MV.31S
V Trstu, v ponedeljek 13. novembra f 913
t
Letnik XL'I1
835*13? .H!
M M pMljljo miMflifli
CSSaOaSbML "ullslIlSo
K - M Mtf«t)9fc> Mt|t
ok irtrtjih la »ruftlfclb. —
niJstr. -
■K- - UtJiiiUlHn'/" tonttrdj Uit* Jdinošti". - Tigk O-uratotfcva io nprtvt »tr». U -57. — i U ccto tato 40 K. pol teta 20 K, M ««s«ce II (Do litolK.nl t«ta 4 K.
t«. Frasfilk« AiiUigi 10, I, njJitr. Dopisi — Nt^nakirtM plima m m pre-
" ' i odgovorni nrrđolk
rotamcina ttcviUa » Vrst In obolio 10 vin., runa) 1? V?*.
trgovcev In obrtnikov fnn po 9 • :i ; oimrtn ct, fdfcval«. poslanice, vabila, oglasi d'turmn i«*c<!,» mm po 50 v.; v tekiiu I sla V vrst £0 K. vukj naJjtljoa vrsta 3 K. Mil* oglail po S vin. beseda, »a min) pa 80 vin. Oglase sprejmi keralni oddelek Edinosti. N. "?nlna in reklamacij« t« polllji;® iakljtiJn« upravi ,Edi miatl". 1 /ravs in inseratni oddelek te na-haj.ua v ulici »v. FramMika Ai. Ji, — Poitnohraa. taiun 8tl.6&»,
Ententa priznala Jugoslovansko	vojsko, mornarico In zzzlzvo
za zavezniiko. — Kala mornartea pod amerikansko zašito.
SRBI V SPLITU , SPLIT. 17. Jutri dospelo semkaj prve srteke ćete.
PRAGA. 17. Cafeoslovaftki tiskovni urad poroča •rtaatlčao vNt da so Pailč, dr. Koroiec ia dr. Trum. Mč podpisali v Parizu docovor o ustanovitvi edlnstve-M jugoslovansko države. Narodno Veće v Za-trebil, imoslovaiiiko vojsko In voino ■ omarico i« ententa priznala za zavezniško vlado ia zavezniško vojsko. Za zastopnika Narodoega Veća pri ententt je Imenovan Ur. Trumhlč.
ZADEK, 17. Dr. Treslč-Pavlčid javila iz Zagreba enaka, da le ententa priznala celokupno hiralo v ansko dr-Javo, wfcfco. mornarico in zastavo
9
NASA MORNARICA POD AMERIKANSKO ZAŠČITO.
ZAGREB. 17 Prafcedalk WHson je sporočil narodni vladi v Zagrebu, da bo Amerika pod svojo zaščito in svojo zastave obranila vso našo vojno mornarico do mira la da io bo vso izročla Jugoslaviji. Narodno Veće se je br/oiavoo zahvalilo WiNona.
AMERICAN! NA JUOOSLOVANSKIH TLEH.
POSTOJNA. 15. nov. Iz okupiranega ozemlja je dola vest. da nameravalo Amerikanci preko Kormiua iu Trsta poslati aa slovenska tla 1290 moi svojih čet.
REKA, 15. nov. Danes opoldne so i» ispali trije amerikanski častniki, ki so izjavili, du posije Amerika za odirat 1000 mož svojih čet v Trst, 1000 v Reko In 1000 v Kotor. Podpolkovnik Evers je ob priliki sprejema odgovoril, da prihajalo kol zastopniki ameriške misije. Rekel je uied družni: »Sedaj smo zmagali. a naia mi-rila v Evropi še dofro nI končana. Vzpostaviti rnoraA
mo red In spravit I Klasje.. Zvečer so
teve posameznih uarodov v soli .; siiki woili v Krmin.
af!*A, l<x nov. Ljudstvo te sprejelo srbske votake %ar najslovesnejše. Vlak, ki jih je pripeljal, je bii ovit s hrvatsko zastavo Srbe jc pozdravil veliki župan Reke dr. Lenac. Poveljnik Srbov podpolkovnik Ljuba Ma'ksi-tnovtč in brv. podpolkovnik Teslič sta se poljubila. Po mestu se ic nato razvila veličastna manifestacija, katere sc jc udeležilo nad 50.000 ljudi.
ItalUaaskl admiral in Srbija.
