Mercator
glasilo delavcev sozd Mercator
Osebna izdaja, številka 5	Ljubljana, 15. november 1977
OBJAVA PRAVILNIKA O NAGRAJEVANJU SODELAVCEV IN AVTORJEV PRISPEVKOV GLASILA DELAVCEV SOZD MERCATOR
GRADIVO ZA REFERENDUM
V tej številki objavljamo sprejet Pravilnik o nagrajevanju sodelavcev in avtorjev prispevkov glasila delavcev SOZD Mercator, ki bo pričel veljati osmi dan po objavi, to je 23. decembra 1977.
Delavski svet SOZD Mercator je na 4. zasedanju, dne 24. novembra 1977, sprejel Program uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator — III. del z rokovnikom, določil predlog Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko, Ljubljana in Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dehodka SOZD Mercator n. sub. o., razpisal referendum za sprejem obeh aktov dne 22. oziroma 18. ali 25. decembra 1977 za kmete-kooperante ter imenoval komisijo za izvedbo referenduma.
V skladu s Programom uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator — III. del, je Izvršilni odbor Delavskega sveta SOZD Mercator 8. novembra 1977 določil osnutek predloga obeh aktov, ki sta bila v poprejšnji obravnavi do 24. novembra, ko je Delavski svet SOZD določil predlog sporazumov. Osnutek predlogov je bil objavljen v posebni številki glasila Mercator (št. 4, lO. novembra 1977), predlog, o katerem bodo odločali delavci na referendumu, ki vključuje spremembe iz poprejšnje obravnave, pa objavljamo v tej številki.
Komisija za izvedbo referenduma se je sestala 8. decembra 1977 in sprejela navodila za izvedbo referenduma in navodila za sklenitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko, Ljubljana, ki so jih TOZD in DO prejele. Komisija predlaga, da se za izvedbo referenduma za sprejem samoupravnih splošnih aktov DO in TOZD, ki se v skladu z rokovnikom Programa za uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator — III. del sprejemajo istega dne, smiselno uporabljajo ta navodila.

Pravilnik o nagrajevanju sodelavcev in avtorjev prispevkov glasila delavcev SOZD Mercator
Na podlagi Zakona o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 7—73), sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD Mercator n. sub. o., in glasilom delavcev SOZD Mercator in 26. člena Pravilnika o urejanju in izdajanju glasila delavcev SOZD Mercator, je Delavski svet SOZD Mercator na 4. zasedanju dne 24. 11. 1977 sprejel naslednji
PRAVILNIK
O NAGRAJEVANJU SODELAVCEV IN AVTORJEV PRISPEVKOV GLASILA DELAVCEV SOZD MERCATOR
1.	člen
S pravilnikom o nagrajevanju sodelavcev in avtorjev prispevkov glasila delavcev SOZD Mercator (v nadaljevanju: Pravilnik) se določa merila za nagrajevanje sodelavcev, merila za honorarje avtorjem prispevkov glasila delavcev SOZD Mercator (v nadaljevanju glasilo) ter način obračunavanja in izplačevanja nagrad oziroma honorarjev.
2.	člen
Glasilo izhaja mesečno na 16 do 32 straneh, odvisno od velikosti glasila.
Število izvodov posamezne številke glasila določi Uredniški odbor na podlagi podatkov o številu delavcev, učencev v gospodarstvu, upokojencev in obveznih izvodov v posamezni TOZD, DO in Delovni skupnosti v sestavi SOZD Mercator.
3.	člen
Od skupne površine glasila odpade praviloma na:
—	besedilo 70%
—	slikovni del 30%.
4.	člen
Sodelavec glasila oziroma avtor prispevka je delavec ali druga oseba, ki objavi prispevek ali kako drugače sodeluje pri izdajanju glasila.
,	5. člen
Delavci, katerih delo oziroma naloge so neposredno vezane na izdajanje glasila, pridobivajo sredstva za osebne dohodke na podlagi Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator.
Delavcem iz 1. odstavka tega člena, ki pripravijo prispevek ali kako drugače sodelujejo pri izdajanju glasila v delu preko polnega delovnega časa (nadurno delo), se obračuna nagrada oziroma honorar v skladu z določili tega Pravilnika.
Izp.lačilo nagrade oziroma honorarja odobri na predlog odgovornega urednika Uredniški odbor.
6.	člen
Merila za nagrajevanje sodelavcev in merila za honorarje avtorjev prispevkov so:
za besedilo: —	besedilo —	prirejeno besedilo po predlogah (zapisnik, članek, strokovno gradivo itd.) —	povzetki iz drugih časopisov oziroma publikacij —	razpredelnice, tabele, grafikoni itd. —	lastna šala —	povzeta šala	0,75 din/cffl1 0,25 din/CIIl, l,50din/cm: 3,00 din/crn! 0,10din/cm!
za slikovni del: —	posnetek in lastna izdelava fotografije —	posnetek brez lastne izdelave fotografije —	reprodukcija povzete fotografije —	odkup fotografije za arhiv —	nagradna križanka —	redna (serijska) križanka —	lastna karikatura —	povzeta karikatura	0,50din/cm! 0,20din/cm: 0,10din/cm* 0,15din/cni! 1,60 din/polj1 l,40din/polj( 100,00 din 0,10dirvcm!
za lektoriranje	0,10din/cItl,
za tehnično urejanje	0,15din/cms
za delo odgovornega urednika	0,10din/cnis
Za posebno kvaliteto objavljenih prispevkov v glasilu lahko Uredniški odbor na predlog odgovornega urednika odobri posebno nagrado.
7.	člen
Višina nagrad oziroma honorarjev za sodelavce oziroma avtorje prispevkov glasila se ugotavlja, v skladu s 6. členom tega Pravilnika, za vsak prispevek oziroma za vsako številko posebej.
Obračun nagrad oziroma honorarjev sprejme Uredniški odbor na predlog odgovornega urednika.
8.	člen
Izplačilo nagrad oziroma hofl1 rarjev se izvrši preko knjigovf1 skega sektorja — obračun OD P lovne skupnosti SOZD Mercatof 15 dneh po izidu posamezne števi® glasila oziroma po objavi prispe^
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati os15 dan po objavi.
V Krškem, 24. 11. 1977
Predsedfii1'
Delavskega sveta SOZDMerca<1' JASNA ŽAGAR1
S
S
n
d
V

c
s
)
2
r
r
s
s
r
\
BELEŽKE
s
(
(
!«{	■ n' ■				
'dl	■ oa. ..				*-
	' . ' ib ■ ■■		. './v ■		
	' bi>\ ' ‘	iti			
i
.o’ •
i	• rii,,
= s & -s +
n1
n1
(t1
i1
,J
'Ij'
'U'
iJ
iJ
i3 * *
vi
sif
ijf
it«
.!■
Samoupravni sporazum o združitvi v Mercator — interno banko, Ljubljana
Na osnovi Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Uradni list ^Rj, štev. 2-1977) in 83. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v s.OZD Mercator n. suh. o., so delavci temeljnih organizacij in delovnih orga-
jjkacij, združeni v SOZD Mercator na referendumu v času od........
■' ...........odločili, da sprejmejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V MERCATOR — INTERNO BANKO, LJUBLJANA
VSEBINA
Členi
I. NAMEN IN SKUPNI CILJI ZDRUŽEVANJA H. IME IN SEDEŽ INTERNE BANKE Ul DEJAVNOST INTERNE BANKE !V. POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI V. ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV
OHRANITEV LIKVIDNOSTI INTERNE BANKE .Vil. PLANIRANJE IN POSLOVNA POLITIKA VUI. UPRAVLJANJE IN ODLOČANJE 'X. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
X.	OBLIKOVANJE, UPORABA IN RAZPOREJANJE . PRIHODKA
XI.	SKLADI INTERNE BANKE yXU. OSTALE DOLOČBE
5JU. DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE *IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1—2
3—5
6—9
10—11
12—20
21—24
24—31
32—43
44—48
49—54
55—62
63—68
69—74
75—78
U NAMEN IN SKUPNI CILJI ZDRUŽEVANJA L člen
Mercator — Interna banka (v na-aaUnjem tekstu: Interna banka) je Sanioupravna finančna organizacija, kateri temeljne in delovne organi-j^cije v sestavu SOZD Mercator (v 'adaljevanju: članice) združujejo na Podlagi tega sporazuma delo in Sredstva, poslujejo z denarnimi ji^dstvi in zagotavljajo spreminja-Je gibanja sredstev in dohodka Jake članice posebej in na ravni OZD Mercator.
