NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK Leto XLIX, št. 506, 29. avgust 2022 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 26. septembra. Gradivo bomo zbirali do 12. septembra. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Zlati gasilci Olimpijsko odličje za ekipo PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Nov začetek Foto: Rok Hribar Mladinska ekipa PGD Drenov Grič - Lesno Brdo je v četrtek zjutraj, 21. avgusta, na Gasilski olimpijadi v Celju opravila s svetovno konkurenco: osvojila je zlato medaljo, prvo v zgodovini Slovenije za omenjeno starostno skupino. Veselje je bilo neizmerno, temu primeren je bil tudi veličasten sprejem v rodnem kraju. A »drenovski« gasilci niso bili edini gasilci, ki so se dokazovali v poletnem času. Tako rekoč vsa naša prostovoljna gasilska društva so pomagala gasiti požar na Krasu in tako še enkrat potrdila, da so osrednji steber zaščite in reševanja – pa čeprav prostovoljni. Hvala vam. --> Borovnica 8 Novo na Vrhniki Na postaji ponovno parna lokomotiva POKRITA TRŽNICA NA SODNIJSKEM TRGU Železna lepotica V Borovnici se po novem bohoti 86-tonska parna lokomitiva, ki so jo izdelali v Berlinu leta 1922. Občina Borovnica bo v naslednjih dveh letih poskrbela za njeno obnovo in ustrezno predstavitev. Lokomotiva je med občani, zlasti otroki, zbudila veliko zanimanja, pri čemer velja opozorilo, zlasti za najmlajše, da je hoja po tirih in železniškem območju prepovedana, vzpenjanje na lokomotivo pa je lahko nevarno. --> Začetek obratovanja v četrtek, 1. 9. 2022. Pokrita tržnica bo odprta vse dni v tednu od 7. do 16. ure, razen nedelje. Prisrčno vabljeni, da nas obiščete 37 Napolnjeni z novo energijo se ob koncu poletja oziramo v jesen in z zanimanjem pričakujemo, kaj nam bo prinesla. Za marsikoga bo čas, ko bodo poletna doživetja le še lep spomin, priložnost za nov začetek. Slovo od starega, pa naj si bo to v osebnem življenju, v službi ali šoli, prinaša občutek izgube, pa tudi olajšanja. Izgube, ker zapuščamo znano okolje in ljudi, ter olajšanja, da smo stvari v življenju dobro izpeljali in zaključili. Nov začetek nas lahko navdaja s strahom in negotovostjo, je pa tudi vznemirljiv, saj se pred nami odpira paleta novih priložnosti. Spremljajo ga vprašanja, kako se bomo znašli v novem okolju in se spoprijeli z novimi izzivi. Ob tem, ko boste v prilogi tokratne številke spoznali naše osnovnošolce, še posebno tiste, ki zapirajo osnovnošolska vrata in odpirajo vrata srednjih šol, želimo njim, njihovim staršem in pedagoškim delavcem miren in uspešen začetek novega poglavja. Z novim začetkom se v vlogi odgovornega urednika Našega časopisa soočam tudi sam. Želim si, da bi tudi v prihodnje skupaj s sodelavci in vami soustvarjali dober časopis, v katerem bo vsak našel kaj lepega in koristnega zase. Da smo bili na tekočem, kar se dogaja v naši skupnosti, je dolga leta skrbel Gašper Tominc, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Peter Perše, urednik Našega časopisa Dobrova - Polhov Gradec Log - Dragomer Horjul Polhov Gradec z novim središčem Čistilna naprava prestala pregled Cerkev na Koreni Prenova Kanalizacija Nov zvonik Maja so se začela gradbena dela za avtobusno postajališče v središču kraja. Objekt z gostinskim lokalom bodo odstranili, namesto njega bodo zgradili nov pritlični objekt, ki je zasnovan kot prehodna nadstrešnica, in kjer bodo prostori za info točko in gostinski lokal ter sanitarije. Objekt bo končan do oktobra, križišče pa do konca decembra. Bankomat bo ostal! --> V Občini Log - Dragomer so 14. julija opravili tehnični pregled nove centralne čistilne naprave z zmogljivostjo 5.000 populacijskih enot. Čistilna naprava naj bi predvidoma z oktobrom začela poskusno obratovati. Pestro je tudi na gradbiščih, kjer delavci Hidrotehnika in Komunalnih gradenj polagajo še preostalih nekaj kilometrov kanalizacijskih cevi. --> Na Koreni so na cerkvi sv. Mohorja in Fortunata zamenjali dotrajano ostrešje zvonika in obnovili fasado. To je zelo velik projekt tako majne vasi, ki so ga vodili zagnani domačini ob pomoči okoliških mojstrov in občine. Slovesen blagoslov nove pridobitve je bil 17. julija. Več o dogodku si preberite na horjuslkih straneh izpod peresa dopisnika Petra Kavčiča. --> 47 59 Cankarjeva misel: 44 Ljudje ne marajo široko odprtih oči, ki gledajo predaleč in pregloboko. Ivan Cankar, Grešnik Lenart 1 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2 2 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika FRIZERKA META 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prve novice Položili temeljni kamen za novo domsko enoto ·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje ·klasična in modna barvanja ·urejanje pričesk za posebne priložnosti ·ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3,Vrhnika NAROČILA NA 031 219 541 @frizerkameta CMYK Meta Bizjan s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika Prav gotovo bo petek, 8. julij 2022, zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Doma upokojencev na Vrhniki. Tistega dne so svečano postavili temeljni kamen za izgradnjo nadomestne enote Doma upokojencev Vrhnika za novo enoto Stara Vrhnika. Lokacija za bodočo enoto je na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki, poleg enote za dnevno varstvo, ki bo kmalu v celoti zgrajena. --> 8 V Borovnici so obeležili občinski praznik Občina Borovnica 27. junija obeležuje občinski praznik, s katerim slovesno obeleži obletnico dokončanja Južne železnice Ljubljana–Trst. Na ta dan je čez borovniški viadukt uradno stekel železniški prevoz med prestolnico takratnega avstrijskega cesarstva, katerega del so bile tudi slovenske dežele, ter njegovim najpomembnejšim pristaniščem. V počastitev občinskega praznika je v preddverju Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica potekala slavnostna akademija. Letos je prireditev gostil podžupan Peter Črnilogar, ki začasno opravlja funkcije župana. Kdo so bili prejemniki občinskih priznanj, si preberite na borovniških straneh. --> 34 Prizidek k Vrtcu Horjul končan Vsa gradbena dela v notranjosti prizidka so že končana, notranjost je urejena in je v času redakcije Našega časopisa čakala še na montažo opreme. Župan Janko Prebil je za Naš časopis povedal, da so s sodelavci, ki bdijo nad nemotenim potekom napredovanja tega pomembnega projekta za občino, že oddali vlogo za uporabno dovoljenje, tako da bo vrtec že septembra lahko sprejel malčke v svoje prostore. --> 39 Septembra gre prvič v vrtec najmanj 75 otrok Vrtci Polhov Gradec, Dobrova, Brezje, Šentjošt in Črni Vrh so v tem obdobju skupno prejeli 84 vlog za vpis v vrtec (lani 89), od tega 75 vlog prebivalcev Občine Dobrova Polhov Gradec in devet vlog za vpis otrok, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini. Po zaključku vpisa se je pokazalo, da se število prejetih vlog občanov občine še naprej zmanjšuje glede na prejšnja leta – letos so vrtci kot omenjeno prejeli 75 vlog občanov, lani 77, predlani 80, leto prej pa 81. --> 49 Sedem občin skupaj za zeleno prihodnost Župani občin Log - Dragomer, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica, Ig in Kamnik so slavnostno podpisali namero o sodelovanju v projektu EUCF. V občinah verjamejo, da bo s sodelovanjem in povezovanjem zeleni prehod uspešnejši. Občina Log - Dragomer se nadeja, da bo na podlagi investicijskega koncepta, ki ga bodo izdelali v okviru projekta, lahko pozneje kandidirali za evropska sredstva za izgradnjo sončnih elektrarn na strehi vrtca in osnovne šole. Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05, 041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika --> Obvestilo o izidu Našega časopisa pred lokalnimi volitvami Ker se na nas že obračate z vprašanji, kako bo z izidom časopisa v času pred volitvami, pojasnjujemo, da bomo izšli v naslednjih rokih: 24. oktobra (zaključek redakcije 10. oktobra) in 14. novembra (zaključek redakcije 1. novembra). Uredništvo Našega časopisa OKULISTIČNI PREGLEDI Reševanje lokomotive v Borovnici. 58 3 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika Spoštovane občanke in občani 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Državni milijon za obnovo šole, gradbišče že nared enotiti in jih uskladiti. Velika večina svetnikov, ki prihajajo iz različnih političnih bregov, je lahko pozabila državno politiko pred vrati občine in sodelovala z vsemi, ki so želeli dobro našim krajem in našim ljudem. Ta povezanost, ko ni delitve na »naše« in »vaše«, je privedla do uspešnega dela Občine in državnih organov. Po desetletjih modrovanja, kaj je treba narediti, se je na Vrhniki le naredila nova upravna enota, v nekdanji vojašnici se gradijo enote doma upokojencev, dela se južna obvoznica, začelo se je premikati v športnem parku, dogradil se je zdravstveni dom, osnovni šoli, obnavlja se nekdanji Rokodelski dom, ki bo služil vrhniškim društvom in organizacijam ... Povečali smo sredstva kulturnim, športnim, mladinskim in gasilskim društvom. Izkušnja zadnjih štirih let je pokazala, da so rezultati lahko uspešni le, če se svetniki povezujejo in sodelujejo. To enotnost med sicer različno politično opredeljenimi posamezniki, si kot občan želim tudi v prihodnje. Le enotni lahko rizvedemo ideje, ki bodo služile vsem nam. Daniel Cukjati, župan Obvestilo Bodimo previdni – šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se začetek pouka. Od četrtka, 1. septembra, bodo z nami na cesti tudi naši šolarji. Bodite pozorni na cesti, še posebno v okolici šol, prav tako v okolici vrtcev, naj bo vaša pozornost usmerjena na kolesarje in uporabnike skirojev. Prilagodite hitrost vaših vozil in od doma se odpravite pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avtosedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči Policije in mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Na prve šolske dni bodo opozarjali tudi cestni transparenti in cestni triopani. Bodite strpni in previdni. ŽIVLJENJE JE NEPRECENLJIVO – SPOŠTUJMO GA. Varno vožnjo! Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika Vrhnika, 19. julij – Župan Daniel Cukjati in predstavnik podjetja Arol Almir Dizdarević sta podpisala pogodbo o energetski obnovi OŠ Ivana Cankarja, ki naj bi bila končana do konca pomladi prihodnje leto. obnova zajemala skoraj celoten objekt šole, razen najnovejšega prizidka in dela, ki je bil zgrajen pred približno 40 leti. V praksi to pomeni, da bodo namestili fasado, zamenjali streho, okna, notranjo osvetlitev in uredili prezračevanje učilnic. »Rok izvedbe je osem mesecev, razen če bo za določene posege potrebno počakati na naslednje počitnice. Vrednost pogodbe o izvedbi del je 2.326.158,24 EUR z DDV, izvajalec pa AROL Investicija je ocenjena na 2,3 storitveno podjetje, d. o. o., iz milijona evrov, od tega bo drža- Ljubljane. Za projekt smo na va primaknila skoraj milijon. razpisu Ministrstva za infraNa občini so pojasnili, da bo strukturo dobili odobreno so- 4 Začenja se gradnja vodovoda Betajnova– Gačnik Poletje, zaznamovano z velikim požarom na Krasu na eni strani in požrtvovalnostjo gasilcev na drugi, se počasi zaključuje. Poletje, ki je bilo sušno z vidika padavin in rodovitno z vidika uspešnosti naših športnikov, ki so nas tedensko razveseljevali s športnimi uspehi, je v zadnjih vzdihljajih in že vstopamo v razgibane jesenske mesece. Od začetka šole, velikih športnih tekmovanj, do predsedniških in na koncu še lokalnih volitev. Ob robu teh dogodkov pa nas že opozarjajo na morebitne podražitve in ponovne ukrepe zaradi epidemije. S koncem leta se zaključuje tudi moje štiriletno obdobje županovanja, ki ga je močno zaznamovalo spopadanje s kovidom. Občinske službe s Civilno zaščito in javnimi zavodi smo se poleg rednega dela, zmanjšanem številu kadra, spopadali še z reševanjem vseh težav povezanih z epidemijo. Štiriletno obdobje je zaznamoval tudi občinski svet. Imel je oziroma še vedno ima največ različnih svetniških skupin, je najbolj pester do sedaj. Štiriindvajset-sedežni občinski svet sestavlja kar enajst različnih svetniških skupin. Imeli smo in imamo ogromno različnih mnenj ter predlogov. Kljub opisani pestrosti smo se za večino predlogov uspeli po- CMYK financiranje v višini skoraj en milijon oz. 991.951,06 EUR in v začetku julija tudi že podpisali pogodbo o sofinanciranju. Sofinanciranje vključuje tudi stroške projektiranja, nadzora in podobno,« je pojasnil župan Cukjati. V času redakcije Našega časopisa je bila okoli šole že postavljena gradbena ograja. »Izvedbo se načrtuje na način, da bo čim manj motila pouk, seveda pa bo potrebnega veliko prilagajanja – več o tem bo znano po uvedbi v delo in ko bo izvajalec pripravil podroben terminski načrt in ga uskladil s šolo.« Župan Daniel Cukjati in direktor podjetja Resal sta podpisala pogodbo za izgradnjo vodovoda od Betajnove do Gačnika, s čimer bodo povezali zaplaninski vodovod z vrhniškim. Kot so pojasnili na občini, so se za novogradnjo odločili zaradi zastarelega in prešibkega vodovodnega omrežja, ki ni več kos porabam na tamkajšnjem območju. Z novimi zazidalnimi območji se je povečala poraba vode, zato je treba območju zagotoviti večjo količino vode. Obstoječi vodovod bo tako v funkciji samo še do izgradnje novega. Po pogodbi so dela vredna dobrih 170 tisoč evrov. Izvajalec naj bi z deli začel avgusta in jih končal v roku treh mesecev. (gt) Nova gradbeno-prostorska zakonodaja nirja ali arhitekta in soglasje • Začetek gradnje enostavnih Nov gradbeni zakon občine glede skladnosti s prostavb (npr. nadstrešnic, garaž, in zakon o urejanju storskim aktom. drvarnic, lop, ipd., s površiprostora sta bila • Po vzpostavitvi sistema eGrano največ 20 m2 in višino ter sprejeta konec leta ditev (1. 1. 2024) se bo odmenosilnim razponom največ 4 2021, uporabljata pa ra komunalnega prispevka m) in za postavitev začasnih lahko izvedla takoj po pridose od 1. 6. 2022 naprej. skladiščnih objektov bo trebitvi gradbenega dovoljenja Bistvene spremembe, in še pred začetkom gradnje. ki jih prinaša gradbeni • Podjetniki lahko postavijo zakon. začasni montažni skladiščni objekt ob svojih proizvodnih • Enostavnejše pridobivanje objektih za tri leta brez graduporabnega dovoljenja – labenega dovoljenja, ko prijavijo stniki lahko pridobijo upozačetek gradnje. V roku treh rabno dovoljenje brez izdelet morajo pridobiti gradbeno lane fasade (kljub temu mora dovoljenje. biti izdelana v treh letih od • Med novostmi je zakonska izdaje dovoljenja). določba, da je treba pridobiti • Enostanovanjske stavbe, gradbeno dovoljenje tudi za zgrajene na podlagi gradodstranitev zahtevnega ali benega dovoljenja pred 1. 6. manj zahtevnega objekta, če 2018, lahko pridobijo uporabse ta dotika objekta na soseno dovoljenje, če so vpisane dnji nepremičnini ali je od v kataster nepremičnin, zanjega oddaljen manj kot menje ni bil izrečen inšpekcijter, kar doslej ni bilo potrebski ukrep in so bile zgrajene no. Za vse druge odstranitve skladno z gradbenim dovoljetovrstnih objektov bo še nanjem. prej zadoščala prijava začetka • Investitor na lastno odgovorgradnje. nost prijavi začetek gradnje • Rekonstrukcija, ki je nujna za objekta in začne gradnjo po zmanjšanje ali odpravo podokončnosti (ne več pravnosledic naravnih in drugih nemočnosti) gradbenega dovosreč (primer: požar), s katero ljenja, če ne gre za objekt z se vzpostavi prejšnje stanje vplivi na okolje. objekta, pri čemer se lega, ga• Za vse posege, ki spadajo pod bariti, namembnost in zunamanjšo rekonstrukcijo (na njost objekta ne spremenijo, primer prizidava zunanjega se lahko začne po izvedeni stopnišča, vgradnja dvigala), prijavi začetka gradnje (z deli gradbeno dovoljenje ni več je treba začeti najpozneje v potrebno. Potrebna sta pisno treh mesecih po naravni ali mnenje pooblaščenega inžedrugi nesreči). ba prijaviti začetek gradnje na pristojni občin, in ne na upravni enoti. Za vse druge prijave začetka gradnje smo pristojne upravne enote. Upravna enota Vrhnika Na podlagi prvega odstavka 110. člena in prvega odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB 3, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) ter drugega odstavka 71. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) RAZPISUJEM redne volitve v Svete krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika 1. Redne volitve v Svete krajevnih skupnosti Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič - Lesno Brdo, Ligojna, Padež - Pokojišče - Zavrh, Podlipa - Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika - Breg, Vrhnika - Center, Vrhnika - Vas in Zaplana bodo v nedeljo, 20. 11. 2022. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 5. 9. 2022. 3. Volitve v Svete krajevnih skupnosti vodi in izvaja Občinska volilna komisija Občine Vrhnika. 4. Razpis volitev se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 041-3/2022(2-02) Vrhnika, 4. 8. 2022 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l. r. 4 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 5 Še ena nova enota Doma upokojencev Vrhnika Na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki je izgradnja enote za dnevno varstvo starejših v zaključni fazi. Temeljni kamen je postavljen Postavitev temeljnega kamna Zbrani na odprtju Prav gotovo bo petek, 8. julija 2022, zapisan z zlatimi črkami v sedanjosti in zgodovini Doma upokojencev na Vrhniki. Tistega dne je bil svečano postavljen temeljni kamen za izgradnjo nadomestne enote Doma upokojencev za novo enoto Stara Vrhnika. Lokacija za bodočo enoto je na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki, poleg Enote za dnevno varstvo, ki bo kmalu v celoti zgrajena. Na odprtju so sodelovali številni gostje, med njimi zaposleni sedanjega doma, stanovalci in predstavniki občinske uprave ter vrhniške upravne enote. Nov temeljni kamen so položili: generalni direktor Direktorata za starejše RS Andrej Grdiša, župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati in direktorica Doma upokojencev mag. Milena Končina. Nova enota bo namenjena nadomestnim prostorom za osebe z demenco. Sredstva za investicijo bo zagotovilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz proračuna RS. Ocenjena vrednost investicije znaša 2.490.000,00 EUR z DDV. Stanovalke in stanovalci Doma upokojencev Vrhnika se bodo tako že predvidoma z novim letom preselili v nov, sodoben in prijaznemu bivanju prilagojen dom. Tega dogodka se bodo najbolj razveselili tudi zaposleni in še posebno neutrudna direktorica mag. Milena Končina, ki s svojo pozitivno energijo in srčnostjo trdno stoji za izgradnjo nove enote. Ob postavitvi novega temeljnega kamna so spregovorili gostje, ki so poudarili velik pomen izgradnje nove enote za osebe z demenco. Prav tako pa so bile izrečene želja za obnovo obstoječega doma upokojencev, ki bo prav gotovo naslednja akcija neutrudne direktorice. Simon Seljak Gradnja nove enote za dementne osebe se je začela. Poleg prostorov za dnevno varstvo bomo v mansardi objekta uredili namestitve za naše stanovalce z demenco. V juniju smo pridobili spremembo gradbenega dovoljenja za izvedbo investicije v mansardi objekta, ki je ocenjena na 360.000 EUR in jih bomo zagotovili iz lastnih sredstev iz presežka prejšnjih let. Po pridobitvi objekta in zemljišča od Ministrstva za obrambo v letu 2020 smo Ministrstvo za obrambo večkrat zaprosili še za dodaten objekt, ki je v neposredni bližini bodoče enote za dnevno varstvo, saj smo želeli kandidirati na razpisu za evropska sredstva React-EU, ki ga je objavilo Ministrstvo za delo v letu 2021. Po nekaj mesecih so na Ministrstvu za obrambo uslišali naše prošnje in nam julija 2021 v upravljanje brezplačno predali še dodatno zemljišče na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki. Prenos zemljišča in priprava projektov sta stekla v izjemno kratkem času in že v avgustu 2021 smo pridobili gradbeno dovoljenje in s projektom kandidirali na omenjenem razpisu. Žal s kandidaturo nismo bili uspešni, saj so bila vsa sredstva porabljena za projekte, ki so kandidirali v prvem roku v juliju 2021. Želja in potrebe po dodatni enoti nas ni ustavila, zato smo za sredstva zaprosili Ministrstvo za delo. V marcu 2022 smo z ministrstva prejeli informacijo, da bodo iz proračuna RS zagotovili sredstva za izgradnjo enote, ki bo namenjena nadomestnim kapacitetam za naše stanovalce z demenco. Tako sva 31. 