41. Ste«. PavlaIni franfco v državi SHS. V Llublianl, v petek 20. februarja 1920. Lete IV. fahaja rasen poudoljfca n dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-rrstica K 1’80, osmrtnice In zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstica po K 2‘50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. HSssiio jugcslov. socilalno - demokratRna stranke. Posamezna Stev. slane — 60 vinarjev. —* Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom sa celo leto K 90, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list bo poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6X, Učiteljska tiskarna. Telefonska it« 312. Politične direktive naše stranke. I. Ponovili bomo stare, že večkrat odobrene in priznane politične direktive. Za sedaj je doba priprav. — V tej dobi moramo svoje sile arbrati. V tej dobi moramo svoje sile razpostaviti. V tej dobi moramo svoje sile potom železne discipline strnit?. Ura za velike odločitve ne bije vsak dan. Ni v naši moči. da bi te odločitve izzvali. Zato le naša naloga samo ta, da pripravljamo množice na nje In da ugotovimo, kdaj je prišel čas za veliko ofenzivo. To Je vsekakor težko vprašanje Strankino vodstvo ga je imelo vedno skrbno pred očmi. Naše mnenje je, da je vodila naš proletarilat dosedaj srečno po vulkanskih tleli povojne dobe. Ne bomo pa prikrivali, da misli tudi v stranki marsikdo drugače. Mnenja pa smo, da bi vladala lahko v stranki veliko lepša harmonija. kot vlada v njej dejansko, ako bi bili zavrgli v našem listu že dav-vsem nasprotnikom naše dosedanje psem nasprotnikom naše dosedanje politike tako v od, kakor smo bili lega pri zaprtih vratih vajeni. II. En zelo pogost očitek, ki smo ga cesto slišali, le sicer danes že precej potihnil, vkljub temu pa ne bo slabo, ^lgOVOrim? ‘J*33 ** bo slika pont.čnega položaja, v kojem se slovensko delavstvo zadnji čas nahaja, Popolna. Cesto se trdi, da stranka ni znala »rabiti političnega položaja, ki fe *W3tal v odločilnem razdobju po prevratu. Poglejmo, ako je res tako! Resnica }e, da nismo imeli po prevratu v Sloveniji ničesar, kar bi lahko Imenovali armado In da se vsled tega zdi, da bi se dalo takrat velik socijalen preobrat z lahkoto Izvesti. Z ozirom na to se trdi, da je bila naša čakalna taktika napačna in da Je hnela samo ta uspeh, da se 'e med tem tudi buržoazija pripravila, In sicer veliko bolje kot delavstvo. Kar bi se bilo dalo svoj Čas z naglo In pogumno Inlcijativo z lahkoto doseči, to smo za dolgo dobo baje zamudili, — ker smo se pripravljali za udarec tako, kakor Cadorna za napad na Kras. bIKotovo težek očitek, ko qf bilo dosedaj sploh kdaj mogoče ■nlshtl na revolucionarne akcije. ° prevratu je mogla računati Slovenska socijatna demokracija ” najboljšem slučaju na previast v o-zemlju, ki ni moglo zase živeti. V Trstu je stala Italijanska vojska, v Sremu in Banatu pa srbska in francoska, Kaj se to pravi, bodo vsi tisti dobro vedeli, ki so preživeli prve dni po prevratu v Trstu, Pulju, ali drugih velikih mestih. Tam je Imelo delavstvo tiste dni politično moč popolnoma v rokah. Čez par dni pa se je odpošiljalo na vse strani odposlance in radio-depeše s prošnjo az' odpomoč, ker Je grozila prebivalstvu lakota. Ko je zasedla obe mesti italijanska vojska, ni nihče vedel, ali nal smatra to za nesrečo ali za rešitev. Položaj Slovenije je bil podoben položaju v teh mestih. Tudi 3 bil proletariat v Sloveniji z 5?v,!adal- bi bil moral v kratkem podleči militarizmu, ki je vladal še nezlomljen v deželah ki 4 za gospodarski obstoj Slovenije nujno potrebne. Tega.' da bi bili povzročili vnanje intervencije tudi na-rodno-političnl motivi, nam pri vsem tem niti omenjati ni treba. Pri teh razmerah se je bilo treba odločiti proti vsaki politiki revolucl-Jonamega dejanja. In sicer brez oztra na to, kake posledice bo to Imelo In za kako dolgo bo treba vsled tega politiko revolucijonamega dejanja odložiti. Pozneje so pokazali primeri Bavarske in Madžarske, da smo sodili prav. Danes je menda že vsakemu jasno, kako usodno bi bilo za našo stranko, ako bi se dala voditi po razpoloženju In po pojmih, ki so v velikem delu delavstva takrat res prevladovali in ako bi se odločila za politiko, ki so jo zagovarjali pod vplivom dogodkov v sosednjih zemljah stoječi agitatorji. Prvič tega. da takozvano razpolože-polpretekle zgodovine dva nauka: Prvič tega, da takozvano rizpolože-nje ni najčistejši vir politične modrosti, kojega bi se ne smel nihče dotakniti. Drugič, da bi bilo za slovensko delavstvo naravnost pogubno, ako bi izgubila njegova politika njegove domače potrebe docela Izpred oči in ako bi se dala voditi samo po ozirih na modrost, kakor jo učijo iz knjig, In ako bi stala docela pod dojmom dogodkov, kakor se odigravajo po daljnjem svetu. III. Rekli nam bodo, da je to politika ozkega obzorja, ki so JI vsi širši politični vidiki tuji. V resnici bi bila politika, ki bi ne računala s tem, kaj se godi po slo- vanskem jugu, po osrednji Evropi, Rusiji in na zapadu, zelo kratkovidna. Od položaja v sosednjih državah in sosednjih velesilah Je v veliki meri odvisno, kakšna mora biti politika slovenskega proletarijata. Tudi v tem oziru je storila stranka svojo polno dolžnost. Sodruga Prepeluh in Kopač sta obiskala preteklo leto Italijo in Francosko, s. Kristan Je bil večkrat v Nemčiji, Avstriji in na Češkem, sodr. Svetek in dr.Perič pa se nahajata še na potu po Ameriki, oziroma po Angleškem. Njihova poročila so se in se bodo v polni meri uvaževala.,. Celo Informacij Iz vzhoda smo si poskusili pridobiti, v kolikor dopuščalo razmere take informacije. Ako se vpošteva, da razpolaga stranka z malimi sredstvi, se nam mora priznati, da pri vsem tem kritika o ozkem obzorju ni upravičena. Tem manj, ker jo raznašajo ljudje, kj govorijo vsakih 14 dni po Ljubljani, da Je v Trstu revolucija že zmagala, ali pa da so razgnali naši vrli sodrusri v Trbovllah en regiment srbske vojske. Enotnost stranke je lepa stvar In slovenski proletarljat se gotovo ne bo cepil, ker ne ve, zakaj nad bi se, ampak na ljudi $ takim obzorjem, takimi informacijami in tako politiko tudi ne bo zidal. Mi sodimo danes o svetovnem položaju takole. Ozračje je povsod težko, tla vulkanična, a kdor govori dar.es o revoluciji na zapadu, kot z dejstvom, ki stoji neposredno pred nami, ta je prorok. MI pa ne zidamo politike na prerokovanja, ampak na dejstva, pri čemur vodimo seveda o vseh možnostih račune. Na vzhodu kažejo vsi znaki, da se sovjetska Rusija konsolidira in da postala zopet faktor, s kojim mora najti delavska politika novih zvez. Kaj sodimo o možnosti, da preplavi zmagovita ruska revolucija Evropo, kakor je bilo to o priliki francoske revolucije? Ruska revolucija je sfinga, o kojl ne ve nihče, ali skriva v svojih prsih vojno ali mir. Dokler jo zapad na vojno sili. je tudi skoro nujno potrebno, da ostane ofenzivna, ako noče propasti. Zdi se nam pa. — in zato imamo tudi pozitivnih vesti, — da pojde Rusija samo tako daleč, kakor daleč se jo bo izzvalo. Zakaj eden velik razloček je med Francijo Iz leta 1780 in med Rusijo iz 1. 