JUTRA
Obnovitev pogajanj z Italijo
ŽELJA NAŠE IN ITALIJANSKI} VLADE, DA SE OBNOVI PRIJATELJSKA POGODBA MED OBEMA DRŽAVAMA
Okrog 2 milijardi dinarjev
izseljeniškega denarja je prišlo v minulem letu 1928 v našo državo. To je za enkrat kratko sporočilo zagrebškega izseljeniškega komisarijata, ki te dni končuje delo na bilanci izseljeniškega denarja za minulo leto. Izseljeniški urad tudi konstatira, da je tekom 10 let prišlo v našo državo krog 20 milijard dinarjev prihrankov naših izseljencev- Da si moremo pravilno predočiti, kaj to pomeni in kolikšna je važnost tega izseljeniškega denarja, ie treba samo kon-statirati, da je bil dotok izseljeniških prihrankov v domovino v 10 letih povprečno letno dvakrat večji nego pasiva naše trgovinske bilance. To se pravi: izseljeniški prihranki so krili pasivo trgovinske bilance in še je preostalo 10 milijard dinarjev.
Dejstvo pa je na drugi strani, da je dotok izseljeniškega denarja začel padati. To mora nas vse, zlasti pa merodajne In odgovorne državne krmilarje, spodbujati k premišljevanju o vzrokih tega pojava, ker je problem našega iz-seljeništva, kateremu se polnih 10 let ni posvečalo potrebne pažnje, enako važen z nacionalnih kakor gospodarskih vidikov.
Statistika kaže, da je v prvih treh letih po prevratu prišlo v domovino nad 13 milijard izseljeniškega denarja, da je pa kasneje ta dotok silno padel in znaša povprečno letno komaj blizu 2 milijardi- Res je treba vzeti v račun dejstvo, da je se prva leta po prevratu na tisoče in tisoče izseljencev vrnilo v domovino, vsak z gotovimi prihranki, in je v tem dejstvu Iskati vzrok močnega do-. toka izseljeniških prihrankov v teh letih. Kasneje se je povračanje izseljencev vedno bolj krčilo. Res je dalje, da je maksimiranje in znižanje kvot naših izseljencev v posamezne prekomorske države znatno omejilo možnost izseljevanja, kar je nedvomno tudi eden izmed vzrokov za vedno manjši dotok izseljeniškega denarja v domovino- Tudi so mnogi izseljenci tekom časa izgubili vsakršne zveze z domovino, postali amerikanski državljani, se tam oženili, sl ustvarili svoje domove in prekinili končno vse zveze s staro domovino1. Nič manj važen razlog so bridke izkušnje, ki so jih mnogi izseljenci doživeli pri polomih raznih bank, v katerih so imeli v domovini naložen denar, kar je naravno vzbudilo v njih nezaupanje in so rajši začeli nalagati svoj dfenar v so lidne ameriške denarne zavode. Povrh pa še neurejene razmere v naši državi, k! gotovo niso mogle dvigati zaupanja resno mislečih izseljencev. Vse to je privedlo tako daleč, da ni le padel dotok izseljeniškega denarja v domovino, ampak da so pričeli izseljenci celo dvigati svoje naložbe. Glasom izkaza Narodne banke so izseljenci minulo leto dvignili okrog 20 milijonov dolarjev, ki so ležali v naših bankah. Razočarani po težkih izkušnjah in težko oškodovani po nedopustnih špekulacijah z njihovim denarjem, ter videč, da njihove naložbe niso zadostno zaščitene in da se njihovemu Problemu n» posveča potrebna pažnja,
BEOGRAD, 5 aprila. Včeraj popoldne je posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija italijanskega poslanika na našem dvoru, dr. Galli in imel ž njim nad dve uri trajajočo konferenco, ki je vzbudila v vseh diplomatičnih krogih veliko pozornost.
Vaš dopisnik sc jc na pristojnem mestu informiral o namenu te konference in je dobil sledeče informacije: Kakor znano, je še vedno odprto vprašanje prijateljske, pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Prijateljski pakt, ki je bil sklenjen 1. 1922., je potekel dne 27. junija 1928. in jc bil samo provizorično podaljšan za šest mesecev. Med tem časom so nastopili dogodki, ki so onemogočili nadaljevanje pogajanj za podaljšanje prijateljske pogodbe med obema državama, tako da je pogodba končno definitivno tfgasnila.
Sedanja vlada pa je posvetila vso svojo pozornost ureditvi zunanje-po-litičnih vprašanj. Tako so bili v zad-
njem času urejeni odnošaji med Jugoslavijo in Grško in je prijateljska pogodba med obema državama že podpisana. V teku so tudi pogajanja za ureditev odnošajev z Bolgarsko in na vrsti je tudi vprašanje obnovitve prijateljske pogodbe z Italijo.
Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo so ostali tudi po ugasnitvi prijateljske pogodbe sicer nespremenjeni, vendar pa je želja obeh vlad, da se obnovi prijateljska pogodba. Razgovor, ki se Je vršil včeraj med zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem in ita-li^nskim poslanikom Gallijem. pa je iir>°! saino značaj pripravljalnih razgovorov, katerim bodo šele po princi-pijalnem dogovoru sledila pogajanja
položaj še slabši. Reke so prestopile bregove in promet je povsod ustavljen. Pri Tagamru so tri kozaške vasi popolnoma pod vodo. V čilinskem okraju so valovi podrli vse nasipe. Več mest je v veliki nevarnosti in beži prebivalstvo panično na vse strani. Bati se je, da je število mrtvih žrtev zelo veliko.
Francoski prekomorski polet
PARIZ, 5. aprila. Francosko zrako-plovno ministrstvo je pred nekaj tedni prepovedalo vse nove prekomorske polete iz francoskih državnih letališč. Letalca Asolont in Lefevre hočeta zato sedaj svoje privatno letalo prepeljati v Newyork in od tamkaj brez pristanka poleteti v Pariz.
Krvav zločin pri Ptuju
se je pripetil predvčerajšnjim na cest! pri Budini. Ko se je vračala s sodišča
za definitivno sklenitev prijateljske Protl. domu loc?n?.
pogodbe med obema državama. darskega pomočnika Franceta Pukfcča,
Ureditvi odnošajev med Jugoslavi- »	WStS
jo in Italijo posvečajo veliko pozornost tudi zapadne velesile in so s tem v zvezi tudi poseti francoskega in angleškega poslanika pri dr. Kumanudi-ju.
Nov naziv naie države
ZAKONSKI NAČRT ZA NOVI NAZIV NAŠE DRŽAVE JE BAJE ŽE PRIPRAVLJEN. — JUGOSLAVIJA, KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLO-
VENCEV.
BEOGRAD, 5. aprila. Današnji listi posvečajo posebno pozornost sinočnjemu govoru ministrskega predsednika generala Živkoviča na banketu, ki je bil prirejen na čast odstopivšima ministroma dr. Alaupoviču in dr. Krulju. General Zivkovič je namreč zaključil svoj govor z besedami: Živela jugoslovenska kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev!« Vsi beograjski listi vidijo v tem
dokaz, da se v zvezi z ostalimi reforma’ mi v naši državi pripravlja tudi unifika-1 naslednji predmeti, cija naziva države, ki bo že na zunaj o
je kakor že neštetokrat tudi tu na cesti sprla. Na ptujskem okrajnem sodišču imata namreč zakonca pravdo na ločitev zakona, ki še ni zaključena in io hodi žena vedno urgirat- Po kratkem besednem boju med zakoncema je potegnil Pukšič iz žepa velik kuhinjski nož in zabodel lastno ženo v hrbet. Zločinec jo je popiha!« poškodovanka pa je pol ure za tem umrla in so prepeljali njeno truplo po komisijonalnem ogledu v ro-gozniško mrtvašnico. 2e tekom prihodnje noči pa je bil prijet Fran Pukšič ter oddan v sodne zapore.