REKA, 15. nov. Italijanski admiral Relner ie vprašal krajevni odbor Narodnega Vuča, pv> kai ie prišla srbska vojska na Reko in da bi mogle poslati tjakaj svojo voi-sio tudi dnnre ententne vlade. Nadalie je Izjavil, da S<Wja ni cW te nove jugoslovanske tvorba
l
20.0fi0 jugoslovanskih legljouarjev na naši meti.
ZAGREB. 15. nov V Srcm ie dospelo 20.000 moi jugoslovanskih legljonirjev iz Amerike, ki so določeni, da zasedejo slovenske me.e na Koroškem in Štajerskem ter napram Lahom. Te čete so /c oddavna priznane kot l entento zvezana voiuioča se sila.
Poveljnik Jugoslovanske legije v Zagrebu.
ZAGREB. 16. nov. Včeraj oh ool 9 je prišel v Zagreb poveljnik jugoslovanske legije Mil u Pribičevič. Na kolodvoru so ga pozdravili v imen« Zagrcbo župan dr. Srkulj v imenu Narodneg: Veća VVilder in v imenu Slovencev dr. Kramer. Milan Pribičevič sc Ic zahvalil in izvajal: Preti odhodom iz Belgrada ic poslala srbska vlada noto vsem zveznim vladam, da priznava Narodno Veće in novo ujedinjeni, svobodni narod SHS od Timoka tja do zahod;: v sredi Jadrana. Na konak« in na vseh javnih poslopjih v Srbiji da vise razen srbske tudi hrvatske In slovenske zastave — Okoli polnoči je prispel v Zagreb preko Mitrovice bataljon srbske vojske drinske divizije s trenom.
Drzovlak med Belgradom in Koko.
ZAGREB. 15. nov. Na prosi Oelgrad-Reka vpeljejo brzovlak in bo na ta način najkrajša zveza Belgrad z morjem.
Srbi v Pečuliu.
BUDIMPEŠTA. 14. nov. Ogrski korespondenčnl urad javlja Iz Pečuha: Danes dopoldne ie semkaj prispel srbski oddelek približno 700 mož s 17 častniki. Ogrski poveljnik je srbskemu poveljniku izjavil da ravna na višje povelje, da pa bode protest sporočil svoji višji oblasti. Na kolodvoru v Pučuliu ie srbski oddelek sprejel župana. Temu je srbski poveljnik izjavil, da Srbe navdajajo bratska čustva. Sporočil mu je pozd-av kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra V mestu vlada mii.
Srbi v Temešvaru, ' BUDIMPEŠTA. 16. nov. Srbske čete so na svojem pohodu na demarkacijsko Crto vkorakale v Temešvar.
Zaplenjeni spisi bivše bosenske vlade.
ZAGREB, 15. novembra. Predno se je konstituiralo Narodno Večc za Bosno. }e dal general Sarkotič spraviti vse spise v zaboje — bilo jih ie 70 — in jih tajno odpeljati na Dunaj. Narodno Večc. k,i se jc incd tem konstituiralo, je zaplenilo vse zaboje iu ima sedaj v rokah zelo interesanten materijal.
Jugoslovanske zastave na konaku v Belgrndu.
BELGRAD 15. nov. Na konaku vihrate danes poleg srbske tudi slovenska in hrvatska zastava.
Odpoved ogrskega kralja Karla.
BUDIMPEŠTA, 14 nov. Ogrski korespondečni urad poroča: Predsednik magnatske zbornice Julij WJasslcs je danes ministrskemu predsedniku Karolviu izročil tole kraljevo lastnoročno pismo: Odkar sem zasedel prestol, sem si vedno prizadeval, svoje narode čimprej rešiti iz grozot vojne, na kojc izbruhu nimam nobene krivde. Ne maram, da bi moja oseba ovirala razvoj ogrskega naroda do katerega me navdaja nepremenljiva ljubezen. Zaradi tega se odpovedujem vsakršni udeležbi državnih poslov In že vnaprej priznavam tisto oblflst, ki bo določila bodočo državno obliko Ogrske, Dano v Eckartsau, dne 13. nov. 1918. Kari, m. p.
