Otjrin je povdaril, d« Čestita jubilantu ne samo kranjsko mesto, temveč tudi vsa kranjska okolica, ki ga vsa ceni in spoštuje ne dede na politično pripadnost. Zupni starešina br. ftpicar j« pov daril, da je bil slavljenec z duhom in srcem pravi Sokol. Originalno in jedrnato je očrial njegovo osebnost in značaj poslane*-g. Lončar. V imenu podžupanske zveze mu ie čestital župan g. Krizman iz Stranišču. Njegovo veliko kulturno delo pa je očrtal v imenu kulturnih in humanitarnih društev direktor g. dr. Dolar. V imenu obrtnega stanu mu je čestital tajnik obrtnega združenja g. Jurij Pollak. Gin jen se je zahvali* jubilant za izražena priznanja in Čestitke, zlasti pa se je zahvalil vsem svojim sode lavcem. V dolgi povorki so potem Čestitali g. županu številni posamezniki. Nato se jr razvil prijeten prijatelj-ki večer. Sokolski pevski zbor in orkester sta z izbranimi točkami povzdignila svečanost večera.
V nedelio je prejel župan g. Ciril Pire nebroj čestitk in brzojavk od vseli >tran; države. Čestitkam ministrov, bana *o so pridružile čestitko mnogih političnih In osebnih prijateljev. Slavljenec jo prejel visoko odlikovanje, red jugoslovenske krono II. stopnje. Kranjci mu enodušno čestitamo k temu najvišjemu priznanju. Nad vse sin i ponosni, da praznuje g. župan svoj Jubilej zdrav in duševno čil in da zre ■ zaupanjem v bodočnost nasoira mesta, nasocra naroda in našo države.
DUNAJSKO DEKLE
MAGDA SCHNEIDER
SOKOL
— Sokol Mojstrana. Krut udarec je zadel naše Sokolsko društvo, ker je iztrgala smrt iz naših vrst ustanovitelja našega društva br. Jožefa Baštolca, pekovskega mojstra in hišnega posestnika. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek IS. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Mojstrani na farno pokopališče Dovje, kamor ga spremimo, da mu izkažemo zadnjo bratsko Čast!
Iz Kamnika
— Kamniško sokolsko prosvetno okrožje, V nedeljo 24. t. m. ob 9.30 dopoldne v sejni sobi sokols&ega doma v Domžalah ee vrši okrožna prosvetna konferenca. Udeležba je za vse brate prosvetarje strogo obvezna. Konference se udeleži član 2. P. O. Bdinice, ki še niste poslale prijave za župni prosvetni dan, letnega in mesečnega poročila, poročila o proslavi prvega decembra in statističnega lista, storite to takoj. Pošljite prijave za župni in okrožni prosvetni dan in za okrožni tečaj.
— Najmlajše m najstarejša kamniško društvo. Te dni je bil v dvorani gasilnega doma ustanovni občni zbor Jadranske straže. Kamnik je bil do zdaj menda edino mesto, kjer še ni delovala JS. Občnemu zboru je prisostvovalo lepo število izbranega občinstva. Predsednik pripravljalnega odbora g. sreski načelnik Voušek je v pozdravnem govoru omenil nekatere težave in ozire, ki so v Kamniku ovirali ustanovitev društva, i Predvsem so bila to nezdrava trenja politične narave, ki so zdaj odpadla. Odposlanec oblastnega odbora JS g. Viktor Pirnat je v učinkovitih izvajanjih podaj cilje in naloge društva in žel za svoja Izvajanja toplo priznanje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika odvetnik dr. France Tram-puž, v odbor pa ga. H Uda Vouškova, soproga sreekega načelnika, gdč. Fanika Kratnarjeva, uradnica, in gg. notar Zev-nik, vet. svetnik Rauter, šol. nadz. Arri-gler, starešina sreskega sodišča G rum, kapetan Milan Mušić, postajni načelnik Ker-žar, župan Kratnar in trgovec K obal in Stergar ter kemik Prohinar. V nadzornem odboru so gg. župan Kratnar, upravnik pošte Ržen, trgovec Skala, sod. uradn k Bohalič in učiteljica gdč. Vremšakova. Prepričani smo, da bo najmlajše kamniško društvo uspešno delovalo pod geslom' »čnvajmo naše morje!«. — V četrtek je imela svoj 67. letni občni zbor Čitalnica, ki je najstarejše kamniško kulturno društvo. -Iz poročilo funkcijonarjev posnemamo, da šteje 87 članov, blagajna pa izkazuje malenkosten prebitek. Tri sfcioptlčna predavanja so bila poinostevilno obiskana, nekoliko slabše pa gledališke predstave. Orkester je uspešno sodeloval pri raznih prireditvah Ponos Čitalnice, njena garderoba, je snet obogatela za par pridobitev Pri Tolitvan jo bil soglasno izvoljen stari
ELITNI KINO MATICA
odbor s predsednikom dr. Janežičoin. r talnica pripravlja za pustno soboto in nedeljo veseloigro »Turške kumare«, za z~>-letnico smrti pesnika Medveda pa Medni dovo proslavo.