Na policiji se dobijo
ki so bili najdetn pretekli mesec: 80 dinarjev, železna pa-
beležil državno in narodno edinstvo. sja veriga, ročna otročja torbica, mala Naziv Jugoslavija se je že udomačil tu- denarnica z 11 Din, pasji bič, moški rujav
di v inozemstvu-
o vratni šal, bela šekasta kura, par vol-
Kakor se zatrjuje, je že pripravljen I nenih zapestnic, dvokolesna sesalkn, zakonski načrt, s katerim bo dobila na- zlati uhan, črna denarnica s 50 Din, čr-
 	  •	_. T______1___JU.n »m	rw	O	Hiti	Koli	mA^ln	ventil
ša država nov naziv: Jugoslavija, kra ljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Trockij hoče u Nemčijo
BERLIN, 5. aprila. Trockij je po svojem pravnem zastopniku ponovno vložil pri pruski deželni in nemški državni vladi prošnjo za dovoljenje bivanja v Nemčiji. V prošnji navaja, da hoče svoje bivanje v Nemčiji uporabiti le za svoje zdravljenje in opustiti vsako politično udejstvovanje. Cim bi popolnoma okreval, bi takoj zopet odpotoval iz Nemčije. V krogih nemške vlade obstoja razpoloženje, da sc Trockemu dovoli bivanje v Nemčiji, vendar samo pod gotovimi pogoji.
Uremenska katastrofa u Kaukazu
MOSKVA, 5. aprila. V severnem Kavkazu divjajo velikanski viharji in snežni zameti, ki so napravili zlasti mesta po Tržaški cesti čevljarski pomo-
na denarnica z 9 Din, beli jnoški žepni nož, črna ročna torbica s 5 Din, ročna torbica, ročno delo, srebrn obroč z obeskom, zlati naočniki, zlata zapestna verižica, moška kratka rujava suknja, šoferska rujava usnjata čepica in rujava aktovka-	. r
Dirka konja brez voznika.
Sinoči okoli osmih sta jo mahala iz
so pričeli izseljenci obračati hrbet svoji stari domovini.
Zdi se, da so merodajni Činitelji pričeli uvidevati potrebo, da se ukrenejo koraki, ki naj na eni strani zopet priklenejo naše izseljence tesneje na domovino, na drugi strani pa pri njih zopet zbude zaupanje v naše razmere in zlasti denarne zavode. Prvi korak je storila Poštna hranilnica, ki je zvišala obrestno mero za izseljeniške vloge od 4 na 6%. Treba je iti seveda Še dalje: zakonitim potom treba zaščititi izseljeniške naložbo in preprečiti špekulacijo z njimi, uvesti boljšo kontrolo nad zavodi, ki sprejemajo izseljeniški denar, uvesti stroge kazni za nedopustne manipulacije z njim itd- Tako bodo narodu In državi rešene milijarde. *
na petrolejskih poljih silna opustoše- čnik Jože m krojaški pomočnik Berte, nja V Čečencih je vihar podrl osem Naenkrat jima pridirja nasproti brez petrolejskih stolpov in razkril številne voznika enovprežen isker belec, ki bi ’il hiše. Vihar je odnašal strehe kakor utegnil bliže mesta povzročiti precejšnjo kose papirja po več kilometrov da- škodo. Pomočnika pa sta se žrtvovala leč. Pojavili so se tudi številni požari, za neznanega gospodarja in ustavila ki so vpepelili več vasi. V Groznem podivjanega konja. Ker sta mislila, da je je bilo osem oseb težko ranjenih. V voznik kje blizu, sta čakala pol ure na gorovju, kjer je ciklon najhujši, pa je cesti pri konju, a zaman. Zato sta odvedla konja z vozom k policijski stražnici na Frankopanovo ulico, kjer so od-Druga enako važna akcija pa mora I redili službujoči organi oddajo ubeglega iti sporedno: akcija na narodno-kultur- konja v hlev g. Robiča. Ker pa tudi kasnem polju med izseljenci. Naši izseljen- tieje ni bilo nikogar na policijo vprašat ci mnogokje podležejo asimilaciji. Zato po najdeni živali, so mislili že, da se je treba podvzeti vse, da se v njih ohrani morda pripetila kaka nesreča, čije žrtev nacionalna zavest, da se z njimi vzdr- bi bil voznik. Vendar ni mogla policija žtijejo tesni kulturni stiki, da se jim po- ničesar takega ugotoviti. Davi ob osmih šlje učitelje, duhovnike, predavatelje, pa se je javil na stražnici lastnik belca
umetnike, ter da se dela na koncentra cijl naših Izseljeniških organizacij* Za vse to se bodo pri dobri volji našla tn di potrebna sredstva.
Vrnimo našemu elementu v tujini, ki je ekonomsko silno močen, zaupanje v domovino in njene ustanove, dvignimo
g. Rudolf Lesjak iz Slivnice ter pojasnil, da mu je ušel konj Izpred gostilne Skof na Tržaški cesti, ko se je on za trenutek odstranil.
Vsak dan drugi.
On: »Zakaj vendar me vedno kličeš z> v njem nacionalno zavest, in videli bo-1 Milana, če veš, da sem Branko?«
mo,> kako bodo njegovi ogromni kapita-li sčasoma zopet pričeli v velikih množinah dotekati v domovino!
Ona:« Seveda, Branko sl, vem! Toda j ampak... mislila sem, da je danes sre • da, pa ie le Četrtek!«
poštnTrta
Marmon&l
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 77
Maribor, petek 5. aprila 1929
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani it. It.409 Velja mesečno, prejem&n v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Oin
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13
Oglasi po tarifu
Oglas« sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelernova ulic« it.4
/šefica
Mariborski V E Č E R N I K 'Jatot
V M a r ! b o r b, 'dne 5 TV. 1929.
Mariborska porota
Maribor, 5. aprila.
Četrti dan porotnega zasedanja in že šesti uboj. Zopet stara pesem: alkohol, pijanost, nož in smrtna žrtev. Razen tega je danes porota razpravljala tudi o slučaju hudodelstva goljufije.
Posledice preuelike zauplji-uosti
Ivan Sattler, star 35 let, je po poklicu krojač in ima v Zg. Dupleku tudi nekaj nepremične imovine. Poleg tega se je vedno ukvarjal tudi s splavarstvom, zadnje čase pa je iskal zaslužka tudi pri razprodaji raznih vrednostnih papirjev in računal pri tem na nevednost in lahkovernost ljudstva. Sicer pa je bila njegova preteklost že dokaj burna. Bil je že ponovno kaznovan, enkrat tudi radi krive prisege in uboja.
Danes se je moral zagovarjati radi goljufije. Razprodajal je po večini obveznice vojne škode, dalje srečke državne razredne loterije in nove zlatnike naše kraljevine. Pri prodaji obveznic vojne škode si je smel pridržati prvi obrok, ki je znašal 40 Din za komad, dočim je dobila vsaka stranka za plačevanje nadaljnih obrokov poštne položnice in sama plačevala obroke direktno družbi »Tehna« v Ljubljani ali »Slaviji« v Beogradu.