.	2. člen
, Članice se združujejo v Interno anko z namenom, da dosežejo kupne ekonomske in družbene 31!6, razširitev materialne osnove e*a in napredek njihove dejavnosti, ^a^kupni cilji združevanja v Interno
~~ racionalno koriščenje denar-'h sredstev članic,
, 'T' skupno planiranje, vlaganje in °riŠčenje denarnih sredstev, da bi °Segli maksimalne učinke v poslopju,
združevanje dela in sredstev, ' solidarnost, ki izhaja iz eko-^jPskih in družbenih interesov čla-
ž 'T? skupno postavljanje in reali-^an'3 enotne i>nančne politike vseh
Sre^tSpremlianje gibanja denarnih
U. IME IN SEDEŽ INTERNE BANKE
Inie ^ Inte
3.	člen
Interne banke je: Mercator
rna banka, n. sub. o.
Sedež Interne banke je v Ljubljani, Aškerčeva 3.
O spremembi imena in sedeža Interne banke odloča Zbor banke.
4.	člen
Interna banka uporablja zaščitni znak »M«, v skladu z določili 37. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub.o.
5.	člen
Interna banka je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi Ustave, zakona in Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko. Interna banka posluje preko lastnega žiro računa pri Službi družbenega knjigovodstva.
HI. DEJAVNOST INTERNE BANKE
6.	člen
Interna banka opravlja bančne, kreditne in denarne posle za članice v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa:
1.	pripravlja predloge za financiranje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti posameznih članic Interne banke, na podlagi katerih se sprejemajo samoupravne odločitve o združevanju dela in sredstev med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, o skupnem ustvarjanju dohodka in najemanju kreditov,
2.	združevanje dela in sredstev za vlaganje v osnovna in obratna sredstva za skupno ustvarjanje dohodka, medsebojno kreditiranje in financiranje brez obveznega vračila,
3.	združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje članic v SOZD,
4.	vodenje in usmerjanje denarnih sredstev drugih organizacij združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma o njihovem združevanju za realizacijo razvojnih programov in planov tekoče aktivnosti TOZD in DO,
5.	opravljanje posameznih poslov plačilnega prometa za članice Interne banke, skrb za redno izvrševanje plačilnih nalogov, za medsebojno kreditiranje v zvezi z izvršenimi plačili kakor tudi sprejemanje vplačil v dobro članic Interne banke v skladu s predpisi,
6.	skrbi za izterjavo terjatev za skupni proizvod oziroma za skupne storitve prek prehodnega računa Interne banke za zbiranje realizacije sredstev posameznih uporabnikov in za prenašanje sredstev s tega računa na žiro račun članic pri SDK,
7.	* plačevanje obveznosti v imenu in na račun članic Interne banke iz sredstev, ki so namensko dana na razpolago Interni banki iz naslova skupnih obveznosti ali obveznosti TOZD in DO,
8.	skrbi za realizacijo dolžniško upniških razmerij članic Interne banke,
9.	vodi eviderice o medsebojnih finančnih in kreditnih obveznostih članic Interne banke in skrbi za predlaganje ter redno izvajanje ukrepov, da se odpravi nerednost pri njihovem izpolnjevanju,
10.	organiziranje posojanja denarnih sredstev in zbiranje hranilnih vlog od delavcev in drugih delovnih ljudi v TOZD in DO in na izplačevanje njihovih osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic in tekočih računov,
11.	nastopa kot pooblaščenka svojih članic pred domačimi bančnimi in drugimi finančnimi organizacijami in sklepa z njimi v mejah dobljenih pooblastil in predpisov vse denarne in kreditne posle ter opravlja dejanja za njihovo izvršitev,
12.	skrbi za pridobivanje in namensko koriščenje deviznih sredstev za realizacijo programov razvoja in planov tekoče aktivnosti članic,
13.	opravlja druge bančno-fi-nančne posle, ki jih določajo drugi samoupravni splošni akti v skladu s predpisi.
7.	člen
Interna banka na osnovi srednjeročnih in letnih planov razvoja svojih članic, pridobiva potrebna denarna sredstva za realizacijo programov, doma in v inozemstvu.
8.	člen
Pridobljena dodatna denarna sredstva Interne banke strogo namensko usmerja v skladu s srednjeročnim in letnim programom razvoja, kakor tudi v skladu s splošno denarno, kreditno in devizno politiko.
Politiko namenskega usmerjanja pridobljenih sredstev kontrolirajo organi upravljanja Interne banke.
9.	člen
Interna banka skrbi za pridobivanje in namensko koriščenje deviznih sredstev za realizacijo programov razvoja in planov tekoče aktivnosti članic Interne banke, v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi.
V Interni banki se vodi denarni del evidence o skupnih vlaganjih s tujimi partnerji in skupnih podjetjih v inozemstvu. Interna banica v imenu in za račun vlagateljev oziroma svojih članic dostavlja pristojnim organom poročila o poslovanju skupnih podjetij in podjetij v inozemstvu.
IV.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI
10.	člen
Interna banka ima kot samoupravna finančna organizacija vsa pooblastila v okviru svoje dejavnosti.
11.	člen
Za svoje obveznosti odgovarja Interna banka z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Ako sredstva rezervnega sklada Interne banke in druga sredstva, ki so jih njene članice združile v Interno banko, ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo neomejeno subsidiarno članice za obveznosti Interne banke tudi z drugimi sredstvi, v sorazmerju s sredstvi, s katerimi skupaj razpolagajo, in sicer po naslednjem vrstnem redu:
1.	s sredstvi rezervnega sklada,
2.	z denarnim delom sredstev poslovnega sklada.
V.	ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV
12.	člen
Članice Interne banke v cilju realizacije programa razvoja in planov tekoče aktivnosti soglasno združujejo svoja finančna sredstva preko Interne banke:
—	za realizacijo skupnih planov s ciljem doseči maksimalni učinek z razpoložljivimi sredstvi,
—	za racionalno koriščenje razpoložljivih denarnih sredstev,
—	za finančno solidarnost članic Interne banke.
13.	člen
Oblike združevanja sredstev prekd Interne banke so:
1.	dolgoročno združevanje sredstev članic za realizacijo skupnih ciljev iz programa razvoja,
2.	dolgoročno združevanje sredstev s TOZD, DO, SIS, in ostalimi družbenopravnimi osebami ter inozemskimi partnerji za doseganje
skupnih ekonomskih in družbenih interesov,
3.	kratkoročno združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje med članicami Interne banke,
4.	kratkoročno združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje TOZD, DO, SIS in drugih družbe-no-pravnih oseb.
14.	člen
Vsaka od navedenih oblik združevanja sredstev se uredi s posebno pogodbo.
Kratkoročno združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje med članicami je regulirano s tem sporazumom in skupnim letnim planom poslovanja vseh članic Interne banke.
Za realizacijo skupnih ciljev članice Interne banke združujejo vsa svoja prosta sredstva, s katerimi v določenem času razpolagajo in lahko služijo za kratkoročno kreditiranje drugih članic.
15.	člen
Kratkoročne kredite iz naslova združenih sredstev odobravajo članicam Interne banke organi upravljanja Interne banke v skladu s tem sporazumom in zakonskimi predpi-
16.	člen
Pogoji, po katerih se odobravajo kratkoročni krediti, morajo biti v skladu z ekonomskimi in družbenimi interesi članic Interne banke. Pogoje kreditiranja določi zbor Interne banke.