Likvidacija stare Avstrije. '
DUNAJ, 15. nov Danes popoldne se je vrnila konferenca, ki io ic bil sklical nemško-avstrijskl državni urad za zunanje zadeve iu katere so se udeležili do-slanlki ogrske, češko-slovaške, poljske, gali.ške in ukrajinske vlade ter rumunskega narodnega sveta. Sklenilo sc ie, da Itnajo posamezne narodne vlade k oblastim ki so sedal prešle v podrovie nemško-avstrljsklh državnih uradov, odposlali poverjenike, ki naj skupno z nemško-avstrilskiml državnimi oblastmi organiziralo likvidacijo dosedanjih centralnih oblastev. Nadalje sc je sklenilo, da sc bodo poslaniki posameznih narodnih vlad odslej sestajali vsak teden, da sporazumno izvedejo razkroj dosedai skupne uprave ter nien prenos na posamezne narode. Jugoslovanska vlada-, ki pri tel seji ni bila zastopana, se jc povabila, da naj sc pridruži tem dogovorom.	....
Nemce skrbi beg Slovanov z Dunaja.
DUNAJ. 15. nov. Cehi trumoma zapuščajo Dunaj In državne službe. Dnevno sc izseli 30 do-60 čeških rodbin v češko republiko, /lasti člani in uradniitvo trgovskega ministrstva se seli v Prago,
Demokratiziranje Pruslje. •
BEROMN. 15 nov. V soglaslu z sklomd Izvrševat-1 nega odbora Delavskega In vojaškega sveta Je pruska vlada //da'a nastopno naredbo: Poslanska zbornica se razpeti, gosposka zbornica sc odpravi.
V NcmČlii se skliče konstltuanta.
BT'ROI.IN. lb. nov. Državni kancler Ebert le v'craj v pogovoru z zapornikom Ksta ^Vossische Zcitung« Izjavil: Trdno smo od.očeiii da skličemo konstituanto čimprej. Tazndcvnu sumničenje nekaterih meščanskih krogov je povsem neutemeljeno. Zc so storjene prve piiprtve, da sc vol!.ve vrše v januarju.
Poljska vlada.
VARŠAVA. 16. nov. Poljski regentski ?vet k bil raz-
fiivjši »oveUiuk »oiis'iih lega Pisjiisni
noval za min predsednika bivšega sr>c1alno(!emokrnr.ke-zii poslanca v avstrijskem parlamentu Daszvnskcga. Daszvnski bo sestavil nov kabinet Na nadškofa Ka-kou-skega le bil izvršen atentat. 1'rcd niim se le raz-počlla ročna granata. Nadškof je ostal uepo^kodovan
Poljaki v Poznanju.
BliROLIN. 15. nov. .Berlincr Tageblattr poroča: Poljski častniki so se na avtomobilih pripeljali v Poznan': in zahtevajo, naj se Jim izroči uprava mesta. »
Italijanski vojni ujetniki na Češkem.
1>RAGA 15. nov Italijanski vojni ujetniki, častniki in moštvo, nahalaločih se v ulctniškili taborih na Češkem, prosijo potom češke korespondence, da sc obve-ste na jugu bivajoči Italijani v Trstu in Agencija Ste fani. da so popolnoma prosti, da se iim dobro godi ta da upajo, da jih v par dnevih odpoilicio v domovino.
Ubežul kralji.
HAAG. 16. nov. Bivša nemšk* cesarica Viktorija Avgusta le pribcžala n;> H landsko. Bivši prestolonaslednik se mora iz mesta, kicr se sedal nahaja, preseliti. ker se je dognalo, da ni vce varen življenja.
Iz Jugo:!
!V«j3a
Narodna vlada SHS v Ljubljani proti iicuiMcuiu nasilju na Koroškem.