3. 2022 s ta- kratnim ministrom za delo Janezom Ciglerjem Kraljem v našem domu podpisala sporazum o sofinanciranju, ki je bil podlaga za vse nadaljnje aktivnosti. Ocenjena vrednost investicije znaša 2.489.783,98 EUR z DDV. Večino sredstev za izvedbo investicije bo v letu 2022 zagotovilo Ministrstvo za delo, in sicer ministrstvo v višini 2.486.386,46 EUR (z DDV) in DU Vrhnika v višini 3.397,52 EUR (z DDV). Podpis pogodbe z Ministrstvom za delo o sofinanciranju izgradnje enote je bil 9. 5. 2022 in to nam je dalo zeleno luč za podpis pogodbe z izvajalcem in začetek gradbenih del. 8. 7. 2022 smo za novo enoto, skupaj z generalnim direktorjem Direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo Andrejem Grdišo in županom Občine Vrhnika Danielom Cukjatijem položili temeljni kamen za novo enoto, ki bo namenjena nadomestnim kapacitetam našega doma za osebe z demenco. Enota mora biti zgrajena do konca leta in zagotovo se bomo še naprej trudili, da uresničimo cilj. Zadnji dve leti je bilo treba vložiti veliko energije in dela za pripravo vseh projektov. Imeti vizijo in željo ni dovolj oziroma pomeni prvi korak. Prav tako je težko uspeti, če si pri tako pomembnih projektih sam. Zagotovo so k realizaciji naših projektov pripomogli s svojim razumevanjem in sodelovanjem tako minister za delo s sodelavci, minister za obrambo s svojo ekipo, župan Občine Vrhnika, Upravna enota Vrhnika, projektanti, soglasjedajalci in seveda moji sodelavci. V upanju, da projekt pripeljemo do konca, se zahvaljujemo vsem, pa tudi vsakemu posamezniku, ki je s svojim delom kakorkoli prispeval k uresničitvi projekta. Iskrena hvala! Mag. Milena Končina, direktorica Doma upokojencev Vrhnika 5 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pokrita tržnica na Vrhniki 6 Prenova parka pri Mlečni V četrtek, 1. 9. 2022, bo začela obratovati pokrita tržnica na Sodnijskem trgu na Vrhniki. Obratovala bo vse dni v tednu od 7. do 16. ure, razen nedelje. V njej bo poleg osmih stojnic tudi prostor s hladilno komoro, kjer je predvidena še pestrejši ponudbi lokalno pridelane hrane in domačih izdelkov k prodaji v novih prostorih pokrite tržnice vabimo vse zainteresirane ponudnike. mesnica. Možnost najema prostora v pokriti tržnici bodo V primeru odločitve za prodajo imeli tudi ponudniki, ki svoje na tržnici nas za najem stojniproizvode prodajajo prek pro- ce pokličite na št. 01 7502 960 dajnih avtomatov. Z željo po ali nam pišite na info@kpv.si. Stojnice v pokriti tržnici Z odprtjem 20. junija 2022 je bil projekt prenove parka pri Mlečni tudi uradno končan. 305 tisoč evrov za lokalne projekte 30. maja je bil na spletni strani LAS Barje z zaledjem objavljen četrti javni poziv Podpori izvajanja operacij v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barje z zaledjem. nistrativno nepopolnih vlog so že prejeli poziv za dopolnitev. Ocenjevalna komisija bo po prejetih dopolnitvah vloge ponovno pregledala in ob morebitnih nejasnostih prijaviteljem poslala pozive za razjasnitev. Po prejetih razjasnitvah bo vloge pregledala še vsebinsko oz. na podlagi meril določenih v javnem pozivu,« so sporočili Javni poziv je bil zadnji načrtovan poziv v tem z LAS Barje z zaledjem. Postopek ocenjevanja vlog bo predvidoma programskem obdobju. Višina razpisanih nepozaključen v začetku septembra. Takrat bo tudi vratnih javnih finančnih sredstev iz Evropskega znano, ali bo ostalo kaj razpisanih sredstev in kmetijskega sklada za razvoj podeželja je znašatudi morebitno dodatno odpiranje vlog. la 305.401,93 EUR. Za informacije so dosegljivi na info@lasKot so sporočili iz LAS Barje z zaledjem, je do barje.si ali na gsm: 031/366 815. prvega roka za oddajo vlog (1. 7. 2022) prispelo enajst vlog. »Ocenjevalna komisija je na svoji seji 7. 7. 2022 prispele vloge odprla in opravila administrativni pregled vlog. Prijavitelji admi- Prijetno srečališče z odlično kavarno, ki je imelo v zgodovini Vrhnike pomembno kulturno vlogo, je dobilo novo podobo. Vodilo prenove je bilo ohraniti vezi s preteklostjo in hkrati dodati parku dimenzijo sodobnih urbanih prostorov za prijetnejše preživljanje prostega časa. V zadnjih letih je bil park potreben prenove, obiskovalcem je puščal občutek zapuščenosti in neizkoriščenosti. A ker konzervatorski načrt prenove na tamkajšnjem mestu ne dopušča igral, je Občina Vrhnika iskala rešitev drugje, in sicer v sinergiji med abstraktno umetniško formo, ki bi jo po konservatorskem načrtu lahko umestili v park, in njeno uporabnostjo. Tako je k sodelovanju povabila Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, ki je nato skupaj z Občino Vrhnika pripravila študentski natečaj za javno plastiko na oddelku za kiparstvo. Zmagovalka natečaja, Nina Tovornik, podiplomska študentka kiparstva, je pod mentorstvom doc. Tomaža Furlana oblikovala skulpturo Umotvor. Kiparka je zasnovala interaktivno delo, ki postane celovito šele, ko se ga uporablja, raziskuje, dotika … Zmagovalna skulptura je bila v park postavljena lansko poletje in je takoj tudi zaživela v svoji vlogi. Drugi del prenove je bila celovita parkovna ureditev. Pred začetkom del je bilo treba pripraviti projektno dokumentacijo, pridobiti soglasja, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. Za načrt krajinske arhitekture parka pri Mlečni je bil zadolžen Arboretum Volčji Potok, ki je na podlagi veljavnega odloka OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike in konservatorskega načrta za prenovo pripravil načrtovano ureditev. Krajinskoarhitekturna ureditev parka pri Mlečni zajema oblikovanje povezave med Tržaško cesto in Staro cesto, poenotenje tlakovanih površin, ureditev smiselne zasaditve z grmovnicami in trajnicami, ureditev travnatih površin in umestitev urbane opreme. Za vso drevnino parka je Arboretum Volčji Potok pripravil arboristično mnenje, v katerem so predlagali odstranitev obstoječih murv, saj niso parkovno drevo, njihove krošnje pa so nepravilno vzdrževane, zelo razvejane in lomljive. Tako so murve nadomestile nove drevesne vrste, primernejše za urbani prostor. V parku pri Mlečni so sedaj na novo zasajeni rdeči in srebrni javor, maklura ter rdeča bukev, ki nosi prav posebno zgodbo. Nova sadika rdeče bukve je mladika njene 19 metrov visoke predhodnice, ki je v parku rastla še pred leti, dokler je niso zaradi sušenja požagali. Po poseku so pobrali sejance, ki so zadnjih nekaj let rasli v Aroboretumu Volčji Potok. Ena izmed mladih bukev je sedaj dobila svoj dom v prenovljenem parku. Ker gre za zelo mlado drevo, je trenutno še zavarovana z zaščitno mrežo, ob kateri so informativne table, ki predstavijo njeno zgodbo. V vogalu parka je nekoč stal eden najstarejših ginkov v tem delu Evrope. Tudi on ima svojo zgodovino, ki se je začela leta 1880, še v času Cankarja. Tistega leta sta se poročila mlada člana dveh pomembnih družin, Lenarčičev z Vrhnike in Kotnikov z Verda. Iz zveze Josipa Lenarčiča in Ane Kotnik sta zrasli lesna in opekarniška industrija, ki sta narekovali razvoj Vrhnike še celo 20. stoletje. S poročnega potovanja sta z daljne Kitajske prinesla dve sadiki ginka (Ginko biloba). Enega so leta 1883 posadili v Kotnikovem parku v Verdu, drugega pa še istega leta v Lenarčičevem parku oz. parku pri Mlečni (Japelj Oblak, 1998). Leta 2003 so ginka v parku pri Mlečni posekali, ker je s svojim koreninskim sistemom ogrožal sosednjo stavbo. Tri drevesa, vzgojena iz prvotnega ginka, sedaj rastejo v Parku samostojnosti, pri Rokodelskem domu in za Cankarjevo spominsko hišo. Vrhničani in drugi obiskovalci smo s parkom pri Mlečni pridobili novo kakovostno parkovno ureditev, ki bo sčasoma prerasla v zeleno oazo v središču mesta in prijetno zatočišče v vročih poletnih mesecih. Prenova parka pri Mlečni je prispevek Občine Vrhnika, ki je pomemben za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mesta. Občina Vrhnika 6 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 7 Slovesnost Ob 30. obletnici ustanovitve Enote za komunikacijske in informacijske sisteme Slovenske vojske Druženje gostov Slavnostni govornik Martin Jugovec, poveljnik 104. čtk6. Govornik Anton Pakar, poveljnik EKIS Spominski kovanec julija 2022 je v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki potekala slovesnost ob dnevu Enote za komunikacijske in informacijske sisteme (EKIS) Slovenske vojske. Kot dan enote je izbran 6. julij 1992, ko so v takratno 104. četo za telekomunikacije (čtk) Republišega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije sprejeli prve vojake na služenje vojaškega roka. Služenje vojaškega roka je trajalo sedem mesecev z možnostjo skrajšanja za en mesec, kar je bilo pravilo za vse generacije. Leta 1996 je 104. čtk prerasla v 11. bataljon za zveze (BZV) GŠSV, pozneje še v 11. bataljon za zveze in elektronsko bojevanje ter nazaj v 11. bataljon za zveze, da bi bila leta 2012 enota preimenovana v zdajšnjo EKIS. Slovesnosti so se udeležili sedanji in nekdanji pripadniki EKIS ter predstavniki Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Generalštaba Slovenske vojske, OZZVVS in OZSČ Vrhnika - Borovnica, društva Vezist in drugi gostje. Še posebej pa so bili ob 30. obletnici ustanovitve vabljeni prvi pripadniki iz 104. čtk, ki so delo v tej enoti začeli v letu 1992. Poveljnik EKIS, podpolkovnik Anton Pakar, je na začetku pozdravil vse prisotne in nadaljeval: »Ob zadnjem Dnevu enote sem na tem mestu govoril, da je EKIS enota, katera je na delovanju 24/7, 365 dni na leto. Danes bom tem številkam dodal, neprekinjeno 30 let. 30 let se neumorno trudimo zagotavljati pogoje za uspešno vodenje in poveljevanje poveljnikom na vseh nivojih, od strateškega do taktičnega. Čeprav naloga nemalokrat presega poslanstvo enote, so viri omejeni, se vsakega izziva lotimo odgovorno in zavzeto z zavedanjem, kako pomembno delo opravljamo. Pri tem uspešno sodelujemo s pripadniki rodu tudi v drugih enotah in v tem vidim veliko prednost. Na sodelovanju, izmenjavi znanj in izkušenj moramo graditi tudi v prihodnje. Veseli me, da poleg rednega dela najdemo čas tudi za ostale aktivnosti in s tem kažemo bojevniški karakter enote. Rezultati, ki jih dosegamo na tekmovanju oddelkov SV, strelskih in športnih tekmovanjih, so zavidanja vredni. Z nami danes so tukaj tudi pripadniki 104. čtk, pripadniki, ki so pričeli to našo tridesetletno pot, pot ki se bo nadaljevala naprej. Na dosedanji poti se je enota večkrat preoblikovala, preimenovala in se bo tudi v prihodnosti, kar pa je pozitiven odziv na spremembe v okolici. Glede na hitre spremembe na vseh družbenih področij lahko pričakujemo, da bo teh preoblikovanj še več. Ne glede na to, kako se bo enota v prihodnje imenovala, kakšne velikosti oziroma strukture bo, se njeno poslanstvo bistveno ne bo spreminjalo. Pred nami so novi izzivi, uvajanje novih tehnologij, borba v kibernetskem prostoru. Znanje in inovativnost sta ključ do uspeha. Naj se na koncu iskreno zahvalim vsem pripadnikom 104. čtk, 11. BZV oziroma vsem, ki ste s svojim delčkom pripomogli v mozaiku uspeha enote. Posebna zahvala pa gre vam, pripadnice in pripadniki EKIS, za vse dosedanje predano, zavzeto in profesionalno opravljeno delo. Negujte medsebojne odnose in prenašajte pozitiven duh na mlade rodove. Srečno, zelene baretke!« Slavnostni govornik, upokojeni brigadir SV Martin Jugovec in podpredsednik Zveze slovenskih častnikov, je kot prvi in edini poveljnik 104. čtk ter prvi poveljnik 11. bataljona za zveze nagovoril prisotne z naslednjimi besedami: »Ja, res je že minilo 30 let, ko nas je dvanajst začelo delati v tej enoti na začetku julija 1992. To so bili: – inštruktorji - poveljniki oddelkov (6): Tomaž Švara, Boštjan Berglez, Sandi Ražman, Matjaž Irgl, Damijan Kelenc in Gregor Sitar, – podpora (3): Branko Flis, Ivan Zalar in Ante Bauk, – poveljnika vodov (2): Boris Cimprič in Aleš Marič, ka- sneje tudi poveljnika 11. BZV, – vodstvo (2): Milan Korbar in Martin Jugovec, – do konca leta 1992 pa so se nam pridružili še (3): Brane Petrovič, Branislav Kocjan in Slavko Celarc. Poleg že omenjenih so bili poveljniki 11. BZV oz. EKIS še Zoran Jankovič, Stanislav Šantelj, Marko Košir, Andrej Svetanič in Samo Flisek. Žal vsi danes niso z nami zaradi službenih ali osebnih obveznostih, so se pa vsi odzvali in nam želijo prijetno druženje in obujanje spominov. 6. julija smo že sprejeli prve vojake veziste na enovito služenje vojaškega roka. Zato je tega dne tudi dan vaše enote. Samo en teden časa smo imeli na voljo, da smo zbrali vsa potrebna materialna sredstva in opravili vse priprave za začetek dela enote in usposabljanja vojakov. V prvem letu dela je bila naša glavna naloga usposabljanje vojakov, v naslednjih letih pa so nam bile dodeljene nove in nove naloge, kot je vzdrževanje zvez na osrednih vajah TO in kasneje SV, šolske zveze, vzorčne vaje, varovanje objektov, zagotavljanje delovanja stacionarnih telekomunikacijskih objektov in zvez, vzdrževanje sredstev zvez, specialistično usposabljanje vezistov v Šoli za podčastnike in častnike, sodelovanje v mednarodnih aktivnostih, sodelovanje v različnih razvojnih projektih na področju KIS ter vse do nalog, ki jih opravljate danes. Pri vseh teh nalogah smo sodelovali s takratno Upravo za telekomunikacije MO, ki sta jo vodila Stanislav Praprotnik in kasneje Tine Brajnik, oba danes z nami, in Službo za informatiko MO, ki sta bili kasneje združeni v današnjo Službo za informatiko in komunikacije MO, ki jo že dolgo časa vodi Viktor Sterle in je danes prav tako z nami, sodelovali pa smo tudi s takratnim Tehničnim zavodom MO. Vse naše aktivnosti pa je strokovno usmerjal Odsek za zveze RŠTO, ki ga je takrat vodil žal že preminuli Franc Kokoravec. Z nami pa je danes iz te sestave upokojeni polkovnik Franci Knaflič. Sektor J6 GŠSV, ki je naslednik takratnega Odseka za zveze RŠTO, danes vodi polkovnik Samo Flisek. Polni entuziazma in dobre volje ter pripravljenosti za delo smo v danih okoliščinah uspešno opravljali svoje naloge. Od 16 pripadnikov 104. čtk RŠTO iz leta 1992 jih je sedem še vedno v aktivni službi v SV in MO, trije so si zaposlitev našli zunaj obrambnega sistema, šest pa nas je že upokojenih. V SV so zaposleni tudi trije, ki so bili na služenju vojaškega roka leta 1993. Med temi je bil tudi Primož Logar, ki je danes prav tako z nami. V imenu vseh nas iz leta 1992 se zahvaljujem poveljniku EKIS za možnost srečanja ob 30. obletnici ustanovitve 104. čtk RŠTO, vam, današnjim pripadnicam in pripadnikom EKIS SV, pa čestitam ob vašem prazniku in vam želim uspešno opravljanje nalog, kjerkoli že to je, saj lahko rečemo, da svoje naloge opravljate in podpirate delovanje posameznikov in enot SV dobesedno po celem svetu, tj. v Sloveniji, na MOM, na mednarodnih vajah, v mednarodnih organizacijah in poveljstvih ter vojaških diplomatskih predstavništvih. Delo na področju KIS je vedno polno izzivov, ki jih poskušajte čim bolj uspešno rešiti. Zago- tovo vam novih izzivov tudi v prihodnosti ne bo nikoli zmanjkalo, kar dobro veste tudi sami. Najbolj uspešni pa ste takrat, ko nihče ne ve za vas oz. vas nihče ne išče, ker vse s področja KIS, kar je načrtovano, deluje. In za konec, srečno zelene baretke, srečno nekdanji pripadniki te enote, srečno gostom in Slovenski vojski ter srečno Sloveniji.” Poveljnik EKIS je v nadaljevanju zaslužnim pripadnikom enote vročil tudi priznanja za uspešno in dolgoletno delo v enoti. Po končani slovesnosti smo tisti iz leta 1992 in gostje nadaljevali druženje ter obujali lepe spomine v organizaciji Društva vezistov in radioamaterjev – Vezist iz Zveze slovenskih častnikov na lokaciji nam znane “vikendice” in v Starem malnu pri Vrhniki. Vsi udeleženci so prejeli spominski kovanec ob 30. obletnici ustanovitve 104. čete za telekomunikacije RŠTO. Preostali iz leta 1992 pa bodo prejeli kovanec ob prvem srečanju s svojim nekdanjim poveljnikom. https://www.youtube.com/ watch?v=mtImBNLhFI0&ab_ channel=MORSstudio Martin Jugovec, poveljnik 104. čtk RŠTO in upokojeni brigadir SV Vabilo Vabimo vas, da se pridružite ekipi voznikov prostovoljcev Pomagati ljudem je naše poslanstvo: »Če rad pomagaš, se nam pridruži.« Pogoj je dobra volja in izpit B kategorije. Info: 041 639 972, Franjo. 7 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika Olimpijska pravljica v PGD Drenov Grič Lesno Brdo Drenov Grič, 24. julij – Množica staršev, domačinov, pa tudi gasilcev in prijateljev iz drugih krajev so prišli v nedeljo dopoldne pozdravit zlato mladinsko ekipo, ki je pometla z vso konkurenco na gasilski olimpijadi v Celju. Bilo je mnogo zastav, transparentov, slišati je bilo navijaške vzklike in navijaške sirene. Ozračje je bilo tako nabito s čustvi, da je marsikomu pritekla po licih solza, v grlu pa se mu je naredil cmok. Sprejem prve moške mladinske ekipe, ki je v samostojni Sloveniji osvojila olimpijsko zlato, je bil veličasten: s kombijem so se zapeljali skozi »špalir« gasilskih curkov do prireditvenega prostora, kjer so jih čakali navijači, župan in predstavniki vrhniške in slovenske gasilske zveze. Ekipo, ki sta jo vodila mentorja Tine Vojska in Sebastjan Zdešar, so sestavljali Bor Jelovšek, Jakob Vojska, Jernej Osredkar, Domen Oblak, Jaka Zdešar, Nejc Metelko, Žan Oblak, Domen Keršmanc, Vid Bizjak, Nal Zalokar Tavželj in Andraž Mihelič (druga rezerva). Fantje so medalje in pokal prejeli na slovesni prireditvi dan poprej v Celju. Čestitke na Drenovem Griču so kar deževale. Župan Daniel Cukjati je dejal, da je zmaga dokaz, da je mogoče z ekipnim delom posegati po zvezdah. Podobno je menil tudi predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc, češ da so fantje dokazali, da » … kjer je volja, je tudi pot.