17.	člen
Dolgoročno združevanje denarnih sredstev članic za realizacijo skupnih ciljev se uporablja za sledeče namene:
1.	vlaganje v osnovna sredstva,
2.	vlaganje v trajna obratna sredstva,	/
3.	raziskovanje in razvoj,
4.	pokritje izgube posamezne članice Interne banke.
5.	skupno vlaganje v TOZD, DO, SIS in druge družbeno-pravne osebe, ki niso članice te Interne banke,
6.	sredstva rezerv,
7.	sredstva skupne porabe,
8.	skupno vlaganje z inozemskimi partnerji doma in v tujini,
9.	sredstva sklada solidarne odgovornosti v temeljnih bankah,
10.	druga trajna angažiranja, ki so v skladu s tem sporazumom in zakonskimi predpisi.
18.	člen
Pri združevanju sredstev se koristniki lahko dogovorijo za naslednje oblike uveljavljanja pravic iz minulega dela:
1.	za udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku,
2.	za druge oblike nadomestila za gospodarjenje s sredstvi,
3.	za uresničevanje drugih družbenih interesov.
19.	člen
Članice Interne banke dolgoročno združujejo delo in sredstva na osnovi srednjeročnih in letnih pro-
gramov svojega razvoja. O tem sprejmejo Samoupravni sporazum o ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka. Poleg tega za vsako konkretno investicijsko naložbo sklenejo posebno pogodbo.
20.	člen
Združevanje sredstev, prevzem in odobravanje kreditov med članicami Interne banke opravi Interna banka.
VI.	OHRANITEV LIKVIDNOSTI INTERNE BANKE
21.	člen
Interna banka posluje na tak način, da zagotavlja izpolnjevanje svojih obveznosti glede skupnega obsega in njihovih rokov in s tem ohranja likvidnost in likvidnost svojih članic.
Za ohranitev tekoče likvidnosti so članice Interne banke soglasne, da v skladu s 14. in 15. členom tega Sporazuma združijo prosta sredstva za kratkoročno kreditiranje.
22.	člen
Obveznosti poravnava Interna banka v breme sredstev na svojem žiro računu.
Ako na žiro računu Interne banke ni dovolj sredstev za poravnavanje obveznosti, uporabi sredstva svojega rezervnega sklada. Sredstva rezervnega sklada, uporabljena za nemene iz prvega odstavka tega člena, se vračajo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon ali drugi predpisi, ki veljajo glede uporabe sredstev rezervnega sklada.
23.	člen
Če obveznost Interne banke ni mogoče poravnati po postopku iz 23. člena tega Sporazuma, jih poravnavajo članice Interne banke po postopku, ki ga določajo zakoni ali drugi predpisi, ki veljajo za delovne organizacije združenega dela.
24.	člen
Neizterljive terjatve iz danih kreditov odpiše Interna banka v breme •prihodkov, ki jih ustvari s svojim poslovanjem.
Če neizterljivih terjatev ni mogoče odpisati v breme prihodkov Interne banke, se odpišejo v breme sredstev njenega rezervnega Sklada.
Če terjatev ni mogoče odpisati v breme sredstev rezervnega sklada, odloči zbor Interne banke o načinu odpisa in o virih sredstev, jz katerih naj se terjatve odpišejo.
Sredstva rezervnega sklada Interne banke, ki so bila uporabljena za odpis neizterljivih terjatev, morajo biti vrnjena v ta sklad v roku, ki ne sme biti daljši od pet let, pri čemer je treba vsako leto vrniti najmanj petino uporabljenih sredstev.
VII.	PLANIRANJE
IN POSLOVNA POLITIKA
25.	člen
Interna banka na osnovi tega sporazuma, srednjeročnega programa
razvoja članic in na osnovi posebnih samoupravnih aktov, sprejme srednjeročni plan in letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana.
26.	člen
Srednjeročni plan Interne banke izhaja iz skupnih ciljev članic Interne banke za povečanje njihovega in celotnega družbenega dohodka ter povečanje produktivnosti dela in vsebuje zlasti:
1.	skupne cilje in naloge razvoja, ki se uresničujejo s planom,
2.	višino, način in cilje združevanja dela in sredstev ter namene in pogoje za uporabo združenih sredstev,
3.	način in pogoje za zbiranje sredstev, kakor tudi namene in pogoje za uporabo zbranih sredstev,
4.	način in pogoje za najemanje in uporabo kreditov ter posojil iz domačih in inozemskih virov,
5.	način oblikovanja in uporabe sredstev, ki so združena v sklade Interne banke,
6.	način prevzemanja rizika, ki izvira iz poslovanja Interne banke, po njenih članicah,
7.	način ohranjanja likvidnosti Interne banke — njenih članic,
8.	način razporejanja skupaj ustvarjenega dohodka v Interni banki.
27.	člen
Srednjeročni plan Interne banke in njegov finančni del se sestavi za vse srednjeročno obdobje po letih in temeljih na realnih osnovah predvidenih virov finančnih sredstev.
28.	člen
Letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana Interne banke je usklajen z možnostmi Interne banke in njenih članic in vsebuje:
L vire in pogoje združevanja, nabavljanja in zbiranja sredstev,
2.	namene in pogoje za dajanje kreditov,
3.	plan prihodkov in odhodkov Interne banke in
4.	plan kreditne bilance Interne banke.
29.	člen
Skupaj z letnim načrtom za uresničevanje srednjeročnega plana Interne banke se sprejemajo tudi samoupravni akti za njegovo izvajanje:
1.	akt o načinu in ukrepih za uresničevanje letnega načrta Interne banke,
2.	tarifa plačil za storitve, ki jih opravlja Interna banka,
3.	akt o načinu in ukrepih za ohranitev likvidnosti Interne banke in njenih članic in
4.	finančni načrt Interne banke.
Akti poslovne politike 'Interne
banke morajo biti usklajeni z letnim načrtom za izvajanje srednjeročnega plana.
30.	člen
Za uresničevanje svojih planov in planov svojih članic, Interna banka v skladu z dobljenimi pooblastili:
1.	sklepa z drugimi bančnimi organizacijami samoupravne spora-
zume o skupnih ukrepih za ures1 čevanje samoupravnih planov,
2. stopa z drugimi bančnimi ganizacijami, organizacijami zd( ženega dela in drugimi družbei1 pravnimi osebami v konzorcije, bi uresničila posamezne razvoj plane in programe tekoče aktivni svojih članic in družbenopravi
oseb-	.. ».
31.	člen Interna banka je dolžna po izt£ vsakega obračunskega razdobja' vestiti svoje članice in organe upr* Ijanja o izvrševanju planov in ak'1 poslovne politike za preteklo dobje. Organom upravljanja terne banke dostavi poročilo o f slovanju.
Delegati morajo biti tekoče formirani o delu in poslovanju terne banke, da bi mogli v imenu lavcev, ki jih predstavljajo, ( oceno dela Interne banke.
VIII.	UPRAVLJANJE IN ODLOČANJE
32.	člen
Interno banko upravljajo po ^ legatskem načelu delavci in delo) ljudje v temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organi* cijah, ki v svoji sestavi nint* TOZD, samoupravnih interes* skupnostih in drugih družbe* pravnih osebah, ki so sklenile ^ moupravni sporazum o združit''1 Mercator — Interno banko in s postale njene članice. Članice " terne banke imajo pri njen* upravljanju enake pravice.
33.	člen
Družbene pravne osebe, ki n1' pristopile k Samoupravnemu spo* zumu o združitvi v Mercator . terno banko, združile pa so prC nje sredstva za določene namene1 podlagi posebnega samoupravn*; sporazuma, odločajo o sredstvl združenih v tak namen, sorazp0* jajo prihodke ter prevzemajo rizn ki izhaja iz poslovanja s temi sF stvi.