Iz Maribora
— Redni letni pregledi motornih vozil. Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da se vrše redni letni progled motornih vozil za leto li*2r> v sledečem vrstnem redu: dne 19., 21. in 2d. fobruarjj« ob 14. uri v plinarni v Mariboru za voaila. ki so registrirana pri predstojnLštvu me«l ne policije v Mariboru. Dne 22. in 2v>. februarja ob 14. uri v plinarni v Mariboru i a vozila, ki so registrirana v obeb mari borskih erezLh. Dne  7.  marca ob  pol 10 uri za vodila, ki so registrirana pri sres-skem načelstvu  Slovenj gradeč,    pred poslopjem  sreskega    načelstva    v Slovenj-gradcu, ob pol 14. uri v Prevaljah, za vozila, ki so registrirana v srezu Prevalje ln ob 17. uri v Marenbergu za oni del preval jskega weza, ki gravitira   na Maren-berg. Dne 8. marca 1935 ob pol 8. uri v Gornji   Radgoni  za  motorna  vozila ljutomerskega sreza, ki imajo bliže v Gornjo Radgono, ob 10. uri v Murski Soboti za vozila, ki so registrirana pri sre»kem načelstvu Murska Sobota, ob 14. uri v Do! nji Lendavi za vozala sreza Dolnja Lendava in ob pol 17. uri v Ljutomeru za vozila, ki so registrirana pri sreskern načol etvu Ljutomer.
— Smerkoljeva — Jelačln — Vondra-sek. Ta umetniška trojica priredi kmalu pester večer v mariborskem gledališču. Na sporedu so ples, pesmi, šansoni, klavirsko solotočke itd. Smerkoljeva je subreta ln solobalerina ljubljanske opere, Jelačln tenor, ki je deloval dolgo Časa v Nemci j \ kjer je zlasti v operetah fSchubert v »Treh mladenkah) dosezal lepe uspehe, Vondra-šek, ki se je šele pred kratkim vrnil 1z inozemstva v domovino, pa je odličen pianist in si je utrdil svoj sloves po raznih velemestih.
— Premiera Fallove operete »Veseli kmetic« bo v torek 19. t. m. Zanjo Je že znaj mnogo zanimanja, saj je ta opereta znana kot eno najlepših del starejše operetne produkcije. V nasprotju z bučnim1 modernimi operetami bo učinkoval »Vesel: kmetic t brezdvomno prijetno osvežujoče. Režija je Harastovičeva, sodelujejo Udov -čeva, Barbičeva, Starčeva, Gorln&kova. Dragutinovičeva, Tovornikova, P. Kovic (naslovna vloga). Sanci n, HarastovK. Medven, Gorinšek, Rasberger, Kosič, Ver donik In Purljau. Premiera bo za red C.
Zaljubljenca.