« Me drugim jim je čestitala tudi Mojca Cempre, predstavnica Gasilske zveze Slovenije. CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 Postavili osebni rekord štafete Mladinska ekipa je v Celje odpotovala v nedeljo, 17. julija, tekmovalni dan pa jo je čakal v četrtek zjutraj (21. julija). Mentorja Sebastjan Zdešar in Tine Vojska sta ekipi že v dneh pred tekmovanjem pojasnila, da se lahko v vaji na poligonu ekipa pohvali s časom, ki vodi do medalje. Nekaj več preglavic jim je povzročala štafeta, kljub dolgotrajnim pripravam. Med drugim so se urili tudi v Postojni, ki edina tod naokrog premore tartan na tekaški progi, kakršna je bila tudi v Celju. Fantje priznavajo, da so bile dolgotrajne priprave naporne in da je na trenutke padla motivacija. A ko se zdaj ozrejo nazaj, mentor Tine Vojska ugotavlja: »Noben trening ni bil brez veze, čeprav se je včasih zdelo, da je vse odveč. Ne, dokazali smo, da je bilo vse vredno!« V knežjem mestu so se od nedelje do četrtka zjutraj pripravljali na igrišču, ki jim ga je prijazno odstopilo eno od domačih društev in bili bitko s tekmovalno tremo. »Seveda smo imeli tremo, a to je bila pozitivna trema,« je povedal Sebastjan Zdešar. Vajo na poligonu so opravili s časom 38:32 sekunde, štafeto pa odtekli dve sekundi hitreje kot doslej na treningih: s časom 64:6 sekunde. Njihovi prvi zasledovalci, Čehi, so imeli sicer nekoliko hitrejši čas, a ker je bil njihov seštevek starosti tekmovalcev (kar tudi šteje pri končnem razultatu) višji od drenovsko-lesnobrdske ekipe, je na koncu najžlahtnejšo medaljo osvojila ekipa PGD Drenov Grič -Lesno Brdo. »Starši smo zelo ponosno na vse fante« Pravljica, kot so lokalni gasilci poimenovali dogajanje glede gasilske olimpiade, se je začela pred sedmimi leti, ko je prav tako mladinska ekipa sodelovala na olimpijadi v poljskih Opolah. Tedaj so menili, da je bilo tisto in bo vrhunec gasilskih tekmovalnih uspehov v društvu, a so se motili. Na olimpijado so se uvrstili še dvakrat: leta 2017 v Avstriji in dve leti pozneje v Švici. Kot bi bilo zakleto, je uspeh vedno izostal, a tokrat jim je le uspelo. »Danes se ta pravljica končuje na najlepši možen način. Veste, me kar stiska v grlu. Sem starš dveh otrok iz ekipe in sem neizmerno ponosen nanju ter celotno ekipo, kajti dosegli so izjemen uspeh,« je komentiral uspeh ekipe Igor Oblak, predstavnik staršev tekmovalcev in hkrati tudi poveljnik društva. Poljskem. »Nastop na olimpijadi na Poljskem leta 2015 nam je dal neverjeten zagon, pa tudi izkušnje – oba mentorja sta tedaj nastopala kot mladinca, iz katerih smo črpali za nastope na kasnejših olimpijadah. Toda uspelo nam je,« pa je o uspehu dejal predsednik društva Borut Jelovšek. Tudi zaradi take Tekmovanja imajo že dolgo pozornosti do mladih v društvu brado, kar je opozno tudi na ne beležijo težav s številčnostjo operativi operativnih gasilcev. »Našemu V PGD Drenov Grič - Lesno Brdo so prvo tekmovalno de- društvu bi zadostovalo že 15 setino ustanovili leta 1983 kot operativnih gasilcev, a jih imačlansko A-ekipo, pravi uspehi mo 28, kar je rezultat dela z pa so prišli šele desetletja po- mladino,« je še dodal poveljnik zneje, ko so začeli načrtno delati Oblak. z mladino. Kot je pojasnil »oče vseh Kaj sedaj čaka ekipo? »Najprej nekaj počitka, odolimpijskih ekip« Andrej Zdešar, je naključje naneslo, klop,« je bil kratek Sebastjan. da so ravno v Celju (kot tokrat Zagotovo si to fantje po mesemladinci) zmagali na izbirnem cih trdega dela tudi zaslužijo. A tekmovanju leta 2014, kar jim je jeseni bodo že prišle prve skrbi, odprlo vrata na olimpijado na ki pa so v tej fazi še sladke. Zma- ga na olimpijadi namreč pomeni tudi vstopnico za nastop na olimpijadi v italijanskem Trentinu leta 2024. »Počitka tako ne bo veliko, še posebej, ker bomo morali zamenjati nekatere člane ekipe, saj bodo že starejši od dovoljene starosti za mladinsko ekipo,« je še povedal Sebastjan. No, z vztrajnostjo, motivacijo in kančkom sreče pa se nemara ponovno zalesketa tudi katera od žlahtnih kovin. Srečno, fantje! Gašper Tominc Zahvala društva Društvo PGD Drenov Grič - Lesno Brdo se zahvaljuje vsem sponzorjem in darovalcem, ki so društvo nesebično podpirali na poti do končnega uspeha. Hvala! 8 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Slovesno: 110 let PGD Bevke Bevke, 20. avgust – Prostovoljno gasilsko društvo Bevke letos praznuje 110. obletnico delovanja. V ta namen so gasilci pripravili slavnostno parado, nagovorili zbrane in se na koncu še poveselili na veselici. Izkupiček le-te bo šel v poplačilo stroškov nakupa novega gasilskega vozila GVC-1, ki ga pričakujejo v naslednjem letu. Parada vozil in mimohod gasilcev, narodnih noš Folklorne skupine Ligojna in pihalne godbe Vrhpolje je potekala od cerkve mimo gasilskega doma, nato pa se je dogajanje preneslo na osrednje prizorišče – na oder na parkirišču pri gasilskem domu. Dveh mlajev, ki sta se še dva dni prej dvigala visoko pod nebo, tokrat ni bilo. Četrtkovo in petkovo neurje sta ju dvakrat zapovrstjo podrli in nato še dokončno polomila. Namesto mlajev je udeležence parade pozdravila gasilska rojstnodnevna roža. Neurje je poskrbelo tudi za to, da so gasilci zadnje dni kar pošteno garali, da so pokrili odkrite strehe in hkrati še poskrbeli za organizacijo tako velike prireditve, kot je veselica. A jim je uspelo. Povsem dostojno so se spomnili dela svojih prednikov, katerih srčnost in delavnost sta pripomogli, da društvo obeležuje 110. obletnico delovanja. Kot je dejala na slovesnosti Andreja Lenarčič, predsednica društva, so ljudje bili in so še vedno glavno gonilo društva. »Osnovni in najpomembnejši člen društva je človek. Skupina ljudi, ki smo besede: »Operativno pripravljenost zagotavljajo zelo dobro usposobljeni člani in članice, na preventivnem področju opravljajo svojo nalogo in obveščajo sokrajane. Na področju dela z mladino je PGD Bevke eno od vodilnih društev v GZ Vrhnika, kar je zagotovilo svetlo prihodnost operativne enote in društva.« Društvenega doprinosa v lokalni skupnosti niso spregledali tudi na občini. Podžupan Jože Malovrh je v županovem imenu dejal: »Delovanje in človekoljubna pomoč sta nekaj plemenitega. Tega niso mogli preprečiti niti najhujši dogodki, kot so vojne. Ves čas ste se razvijali in sledili novim zahtevam. Vaše društvo odlikuje veliko srčnih in zagnanih članov, ki nosijo gasilstvo v sredini svojih src. Bodimo ponosni nanje!« Na slovesnosti so podelili tudi najvišja gasilska priznanja. Priznanje GZ Slovenije, plamenico 3. stopnje, sta prejela Stanko Keršmanc in Nika Zibelnik, druge stopnje Andrej Keršmanc. Prav posebni priznanji pa je prejelo tudi društvo, in sicer bronasto plaketo Gasilske zveze Slovenije ter srebrni znak Civilne zaščite Slovenije iz rok poveljnika lokalne CZ Petra Rodiča. Več priznanj je bilo podeljenih 15. avgusta, na slavnostni seji društva v kulturnem domu v Bevkah. Med drugim velja omeniti, da je priznanje za 70 let delovanja v gasilskih vrstah prejel Milan Zupančič, za 60 let pa Janez Lenarčič. Plaketi gasilskega veterana sta prejela častni predsednik PGD Bevke Zbrane sta v imenu občine (na slavnostni seji društva) med drugim Vinko Keršmanc in dolgoletna nagovorila podžupanja Bernarda Kropf in podžupan Jože Malovrh. računovodkinja Tončka Per. Ob tej priložnosti so izdali tudi zgodovinski zbornik, v katerem so poleg društvene kronike natančneje popisali zadnjih pet let delovanja. Na dan ustanovitve, 14. julija 1912, je društvo štelo 28 mož. Po končani gasilski paradi je Prvi gasilski dom je predstavljala skromna lesena baraka pri sledila veselica za Ansamblom Tamic, kjer se je kmalu začelo odvijati tudi družabno življeBanovškom. Poskrbljeno je bilo nje. Pet let po ustanovitvi društva je vas doživela ognjeno za srečelov, palačinke, otroški opustošenje (zgorelo 35 poslopij), krivec pa so bili plitki in kotiček in za vse tiste drobne suhi vodnjaki. Zato so gasilci leta 1928 zgradili lasten veradosti, ki pri gostih ohranijo lik vodnjak s talno vodo. Sprva so si pri gašenju pomagali veselico še dolgo v lepem spoz ročno brizgalno, 20 let po ustanovitvi pa so kupili Fiatovo minu. Upajmo, da je taka ostala motorno brizgalno in zapravljivček za prevoz moštva. Prvo tudi bevškim gasilcem in jim kombinirano društveno vozilo je bil IMV leta 1971, so pa že pomagala še en korak naprej dve leti pred tem imeli robustnega Dodgea. Od začetka do k uresničitvi dolgoletne želje danes se je zamenjalo 9 poveljnikov in deset predsednikov. Društvo je imelo enkrat samkrat predsednico, Andrejo Lepo novem gasilskem vozilu. Po narčič, ki se ji naslednje leto izteka drugi petletni mandat. načrtih naj bi zapeljal v gasilski Poveljnik društva je Erik Urbanč. Trenutno največji cilj drudom že prihodnje leto. štva je nakup novega gasilskega vozila GVC-1. različnih pogledov na življenje, različnih značajskih lastnosti, zunanjega videza, sposobnosti. Imamo pa nekaj, kar nas poveže vsakič, ko je to potrebno: gasilec začuti v notranjosti droben glas, ki običajno miruje, se pa predrami ob klicu na pomoč. Impulz, ki ga spravi v pogon in naredi, kar je v danem trenutku najbolj pomembno. Vstane in zapusti dom in odhiti v neznano, da bi pomagal sočloveku v nesreči.« Da je temu res tako, je pritrdil tudi član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsedujoči regijskemu svetu Franjo Bukovec: »Ne gledamo na barvo kože, premoženjskeo stanje, vero ali politično prepričanje. Delo opravljamo brezplačno. Tega plemenitega dela ne moreš opravljati, če za to nisi rojen in ta vrlina ti mora biti položena v zibelko. S tem se rodiš!« Zaradi te srčne kulture je društvo obstalo 110 let. Zagotovo je imelo tudi težke trenutke, a je težave vedno znalo prebroditi in se danes izoblikovati v moderno gasilko enoto. Benjamin Svenšek, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, je o društvu našel same pohvalne PGD Bevke na kratko Gašper Tominc, foto: GT Slavnostna parada Andreja Lenarčič, predsednica društva: največje bogastvo vsakega društva so člani! Po končani gasilski paradi je sledila veselica za Ansamblom Banovškom. Poskrbljeno je bilo za srečelov, palačinke, otroški kotiček in za vse tiste drobne radosti, ki pri gostih ohranijo veselico še dolgo v lepem spominu. Da je prireditev uspela gre zahvala naslednjim donatorjem in sponzorjem: AGRO JENKO, ALPFRIGO, ANDREJA SRNA ART, ANVINA, AS LAK, AS-RS, AVTOPREVOZNIŠTVO Janez Vehar, AUTOCOMMERCE, AVTOPREVOZNIŠTVO ANDREJ BERNIK, AVTOVLEKA ČEPON, BARJANS, BELŠKA KMETIJA – Martin Zibelnik, BE VARN, MARKO PERKO, BENUSSI, BGE, BIROELEKTRONIK, BTC, CVETLIČARNA LEPA ROŽA, DETEL PLUS, DM drogerie markt, DOGET, DVIG, EUROGARDEN, EXCENTER, FOTELJČEK tapetništvo Darja Keršmanc, FOTOSTUDIO TIM, FRIZERKA META, GERMATEH, HOTEL MATOVA VRHNIKA, IVAN VRHOVEC, ITP inštalacije PIŠEK TOMAŽ, JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, JEKLARNA, JERNEJ ISKRA, JERNEJ NARTNIK, J.L.OBJEKT, JOŽE KUNST, JURE BRUS, KAMIOLAND, KB STUDIO kozmetični salon, KEMIS, KIMM, KMETIJA BLAŽ MAKOVEC, KMETIJA PR`SLUG, KOBAL transport, KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, KOMUNALA MEŽEK, KOTIS, KUHNCA – Žiga Sečnik, L-ASK, LEKARNE LJUBLJANA, LOJZE TRČEK, MARKO GOSTIŠA, MAŠINCA, MERCATOR, MINICITY LJUBLJANA, MIZARSTVO POLDE VOLČJAK, MOJA LJUBLJANICA, MOL Slovenija, OBDELAVA KOVIN, GAŠPER MERLAK, OBNOVA TOP DOM, OKVIRI V, OMW SLOVENIJA, PEKARNA BAŠKOVČ, PEKARNA ADAMIČ, PETER BRUS, PIROTEHNIKA VERONIKA, PISKAR, PLEŠKO CARS, POŠTA SLOVENIJE, PRIGO, REALPROJEKT, ROSENBAUER SLOVENIJA, SALON LEPOTE TEA, SGV ROBERT VEHAR, SILIKO, SOMA, SOMARU, SOTLER KOVAČ VIPAVA, STANE DOLINŠEK, STV PER,Marjan Per, SUMMIT LEASING, ŠAMPINJONI SMUK, ŠIVILJSTVO NATAŠA GUBIČ, TAPETNIŠTVO MALOVRH, TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE, TELEKOM SLOVENIJE, TRANS FELIX, TRANSPORT M&B, TUŠ, UNIKATNE LUČKE, URH&CO, UROŠ KOČEVAR, VBH GRADNJE, VEHSER, VESPER, VETO, VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO FILIPIČ, WEBO, WOOP CENTER LJUBLJANA, ZAVOD ŠKRATELJC, ZLATARSTVO LUKA LAPAJNE, ŽENKO ter ČLANI in SIMPATIZERJI PGD BEVKE. 9 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 10 Za Ljubljanico kakršna si zasluži Potapljaška čistilna akcija Ljubljanica 2022 Člani Potapljaškega kluba Vrhnika smo se lani prvič lotili čiščenja zgornjega toka Ljubljanice in si ob golažu, ki je sledil uspešni akciji, obljubili, da bomo naslednje leto akcijo nedvomno ponovili. Rečeno – storjeno! V soboto, 11. 6. 2022, smo spet združili moči s kolegi iz Potapljaškega kluba Nova Sub, pridružili pa so se nam še kolegi iz DPD Rak, PGD Laze -Jakovica in PD Logatec, PGD Cerknica in CZ Cerknica. S svojo podporo so se ponovno izkazali člani Lovske družine Vrhnika, gasilci PGD Verd pa so nam prijazno odstopili prostore svojega gasilskega doma ter nudili tudi logistično pomoč. lončevine in drugih predmetov. Podpora akciji se širi in veča Ekološke akcije so vedno priročne za velike besede in izkazovanje podpore, a tokrat ni ostalo le pri besedah. Veseli nas, da so naš trud prepoznali in se nam aktivno pridružili tudi kolegi iz drugih potapljaških klubov, prav tako pa tudi, da je dober glas o čistilni akciji segel do občinske uprave Občine Vrhnika. Pred odhodom v vodo nas je namreč prišel pozdravit vrhniški župan, g. Daniel Cu»Brifing« pred akcijo Čeprav nas je večina že po- kjati, občina pa je čistilno akcijo znala pravila, načrt in najpo- podprla tudi finančno. gostejše nevarnosti, s katerimi bi se lahko srečali, smo vseeno Ista reka, a drugačna! ponovili zlate zapovedi. Dobra Akcija se je začela enako, kot priprava je namreč osnova za lani – razdeljeni v tri skupine uspešno akcijo in tudi tokrat smo se odpravili vsaka na svoj so stvari potekale kot po maslu. del reke, se oskrbeli z vrečami Čeprav lani nismo našli nobe- za smeti in se potopili v vodo. ne granate, ročne bombe ali Temperatura vode se je sukala mine, je bilo tudi letos to najpo- okrog 11 °C, pod vodo pa je bilo membnejše varnostno opozori- drugače kot lani – smeti je bilo lo, takoj za tem pa spet poziv k vidno manj! Res smo ven poteohranjanju zaščitene kulturne gnili nekaj velikih kosov, recimo dediščine oziroma ostankov ogromno gumo, ki smo jo po čarobno! Tudi letos na dvorišču gasilskega doma PGD Verd ni manjkalo zadovoljnih obrazov. Tisti, ki so bili letos prvič z nami, so bili še dolgo pod vtisom reke, drugi smo zadovoljno gledali vreče, ki so ostale neporabljene. Ko govorimo o nabranih smeteh, še kako velja izrek »manj je več«, saj smo se akcije lotili še bolj zavzeto kot lani. S tako zadovoljno ugotovitvijo smo se prijetno utrujeni lotili golaža, za katerega pa prejšnji izrek ne velja. Bil je namreč še boljši kot lani! Zaključek Čeprav smo letos nabrali manj smeti, bilo jih je 500 kg, bomo z akcijo nadaljevali tudi prihodu iz vode komaj odvalili tako se je zdelo, v tem delu reke naslednje leto. Zato, ker Ljuz brega do kontejnerja, a kljub ne manjka. Potapljanje še po- bljanica še ni taka, kakršna si vsemu je bilo manj vsakdanjih pestri spreminjajoča se globina zasluži biti. Zato, ker so med odpadkov. Pričakovali smo, da struge, ki se z dobrega pol metra nami še vedno taki, ki se jim zdi nas bo med gozdovi alg pričakal hitro spusti štiri metre globoko odmetavanje odsluženih reči, veliko več »svežih« pločevink, in kar naenkrat se okolje popol- gradbenega materiala, starih plastenk, kakšen nov bicikel ali noma spremeni. Res, naravnost koles in vse mogoče krame v dva, obnovljena zbirka razbitih posod in podobno. Seveda ljudje ne moremo kar čez noč iz svoje kože, a na veselje vseh sodelujočih smo kljub enakemu številu potapljačev in podobno dolgim potopom, kot so bili lanski, napolnili veliko manj vreč! No, kljub vsemu z akcijo ne gre prekiniti, saj je na dnu in v mulju še kar nekaj kosov smeti, ki se jih bomo morali lotiti drugače, ne zgolj z golimi rokami in čolni na gladini. Med brskanjem za smetmi je bilo nekaj časa namenjenega tudi za opazovanje podvodnega sveta. Ljubljanica je še vedno čarobna! Dno je prekrito z gosto zeleno preprogo alg, ob bregovih pa se visoke alge prepletajo s potopljenimi debli in vejami padlih dreves. Vse to so odlična skrivališča za ribe, ki jih, vsaj Letos smo na kopno potegnili 500 kg odpadkov. 4.9.2022 SPOZNAJ ŠTEVILKE SVOJEGA ZDRAVJA reko povsem nekaj normalnega. Predvsem pa zato, ker lahko na takšni čistilni akciji potapljači, lovci, gasilci, ribiči in vsi drugi podporniki s svojimi dejanji naredimo majhen, a pomemben korak k čistejšemu, lepšemu in bolj zdravemu okolju. Na koncu bi se člani PK Vrhnika radi iskreno zahvalili vsem sodelujočim in podpornikom ter pokroviteljem akcije: Občini Vrhnika, podjetjem Servis potapljaške opreme Boštjan Turk, s. p.,Siliko, d. o. o., iPros, d. o. o., Lovski družini Vrhnika (s posebno zahvalo za vrhunski golaž!!!), gasilcem PGD Verd, potapljačem in podpornim ekipam na kopnem ter na čolnih – PK Nova sub, DPD Rak, PGD Laze - Jakovica in PD Logatec, PGD Cerknica in CZ Cerknica Upamo, da se nam boste naslednje leto spet pridružili! Matej Ogorevc Foto: Aljaž Zalar: slike: PD Logatec Različne meritve: Harvardski test hoje Krvni tlak Indeks telesne mase Spirometrija ──── Zdravi prigrizki ──── Svetovanje in brezplačna literatura ──── Posvet z dr. Marjanco Hari Novinšek Vrhnika, Park pri lipi samostojnosti V nedeljo 4.9. bo pred TIC Vrhnika od 9.00-12.00 ure potekal program »Spoznaj številke svojega zdravja«. Izvajali bomo različne meritve (krvni tlak, indeks telesne mase, harvardski test hoje, izdihan zrak), svetovali bomo glede prehrane, pitja vode, vadbe, delili brezplačno literaturo, možen pa bo tudi posvet z zdravstvenim osebjem. Vidne sledi lanskega čiščenja Lepo vabljeni, da nas obiščete! »Prava zdravila so čist zrak, sončna svetloba, zmernost, počitek, telesna dejavnost, pravilna prehrana, uporaba vode in zaupanje v božansko moč.« (Ellen White) 10 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 11 23. pokal Argonavtov v mešanju pijač V sklopu prireditve Poletje na Vrhniki so se 2. avgusta zbrali barmani na tekmovanju za 23. Pokal Argonavtov – Fructal Trophy 2022. Tekmovanje je potekalo v Parku samostojnosti v osvežilni senci ob robu Športnega parka Vrhnika, zato močno sonce ni okrnilo tradicionalnega barmanskega praznika. V organizaciji društva barmanov Slovenije, pod pokroviteljstvom podjetja FRUCTAL d. o. o., ki je že desetletja tudi eden glavnih pokroviteljev društva barmanov Slovenije, Občine Vrhnika in ZIC Vrhnika, so se profesionalni barmani iz Slovenije in dva iz Avstrije pomerili v pripravi brezalkoholnih koktajlov in pripravi dolge mešane barske pijače (Long Drink Classic). Pri svojih kreacijah so morali barmani v osnovi uporabiti vsaj dve (brezalkoholni koktajl) oziroma tri (Long Drink) Fructalove sestavine. Pravilnik o tekmovanju je veleval, da barman pri pripravi koktajla uporabi največ šest sestavin, pri Long Drinku volumen alkohola ni smel presegati sedem centilitrov alkoholne pijače in omejeni čas za pripravo štirih koktajlov je bil sedem minut. Tekmovanje je s pozdravnim nagovorom odprla podžupanja Občine Vrhnika Bernarda Kropf in udeležencem tekmovanja zaželela: »Dober miks!