34.	člen	|
Organ upravljanja Interne bn|J
je Zbor, njegov izvršilni organ jef slovni odbor.
Zbor Interne banke sestavi)?, delegati vseh članic Interne ba*1 Delegati v Zboru Interne b^ so praviloma istočasno tudi delCs v Zboru temeljne banke. Delež, Interne banke v Zboru terne'? banke, v kateri bo združena Inte? banka, izvoli Zbor Jnterne bank* predlog Poslovnega odbora In16 banke.	||
Delegati v Zboru Interne b3?, ne morejo biti izvoljeni za več j dve leti. Zbor Interne banke z3* j po potrebi, najmanj pa enkra* leto.
Predsednika Zbora izvoli
iA
Interne banke za vsako sejo ^ posebej na predlog Poslovneg3 J bora Interne banke. Poslovni n3 predlaga za predsednika deleg3*
;sf
i«
dr-
0]
10
Vi
t£
i C
•p
ki
r»
f
ii
d
d!
o'
:ii
lil
sl
el
S
vi
t(
I
n*
n(
ni
,Ii
■e
e'
id
vi
ni
ik
■e1
D*
f
(li
f
?'
I](
d
■f
d
i(:
j
>
v
ff
/
Predstavnika posameznih skupin dejavnosti praviloma tako, da pride na vrsto vsaka skupina.
36. člen
Zbor Interne banke v mejah svoje Pristojnosti in na podlagi soglasja Vseh njenih članic:
1.	sprejema	samoupravne
sPlošne akte Interne banke,
2.	sprejema srednjeročni plan In-terne banke in letni načrt za njegovo Uresničevanje,
3.	odloča o statusnih spremembah Interne banke.
Zbor Interne banke odloča zlasti:
1.	o ukrepih za izvajanje srednjeročnega plana Interne banke in o aktih njene poslovne politike,
2.	o zgornji meji zadolževanja Interne banke,
3.	o ukrepih za zagotovitev lik-v>dnosti Interne banke in o predlaganih ukrepih za likvidnost njenih clanic,
4- o poročilu o delu Interne
banke,
5.	o sprejetju zaključnega računa ‘nterne banke ter o uporabi in razporeditvi ustvarjenega prihodka,
6.	o planu prihodkov in odhodkov in finančnem načrtu Interne
banke,
7.	o izvolitvi in razrešitvi članov Poslovnega odbora in drugih orga-n°v Interne banke,
8.	o sprejemanju samoupravnega sPorazuma o medsebojnih razmer-Ph Interne banke in delavcev njene delovne skupnosti,
9.	o imenovanju poslovodnega 0rgana Interne banke,
10.	o drugih vprašan jih v skladu s Samoupravnim sporazumom o zdru-*'tvi v Interno banko.
37. člen
Poslovni odbor Interne bar koli izmed delegatov Zbora Ir
banke.
!!0v Člani Poslovnega odbora se voljo za dve leti in to tako, da je v Poslovnem odboru zastopana vsaka skupina dejavnosti.
. Poslovni odbor voli predsednika ln namestnika predsednika Poslov-nega odbora.
Seje Poslovnega odbora sklicuje ln vodi predsednik, v njegovi odsot-dosti pa namestnik predsednika Ponovnega odbora.
D	'38. člen
Poslovni odbor Interne banke °Pravlja zlasti tele zadeve:
. 1- odloča o sklicanju seje Zbora 'n drugih organov Interne banke, na?' vPrlpravlja predloge, o katerih djoča Zbor Interne banke,
3- skrbi za izpolnjevanje nalog i^dnjeročnega plana Interne banke v ‘etnega načrta za njegovo uresni-evanje, kakor tudi drugih sklepov ®ra Interne banke,
4.	odloča o poslih Interne banke ed dvema sejama Zbora v mejah Dr oblastil, ki so določena s samou-avnimi in splošnimi akti in poseb-'P' sklepi njenega Zbora, jz '. skrbi za ukrepe, ukrepa in Vaja ukrepe za ohranitev likvidno-
sti Interne banke in njenih članic,
6.	sprejema sklepe o dajanju kratkoročnih kreditov, garancij irt avalov,
7.	sestavlja odbore in komisije za izvršitev posebnih nalog iz delovnega področja Interne banke, določa njihove pravice in imenuje njihove člane,
8.	daje pobudo in obravnava predloge za financiranje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti članic Interne banke, na podlagi katerih se sprejemajo samoupravni sklepi o združevanju dela in sredstev na osnovah skupnega pridobivanja dohodka, medsebojnega kreditiranja in financiranja brez obveznega vračila,
9.	daje pobudo in obravnava predloge za združevanje dela in sredstev na osnovah skupnega pridobivanja dohodka, kreditiranja ali financiranja brez obveznega vračila z drugimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi družbenimi osebami, ki niso članice te Interne banke,
10.	sestavlja predloge finančne konstrukcije posameznih investicijskih nalog,
11.	daje pobudo in obravnava predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov o skupnih ukrepih za uresničevanje samoupravnih sporazumov z drugimi bančnimi organizacijami,
12.	daje pobudo in obravnava predloge za vstopanje v konzorcije,
13.	določa enotni sistem in metodologijo finančnega planiranja,
14.	daje pooblastila direktorju Interne banke,
15.	daje pobudo in obravnava predloge za najemanje kreditov v Jugoslaviji in tujini,
16.	sprejema sklepe o najemanju kreditov za svoj račun in o plasmaju teh kreditov,
17.	daje pobudo, obravnava predloge in sprejema odločitve o realizaciji devizne bilance članic Interne banke,
18.	skrbi, da je poslovna politika Interne banke in njenih članic v skladu s splošno denarno, kreditno in devizno politiko v državi.
Poslovni odbor odloča veljavno z večino glasov vseh svojih članov.
Poslovni odbor je za svoje odločitve odgovoren Zboru Interne banke.
39.	cleh
Poslovni odbor Interne banke je dolžan sklicati Zbor Interne banke, če to zahteva tretjina njenih članic.
40.	člen
Individualni poslovodni organ Interne banke je direktor Interne banke. Direktor Interne banke zastopa in predstavlja Interno banko pred'drugimi. Interno banko lahko zastopajo tudi druge osebe, ki jih zato pooblasti direktor Interne banke. Obseg in vsebino pooblastila odredi direktor Interne banke.
41.	člen
Direktor Interne banke je odgovoren za zakonitost njenega dela in
za izpolnjevanje njenih v zakonu predpisanih obveznosti.
Direktor Interne banke:
1.	izvršuje, izvaja in skrbi za izvrševanje sklepov Zbora, Poslovnega odbora in drugih organov Interne banke,
2.	sodeluje v organih Interne banke brez pravice odločanja,
3.	daje pobudo in predloge za pospeševanje aktivnosti Interne banke in njenih članic, kakor tudi za ustvarjanje pogojev, da se realizirajo njihovi srednjeročni plani,
4.	je odgovoren za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, h katerim pristopijo njene članice, po Interni banki,
5.	je odgovoren za uporabo določb Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko in njenih samoupravnih splošnih aktov,
6.	je odgovoren za poslovanje Interne banke v skladu s srednjeročnim planom in letnim načrtom,
7.	skrbi za ohranitev likvidnosti Interne banke,
8.	vodi delo Delovne skupnosti Interne banke in izvršuje program njenega razvoja.
V skladu z nalogami v točki 3 sodeluje direktor Interne banke s poslovodnimi organi njenih članic.
Za svoj delo je direktor odgovoren Poslovnemu odboru in Zboru Interne banke.
42.	člen
Če direktor Interne banke smatra, da je akt Interne banke v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi, s Samoupravnim sporazumom o združitvi v Interno banko, s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, mora na to opozoriti organ, ki je sprejel takšen akt.