Obtožnica mu očita, da je na nepošten način izvabil od Jakoba Grandla v Vombahu za državne obveznice 110 Din,
v skrbeh, je pisala družbi »Tehna« v Ljubljani in na razne druge strani in tako je prišla končno goljufija na dan.
Razpravo proti Sattlerju, ki je trajala do 11. ure, je vodil dss Zemljič, pri-sednika sta bila dss dr. Tombak in dss dr. Senjor, zapisnikar pravni praktikant dr. Dev. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdmka Sever, zagovarjal je odvetnik dr. Hojnik. Ker so porotniki soglasno potrdili vsa tri predložena jim vprašanja, je bil obsojen Sattler z ozirom na težke svoje predkazni na pet let težke ječe.
Uboj pri 5u. fTiarieti na Drauskem polju
Na Štefanovo 1928 jc 221etni posestniški sin Josip Pesek iz Trnič popival v družbi več fantov. 2e precej razgret od žlahtne kaplice se je končno ustavil v gostilni Franceta Domanjka pri Sv* Marjeti na Dravskem polju. Bil je že prav pretepaško razpoložen. Hodil je iz sobe v sobo, prevračal stole in izpodbijal plesalcem noge. Zahteval je dalje od godcev, da igrajo samo za njega in njegovo plesalko. Vrh tega si je slačil suknjo in jo metal v kot, nato pa se delal, kakor da bi mu jo kdo ukradel. Položaj je postal enkrat že tako kritičen, da je le malo manjkalo, da ni prišlo do spopada z noži. Gostilničarjevi ženi pa se je takrat posrečilo Peska pomiriti in ga je zadržala skoro dve uri v kuhinji, kjer
njegovo ženo pa oškodoval za 20 Din. mu je dajala črne kave,
Glavni delikt pa je zagrešil nad Elizabeto Radakovičevo v Ciglencah. Zglasil se je začetkom leta 1928 pri njej in ji ponudil 10 obveznic vojne škode. Ra-dakovičeva, ki je že priletna ženska, jih je res tako kupila in plačala prvi obrok. Pozneje ji je ponudil še en zlatnik proti plačilu na obroke in ženska je sklenila tudi to kupčijo, ker je bila prepričana, da tako najbolje zavaruje svoje prihranke. Sattler je pri tej priliki opazil, da je Radakovičeva zelo lahkomiselna pri izdajanju denarja in da se bo dala z lahkoto preslepiti. Spomladi je zato zopet prišel k njej in ji rekel, naj kar opusti nadaljno odpračevanje obveznic vojne škode, češ da ima za njo veliko ugodnejše zavarovanje. Plačala bi namreč zavarovalnici v gotovini 25.000 Din, za kar bi dobila že 8. septembra 1928 izplačanih 73000 Din v zlatu. Radakovičeva mu je res nasedla in mu izplačala do septembra skupno 22.000 Din. Sattler jo je vedno bodril, da naj le potrpi, češ da se že bliža čas, ko bo dobila obljubljenih 73.000 Din. Ker pa je bila Radakovičeva za svoj denar kasneje le
Že se je zdelo, da se je Pesek popol noma pomiril, ko se je naenkrat zopet zbudila njegoVa nemirna kri in je začel zapikavati nož v kredenco v kuhinji. Nato je odšel zopet v veliko gostilniško sobo, skakal po mizah in prevračal steklenice in kozarce. Končno je trčil skupaj z Mihaelom Kalčičem in ga zabodel z nožem tik nad levo ključnico. Ker je bila prerezana glavna žila, je Kalčič vsled izkrvavljenja kmalu izdihnil.
Obdolženec se zagovarja s silobranom. Mihael Kalčič da je šel nad njega z nožem in ga tudi prvi sunil.
Tekom današnjega dopoldneva je bilo zaslišanih precej prič, nakar so prekinili razpravo do treh popoldne. Ob' toženega Peska zagovarja odvetnik dr. Pernat.
O
Porotna obravnava proti Alojzu Širovniku je bila zaključena včeraj okol pol petih popoldne. Ljudski sodniki so bili soglasno mišljenja, da je obtoženec kriv uboja in vseh v obtožnici navedenih poškodb. Zato ga je obsodil porotn senat na pet let težke ječe.
Martbefski h dnevni drobil
Predstavništvo« ospodarskih organizacij mariborske oblasti.
Mariborski industrijski, obrtni in trgovski kogi so nedavno ustanovili »Pred stavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti«, čegar naloga je, da se zanima za dogodke, ukrepe in naredbe oblaste v ter pravočasno opozarja mero. dajna mesta na koristne gospodarske naloge in potrebne reforme, da bo sleherna grana našega narodnega gospodarstva deležna tako državnih dobrot kakor tudi bremen. V prvi vrsti pa se bo ta organizacija zavzemala za interese prebivalstva mariborske oblasti. Izgleda, da se bo organizacija v kratkem izpopolnila še s pritegnitvijo denarnih zavodov in zastopnikov kmetijstva. V mariborski oblasti se je zadnja leta prav neprijetno občutilo pomanjkanje gospodarske korporacije, ki bi se brez vsake strankarske primesi, zgolj iz gospodarskih vidikov zanimala za specijalne interese prebivalstva. Ukinitev finančnega ravnateljstva v Mariboru in premestitev kontrole dohodkov sta silno težka udarca za vse prebivalstvo, pripravlja pa se menda tudi likvidacija mariborske oblasti. same, kar bi imelo težke posledice nc samo za gospodarske kroge temveč sploh za vse prebivalstvo. Ustanovitev »Predstavništva gospodarskih organizacij mariborske oblasti« je bila zato gotovo potrebna in jo jc toplo pozdraviti,
Nov telefonski Imenik poštne direkcije v Ljubljani.
Direkcija bo v kratkem izdala nov telefonski imenik za celo Slovenijo. Ta imenik bo vseboval tudi že nove številke avtomatske centrale v Mariboru. Za delno kritje stroškov se sprejemajo za imenik oglasi, in sicer od vsakogar, če je telefonski naročnik ali pa ne. Oglase sprejema vsaka pošta.
Dar Jugosiovenski Matici v Mariboru.
Iz pisarne g. dr. Filipa Kumbatoviča, odvetnika v Mariboru, je prejela Jugo-slovenska Matica iz neke pravdne zadeve znesek Din 300.—. Iskrena hvala! Posnemajte!
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru
priredi v nedpijo, dne 7. tm. ob 10. dop. na oblastni vinarski in sadjarski šoli predavanje o vzgoji vzpenjalk in cvetlic. Predaval bo znani strokovnjak g. prof. ing. C. Jeglič. Odbor vabi k obilni udeležbi-
Nesreča Mariborčana v planinah.
Med mnogimi športniki, ki so odšli za velikonočne praznike s smučmi na planine, je bil tudi mariborski trgovec g-Avgust Čopič iz Vrbanove ulice, ki se je povzpel v triglavsko pogorje. G. Čopiča pa je zadela na velikonočni ponde-ljek v hribih težka nesreča. Pri smučanju si je zlomil levo nogo in so v sredo prepeljali ponesrečenca v ljubljansko bolnico.