1920. Francoska revolucija je bila pred perijodo evropskih vojn. ruska revolucija pa po petletni svetovni vojni. Politika jugoslovanskega prole-ttriiata naoram sovjetski Rusiji mora biti ta, da ji omogoči čim naj-preje stike z našo državo. S tem problemom se nam bo treba z vso resnostio bavltl. zlasti če bi prišlo res do krvavih spopadov med Rumunijo In Poljsko na eiri, in Rusijo na drugi strani. (Konec jutri.) Valutno vprašanje in demagoštvo. K vprašanju zamenjave kronske veljave z dinarsko v razmerju 1 :4 smo že takoj izpočefka zavzeli stališče. ki se nam zdi utemeljeno. Rekli smo. da le zamena v tem razmerju oškodovanje prejšnjih avstrootrrskih dežel na eni strani, na drugi strani pa se s to valutno regulacijo notorično pospešuje tendenco draginje in postavlia delavstvo, uradništvo, to le vse tiste, ki imajo plače v kronah pred nova mezdna gibanja, ki bodo morala iti za tem. da se delo. ki le danes pri nas mnogo ceneje kakor bolj na lugu. podraži, to le. da se tudi mezde in plače revidiralo v tem raz-meriu. kakor se je uveljavila zamena. Logično moraio znašati plače v kronah štirikrat toliko kakor znašalo v dinarjih, ker se bode blasro dražilo prav v tem zmislu. kakor se zarneu-laio denarne vrednotice. Zamenjava sama na sebi pa vsai v tej obliki, kakor ic seda? nameravana, ne pomeni nobene škode, ker ostaneta kronska in dinarska enota še v veljavi. Če se ustali trg In če se odpiavi kronska vrednost sploh ter dobi dinarska Veljava res zdravo podlago, bi izgubili materielno Je oni, ki Imalo male prihranke. sirotinski in dobrodelni skladi. ki niso pomnožili svojega imetja z manjvrednim volnim dobičkom, marveč izviralo nlihovl prihranki še iz zdraveje kronske valute. Upoštevali smo ta dejstva in rekli, da ie zamena novčanic potrebna iz praktičnih razlogov. a obenem smo tudi povedali, da zamena sama še ne more značiti izgubo ali dobiček pri zameni 1 :4, marveč v tem zmislu more vplivati neugodno šele Izvedba nadaline finančne operacije, to ie na čigar ra« čun’ na proletarski ali na oni vojnih dobičkarjev in oderuhov se zmanjša število krožečih novčanic. Ali bo imela vlada nosnim, da bo prijela one, ki so si na nepošten način pridobili svoje bogastvo? V tem tiči bistvo; zarnene in če se to izvede pravično, ne bo trpel nihče krivoma zaradi za« mene v razmerju 1 :4. Če pride torej na vlado koncentracijski kabinet, nal prevzame to nalogo, pa jo reši prav. Gospodarske organizacije, banke in zlasti klerikalni listi so polni protesta proti zameni 1 :4. Tu moramo, očitati zlasti klerikalnim listom de-^ magoštvo. Jasno le namreč, da. do-k.'er moramo računati z to denarno: manipulacijo v gospodarskem življenju, ni mogoče rešiti tega vpra-šania drugače, kakor da se uvede enotna novčanica. Temn ne moro. ugovarjati noben pameten človek. Naši klerikalci .se pa postavljajo na izkllučno stališče, da se mora denar zamenjati samo al pari. ne marajo pa nič vedeti o tem. da se je v tem raz* merlu kakor vrednost denarja prerinila tudi posest, imovina. Če ie torel slabo gospodarstvo razveljavilo z uničevanjem in dobičkarstvom vrednost krone, potem je logično, da s« mora korektura napraviti tam. kjet le krivda, ker bi bila sicer operacija Je pesek v oči. Veliko demagoštvo le torej, čo gospoda rohni Droti zameni in le proti zameni, ne mara pa ničesar vedeti o pravem zdravilu naših mlzernih T!-nanc. Za volilno reklamo služi tej go^ spodi valutno vprašanle In nič drugega hi čuvati hočejo svojim prija* teliem miliione, zato tako zabavljalo proti zameni, Velikoviču in Kristana ter leno molče o pametni sanaciji. Militarizirano delo. Pod gornjim naslovom je »Jugo* slavija« nedavno priobčila uvodnik, k er kritizira bol.išev'k>v Na* vaja odredbo Trockega, ki je izore-menil tretjo rdečo armado v prva delovno armado. Oospod’e narodni socijalcl se zelo zgražajo nad krutostjo Trockega, ki obstoja baje v tem, da zahteva strog red in disciplino v delovni armadi prav tako kakor na fronti. Pisec članka pripominja: »Teh Trockijevih ukrepov, ki zanikajo vsako osebno svobodo, bi na naših' delavskih shodih danes še ne bilo možno brez nevarnosti za govornika razglašati in zagovarjati.« Gospodje pri »Jugoslaviji« so zelo motilo, ako misliio. da se ruski delavec ne zaveda velikeea pomena, ki ga vsebujejo Trockijevi ukrepi. Ako bi tudi bili tendencijoznl ukrepi res tako ostri kot nam jih slika avtor v »Jugoslaviji«, je gotovo, da LISTEK. GLAD. Spisa! Knut Ha m sun. — Poslovenil Fran Albrecht. (Konec.) Mrmrala je srdito in se uporno branila, da W mi kaj dala tega. kar Je imela na mizi, ml en "lebček iztrgala celo iz roke in ga položila na-*®I na njegovo mesto. Razjezil sem se. udari! Po deski in II zapretil s policijo. Hotel sem biti nniostljiv ž njo. sem rekel* ako bi hotel vzet ’se to, kar le mojega, bi uničil vso nlenc. zalogo. zakai takrat sem |i HI dal ogromno svoto denarja. Toliko pa nikakor nočem, ma-več zahtevam samo polovico vrednosti. Vrhtega tudi nameravam več priti. Tega me čuvaj bog. Ko je ona takšna ženska . .. , Slednjič je položila predme nekaj hl*:bC-jtov Po nesramni ceni. pet. šest kosov, ki Jih !c j*KsiraIa po nalvišji ceni. ki ji ie yploh mogia *'r,ti na um. in nate mi ie ukazala iti. Se sem sc ®*''eniral ž njo in trdil, da me ie ogoljufala za no krono in da me hoče s svojimi nezusliša* jjjmi cenami izsesati kot pijavka. »Ali veste, da j® zapisana kazen za take podlosti?« sem ekel. »Bog vas vari, sa* vas lahkG vržejo v «osnirtno lečo!« Vrgla le oredme Se en hlebček m le s'škripajočimi zobmi knčala. naj sc vendar že izgubim. Nato sem se odstranil. Ne, kal podobnega, kot ie to nepoboljšljivo ženšče, res še nisem videl v življenju! Ves ta ufSuxi sem stoua* »o trsru In /avžival svoje Hlebčke, sem glasno govoril o ženski in njeni nesramnosti, ponavljal, kal .