Če organ, ki je sprejel takšen akt, kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, zadrži direktor v skladu z zakonom njegovo izvršitev in obvesti o tem v treh delovnih dneh pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
Če direktor Interne banke meni, da je akt Delovne skupnosti v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, s samoupravnim sporazumom, ki ureja razmerja med Interno banko in njeno Delovno skupnostjo ali z drugim samoupravnim splošnim aktom, ki se nanaša na njeno Delovno skupnost, opozori na to Delovno skupnost. Če Delovna skupnost kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, zadrži direktor v skladu z zakonom njegovo izvršitev in obvesti o tem v treh delovnih dneh pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
y	43. člen
Direktorja Interne banke po javnem razpisu imenuje Zbor Interne banke za dobo štirih let.
Delavec, ki je imenovan za direktorja Interne banke, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da ima najmanj višješolsko izobrazbo,
2.	5 let delovnih izkušenj v tej stroki,
3.	da ima družbenopolitične in moralno etične kvalitete.
IX.	SAMOUPRAVNA
DELAVSKA KONTROLA
44. člen
Da uveljavljajo in varujejo svoje samoupravne pravice glede odločanja o poslih in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, uresničujejo delavci članic Interne banke samoupravno delavsko kontrolo po organih upravljanja Interne banke in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole v Interni banki. 45 ^|en
Organ samoupravne delavske kontrole je Odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Imenuje ga Zbor Interne banke za dobo dveh let.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima predsednika in namestnika predsednika. Član Odbora Samoupravne delavske kontrole Interne banke ne more biti hkrati delegat v Zboru banke, član Poslovnega odbora in drugih organov Interne banke, katerim Zbor poverja določene izvršilne in svetovalne zadeve, in ne poslovodnega organa.
46.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja zlasti kontrolo glede:
1.	izvajanja Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko,
2.	izvajanja samoupravnih splošnih aktov Interne banke,
3.	izvajanja srednjeročnega plana in aktov poslovne politike Interne banke.
4.	izvajanja sklepov organov Interne banke,
5.	družbeno ocjgovorne in ekonomsko smotrne uporabe družbenih sredstev in razpolaganje z njimi,
6.	obveščanja članic Interne banke o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo dela Interne banke.
47.	člen
Direktor Interne banke je dolžan dati Odboru samoupravne delavske kontrole na razpolago potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v delo Interne banke oziroma zagotoviti uresničevanje kontrole.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke ima pravico in dolžnost, da o opaženih pojavih in svojemu mnenju obvesti organe in službe Interne banke, pri katerih je opazil, kakor tudi organe Interne banke, ki imajo pravico in dolžnost jih odpraviti.
Organi Interne banke obravnavajo poročilo in mnenje Odbora samoupravne delavske kontrole in poročajo članicam Interne banke o svojih ukrepih.
Če organi Interne banke ne odpravijo pravočasno opaženih pojavov, mora Odbor samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti pristojni organ družbenega nadzorstva oziroma organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela Interne banke.
X.	OBLIKOVANJE, UPORABA IN RAZPOREJANJE PRIHODKA
49.	člen
Prihodki Interne banke so:
1.	plačila za bančne storitve in usluge,
2.	obresti od danih kreditov,
3.	drugi prihodki, ki jih Interna banka ustvari s svojim poslovanjem v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti in veljavnimi predpisi.
50.	člen
Prihodke, ki jih ustvari Interna banka, razporejajo med seboj po poravnavi poslovnih stroškov in izločitvi sredstev za Delovno skupnost Interne banke kot skupen dohodek članice Interne banke, ki so združile vanjo denarna sredstva in druge družbeno pravne osebe, ki uporabljajo sredstva v skladu s Samoupravnim sporazumom o združitvi v Mercator — Interno banko, z njenimi samoupravnimi splošnimi akti in z zakonom.
Če sredstva celotnega prihodka, ki ga ustvari Interna banka, ne zadoščajo za pokritje potreb iz prvega odstavka tega člena, članice Interne banke določajo način zagotavljanja potrebnih sredstev.
51.	člen
Med poslovne stroške Interne banke iz 50. člena tega Sporazuma spadajo obresti za prejete kredite in druga sredstva, plačila za bančne storitve, odpisi neizterljivih terjatev, amortizacija, stroški za poslovne prostore in opremo ter drugi poslovni stroški, v skladu s Samoupravnim sporazumom o združitvi v Mercator — Interno banko.
52.	člen
Sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev Delovne skupnosti Interne banke se izločijo v skladu z osnovami in merili, ki so določena v Samoupravnem sporazumu, sklenjenim med Interno banko in njeno Delovno skupnostjo in v skladu z družbenimi dogovori o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v združenem delu in delavcev v delovnih skupnostih članic Interne banke.
53.	člen
Del prihodkov iz 50. člena tega Sporazuma, ki jih razporedijo med seboj, združijo članice Interne banke v njene sklade.
Prihodke, ki ostanejo po združitvi po 1. odstavku tega člena, razporejajo članice Interne banke na osnovi višine združenih in vloženih sredstev, kar se natančneje določi v samoupravnih splošnih aktih Interne banke.
54.	člen
Če pride do neizterljivih terjatev po krivdi Delovne skupnosti Interne. banke, lahko Zbor odloči, da se neizterljive terjatve deloma ali vse odpišejo v breme sredstev, s katerimi razpolaga Delovna skupnost Interne banke.
XI.	SKLADI INTERNE BANKE
55.	člen
Da bi se oblikovala sredstva za zagotovitev varnega in likvidnega poslovanja ter materialne osnove dela, ima Interna banka:
1.	rezervni sklad,
2.	sklad osnovnih sredstev.
V skladu s prvim odstavkom tega člena se stekajo združena sredstva dohodka članic Interne banke in prihodki Interne banke, ki jih njene članice združijo na podlagi tega Sa-moupravnga sporazuma ter samoupravnih splošnih aktov in predpisov.
Sredstva skladov Interne banke se vodijo na ime članic Interne banke.
Sredstva skladov Interne banke se uporabljajo v skladu s tem Samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter na podlagi zakona.
56.	člen
Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo za odpis neizterljivih terjatev in za kritje drugih rizikov, ki izvirajo iz poslovanja Interne banke, kakor tudi za ohranitev njene tekoče likvidnosti.
Sredstva rezervnega sklada so izločena na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva.
57.	člen
Članice oblikujejo začetna sredstva skladov Interne banke ob njenem konstituiranju tako, da združijo:
1.	v njen rezervni sklad 5 % denarnih sredstev rezervnega sklada po stanju na dan 1. L 1978,
2.	v njen sklad osnovnih sredstev osnovna sredstva, ki jih uporablja na dan konstituiranja.
58.	člen
Sredstva se izločajo za rezervni sklad v skladu z zakonom in drugimi predpisi, s katerimi se določa višina izločanja v rezervni sklad v organizacijah združenega dela.
59.	člen
Članice Interne banke lahko dvignejo ob odpovedi Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko svojo vlogo v rezervnem skladu iz sklada ali jo prenesejo na druge članice Interne banke.
Pogoji, roki in načini dviganja ali prenosa vloge iz rezervnega sklada po prvem odstavku tega člena smejo biti takšni, da sta zagotovljeni varnost poslovanja in likvidnost Interne banke.
60.	člen
Odpoved tega Sporazuma je možna pod pogojem, da članica izpolni pred odpovedjo prevzete odgovornosti in rizike, ki so nastali iz poslovanja Interne banke v času, ko je bila njena članica.
V kolikor bi dvig vloge iz rezervnega sklada Interne banke ogrožal varnost poslovanja in likvidnost Interne banke, organi upravljanja Interne banke sprejmejo sklep, da se vloga iz rezervnega sklada Interne
banke lahko dvigne v času, ki ne more biti daljši od treh let.
61.	člen
Sredstva sklada osnovnih sredstev Interne banke sestavljajo poslovni prostor, pohištvo, stroji in druga oprema, ki so namenjeni za opravljanje njene poslovne aktivnosti.
Denarni del sredstev sklada osnovnih sredstev uporablja Interna banka za svoje poslovanje.