Narodna vlada SHS v LJubljani odpošlje na nemško vlado oster protest proti razmeram na Koroškem, ki jili ie zakrivil ondotni nemški deželni narodni svet proti Slovencem. Naša Narodna vlada zahteva, naj sc v slovenskem delu Koroške nemudoma razpuste vse nemške narodne straže, odstranijo naj se s slovenskega Koroškega nemudoma vsi nemški vojaški oddelki, ki sc sedaj ondi nahaiaio. kar kaže, kakor da bi se ondotu: slovenski kraji, četudi le začasno - nahajali poti nemško nadvlado
Iz M. seie Narodne Vlade SHS v LlublianJ z dne 13. listopada 191& Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve javlja, da je Imenovan sta poI!skega poverjenika (churge d'aifuires) pri jugoslovanski vladi v Ljubljani dr. Marcel Szarota, ki odpotuje nemudoma na svoje mesto. Nar. Večc v Zagrcuu sporoča, da prideta člana predsedstva dr. Pribičevič in dr. Pavelič v Ljubljano in zaprisežeta Nar. vlado, ter prosi naj sc določi čas. Nar. vlada predlaga, na,i sc zaprisega izvrši v nedeljo, dne 17. novembra dopoldne. Vsem uradom sc naroČi, da se titulirajo v uradnih pismih adresati samo z "gospod*. da se opuste izrazi kot »blagorodje« in podobni in da se tvdi v naslovih na vse urade t. Nar. vlado vred opusti dosedaj o^eaini »slavni* ali »visoki«. Delokrog trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani se raztegne na celo ozemlie Narodne vlade SliS v Ljubljani. Seja se ob 5 uri 5 mirt, prekine in nadallurc kot si.upna seja Nar. vlade iti N6 ob b url. Dr. Koroiec sc je namreč obrnil po Cehih, ki so se vrnili iz Sv.cc domov, na Nar Veće v Zagrebu s prošnjo, naj pošlje strokovnjake za gospodarska !n finančna vprašanja v Švico, da stopijo v stik z cntentnlmi krogi In z našo delegacijo, ki se nalia'a v tujini, glede finančnih in gospodarskih vprašanj, finančni odsek Nar. Veća je sklenil, poslati v Švico 6 delegatov katerim sc pridružijo 4 Sloveči (dr. Brezigar, Ivan Hribar. Anton Kralj in dr. Jakob Moliorič). Potovanje bo informativnega znriaia, da se spozna stališče cnknte, zlasti glede ra<c valute in glede obveznosti Jugoslavije proti avstrijskim vojnim posojilom. Za eno sc bedo odposlanci informirali tudi o vseh drugih vprašanjih gospodarskega in finančnega značaja, iako da bo kompetentni oblasti mogoče, na podlagi njihovih poročil staviti konkretne predloge glede ureditve naših financ in preskrbe prebivalstva z gospodarskimi potrebščinami. Narodne straže se z 20. nov. razpuste, ako njih dalj ega pridržanja nc zahtevajo Izredne razmere Vse orož!e iu municijo imalo člani narodnih straž ternčltl orožnišklm posta'am, ki sc ojačiio. V našem ozemlju sc nahaja mnogo Častnikov, ki svoje plače za mesec november še niso dobili iu so dostikrat brez vseh sredstev. Častnikom slovanske narodnosti na slovenskem ozemlju se plača polna mezda za mesec november, ako io še niso privoli.
Iz 15. seje Narodne vlade S1IS. v Ljubljani z dne 14. listopada 191S. Em. Boroevlć sc jc pismeno opravičil v zadevi znane nameravane sovražnosti proti Narodni vladi SHS. v Ljubljani Narodna vlada se z niegovo Izjavo zadovolji in poroča v tem smislu NV v Zagrebu. Priporoča se. naj vse občine, ki jih zasedejo Italijani protestirajo proti zasedemu. iti sicer nc samo pri pnvcll-stvu dotičnih čet, ampak nai pošljejo protest tudi NV v Zagreb, ki nai stori vse nad a Dne korake. Državni urad za zunanje zadeve Nemške Avstrije ie odgovoril n.i tozadevno brzojavko Narodne vlade, da želi vprašanje jugoslovanskih uradnikov v Nemški Avstriji rešiti sporazumno z Narodno vlado; v to svrlio vabi Narodno vlado, da imenuje svoie pooblaščence. Za pcoblašcciiea Narodne vlade pri tozadevnih pogi: anjih st Imcnuit t: rninistr. svetnik dr. Janko Babnlk in okr. glavar dr. Rudoii pl Andreika Gen. polkovnik Wurm poro;a, da se je odpeljal dne 14. novembra zadmi več;; transport avstro-ogrikega vojaštva skozi ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani, in se zahvaljuje Narodni vladi za na-klonjenost Io dejansko pomoč pri prehodu armade. Število voja'kov, ki so se vozili skozi naše kraje v teh dneh znaša 279.000; poleg tega jih ie potovalo blizu 100.000 peš in s konii. Narodna vlada sklene, da sc 1/rcOc zahvala železničarjem ki so vršili qb teli težkih razmerah svojo važno službo. Zastopniki tržaških Slovencev se povabijo, da pridejo v Llubljano k skupnemu P" 3vctovanju z Narodno vlado o vseh tekočih vprašanim. /Jasli gfede iujtazapadne meje edinstvene države SllS. tialo *u poročala pod^olkuvuik Svabič in aicgov pri-
Stran IV	»lOINOSf«. Stev. 31«.	V Trstu. One 18. Boveabra »18.
storiCTiih pri pGvelimku italijanskih k! se uresniči bržkone. Rančna z veliko Srbijo, z Veliko
bočni!« o korakih, čet na Vrhniki proti nadaljnctnu prodiranju itallianov. Dr:' svetu za zunanje zadeve na Dunaju se odpošlje brzojavka, v kateri protestira Narodna vlada proti te-mu. da je izvršilni odbor deželne skupščine v Celovcu ;::i ejrel vse fonde \ojnokreditnes:a zavoda 2a južno vo.n ozemlje; Narodna vlada si pridržuje vse pravice do tega ponrei skupnega zavoda.