*va si rekla drug drugemu ter sem si namlšljal. da sem neskončno vzvišen nad njo. Pred očmi /seh ljudi sem zavživai svoje pecivo in glasno f?°' voril predse. Hlebčki so glnili drug za drugim; kolikor sem tudi zavžil. nič ni hasnllo. bi! sem naravnost temeljito sestradan. Veliki bog. da se nisem mogel nasititi! Tako po2rc«er sem bi!- da bi se bil kmalu pregrešil Še na poslednjem hlebččku, k; sem ga takoj spočetka določil za malega fantička dol v Vogumandsgade. za fantička, ki se le bil Igračkal s r^pmimi izrezki. Neprestano sem mislil panj In nisem mogel pozabiti nlegovega lica. ko le poskočil kvišku ln zaklel. Okrenii se je bil proti mr^ermi oknu, v>> le tisti človek pljunil nanl. it: Je pogledal. Je sem se tudi laz zasmelal. Ko bi ga sploh Ic našel, ko pridem doli! Napel sem vse svoje sile, da čimpreje dospem v Vogumandsgade; šel sem tam mimo, kjer sem bil raztrgal svejo dramo na drobne kosce in kjer *e še ležala cela kopica papirja, se izognil policaju, 1:1 sem ga malo preje napravil s svojim vedenjem tako osuplega ter sem nazadnje stal na stopnicah, kjer je sedel fantiček. Ni ga bilo tu. Cesta Je bila malone prazna. Pričelo se je mračitl; fantiča nisem mogel nikjer odkriti; gotovo se Je bil že podal v hišo. Položil sem pecivo previdno na tla In ga postavil na visoki rob proti vratom, krepko potrkal na duri in se nato urno odstranil. Bo že našel! sem rekel pri samem sebi; takoj ko stopi iz ! ’ ,Ka .r|aJde! In oči so se mi radosti crosilc * d ‘pisli. da bo malček našel svele pecivo. Prišel sem spe* doli na železniško nabrežje. Lačen nisem bil več; toda sladkarije, ki 8®m jih zavžil. so mi povzročale slabost. V glavi so mi besnel najbolj divje misli. h”o 'S0.*5* naskrivaj prerezal vrv ene tistih la-d,i- Kaj, ko bi hipoma zakričal »ogenj«? Tako stopam še naprej gor po nabrežju in najdem zaboj, kamor lahko sedem, sklenem roke in čutim, da mi le v glavi vedno bolj zmedeno. Ne Kanem se In se sploh ne brigam za to, da bi se obdržal pokonci. Venomer strmim tja na »Copčgoro«, Jadrnico z ruskim praporom. Ob ograji opa2im nekega moža; rdeče svetiljke mu lijejo s krova svoj svit preko glave. Dvignem se in ga nagovorim. Prav nič nisem nameraval s tem in *udi nisem pričakoval odgovora. Zaklica! sem mu: »Ali odjadrate nocoj, kapitan?« »Da. kmalu,« le odgovoril mož. Govoril je švedsko, »Hm. Saj bi pač slučajno ne rabili Še kakega moža?« V tem trenotku mi ni bilo prav nič na tem, prejmem li odklonilen odgovor ali ne; bilo mi Je povsem vseeno, kaj mi ta človek odgovori. Stal sem in čakal ln zrl tja proti nlemu. »Ne,« je odvrnil. »KveČJem če bi bil učenec.« Učenec I Vzdrgetal sem, sne! skrivaj svoja očala in jih vtaknil v žep j nato sem Elopil na mostišče in šel na krov. »Jaz še nisem vozil,« sem rekel. *a lahko opravljam vse. kar mi nakažete. Kam peljete ?« »Z balastom se peliemo v Leeds In si naložimo tam premoga za Cadix.« »Dobro!« sem rekel in se vsilil možu. »Meni le vseeno, kara potujemo. Jaz oom storil svoje opravilo.« Stal Je tam trenotek, me gledal in preudarjal. »Ti še nisi vozil?« je vprašal »Ne. Toda kot vam pravim, nakažite ml delo in laz ga opravim. Valen, sem vsega.« Spet le pomislil. Zdai sem si že trdno vbil v glavo, da moram ž niim ln bal sem se. da me ne bi snet pognal na kopno. »Kako torej mislite, kapitan?« sem vpraša! nazadnje. *Jaz resnično lahko storim '.rarkolil Kaj pravim! Slabo bi bilo. ko bi ne storil -eč, kot samo tisto, kar mi le ukazano. Če Je treba. Stražim lahko tudi dve noči zapored. To mi dft dobro, to laz prav lahko vzdržim.« »No da, saj lahko poskusimo.« fe rek«, »Ako ne pojde, pa se na Angleškem spet !o-čimo.« »Seveda,« sem rekel v svoji radosti, m se enkrat sem ponov*!. da se seveda na Angleškem lahko ločimo, ako ne oojde. Nato mi le odkazal delo... Zunal v fjordu sem se še enkrat vzravnali bil sem ves premočen od mrzlice in izmučenosti. se ozrl na korno in rMal 7.0 to pot mestu, dejal na svidenje Kristijani}], kjer so tako svetlo bleščala okna v vseh hišah. \ delo v delovni armad! v tako strogi obliki ni mišljeno kot trajno, marveč It začasno. Znano Je vsemu svetu, da Rusija ni le vsled dolge uničujoče vojne na gospodarsko - kulturnem polju zaostala. temveč da le bila že pred vojno močno zanemarjena. Carizem se ni brigal za dobrobit ruskega naroda. Ni skrbel niti za železnice, niti za ceste in mostove in druge koristne naprave. Tudi moderno poljedelstvo mu je bila deveta briga. Znano je, da je ravno v Rusiji ki je svetovna žitnica, največ ljudi od glada pomrlo. Ako torej hoče boljševiška vlada vse sedal kolikor mogoče hitro popraviti, kar se Je zamudilo, tedaj mora nekaj ukreniti. Prepričani smo, da so gospodarsko politiko ruske vlade pozdravili delavci, kakor tudi kmetje. Kar se pa tiče osebne svobode ruskih delavcev,naj si gospodje nikar ne delajo skrbi In nad raje pred domačim pragom pometajo. Ruski »mtiltarizlranl« delavci gotovo ne zavidajo naših »svobodnih« delavcev. Pač pa bi mogli prav slabo govoriti o onih naših »delavcih«, ki po kavarnah posedajo, verižijo, uživajo razne božje dobrote in zabavljalo čez boljševike. Take vrste ljudje Ima »o seveda vzrok bati se sodja-Hzma. Poznam n. pr. človeka, ki ge pred vojno ni Ime! drugega kot svoje roke. Danes pa Je bogat človek In Je velik sovražnik boljševikov ln strasten pristaš hsta »Jugoslavija«, ako ravno ta Ust baje pobija verižnlke ln tihotapce. Taki ljudje niso zastonj navdušeni Jugoslovani, ki vidijo pri nas vse krasno ureleno. drugod pa vse slabo. V Rnsfji seveda take vrste ljudje ne tvorijo prav nobene Izjeme, da bi smeli živeti na račun drugih. Vse mora v delavno armado! Je pač tako! —JI. Klerikalno vzgojeni narod Klerikalizem Je nedvomno eden izlitem najnevarneJS'h glodavcev, k1 objeda*,o koreninice mlade naše kulture. Kako vpliva na posameznik , kakor tudi na skupnost zaduhla klerikalna vzgoja, posebno pa na mladino. in okužuje vse, kar le zdravega, čilega, za ZiviJenle sposobnega, o tem bo vedel pripovedovati ma*-. »ikdo Izmed onih, ki so fclll v mladosti tako »srečni«, da se Jim Je abljal v klerikalnih zavodih in internatih sveži duh, veselje do napredka in se Hm le vcepliala v glavo mrzkost ds življenja, sovraštvo do vsega, kar človeka obdaja, zahrbtnost, zavist hi trdovratno nazadnjašrvo. Klerikalizem čuti. la nima