62.	člen
Članica Interne banke nima pravice dvigniti sredstev, ki jih je združila v sklad osnovnih sredstev.
Izjemoma, če to zahteva članica, ki likvidira svoje poslovanje, lahko sklene Zbor Interne banke, da se ji v denarju vrnejo sredstva, ki jih je združila v sklad osnovnih sredstev, ko poravna obveznosti, ki jih ima do Interne banke.
XII.	OSTALE DOLOČBE
63.	člen
V Interno banko se lahko združijo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbeno-pravne osebe, ki niso podpisnice Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR, če so s članicami Interne banke medsebojno povezane v proizvodnem in prometnem procesu oziroma v procesu gospodarjenja in pridobivanja dohodka in sprejmejo ta Samoupravni
sporazum. ' v, -
64.	člen
Samoupravni sporazum o združitvi v Mercator — Interno banko sprejmejo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo TOZD, združenih v SOZD.
Samoupravni sporazum je sprejet, če z njim soglaša večina delavcev vsake udeleženke Samoupravnega sporazuma.
Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeleženk Sporazuma njihovi delavski sveti.
S sklenitvijo Sporazuma udeleženke postanejo članice Interne
banke. ,,
65.	člen
Mercator — Interna banka se združi v temeljno banko, Ljubljansko gospodarsko banko.
O eventualni združitvi v druge temeljne banke odloča Zbor banke.
66.	člen
Članice Interne banke so soglasne, da morebitne spore, ki nastanejo pri izvajanju tega Sporazuma, rešujejo sporazumno. Za reševanje nastalih sporov se ustanovi notranja arbitraža.
Notranja arbitraža rešuje spore, ki so nastali zaradi kršitve določb tega Sporazuma, drugih samoupravnih splošnih in posebnih aktov, kot tudi spore, ki nastanejo iz poslovanja Interne banke in njenih članic.
67.	člen
Notranjo arbitražo sestavlja 5 članov. Po dva člana imenujeta čla-
nici, ki sta v sporu, predsednika p imenuje Poslovni odbor.
Odločitev notranje arbitraže je dokončna.
68.	člen
Članica Interne banke, ki ji pre neha članstvo po tem Sporazumi*' nosi riziko za poslovanje Interni banke za čas, ko je bila njena člani' ca.
XIII.	DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE
69.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovni administrativno, pomožno in ten*1* podobno delo Interne banke, obli' kujejo Delovno skupnost.
Razmerja med Interno banko i*1 njeno Delovno skupnostjo se ure dijo s Samoupravnim sporazumom*1 medsebojnih pravicah, obveznosti* in odgovornostih.
70.	člen
Samoupravni sporazum iz dn*' gega odstavka 69. člena vsebuje zla' sti:
1.	medsebojne pravice, obvezne sti in odgovornosti delavcev Ve' lovne skupnosti in Interne bank«'
2.	pravice, obveznosti in odg0' vomosti Delovne skupnosti ^ opravljanje del Interne banke,
3.	osnove in merila za izločanji sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev Delovni skupnosti v skladu z 52. členom teg8 Sporazuma
4.	pooblastila in odgovorno*11 Delovne skupnosti za uporabo sre0' štev sklada osnovnih sredstev l*1' terne banke, kakor tudi način zag0, tavljanja sredstev za kritje materij' nih stroškov Interne banke in sre°' štev za razširjanje materiali osnove dela Interne banke,
5.	način organiziranja Delov** skupnosti.
71.	člen
Delovna skupnost Interne ban*
sprejme v skladu z zakonom in S8' moupravnim sporazumom, ki ga 1 sklenila z Interno banko:
1.	Samoupravni sporazum združevanju dela delavcev v Pe lovni skupnosti,
2.	Statut Delovne skupnosti, v
3.	druge samoupravne splo^ akte.
Z akti iz prvega odstavka t°8 člena se urejajo medsebojna f zmerja pri delu in načinu uresni^ vanja samoupravnih pravic delavc* Delovne Skupnosti Interne ban*

72.	člen Konstituiranje Delovne skupm
Interne banke je v tem:
1.	da se sklene Samoupravni spf razum o medsebojnih pravicah, veznostih in odgovornostih delav'c‘ Delovne skupnosti Interne bam,
2.	da se izvoli Delavski svet P lovne skupnosti,
3.	da se sprejme Statut Delo' skupnosti.
73.	člen	^
Delavci Delovne skupnosti ^
terne banke so dolžni spoštovat*
ločila o poslovni tajnosti svojih čla-) pic in poslovno tajnost same Interne banke.
74.	člen
e’ Delavci Delovne skupnosti In-u' lprne banke organizirajo splošno ! ljudsko obrambo in družbeno samo-1 zaščito skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v se-stavi SOZD Mercator in posebno z delavci Delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena SOZD Mercator n.sub.o.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75.	člen
Posle iz 7. člena tega Sporazuma, točke 5, 6, 7, 8, 10 in 13 prevzame Interna banka za članice postopno, glede na svojo organizacijsko in kadrovsko sposobnost, po posebnem pooblastilu udeleženk tega Sporazuma, v skladu z ekonomsko upravičenostjo in interesi svojih članic.
76.	člen
Interna banka začne z delom v skladu s tem Sporazumom, ko je vpisana v sodni register.
77.	člen
Zbor Interne banke imenuje in pooblasti osebo, ki bo predložila priglasitev za vpis v sodni register.
78.	člen
S sprejetjem tega Sporazuma preneha veljati Samoupravni sporazum o ustanovitvi Temeljne banke Mercator, ki je bil objavljen v posebni številki 2 glasila Mercator, junija 1976.
Predsednica Delavskega sveta SOZD JASNA ŽAGAR, l.r.
2 Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih 2 pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka SOZD
Mercator n. sub. o.
Na osnovi določila Zakona o združenem delu in določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub. o., juhi ja na, so delavci z večino glasov v vsaki temeljni organizaciji in v delov-n'h organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo temeljne organizacije, sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH PRI USTVARJANJU IN DELITVI SKUPNEGA DOHODKA SOZD MERCATOR n. sub. o.
l.-člen
, Ta Samoupravni sporazum kon-kretizira in podrobneje določa med-?fbojne pravice in obveznosti *OZD in DO, združenih v SOZD V^rcator, v zadevah, ki so urejene s c|eni 21 do 34 Samoupravnega spo-razuma o združitvi v Mercator, se-j^vljeno organizacijo združenega eja za dejavnost kmetijstva, indu-strije, trgovine, gostinstva in storitev n- sub. o., Ljubljana.
, 2. člen
Družbena sredstva, ki so predmet uruževanja po tem Sporazumu, so enarna sredstva, ki so jih podpi-snice ustvarile z lastno dejavnostjo, ®1 Pa jih pridobile s kreditom ali na Kaki drugi zakonsko opredeljeni
°snovi.
3.	člen
Podpisnice se strinjajo, da se Sa,ka investicijska naložba, ki je do-Sovbrjena v srednjeročnem ali let-• em planu SOZD, finansira pravica iz bančnih sredstev, lastnih jedstev TOZD — uporabnika in iz aruženih sredstev vseh oziroma iz-Je^oma več članic SOZD. v Strukturo udeležbe posamezni!^ ^rst sredstev iz prejšnjega odstavka odo podpisnice določale z odloča-Jetn v Mercator — Interni banki, ede na dohodkovni položaj in raz-rak liiva sredstva TOZD — upornika in drugih TOZD, ki so z njo ružene v delovni organizaciji.
p	4. člen
podpisnice tega Sporazuma se sr _,ezuiejo„ da bodo
Sn^.za
i ovna in obratna sredstva tako, da
združevale investicije, to je za bo-03 m obratna sredstva tako, b0 ° Pri tem vzpostavljale medse-
l v.1* Odrine** L-i t**m*»1iiir» n n iiHp-
le^’.v odnose, ki temeljijo na ude-
hodkuPl
Pri skupno ustvarjenem do-
Samo izjemoma se bodo odločale za kreditni odnos, praviloma zlasti pri kratkoročnih in premostitvenih naložbah.