Protesta! sltod v Ljubljani. Proti nasilju, ki jc izvršujejo Lahi v Jugoslovanskem ozemlju, katero neupravičeno zasedajo sc je vršil vteraj ob 10 dopoldne na Kongresnem trgu protestni shod o!) velikanski udeležbi. Na shodu so govorili zaslonki vseh treh jugoslovanskih strank.
h hrvatskega časopisja ^Novine«, glasilo hrvatskega katoliškega seni irata, so začele izhajati kot jutranji lisi pod imenom Narodna Politika«.
£taciisko poveljstvo v Ljubljani je prevzel polkovnik Pr>!ak
Divizijska blaitajna na strehi vagona. Prve dni, ko so
se pričeli vej. transporti, so v Ljubljani na nekem vagonu našli 7 a boj. ki ga je čuval nemški inianterlst. Ko so preiskali zaboj, so našli v njem divizijsko blagajno v znesku dva milijona kron. Jasno jc, da je bila ta ukradena divizijska blagajna zaplenjena.
Vojno posojilo. Naredna vlada SHS v Ljubljari je v svoji seji dne 4. novembra 1918 sklenila da se izplačevanje obresti avstrijskih vojnih posojil In drugih obvez* nic In zadolžnic za enkrat, do nadaljnlh odredb ustavi. Tudi nal se za naprej zadolžnice vojnega posojila ne sprejemajo več pri državnih blagajnah v plačilo na račun davkov od vojnih dobičkov — Poverjenik za finance: dr. Kukovec 1. r.
Raihovski vojaki s tisočaki Na dan, ko Je bila potopljena oklopnica »Viribus Unitis«. so se prlpeliali prvi r;4hovski mornarji iz Pule v Ljubliano. Tu so bili ostavljeni in preiskani. V takozvanih »Brotsacklh« so našli pri •vsakem naravnost neverjetno število avstrijskih bankovce v-tisočakov. Kje so te tisočake dobili, Je vprašanje Zaslužili jih gotovo niso. Ti bankovci so bili seveda zaplenjeni.
Jugoslavija.
»Slovenec piše:	1 •
Iz Pariza prihaja vest, da Je tam podpisan dokument, s katerim se zagotavlja ustanovitev jugoslovanske države s 13 milijoni prebivalcev. Danes še ne vemo, ka'ka obsežnost jc zagotovljena v tem dokumentu naši Jugoslaviji. Le sklepamo lahko in upamo, da se naše ;:eljc in tiade uresničijo
Dodočo državno in ustavno oblika naiSe Jusoslavijc ram bo pa določila konštituanta. To bo treba izvoliti na podlagi splošne in enake volilne pravice vseh polnoletnih moških in žensk v ozemlju države SHS. KonStttuamta ali oistavodaiaJna skupščina, na tale pravičen način izvo-bena, bo predstavljala najvernejšo sliko mlšljenla in težem vseh treh plemen našega naroda. Tam se ho odlo-c,lo, nai bo li Jugoslavija republika ali monarhija. Katero državno obliko bo konštituanta »prejela, tista bo imela za seboj večino ljudstva.
izjavi!! smo z©, da smo za republiko in navedli smo tudi tehtne vzroke za to Zgodi se morda tudi to. da po sklepu edino /nerodajne konštituante oziroma njene večine dobimo monarhijo. Za ta slučaj naše stališče ne more biti dvomilo. Nismo republikanci ad boc in ne za to. da bi onemogočili ravno Karadjordjevi dinastiji da zasede JugslovanskJ prestol. Ker smo marveč načelno za republiko, odklanjamo seveda monarliijo, najsi bo pod Petrom ali Karlom. Toda istotako pa smo tfol&ii izjaviti. da bomo v slučaju, da ustavodajalna skupščina sklene monarhijo, sicer še dalje dvigali svoj republikanski prapor, da pa'bomo vseskozi lojalno in Iskreno delovali za blagor mlaue države Slovencev, Hrvatov in ferb o v.