V parku sedi zaljubljen parček. On vzdihuje: >Aht verjemi mi, dušica, da bi svoje vroče srce takoj položil k tvojim nogam.«
»Prosim, prosim,c pr .; -ia, »saj uai itak vleče pod noge,«
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD«, dne IS. februarja 1935
Štev 4tj
Frank HeUer:
45
Sibirski brzovlak
ROMAN
Velika sibirska železnica se je dala prestavljati v raznih kotih k ekvatorskemu pasu tako, da je vodila poljubno skozi Sibirijo in južno Afriko ali skozi Skandinavijo in Novo Zelandijo. Prestavljati se je dala s francozom, ki ga je imel spravljenega Goldschrnidt. Samo enkrat ga je zapustil. To je bilo takrat, ko ga je blaznež ukradel, prestavil železnico na severni tečaj, odpri kupolo in pobegnil skozi streho h Gerdtu Lvmanu.
Trušč zunaj se je nadaljeval. Naenkrat je storil profesor nekaj, kar je do gotove meje izgladilo razliko med njim in njegovim pacijentom. Zlezel je po lestvi in sedel na sibirski brzovlak. Vlekel ga je navzgor po tračnicah z veliko težavo. Ves Čas je otipaval globus. Velika sibirska železnica je tisti hip malo odgovarjala svojemu imenu. Vlekla se je skoraj ob ekvatorju. Profesorjeve roke so tipale po Loandi, Rodezija in Zanzibaru. Krenil je na smelo pot preko Indijskega oceana in Gerdt Lyman ga je izgubil z vida. Kar se je z veliko naglico prikazal izza vogala v Južni Ameriki in krenil proti jugu okrog Kalifornije. Dobro namazani sibirski brzovlak je vozil hitro skozi nemirne republike Srednje Amerike, krenil je preko Atlantskega oceana in se ustavil južno od ustja Konga. Potem je začel profesor zopet lezti navzgor.
Ropot zunaj in udarci na vratih so se neprestano nadaljevali. Goldschrnidt je prižgal električno luč, primaknil stol in sedel nanj z železnim drogom v roki. Gerdt Lyman je ta čas opazil profesorja, kako se vrača po novi poti okrog sveta. Sedel je dolgo tiho v brzovlaku in razmišljal. Večkrat je vstal in srdito razbijal po globusu. Naenkrat je vzkliknil na ves glas:
— Prav pravim! Psihopat sem! Zdaj razumem blazne ljudi!
Gerdt Lyman se je malo začudil, zakaj ugotavlja to baš v tem trenutku in zakaj ugotavlja to sedeč v vlaku — igrači blaznega človeka. On sam je dremal v svojem naslanjaču. Nihče ne more vzdržati napetosti uro za uro, ne da bi postal zaspan. Napol v spanju je videl profesorja, kako se vozi vedno znova okrog sveta. Videl ga je, kako se suče okrog vogala pri Zanzibaru in kako drvi nazaj preko Južne Amerike. Spominja! ga je na veverico. Ali je znorel ?
Koliko ur je minilo tako? Gerdt Ly-man ni vedel, ko ga je zdramilo hro-peče, zmagoslavno rjovenje. Ali so boljše viki razbili vrata? Planil je pokoncL
Ne. profesor se je vračal s svojega petnajstega potovanja okrog sveta. Stal je vzravnan v sibirskem brzovlaku skuštranih las in kričal. V roki je držal dve vrečici, polni okroglih, blestečih predmetov.
— Kaj je to? — je vzkliknil Gerdt Lryman presenečeno.
Vedel je že, kaj je to.
— To je zlato!
— Ali govorite resnico? Je to res
I zlato? Kako ste ga našli?
— To je zlato, — je zaklical profesor v odgovor, — in našel sem ga zato, ker poznam bistvo blaznosti. Kadar skrije blaznež svoj denar v zemljo, kakor pravi Pavel, misli s tem nekaj izrednega. Ne misli v zemljo na svojem vrtu. Misli na pravo zemeljsko oblo. In tam sem tudi našel zlato.