« Naj Fructal brezalkoholni koktajl je po oceni strokovne žirije pripravil Mitja Acman iz Gostilne Acman, Šoštanj, drugo mesto je osvojila domačinka Draga Kepeš, Kaval Group Ljubljana, tretje pa Tomaž Fartek, Koktajl d. o. o. Mengeš. V tekmovanju Long Drink Classic je prvo mesto osvojil Dominik Wolf, ÖBU Avstrija, drugo Mitja Acman DBS – Slovenija, tretje pa je pripadlo avstrijskemu kolegu Danielu Shüleju. Nagrado za najboljše strokovno delo v obeh kategorijah je prejel Rok Dobnikar, Gostilna Dobnikar, Topol, Medvode. Skupni zmagovalec 23. Pokala Argonavtov Fructal Trophy 2022 pa je postal Mitja Acman. Vsa priznanja in pokale je podelila podžupanja Bernarda Kropf. Celotno prireditev je vo- dil predsednik Društva barmanov Slovenije Aleš Ogrin, ki je bil pred leti aktiven tekmovalec in tudi žel visoke uspehe doma in v tujini. Na koncu se je zahvalil pokroviteljem 23. Pokala Argonavtov: ZIC Vrhnika, Občini Vrhnika, Fructalu, d. o. o., Ajdovščina, Gostilnici Kašča Vrhnika, Hotelu Mantova in Cvetličarni Jana Vrhnika. Simon Seljak vrhnik festiv l k ve Sobota, 10. 9. 2022, 10:00-22:00 Park pred Cankarjevim domom, Vrhnika Skupni zmagovalec Mitja Acman prejema prehodni pokal. Pokušnja kave in kavnih izdelkov, delavnice s Carmen Clemente – svetovna prvakinja 2022 v latte art, delavnice za majhne in velike, ob 20 00 BATISTA CADILLAC in še mnogo drugih kavnih užitkov. Okusite kavo na najrazlicnejše nacine. www.visitvrhnika.si Podžupanja Bernarda Kropf je zaželela: »Dober miks.« Organizator dogodka Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju z lokalno mikropražarno Escobar. 11 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12 Tempelj zmaja Lintverna Nova družinska dogodivščina na Vrhniki malnom leži tempelj zmaja Lintverna. V templju že od pamtiveka živijo zmaji, varuhi bele vode. Bela ni navadna voda. Bela je čudežni studenec, ki izvira v zmajevem templju, nato pa nenadoma privre skozi skale in se zlije v dolino. Bela je zdravilna voda, ki nosi zmajevo skrivnost večnega življenja. Ljudje so od nekdaj zajemali vodo Letos poleti je na Vrhniki iz potoka Bela, da bi okrepili zaživela nova dogodivščina, ki svoje moči ali pozdravili bolne družine popelje v skrivnostni živali. Toda voda se nenehno svet zmajev in jim odkrije čuspreminja: zdaj je, potem je spet dovito sotesko Bela nad kočo ni. Zato ljudje še vedno dvigajo v Starem malnu. Gre za novo pogled k zmajevemu templju v doživetje Zavoda Škrateljc, ki upanju, da bo voda le pritekla. ustvarja Transverzalo praA zgodi se tudi, da zmaj bruhne vljično-doživljajskih poti vodo s tako silo, da ta ruši vse po Sloveniji. Tempelj zmaja pred seboj. Narava je vsemoLintverna je doživetje z zgodbo, gočna! Čas je, da se ljudje nauzmajsko misijo, doživljajskimi čimo veščin, ki nas bodo tesneje točkami v naravi in s pristno povezale z naravo. Čas je, da odpohodniško izkušnjo v čudoviti krijemo skrivnost zmajevega naravi. templja in postanemo krotilci vode! Pridruži se Zmajevemu redu krotilcev vode! Za vse krotilce vode je udeležba na otvoritvenem dogodku Zmajevega reda obvezna! Imaš pogum, da se pridružiš Zmajevemu redu krotilcev vode? Družine se na doživetje Tempelj zmaja Lintverna odpravijo s posebno misijo, ki je tesno povezana z varovanjem okolja, predvsem skrbjo za vodo. Takole poteka zgodba. V strmi soteski potoka Bela nad Starim Urjenje v zmajskih veščinah in spoznavanje moči vode Krotenje vode je starodavna veščina, ki nas uči o naravnem ravnovesju. Da bo urjenje v zmajskih veščinah potekalo kar najbolje, poskrbi Zmajev kartonček (dobite ga v koči v Starem malnu ali v TIC Vrh- Posebno živahno in zmajevsko pa bo 3. septembra ob 11.00, ko bo otvoritveni dogodek pri koči v Starem malnu, na katerem bo razkrita še kakšna nova zmajeva skrivnost, na doživetje pa se boste lahko podali tudi z interpretativnimi vodniki. Bogat program z zmajeslovnimi delavnicami, zmajskimi napitki in prigrizki, zgodbo o zmaju Linvernu in ilustratorsko delavnico Gorazda Vahna (avtorja ilustracije zmaja v projektu) bodo doživetje naredili še posebej nepozabno in posebno. Vabljeni! nika), pa tudi veliko Zmajevo vadbišče, otroško igrišče, ki otroke razveseli na začetku poti ob koči v Starem malnu. Na poti otroci spoznajo nenavadne živali – hm, le kako je videti denimo ŽABOUŠKA? –, na zmajevem jeziku ustvarjajo mogočne zmajske zvoke, predvsem pa odkrivajo skoraj mistično lepe tolmunčke in slapove potoka Bela, če se jim le pokaže. Na koncu krotilci vode za opravljeno urjenje prejmejo Zmajevo nagrado. Res dogodivščina in pol za velike in male zmajeslovce! Tempelj zmaja Lintverna je razgibana družinska dogodivščina, a primerna za tiste, ki so že vajeni varnih korakov po zahtevnejših gozdnih in planinskih poteh. Za vstop v Zmajev red je obvezna dobra pohodna obutev, saj je pot v zadnjem kilometru na nekaterih mestih strma in včasih tudi spolzka. Na pot se odpravite sami, Zmajev kartonček pa vam odpre pot do doživetij in z njim vstopite v skrivnostni svet zmajev, ki od nekdaj kolovratijo po naših krajih. Priporočena starost otrok je 6+. Koča v Starem malnu poleti obratuje od četrtka do nedelje, hrano imajo v ponudbi le ob sobotah in nedeljah. Star maln poleti nudi tudi odlično kopalno osvežitev v jezu ob koči, zato je več kot primerna za poletni obisk. Več o doživetju Tempelj zmaja Lintverna na www. skrateljc.org ali na www.visitvrhnika.si. Projekt je nastal v sodelovanja Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Turističnega društva Blagajana, Planinskega društva Vrhnika, Delavnice in Zavoda Škrateljc. Fotografije: Mojca Ropret Grilc Lokacija prireditve: pri Gostilni Mesec na Zaplani RIMSKI DAN NA ZAPLANI Spoznajte življenje Rimljanov ter se podajte na dogodivščino ob Ajdovskem zidu Sobota, 17. september 2022 od 10.00 do 17.00 I II III IV V VI Pravi rimski tabor Rimska gostija Rimske delavnice za male in velike Pohod z barbari Smaragdna dogodivščina ob rimskem zidu Vodenje po Rupnikovi liniji 12 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 Lions dobrodelni koncert Skupaj za gasilce Največjega požara v slovenski zgodovini zagotovo ne bomo pozabili in ravno tako tudi ne gasilcev, ki so reševali domove. Kako si ga bomo zapomnili? Misel na gasilce je v nas lionsih vnesel svetel trenutek ponosa. Odločili smo se, da družno priskočimo na pomoč z dobrodelnim koncertom. Naredili bomo vse, kar lahko, in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika namenili zbrana finančna sredstva. Tudi naša dobrodelna »dolžnost« se zdaj neposredno boleče sooča s procesi kriznega stanja globalnih požarov, hkrati pa s pretresljivimi oblikami naravnih katastrof v življenjskem okolju. Naša podnebna varnost je ogrožena. Pred seboj imamo globalno sliko uničevanja narave. Kras je gorel. Gasilci iz vse Slovenje in tudi iz drugih držav so uspeli ohraniti vasi in hiše, toda škoda v gozdovih, oljčni- kih, vinogradih in turistični infrastrukturi je nepredstavljiva. Gozdne živali so izgubile dom. Naši gasilci so zopet izkazali svoje junaštvo in pogum sredi največjega požara v Sloveniji. Na Krasu je ogenj praktično izbrisal življenje in zeleno podobo ter prizadel več kot 3500 hektarjev površin. Lions klub Vrhnika sočutni javnosti, podjetjem in posameznikom nudi možnost, da prek finančnih donacij in nakupa vstopnic sodeluje ter da se tako pridruži akciji SKUPAJ ZA GASILCE. Vljudno Vas vabimo 30. septembra 2022 ob 19.30 v Cankarjev dom na Vrhniki na velik glasbeni dogodek s priznanimi ustvarjalci. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika za uspešno nudeno in nesebično pomoč pri reševanju našega Krasa. POMAGAMO P. R. B. M. Lions za begunske otroke V nastavitvenem centru Logatec, kjer vlada RS skrbi za integracijo in oskrbo migrantov, smo Lions klub Vrhnika šoloobveznim otrokom podarili šolske potrebščine za boljše pogoje dela in učenja. Vrednost učnih pripomočkov je 3000 evrov. Razseljeni begunski otroci iz vojnih območij so še kako potrebni velike pozornosti in pomoči. To je globalna kriza, ki postavlja nam, človeški družbi zopet ogledalo. Dobrodelnost je poslanstvo, hvaležnost in solidarnost, še posebno do otrok. Kadar te povezanosti ne moremo občutiti, smo kar naenkrat ločeni od sveta okrog sebe pa tudi nas samih. Začnimo se prebujati, prisluhnimo našim glasovom, ki govorijo v naših glavah. Ali so potrebne vojne? Dobrodelni koncert Lions kluba Vrhnika 30. september 2022 ob 19.30 Cankarjev dom na Vrhniki 20 LET Vabilo EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16.–22. SEPTEMBER 2022 Izstopimo iz avta in stopimo skupaj VABLJENI v Športni park VRHNIKA! Ali smo samo opazovalci, ali bomo dali prostor sočloveku – otroku, da bo dostojno živel, da bo razumljen? Naredimo konec prepirom in igricam moči … Resnična moč je v nas samih na ravni naše skupne zavesti, in vedno nam nekaj sporoča. dvignjeno nad nemir in napeSpremenimo se in naj bo to v tosti življenja. POMAGAMO povezavi z našimi skupnimi doP. R. B. M. brimi deli, z odnosi in okoljem Sobota, 17. september 2022, od 9. do 14. ure: • prometne delavnice • prometni poligon za otroke • predstavitev enot za reševanje na cestah • PP Vrhnika • električna vozila • kolo je zdravo za telo • dobre prakse Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika Poletni vklop 2022 uspešno izveden 15. Poletni Vklop v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je za nami. zelo uspešen. Tudi letos je bil povprečno število otrok na Vklopu čez celo poletje visoko in povsem primerljivo s številom otrok v predkoronskem času. Glede na zelo dober obisk in Kot je praksa že vrsto let je na odzive staršev in otrok lahko poletni Vklop potekal 8 tednov rečemo, da je bil le ta ponovno v juliju in avgustu. Letos smo otroke animirali od 4. julija do 25. avgusta 2022. Varstvo je potekalo na dveh lokacijah, sistem prijav je bil elektronski, za en teden v naprej. Glede na hitrost zapolnitve mest za varstvo lahko mirno rečemo, da je povpraševanje veliko večje od zmožnosti in kadrovskih ter prostorskih kapacitet za varno izvedbo varstva. Otroci so bili na lokaciji razdeljeni po starosti, kar se je v preteklih letih izkazalo za dobro prakso. Zaradi homogenosti skupin tako lahko bolj prilagodimo program in posamezne dejavnosti starosti otrok, otroci pa imajo na koncu več od tega. Naši animatorji so iz dneva v dan skrbeli, da so bili otroci aktivni in se ob tem zabavali in sklepali nova prijateljstva. Otroci so lahko vedno izbirali vsaj med tremi aktivnostmi, saj je bil program tako kot vsako leto zelo pester in raznolik. Poleg naših animatorjev so program izvajala tudi lokalna društva, ki so prišla predstavit svoje športe, društva in potek treningov. Izvedli smo 7 kopalnih izletov in po tedenska 2 tečaja tenisa in 2 tečaja rolanja. Odšli smo na pohod na Planino, nekajkrat otroke peljali s kanuji po Ljubljanici in na »zipline« spuste preko Ljubljanice. Tedensko smo obiskovali novi kolopark, enkrat pa smo otroke peljali tudi na jahanje ponijev. Za konec nas je tradicionalno obiskal še župan, g. Daniel Cukjati, ki je otrokom razdelil bombone. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k še eni uspešni izvedbi Poletnega Vklopa, se na tem mestu zahvaljujemo! Vsem otrokom pa želimo lepo in uspešno šolsko leto. Spet pa se srečamo jeseni, na Jesenskem Vklopu. Vodji projekta Gašper Stržinar in Gašper Kos 13 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Festival Dojiva se Izmenjava izkušenj in nasvetov strokovnjakinj Zahvala V imenu Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in Govedorejskega društva dr. Janeza Verbiča se iskreno zahvaljujem uredniku Gašperju Tomincu za vse objave, ki jih je objavil. Iskrena hvala, želimo vam veliko uspeha, zdravja in sreče pri nadaljnjem delu. Urša Trček P R E J E L I Javno pismo dvema urednikoma Spoštovani gospod Gašper Tominc! Svet Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje se je seznanil, da ste prenehali biti urednik Našega časopisa. Gre za odgovorno delo, ki lahko pomembno prispeva k delovanju naše skupnosti. Ob prenehanju opravljanja uredniškega dela se vam Svet Krajevne skupnosti Podlipa Smrečje soglasno zahvaljuje za vse, kar ste doslej storili za krajane Podlipe in Smrečja, delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Ko prvič (drugič, tretjič ... tako so si različni) postaneš starš, se znajdeš v popolnoma novem svetu. Svetu, katerega glavna zvezda je dojenček – nov človek. Povsem novo bitje, ki s svojim jazom in svojimi nenavadnimi lastnostmi, za katere ni univerzalnih navodil uporabe, svojim staršem lahko povzroča skrbi. Mnogo staršev se znajde na neki točki v godlji, ki je preprosto ne znajo rešiti sami. Kljub vsemu mogočemu gradivu in informacijam s spleta je otrok pač edinstveno bitje in prav težko je iz kupa premnogih informacij izluščiti bistvo, rešitev za vašo specifično težavo. Starševanja se najlažje učimo v družbi drugih, prek zgledov. Včasih smo živeli skupaj. Včasih mame niso bile same s partnerjem za vzgojo. Včasih je bila skupaj vsa vas in na neki način je bilo tako lažje. Ljudje so imeli izkušnje in z izkušnjami so imeli znanje. Dandanes pa tega ni in prav to je glavni razlog za festival Dojiva se, ki smo ga v okviru Veva- spletne šole za starše letos že tretjič organizirali tudi na Vrhniki. Na čudovito vročo soboto, 6. avgusta 2022, smo se zbrali starši, da bi med sabo delili izkušnje in znanja. V prijetnem vzdušju na zelenici za pošto smo ustvarili prostor za našo malo vas, polno izkušenj, znanja in sočutja. Pogovarjali smo se o nosečnosti, porodu in starševanju. Ugotavljali smo, kako zelo je pomembno, da nas v starševanju, od začetka, vodi naše srce. Da prek upoštevanja notranje modrosti lahko izberemo iz množice informacij tisto, ki je za našo družino prava. Zraven pa • Brezplačne Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Program SEPTEMBER 2022 V SEPTEMBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKO DNEVNO UČNO POMOČ in BRALNI KOTIČEK. UPORABO RAČUNALNIKA sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON - PET 8.00 – 16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva. licof@zpmmoste.net in tel.: 064 259 033 smo se posladkali z dobrotami, ki jih je spekla mamica Katja. Mamice so se podprle z lepimi mislimi in afirmacijskimi karticami za novorojeno mamo. Družinice so prevzele svoj Vodnik zaupam si, ki ga izdaja Veva -spletna šola za starše. Le-ta vsebuje veliko podpornih vsebin, ki so dobrodošle za vsako nosečnico, mamico in očka. Če bi imeli svoj izvod, ga lahko naročite na www. veva.si. Na Festivalu Dojiva se so imeli starši prostor, kjer so si med sabo lahko izmenjali znanje. Za bolj specifične težave pa so z odgovori priskočile na pomoč gostje – domače, vrhniške strokovnjakinje, ki podpirajo družine. Katja Krvina, diplomirana babica, svetovalka za dojenje in Bownova terapevtka, Petra Šmid Seljak, strokovnjakinja za gibalni razvoj dojenčkov in otrok, in Maša - Mavrična - kot doula in poporodna doula. Andreja Obal, osebna trenerka za ženske, nosečnice in mamice po porodu. Mamica Helena Šneberger Mandelj pa je staršem povedala vse o uporabi pralnih pleničk. Organizatorki dogodka se iz srca zahvaljujeva gostjam, Krajevni skupnosti Vrhnika Center, uradni fotografinji dogodka,Ines Ozimek, ki je ovekovečila čudovito energijo tega dogodka. Iz srca sva hvaležni tudi vsem vam, drage nosečke, mamice in očki, ki ste prišli na dogodek. Brez vas ne bi bilo mogoče ustvarjati skupnosti. Hvala. Nina Sikirić, socialna oskrbovalka, alternativna zdravilka in doula (www.alternativna-mama.si) Maša V. Ponikvar, socialna pedagoginja, doula in poporodna doula, podpora družinam ob izgubah v nosečnostih (www.mavricna.si) S M O za Podlipsko dolino in njeno prepoznavnost. Vemo, da je tudi vaše novinarsko in uredniško delo pripomoglo k prepoznavnosti naše skupnosti. Za to smo vam iskreno hvaležni. V letih vašega urednikovanja sta Naš čso-pis krasili z zrnom soli odmerjena beseda in lepa fotografija. Morda tudi zato krajani vedno znova z veseljem čakamo na nov izvod Našega časopisa. Skozi vaše prispevke smo se lahko veselili lastne omembe in brali, kaj se je dogajalo v naši soseščini. Morda se nam, ki smo tega (raz)vajeni, zdi, da je kakovosten lokalni časopis nekaj samoumevnega. Vendar je lahko stvar tudi povsem drugačna. Spoštovani g. Gašper Tominc, hvala za sled, ki ste jo pustili s svojim urednikovanjem. Ker ostajate v naši sredi, bomo z veseljem še naprej prebirali vaše članke in tako skozi vaše oči spoznavali sebe in druge. Zato vam ob tej priložnosti želimo obilo zadovoljstva v nadaljnjem izpolnjevanju novinarskega poslanstva. Spoštovani g. Peter Perše! Ob nastopu vaše uredniške službe vas iskreno pozdravljamo. Ob začetku vašega urednikovanja Našega časopisa si želimo, da bi nam bil Naš časopis v pomoč in spodbudo pri razvoju naše skupnosti v dobro prav vseh njenih članov. Srečno! Svet Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje PONEDELJEK, 5., 12., 19,. 26. september, od 9.00 do 12.00 – skupna kvačkarija (ustvarjalna delavnica za vse nove in stare udeležence, ki radi kvačkate, pletete ali kako drugače ustvarjate) Od TORKA do PETKA od 8:30 do 12. ure – Rastemo skupaj: igralnica in druženje za mamice in malčke (naš nov prostor je prilagojen za igro, dojenje in previjanje, mamica pa ob tem lahko spije kavico) Od PONEDELJKA do PETKA od 12. do 16. ure – čas za osnovnošolce: ob pomoči prostovoljcev pisanje domačih nalog in druženje SREDA 7., 13., 20., 27. septembra od 9. do 10.30 – začetni tečaj računalništva in uporaba pametnega telefona PONEDELJEK, 19. september ob 18. uri – predavanje in pogovor z Emino Jurić; o pogumu (brezplačno) Draga: »Vredna si!« Drage dame, mamice, babice in dekleta vljudno vabljene na brezplačno predavanje o pogumu: 5.septembra ob 18. uri v Skupni točki Vrhnika. Zakaj? Zato, da slišite, da ste vredne, pogumne in spoštovane! Zato, da z vami podelim svojo osebno življenjsko izkušnjo, katere namen je opolnomočenje. Emina Jurić. Nekoč: begunka, oseba z izkušnjo nasilja, partnerka odvisnika od težkih drog, oseba z dolgoletno ločitvijo, uporabnica društva Zveza prijateljev mladine Moste Polje, oseba z izkušnjo depresije in anksioznosti in še ... Danes: mama, partnerka, študentka psihosocialnega svetovanja, blogerka, trenerka dobrega počutja, ambasadorka poguma, prostovoljka in še … Pridite in povabite še druge dame. Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika. 14 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 Erasmus+ Majhni koraki do bolj trajnostne prihodnosti Učinkovit trajnostni razvoj je in zunaj njih, kjer so opazovali, kako eden izmed skupnih izzivov poteka pouk na prostem in se učimo s Evropske unije in njenih članic pomočjo naravnih ter odpadnih mateVelik del tega sta vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, kjer imamo pomembno vlogo vzgojitelji in učitelji. Obenem moramo zagotoviti učno okolje, ki ustreza potrebam današnjih otrok, ne da bi pri tem ogrozili možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje. Izmenjava idej z enako mislečimi pedagogi iz tujine je učinkovit način pri iskanju kreativnih rešitev in ohranjanje motivacije. Tako smo se tri šole in dva vrtca iz Slovenije, Latvije, Švedske, Španije in Bolgarije v okviru programa Erasmus+ odpravili na skupno pot do trajnostnih sprememb v naših organizacijah. Naše potrebe, želje in načrte smo zapisali v obliki projekta Little Footprints Leave Low Carbon Footprint Behind. Glavni rezultat projekta so pravkar nastajajoče prenosljive smernice o vpeljavi trajnostnih načel v vzgojno-izobraževalne institucije. V njih so strnjene ideje in prakse, ki smo si jih izmenjali, in so plod skupnega učenja, ustvarjanja materialov, medsebojne podpore pri izzivih in praznovanja dosežkov. Naša skupna pot se je začela v jeseni 2019, ko smo se srečali v Vrtcu Vrhnika in se prvič spoznali v živo. Našim partnerjem smo predstavili trajnostne prakse vrtca in občine, lokalne znamenitosti, jih povabili v naše igralnice rialov. Sestanek je bil pomemben tudi zato, ker smo veliko časa namenili spoznavanju in postavili temelje našega delovanja, h katerim smo med projektom vseskozi vračali. V naslednjih mesecih smo se posvetili izvajanju našega prvega projektnega sklopa – pouku na prostem, ki smo ga sklenili s projektnim sestankom v Latviji. V mestecu Preili smo bili priča, kako majhen kolektiv motiviranih učiteljev, staršev in prostovoljcev vodi šolo (in vrtec) Preili Free School in v pouk vnaša mnogo inovativnih pristopov, med drugim tudi pouk na prostem. Odpeljali so nas v svoj gozdni kotiček, kjer smo si pripravili malico na odprtem ognju, se igrali z otroki in zgradili leseno strukturo. Načrte za naprej nam je, kot še mnogo drugim, za nekaj časa prekrižala epidemija koronavirusa. Iskali smo rešitve za nadaljevanje projekta v spremenjenih okoliščinah in celotno projektno dogajanje za nekaj časa preselili na splet. Izvedli smo kar tri tridnevne virtualne konference: na temo trajnostnih odnosov, ravnanja z odpadki in trajnostnih učnih materialov ter igrač. Ko je to postalo mogoče, smo jih kombinirali z aktivnostmi, ki smo jih z otroki in osebjem izvajali v naših zavodih. Kar se nam je sprva zdelo kot ovira, je pravzaprav postala ena največjih dodanih vrednosti projekta. Naučili smo se uporabe različnih virtualnih orodij, pridobili nove veščine IKT in spoznali, da se je mogoče medsebojno povezati tudi na daljavo. Z različnimi dogodki, delavnicami, razstavami in predavanji smo skrbeli, da je motivacija za projekt v koronsko obarvanih dveh letih, ki sta bili za vse vključene precej naporni, ostajala na precej visokem nivoju. Vseeno pa smo se razveselili, da smo se letos lahko spet srečali v živo, in to kar štirikrat! Marca smo odpotovali na Švedsko, v mesto Mölnlycke blizu večjega Göteborga. V šoli Furuhällsskolan, ki nima nobenih ograj, so nam pokazali, kako otroci šolske odmore in podaljšano bivanje preživljajo v gozdičku, ki obdaja šolo. Otroci morajo biti zunaj vsaj eno uro na dan, ne glede na vreme, na ognju pa si pogosto pripravijo tudi popoldansko malico. Maja so nas toplo sprejeli v bolgarskem vrtcu Kalina Malina v mestu Pazardžik. Tam so postavljeni pred izziv, kako otroke učiti o recikliranju, ko ločevanje odpadkov ni urejeno na državnem nivoju. Vseeno se po najboljših močeh trudijo otrokom predstavljati ekološko problematiko. V Španiji, natančneje v mestu Alcoy, smo junija navdušeno opazovali, kako jim je v ogromni šoli Collegi Sant Roc, sredi betona, uspelo med projektom vse prazne prostore spremeniti v zelene oaze. Imajo bogat šolski vrt, vzrejajo celo kokoši. Udeleženci iz Slovenije smo se počutili kot doma! Mobilnosti smo pred nekaj tedni zaključili tam, kjer smo jih začeli – v Vrtcu Vrhnika. Ker se nas je zbralo veliko, kar 21, smo se razdelili v dve skupini. Koordinatorji iz vseh petih držav smo se ukvarjali s pripravo projektnih materialov, diseminacijskih dogodkov in končnega poročila. Preostali udeleženci so se prvi dan prelevili v novinarje, ki so raziskovali znamenitosti Vrhnike in enote vrtca. O načinu dela, opremljenosti, trajnostnih praksah, organizaciji in vsem drugem, kar jih je pritegnilo, so posneli kratke predstavitvene videoposnetke. Popoldne smo vsi skupaj obiskali Ekologe brez meja, ki so nam pripravili igro pobega na temo zmanjševanja odpadne hrane. V torek in sredo smo izvedli kreativne delavnice, kjer so iz odpadnega materiala zgradili dve vodni in zvočno steno, ki jih bodo naši otroci uporabljali za dejavnosti na prostem. V torek popoldne smo za vrtcem pripravili tudi poslovilno zabavo, kjer smo ob picah iz naše krušne peči obujali spomine na nepozabne trenutke, ki smo jih skupaj doživeli v okviru projekta. Za Vrtec Vrhnika, ki je tudi koordinator projekta, je bil to prvi skok v mednarodne projektne vode, a gotovo ne zadnji. Iz tujine smo pridobili mnogo novih idej in znanj, a hkrati spoznali, da lahko tudi mi veliko ponudimo in naučimo druge. Nadgradili smo obstoječe trajnostne prakse, razvijali jezikovne kompetence, digitalna znanja in se povezali kot projektna ekipa. Hkrati smo se naučili tudi, kako voditi in povezati tako veliko skupino ljudi, ki prihaja iz različnih kulturnih okolij. Za vse vključene je bila to neprecenljiva izkušnja, ki nam je dala zagon za nadaljevanje tovrstne oblike dela. Čeprav se projekt končuje, se gibanje, ki smo ga začeli, šele začenja. Pot k bolj trajnostno naravnanim vzgojno-izobraževalnim zavodom bomo nadaljevali z razširjanjem materialov, ki so nastali v projektu – spletnih strani, plakatov, zgibanke in publikacije. Seveda pa imamo tudi že mnogo novih idej za projekte in povezovanja, za katere upamo, da jih bomo v okviru programa Erasmus+ lahko uresničili v naslednjih letih. Anja Petelin, Vrtec Vrhnika Zborovski BUM 2022 V četrtek, 2. 6. 2022, je na Vrhniki pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika potekal Zborovski BUM 2022. druženje je res hitro minilo. V njem Peli, plesali in igrali smo se, smo zelo uživali in vsi si želimo, da bi da dopoldne hitreje minilo je. se spet kmalu srečali na kakšnem poRes je bil užitek peti in se veseliti V parku ob šoli smo se zbrali pevski tudi učenci prvega razreda. Vsi zbrani dobnem srečanju. in po dolgem času skupaj biti. zbori iz OŠ Antona Martina Slomška, pevski zbori smo družno zapeli pesmi Zato druge šole radi smo povabili Pevska prireditev pa je bila tudi navOŠ Ivana Cankarja, OŠ Loga in nje- Zemlja pleše, Če bi se svet nazaj vrtel, dih za spodnjo pesem: in se z njimi poveselili. ne podružnice. Po dolgih dveh letih Eno takšno bi rad in številne druge smo zopet skupaj zapeli in se druži- ob klavirski spremljavi. Sledila je tudi V četrtek, 2. 6., smo se zbrali, li. Z deklamacijami so se predstavili podelitev pohval. Naše skupno pevsko da smo pesmi skupaj zapeli in zaigrali. Dragi učitelji, hvala za vse, kar ste za nas naredili, da smo lahko pevsko znanje osvojili. Lara Skvarča in Maša Kenk, 7. a 15 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 16 Memorial Toneta Jesenka Osmi pohod po Poti spominov na leto 1991 na Vrhniki Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo Vrhnika - Borovnica smo letošnji spominski pohod organizirali v soboto, 2. julija, in ga tokrat usmerili po okolici Vrhnike. Kar 68 pohodnikov se je zjutraj zbralo na Vrhniki pri lipi samostojnosti, ki ji sedaj družbo dela nov spomenik ob 30-letnici osamosvojitve v lepo urejenem Parku samostojnosti. Prišli so Tonetovi svojci, sosedje in prijatelji, prišli so veterani naši člani, člani policijskega veteranskega društva SEVER ter še posebej dobrodošli veterani iz Grosuplja, Ribnice, Litije, Kočevja, Logatca, Ljubljane in Loga - Dragomerja. Med vpisom v pohodno knjigo smo udeležence tudi skromno pogostili z običajnimi okrepčili in zagotovili vodo za na pot. Jože Zorman, novoizvoljeni predsednik OZVVS Vrhnika – Borovnica, je zbrane prvi pozdravil in se jim zahvalil za zvesto udeležbo. Nato je Jože Malovrh, podžupan Občine Vrhnika, izrazil dobrodošlico v imenu Občine Vrhnika. Z izbranimi besedami se je ozrl na življensko pot Toneta Jesenka in spomnil na njegovo pomembno vlogo na lokalnem nivoju med osamosvajanjem Slovenije. Poudaril je tudi, da je na predlog Vida Draščka za odločitve in ravnanja leta 1991 Občina Vrhnika iz rok predsednika države Janeza Drnovška prejela zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Pohodnikom, ki se jim je na celotno pot pridružil tudi sam, je zaželel lep dan in dobro počutje. V imenu Tonetovih svojcev se je njegov brat Janez Jesenko zahvalil vsem za lep spominski dogodek. Jožef Molk, komandant TO na Vrhniki v času osamosvajanja Slovenije, je spomnil na naključje, da tokratni pohod poteka prav na dan napada JLA na vrhniške barikade in da je tisti dan Tone praznoval svoj 37. rojstni dan. Poudaril je, da barikada pri bencinski črpalki ni bila predvidena v obrambnem načrtu oviranja morebitnih prodorov JLA. Potem, ko ponoči na avtocestninski postaji Log niso uspeli postaviti načrtovane barikade iz živega prometa, so slovenska milica, civilna obramba in TO zabarikadirali center Vrhnike s priključkom na AC. Domiselno so v barikado zvozili vsa vozila JLA, ki so bila v nadgradnji v Kovinarski. Dejal je, da barikado zaradi spontanega nastanka na njegov rojstni dan imenuje kar Tonetova barikada in povedal, da bomo pohod zaključili prav s položitvijo lovorovega venčka na pomnik tej barikadi. Delegacija pohodnikov je odnesla žalno spominsko ikebano na grob Toneta Jesenka. Seznanili smo se z navodili za na pot in napravili smo skupinsko fotografijo pod košato lipo samostojnosti, ki so jo Vrhničani posadili ob proslavljanju razglasitve samostojne Republike Slovenije 26. 6. 1991. Z veteranskimi zastavami na čelu je šla pohodna kolona čez Lošco in Ljubljanico. Za hip smo postali v mogočnem senčnem parku v Verdu pri skali z vtisnjeno podobo najstarejšega najdenega lesenega kolesa ter izvedeli, da je Verd največja krajevna skupnost v občini in da je ime Verd omenjeno kot Werde – Werd v 13. stoletju, kar izhaja iz nemške beside Wert – višje ležeči svet ob močvirju. Prečkali smo potok Lubijo, kjer sta bili leta 1991 načrtovani barikada in prednja linija Borovniške čete TO v nalogi branjenja prodora JLA do Borovnice, in zavili na domačijo Kunstek. Na omenjeni domačiji in pri sosedih je vod Borovniške čete TO takrat našel vso podporo glede nastanitve. Ob tej priložnosti so se tam srečali domači, sosedje in pripadniki voda TO in nam pripravili lep sprejem s pogostitvijo. Poveljnik takratne Borovniške čete Bogomir Žerjav je povedal več o nalogi čete in poudaril moralno prednost TO pred agresorjem ravno zaradi vseobsežne podpore prebivalstva. Pripadnik voda TO Branko Mihevc, že vsa leta obstoja praporščak OZVVS Vrhnika – Borovnica, nam je v lastni poeziji pričaral dogodek preleta helikopterja JLA in odpiranja ognja nanj v takratnem napetem ozračju. Počitek je prišel prav še za izmenjavo drugih spominov. Pot v pretežni senci smo nadaljevali skozi obrtno cono v nekdanji tovarni LIKO, pod viaduktom AC in obiskali vse izvire reke Ljubljanice. Nad Močilnikom smo obiskali spomenik z grobnico padlim partizanom v NOB na Drči in “Cankarjev balkon” s čudovitim razgledom na Vrhniko. V ovinku pod njim, na Tržaški cesti, je bila tudi barikada leta 1991. V vročem soncu smo hitro prečkali Hrib in Kačjo vas ter se v zavetju drevja povzpeli na Sveto Trojico, kjer so v kapelicah na novo poslikali križev pot, od lani pa se tam bohoti po velikosti peta slovenska zastava. Med osamosvojitveno vojno so iz zvonika cerkve izvidniki TO in Milice opazovali vojašnico JLA na Stari Vrhniki, posnet je bil celo videofilm razporeda tankov na Hruševci. Molk je povedal, da JLA ni imela postavljenih sil na Trojici, je pa imela vkopane položaje s tanki na sosednji Tičnici. Postali smo tudi pri nedavno odkritem spo- meniku prve svetovne vojne in višinskem vodohramu Primcovega studenca. V senci parka smo prišli na Cankarjev klanec in v njegovi rojstni hiši nas je pozdravil lik igranega Cankarja samega z izbranimi besedami iz njegove literature. Po kratki, a zelo vroči poti smo prispeli na cilj pohoda, Petrolovo bencinsko črpalko, kjer je Molk predstavil nov spomenik na branjeno in napadeno barikado 2. julija 1991. Prvo spominsko ploščo iz leta 1996 je namreč na pobudo Damijana Debevca ob 30-letnici osamosvojitve zamenjal realni protitankovski tetraeder iz leta 1991 z novo napisno ploščo. V čast zmagovite barikade Vrhničanov je nato v imenu pohodnikov lovorov venček položila delegacija, ki so jo sestavljali vrhniški podžupan Jože Malovrh, zvezni praporščak MSNZ Jože Klun iz Ribni- ce in predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Jože Zorman. Kmalu smo bili v gasilskem domu PGD Vrhnika, ki je tudi kraj, kjer smo se nazadnje družili s Tonetom Jesenkom po pohodu na dan samostojnosti in enotnosti 26. 12. 2011. Utrujenim pohodnikom je gasilski dom ponudil senco in počitek, logistična ekipa organizatorja pa postregla s pijačo in jedačo. Pecivo so prostovoljno napekle Ana Jesenko, Marija Dolenc, Darja Mihevc in gospa Zajc iz Ljubljane. Ostali so spomini, slike in obljube, da se bomo prihodnje leto veterani spet srečali na pohodu po poti spominov, ki ga bomo prvo soboto v juliju usmerili po KS Drenov Grič, Lesno Brdo – gasilski olimpijski vasi. Za pomoč pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo DLNON Vrhnika, domačiji Kunstek, PGD Vrhnika in ZIC Vrhnika. Hvala vsem posameznim našim članom, ki so se pri organizaciji izpostavili in izkazali v različnih vlogah. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica Komisija za lepše okolje končala z opazovanjem na terenu Komisija za lepše okolje je uspešno opravila delo na terenu. Letos smo odšli na ogled v začetku julija. Po pregledu naše občine nas vsako leto zbodejo v oči tudi kotički, območja, ki niso v ponos Vrhniki. Namen TD Blagajana je spodbujanje lepega okolja, tako bomo delovali tudi v prihodnje. Na tem mestu pa opozarjamo, da so nekatera območja, stavbe nevarne in bi morale pristojne institucije ukrepati. Na udaru so predvsem gasilci, ki morajo intervenirati tudi na takih območjih. Letos sta suša in vročina na rastlinah pustila posledice in fotografije žal niso posnete v primernem času. Vedno se razveselimo vaših predlogov, letos smo prejeli tri, vse tri predloge smo si ogledali in jih tudi nagradili. Nagradili smo tri najlepše hiše, vse so zgledno urejene, ocvetličene, hiše pa krasijo tudi zelenjavni in rožni vrtovi. Vsako leto nas še posebej navdušujejo lastniki, ki s pridnimi rokami obdelujejo in ustvarjajo svoj mali raj na koščku svoje zemlje. Pogled na čudovite rožne vrtove je vedno sproščujoč. Od občanov smo prejeli dva predloga za najlepši kmetiji. Zgledno urejene kmetije, ki jih je žal vedno manj, si zaslužijo vse pohvale in seveda naše priznanje. V Bevkah so v letu 2021 obnovili dolgoletno ohranjeno kulturno dediščino – vago, po domače »ploh vago«. Uredili so degradirano območje vaške tehtnice v Bevkah, ki je tako postalo kulturni spomenik. KS Bevke podeljujemo blagajano za spodbudo k ohranjanju kulturne dediščine, saj menimo, da so pomembni tovrstni objekti in spomini, ki pričajo o takratnem času in načinu življenja. Najstarejše kolo, ki je staro približno 5200 let, spada, tako po času nastanka kot tehnološki dovršenosti, v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Našli so ga leta 2002 na kolišču Stare gmajne na Verdu. Blagajano podeljujemo Krajevni skupnosti Verd, ki skrbi za obeležje in tako pripomore, da se ohranja spomin na bogato svetovno kulturno dediščino. Skupnostni vrt Bistra je med vrtovi na Vrhniškem najlepše urejen. Lastnik in najemniki zgledno skrbijo za svoj košček zemlje. Pohvalna je ideja o revitalizaciji območja; v Bistri so včasih že bili vrtovi, za časa kartuzije so menihi obdelovali vsak svoj vrtiček in si pridelali celo viške hrane. V zdajšnjem času pa se vedno bolj povečuje potreba po samooskrbi z zdravo lokalno pridelano hrano. Del skupnostnega vrta je namenjen gostilni, ki pridelke z vrta uporabi v kuhinji. Prav zato blagajano podarjamo lastniku skupnostnega vrta in njihovim najemnikom. V Bistri si lahko ogledate tudi zanimivo učno pot, Menihov vrt, na katerem boste spoznali zelišča, za katere skrbi šef Bruno. Urejene učne poti so zanimiva popestritev v kraju za nedeljski ali poletni izlet. V nedeljo, 11. septembra, ob 14. uri vas prijazno vabimo v Star maln, kjer bomo podelili priznanja in se družili z vami. Iskrena hvala vsem, ki mi pomagate pri delu na terenu in v pisarni društva. Vsem dobitnikom priznanj člani UO TD Blagajana iskreno čestitamo. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje >> 16 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> 17 Blagajana za najlepše urejen kotiček Blagajana za najlepše urejene hiše Blagajana za najlepše urejeno hišo in zelenjavni vrt Nataša in Marko Tominc, Blatna Brezovica 39a Blagajana za spodbudo k ohranjanju kulturne dediščine Družine Hlebec, Slabe in Brkić, Pot k studencu 9 Irena in Bojan Koprivec, Drenov grič 15 Blagajana za najlepše urejeno hišo in rožni vrt Vaška vaga Bevke, Krajevna skupnost Bevke, Bevke 17 Družina Stržinar in Alič, Betajnova 47 Julijana in Srečko Leskovec, Smrečje 49 Blagajana za najlepše urejen rožni vrt Obeležje najstarejšega kolesa, Krajevna skupnost Verd, Verd 100 Ema in Pavle Lazar, Tržaška cesta 50 Blagajana za najlepše urejen javni objekt Blagajana za najlepše urejeno kmetijo Ema Goričan, Stara Vrhnika 36a Blagajana za najlepše urejene zelenjavne vrtove in za spodbudo k samooskrbi Upravna enota Vrhnika in Finančna uprava Republike Slovenije Stara Vrhnika 1d Kmetija Jazbar, Prezid 9 Blagajana za najlepše urejeno učno pot Mihaela in Slavko Kunc, Velika Ligojna 42 Skupnostni vrt Bistra, Bajc gostinstvo d.o.o. in najemniki vrtov, Bistra 2 Menihov vrt, Bajc gostinstvo d. o. o., Bistra 2 17 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18 »Ligojna v plamenih« Zakaj je bila požgana Ligojna? Ligojna – Toncova hiša (Ogrin): prvi z leve Janez Ogrin, Toncov gospodar, in Anton Košir – Šimnovcov – pogovor ob obnovi in nanjo podrejo smreko. Do jutranjega svita je moralo biti vse nared. Tako se je tudi zgodilo. A podžagan most Italijanov ni zaustavil, ker je bila struga potoka zaradi suše skoraj suha. Napredovali so do Polkovega Dola, kjer so jih iz zasede napadli partizani. Italijani so na napad odgovorili in enega partizana ubili, drugi pa so se umaknili Škupnkova domačija, zdajšnja Ligojna 41, fotografirana po delni obnovi. v smeri proti Horjulu. Razburjeni Italijani požgali vas Partizansko dejanje je Italijane tako razjezilo, da so se vrnili v vas in začeli požigati vse od kraja: od hiš do pomožnih objektov. A to jim ni bilo dovolj, aretirali so tri nedolžne vaščane in jih ustrelili pri Bizjakovem griču pod Staro Vrhniko. V kaosu je vsak reševal, kar je lahko: od človeških življenj do živine in vsakdanjih predmetov, ki so nam dandanes samoumevni, tedaj pa so bili neprecenljivi. Veliko stvari je zgorelo, mnogo blaga pa so Italijani pokradli in nakradeno s tovornjakom odpeljali na Vrhniko. Zgorelo je 43 hiš in več kot sto gospodarskih poslopij. Pričevalci: že prej so opozarjali partizane, naj ne dražijo Italijanov Ligojna, 8. julij – V gasilskem domu v Ligojni je bila ob 80. obletnici požiga Velike Ligojne spominska slovesnost; ob tej priložnosti so predstavili knjigo Ligojna v plamenih, s katero so se spomnili dogodka izpred 80 let, ko je italijanska vojska požgala skoraj celotno Veliko Ligojno. V knjigi je 25 pričevanj ljudi, ki so doživeli omenjeno tragedijo. Zapisali so jih Marta Samotorčan, Cvetka Koderman, Franci Dovč, Mirko Verbič, Jože Kurinčič, eno pa je vzeto iz revije Zaveza. Mavsarjeva domačija V knjigi je tudi pričevanje Marije Popit, tedaj devetletne deklice, ki pravi, »… da je naš ata že Požig, ki je bil okupatorjevo kruto maščevanje pred požigom partizanom povedal, da bodo za partizansko akcijo, je poleg ogromne gmotne oni krivi, če bo Ligojna šla. Prosil jih je, naj ne škode vzel tudi tri nedolžna življenja. Knjigi dadražijo Italijanov, ker bodo lahko med vaščani jejo nejvečji pečat zapisana pričevanja še živečih tudi žrtve.