trdnih tri. t.!., da vera kot oolitikum ni ono, kar bi človeka moglo absolutno osvojiti. Zato le klerikalizem že od nekdaj pridno na delu da obdrži ljudstvo v onem štadilu omotice, v katerem se Je nahaialo še pred davnim časom. Da gre človeški naoredek preko vseh ovir, tega se klerikalizem prav dobro zaveda, vendar pa ne opušča, zavirati ga s silo. Kaj dela klerikalizem na Slovenskem? Niegova živa potTeba, da more živeti. Je, da si vzgoH med mladino vedno zopet novih mračnjakov, novih hlapcev. Izključno v ta namen »e je v Sloveniji ustanavljalo razna cerkvene družbe, Šole v samostanih to internatih, edino v ♦a ramen se tudi danes ustanavljajo In so ustanovljene vse klerikalne šole, vzg ilališč*. siroiivV gospodarske, športne in vse druge klerikalne organizacije. V Dnevi strahote. Rezajoč krik le pretrgal nestrpno pričakovanje, udarilo le sredi noči ln završalo po vseh deželah — ta v kri ln mozeg le šla groza in trepet. Solzni vrisk lantov in mož, lokajoč klic 2en3 in deklet se le mešal v bridkem scglasiu ln Ječal po deželah. Svinčena mftra je padala na zasužnjene narode, vroča soparlca je žgala, tilnik Je klonil oblastnim krvnikom; procesije letnikov, no krivem obsojenih, skozi železna vrata pahnjenih. zaznamovanih in zasramovanih — zdfhidelo v smrtnem trepetu; polki fantov in mož. prisegajoči zvestobo domovini in cesarju, orožju, smrti, prokUnjaio rojstvo svole in cesarja . .. Cvet naroda le pognan * doma. kam. zakai . . . Iz mest se križajo prenapolnjeni vlaki ovenčanih žrtev, sopihajo na vse sjranl na mele, v smrt. Pisane množice lih nozdravlialo hrupno, troseč iim daril v preobiHu. želeč Jim sreče In — slave. Čez širne stene se vsipajo nepregledne trume. Tilnik klone, Iv.btlSče šolah vzgajajo klerikalci med vsem kandidate za duhovniški stan. v vseh drugih svojih ustanovah pa pridne agitator]« ta »zavedne« strankine pristaše. Kaj je klerikalizem storil za napredek ljudstva? V srednjem veku je biia cerkev na Slovenskem zelo močna. Kljub temu pa, da Je bilo ljudstvo že itak skozinskozi prožeto z verskim čutom, ie cerkev še vedno uvažala tuje duhovnike na vodilna in nižja mesta klera. Uvažala pa Je tudi oasvetno gospodo iz tujine, da Je imela v sve jih rokah tem večjo moč. In /se to Je delala v znamenju križa! Vsled teg* se Je slovenski narod tako pozro probudil. Šele Trubarjev nauk je ▼ dobi reformacije vžgal v daši lo-venskega kmeta upor proti mračnjaštvu klerikalizma. Trubar ie kot nri-sten sin naroda tipičen ?gled pravega značaja slovenske duše. On Je prvi začel pisati knjige v slovenskem Jeziku, oziroma v narečjji svojega rojstnega kraja. Trubarjeve agitacije so bile plodonosne Ne morda ravno zato. ker Je učil ljudstvo v domačem Jeziku, nego vse bolj vsled tega. ker Je klerikalizem kot črna mora tlačil slovensko ljudstvo, ki se Je te more hotelo otresti z vso svoio onemoglo silo. Trubar in njegovi tovariši so s svojim naukom, ki se ga Je oprijela že polovica Slovencev, zrevolucijo-niral vso Slovenilo tako da Je ljubljanski škof poklical avstrijske vol-vode na pomoč. Začela se Je divja gonja proti Trubar j j in njegovim pristašem in vse dragocene knlige Trubarjeve so bile zažgane na grontadl. Eno pa je le bilo donro. Cefkvena gospoda se le namreč vočlgled nevarnosti čutila prisili eno, pisati slovenske molitvenike in sveto pismo. Ko je pa minula vsa nevarnost, le zopet za dolgo dobo nastopila stagnacija. Ničesar ni storila duhovščina za ljudsko prosveto prav tja do Vodnika. Ta pa ie bil. čeprav menih, naprednega duha kakor sploh vsi pr v; graditelji naše kulture. Zato so tudi samo oni mogli za orebujcnje Slovenstva res kal storiti Kar Je bilo nasprotno na kulturnem pollu strjenega od domačega duhovništva, to ie bila le zasluga sile. ki ie klerikalizem vlekla s sebol ir. za '"»eboj Tako ie bilo do danes In le še dandanes. Zadnje desetletje ie napredna kultura začela pronicati tudi v nižje sloje našega ljudstva. Največ se je napredni duh širil k nam iz Prege. Dijaštvo, ki se je šolalo v Praii je bilo namreč vzgojeno v ljubezni oc svobode ln napredka, medtem ko le Dunai vzgajal kierikalno-konserva-tivno. Klerikalizem se boji svobodnih šol. Zato ustanavlja svuje šole vzdržuje dijaštvo v posebnih dijaških domovih, internatih in konviktih, da tem lažje pridobi mladino na svolc stran. Predvsem poklja kmečko ljudstvo tla svoje sinove in hčerke, katere usoda premnogokrnt nripelje proti t hovi volil v semenišča iti sa-mostas \ Že več let obstojajo dijaški konvik i v Ljubljani, Kranju. Nrvem-mestu, v Mariboru, na Rakeku, v St Vidu. v Ljutomeru *er cela vrsta ženskih internatov in ženskih šol po celi Sloveniji. V Kočavju se je tudi že osnoval nekak dijaški dom pod oskrbo usmiljenih sester n v Marijinem domu ie meščanska šola. V Velikovcu Je dijaški dom po J vodstvom tamkajšnjega kanonika. Tu so š Iške sestre osnovale tud! »Vzgalališče za deklice« ta »Oskrbcvolišče za dečke«. Se več takih primerov bi lahko navedli. Vsi Jasno govore o tem, da se šibi pod težkim bremenom. oz.na za kvalificirane delavce, čeprav se tako rad hvali, da vodi že 25 let vojno-tehnlčno industrijo. Starejše delavce je postavil na najnižjo stopnjo, ki Jo sploh sme izplačati kvalificiranemu delavstvu. Sprva ie določil, da se vsem« kvalific. delavstvu enako Izplača in Je poslal v delavnice komisijo, ki naj bi ugotovila zmožnost delavstva na podlagi izpričeval, 15. t. rn. pa je zaukazal postaviti vse mlajše ključ. pom. in monterje v kategorijo nekvalificiranih! Vsled tega že itak silno razburieno delavstvo le pa j>o končanem delu od šefa avto-delavnlce izvedelo še to, da g. Va-sič zopet nima denarja. Odposlala se je vsled tega h g. Vasiču deputaciia zaupnikov. Srečala ga je pred šent-petersko vojašnico, kjer je pisarna. Komaj pa so zaupniki Izpregovorill par besedi, je prispelo tudi delavstvo. ki je zahtevalo, da se plače pošteno uredi in takoj izplača. Tedaj se je g Vasič hotel okreniti in oditi, na kar so se slišali očitki delavcev, da ni lepo, če se dva dni preje pravi, da Je v blagajni 500.000 K denarja, ko pa pride čas, ga ni za izplačilo mezd. O. Vasič je razburjen potegnil samokres in ga nastavil blizu stoječemu delavcu na prsa, češ ne ljutite me. Vsi pasanti so se nad takim postopanjem zgražali. Le zaupnikom se ie zahvaliti, da se ni ničesar pripetilo. Slednjič je g. Vasič naročil šefu, da pride po denar, katerega pa je tudi bilo le za par dni. Ker pa naknadnega poviška od 1. dec. 1919 ni bilo, se je obdržalo defavce v službi 5e teden dni. Radovedni smo. kaj bo Izvajala kompetentna oblast iz takega postopanja g. Vasiča napram delavstvu, in če se bo zavedala svoje dolžnosti. Na vsak način pa moramo povedati, da mi delavci nismo nobeni divjaki ln da se postopa z nami človeško, ker nočemo ničesar »Aha, imamo zopet enega. Marš doli. lump! Glejte. ljudje, nesramnega izdajalca, kako Je signaliziral na drevesu!