Politične stranke se bodo v bodoče mnogokje drugače cuer^ncirale kot doslej. Tudi med Slovenci bo morda nekaj sprememb, brez dvoma pa bodo tako potrebne na Hrvatskem. K;ike so razmere v tem ozlru v Srbiji, to ni znano in se bo pokazalo šele. ko pridejo zopet količkaj urejene razmere v nesrečno in skušano deželo. Gotovo je, da katastrofalni dogodki zadnjih Štirih let ne fcodo brez vpliva na politično življenje v Srbiji.
mnogo bo nazorov, ki bodo dobivali mnogo zagovornikov. Vsaka smer se bo skušala organizirati v politični stranki ter svoje načelo privesti do zmage. Bolj kot *Kol> narodno politična bodo odločale gospodarska in socialno-politlčna vprašanja. Strankarsko oolittčno življenje bo v bodoče med nami Še manj uniformirano kot jc bilo doslej Imelo pa bo več zdrave In realne podlage, izato tudi najmanj ne dvomimo, da bodo vse stranke republikanske in monarhlstične, vse stranice vseh aocMalnih In gospodarskih smeri ter svetovnih nazlranl imele pred seboj stvar: procvlt in blagor mlade države SHS In njenega ljudstva. Različnost programov nas ne bo ovirala prt lojalnem in iskrenem delu za boljšo bodoiacst vseh treh plemen našega naroda.
Hrvatio, ni pa mislil na možnost Jugoslavije, ki bi spajala vns troimeni narod.
Tircii slede bodoče Odrske, oziroma nje razkosanja se jc motil. Izločal jc pač slovanska ozemlja, a dopuščal je dve polovici nove skrčene Ogrske: eno z Mndjari, drugo z — Rom:1 ni! Tudi to pričakovanje prehiteva razvoj dogodkov po principu samoodločbe narodov in njihovega neodklonljivejra stremljenja no ujedinjeni vseh svojih delov. Romunska vojska že stoji na ogrskih tleh... Priključiti si hoče sopletneniake. ki so živeli doslej v okvirju ogrske državnosti.
Velezanimiv in značilen za nemško ideologijo «1 duševno razpoloženje ttein-okega plemena Je komeaitar, ki ga je o naprtili Mir kega objavila (v oktobru 1914) •Kar'ographi.sebe Zeitscbrlft« ira Dunaju. .Ta spis priča, v kaki slepoti in samoprevari je živelo to pleme, kako malo samoizpozravnnja jc bflo v njem. Vidi samo grehe in temne strani drugih, da-sl so tc ravno nJem« lastne v veliko vsa meri. Rušili ouita po/.rešnost, sedaj pa se |o Nemčija pogubila na svoji — pozresnostil Franciji napoveduje <!>ogubo radi nje rcvanšne politike, stremeče ix) zopetnem združenju Alzaclje-Lorene z Francijo; danes je pa ta zmagovalka, dočim je Nemčijo dolete! katastrofalen poraz. Angliji očita izdajstvo na rodbini -germanskih narodov, danes pa se zgraža svet na izdajstvu Nemčije na pogodbah, podpisanih po njej sami! Angliji napoveduje, da jej forum zgodovine pritisne sramoten žig, danes pa itoji ves civilizirani svet NemčlN nasproti kot sovražnik in iej pritiska na čelo sramoten žig. Očita Angliii sovraštvo proti nemškemu narodu in jo obdol-žtije, da je vrgla bakljo požara v svet; a to 'se očita Angliji potem, ko je bil že-ves ostali svet združen v sodbi In obsodb; Nemčije, ker je bila ona in ie ona, ki je vrgla to bakljo med narode. Očita Angliji, da hoče biti le ona. ona edina, svetovna gospodovalna vlast. Očita to vrlic dejstvu, da Je ravno Nemčija razvnela sedanji svetovni plamen, ker je hotela postati apspodarica nad vsemi drugimi narodi Saj Je bahato in z Wazno samozavestjo kričala v svet svoje *Hoch»icle«, ki naj bi imeli svoic izhodišče na Deltu, a svojo zaključno točko tam notri v Aziji
Končno grozi Angliji, da jo čaka ista usotia, ki je zadela Srbilo: da se je bo namreč izogibal — reči hoče, da jo bo mrzil in zaničeval ves svet. A kako je danes? Danes zaničuje ves svet — Nemčijo in njene mogotce, označujoč jih za največe zločince na človeštvu; pred Srbijo pa se klanja v občudovanju in spoštovanju, divi duševni veličini teg^a sicer številno malega naroda!