— Koliko ga pa je? — je za jecljal Gerdt Lyman in segel po vrečicah. — Kje ste ga našli?
— Tam, kjer leži zlato ▼ zemlji, — je odgovoril profesor z zmagoslavnim nasmehom. — Našel sem ga v Kaliforniji. Našel sem gumb, pritisnil nanj, zemeljska obla se je odprla in v nji je bilo zlato. Vrečica pri vrečici, polna zlata, če predšceva Klondvke, Transwaal in Zlato obalo, bo stalo zlato tam.
Gerdt Lyman je pozabil na ropot zunaj, na obleganje, na vse, razen težkih vrečic v profesorjevi roki. Tisti hip je pa Goldschrnidt težko vstal s svojega stola pri vratih. Profesor je urno skril vrečici.
— Gospod profesor, — je dejal orjak, — če vzdrže vrata še deset minut, bo dobro. Potem bomo pa imeli tu boljševike.
Vrnil se je k svojemu stolu. Gerdt Lvman je opazil, da stopa nekam čudno in težko.
vul
Ko je prišel Jakob Isocki v Gdansk, s srcem polnim žalosti in gneva, je zavil naravnost na policijski komisarijat. Tam so sprejeli njegovo ovadbo z veliko rezervo. Da bi stanoval pobegli blaznež pri ravnatelju Siegfriedu Bransted-terju!
Toda potniki v tramvaju, ki so videli, kako drvi za Jakobom Isockim mož v črnem triko ju, so ga spremili na komisarijat in potrdili to, kar so videli. Ovadba je bila sprejeta. Jakobu Iso-ckemu so naročili, naj počaka na ko-misarijatu in drži jezik za zobmi, dokler ne bo z blaznežem soočen.
Ob dvanajstih poslani redarji so se vrnili in potrdili resničnost pripovedovanja Jakoba Isockega. Toda blazneža in njegovega gostitelja niso privedli. Ta dva sta se odpeljala z avtomobilom v Gdansk.
Jakoba Isockega so znova pozvali, naj zaenkrat molči o vsem tem. Dobil je petdeset mark za svojo ovadbo in obljubo, da dobi še več, če blazneža primejo. Obenem so ga pozvali, naj odide kam drugam, dokler se to ne zgodi.
Jakob Isocki se je napotil v Gdansk in maščevalnost je kar puhtela iz njega. Budno bo pazil in aretirati ga da, čim ga zagleda. Toda zagledal ga nt Nasprotno, čez dan je videl čudne reči. Videl je, kako se zbirajo ljudje, videl je vse znake punta ali' pogroma.
Okrog štirih se je skromno najedel za svojih petdeset mark. Ob šestih je bil na Langemarktu in pomagal je zahtevati sovjetsko republiko. Ko so se kmalu nato pričele nasilnosti, je Jakob Isocki brez poziva posegel v boj za srečnejšo bodočnost človeške družbe.
Pristopajte h  „Vodnikovi druibi"
Ali se je življenje
ljudi podaljšalo?
Meja starosti se ]e pomaknila naprej ▼ prilog modernemu človeku
Pravijo, da se človeško življenje podaljšuje, da se človek notranje nekako spreminja, To trditev podpirajo s statističnimi podatki. Izmed teh sta zanimiva zlasti dva — kakšno starost so dočakali Grki ter srednjeveški in Švicarji novega veka. Za prve podatke se moramo zahvaliti profesorju na John Hopkinsovi univerzi dr. Richardsomi. ki je proučil 2022 napisov na starogrških grobnicah in opisal svoje delo v knigi »Starost starih Grkov«, Izdani lani v založbi omenjene univerze. Ameriški učenjak je izračunal, da so umirali v stari Grčiji ljudje v povprečni starosti 29.4 let, pa tudi ta starost je za pogrebne običaje starih Grkov prej pretirana, stara zdravnika Hippokrates in Gale-nus bi bila prisodila svojim rojakom še nižjo povprečno starost. O starih Švicarjih so sestavili statistiko v Ženevi. V 16. stoletju so umirali Švicarji povprečno z 21. letom, v 17. stoletju s 26. letom, v 18. stoletju pa s 34. letom.