« govori mimoidočemu krdelu. »Ne, pan. klatil sem sadje za vaše vojnikc!« se opravičule kmet »Nlkakih ceremonij, ni časa za obravnavo! štrik za vrat!« Iz hiše prihiti cela družina In pade na kolena. »Aha, tu le pa še njegov sin — tudi tega na drevo! — Halt! En. dva — osem mož! Starega na to. mladega na ono drevo! Solort! štrike dobite v bajti!« In mimo so šle trudne, raztepene trume sestradanih trpinov, brez tožne besede, klonjenlh tilnikov, v nrcu gnev In Jad, na hsesanih obrazih truden strah In bolest, v očeh smrt In turobnost . . . Aktiven narednik prihiti do svojega stotnika: »Oospod stotnik, pokorno lavitn. dva moža sta kradla z voza komis: videl sem ju oddaleč, a nisem Ju mogel spoznati.« »Haaalt! Halteeen!« se zadere surovi stotnik na konja s pljanohrešče- drugega, kakor svoje zaslužene piv če. Protest ljubljanskih akademikov. Včeraj ob 2. popoldne je bil v bot. telu »Tivoli« skupen sestanek vsei jugoslovanskih akademikov. Na Stanku so razpravljatt pred vsem ekonomska vprašanja, pri slučajnostih pa je prišla na razgovor stanovanjska mizerija in zadeva gleda treh bankovcev po 1000 K, ki jih |* zaplenila' delegacija finančnega ministrstva. Z ogorčenjem hi ostrimi protesti se je žigosalo počasno postopanje stanovanjske komisije, ki S« doslej kljub ponovnim spomenicam, intervencijam, prošnjam In predlogom ni nakazala stanovanj nekaterim vseučiliškim profesorjem, vsled česar so nekateri profesorji prisiljetfl stanovati Izven Ljubljane po 5 ta oddaljenosti, tako da se ne moreja vršiti redno in točno predavanja ta se nekatera ravno vsled te stano* vajske bede niso mogla pričeti. N« razgovor pa Je dalje prišla zadev« zaplenjenih bankovcev. Blagajnik »Podpornega društva jugoslovanskih akademikov« v Ljubljani je dne 14. t. m. dvignil znesek 25.000 K « bankovcih jx> 1000 K. Od tega zneska j; plačal raznim kmetovalce« svoto 22.000 K za razna živila, do* čim je hotel dne 17. t. m. dopoldn« zamenjati pri delegacji finančnega mlnisti-stva ostale tri bankovce 1000 K za nove: dinarsko-kronsk« bankovce. Na delegaciji pa Je uradnik bankovce takoj spoznal za *ponarejene«, ter Jih zapleni! z opombo, da ve iz katere banke prihajajo. Po sestaknu so odšli akademiki korporativno pred deželno vlado, da H po svoji deputaciji predlože svoj* želje. Predsednika deželne vlade ni bilo. zato Je bilo deputaciji naročenoi, naj se zglasi prihodnji dan ob 11, Nato so akademiki odšli pred deželni dvorec, sedež univerze, kjer Je nek! govornik kratko v ostrih becedaH kritiziral splošno korupcijo. Od ta so šil pred pošto, kjer so dali Izra* ogorčenja proti postopanju banke. Januarske akademlčne manifestacije v Ljubljani. Zadnjo soboto se je vrni! zopet eden izmed trpinov iz italijanskega ujetništva. Posrečilo se mu je uiti Is Verone, odkoder se je napotil oei do meje in tako srečno dospei v Ino-most. Tu Je dobil potrebne dokumente in je tako srečno prišel v domovino. Mož pripoveduje, da se J« stanje Jugosl. vojnih ujetnikov z začetkom februarja t. 1. zelo poslabša- lo. Italijanska vojaška oblast j« ujetnikom, ki so doslel bili zaposleni pri vojaških delih, kjer so bili oskr« bovani kot vojaki In »o kot taki imeli eš dovollno hrane, oziroma, ki so bili delali pri zasebnikih, odvzela še tisto malo »svobode«, ki so jo Imeli in jih je poslala v taborišča. Za vzrok navajajo to, da bale izbruhne med Italijo in Jugoslavijo vojna, za katero se po Jugoslaviji že vrše manifestacije. Večina ujetnikov se nahaja v trdnjavah v vlafc* n!h, temnih kazematah. Dobivaj# pač toliko hrane, kolikor so jo ujetniki dobivali v Rusiji v taborih z* časa carskega režima. Italijani pravilo. da ie vse to v zvezi z manlf®* stacijami, ki so jih priredili naš! akademiki, pri katerih so se slišali salve-vzkllkl. ki niso imel! namena i7hnlf3at1 političnega razmerja me4 Italijo ln Jugoslavijo. AkademfČna! mladina je sicer opravičeno manifestirala proti londonskemu pakta in proti okuplranju nailepšega deli Slovenije, ni pa pomislila v tem momentu. da morejo taki vzkliki poslabšati ne toliko nolitičen noložal am- čirn glasom nad trudno četo. ki le korakala mimo. »Kdo le ukradel zdalla komis z voza? Naj stopita sem ao-tičnika. ne zgodi se iima nič hudega, če se sama lavita. Ce oa ne, ju pokažem sam. ker ju poznam.« Dva priletna možakarla stopita la vrst. skesanih obrazov, prosečih od, in izvlečeta Iz žepov vsak pol komisa. »Torej vidva sta. haha! Le pridita bližje!« se Jima škodeželjno krohota pijanozaripllen stotnik ln se guglje na konju, da se ta šibi pod tolsto njego* vo težo. »Ne bo treba dolgih obravnav, vojna je in ml imamo vso moč v ro* k ah. Tatvina se Ima kaznovat! s smrtjo!« reče mirno In potegne samokres . . . »Milost, gospod stotnik, milost!# jekreta v smrtnem trepetu In padeta na kolena. — »Sest otrok Imam doma!« — »In laz štiri otroke ln ženot« »Ne briga me to! Auf! Schvelna-htmde!« , - »Milost, gospod stotnBtl Lafita smo blR — fte itiri dni brei mena**. Ste?. 41. IAPRB J. Stran & pok stanje naših največjih trpinov, vojnih ujetnikov. Več dejanj, pa mani krika! Cestna železnica v Spodnji Ši&L Na pustni torek se je Šiškarjem vendar enkrat izpolnila niih tako vroča želja. Prišla Je namreč komisija, ki je premerila cesto radi napeljave cestne železnice. Občinstvo se je za to stvar zelo zanimalo in marsikateri je vzkliknil: Hvala bogu, da že vendar enkrat dobimo tramvaj. Edino slabo na celi stvari je bilo to, da komisija ni sestojala iz inženirjev, ampak iz razposajenih maškar, ki so našim skrbnim možem v mestni občini pokazale,, da še na pustni torek v splošni razposajenosti mislijo na tramvaj v šiški, dočim občinski svet na to nikdar ne misli. Upajmo, da oddaio pustni »strokovnjaki« svoj načrt občinskemu svetu v pretres, ker sam se pač ne bo v doglednem času povspel do spoznanja, da je cestna železnica v Šiško in ostalo ljubljansko okolico potrebna in koristna ne samo za občinstvo, temveč