Mirckl se je motil v marsičem; nemško pleme pa je prevarila in zavedla njegova megalomanija v glavnem; v presejevanju ne le pogojev in moči, tva katere je hotela nasloniti svoja blazna imperialistična stremljenja, ampak tudi tistih sil, na katerih ie slonela eksistenca njegove lastne države! Zato jo Je doletela Katastrofa lei jej bodo posledice tolike, da Jih gotovo ne Izločijo mnoga desetletja!	_
Zlatarnica G- PIKO ****** p'"1*«!
uuiimuui v« riuu|jik,rjiV8teklenicahpo l/9
▼ Trstu so na nuj 3 na Korzu at, 15 (bivtia zlatarnica O.
ZereoTiti & Figlio) Vtlika is.bera srebrnih in zlatih ur, uhanov, verižic itd
liMmm dr. J. tirni
v Trstu. nI. deli« Poste "ecehie 12 (vogal ul. Poate Izdiranje zobov bre» bolečin. Plombiranje. Umetni zobje
1 mjprej : Slivovka po 32.— L Žganje po 3®.— 1. Rnm po 28—1. Pel i oko ve c po i*8.— 1 Konjak po 36. 1. Brinje* Ivec po 1. Vermoutb 10 K i. KUIŽMANČIČ, Trst, ulica Caserma št. 8.
Zlili, šibo ia dragulje
kupuje po n^jvi&jih cenah doorozuana urtrna in zlatarn* A. POVH v Trstu Trg Stare mitnice (tjrrcra viKfcia 3)
S tužnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom ia iem žalostno vest, da je nad ljubHtini sin, brat ia nečak
EVGEN FERFOUA
v 29. letu dobe, sinoči 16. t. ai. po kratki in mučni bolezni v Goapodu zaspal. — Pogreb se bo vriil danes, 18. t. m. ob 3 pop. ie tržaške bolnišnice, ROJAK, 18. novembra 1018,
Franc, Marija roj. Venutti, starii. Franc (odsoten), Avguštin, Ivoo, Izidor, Štefan, bratje. Angela, »sstra. — Ivana, stara mati. — Ostali sorodniki Novo pogrebno podjatje Corso 47.
Domaie vistl.
SUJ^opolk-Nlrsk« o razkosanju Austrd-Ogrske in HemiiJ*.
svlaj daleč prehiteli načrte Imeta MJr-JKcua. I udi tem načrtom se docaja kakor centralnima v .istima: prišlo je marsikaj drugače, nego je računal nun avtor In tla ne sojtlaSamo z vsemi računi MirskeKa, rega menila ne treba Selc posebno nairlašatl. Tudi to, ^J,Cf0n ra!,0VCtl<JvaI- u bil<> ~ imperilallstlčno, torej S r ' Hvir vzviscnim	i« Principom, na ka-
tere lioce Wilson postaviti lx>dočo uredbo Evrope in razmerje med narodi. Napovedbe Mirskega nisoTso-Etasju z načelom samoodločbe narodov, ki ic ie sedai sprpl ves svet, žeieč tralnepa miru med narodi
Vendar treba priznati načrtom Mir sten aktuaino pomembnost ravno .edaj. ker se uresničuje^irmoijo Sl - In ravno plavno - kar je napovedal: poraioale lo
sriavljcuje diuascij Ilolienzollerncev in ilab^iT/anov iti tudi voma se je. oziroma se bo iiaiiaiievaia »do konca«, brez pardona.
Qlcd^ uredbe na našem slovanskem »oku pa se vWi da si knez Svijatopolk Mirski m bil povsem na jasnem. Kaj ti postavlja več možnosti sa rešitev Jugoslovanskem probleauk' Ki pa ka^ v računih ravno tiate ugiimfe
Vsi fu^oslovnnski a»a<le»iHii se vai>iio na važen sestanek k: sc bo vrSIl v torek, 19. t m., ob 5 pop. v »Slovanski Čitalnici«.	,, , Prispel ie v Trst včerai poveljnite trvtjo HaJitaaske
armade, i>rinc Hmanuel Fdii>ert Savoilkl vojvoda
Aostski.