« Večer pred požigom so očeta venljudi, ki so vojno grozoto izkusili na lastni koži. darle prišli iskat partizani, da je šel pomagat preBilo je leto 1942, 7. julij. Partizani so vedeli, kopat cesto in sekat drevje. »Ko je prišel domov, da se bo naslednji dan z Vrhnike proti Horjulu je rekel mami: ‘Zdaj pa bomo nastradali od »sprehodila« italijanska enota, zato so zvečer mo- Italijanov. Treba se bo skrit, drugače ne bomo bilizirali domačine, Ligojnčane, naj spodžagajo preživeli.’« most čez Podlipščico, nad vasjo prekopljejo cesto Pričevalec Janez Smrtnik, tedaj desetletnik, pa je v povedal, da sta se dan poprej pri njih ustavila dva partizana, ki sta očetu dejala, naj raje ječmen pusti na vozu, kot pa ga zlaga v »štante«, saj bodo Italijani vas naslednji dan verjetno požgali. Pod streho k dobrim ljudem »Mama in otroci smo tekli skozi vas v Malo Ligojno in nato v Sinjo Gorico k Perovim. Spomnim se mame, bila je majhna v tisti visoki travi. Ves čas se je ozirala, če smo še vsi za njo. Ozirala se je tudi nazaj v vas in jokala ‘Naš dom že gori!’« se spominja M. Popit. Težko si je predstavljati, s kakšno težo leže požig doma na človeka. Ljudje so reševali iz domov, kar se je dalo. Res niso imeli veliko, a je bilo življenskega pomena. Da so lahko rešili obleko, je bilo že veliko; bogastvo, ki je za današnjega človeka, ki se kopa v izobilju tekstila, pravzaprav težko razumljivo. »Takratni vrhniški kaplan Kraljič je organiziral akcijo zbiranja oblek in potrebščin za nas, ki smo pogoreli. Takrat sem dobil eno strajco,« se spominja Smrtnik. »Kasneje sem od Sladičevih dobil še čevlje, ki so bili sestavljeni iz dveh različnih parov. Ampak čevlji pa so le bili!« Družine so se zatekle na vse konce k dobrim ljudem, ki so jih bili pripravljeni sprejeti pod streho. Nekateri so bili »gostači« nekaj tednov, drugi nekaj mesecev. Živina se je razbežala Nekaj živine je zgorelo, nekaj so jo rešili, da je zbežala na varno in se še tedne potikala po okolici. »Naše krave so bile pri Jurcu na Vrhniki. Jurčkov oče jih je prepoznal in prišel povedat našemu očetu, da jih bodo odpeljali k Turšiču v klavnico. Oče nas je otroke naložil na voz in smo šli do Jurca. Tam se je oče uspel izpogajati z Italijani in smo dobili nazaj eno kravo, da smo lahko imeli mleko in da smo lahko prišli >> 18 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika >> počasi do kakšnega telička in nove črede,« pričuje Janez Smrtnik. Veliko živine je bilo ranjene ali je poginila, njihova trupla pa so v poletni pripeki napihnjena ležala na polju pod vasjo. Popitova se spominja, da je mamo neizmerno razveselil prizor, ko je na domačem dvorišču, po tistem, ko so se vrnili na pogorišče, zagledala domačega konja. »Druge živine ni bilo, konj pa je prišel od nekod in je razgetal. Mama je potem večkrat rekla, kako je bila srečna, ko je zagledala konja na tistem pogorišču.« 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si doma. Vse koščke opeke s pogorišča smo očistili malte. Ljudje so se morali znajti in uporabiti vse, kar je bilo pri roki, da so lahko za silo obnovili požgane domove. Naslednje leto, do zime, smo bili že nazaj v hiši.« Marija Popit pa je dejala, da je tudi pri njih vse pogorelo, edino stranišče na štrbunk je ostalo. »Ata je les za strehe naprosil v Žažarju, Horjulu in drugod. Bil je tesar. Les je sam stesal in tako obnovil streho na hiši in štali. Tudi kozolec je sam stesal. Res so bili težki časi, bilo nas je strah. Z mamo sva molili dan in noč.« Obnova vsak po svoje Ko so mislili, da hujšega že ne more biti … A največje delo je Ligojnčane šele čakalo – obnova. Smrtnikovi starši so od Kozinca, kjer so začasno živeli, hodili vsak dan obnavljat pogorelo domačijo. Tragedija je bila zanje še večja, ker so hišo obnovili štirinajst dni pred požigom. »Nekaj materiala je tako ostalo še od obnove, potrebno pa je bilo nakopati pesek, apno smo imeli Življenje se je v Ligojno počasi vrnilo, a vas sta trla huda revščina in pomanjkanje ter okupatorjevo in revolucionarno nasilje. Konec vojne je prinesel olajšanje, a le za hip, kajti nad vas se je zgrnila nova tragedija. Zgodovinarka in raziskovalka Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič, ki je za knjigo napisala zgodovinski oris, je zapisala, da so tudi takšni dogodki, kot je požig vasi, gnali ljudi k samoorganizaciji, da so preprečili podobne partizanske podvige in tako vasi rešili pred najhujšim. Ustanovili so vaške straže, kasneje pa odšli v domobransko vojsko. Iz Ligojne jih je bilo le malo pri partizanih. Revolucionarna oblast se je po vojni za to hudo maščevala. Vsi moški so se morali iti javit v Logatec. Zgodovinarka Matra Keršič je zapisala: »V prepričanju, da niso storili nič slabega, so se javili oblastem, a jih ni bilo nazaj, za njimi se je izgubila vsaka sled. Kje so bili umorjeni in kje ležijo njihova trupla, do danes ni znano.« Tako je iz vasi odšlo 27 mož in fantov, ki se niso nikoli vrnili. »Zgodba Ligojne je ena najpretresljivejših. Lahko jo postavimo ob bok usodi Dražgoš ali kakega drugega v vojni prizadetetag kraja. Nekoliko manj po številu žrtev, bolj po materialni škodi,« meni zgodovinarka. Predstavitvi knjige je v Ligojni prisluhnila nabito polna dvorana. Predstavitev je vodil Jože Kurinčič, na oder pa so med drugimi povabili Marto Samotorčan, ki je bila gonilna sila prireditve in pri izidu knjige, in predstavnika pričevalcev Jožeta Ogrina. Zbrane sta pozdravila in nagovorila župan Daniel Cukjati in predsednika KS Ligojna g. Peter Kogovšek. G. Kogovšek je izrazil veselje nad prireditvijo in se zavzel, da bi bil 8. julij dan Krajevne skupnosti Ligojna. Poleg predstavitve knjige, ki so jo popestrile projekcije fotografij iz knjige – za to je poskrbel Miro Verbič –, je slovesnost obogatil tudi kratek kulturni program ligojnskih mladih pevcev pod vodstvom Simone Černetič. Knjigo Ligojna v plamenih je izdalo durštvo Nauportus viva. Na predstavitvi je bilo rečeno, da brez poznavanja lastne zgodovine, brez vedenja o tem, kaj se je dogajalo z našim rodom, narodom, vasjo, krajem v preteklosti, ne moremo razumeti sedanjosti. »Naši dedje, naši starši in dogodki, ki so jih zaznamovali, so korenine, iz katerih rastemo tudi mi … Brez poznavanja in razumevanja svojih korenin pa ne poznamo sami sebe in ne vemo, kdo smo.« Obletnica požiga Podlipe »Mislili smo, da ne bo nič hudega, a vendar je bilo še precej hudo« Zbrane sta nagovorila Rozka Saje (na fotografiji) in podžupan Jože Malovrh. Strojerjev Nace (Vehar) je eden redkih še živečih, ki je doživel požig vasi. Takrat je bil star deset let. Ob njem stoji Ambruževa Rozka (Rozka Merlak, rojena Krvina), ki je bila ob požigu stara dve leti. Je edina še živa krajanka, ki ji je takrat zgorel dom. Podlipa, 2. avgust – Osemdeset let je minilo, odkar so italijanski vojaki požgali Podlipo. Ob tej obletnici so domačni pri cerkvi sv. Brikcija postavili spominsko obeležje in se s kratkim programom spomnili tedanjih časov. Množica domačinov se je po sveti maši zbrala na vzhodni strani cerkve, kjer so najbolj strme pečine. Tam je skupina domačinov postavila drog s slovensko zastavo, ki jo je blagoslovil lokalni župnik, nato pa so jo ob zvokih Zdravljice slovesno dvignili. Zbrane sta nagovorila domačinka Rozka Saje in podžupan Jože Malovrh. Poletje 1942 je bilo za Podlipsko dolino zelo težko. Na eni strani je bila v polnem zamahu komunistična revolucija, v okviru katere so se partizanske enote s poboji in požigi domačij znašale nad domačini in okoličani, po drugi strani pa je deželo okupirala italijanska oblast. V nedeljo, 2. avgusta, so okoli pol dveh popoldne s smreške strani prišli italijanski vojaki v blindiranih vozilih. Tedaj desetletni Ivan Krvina je dve leti pozneje v šolski nalogi opisal dogodek, ki je tragično zaznamoval Podlipo. Prebrala ga je njegova nečakinja Rozka Saje. »Ko smo pojužinali, so v vas prišli oklepni avtomobili. Mislili smo, da ne bo nič hudega, a vendar je bilo še precej hudo. Kmalu so zažgali Vrtnarjev hlev, nato pa še hišo.« Eden od italijanskih vojakov je na hlev vrgel bombo, da se je vnelo seno in hlev je bil v trenutku v plamenih. Kmalu je ogenj zajel še druga poslopja. Kot je povedala Sajetova, so požgali štiri cele domačije CMYK in več gospodarskih poslopij v središču vasi. »Vaščani, ki so jih vojaki zbrali sredi vasi, so lahko le nemočno gledali, kako ogenj požira njihovo imetje. Ogenj se je tako razdivjal, da je sredi vasi postalo prevroče, zato so vojaki nagnali vaščane mimo gorečih hiš proti Vrtnarjevemu kozolcu, kjer so jih obkolili in tako dolgo stražili, da se je požar razširil še na druge objekte.« Ko so italijanski vojaki odšli, so fantje in možje stekli k svojim poslopjem, a ni bilo mogoče veliko rešiti. Zgorelo je: celotna Šimn'cova domačija, ostala je le sušilnica za sadje; celotna Muhovcova domačija, razen kozolca; zgoreli sta Ambruževa in Vrtnarjeva domačija, ostala sta le kozolec in bajta, ki ni zagorela, čeprav je vojak vanjo zagnal zažigalno bombo. Pogoreli so Seljakov, Gregorcov in Mežnarjev hlev, Sedejeva drvarnica in Kovačev kozolec. Požgati so nameravali tudi Kovačevo domačijo, a je gospodarju le uspelo prepričati italijanskega oficirja, da je namero opustil, ko mu je pokazal ženo z novorojencem. Jože Malovrh je dejal, da so italijanski vojaki skoraj hkrati, kot so prišli v Podlipo, prispeli tudi v Podpesek, kjer so ravno tako pustošili ter odvedli deset mladih fantov in mož. Malovrh je v nadaljevanju prebral spomine Ivana Malavašiča, ki je požig doživel kot 15-letni deček. Opisal je, da sta se z očetom skrila ob potoku in čakala, da so vojaki odšli. »Vaščani so potem, ko se italijanski vojaki odpeljali, skušali gasiti, a se ni dalo pomagati. Zgorela je tudi živina. Nekaj pa se je le zgodilo. Nikogar niso ustrelili, ljudje so ostali živi. Tedaj sta zgoreli tudi dve od mojih prvih slik, ki sem jih narisal za Vrtnarjevo gostilno. Tistih, ki so obljubljali, da nas bodo branili, pa ni bilo nikjer.« Tragični dogodki vasi iz poletja 1942 ne smejo v pozabo, meni Malovrh. »Prav je, da se ob 80. obletnici tega spomnimo, spoznamo in ohranimo ta del zgodovine. Zahvaljujem se Ambruževim za pobudo in naj poslej na tem mestu nad vasjo plapola zastava v znak ponosa in pripadnosti domovini.« Gašper Tominc, foto: GT 19 Za knjigo se obrnite na Društvo za kulturo in kvaliteto življenja Nauportus Viva, Betajnova 5b, 1360 Vrhnika. Knjiga je izšla s finančno podporo sponzorjev; to so bili: Pisarniške storitve Maja Samotorčan, s.p., Občina Vrhnika, Ebull, d. o.o., Betkop, Marko Smrtnik, s.p., Parketarstvo Celarc&Co, d. o. o., Fortrade, trgovina s pohištvom, d. o. o., Robert Malovrh ,s. p. Po uradnem delu prireditve je bila pogostitev, za katero je poskrbela Gostilna Kranjc. Prireditev ni bila le spomin na minule težke dni, ampak tudi prisrčno srečanje in pogovor domačinov in znancev. Gašper Tominc, foto: arhiv Ligojna v plamenih in Požig Podlipe 2. avgusta 1942 Natanko pred osemdesetimi leti je bil za našo vas težak dan. Po Evropi je divjala vojna, italijanski vojaki pa so že nekaj časa požigali vasi in posamezne domačije v okolici, zato so ljudje živeli v nenehnem strahu. V nedeljo, 2. avgusta 1942, so okrog dveh popoldne iz Smrečja prišli italijanski vojaki, spremljali so jih tudi oklopniki. Moj stric, Ivan Krvina, je bil takrat star deset let. Dve leti pozneje, maja 1944, je ta dogodek opisal v šolski nalogi. Takole je napisal: »Najbolj se mi je vtisnil v spomin doživljaj, ko je pri nas gorelo. Bilo je to leta 1942, in sicer 2. avgusta. Ko smo pojužinali, so že prišli oklopni avtomobili v vas. Pri nas smo mislili, da ne bo nič hudega, a vendar je bilo še precej hudo. Kmalu so zažgali Vrtnarjev hlev, nato pa še hišo. Ljudje so bili zelo zbegani. V našo hišo sta prišla dva vojaka, a nista nič hudega še naredila. Potem prideta zopet druga dva in nas spodita iz hiše. Nato vrže eden izmed njih ročno bombo na hlev v seno. Kmalu je zagorelo celo poslopje, nas pa so gnali do Klama in nas zastražili. Naša hiša je medtem že pogorela, kar je bilo lesenega. Nato so nas gnali po našem vrtu na Klamov vrt. Okoli štirih popoldne so se odpeljali v Dolino. Kmalu so prišli nazaj, na vasi so se še malo ustavili. Zažgali so še nekaj hlevov, nato pa so odšli iz Podlipe.« Tako se je Ambružev Ivan kot dvanajstleten deček spominjal požiga svojega doma. Tiste nedelje pa ni pogorela samo Ambruževa domačija. Celoten center vasi je bil v plamenih. Stavbe so bile večinoma lesene in krite s slamo, zato se je ogenj hitro razširil in zajel cele domačije. Vaščani, ki so jih vojaki zbrali sredi vasi, so lahko samo nemočno gledali, kako ogenj požira njihovo imetje. Ogenj se je tako razdivjal, da je sredi vasi postalo prevroče, zato so vojaki vaščane nagnali mimo gorečih hiš proti Vrtnarjevemu kozolcu. Tam so jih obkolili in stražili tako dolgo, da se je požar razširil in so bila v plamenih celotna poslopja. Potem je oficir ukazal odhod, oklopniki so se odpeljali, vojaki so odšli za njimi. Vaški fantje in možje so hiteli k domačijam in jih poskušali pogasiti, vendar se ni dalo več veliko rešiti. Zgorela je cela Šimnovcova domačija (ostala je le sušilnica za sadje), cela Muhovcova (ostal je kozolec), cela Ambruževa domačija in Vrtnarjeva domačija (ostala sta kozolec in bajta, ki ni zgorela, čeprav je vojak vanjo vrgel zažigalno bombo). Pogoreli so tudi Seljakov, Gregorcov in Mežnarjev hlev, Sedajeva drvarnica ter Kovačev kozolec. Italijani so nameravali požgati tudi Kovačevo domačijo, vendar je Kovač oficirja povabil v hišo in mu pokazal ženo, ki je pred nekaj dnevi rodila. Oficirju se je porodnica zasmilila, zato hiše niso požgali. Kljub pogorišču, ki je ostalo za italijanskimi vojaki, pa so bili Podlipčani Bogu hvaležni, da tistega dne ni bil nihče ubit. Nekateri okoliški prebivalci niso imeli take sreče. Zdaj so drugačni časi. Živimo v miru in kar ne moremo dojeti, da na drugem koncu Evrope divja vojna. Gasilci se zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje borijo s požari, ki jih povzroča suša, ne sovražni vojaki. Naša dolina pa je mirna in kljub sušnemu poletju še vedno zelena. Bodimo hvaležni, da živimo na tem čudovitem koščku zemlje, da se lahko družimo, si pomagamo in se skupaj veselimo vsakega novega dne in vsakega novega člana naše skupnosti. Rozka Saje 2. avgusta 2022 19 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Položili venec 20 101 leto občanke Marije Novak Na sam dan 101. rojstnega dne Marije Novak, po domače Perove iz Sinje Gorice, sem jo kot članica Društva Nauportus viva počastila s skromnim darilom, knjigo Ligojna v plamenih in šopkom. Člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika smo v petek, 22. 7. 2022, na Stari Vrhniki (na dan nekdanjega praznika dan vstaje slovenskega naroda) pri spomeniku padlim borcem Prve tankovske brigade (med osvobajanjem Dalmacije, Slovenskega Primorja ter posebej mesta Trst,) pripravili spominsko slovesnost s krajšim kulturnim programom in polaganjem venca. Hkrati so se gospe Marije spomnili tudi člani Društva upokojencev z Vrhnike z značilnim slovenskim šopkom. Gospa je sodelovala kot ena od 25 pričevalcev v tej knjigi, ki smo jo izdali letos. Na dan 80. obletnice požiga, 8. julija, smo imeli v Ligojni prireditev, kjer je bila knjiga tudi predstavljena. Marija je še zelo čila, z zelo dobrim spominom in na moje vprašanje, kakšen je njen recept za tako dolgo in polno življenje, se je le nasmehnila, češ da so verjetno krivi geni, pa tudi skromno in preprosto življenje. Po slabi uri smo se poslovili in ji zaželeli še veliko zdravja. Jana Rus Ob prisotnosti praporščakov vseh veteranskih organizacij, ki delujejo na Vrhniki, je delegacija v sestavi župana Občine Vrhnika g. Daniela CUKJATIJA, članice predsedstva Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB gospe Tilke BOGOVIČ in gospoda Andreja BOLČINE, ki je bil neposredni udeleženec zaključnih bojev za Trst, položila venec. Župan g. Daniel CUKJATI je spregovoril nekaj besed in se pri tem spomnil, kako smo lani to slovesnost opravili v družbi z vojaškim atašejem Ruske federacije pri ambasadi RF v Sloveniji, sedaj pa je to zaradi nekaterih, ki bi to nepotrebno vojno v Ukrajini lahko rešili oz. celo preprečili za zeleno mizo, nemogoče. Priložnost smo izkoristili za podelitev statusa častnega člana ZB za vrednote NOB Vrhnika Andreju Bolčini, ki je sicer član ZB že od leta 1945. Podelili smo tudi bronasto plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije gospe Milki Zupančič, članici ZB Vrhnika. Priznanje je prejela za dolgoletno delo v socialni komisiji pri ZB Vrhnika, saj je tako nadaljevala tradicijo dela svoje mame med najhujšo preizkušnjo Slovencev med letoma 1941 in 1945 na Banjški planoti. V okviru slovesnosti je bojno pot slavne brigade, ki ima domicil na Vrhniki, opisal Teofil BIZJAK, član ZB Vrhnika, dve Kajuhovi pesmi pa je čustveno zrecitiral naš prijatelj iz Borovnice Matjaž Ocepek, sicer predsednik ZB Borovnica. Miran ŠTUPICA, predsednik ZB NOB Vrhnika (foto: Žele) SREČANJE HARMONIKAŠEV 4. septembra ob 14. uri v Gostilni Jurca v Podlipi Vabljeni! Peti tradicionalni piknik v Miznem Dolu Konec šolskega leta in državni praznik sta mejnika, ki ga krajani Miznega Dola zaznamujemo s skupnim piknikom. Tudi letos smo se lotili priprave in izvedbe, ki nas krajane še dodatno povežeta med seboj. Na pikniku smo združili ideje in za naše najmlajše pripravili kreativno delavnico, kjer jih je Katica motivirala za izdelavo lovilcev sonca in plavajočih ribic z uporabo recikliranega materiala. Mateja je prevzela vodenje športnih iger na travniku. Ben je v dogovoru z Andrejem in Gasilskim društvom Zaplana pripeljal mize in klopi, za kar se jim tudi tokrat zahvaljujemo. Oglarstvo Peter Brenčič je darovalo vrečo oglja za žar, na katerem sta mojstra žara Miran in Emil uspela speči več kot 40 porcij odličnih mi dobrotami sokrajanov, ki se jim ni čevapčičev. Slavc je dostavil hladilnik bilo mogoče upreti. Še enkrat smo dokazali, da si uspein delil elektriko. Tudi tokrat so bile naše mize razkošno obložene s sladki- mo vzeti čas, se neformalno družiti ter poveseliti in spoznati nove sokrajane. naredila nekaj odličnih »fotk« v trajen daljevali s to tradicijo in k organizaciji Naše najmlajše je na koncu piknika ča- spomin na piknik, ki smo jih objavili ter izvedbi piknika aktivno privabili še kalo sladko presenečenje, za katerega je na naši skupini FB Mizni Dol. več sokrajanov. tudi tokrat poskrbela Zdenka. Gordi je Želimo si, da bi tudi v prihodnje naKatica Pevec Semec 20 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 21 Doget na novi lokaciji v Sinji Gorici JAVNO OBVESTILO O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV TEKSTUALNEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VRHNIKA – PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI Občina Vrhnika vodi postopek priprave Sprememb in dopolnitev tekstualnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika – za prostorske izvedbene pogoje. Trgovina za male živali Doget se je v juliju preselila s Stare ceste na krožišče v Sinjo Gorico 106. Vse tiste, ki nas še niste pogrešili ali pa našli, obveščamo, da smo se s stare lokacije nasproti Berzota preselili na novo lokacijo na krožišče v Sinjo Gorico. Končno lahko parkirate ob trgovini in si olajšate nakupovanje! Letos družinsko podjetje Doget praznuje 30 let od odprtja prve specializirane trgovine za male živali na Vrhniki. Najbolj nas pogrejejo vaši spomini na prvo trgovinico za zdravstvenim domom, pa seveda vse zgodbe o našem legendarnem žakoju Kokiju. Ta zdaj na polno uživa upokojensko življenje ob svojih najdražjih in vas vse lepo pozdravlja. Ob tej priožnosti se zahvaljujemo vsem zvestim strankam za dolgoletno zaupanje. Vabljeni v trgovino na novi lokaciji. Zagotavljamo vam pestro in kakovostno ponudbo hrane za vaše ljubljenčke, saj je prehrana, poleg genetske popotnice, ena bistvenih kom- ponent, ki pomaga ohranjati dobro telesno kondicijo in zagotavlja kakovostno ter dolgo življenje živali. Preverite tudi aktualno ponudbo opreme in izdelkov za nego. Kljub dolgoletnim izkušnjam ne vemo vsega o vzgoji, negi ali prehrani za male živali, vemo pa veliko. In če ne vemo, iščemo odgovore pri strokovnjakih. In tako se učimo že 30 let. Vedno dobrodošli vi in vaši ljubljenčki. Ob delovnikih smo za vas odprti od 8.00 do 19.30 ter ob sobotah od 8.00 do 13.00. Prisrčno vabljeni. Načrtovalec Savaprojekt d.d. je na podlagi 111. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) izdelal Osnutek Sprememb in dopolnitev tekstualnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (SD OPN 4), julij 2022. Osnutek SD OPN je objavljen na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si in je dostopen na povezavi: https://vrhnika.si/izhodisca-za-spremembe-in-dopolnitve-opn-prostorskiizvedbeni-pogoji-pip/ Na podlagi 111. člena ZUreP-2 se osnutek oblikuje ob sodelovanju javnosti, zato vabimo k podaji pripomb in predlogov na objavljeno gradivo. Pripombe in predloge javnosti zbiramo do 30. 9. 2022. Pripombe in predloge se lahko poda pisno na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za prostor, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali po e-pošti na naslov: obcina.vrhnika@vrhnika.si. TEAJI_2022.pdf 1 17. 08. 2022 17:48:51 C M Y CM MY CY DVORIŠČE KVŠ ZAKON CMY I AJŠ K SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA snovalno gledališče komedija primerno tudi za otroke Umetnost je omara Daniil Harms The Homegrowns ML ŠI EJ R A T S 19:00 predstava 18:30 predstava 20:00 predstava 19:00 koncert Godzilla tribute band SNG Nova Gorica in Moment Maribor 21:00 koncert 3:rma Dobro jutro Andrej Tomše in Luka Piletič 20:00 predstava Pohujšanje v skodelici hrušk Gledališki atelje Društvo za umetnost AVGUS in Slovensko mladinsko gledališče od 20:00 predstava improvizacija Dejmo stisnt teater 22:00 koncert 21:00 koncert Zajtrk in Jet Black Bakalina Velika Diamonds in Pantaloons after: DJ 6AM € aja teč ki): 70 a s n i e b c o c (4 e A: s e EN V 1m A 5 J PRI 641 61 ty.si r 1 05 rtypa a be @ em info m e r p a st s žno ermin o t *m . TOR o 19.00 d 0 17.0 od . PON o 19.00 0d 17.0 21 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 22 Boštjan Žekš o očetu zdravniku Zoltanu »Danes pošljejo vsakega v Ljubljano, tedaj pa so doma, na Vrhniki, naredili vse, kar se je dalo« Nadaljujemo z intervjuji zdravniškega osebja, ki so nekoč ali pa še vedno delujejo na Vrhniki. Tokrat smo »k mikrofonu« povabili Boštjana Žekša, častnega občana Občine Vrhnike, katerega pokojni oče Zoltan je po vojni na Vrhniki deloval kot zdravnik, vodil ambulanto v Rokodelskem domu in bil pobudnik za gradnjo novega zdravstvenega doma. Kot je dejal sogovornik, je bila njegova duša popolnoma predana medicini, zato je poprijel za torbo in stetoskop kadarkoli: popoldne, zvečer ali ponoči. Zveni madžarsko: Zoltan Žekš. Je vaš rod z Madžarske? Ne, sploh ne. Prihajamo iz Prekmurja, ki pa je bilo madžarsko tedaj, ko se je moj oče tam rodil, to je bilo leta 1909. In še kasneje seveda. Zato so ljudje, Slovenci, znali tudi madžarsko in dajali otrokom tudi madžarska imena. Glede priimka, Žekš, pa moram reči, da ne vem, od kje izvira. Prav slovensko ne zveni, a tudi Madžarom nič ne pomeni in jim ni domače. mati, ali ste prišli?« in ji dal njeno nekdanjo sobo, v kateri je živela še nekaj let. Take stvari, se mi zdi, se dogajajo le v Prekmurju. Je oče opravljal zdravniško službo že pred drugo svetovno vojno? Po diplomi se je oče odločil za specializacijo. Specializacijo iz kirurgije je opravljal pri znamenitem dr. Božidarju Lavriču v Ljubljani. A takrat specializanti niso bili plačani, bili so volonterji in so delali zastonj. Saj v tem je neka logika in v nekaterih državah je še danes tako. Če si učenec, vajenec, ne moreš pričakovati posebnega zaslužka. Kje pa sta se spoznala oče in mati? Oče in mama sta se spoznala v Prekmurju, na Tišini, kamor je oče hodil obiskovat svojo mamo. Moja mama pa je bila tam učiteljica kot begunka iz tedaj italijanske Baške grape. Ker se je odločil ustvariti družino, je iz finančnih razlogov moral Kako se je oče znašel v zdravniških vrstah? Tedaj, prekiniti specializacijo in je na Vrhniki odprl zagovoriva o prvi polovici 20. stoletja, to pač ni bilo tako sebno prakso; tedaj so bili vsi splošni zdravniki običajno kot zdajšnje čase. Ste imeli zdravništvo v zasebniki. To je bilo nekaj let pred vojno, morda družini? leta 1938, mama pa je bila učiteljica v PreserNe, nikakor. Očetovi starši so bili preprosti prek- ju, sama, in od leta 1940 z menoj. Ordinacijo je murski ljudje. Oče mu je umrl že zelo zgodaj, tako oče imel na Vrhniki, pri Špeharju, na zdajšnjem da ga sploh ni poznal, mati, moja babica, pa se je Cankarjevem trgu št. 9; tudi med vojno in tudi po izkazala kot izjemno sposobna, delavna, uspešna vojni, ko je njegova ordinacija postala del javnega in ambiciozna gospa. Skorajda iz nič je postavila zdravstvenega sistema. uspešno gostilno na Tišini, za tiste razmere obogatela, nakupila posestva in poslala sina najprej v Med vojno, berem, je veliko pomagal in zdravil ranjene gimnazijo v Mursko Soboto in potem na študij partizane. Lahko poveste kaj več o tem? Nehote si medicine v Zagreb. Medicina je bila ugleden po- predstavljamo zdravljenje v gozdu, pa verjetno ni bilo tako, ali pač? klic in tega se je babica zavedala. Morda o babici in njeni moči še ena zgodbica. Ko Ne, seveda ni bilo tako. Pomagal je predvsem z je prišla v leta, najbrž je bila blizu osemdesetih, zdravili in medicinsko opremo, pa tudi ranjenim gostilne ni mogla več voditi. Gostilno je sicer in bolnim partizanom z nujnimi zdravstvenimi vodila sama z enim stalnim pomočnikom, pa je posegi na varnih lokacijah na Vrhniki ali v bližini. kar on odkupil gostilno, babica pa je odšla k nam Pri tem je pomagalo, da je bil že nekaj let na Vrhna Vrhniko, kjer je bil oče zdravnik. Zdržala pa niki, da so ga ljudje poznali in da je on poznal ljudi je le tri dni, nakar je ušla. Svoje stvari je zložila v ter vedel, komu lahko zaupa. Imel pa je tudi dovolj kovček in šla na avtobus, nazaj »domov« v hišo, zdravniških izkušenj iz študija, iz specializacije in ki ni bila več njena. Novi lastnik, njen nekdanji iz praktičnega dela, da se ni bal zdravstvenih pouslužbenec in sodelavec, jo je lepo pozdravil: »O, segov v ne prav idealnih okoliščinah. Stoletnica v Domu upokojencev Vrhnika Nedelja, 10. 7. 2022, je bila v Domu upokojencev na Vrhniki dan za praznovanje. Naša stanovalka, gospa Ana Nagode, je namreč dopolnila visoki jubilej – sto let! Rodila se je leta 1922 v Logatcu, od petega leta naprej pa živi na Vrhniki. V naš dom je prišla v začetku leta 2017. Gospa ima skrbne svojce, ki jo radi obiskujejo. Poleg svojcev so gospe Ani voščili tudi zaposleni doma, direktorica Milena Končina in župan Vrhnike Daniel Cukjati. Vsi ji želimo, da med nami preživi še veliko lepih trenutkov! DU Vrhnika Zoltan Žekš na motorju (dvorišče Sokolskega doma), okoli njega pa del zdravniškega kolektiva. Boštjan Žekš pravi, da je oče paciente obiskoval peš ali s kolesom, bolj oddaljene pa z avtom. Očitno je fotografija z motorjem nastala "slučajno". Po vojni je postal ob g. Kogoju eden ključnih stebrov za gradnjo zdravstva na Vrhniki: vodil je zdravstveni dom v Rokodelskem domuin bil pobudnik gradnje sodobnega doma, ki je bil končan leta 1966. Vam je ostala kakšna anekdota ali zgodba v spominu iz tistega časa? Leta 1976 se je upokojil. Je kdaj pogrešal svoj poklic? Pogrešal, seveda, kar naprej. Že sama zgodba o njegovi upokojitvi je tragikomična. Tedaj smo se očitno spet enkrat šli zgodbo o pospešenem upokojevanju, češ da bomo naredili prostor za mlade. Očetu je kar v ordinacijo med pregledom napol Nekaj časa je bil oče edini zdravnik na Vrhniki golega pacienta »tovarišica« iz administracije pris terenom, ki je bil mnogo večji kot zdajšnja ob- nesla odločbo o upokojitvi in ga poslala domov, čina Vrhnika. Spominjam se, da je hodil po eni pa pacienta tudi. Potem ni bil v bistvu za nobeno strani v Horjul in Polhov Gradec, po drugi pa v rabo več, sedel je na fotelju in gledal skozi okno. Preserje in Podpeč. Res je, da tedaj ljudje niso za Najbrž je res narobe, da se tako posvetiš svojemu vsako figo hodili k zdravniku, a dela je bilo kljub poklicu. Je pa lepo. Gašper Tominc temu ogromno. Stanovali smo pri Verbiču, sedanja Ljubljanska cesta št.1, v prvem nadstropju nad sedanjim Cankarjevim hramom in zvonec je ponoči pogosto zvonil. Mama je imela nalogo, da je šla k oknu in ugotovila, kdo je spodaj in kaj je narobe ter podatke posredovala očetu, ki je ostal v postelji. On je podatke sprocesiral, upoštevaje svoje dobro poznavanje ljudi z Vrhnike ter pri nekaterih odločil: »Naj pride jutri« in zaspal nazaj. Pri nekaterih drugih pa je bil v hipu pokonci in je zdrvel po stopnicah. Damijanu Bezeljaku Tedaj je bila tudi medicina drugačna kot dandanes. v slovo Da, splošen zdravnik je moral znati vse, narediti vse in prevzeti odgovornost za vse. Nekaj let pred njegovo smrtjo sem vprašal očeta, kakšna je bistvena razlika med sedanjo in tedanjo medicino. Rekel je, da danes pošljejo vsakega v Ljubljano, tedaj pa so doma, na Vrhniki, naredili vse, kar se je dalo. »Če se pa res ni dalo,« je rekel, »smo ga poslali v Ljubljano in malo jih je prišlo nazaj.« Vaš oče je imel dvojno vlogo: bil je upravitelj zdravstvenega doma in bil hkrati še zdravnik. Že prej ste omenili, da mirnih popoldnevov ni imel. Oče je bil predvsem in samo zdravnik, to, da je bil upravitelj zdravstvenega doma in da je zgradil nov zdravstveni dom, so bile njegove delovne obveznosti, delo, ki je potrebno za boljše pogoje za delo, toda njegova duša je bila v medicini. Ni imel nobenega hobija, nobenega veselja zunaj zdravstva. Ni imel niti, kot pravite, prostih popoldnevov, niti prostih večerov, niti prostih noči. Ko sem bil otrok, smo skušali kot družina skupaj hoditi v kino tu na Vrhniki, pa smo kmalu odnehali, ker oče nobenega filma ni videl do konca. Ga politika ni zanimala? Politika ga ni zanimala in ni bil član tedanje stranke, kar ga ni dosti oviralo pri strokovnem delu. Mi je pa v svojih poznih letih enkrat potožil, da ga nikoli niso povabili v partijo. Vprašal sem ga, če bi se na tako povabilo odzval in se včlanil. Jasen odgovor je bil, da seveda ne. Moj komentar je bil le, da so morda to vedeli in pričakovali. Damijan, tvoje znane besede so bile: »Pridem, kot potres!« Tudi tvoja smrt je, žal, prišla kot potres. Večino svojega življenja si preživel na Zaplani. Bil si hitrih misli in hitrih odgovorov; največkrat duhovitih, ki so nas nasmejali. Rad si imel naravo, petje ptic. Rad si šel v gmajno, ki te bo sedaj zaman čakala. Zaman te bodo čakali tudi tvoji bukovci. Bil si pripravljen pomagati komurkoli, ki te je prosil za pomoč. Druge si postavljal na prvo mesto. Znal si biti glasen in če smo že bili v tvoji bližini ter te nismo videli, smo te zagotovo slišali. V domači kuhinji si rad prepeval pesem Rastejo v strmi gori bele planike tri … Damijan, pogrešali te bomo prijatelji, sosedje in pogrešala te bo domača reber. Enega svojega prijatelja že imaš nad zvezdami, sedaj si se mu pridružil tudi ti. Skupaj sanjajta svoje sanje in pazita na nas. Alenka 22 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Spoštovane upokojenke in spoštovani upokojenci Počitnice se počasi končujejo, pričakujemo radodarno jesen z obilico dežja, saj je narava že zelo žejna, pa tudi več aktivnosti v društvu. Toda najprej poglejmo, kaj smo opravili v dveh vročih mesecih. Najprej smo vas spomnili, da nekateri še niste poravnali članarine. Vsem, ki ste se našemu obvestilu odzvali, se prav lepo zahvaljujemo. Vse leto naše prostovoljke obiskujejo jubilante (okrogle – devetdeset let in več), obiščejo tudi bolnike in starejše od 69 let, s katerimi opravijo kratko anketo, kaj pričakujejo in kaj želijo od prostovoljk. Tako so v sedmih mesecih opravile 512 obiskov po domovih v celotni občini, obiskale 54 naših članic in članov, ki so praznovali 90 let ali več življenja. Še posebej so se pripravile za obisk za 101. rojstni dan gospe Marije Novak. Sestavile so mini zborček, ki ga je na harmoniki spremljal Tone Kogovšek, s seboj povabile fotografa Leona Novaka, kupile lep šopek in polne dobre volje odšle čestitat slavljenki. Kmalu so ugotovile, da je gospa zelo vesela obiska, z njimi je pela in se veselo nasmihala v pogovoru. Pričakovale so, da se bodo zadržale le kratek CMYK čas, a druženje je bilo tako sproščeno ob prigrizku in soku, da so ostale nekaj več časa. Gospa Marija se jim je za presenečenje zahvalila in si zaželela, da bi jo še večkrat obiskali. V tem času so obiskale tudi nekaj bolnikov, priskočile na pomoč pri nabavi hrane in zdravil s prevozom. Spomladi so razvozile tudi 50 humanitarnih paketov. To je le nekaj najpomembnejših opravil, poleg tistih krajših obiskov, razgovorov in druženj, ki jih starejši še kako potrebujejo. Nekaterim je pomembno, da sedejo skupaj na kavico, da se lahko razgovorijo, da jih nekdo posluša in imajo lepši dan, teden ali še kaj več. Prostovoljstvo pa daje tudi prostovoljkam zadoščenje, da opravljajo družbeno koristna dela, ki jih notranje bogati. Ker se starejši radi družijo, vsako leto organiziramo družabno srečanje, na katerem poskrbimo za prijetno glasbo in kosilo ob klepetu z znanci in prostovoljkami. V septembru se bodo spet začele številne dejavnosti, med katerimi naj izpostavim pohode vseh skupin, splošno telovadbo, pikado, balinanje, šah, izlete, delavnice … Pridite k nam, pozanimajte se, kaj bi bilo za vas, veseli vas bomo. Na voljo smo vsako sredo in petek od 9. do 12. ure. Za Upravni odbor Elica Brelih Pohod Zimzelenov na Galetovec vedoč, da se tam lažje zadiha. Prva postaja je bila Zatrnik, kjer je dobra kavica, ki jo je »častil« šofer Miha, padla na plodna tla. Napotili smo se proti Belski planini. To je lepa planina s prostranimi pašniki in obdana z bogatimi smrekovimi gozZadnji torek v juniju smo se Zimzeleni, kljub dovi. Naša vodička Elica nas je med potjo poučila vročinskemu valu, odločili za pohod na Galeto- o raznih cvetlicah, ki jih ni malo. Nekatere so že vec, razgledni vrh nad Bohinjsko Belo. Na vsto- odcvetele, druge pa so še zaspano kukale izpod pni postaji nas je bilo malo manj kot po navadi podrastja. Ja, lepo je slišati o planinskih lepotizaradi dopustov. Zapeljali smo se proti Gorenjski cah, pa čeprav večkrat. Opazili smo tudi lapuh z 23 K O T I Č E K velikimi listi, ki nas bi, seveda če bi bila treba, varoval pred soncem in dežjem. Tako smo po mehki gozdni in senčni poti prispeli na Galetovec. To je vrh na Pokljuki s 1265 m, od koder je lep razgled na Karavanke, Jelovico, Ratitovec in del Bohinjskih gora. No, tukaj smo si privoščili počitek in se podprli z malico iz nahrbtnika ter se nadihali svežine gora. Vrnitev nazaj je bila zelo sproščena, saj smo si »napolnili baterije«, se odklopili od vsakdanjih obveznosti in tako smo lažje zajadrali v počitniške dni. Besedilo: Nežka Vihtelič, foto: Željko J. Zimzeleni ob Kolpi jejo jo tudi čemaževa pot, ker je vzdolž poti obilo čemaža. Zaradi trenutno nizkega vodostaja vožnja s kajaki in kanuji ni dovoljena. Ob poti so poZimzeleni smo se v torek, 14. 