Tudi združevanje sredstev brez obveznosti vračila ali brez udeležbe na dohodku bo izjemno, če pa bi do njega prišlo, bo izvedeno na osnovi postopka, predvidenega z zakonom, in na podlagi izjemno utemeljenih razlogov poslovne politike. V primerih takšnega združevanja TOZD
—	vlagatelji ne prevzemajo rizikov, predvidenih po tem Sporazumu.
5.	člen
Združevanje sredstev, priprave finančnih konstrukcij za vlaganja in vsi finančni in administrativni posli, povezani s tem in s plasmanom teh sredstev, se izvajajo preko Mercator
—	ihterne banke, ki je dolžna voditi ustrezne evidence in dajati poročila in informacije za potrebe njenih čla-
nov-	6. člen
Za vsako konkretno investicijsko naložbo se sklene med TOZD — uporabnikom, TOZD — vlagatelji in Mercator — Interno banko posebna pogodba. Pogodbo pripravi Mercator — Interna banka.
7.	člen
TOZD — uporabnik, ki investira iz združenih sredstev, mora z lastnimi sredstvi zagotoviti finansiranje pripravljalnih del (investicijski program, načrti, dokumentacija, odkup zemljišča in podobno). Le v izjemnih primerih, kjer gre za investicijo velikega pomena in obsega ter širšega družbenega interesa, se pripravljalna dela lahko finansirajo iz združenih sredstev.
8.	člen
TOZD, ki združujejo sredstva, prenašajo ta sredstva v rokih in kvo-
tah, določenih z letnim planom, na žiro ra^un Mercator — Interne banke. ■
Od dneva, ko je TOZD prenesla sredstva za združevanje s svojega žiro računa na žiro račun Mercator — Interne banke, ji gredo vmesne obresti. Obresti bremenijo najprej Mercator — Interno banko, nato pa TOZD — uporabnika in sicer od dneva, ko so sredstva zanjo angažirana, pa do začetka uporabe nove investicije. Višina obresti se določa z akti letne poslovne politike Mercator — Interne banke.
Obračun teh vmesnih obresti opravi Mercator — Interna banka in sicer polletno.
9.	člen
Glede na naravo večine investicijskih naložb, ki so značilne za Mercator, se podpisnice strinjajo, da se sredstva za posamezne investicijske naložbe združujejo za dobo 10 let, računano od 1. L naslednjega leta, ko se sredstva za TOZD — uporabnika začno uporabljati.
Poslovni odbor Mercator — Interne banke lahko glede na naravo investicije in sposobnosti TOZD — uporabnika določi krajši rok združevanja.
Izjemoma se lahko določi tudi daljši rok, vendar ne več kot 15 let od dneva začetka uporabe nove investicije. O daljšem roku odloča
Zbor Mercator — Interne banke.
♦
10.	člen
Rok, ki velja za združevanje sredstev, velja tudi za udeležbo na skupnem dohodku. Ko so torej vložena sredstva vrnjena, preneha tudi udeležba na skupnem dohodku. ,
Na skupnem dohodku so udeležene vse TOZD, ki so vložile sredstva, in TOZD, ki sredstva uporablja, in sicer v sorazmerju z vloženimi sredstvi in delom.
Podpisnice so sporazumne, da vsaka TOZD —uporabnik priznava udeležbo na skupnem dohodku in vrača sredstva TOZD — vlagateljem iz vseh svojih sredstev, s katerimi razpolaga (poslovna sredstva, amortizacija, akumulacija), ih ne samo iz skupnega dohodka, ki ga je prinesla nova investicija.
TOZD — uporabnik je dolžna, da v okviru svojega celotnega prihodka izkaže poleg svojega dohodka tudi skupni dohodek, ustvarjen iz skupne investicije.
11.	člen
Skupni dohodek udeleženk se ugotovi tako, da se iz skupnih prihodkov TOZD — uporabnika najprej pokrijejo materialni stroški in' amortizacija, in sicer v višini normativov teh stroškov, kot je to določeno v 21. in 22. členu Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami združenega dela in trgovskimi organizacijami združenega dela SOZD Mercator.
Tako ugotovljeni skupni dohodek se v celoti razporeja na udeleženke, ki so sodelovale v njegovem ustvarjanju, in sicer:
a)	na del, ki pripada delavcem v TOZD — uporabniku, za osebne dohodke, za skupno porabo in za obveznosti, ki se po zakonu poravnavajo iz dohodka (v višini normatL vov po 23., 24. in 25. členu citiranega Samoupravnega sporazuma), in na del za razširitev materialne podlage dela;
b)	na del, ki pripada delavcem TOZD — vlagateljev v obliki vračila vloženih sredstev in v obliki nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, v sorazmerju z njihovo udeležbo pri investiciji.
12.	člen
Iz deleža na skupnem dohodku, ki pripada TOZD — vlagateljem, se najprej pokrije del, ki predstavlja vračilo vloženih sredstev.
TOZD —uporabnik se obvezuje, da bo TOZD — vlagate'jem vrnil vložena sredstva, reval jrizirana z 10 % letno stopnjo valorizacije. Če predpisi, po katerih se opravlja revalorizacija osnovnih sredstev, predvidijo nižjo; poprečno stopnjo revalorizacije, se uporabi ta nižja stopnja.
Letna obveznost vračila vloženih sredstev se izračuna tako, da se zre -sek revalorizirane vrednosti vloženih sredstev deli s številom !ef, za katera se sredstva združujejo.
TOZp — uporabnik odplačuje vložena sredstva ob periodičnih obračunih kot akontacijo, dokončen letni obračun pa opravi ob zaključnem računu.
13.	člen
Del skupnega dohodka, ki pripada TOZD — vlagateljem in ki presega vračilo sredstev iz prejšnjega člena, predstavlja nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi.
TOZD — vlagatelji so sporazumni, da to nadomestilo letno ne more preseči 15 % revaloriziranega letnega zneska še neodplačanega dela vloženih sredstev posamezne TQZD — vlagatelja. V okviru navedenega odstotka nadomestilo ne more biti višje od stopnje akumulacije, ki jo 'doseže v okviru svojega dohodka TOZD — uporabnik. Stopnja akumulacije je v tem primeru opredeljena z akumulacijo v razmerju z revalorizirano nabavno vrednostjo osnovnih sredstev.
Za dohodek, ki je ustvarjen pod izredno ugodnimi pogoji, se ne prizna nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi.
14.	člen
Znesek vrnjenih vloženih sredstev gre v poslovna sredstva TOZD — vlagateljev, nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi pa v njihov celotni prihodek.
15.	člen
TOZD — uporabnik je za priznanje udeležbe na skupnem dohodku dolžna uporabiti svoja poslovna sredstva, svojo akumulacijo in 80 % svoje amortizacije po predpisanih stopnjah.
Pred ugotovitvijo višine akumula-cijfe, ki je razpoložljiva za delitev, se TOZD — uporabniku prizna 0,4 % od skupne vrednosti njenih osnovnih sredstev kot njen minimalni delež za razširitev materialne podlage dela (netto za TOZD).
Če TOZD —uporabniku v posameznem letu ni zagotovljeno vsaj 20 % amortizacije po predpisanih stopnjah in vsaj 0,4 % od skupne nabavne vrednosti njenih osnovnih sredstev za njene lastne potrebe, v tistem letu ni dolžna obračunati nadomestila za uporabo združenih sredstev. Za pokritje vračila vloženih sredstev pa je TOZD — uporabnik dolžna uporabiti ustrezni del svojih poslovnih sredstev.
Na predlog TOZD — uporabnika in v skladu z načeli skupnega rizika, zlasti če bi zaradi uporabe določila prejšnjega odstavka TOZD —uporabnik zašla v težave pri tekočem poslovanju, lahko TOZD — vlagatelji na Zboru Mercator — Interne banke sklenejb, da se vračilo delno ali v celoti prenese v naslednje leto ozilrbma v naslednja leta, glede na položaj TOZD — uporabnika.