tudi za občino. Sicer pa si bomo pri prihodnjih volitvah izvolili v občinski svet može, ki imajo smisel za koristi javnosti in vedo vsaj to, da je Ljubljana mesto in ne hribovska vas. Šiškar. Obdelovanje veleposestniških zemljišč, danih v začasni zakup. Glavni poverjenik za agrarno reformo v Ljubljani razglaša in odreja po nalogu ministrstva za agrarno reformo v Belgradu z dne 31. januarja 1920. br. 885. nastopno: Nekateri predstavitelji malokinečkih družin, k\ so dobili zemljišča (njive) veleposestev. spadajočih pod agrarno reformo, za začasni zakup, niso obde- j lali te zemlje ali niso obdelali delov ’ svojih lastnih zemljišč, ampak izkoriščajo poljedelsko zemljo kot pašnike ali livade. To nasprotuje namenom agrarne reforme in je na veliko škodo za našo ekonomsko financij-sko moč, ker se tako zmanjšuje'naša kmetijska produkcija. Zato je predvideno v § 5. naredbe ministrskega sveta z dne 15, aprila 1919, da bodo pri končni razdelitvi zemlje izključeni tisti zakupniki, ki-nemarno obdelujejo zemljišča, dana jim v začasni zakup. V številki 150 »Uradnega U-sta« ie bila glede oddaje zemljišč v zakup razglašena odredba glavnega ?oiVn'!e-n^cer pa naravnost glavnemu poverjeniku ministrstva xa agrarno reformo v Ljubljani; 1. predložijo popis (Ime in natančen naslov) vseh onih zakupnikov, ki doslej niso obdelali zemlje; 2. za vsakogar označilo koliko je zemlje dobil v zakup, a koliko je ni obdelal (v hektarih ali arih); 3. obenem za vsakogar izkažejo, koliko zemlje je že prej (razen v zakup dobljene) obdeloval in koliko od te zemlje je neobdelane; 4. navedejo razloge, radi katerih dotični ni obdelal zemlje; 5. poročajo, koliko zemlje je ostalo končno neobdelane. Vse tc se namreč ne nanaša samo na zemljo. ki le oddana v začasni zakup, nego tudi na zemljo, katero so dotičniki obdelovali že pjej. Poživljajo se vsa županstva interesiranih občin, da pri teh poizvedbah vestno sodelujejo ter veleposestniška oskrbništva odnosno državne nadzornike pri tem delu podpirajo. Zahtevana poročila morajo sopodpisati oziroma uradno potrditi tudi dotična županstva, ki so za niih pravilnost in točnost soodgovorna. Poročila moralo biti predložena nepreklicno do 10. aprila 1920. Da' se ne pozabi! Ko se v zadnjih dneh toliko govori in piše o nesrečnem, umrlem dijaku. nam uhajajo misli za leto dni nazaj spominjajoči se enako groznega umora pok. Štritofa. Konštatirati pa moramo, da občinstvo do sedaj Če ničesar ne ve, ali se ie prišlo krivcem na sled in pojasnilo ta zagonetni slučaj. V imenu pravice zahtevamo, da se to dožene in razkrile z isto eneržijo in nepristranostio, kakor sr to dela pri zločinih, ki jih izvrše navadni grešni smrtniki. » Podraženje tobaka. Vsled odloka upravnega odbora monopolske uprave z dne 12. januarja 1920. št. 403 in odobrenia finančnega ministrstva, z dne 19. januarja 1920, št. 180 se bo od 20. februarja t. L dalje prodajal cigaretni tobak, tobak za oipo in cigarete za približno 10—20‘o dražje kakor doslej. Najfinejši turški tobak, ki le stal doslei 48 K 100 g. bo stal 52 K. fini turški tobak, zavojček po 25 gr 6 K doslej 5 K. fini hercegovski, zavojček po 25 gr 5 K (doslej 4 K), srednjefini turški zavojček po 25 gr 3 K. najfinejši ogrski zavojček po 25 gr 1 K 80 vin. (doslej 1 K 60 vin.), domači tobak za pipo 25 gr 80 vin., cigarete bedo stale, in sicer egiptovske 60 vin. komad, dame 28 vin. komad, športke 24 vin. komad, ogrske 10 v. komad itd. invalidna organizacija za Slovenilo nam ie poslala dopis, ki se tiče protestnega shoda, ki so ga trife prejšnji funkcionarji organizacije pri redili v Celju. Kakor razvidno, vladalo glede tega še nejasne razmere med sedanjimi in bivšimi voditelji organizacije, vsled česar smo se odločili. da ne priobčimo o zadevah, ki se v tem oziru tičejo organizacije, toliko časa nobenih dopisov, dokler se stvar popolnoma ne razjasni, ket nikakor ni umestno, da bi se zaradi-tega razvila dolga polemika, ki ne vodi drugam kakor v osebne boje. Javni plesi prepovedani. Deželna vlada za Slovenijo je za dobo do Velike noči prepovedala vse javne plese. Dopustne so le na vabljene goste omejene plesne prireditve, ki nudijo odraslim osebam dostojno zabavo. Srednješolcem le udeležba tudi na takih plesih prepovedana. Za plesne vale in šole se predpisuje najstrožje nadzorstvo. Omejitev tovornega prometa * Avstrijo. Ravnateljstvo j. i. Dunaj Milost, gospod, milost! Saj ;-a damo aazai, tu je!« »Aufl Saupakaž!« »Gospod stotnik, nikdar več ...« , *Aaut! — Tako. — Kopf hoch — r°Ke dol!« — Prvi strel naravnost v glavo, in tttočj6 SC V l)rez £iv^enla m zvr?ru.ei strel te oprasne, a ta se tudi čine ? ln *eži ... A pijani zlo- 2at c zapazi. da ga ni smrtno zadei, vstanmu ukaže, da mož iznova ~ Pes. si se potuhnil, a ne pri- mesem ti! — AufU 8v -\krvavljoni obsojenec zbere vso °>e moči in vstane — da ustreže še slednjemu povelju svojega predstavljenega in gospoda ... m J5'e e« strel in zločinec spravi sa-Saderef °^rne se ^ *n se hripavo »Marš! Vorw8rts! — Ne zaslu-‘»a pogreba, psa. In tudi ni časa! avIraŠn!k }e v bližlnl in kliče nas e ta dolžnost domovine! — Naprej! £ai gledate tako črno? Komur ni kaj r,a^ ,)r^e k meni! Mu že po-Kažem! VorwSrts!« Izmučena, odrevenela truma ubo-»a brez besede, tilnik vklone-in uda- uo koraka naprej — smrti nasproti... Vsem je palil v prsih srd. vse je pre-šinjala edina misel osvete ki zadoščenja ... Srce se je upiralo, duša se ie zoperstavljala in volja le odpovedala — a korak -se je opotekal na prej — kakor ie bilo ukazano. Tisoč in tisoč jih ie bilo. ki so imeli vsi eno misel edino vročo željo, da bi zaobrnili korak proti tem. ki so jih tako brezmelno sovražili. — OJ, zakaj niso te'1"' opravili že takrat — in gorje bi bilo tebi. zločinec Neubauer in sto in sto tvojim sovrstnim tiranom! Dve žrtvi sta se zleknili v raztep-tanem blatu — in deset otrok je pognalo krik, ki je rezal do neba — in dve ženski sta padli v nezavest od toge in bridkosti... Čuješ, zločinec Neubauer, dve žrtvi v blatu pod tvojim konjem in še druge žrtve za lvovskim zidovjem — In tisoč živih prič se je zaklelo tedaj in priseglo maščevanje tebi in cesariu tvojemu... Bodite že kjerkoli vi. zločinci iz dni strahote, živite že kakorkoli, v nečasti ali pomanjkanju — nedolžna kri, ki je Je toliko bilo prelite radi vas, vam bo zagrenila vž>e dni, koil-korkoli vam je še dodeljenih ... ________ Iv. Mr-Č. brzojavila: 1. Radi izvanredno velikega pomanjkanja premoga in da omogočimo odtok nakopičenega tovora, ukinemo s takojšnjo veljavo do vstevši 25. februarja i920. celotni tovorni promet na vseh avstrijskih državnih in privatnih železnicah, torej tudi na vseh avstrijskih južnoželez-niških progah. Prosto je le blago, označeno v seznamu blagovnih potrebščin pod točko la ln b. 3 b lz-vzemši drva za kurjavo, od 3c ben-zin, potem v točkah 5, 6. 