Utemeljene skrbi so objele
naše vinogradnike in sadjarje in poljedelce, ki so nedavno v svojih nasadih ugotovili še dokaj ugodno, četudi zapoznelo brstenje na trtju in sadnem drevju. Sedaj, ko je začel uganjati april svoje burke s snegom in mrazom, beležimo že nekaj dni sem poleg temperature pod ničlo — jutranjo morilno slano. Posebno trpe dosedaj popki mareličnih, breskvinih in črešnjevih cvetov, ki gledajo v to čudno dobo kakor očesca )olnih, na smrt obsojenih otrok... Pomisliti je namreč treba, da smo imeli ves mesec sušeč dokaj tople dneve s stalno jutranjo temperaturo nad ničlo, car je pospešilo brstenje in dalo itak zapoznelim klicam novega življenskega soka. — Tudi poljsko delo, kakor oranje in saditev krompirja ter sejanje zgodnjih žitnih vrst je zaostalo. Posledice teh vremenskih razmer so na dlani: Zapoznela in močno reducirana žetev in nepotrebna draginja. Sicer pa je do usodnih ledenih mož (12. 13| 14. ma> ja!) še dober mesec dni!
Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Pragersko,
se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 23. aprila pri direkciji državnih že leznic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani-) Glasbena Matica.
Vsi pevci in pevke, zlasti oni, ki vedno z novimi izgovori izostajajo od pevskih vaj se resno pozivajo, da odslej redno posečajo vaje, ali pa javijo svoj izstop, da se ne bo več računalo z njimi. — Odbor.
K tragediji nesrečne ljubezni, ki se je odigrala v sredo zvečer nad življenjem 281etnega krojaškega pomočnika Alojza Dornika na Fali. se nam poročajo še sledeče podrobnosti: Pokojni Dornik je bil zelo vnet kolesar. Zadnji čas je delal za neko tvornico oblek, a je pred kratkim, — ko je tovarna ustavila svoj obrat, ostal brez dela in zaslužka, kar ga je na eni strani potrlo, na drugi strani pa od njega odbijalo materijalno misleča dekleta. In v tem je iskati glavni vzrok za njegov obupni čin, ki ga nikakor ni izvršil zgolj radi trdosrčnosti dekleta.
V oblasti alkohola
se je sinoči »izprehajal« po ulicah trgovski potnik Rudi in začel že ob devetih zvečer z izvajanjem sporeda. Najprej je delal razne nedostojnosti okrog velikega lepega lenarškega avtobusa, ki je čakal na Grajskem trgu na gledališke obiskovalce, potem se je spravil na izvo-ščka v Slovenski ulici ter ga na ves glas ozmerjal z psom, lumpom in falotom ter odkolovratil po drugih ulicah. O tem njegovem početju je napravil prvo prijavo stražnik pred Astorijo. Kasneje proti polnoči pa je že imel opraviti z Rudlom drugi stražnik pred hotelom Meran na Aleksandrovi cesti. Ker se vinjeni možic ni hotel pomiriti in je kričal brez prenehanja tla pasante in na stražnika, ga je slednji odvedel na stražnico. Tu so Rudla drugič »gor zapisali« in bi ga bili lepo izpustili, da se ni tudi v uradu obnašal sila nedostojno. Morali so ga odvesti h Grafu pod ključ. To je šele bil ogenj v strehi za nedolžnega Rudla! V celici je kljub dobrohotnim opozorilom toliko razbijal po vratih, da so ga morali ob enih popolnoči privezati na deske in ga pustiti v tem stanju cele tri ure. No in ob širih, ko so ga odvezali, se jc končno vendar pomiril. Pri zaslišanju na policiji pa je davi dejal, da je tokrat docela nedolžen in da ne zasluži kazni.
Neka tatinska natura
se je v sredo popoldne splazila v prvo nadstropje hotela Meran in iztaknila na vratih viseč telovnik tamkajšnjega sluge Konrada L., ki je bil zaposlen z delom nedaleč proč v hiši. Iz telovnikove-ga žepa je neznani dolgoprstnež izmaknil 900 Din in jo brez sledu popihal.
Jadranaši!
Članarino za leto 1929 pobirajo letos sledeči člani pevci: Rojc, Tomažič in pevovodja Lah, eventuelno tudi oni člani, ki se izkažejo z društvenim blokom. Razven tega sprejema Članarino tudi g. Šinigoj, delikatesna trgovina, Aleksandrova cesta 18, ter g. Slavec (Kavarna Orient). Članstvo se naproša, da zaostalo in članarino za leto 1929 čimprej poravna. — Odbor,	757
Koncert učiteljskega peusfcega zbora
O skladbah, ki bodo izvajane na koncertu dne 6. tm.
Program koncerta učiteljskega pev* skega zbora UJU je sestavljen iz zboro-vih del, komponiranih na besedilo naše ljudske poezije. Skladatelji so skušali dati tekstu adekvatni okvir in sicer tako, da so porabili narodne glasbene teme ali pa so jih sestavili na podlagi svojih vtisov iz stikov z narodom. Na sporedu so nekatere daljše kompozicije, sestavljene na način »suite«, v katerih se predočujejo celi ljudski obredi.
Za lažje razumevanje del, ki se bodo izvajala, podajamo kratko označenje njih vsebine.
L .Marijan Škrjanec, mladi skladatelj in profesor kompozicije na ljubljanskem konservatoriju, je dosege! nekoliko večjih uspehov v inozemstvu. Njegov mešani zbor »Marija in mlinar« na narodno besedilo je primer moderno umeva* ne kompozicije narodnega besedila, v kateri so ohranjene vse melodijske vsebine našega ljudskega petja, tudi če se avtor izraža s sočasnimi glasbenimi sredstvi.
Marij Kogoj je pristaš moderne kompozicijske tehnike. Posebno karakterističen je njegov smisel za zvočne efekte ter drzno uporabljanje najbolj kompliciranih sredstev, ki stavijo na izvajalce velike zahteve.
»Vrabci in strašilo« na tekst iz Župančičevega »Cicibana« je primer Kogojevega načina muzikalnega izražanja, ki je izredno rafinirano, a poleg tega popolnoma izvirno.
Boris Papandopuio-Pečič spada med najmlajše hrvatske muzike, a s svojim delom je doživel znatne uspehe v domovini in v tujini.
Njegove »Svatovske pjesme« so zložene na besede iz ljudske obredne lirike. Kažejo nam Papandopula v polnem mladeniškem navdušenju, kadar z vso dušo izraža srečo in upanje naše — nove mladosti.
Ime Emila Adamiča je znano slovenski in jugosiovenski publiki, ki ima često priliko poslušati njegove številne zborne kompozicije, ki so pisane jedro in zveneče. Skladatelj ima izreden smisel za zborni zvok.
Adamičeva »Kata« v štirih stavkih za ženski zbor i 3 soli daje štiri razpoloženja iz ljudskega dekliškega življenja- Od slike deklice do lepotice, od lepotice do neveste in od neveste do žene poleg moža kaže eno od mnogih naših »Kat«. Vedra glasba Adamičeva tolmači preprosti tekst in tvori ž njim celoto.
Josip Štolcer-Slavenski, istotako mlad hrvatski muzik, danes profesor konzer* vatprija v Beogradu, je zavzel vidno mesto med sočasnimi komponisti Evro pe, ki je spoznala njegov talent in n* umorno delo na kompozicijskem polja Kot rojen Medmurec je zgradil muzikalno pejsažo svojega kraja, v kateri zvon vaške cerkve, vesela mladina In »romarji« ustvarjajo dolgo, široko in razpredeno melodijo slovanskih kmetov in delavcev.