V ameriški državi Massachuschets so umirali ljudje 1. 1800 povprečno s 35. letom, okrog leta 1890 s 43., leta 1900 z 49., leta 1910 z 51., lani pa po računih prof. W. Mil lesa z univerze Yale moški v starosti 59.3, ženske pa celo v starosti 62.8 let. Iz tega bi se dalo na prvi pogled sklepati, da se človeško življenje res podaljšuje. Ali pa se je podaljšalo tudi na znotraj? Tega nam statistični podatki ne povedo. Povprečna, človeku na zemlji odmerjena doba, se je vsekakor podaljšala, toda ne zato, ker bi se bilo kaj izpremenilo v človeških dednih lastnostih ali vplivih, temveč zato, ker moderna človeška družba bolje skrbi za svoje člane, vsaj za nekatere. Moderna medicina, večja rodbinska in javna skrb za zdravje in prehrano, to so činitelji, ki v moderni družbi preprečujejo, da ne umira toliko dojenčkov, otrok m nedoraslih kakor prej. Novorojenček ima zdaj večjo verjetnost, da bo dorasel, kakor jo je imel v starih časih. Ali je pa s tem rečeno, da se mu notranje podaljšuje drapozicija življenja? Ne. Če bi hoteli dognati, da-li se je ta dispozicija podaljšala, bi morah* ugotoviti, kako dolgo je še živel v starem veku povprečno tisti, ki je bil že premagal vse težave in je stal zdrav v začetku starosti in kako dbVgo živi tak človek zdaj. In na to vprašanje je odgovoril na letošnjem kongresu ameriškega združenja za "napredek znanosti že omenjeni prof. Milles.
Primerjal je umrljivost 50 letnih in starejših Grkov z umrljivostjo enako starih Američanov našega časa, opirajoč se deloma na Richards ono ve podatke, deloma pa na moderno zavarovalno statistiko. In prišel je do zanimivega zaključka. Če računamo starost vseh, ki so dočakali 50 let ali več, na 100%, je umrlo od teh ljudi v stari Grčiji do 60. leta 38%, do 70. 28%, do 80 11%, do 90. 10y3%, do 100. 3y2%, do 110.
pa približno 1%. Leta 1930 je pa umrlo v Ameriki do 60 let 23%, do 70 29V2%, do 80 15V£%, do 90 2V2%t ostali, pičlega četrt odstotka, so pa doživeli sto let. Podatki so si v obeh primerih močno podobni in že na prvi pogled vidimo, da so dočakali stari Grki po 50. letu približno enako starost, kakor ljudje naše dobe.
Vendar je pa tu važna razlika, da so namreč Grki umirali največ med 50. in 60. letom, moderni Američani pa umirajo med 60. in 79. letom. Meja se je pomaknila naprej v prilog modernega človeka. Ali je pa to notranja meja? Komaj. Človek, ki zdaj dočaka 50 let, ima več upanja, da bo premagal razne težkoče in nevarnosti prerane smrti, nego ga je imel stari Grk. Če pa te težave premaga, umre naravne smrti od starosti celo nekoliko prej, nego povprečni grški starec. Lahko torej rečemo, da se človeško življenje na znotraj ni podaljšalo, pač pa se je znatno podaljšalo iz zunanjih razlogov. In to more biti modernemu človeku v enako tolažbo, kakor prvotna trditev. Saj ne gre za to, zakaj delj živi, temveč da živi.
Za pol milijarde
se pravdajo
Pariško sodišče bo te dni sklepalo o usodi 500,000.000 frankov, ki jih je zapustil poljski velikaš grof Potočki, ko je lani jeseni umrl. Tožiteljica je poljska vlada, toženec pa ruski emigrant Aleksander Rosenberg. Če bi poljska vlada pravdo dobila, bi izgubila pariška medicinska fakulteta pol milijarde frankov. Grof Potočki je pobegnil leta 1916 iz zasedene Poljske na Krim, kjer se je seznanil z Rosenbergom, ki je bil tudi zelo bogat, ker se je bil oženil s hčerko ruskega sladkornega kralja. Postala sta prijatelja in med revolucijo je Rosenberg pomagal Potockemu pobegniti v inozemstvo.