^tlrl prefekture nameravajo baja Italijani ustanoviti v '/a.sedenem ozemlju iu siser polee Trsta it v Trcntu. UojcjiiK*. ki Gr-rif-^
.Ta^aa dražba na pošti Dne 21. t. m. in v naš£đn]ih dneh od 9 pred*>. do 1 rx>p. se bo vršila v prostorih Klavnega postnega urada (preuaja suvitkov, vhod s strani dvorišča št. 1 ulica Squero rniovo) v 'IVstu Javna dražba približno 600 itosov nedostavlilvih poitnih po-SilJlc fr. najdenih predmetov, In sicer oblek, perila, čevliev in drugih rabljenih predmetov.
S potrtim srccm naznanjamo vsem nikonv prijateljem in znancem, da je dne 10. t. m. naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stati oče iu tast
Ivan Čok
upokojenec
previden z zadnjimi tolažili, po kratki a si;učni bolezni v starosti 74 let mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb zemeljskih ostankov predragega pokojnika bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 2% iz hite žalosti ul. Sanits št. 10. TRST, 17. novembra 1918. Žalujoče družine: Čok, Daneu, Koriric, Weiss.
Prvo pogrebno pojetae Zimolo, Corso 4?.
K-;." •		S	m.
.			
	f 'V^M^'4 "Ž f- i		? ^
DAROVL
— V uočastitev spomina matere prijateljice Lantffort daruje O. S. 10 K za barkovljanski otroški vrtec.
NAU OGLASI
f ffriibA tiet« po K 2 i] ln nV-čt pa:
3UUin6 K 3 o ier arilCokov > ^ ,UlUU|n||>a „m nem&ke no proOaj v vtllki mpožlul po P1""1""'! nili ceuab. - Ante Aljirov!!, Trsijitulijouskega in Mltoliko lirantiellja (Sv, Ivau) it. 942. 27<»(voUk«]pi jesikt iftć« službe.
Fotograf s yo k'm ^a i j ? ju^2 Tr »tu, I i M odd. KdiC«sU-
" m.
VIa df!'-? Pont* it. 10.
Uradnik,7-6
itulijm voUk«ipi
Ponudbo pud .Uradnik" nn
S:
_
b 29
MiiSS'ii?r, »Ji
_______________Domski
3033
vcK nem-!
ikegu '' i naili&ndit*: cwn'irclno tudi ia KG^^«. TA. Fou tlbu uud .MagaiUi«" noi „aiIig3Ja:i, Ins. oJii. UdiuooU.	3GS€.l'rcc:antlC.
CeSko Rudjevlčka Resta vradM	uroroač«-
Ska oatilaa t T.v ) ho nahaja v u.. v.,. CJalat i (sravon ({lavno poćtei. đloreoika po-Htr^itba ia slovenski jedilni U&u
Dr. Mratek
zobozdravo k, Trit, C orao I ■ Od t) 12 dop. in 8 « pop. BresbolG&too iadirauje m)*, pJotnbirtu ii ut nm&iai. MM«,
lalosti potrtega srca javljamo sorodnikom in znancem, da je naša nad vse ljubljena hčerka in sestra, gospica
Milka Maganla
v soboto, 16. t. m., ob 2 in pol, po dolgi in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, vdaro v Gospodu zaspala v 18, letu svoje dobe.
Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil jutri, v ponedel|ek, ob 4 pop, iz hiše žalosti na križko pokopališče.
Sv. Križ pri Trstu, 17. novembra 1918, Jakob Maganja, oče. Mar^a, mati. Pavla, sestra.
JADRANSKA BANKA
Trst. Via Cassa di Risparmio S (Lastno poslopji). Trst.
Delniška glavnica K 3U.OOO.OOO. Rezerva K 8 milijonov. Filijalke: Dunaj TcKetbofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik. Zadar.
Ekspozitura v Kranju. Vloge na knftžiceaVaift od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentui davek plačuje banka svojega. Obrestovani« vlog na tekočem (d žkoračunu po dojtovoru. Akreditiva! čeki ia nakaznic aa vu tu in inozemska triisča. Kupuie m prodaja: vrednostne papirie. reutc. obligacije, zastavna pisma, priioritetc (letnico, srodke, valute devize, pro-mese Ud. Daje preduirne ua vreduoutne paoihe in bi u ga iežečs v javnih sk&di&ih. SaJ Ue«os4ts promese. Prodam srčik razredne ioteiijt. Zawaravuule vsakovrstnih »mpirjev proti ku»vji! izgubi, rev&ia iicb&nia srečk brcz>pInC»c. Stavbni la-edit, remboors kredit Uorzoa naročil.'- Lukaso. jVI/nijalnica. ll^enU uiecic. Teleioui: 1462. JjM0 ti*'JI636> 1'nriM ure 9 I nnj-tirian btn