16.	člen
Ker imajo glede na naravo stvari anuitete iz eventuelno bančnih in drugih kreditov za novo investicijo prednost pri odplačilu, je pri izpol-
n jevanju obveznosti TOZD — uporabnika po prejšnjem členu treba to upoštevati.
Če TOZD — investitor ne bi bila sposobna odplačati dela svojih kreditnih obveznosti do temeljnih bank in drugih kreditorjev, se TOZD — vlagatelji lahko v samoupravnih organih Mercator — Interne banke odločijo, da iz še neangažiranih združenih sredstev ali iz drugih sredstev prevzamejo plačilo anuitet in s tem povečajo svojo udeležbo pri investiciji.
Ustrezno s tem se razširijo tudi vse pravice, ki gredo TOZD — vlagateljem po tem Sporazumu, in obveznosti, ki jih ima TOZD — uporabnik.
17.	člen
TOZD — uporabnik se obvezuje, da brez pristanka TOZD — vlagateljev ne bo dodatno prevzemala novih investicijskih obveznosti za druge svoje potrebe in na ta način zmanjšala možnosti za udeležbo pri skupnem dohodku.
Prav tako se TOZD — uporabnik obvezuje, da bo tudi po koriščenju združenih sredstev nadalje vestno in viceloti izpolnjevala svoje obveznosti do združevanja sredstev po Samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Mercator.
Podpisnice tega Sporazuma so soglasne, da se v primeru, če TOZD — uporabnik nastopa v nasprotju z enim ali obema določiloma prejšnjih dveh odstavkov, odnosi vlaganja na principu udeležbe pri skupnem dohodku pretvorijo v kreditni odnos z 12 % obrestno mero za še nevrnjeni del vloženih sredstev in z rokom vračila, ki je za TOZD — uporabnika za polovico manj ugoden kot rok vračila, določen v smislu 9. člena tega Sporazuma.
18.	člen
TOZD — uporabnik je dolžna po izteku obdobja periodičnega obračuna v roku, kot ga določa zakon, pismeno obvestiti vse udeleženke o začasnem razporejanju skupnega dohodka, pri čemer je potrebno pokazati dejansko doseženi dohodek in dohodek, ustvarjen z normativi iz
11.	člena tega Sporazuma.
TOZD — uporabnik je dolžna po izteku poslovnega leta, v roku kot ga določa zakon, pismeno obvestiti vse udeleženke o višini skupnega dohodka in njegovi končni razporeditvi, pri čemer je potrebno prikazati dejansko doseženi dohodek in dohodek ustvarjen z normativi iz 11. člena tega Sporazuma.
Pozitivne oziroma negativne posledice odstopanja od normativov iz 11. člena tega Sporazuma nosi TOZD — uporabnik.
TOZD — uporabnik je dolžna izvršiti plačilo oziroma izdati ustrezne instrumente zavarovanja plačil za svoje zapadle obveznosti po tem Sporazumu tako, da jih TOZD —vlagatelji lahko obračunajo v svojih periodičnih oziroma letnih obračunih.
19.	člen
V obračunu udeležbe na skupnem dohodku sodeluje Mercator — In-
terna banka, ki preverja pravilnost izračunov obveznosti in plačil TOZD — uporabnika, poroča TOZD — vlagateljem in predlaga ustrezne ukrepe.
20.	člen
TOZD — uporabnik je dolžna zavarovati vračilo valoriziranih vloženih sredstev in udeležbo na dohodku.
Instrumente zavarovanja hrani in vnovčuje Mercator — Interna banka.
21.	člen
Če TOZD —uporabnik ne izpolnjuje svojih obveznosti iz investicije, bodisi iz kreditnih odnosov s temeljno banko ali drugimi kreditorji, bodisi iz odnosov s TOZD — vlagatelji, ali če TOZD — uporabnik posluje z izgubo, ugotovljeno po zaključnem računu, razpravljajo o nastali situaciji samoupravni organi Mercator — Interne banke in SOZD Mercator in sprejemajo ustrezne ukrepe, vključno z eventuelno sanacijo prizadete TOZD.
22.	člen
Podpisnice tega Sporazuma se strinjajo, da v zadevah združevanja sredstev in udeležbe na skupnem dohodku ne bodo ustanavljale posebnih teles, pač pa bodo vsa vprašanja razreševale v medsebojnih odnosih in preko samoupravnih organov Mercator — Interne banke, po potrebi pa tudi samoupravnih organov SOZD Mercator.
23.	člen
Podpisnice tega Sporazuma se strinjajo, da glede drugih rizikov iz skupnega poslovanja in glede reševanja sporov veljajo ustrezna določila Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami združenega dela in trgovskimi organizacijami združenega dela SOZD Mercator.
24.	člen
Glede pooblastil in odgovornosti za obveznosti iz skupnega poslovanja veljajo ustrezna določila Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub. o.; Ljubljana.
25.	člen
Vsaka TOZD — vlagatelj lahko prenese svoj delež združenih sredstev in druge pravice iz tega Sporazuma na druge TOZD iz sestava SOZD Mercator ali na druge organizacije združenega dela, če s tem ne krši pravic in interesov drugih podpisnic tega Sporazuma oziroma partnerjev po pogodbi. O prenosu deležev in pravic ter obveznosti sklepa Zbor Mercator — Interne banke.
26.	člen
Neizpolnjevanje obveznosti iz tega Samoupravnega sporazuma se smatra za kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Če katera od podpisnic tega Spo razuma zaradi neizpolnjevanj prevzetih obveznosti povzroči dru gim podpisnicam škodo, jo je zave zana povrniti.
27.	člen
K temu Sporazumu lahko pristo pijo tudi druge organizacije združe nega dela, ki niso v sestavu SOZI Mercator, če združujejo dela sredstva po načelih tega Sporaz®
ma.
V kolikor bi nekateri pogoji ^ drugačni od pogojev, ki veljajo z' članice SOZD Mercator, odloča 1 pristopu novih podpisnic Zbor Md cator — Interne banke, sicer pa5i pristop samo registrira, uvede v re# ster podpisnic in obvesti ostale p0“ pisniee. 28 člen
Druga določila, ki v tem Spotu zumu niso konkretizirana, opred£' lijo TOZD uporabnik, TOZD " vlagatelji in Mercator — Inteft1 banka v posebni pogodbi iz 6. c\e^ tega Sporazuma.
29.	člen O sprejemu tega Sporazuma o« ločajo delavci v temeljnih organi' cijah združenega dela na način, W to določa zakon.
Na podlagi sprejete odločit'1 predložijo podpisnice pismeni skl£f o pristopu k Sporazumu in določi)1 delavca, ki je pooblaščen za podplS
30.	člen
Spremembe in dopolnitve Spot8 zuma lahko predlaga vsaka udele
ženka Sporazuma, Delavski sv£
SOZD, Zbor Mercator — Inte: banke, družbenopolitične organizj cije v okviru SOZD in generalni rektor SOZD.
31.	člen	,
Ta Sporazum začne veljati os1* dan po objavi v glasilu Merca^
Ljubljana, 24. 11. 1977
Predsedn1*
Delavskega sveta SO^ ( JASNA ŽAGAR,1
Q
l
I

iviercato
Glasilo delavcev SOZD Merc*1^ n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 . Izdaja Center za obveščanje SO* . Mercator — Uredništvo: AškefčČ 3, Ljubljana; telefon 21-811, in*' , — Ureja Uredniški odbor: Brečko, Slavka Damjanovič, D "G Dolinar, Danilo Domanjko, Kočevar, Marjan Pogačnik, Rihtar — Odgovorni urednik: Butina — Tisk: Tiskarna Lju^j pravica, Ljubljana — Izhaja e”^ mesečno — Oproščeno temelj11^, davka od prometa proizvodom Naklada 2500 izvodov