Od leta 1922 je upravljal Rosenberg ogromno imetje grofa Potockega v veliko gospodarjevo zadovoljstvo. Rosenberg, naturalizirani Francoz, je igral v Parizu pomembno družabno vlogo. Bil je vitez reda Častne legije in mecen se-vreškega muzeja, ki mu je podaril dragocene zbirke ruskega porcelana, vredne nad milijon frankov. Na Rosenber-govo pobudo je zapustil grof Potočki v oporoki pol milijarde frankov pariški medicinski fakulteti. Ta denar naj bi se uporabil za ustanovitev znanstvenih nagrad, podobnih Noblovi nagradi. Tik pred smrtjo je pa grof Potočki svojo oporoko izpremenil in zapustil vse premoženje lvovski univerzi, za kar je dobil od maršala Pilsudskega najvišje poljsko odlikovanje. Bilo je jasno, da so ga pregovorih poljski rodoljubi.
V zastopstvu lvovske univerze stoji poljska vlada na stališču, da je napisal
grof Potočki prvo oporoko pod Rosen-bergovun vplivom Poljska vlada celo zahteva izročitev Rosenoerga. češ, da je poneveril del grofovega premoženja, kar pa francoska vlada odločno odklanja, sklicujoč se na Rosenbergovo francosko državljanstvo. Nasprotno pa dokazuje Rosenbergov zagovornik, da je druga oporoka Potockega neveljavna, ker Io ie napisal errof v času, ko ni mogel več jasno misliti, ker je strastno užival morfij. Parižani se seveda zelo zanimaio za izid Dravde.
I Zvočni kino Dvor |
Tel 27-30 SAMO SE DANES SMEH       GROHOT ZABAVA
Stan   Laure I  in  Oliver Hardv
v premieri filma
Za konski če t ve r o kot
SMEH SMEH SMEH
Predstave ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6 50
Carsko brodovje
bo potopljeno
Te dni so zaceli uničevati staro rusko brodovje, ki ga je pripeljal v decembru 1920. general Vrangel v Bizer-to, kjer je stalo in rjavelo. Po franco-sko-ruski pogodbi bi morale biti te ladje izročene sovjetski Rusiji, toda ruski inženjerji, ki so lani pregledali Vrang-lovo brodovje, so ugotovili, da nobena izmed 38 ladij ne more odpluti na morje, Vse je zarjavelo in če bi ladje pognali na morje, bi stroji odpovedali in bi se potopile. Tako bo nekoč ponosno carsko brodovje prodano za staro železo. Samo topovi se bodo dali še deloma porabiti; spravijo jih v orožarno v Bi-zerti, pripadajoči denar pa dobi sovjetska Rusija.
Rusko brodovje, ki je zasidrano deloma še v pristanišču na bizertskem jezeru, deloma pa ob obali, tvorijo dread-nought »Aleksejevc, ki je leta 1914. prvič odplul na morje, dalje vojni ladji »Georgij« in »General Kornilov«, kri-žarka »Almavc, šolska ladja »Morjak«, devet podmornic iz leta 1914., štiri med vojno zgrajene podmornice, dve bojni ladji, pet ledolonailcev, sedem torpednih rušilcev, delovna ladja »Kronstadtc, nekoč zasebna ladja carja, nazvana »Po-lar Stare in štirje vlačilci In od tega nekdaj mogočnega brodovja bosta lahko rešena samo > Krona tad t« in en ledolo-milec »Kronstadt« se imenuje zdaj »Vulcain« ln pripada francoskemu sredozemskemu brodovju, ledolomilec je pa dobil ime »Valette« in pluje pod angleško zastavo med Bizerto in Malto. Petnajst let brezdelja je zadostovalo, da se je izpremenilo močno carsko rusko brodovje Črnega morja v kup starega železa in nepotrebne navlake, ki jo bo treba potopiti v morje,
Prijateljstvo,
— Dajte mi kilogram grozdja za mojega bolnega prijatelja- Koliko stane?