Zlatko Grgoševič jc mlad zagrebški muzik. Največji del njegovega ustvarjanja jc posvečen vokalni, solistični in zborni kompoziciji.
Njegova zborna skladba »Okolo žnja-čkoga venca« jc njegova zadnja kompozicija, v kateri kaže obred žetve v hr-vatskem Zagorju- To je himna »delu in kmetu delavcu«, v kateri se izmenjujejo večji in manjši zborni ansambli.
Maja Strozzi-Pečič, koncertna In operna pevka iz Zagreba, je umetnica velikih sposobnosti. Znana je v domovini in inozemstvu kot odlična interpretka naših in sodobnih evropskih avtorjev. Pri koncertu v Mariboru nastopi kot solistka v zborni kompoziciji svojega sina Borisa Papandopula-PeČtfa.
Naj omenimo končno še, da je daTft klavir za koncert iz posebne prijaznosti na razpolago ugledna mariborska tvrdka Brnndl.
_____————r
Občni zbor »Napredka«.
V nedeljo, 7. tm- se bo vrši! ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor DND »Napredek«. Članstvo se poziva k polnoštevilni ude* ležbl. — Odbor.
Zločinska društva v Ameriki
SIJAJNE ORGANIZACIJE AMERIŠKIH BANDITOV. - ZALOŽENI SO Z MI-
LJONI DOLARJEV.
Jtitiutoiki v L c L - š •' juifS
a——HiHHffn- r ^a^TaiaaBaisggMM
Nedavni proces proti družbi »Vedno zvest« v Berlinu je zopet obrnila pozornost javnosti na organizirano zločinstvo današnjega časa. Mnogi ljudje so šele
črpnih denarnih sredstev. Saj so baš to oni krogi, ki se borijo z vsemi sredstvi iz lastnega življenskega interesa proti ukinitvi alkoholne prepovedi. O življe-
ob priliki te sodne razprave doznali, da.nju teh ameriških zločinskih društev ob so tudi najgloblje nižine človeške druž-j stoja onkraj oceana že cela literatura be prav vestno korakale z duhom časa Prve take organizacije so se ustanovile
ter se organizirale v najrazličnejša društva poklicnih zločincev
v Newyorku v drugi polovici osemnaj stega stoletja. Nešteto poskusov je bilo
V Ameriki je tudi v tem oziru dokaj započetih, da se ta zalega iztrebi; ven-drugače! Tam poznajo že desetletja ta-!dar ni bilo do današnjega dne zabeležiti ka združenja temnih elementov, ki jih niti enega trajnega uspeha. V prvi po-niti poštena javnost ne smatra več za lovici preteklega stoletja je bilo opažati
kaj posebnega. Imena teh »gangs« čita mo v ameriških novinah vedno takrat, če je tolpam uspelo izvršiti zopet kako pretkano lopovstvo, ki je bo težko pojasniti oziroma izslediti prave storilce. V mnogih mestih je razmerje med temi organiziranimi banditi in državno oziroma občinsko oblastjo docela znosno če ne že prijateljsko. Saj so slučaji podkupovanja javnih uslužbencev sila pogosti in se mora zgoditi res že nekaj neverjetnega, da seže javnost po samo
zanimivo dejstvo, da so se te posamezne »gangs« najluteje prepirale same med seboj. Polagoma pa je prodrlo tudi pri teh asocijalnih elementih prepričanje, da morejo uspeti proti svojemu skupnemu sovražniku, policiji, samo takrat če opuste medsebojna nasprotstva- In res so se posamezne tolpe združile v večje ^rings«, radi Česar so postale notranje borbe vedno redkejše. Razume se, da se še tudi danes tam pa tam pojavi riva-liteta teh čudnih tekmecev in da pride
pomoči. Tako so ustanovili na primer neredko do prav krvavih bitk in pobo-
preteklo poletje v Čikagu, kjer je znani eldorado zločincev, odbor meščanov v katerega so sprejeli tudi nekaj p6šte
jev. o kakršnem so n. pr. nedavno poročali iz Čikaga. Ta borba se je vršila z najmodernejšimi sredstvi vojne:
nih nepodkupljivih sodnikov. Pričeli so oklopni avtomobili, strojne puške, ro-z vsestranskim izčiščevalnim delom ter,čne granate in plini za solzenje so do-ugotoviU take stvari, da so se «mešča-|cela izpodrinili zastarele metode samo-nom ježili lasje: župan in cela vrsta po-!kresa in drugih primitivnih napadalnih litikov in višjih justičnh uradnikov je sredstev. bi'a v najožjih stikih z zločinskimi tol
pami. Toda ves dokazni materijal ni mnogo koristil. Bilo je sicer odpuščenih nekaj uradnikov, v kolikor niso nekateri raje sami odstopili; v splošem pa je ostalo vse pri starem. To pa radi tega, ker so bile pred durmi volitve novega pre;’.ideRta in sc ni hotela nobena stranka obrniti javno in izrecno proti onim skupinam, č:jilt jedro so bili ravno ti zločinski krožki. Pri vsem tem pa je treba še tudi vpoštevati dejstvo, da pomenijo te tolpe za ameriško gospodarstvo naravnost življenskovažen faktor v njihovih rokah sloni vse obširno pro tizakonito preskrbovanje z alkoholom!
Pod takimi okolnostimi ni čuda, če so prišle te tolpe tekom let do skoro neiz-
Glede vsot, s katerimi razpolagajo omenjeni zločinski elementi, pa si ustva rimo pravo sliko šele, ako čitamo vest, da je imel neki krajevni sindikat zločincev v Filadelfiji preteklo leto nalo Ženih v raznih bankah skupno imovino preko deset milijonov dolarjev. To je ugotovil pred zveznim sodiščem v Filadelfiji sam državni pravdnik Mc May-lan. Poostritev prohibicije, ki jo uvajajo v Združenih državah, pomeni samo povečano borbo proti zločinstvu- V to svr-ho zahteva vlada v ameriškem parlamentu ogromna sredstva, ki jih bodo poslanci gotovo tudi dovolili. Če pa bo uspelo državnim oblastvom streti žilavo organizacijo skritih elementov, je drugo vprašanje..*
5očobna ljubezen in ženske
V revolucijah ljubezen ne more iskati dobička. Enakost spolov postaja z vsakim dnem očitnejša. Tega se nežni spol zaveda in čestokrat objokuje in obžaluje spremembe sodobnosti. Toda čeprav je ljubezen oslabela, želje niso popustile:	ženske so sicer manj srečne,
vendar bolj zadovoljne. Sodobna ljubezen je enaka »bubifrizuri«, ki v lepoti zaostaja za dolgimi lasmi, a je udobnejša.
Ljubezen, ki druži osebe za vse življenje, ni samo moralna obveznost, temveč tudi materijelna, radi česar se mlajši ljudje branijo, da bi jo naprtili nase.
Šport je ukinil fizično sramežljivost, tovarišija je odpravila tajinstvenost duš, krojači tajnosti telesa. Čustva, ki so po vojni utrpela največjo škodo, so nežnost, sramežljivost in iluaije. Fizična sramežljivost je že davno izhlapela v solnčnih kopališčih, o moralni sramežljivosti pa sploh ni govora. V romanu »Paul et Virgine« je dekle raje utonilo, kakor pa da bi jo mornarji videli golo.