25. 34, 38, nadalje inštradirani vojaški transporti, Osoppo in Polonia-transporti in konečno vse z direktnimi tovornimi iisti odpremljene pošiljke v prehodnem prometu za in iz Cehoslovaške, Tovor, ki se nahaja že na potu. naj se odpošlje naprej. 2. Sprejemanje tovornega blaga za Maribor gl. in kor. kol. je do konca februarja ustavljeno. — Načelnik prometnega oddelka. Poslanec SLS dr. Ivan Schet k gosp. ProtiČu. DRŽAVNO NADZIRANJE VELE. POSESTEV LDU. Belgrad. 18. Minister za agrarno reformo je v sporazumu z ministrom za poljedelstvo ln z mini- strom za šume in rude Izdal nov* naredbo o državnem nadziranju Ig državni upravi veleposestev. V srni« slu te naredbe spadajo vsa velepo* sestva pod državno nadzorstvo, p4 potrebi lih pa prevzame država 'f svojo upravo. Veleposestniki ohdržf popolno prostost glede načina obde* lovania in gospodarstva na celokup« nem ozemlju onega dela svojega po« sestva. ki v smislu postav In ntredg ne pride v poštev za izročitev v za* časni najem. Veleposestniki imajtf dolžnost, da gospodarilo racijonalno, v čemer stoje pod strogo državna kontrolo. To velja zlasti za živinore* jo, vinogradništvo, mlekarstvo in se* lanle sladkorne repe. Vsi veleposest* nikl so dolžni, da vodijo svole knth govodstvo v srbohrvatskem ali slo* venskem jezik«. AMERIKA SE ODTEGNE EVRO!*« SKIM VPRAŠANJEM. LDU. VVashington, 18. (DunKlfl, Reuter poroča: Sedaj Je razširjena mnenje, da bo Wilson v bodoče tudi na druge načine Izražal svojo željo^ da se odtegne evropskim vprašanjem. I.ansingova odpustitev se že more smatrati za prvi tak korak, kf ga je napravila nova ameriška poli* tika z ozirom na Evropo. Pričakoval pa je še vse drugačnega in senzadk tonalnega razvoja v tem pogledu, Predsednikova grožnja, da se btt odtegnil evropskim vprašanjem, m* di članom opozicije nekakšno dožčenje, ker so odločno mnenja, d* bi mogel senat mirovno pogodbo }•» dnostavno zavrniti, ako bi se precW sednlk mogel odločiti za to, da se f! evropske stvari ne bo vmešaval. Ni ta način bi se Amerik* oprostili vseh zapleti la le v v starem svetu. CARIGRAD OSTANE TURČIJL LDU. London, 18. (DunKU). K* kor doznava Reuterjev orad Iz oll-cflelnega vira. le vlada poslala aa* gleškemu vrhovnemu komisarju t Carigradu navodilo, naj javno ras-nanl, da so zavezniki sklenili,-da i*i nameravajo Turčije oropati mesti Carigrada. Hkrati se Turčija opozarja, da se bo mirovna pogodba znatno Izpremeiifla, ako bi se nadaljevala preganjanja v Armeniji. SLOVO POINCAREJA. LDU. Pariz, 18. (DunKU). Agea-ce Havas poroča: Stari predsednfM Polncare le danes izročil svojo oblast novemu predsednika Descha* nelu. MILLERAND PODAL OSTAVKa LDU. Pariz, 18. (DunKU-Agenoi Havas). Povodom izpremembe f predsedstvu francoske republike Jfl ministrski predsednik Mfflerand roda! ostavko kabineta. Predsednflt Deschanel ni spreiel ostavke. POSVETUJEJO SE... LDU. London, 17. (DnnKUj »Agence Havas« poroča’ Llovd O*-orge !n Nitti sta se včeraj skoro dvi uri posvetovala. Pravijo, da sta go« vorlla o jadranskem vprašanju. NAPREDOVANJE RDEČE ARMADE. LDU. Moskva, 18. (DunKU-B”«*. žlčr.o). Frontno poročilo t dne 17. t m. javlja, da so rdeče čete v okoMa Tira spola po tfutih bojih zasedle 1*^1 breg Dnjestra. ŽELEZNIŠKA NESREČA. LDU. Washlngton, 18. (DunKU-Brezžično). Na železniški progi H-renza - Florenca je pri postaji Paaf* caglla tovorni vhk padel taz tnott. Doslej še ni dognano, ali je bilo pH tel nesreči človeških žrtev. Stvarna škoda Je zelo velika. Promet Je pra» k in jen. _____________________ Prireditve. Občni zbor »Narodne Galerije« srn vrši v četrtek, dne 19. februarja t. L' ob 5. uri v mestni posvetovalnici. — Odborovi leja pa na istem ma* sta ob štirih hi se gospodie odborniki prosijo, da se selt zanesljiva udeleže. Starešinam akad. društva »UH* Ja« v Pragi! Kot zadnj' predsednik društva naznanjam, da le praška policija vrnila društveno premoženje, ki se je začasno spravilo pri akadertu društvu »Jugoslavija« v Pragi. Da se odloči, komu pripade društveno premoženje, se bode vrSll začetkom marca sestanek starešin v Ljubljani ter vabim tre. starešine, da mi naznanilo svoje naslove, oziroma da ont, ki bi ne mogli priti, izrazijo pred se-Stankom pismeno svoje mnenje. — Mirko Gorišek, Ljubljana, Res* lieva ul. 7. 11. nadstropje. Pristopajte k izobraževalni oiganizidji »Svoboda**. Jjillliia RiSi! Casu primerno čtivo kupujte, čitalte, razširjajte BROŠURE: Temeljna načela sociialne demokracije (Erfurtski orozram). Spisal Karel Kautskv. I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Prolelariiat. Cena 30 vin. III. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država orihodnjostl. Cena 40 vin. Propagandni solsl: Narodno vprašanje in Slovenci. Ce* na 10 vin. Vojna in socijaina demokracija. Cena 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. O konsumnih društvih. Niih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin. Primož Trubar in slovensko liudstvo. Cena 80 vin. Vun z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanje duhovniških plač. Cna 10 v. Tajnosti španske inkvizicije. II., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin. Katoliška svetovno naziranie In svobodna znanost. Cena 70 vin. Socijaiizem in moderna veda. Cena 1 K 20 vin. Strahovi. Cena 30 vin. Cerkvene pristojbine alf štolnlna. Cena 30 vin. Razprave VII. redneea zbora lufosl. soc. dem. stranke Iz I. 1909. Cena 60 vin. Razprave X. rednega zbora )ugosl. soc. dem. stranke Iz 1. 1917. Cena 1 K 50 vin. Koliko priiite družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin. Majniške razglednice. Serija po 1 K. Pripovedni in znanstveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Etbiii Kristan. Cena 50 vin. Dr. Janez Bieiweis in njegova doba. Cena 1 K. Primož Trubar In naša reformacija. Cena 50 vin. Pot k socijalizmu. Dr. Oto Bauer. Cena 2 K. Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. Šlezke pesmi Bezruč-Albrecht. Cena 7 K. Demokracija, letnik 1918, nepopoln I. zvezek & 1 K, drugi letniki po 10 kron. Pogled v novi svet. Cena 60 vin. Demokratizem in ženstvo. Cena 60 v. Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri višje vseh teh brošurah so cene za 30%. Sodrugi, sodružicel Naročajte zgomie knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreia«, Ljub- ljana. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouha Tisk »Učit. tiskarne« v Liubliani. zim tudi cele vagone oddaja Importna S®y eks^ortna tvrdk* FERDO SERT, Maribor, ===== ECoroškE c« sta It. 21, ======= 4- 6 nizal: reflektlramo le na prvovrstne moči. Prijave pri tvrdki Btreis in Voti.a, Kirlovec. teci]: a coonfe Radi pomanjkanja znanja se žeiim seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti -do 36 let, ki bi imela malo posestvo, trgovino ali denar v gotovini v svrho skorajšnje ženitve. Sem mizarski mojster, star 33 let ter imam več tisoč kron prihrankov. Ponudbe, če mogoče s sliko pod .Tajnost* na upravo »Naprej*. koj oženil z mlado, zdravo gospodično ali tudi vdovo, ki ima nekaj premoženja ali mord.i posestvo. One, ki imajo veselje In korajžo za to, naj mi pošljejo ivoje ponudbe s sliko na upr. .Naprej* Zobozdravnik M. U. dr. Zv. Janežič se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9. do 12. ure. pod .Pomlad*. 247 —ir\ Priporoča se trgovina z železnino In poljedelskimi stroji ZALTA & ŽILIC Ljubljena, Msrije Terezije c. 10 (Gospoavetska cesta.) Priporočamo: JOSIP JUG stavbeni - pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA Rimska eeata 14. Sprejme se takoj ! • 236 3E Z3C7 Razpis službe kem. Inženferja. Pri drž. kmet.-kem. zavodu v Ljubljani se odda takoj služba kemika inženjerja 8 prejemki X. ali EX. čin. razr. državnih uradnikov in s pravico do napredovanja po zmislu pragmatike za državne nastavljence. Prednost ima domačin in, če bi tega ne bilo, se sprejme v službo tudi Slovan-inozeinec. Služba je za prosilca, ki ni bil poprej v definitivni javni službi ali pa je Slovan-inozemec, začasna ter postane definitivna po enoletnem zadovoljivem službovanju, odnosno šele potem, ko poštene prosilec državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri definitivni namestitvi se bodo prosilcu vštela v pokojnino vsa po dovršenih študijah v praksi prebita leta, kolikor so za izvrševanje službe vpoštevanja vredna. Na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani naslovljeno in pravilno kolkovano prošnjo naj prosilec z dokazili o usposobljenosti pošlje do 1. marca 1920 podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji naj se priloži tudi domovnica ter nravstveno in zdravniško spričevalo. V poslednjem mora biti izrečno potrjeno, da je prosilec sposoben za službo v kemičnem laboratoriju. Ravnateljstvo drž. kmet.-ktiu. zavoda v Ljubljani, dne 18. februarja 1920. I Anton Černe boljša oseba, ki zna dobro ku bati, samostojno voditi celo gospodinjstvo, oskrbovati ml«do deklico in dečka ter vsled celodnevne zaposlenosti hišne gospodinje v trgovini nadzirati sploh vse hišne posTe. — Ponudbe na Josip Weiss, pekar, Karlovac. iščemo Kupim vse ko mnoZIno cisikaiošvinca po najviijlh cenah. H. Ussar, klipaioica, Maribor, SchlUarJova ulica 17. figarii papir h Ponudbe na Proda se tšazvrtom sledeče vrste: priporoča na debelo: „Uranus Papirnica" Ljubljana, Mestni tre Itev. 11. L iigoslov. mm delavmii A. Fuchs, Ljubljana, v bližini Ljubljane, primerna za kako podjetje. — Kje pove upravn. „Naprej". • 248 RAZPIS. d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najnioderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna dinštva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani razpisuje tri mesta gradbenih adjunktov in tri mesta gradbenih oficijalov. Pravilno kolekovane prošnje, katerim naj bodo dodana spričevala, krstni list, curriculum vitae, dokazila o jugoslovanskem državljanstvu, znanju jezikov in even-tuelni dosedanji praksi, je vložiti do dne 1. marca 1920 pri Gradbeni direkciji za Slovenijo. Pripominja se, da se bo ozirala deželna vlada pri oddaji prvih treh mest le na akademike in pri oddaji drugih treh mest le na absolvente višjih obrtnih šol ali sorodnih tehničnih učiiišč z višjo izobrazbo. Mesta gradbenih adjunktov so sistemizirana v X. mesta gradbenih oficijalov v XI. čin. razr. Po zadovoljivem enoletnem službovanju se bodo zasedla definitivno z istočasno pomaknitvijo v IX. oziroma X. čin. razr. V Ljub lani, februarja 1920. 250 Ing. A. Klinar, gradbeni direktor. Kirurg dr. Mirko Černič primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgični vseučiliški - - - kliniki prof. Hochenegga na Dunaju--- ord. od pol 3 do 4 (razven nedelj in praznikov) •....— Maribor, Magdalenski trg 9-1. - 'S. 222 Barva vsakovrstno --.........blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Pgj-© Podružnica: Šdenbargovaul 3. =====._ — Sclenburgova ulica I. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, •rebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. M ttnll Ib JtrsJI h Ml Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1,1867. 49 Pisalui stroji »Adler1. Kolesa iz prvih tovaren. Dflrkopp, Styria, Waffenrad. na Koroškem se takol proda. Naslov v upravi ,NAPREJ- pod „ Korotan". 241 Osebe vešče opekarskega dela v okrogli peči ter pri strojih za zidno in strešno zarezno opeko žgati, zlagati, notri in ven voziti, strojniki — Brenner, Setzer, Ein- nnd Ausscheiber, Maschinenleute) se sprejmejo takoj za celoletno delo v opekarni Laftersberkpn Mariboru. Imeli bi prosto stanovanje, kurjavo, razsvetljavo ter del vrta na razpolago. 129 Zanesl|ivega kočijaža sprejme 244 Kolinska tovarna v Ljubljani. Iščemo uradnika za kateri naj bi bil glasbeno izobražen in nekoliko poučen v knjigovodstvu. 1 Jtioji tov« in lit« 11 v Ljubljani. v Mariboru Svetlolika ovri lDike’21,pe' stnice m srajce. Gosposka ulica 3S. Zajčje kož od divjih is domačih kupuje po najvišjih cena! Ivan Smlgovc« Šoštanj* izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože. Iščejo se • v* ISO prvovrstne = moči s n trni«Ul Ponudbe s prepisi spričeval in željeno plačo na upravo Naprej pod „Z* D. 294.‘* 164 = reetstrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne VlOfle vsak delavnik od 8. do 18. ure in jih obrestuje po Čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizlrajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. =