— Trideset dinarjev.
— Hm, tako hudo pa menda ni bolan- Dajte mi raje dve pomaranči.
t
Občin* Ljubljana MMtof pogr»bni »rod
Dotrpel je v nedeljo najin ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
VINKO HROVAT,
sodni nadoficijal v pokoja
Spremili ga bomo v sredo, dne 20. februarja 1935 ob % S. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica št 12, na njegovo večno domovanje.
Sv. masa zadušnica se bo darovala v petek, dne 22. t m. ob H 8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJubljani, dne 18. februarja 1935.
Soproga SUZANA m hčerka CENKA
MALI OGLASI
V vsen malin ogiasin reljs beseda 50 para davek Din 3.— Najmanjši znesek ss mat)   »glas Din 5.—. davek  Din 3.— Mali oglasa se piacujejc taKoj on oaroeilu. tanko tudi v znam Kan   — £a pismene odgovore glede  malib oglasov  je treba ori'ofciti  m* m ko Pc*f»ui»tov za m»lf '»gta** n# priznamo
Makulatura! papir
proda
r prava »Slovenskega Naroda•% Ljubljana. Knafljeva ulica štev. S
f
sladke m poceni nudi
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani
preselili smo se Iz Tavčarjeve ulice S v
pasažo nebotičnika
ELEKTROTON. plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo ln krapu jemo
če oddajate ali *S£ete stanovanje
oglašujte e »Slovenskem rado«   — Benfda ii.se
Na-
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Dto
SAMSKI MLINAR dobi službo. — Ponudbe na: Postni predal it. 9, Laško.
AKADEMK-FTLOZOF
instruira nizjesolce lz vseh predmetov, realnih In klasičnih, razen francoščine. Ura 8 Din. — Ponudbe pod »Uspeh siguren 727« na upravo »SI. Naroda«.
PRODAM
Beseda 50 par. davek 2 Dto Najmanjši znesek 7 Din
OREHOVE PLOHE (en vagon) proda Po renta. Za-▼oglje 6, p. Hruaiea.
SMUČARSKE GORSKE
LN ŠPORTNE ČEVLJE
iz nepremočljivega krom-usnja. Škornje, gamase itd. izdeluje In razpošilja ročna čevljama Ivan Zaje, žiri. — Prodajalna lastnih Izdelkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 36. 732
STANOVAL
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
ATLRISOB. STANOVANJE ■ plinom, kopalnico in vsemi pritiklinami z majem oddam na Bleiweisovi cesti. — Naslov ▼ upravi »Slov. Naroda«. 729
NIPMMKNIM
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
V CENTRU LJUBLJANE na vogalu dveh zelo prometnih ulic ležečo parcelo takoj ugodno proda Realitetna pisarna Grasek Jože, Ljubljana, Gledališka 4. 730
HIŠE, PARCELE
LN POSESTVA
po največji izbiri in pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi knjižice, lahko kupite ali prodate s posredovanjem ReaH-tetne pisarne Grasek Jože, Ljubljana. Gledališka 4. 730
PAZINO
50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Dto HARMONIJ kupi meščanska šola v Mostah
Podpisani Izjavljam, da niša svojo hčerko Antonijo nsS več plačnik. 728 Anton Atirn, Jezica.
ŽENINI!
Crne suknje in obleke res poceni kupite pri
PR ESKER JU, -Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
4/T
S
najfinejše
RIBJE OLJI
Is lekarne DR O. PIOOOLLJA v LJubljani — se priporoča bledim m slabotnim osebam 66/1
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo milo
Urejuje Josip Zupančič, — Zrn »Narodno tiskarno« Fran Jezernek. — Za opravo ID inseratm del Usta Oton CnnaioL — Vsa t Ljubljani.