Danes sicer manj lažemo nežnemu spolu, kajti znaki spoštovanja, ki smo je Še^nedavno izkazovaJi s pretiranostjo, so bili v večini slučajev neiskreni. V 18. stoletju v slučajih zapeljevanja niso poznali milosti. Danes je temu drugače. Kaznuje se samo očetovstvo.
Današnje ženske — suhe silhuete kratkih las se trudijo, da bi naliko-vale na večno mlade športnike. Trudijo se, da bi nam postale tudi moralno sorodnejše in nas v vsem oponašajo in Poizkušajo celo, da bi nas prehitele v ljubezenskem zavojevanju.
se dozdeva, kakor da bi pazno prisluško val pogovorom prisotnih. Oni. ki so ga poznali, zatrjujejo, da se ni mnogo izpre menil po smrti. Znanstveniki, ki so ga
Tlaribarsko gledališče!
Spari
Težkoatletski nastop SK Železničarja
REPERTOAR:
3etek, 5. aprila. Zaprto.
Sobota, 6- aprila ob 20. uri »Charleyeva teta«, ab. A.
Nedelja, 7. aprila ob 15. uri »Charleyeva I Jutri, dne 6. aprila ob 20. priredi tež-teta«. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof ko-atletska sekcija SK Železničarja svoj Luksenburški«. Premijera.	prvi javni nastop. V to svrho se je po-
Ptuisko gledališče. Pondeljek, 8. apri-kečUo pridobiti težkoatlete SR Croatte a ob 20. uri »Romeo in Julija«. Gosto- ® Herkulesa iz Zagreba m atlete SK vanje Mariborčanov.	I!irlie 12 Ljubljane.
Celjsko gledališče. Sreda, 10. aprila L Prireditev se bo debla vtri panoge: ob 20. uri »Učiteljica«. Gostovanje Mari- ^anie uteži kjer nastopijo atleti SK Ijorčanov	Ilirije po številu šest ter atleti SK Že-
lezničarja. V tej panogi doseženi uspehi bodo veljali kot jugoslovanski rekordi. U agoniji	Ikajti pri nas se ta vrsta tekmovanj še ni
izvajala;
Ta Krležova dvodejankaje tako mo- rokoborba< kjer nastopijo atleti SK
eno navezana na zagrebški ambient, da Croatie in Herkulesa iz Zagreba. Med izven Zagreba, zlasti pa se vprevodu, ^ Cabaj pryak Hrvaške> čulek Er.
izgubi svoj nauacji kolorit. Kar o > t večletni prvak države v srednji A to je* precej problematično, zlasti baron ka{egoriji in olimpijski tekmovalec 1. Lembach-^ Kljub temu, da je ps h pa , I v Amsterdamu; Ros Stjepan, pr-notranje ni utemeljen m na zunaj ne pre- k Magreba in Vitkai, eden najboljših pričuje. Čeprav je režija podčrtala vse,	. rfr?ave
tar se je dalo, in dvignila iz dela vsako	_	*	.	..
notranje važnejšo stvar, in čeprav je bi- Za SK- Železmcarja nastopijo atleti, la igra na dostojni višini, stvar vendar Czaszar, Lobnik, ki si je priboril v Som-ni ogrela. Laura je spet ena najboljših bo™ drugo mesto za prvenstvo države; uloga gdč. Kraljeve, kjer je prišla zelo do I “ja,r\ Bedenik, JVVrezmg, Pircher ter veljave njena jasna in lepa dikcija. Gosp. večletni prvak države v srednji B kate-Skrbinšek je barona po svoje utemeljil I gonji, večkratni prvak Avstrije, Stajer-in igral vseskozi dosledno in zanimivo. ske. alpskih dežel ter drugi v evrop-Za moj okus bi ga rajše videl malo bolj ^fm Prvenstvu ^a. 1914- Arzenšek Ru-salonsko pijanega (0, zdel se mi je malo |dolf; preveč neotesan. Gosp. Rakuša je dal boks, kjer nastopi Matejka, državni spoznati tip, vendar ni bil tako določen prvak za leto 1928, večkratni prvak na in krepak, kakor so druge uloge gosp. mednarodnih tekmovanjih ter zmagova-Rakuša. Uloga Rusinje je poleg ravna- lec na tekmovanjih »Rapida«, »Vienne* teljice v »Učiteljici« spet ena posreče- (Wien) in B. T. K. (Budapest). Nadalje nih ulog gdč. Starčeve, ki s tem nekako Vukotič in Turk, ki sta znana zagrebe nakazuje, na katerem polju se bo najpo- ška boksača. Za Maribor nastopi Štru-prej udomačila. Rusinja je bila vseskozi kelj, ki je treniral zadnji čas v Beogra-dobro začrtana, a spet z nekaj preveč du pri tamkajšnjem box-klubu, ter par temperamenta.	mlajših	moči.
Vsekakor pa znači tapredstava zopet Namen prireditelja je, s tem nasto-eno od onih, ki upravičujejo obstoj na- pom vspodbujati in povečati zanimanje rodnega gledališča v Mariboru in tudi La f0 panogo športa; kajti to je šport, upanje na umetniški podvig gledališča. ki človeka napravi telesno odpornejšega,
M. Žnuderl. | krepkejšega, odločnejšega, to je sposobnega za življenski boj. „
i t_ i i_	is.i	Ker	bo prireditev na vsak način na-*
RnekuOte O belgijskem kralju Ljj|a prvovrsten užitek, za kar jamčijo
O vseh kraljih in vladarjih krožijo že imena atletov sama, se občinstvo, po-različne anekdote. Zanimive so najbolj sebno pa športniki, opozarajo, da ne one, ki opisujejo njihove doživljaje, ka- zbudijo tega večera.
dar potujejo strogo privatno.
O sedanjem belgijskem kralju Albertu | je razširjena sledeča anekdota iz časov, ko je bil še prestolonaslednik. Bilo je |
Začetek točno ob 20. uri.
balzamirali, pregledujejo vsak teden nje-1 ravno leto dni, predno je postal kralj.
govo truplo in do danes še niso našli vzroka, da bi se jim zdelo potrebno pod-vzeti kakšno koli reparaturo. Meso pokojnika je po petih letih še vedno elastično in še ni mumificirano. Voščeni izraz njegovega lica je dobro ohranjen. Roki pa sta že precej izgubili prvotno obliko.
»Mi se ne nadejamo, da bomo lahko ohranili telo, kakršno je danes, za večne čase,« — je dejal anaton Vorobjev. »Večnost je preveč dolga. Poskusili pa bomo, da ga ohranimo kolikor dalj časa nam bo mogoče. V koliki meri nam bo uspelo, še ne vemo. Poizkus je šele prvi, ki smo ga izvedli, a je uspel zelo povoljno. Rokam bi lahko vrnili prvotno obliko, ker imamo v rezervi dovolj kemijskih sredstev, ki to omogočajo, odločili pa smo se, da se ne pritaknemo telesa, dokler to ne bo neobhodno potrebno.« — Lenjinov grob je v petih letih posetilo več milijonov ljudi. Mavzolej je otvorjen slehernega dne. Na delavnike ga obišče do pet tisoč oseb, ob praznikih pa čaka pred vhodom tudi do 20.000 oseb v vr stali, ki želijo videti velikega pokojnika-
SR Železničar, težkoatletska sekcija.
Sledeči atleti se pozivajo, da pridejo
Posetil je tedaj Berlin in se hotel vrniti točno ob 19. uri v Narodni dom: Cza-domov strogo incognito. Ko je prišel na szar, Lobnik. Trujar, Bedenik I, Bede-kolodvor, je opazil vagon, okrašen s cvet nik II, Wreznig» Pircher, Štrukelj I, Strojem. Voda on je raje vstopil v voz I. J kelj II, Fras, Schoster, Terglavčnik, razreda. Železniški uradniki so tekali Sindelar ter za rediteljsko in blagajni-vznemirjeni po peronu. Prestolonasled- ško službo: Masi, Novak, Marussig, Sa-nik je stopil k oknu in jih mirno opazo- fran, Bačnik, Golob, Lukas, Rak, Jur-val. Prišel je čas, ki bi moral vlak odi- javčič. Podpečan ter vsi, ki so bili dolo-i! Med uradniki vedno večje razburje- čeni za rediteljsko službo. — Načelnik, nje. Prestolonaslednik je mislil, da ča-
kajo še na kako drugo visoko osebo in „ S”učarJi »opni vrh. se mu ni niti sanjalo, da je bil okrašeni ' Vremensko poročilo. 50 cm starega voz pripravljen zanj. Ko pa vlak niti če- snega, 30 cm novega Pršica, smuka iz-trt ure po predpisanem času ni odšel, ga borna, temperatura 5 . Roča je dobro je minila potrpežljivost. Vprašal je po-j oskrbovana, stajnega načelnika:
Lenjinouo truplo
Moskovski profesor anatomije B. Vo-robjev in kemik B. Zbnrskij sta zelo ponosna na svoje delo, na balzamirano mumijo voditelja Lenima. Krog usten mu »Sra zagoneten nasmeh in ves izraz lica
Šolarčkova predstava.
— V našem laboratoriju delamo vsak dan poskuse z novim strupom. Ena sa ma kapljica zadostuje, da usmrti sto ljudi.
— Jejšešna, odkod pa dobite toliko ljudi?
Iz polpreteklega časa.
V ravnokar preteklem zimskem mra zu je burja zamedla na neki postaji mesarja z živinskim transportom. Ljubez nivi mož. je brzojavil domov svoji boljši polovici: »Pridem šele takrat, ko bodo omogočeni živinski transporti.*
»Ali vlak še ne pojde?«
»Ne! Potrpite!«
»Toda meni se mudi,« je pripomnil vznemirjeni p^inc.
»Ali ne vidite, da se nekaj ‘dogaja?« ga je resno zavrnil postajni načelnik. »Ča kamo na visoko osebo.«
Službeno h MOLNP.
Prvenstvena tekma Svoboda : Rapid bo ob 10. dop. na igrišču Rapida- Služ- . bujoči odbornik g. N e r a t- Prvenstvena tekma ISSK Maribor ; SK Železničar bo ob pol 16. na igrišču Rapida.j
»Lepo,« je odvrnil princ, »toda ta vi- j Službujoča odbornika g- S soka oseba bi morala priti pravočasno.« Amon-»Gospod, je rekel postajni načelnik o- Klubi se opozarjajo na^ sklep LNI -a^j stro, »ne govorite tako. Ta oseba je Nj. da isti igralci ne smejo istega dne na* Visočanstvo belgijski prestolonaslednik.« stopati za svoje barve v dveh tekmah.
»Tako, se je nasmejal princ, za njega Pri prireditvah LNP, MO m JNS ma* gre torej. Potem pa kar mirno dajte zna- jo prost vstop s^o o^be, ki se zka>j menje za odhod, kajti jaz sem princ bel-1 žejo z izkaznico LNP, MO»^ JNS ali ZNS
giiski, na katerega čakate!«
O Einsteinu-
V kavarni sem čul nedavno naslednji pogovor:
— Odkrito ti povem, da nc razumem Einsteinove teorije.
— Prosim te lepo, to je vendar najeno' stavnejša stvar na svetu!
• - No potem mi jo pa raztolmači! ... —
— Veš, tako enostavno pa to ropet nlLT urino.
za leto 1929/30, ostalim pa je prost vstop absolutno zabranjen.
Službeno iz sodniške sekcije.
Prvenstveno tekmo Rapid : Svoboda! sodi g. M o h o r k o, stranski sodnik g.: V e s n a v e r. Prvenstveno tekmoi ISSK Maribor : SR Železničar sodi lju
hljauskl sodnik, predtekmo rezerv Ma-<
  . Svoboda pa g. B i z j a k- Stran-!
| ski sodnik pr? popoldanski tekmi je g.
i riber
Ne kožnato
PRALNICA
nah. Priznana najboljša, najcenejsa mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova uHca 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Va^e kolo na dom.	25^9
Vrtnice.
visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribizel, špar gel nove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Je* mec, Razlagova	 679
orni.
kuhinjo in drvarnico za mese-50 Din oddam takoj. Zidanšek, maierjeva ulica 5.	749
sebni sluga
zanesljiv, popolnoma vešč serviranja in posluževanja kakor tudi vzdrževanja garderobe, se išče za nastop z dnem 8. aprila t. 1. Ponudbe na Publi-citas, Zagreb, Gundultfeva ulica 11, pod šifro »Za 19285«.	735
PARNA
S!rW 3.
r Marffiorsflf V FČČ R Nf 1 K JuTa
■nDHnBEn^'!mam
V M s r ! P o r it. 'dne * TV. r&J.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
Med tem besedičenjem je sedel za mizo, ki je bila vzlic zgodnji uri že vsa obložena z vsem, česar je potreba za obilen zajutrek. Poleg njega je sedelo dvo'e mladih žensk, ki se jim je po obrazu poznalo, da sta kurtizani; bili sta goloroki, v zapestnicah, prsa so se jedva skrivala pod tenko srajčico, in lase sta imeli razpletene.
Roland je čakal potrpežljivo.
»Gospod,« je povzel neznanec, nalagaje si paštete, ki jo je nato porinil pred svoji dve ženski, »prodati vam hočem svoja najboljša konja, Neptuna in Plutona.«
Očrvidno je bilo, da ta Človek goji bajeslovje.
»Stvar je namreč ta,« je nadaljeval, da se hočem nastaniti v Benetkah . . . Da, v krasnih Benetkah, kjer je surovost konj nepoznana in kjer rahla lahkotnost gondol prihranja pesniku vsako najmanjšo težavo na teh neptunskih cestah, ki jim pravijo kanali, in ki vznašajo naše sanje, zibaje jih v ritmu, ki •.. hudič naj vzame fraze in periode! Klara, dete moje, nalij mi čašo Falema!«
Ena izmed žensk je nalila neznancu kupo, ki jo je izpraznil duškoma; nato je obrisal svoje krepke črne brke ter jih izsesal s koncem ustnic, široko zavzdihnil in nadaljeval:
»Kratko in malo, počastiti hočem s svojo navzočnostjo slavne Benetke, ki jim je doslej še manjkalo to najvišje odlikovanje. Povabil me je moj častiti prijatelj Bembo...«
Roland se je neopazno zganil.
...In več drugih veljakov in imenitnikov, je nadaljeval možak, med drugim velikega, veličastnega in vzvišenega Foskarija samega, ki ni nič več in nič manj kakor dož beneški.«
Roland se je zdrznil in njegove trepalnice so bliskoma udarile druga ob drugo.
Ni pa storil niti ene geste, ki bi bila mogla izdati njegovo misel.
Neznani gostobesednež, začuden, da ni napravil večjega vtiska, je zagodrnjal:
»Vrag naj vzame vaš zagonetni obraz! Ali prihajate od satana, ali se vračate k njemu?«
Zvrnil se je v naslanjač ter dodal, s trdnim namenom, da porazi sobesednika do skrajnosti:
»Opažam, gospod, da sva pozabila formalnosti, ki se ji uklanjajo vsi ljudje iz dobre družbe, ki ji pripadam jaz in iz katere ste nedvomno tudi vi- Nisva si povedala, kdo sva. Da popravim to pozabljivost, vam torej razodevam, da mi je ime Peter Aretino.. ■«
Tujec je prekinil in pogledal Rolanda z zmago-vestnim očesom.
Ta se ni ganil.
»Peter Aretino!« je povzel slavni mož nejevoljno. »Pa vi?«
»Gospod, jaz sem popotnik, ki želi kupiti dvoje konj. Ali vam je povšeči, da mi jih prodate vi?«
»Pri prsih, pri grlu, pri svilnatem trebuhu Klare! Prodam vam Neptuna in Plutona, dvoje živali, ki sta uživala čast, da sta nosili mojstra Petra Aretina iz Ferare v Mantovo, iz Mantove v Verono, iz Verone v Padovo, in iz Padove v Mestre! Toda prvič se mi dogaja, da vidim umrljivega človeka, ki z brezbrižnostjo posluša na veke slavno ime Petra Aretina! ... Ali ste nemara tujec?«
»Sem.«
»Ah, zatorej!,Toda moja slava je prekoračila meje Italije. Vi prihajate pač iz zelo daljnih krajev?«
»Iz zelo daljnih.«
»Če je tako, je vaša nevednost opravičljiva. Ostanite tu; predavati vam hočem nekaj svojih poezij.«
Roland je zmajal z glavo.
»Da, zelo se vam mudi, o vi bledi in molčeči človek. No, dajte, da vam povem: ako se čez kakih deset dni zopet oglasite v Mestre, me najdete tukaj, in takrat se vam bo nemara manj mudilo. Kajti preden zaupam Aretinovo življenje šibki ladji, ki ga ima prepeljati v Benetke, je moj namen, da si ogledam
sotesko Piave, ki se nahaja nad Trevizom. Toda, ket se vam mudi, vam bodi povedano, da vam prepustim Neptuna in Plutona za petdeset cekinov, zaradi vašega obraza, ki mi ugaja, čeprav je kupčija v mojo izgubo.«
Roland je vzel iz svoje mošnje petdeset zlatnikom ter jih položil na mizo pred Petra Aretina.
Nato je v slovo nalahko sklonil glavo ter se obi* nil k vratom, dočim je Peter Aretino skrbno prešteval svoje zlato. Ko je bil že na pragu, se je Roland ozrl ter vprašal:
»Vi torej pravite, gospod, da ste prijatelj doža Foskarija?«
»Gotovo! In drugih najimenitnejših mož v Benetkah . . .«
»Škofa Bemba na primer?«
»Seveda. In če vam bo treba priporočila, obrnite se brez strahu do mene- Rad vam bom pomagal, kajti vi znate plačevati brez pogajanja, kar me je jako ganilo. Ali pridete?«
»Morebiti!« je dejal Roland.
In je odšel.
Četrt ure kasneje sta Roland in Skalabrino odhajala po cesti, ki vodi v Trevizo- Izkazalo se je, da sta Neptun in Pluton zares izvrstni živali. Okrog dveh popoldne sta dospela v Trevizo, kjer sta dobila konja krme in je Skalabrino z dobrim tekom zavžil svoj obed, dočim je pil Roland kozarec vina.
Nato sta se odpravila dalje proti severu.
Kmalu so se zarisale na obzirju modrikaste mase prvih izrastkov Alp. Ozemlje je prihajalo strmo. Čimdalje sta jezdila, s tem večjim nemirom je gledal Skalabrino okrog sebe. Roland je opažal ta znamenja razburjenosti na svojem spremljevalcu.
Ko je solnce legalo k zatonu, sta zagledala vas-
»Ali spoznaš to vas?« je vprašal Roland.
»Da, gospod,« je dejal Skalabrino. »Prejšnje čase sem večkrat prihajal semkaj.«
»Ah!« je dejal Roland. »In kako ji je ime?« »Nerveza-«
(Nadaljevanje sledi).
tfovalna in	nam*n*
ObSinttv«: vmJc« betode 30 p, MtjmMjii SMMk Din &■—
0 ŽMtftv«. doplMvtnj* in ogl*. «i trgovskega ali reklamnega značaja: «wka besed« 60 p, MjmanJSI znesek Din 10' —
Sukno od Din 20.—
naprej se dobi dokler traja zaloga pri L Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 718
Krojaški šivalni stroj
Din 700.— (central Bobbin) prodam-Vprašati Tvorniška cesta 30/1, Rucs.
472
Krasno štirisobno
in ravnotako trisobno stanovanje-v novi vili, modem komfort, se odda. Vila se tudi proda. Naslov v upravi.
750
Ni*va
rodovitna zemlja se odda v najem. Vpraša se Novavas, Spodnjeradvanj-ska 20, Drozg._______________________756
Vinarska šol* In Janžekovič
dobavita nove pošiljatve vina; rizling, burgundec, traminec, rulandec, 16-24 Din liter. Hotel »Mariborski dvor«, Oset. Tudi čez ulico.	755
Vinotoč Štuhec.
Vinski doi (Wienergraben) se otvori v soboto.	748
Radi selitve prodam
zelo poceni 2 lepi, dobro ohranjeni in čisti spalnici, kakor tudi 3 žične žimnice (Federmatratzen), skoro nove, 2 mizi, 1 mizo za iztegniti (Auszugtisch), 1 stensko ogledalo, več stenskih slik, stolic itd- Vprašati pri upravi lista.
VJ	743
Crepe de Chlne
od Din 48 naprej samo pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.	620
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah. Priznana
c,
14,
r' '
čno
Osebni
r-----1
Za pomladanske plašče
v veliki izbiri in najceneje nudi ka I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.
PRINCESKO
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI..JUTRA"
IN ..VECERNIKA”
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANKO
pere moško perilo * kot novol
Telefon 480 Centrala: Frankopanova ul, 9. Podružnica: Vetrlniska ulica 7.
5tl0
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, olomane, perje, pnh, kakor tudi vsa posteljnina po Čudovito nizkih cenah pri
Maribor
Gosposka ulica 20.
Cen 1(1 /astonl Cenik) zaston
AKVIZITERJE
za življensko zavarovanje sprejme protf visoki proviziji in fiksni plači večja zavarovalnica.
Ponudbe s popisom dosedanjega delovanja na upravo lista pod šifro: Življensko zavarovanje.	733
Odločite sami
pri prihodrvem
popravku čevljev! peto
V
temveč samo Palma peto!
Razlogi: Prlhranak In zdravje.
Ta ja razum In napradak I 605
Novol
Novol
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
oredstavnik izdajatelja in urednik: F r Stanko Det
flmerikanski ovitki
S temi oyitki ostanejo lasje po trajni ondula-ciji svetli in mehki. Garantiram uspeh, speci-
jelno za bele, sive in obledele lase feebleichtes Haar), oskrbuje samo
SALON M R A K1Č. Cankarjeva ul. 1»
Zahtevajte povsod „Večernik“!
predstavnik
n n Br o z o v i fi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d c 1 a v Mariboi.