6 .2022, odpravili stavljena opozorila za edini delujoči mlin, kraško na najbolj južno slovensko pešpot ob Kolpi, mej- jamo Kobiljačo, francoski kamen in najjužnejši ni reki s Hrvaško, od Radencev do Damlja, dolgo slovenski kraj Kot. Tod domuje nekaj ljudi. Nepribližno 10 km. Že na štartu smo se razdelili v kateri se vračajo le ob koncu tedna. Tu je samota, dve skupini, saj nekaj pohodnikov ne bi zmoglo glasna je samo reka. celotne poti. Hodili smo ob veličastni reki po Hvala Ivanki, Vinku in Frenku, saj smo uživazavarovanem območju Krajinskega parka Kolpa li ob šumenju reke, šelestenju listja na drevju in (4330 ha), kjer smo srečali skupino vojakov - nad- petju ptic. zornikov južne meje. Pot je dobro markirana in Zapisala: Marjana Kolenko, foto: Željko J. vzdrževana, primerna tudi za kolesarje. Imenu- Okrogli jubileji v juliju in avgustu Marija Novak, Sinja Gorica (1921) Marija Markič, Dom upokojencev Vrhnika (1924) Ana Zalar, Dom upokojencev Cerknica (1928) Avguština Rapuš, Dom upokojencev Logatec (1928) Marija Žilavec, Dom upokojencev Postojna (1929) Marija Gostiša, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Jože Ogrin, Velika Ligojna (1930) Cirila Todorović, Cesta gradenj (1931) Nada Šestan, Dom upokojencev Vrhnika (1931) Marija Kenk, Sivkina ul. (1931) Ivanka Dolenc, Delavsko naselje (1931) Bernarda Mole, Na klancu (1931) Majda Mele, Krpanova, Logatec (1932) Viktorija Končan, Mrakova (1932) Ignacij Vehar, Turnovše (1932) Marija Friškovec, Drenov Grič (1932) Malči Potrebuješ, Stara Vrhnika (1937) Olga Grampovčan, Tičnica (1937) Marija Grom, Tržaška (1937) Anton Krašovec, Lošca (1937) Amalija Ogrin, Velika Ligojna (1937) Dimitar Božanič, Cesta 6. maja (1937) Jernej Petkovšek, Prečna (1937) Dragutin Rendulić, Verd (1937) Bernard Novak, Stara Vrhnika (1942) Ana Rošker, Cankarjevo nabr. (1942) Nada Lončar, Mokrice (1942) Milan Pajsar, Sinja Gorica (1942) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke tudi vsem, ki so julija in avgusta praznovali rojstni dan. Svizci na Veliki planini Izbor Velike planine za obisk v sredini junija se je izkazal za zelo primeren čas. Krave so šele pred nedavnim prispele na pašo, zato je bilo še veliko cvetja – ušivcev, mračic, pogačic, skalnega vraničnika, največ pa strupene bele čmerike. Vreme je bilo kot naročeno, vročina je ostala v nižini, nevihte pa daleč stran. Po novi asfaltirani in v nadaljevanju makadamski cesti smo se zapeljali do parkirišča pod Ušivcem, sledilo je uživanje v nenapornem pohajanju po vzhodnem delu Velike planine. Planina Dovja raven, Stovniške bajte in travnat vrh Bukovec (1552 metrov) so med obi- skovalci manj znani predeli, tudi za večino Svizcev. Zato je bilo zadovoljstvo toliko večje, kajti vsi poznajo Zeleni rob, pa Gradišče in Poljanski rob, na Bukovcu pa ni bil še nihče. Z njega smo se odpravili na planino Veliki stan, bolj znano kot Velika planina, k leseni cerkvi Marije Snežne. Tam sta nas presenetila belo oblečena ameriška nevesta in ženin, vsa vzhičena nad okoljem, ki sta se prišla fotografirat k cerkvici. Vračali smo se mimo Domžalskega in Jarškega doma in se po pobočju spustili na planino Marjanine njive, kjer nas je na bližnjem parkirišču čakal avtobus. Ob slovesu na Vrhniki smo si zaželeli srečno snidenje v jeseni. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak 23 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I 24 K O T I Č E K Sončki na Menini planini Goli vrh (1426 m) na vzhodnem delu Meni- pidariju ob vhodu so shranjeni kamniti ostanki, petih letih, saj nam je večkrat načrtovani pohod ne. Od tam nas je pot vodila proti severozaho- tudi nagrobne plošče nekaterih ljubljanskih ško- najprej onemogočalo slabo vreme, pozneje pa korona. du, delno po senčnem gozdu do ceste, od koder fov iz 12. do 15. stoletja. Nevihte v zadnjih mesecih so poškodovale ma- smo v globeli uzrli naravni spomenik jezerce Pa smo jo le osvojili, Menino, čeprav šele po Sonja Repnik, foto Tatjana Rodošek kadamski del poti iz Tuhinjske doline proti Me- Bibo. Pri planinskem domu smo se razdelili: nenini, zato je postala naša vožnja do izhodišča čez kateri so šli na najvišji vrh Menine na Vivodnik Črnivec in Gornji Grad precej daljša. Pohod smo (1508 m), drugi pa na devet metrov nižji Špic. začeli mimo planšarije na planini Biba. Polago- Ob vrnitvi smo si v Gornjem Gradu ob razlagi ma smo se čez pašnike, kjer so se že pasle krave prijaznega duhovnika ogledali največjo cerkev v s telički, vzpenjali proti Šavnicam na razglednik Sloveniji, cerkev sv. Mohorja in Fortunata. V la- Barjani na Šebreljski planoti FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu druženje ob kavi in čaju. Četr tek, 29. 9. ob 10.00 - PONOVNO Z VAMI! PLESNA TERAPIJA Tony je voznik šolskega avtobusa na podeželju, star malo čez petdeset in živi samotarsko življenje po svojih starih navadah in predsodkih. Ko ga prestraši srčni infarkt, se odloči, da se bo soočil s svojo preteklostjo in stopil v stik z Marijo - hčerko, ki je nikoli ni poznal, tako da se vpiše v plesno šolo, ki jo vodi Marija. A rumbe se ne da improvizirati! Tony si bo moral v kavbojskih škornjih in jeans jakni postopoma prislužiti svoje plesne korake, da bi osvojil svojo hčerko… in medtem spoznaval sebe in se odprl drugim! Za več informacij obiščite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si Zadnji pohod Barjanov pred poletnimi počitnicami je bil na Šebrelje, Vrhovec in Idrijske Krnice. Od tu je doma tudi naš pohodnik Janko, ki je organiziral lokalnega vodiča. Z Vrhnike smo se odpeljali v smeri Idrija – Cerkno –Tolmin in v naselju Reka zavili na drugi breg Idrijce, nato po dokaj strmi in lepo urejeni asfaltirani cesti do vasi Šebrelje. Šebreljska planota se razteza v smeri sever - jug, približno 6,5 km, v smeri vzhod- zahod, približno 2,5 km. Nadmorska višina planote je 260 m na severni strani, ob reki Idrijci pa do 1076 m visokega Vrhovca na južni strani. Ljudje so se skozi vso zgodovino ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Nastanek vasi naj bi segal po nekaterih virih o cerkvenoupravni ureditvi vsaj v 11. stoletje. Na strmem pobočju pod cerkvijo sv.Ivana se nahaja arheološko najdišče Arheološki park Divje babe. S svojimi izkopaninami priča o poseljenosti teh krajev že pred davnimi 45.000 ali za potrebe širitve obstoječe poslovne nitev OPPN in njegovih posameznih Na podlagi 129. in 119. člena Zakona faz) o urejanju prostora (Uradni list RS, št. dejavnosti za namen ureditve prostorov za izvajanje tečajev in šivalnice 199/21) in 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme (Anvina d.o.o.) ter prostorov za izva- Faza postopka priprave in Okvirni termin janje različnih predstavitev, konfe- sprejema prostorskega akta župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi sprememb in dopolnitev Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) renčnih dejavnosti ter širitve hotelskih kapacitet (Hotel Mantova d.o.o.). 2. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: − prikaza stanja prostora, − smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, 1. člen − investicijskih namer investitorja pro(območje in predmet načrtovanja) storskega akta, − drugih strokovnih podlag, ki se izde1) Območje sprememb in dopolnitev lajo med pripravo sprememb in dopolOPPN leži v mestnem jedru Vrhni- nitev OPPN. ke, v območju enote urejanja prostora VR_1893 s podrobno namensko rabo 3. člen CU – osrednja območja centralnih (vrsta postopka) dejavnosti. Na podlagi 128. člena Zakona o ureja2) Območje sprememb in dopolni- nju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, tev OPPN obsega zemljišča s parc. v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) se št. 2247/4, 2249/6, 2249/12, 2249/14, za pripravo sprememb in dopolnitev 2249/19, 2249/20, 2249/21, 2249/24 in OPPN smiselno uporabljajo določbe 2249/25, vse k.o. 2002 Vrhnika, v sku- 119. do 124. člena ZUreP-3, ki veljajo za pni površini 988 m2. postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta. 3) Predmet sprememb in dopolnitev OPPN je nadzidava in prizidava obsto4. člen ječih poslovnih delov objekta št. 664, (roki za pripravo sprememb in dopol- Izdelava osnutka SD OPPN Pridobitev mnenj NUP na osnutek SD OPPN, seznanitev javnosti Izdelava dopolnjenega osnutka SD OPPN za javno razgrnitev in javno obravnavo Javna razgrnitev in javna obravnava Priprava stališč do pripomb javnosti Izdelava predloga SD OPPN Pridobivanje mnenj NUP na predlog SD OPPN Izdelava usklajenega predloga SD OPPN Sprejem SD OPPN na Občinskem svetu julij - avgust 2022 september oktober 2022 oktober november 2022 december 2022 januar 2023 februar - marec 2023 april - maj 2023 junij 2023 julij 2023 5. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) več leti. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita jama, v kateri so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, med katerimi prevladuje jamski medved. Našli so kamena orodja ter ostanke kurišč in kamenega orodja ledenodobnega človeka. Tukaj so našli piščal, izdelano iz kosti jamskega medveda. Po tej zgodovinski razlagi smo se odpravili proti lovski koči Lasce in nato naprej na Vrhovec 1079 m, imenovan tudi Lokvarski vrh, travnat vrh, ki se nahaja južno od Šebreljske planote. Z vrha, kjer je panoramska tabla, se nam je odprl pogled po Šebreljski planoti, Trnovskem gozdu, Idrijskem, Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju ob lepi vidljivosti vse do Julijskih Alp in Dolomitov. Tudi Jankovo vasico Jagršče smo videli. Pod vznožjem Vrhovca smo vstopili v avtobus in se odpeljali v Idrijske Krnice do Kmetije pr. Kendu na pokušino njihovih proizvodov. V vročem popoldanskem času smo se preko Spodnje Idrije, Idrije, (zaradi zapore ceste) Dole, Gore in Medvedje Brdo vračali na Vrhniko. Zapisala: Metka Krašovec Slika: Stane in Andrej bljana 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, 4. Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana. memb in dopolnitev OPPN vključena s seznanitvijo z osnutkom, ki se objavi na spletni strani občine ter z javno razgrnitvijo in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPPN ter podaje pripomb in predlogov nanj. 2) Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 2. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 3. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 4. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana. 7. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 3) V kolikor bi se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPPN izkazalo, da so potrebne smernice tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se zaprosi tudi njih. 1) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove 6. člen pristojnosti so: (način vključevanja javnosti) 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Lju- 1) Javnost je v postopek priprave spre- 1) Potrebni podatki za izdelavo sprememb in dopolnitev OPPN so zbrani v GIS Sistemu Občine Vrhnika, iObcina oz. jih zagotovijo nosilci urejanja prostora. 2) Pripravljene strokovne podlage za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN so: - Urbanistični načrt za poselitveno območje Vrhnika – Verd – Mirke – Sinja Gorica (izdelal LUZ d.d.), - Konservatorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike - Analitični del (z usmeritvami za načrtovalski del KNP za območja OPPN s KNP Tržaška cesta - Cankarjev trg, Stara cesta - Vas in Hrib - Gradišče (izdelovali Institut Villa Sancti, Geodetski inštitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za 24 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika arhitekturo, Avgusta d.o.o., Arealine d.o.o., Krajinska arhitektura Miran Krivec s.p., Urbi d.o.o., Populus d.o.o., LUZ d.d.), - Konservatorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg), izdelal Krajinska arhitektura Miran Krivec s.p. 3) Če se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPPN izkaže potreba za dodatne strokovne podlage, jih zagotovita investitorja. 8. člen (celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja) Na podlagi 128. člena ZUreP-3 celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna, saj načrtovani poseg ne bo pomembneje vplivala na okolje. Območje sprememb in dopolnitev OPPN leži izven posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij, zato presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti. 9. člen (obveznost investitorja) 1) Investitorja priprave sprememb in dopolnitev OPPN sta družba Hotel Mantova d.o.o., Cankarjev trg 6, 1360 Vrhnika ter Trček Vinko, Petkovec 54, 1373 Rovte. 2) Investitorja iz prvega odstavka zagotavljata finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter sprememb in dopolnitev OPPN. 10. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3503-4/2022 (5-07) Vrhnika, dne 5. 7. 2022 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati l.r. Številka: 3505-4/2018 (5-01) Datum: 19. 8. 2022 Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popr. ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. redni seji dne 21. 6. 2022, sprejel ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev turistično rekreacijskega centra na bajerjih v Verdu I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditev turistično rekreacijskega centra na ba- naprav M 1 : 500 4.4 Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija M 1 : 500 4.5 Prikaz ureditev, potrebnih za (2) Ta odlok določa: obrambo in varstvo pred naravnimi in - območje OPPN, - vplive in povezave s sosednjimi enota- drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti M 1 : 500 mi urejanja prostora, - arhitekturne, krajinske in oblikoval- 4.6 Odstranitev obstoječih objektov M 1 : 1000 ske rešitve prostorskih ureditev, - načrt parcelacije, 4. člen - etapnost izvedbe prostorske ureditve, (priloge OPPN) - rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, - rešitve in ukrepe za varovanje okolja Priloge OPPN so: in naravnih virov ter ohranjanje nara- 1. prikaz stanja prostora, 2. izvleček iz OPN Občine Vrhnika, ve, - rešitve in ukrepe za obrambo ter 3. strokovne podlage, varstvo pred naravnimi in drugimi 4. smernice in mnenja nosilcev urejanesrečami, vključno z varstvom pred nja prostora, 5. obrazložitev in utemeljitev OPPN in požarom, - pogoje glede priključevanja objektov 6. povzetek za javnost. na gospodarsko javno infrastrukturo 5. člen in grajeno javno dobro, (izdelovalec OPPN) - dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in - druge pogoje in zahteve za izvajanje (1) OPPN je izdelalo podjetje CITY STUDIO d.o.o., Zemljemerska 12, LjuOPPN. bljana, pod številko projekta CS 129618, v juliju 2021. 2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z (2) Sestavni del OPPN je tudi Okoljsko OPPN) poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Ma(1) S tem odlokom je načrtovana ure- trika ZVO, zdravje, Varnost, Okolje, ditev turistično-rekreacijskega centra d.o.o., Stegne 21c; Ljubljana, pod štena Bajerjih v Verdu s pripadajočimi vilko projekta OP_18.18, 21.12. 2018, dopolnitev 28.7.2020, 5.11.2020 in ureditvami. 15.07.2021. (2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege II. OBMOČJE OPPN na obstoječih objektih, pogoje za gra6. člen dnjo novih objektov, pogoje za uredi(območje OPPN) tev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev rekreacijskih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, (1) Območje OPPN obsega enote ureenergetske in elektronske komunika- janja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) VR_455, VR_1339, VR_1414, cijske infrastrukture. VR_1415, VR_1416, VR_1419 ter dele EUP VR_1409, VR_1417, VR_1418, 3. člen VR_1676 in VR_3423. (sestavni deli OPPN) jerjih v Verdu (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (be- (2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami *84/4, 1085/4, sedilo odloka) in grafični del. 1085/5, 1085/6, 1085/7, 1085/8, 1086, (2) Grafični del odloka obsega nasle- 1087/2, 1089, 1090/1, 1090/2, 1113/1, 1113/2, 1118, 1120, 1122/2, 1122/3, dnje grafične načrte: 1122/4, 1123, 1125, 1128, 1129, 1130, 1133, 1140/3, 1140/5, 1141/7, 1141/8, 1. Načrt namenske rabe prostora 1.1Izsek iz Občinskega prostorskega 1141/9, 1141/10, 1141/11, 1700, 1701/1, 1701/2, 1701/3, 1702/1, 1702/2 in 1704, načrta Občine Vrhnika - izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu v katastrski občini (2003) Verd, dele OPN Občine Vrhnika) zemljišč s parcelnimi številkami 967/7, 967/8, 1079, 1085/2, 1098/1, 1098/2, M 1 : 2500 1100, 1108/3, 1140/1, 1141/5, 1141/6, 2. Vplivi in povezave s sosednjimi eno- 1144, 1166/2, 1168/1, 1703, 1757/2, 1765/1, 1865/1, 1865/2 in 1866, v katami urejanja prostora 2.1Vplivi in povezave s sosednjimi eno- tastrski občini (2003) Verd, in del zetami urejanja prostora M 1 : 2500 mljišč s parcelnima številkama 263/2 in 3105/3, v katastrski občini (1997) 3. Načrt območja z načrtom parcela- Blatna Brezovica. cije 3.1 Katastrski načrt s prikazom obmo- (3) Površina območja OPPN znaša čja OPPN M 1 : 2000 233.050,00 m². 3.2 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1 : 1000 (4) Območje OPPN je razdeljeno na pet 3.3 Načrt obodne parcelacije, parcela- prostorskih enot, in sicer: cije zemljišč in zakoličbe objektov na - P1 - površine, namenjene prenovi obkatastrskem načrtu M 1 : 1000 stoječega objekta in gradnji prizidka za 3.4 Načrt obodne parcelacije, parcela- potrebe turističnih in rekreacijskih decije zemljišč in zakoličbe objektov na javnosti, izvedbi parkirišča za avtodogeodetskem načrtu M 1 : 1000 me, bazenskega kopališča na prostem 3.5 Površine, namenjene javnemu do- ter rekreacijskih površin; bru, na katastrskem načrtu M 1 : 2000 - P2 - površine, namenjene prenovi ob3.6 Površine, namenjene javnemu do- stoječega objekta, nadomestni gradnji, bru, na geodetskem načrtu M 1 : 1000 gradnji povezovalnega objekta za po4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in trebe nastanitvene in gostinske dejavoblikovalskih rešitev prostorskih ure- nosti ter izvedbi pripadajočih zunanjih ditev in parkirnih površin; 4.1 Ureditvena situacija - širše obmo- - P3 - površine, namenjene gradnji vhoM 1 : 1000 dne ploščadi, otroškega igrišča ter urečje 4.2 Ureditvena situacija - ožje območje ditvi rekreacijskih površin; in prerezi M 1 : 500 - P4 - površine, namenjene gradnji 4.3Zbirni načrt komunalnih vodov in parkirišča za obiskovalce, pomožnega CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 objekta ter ureditvi pripadajočih prometnih in zunanjih površin; - P5 - površine, namenjene sanaciji in krajinski ureditvi bajerjev, ureditvi rekreacijskih površin, sprehajalnih poti, nadomestne lokacije za obročkanje ptic, gradnji čolnarne, pomožnih objektov, pomolov za ribolov, brvi in obnovi transportne žičnice. ureditve za ribogojništvo in ribolov, parkirišče za obiskovalce ter druge z OPPN predvidene ureditve bodo dopolnjevale obstoječe dejavnosti v širšem prostoru s programi turizma in rekreacije. Načrtovane dejavnosti bodo imele vlogo generatorja družbenega dogajanja in razvoja širšega prostora ob bajerjih. (5) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.5 »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu«. (12) Degradirano območje bajerjev bo s predvideno pozidavo, novim programom in ureditvami okoljsko in prostorsko sanirano. (13) Verjetni vplivi izvedbe OPPN na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine so opredeljeni ter presojani v Okoljskem poročilu, ki je sestavni del OPPN. III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA (14) Ureditve, ki jih predvideva OPPN, PROSTORA so na podlagi ugotovitev iz Okoljskega poročila ocenjene kot sprejemljive, saj 7. člen so na voljo ukrepi, ki poseg v prostor v (vplivi in povezave s sosednjimi eno- zadostni meri omilijo. tami urejanja prostora) (15) Predvideni posegi ne bodo imeli (1) Območje OPPN se nahaja na se- obremenilnih vplivov na obstoječo verni strani Verda. Na zahodni strani rabo prostora in ne bodo predstavljali območje OPPN meji na avtocesto A1 bistvene dodatne obremenitve na že Ljubljana - Koper, na severni strani na vzpostavljeno prometno in komunalvodotok Ljubljanico, na južni in vzho- no energetsko infrastrukturo v širšem dni strani pa na kmetijske površine. območju. Predvidena gradnja ne bo vplivala na podobo krajine. (2) Območje OPPN je slabo dostopno. Edini možni dostop je iz Verda po ozki (16) Vplivi in povezave s sosednjimi oblokalni Cesti k opekarni (JP966601), ki močji so razvidni iz grafičnega načrta se slepo zaključi z makadamskim par- št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi kiriščem ob bajerjih. enotami urejanja prostora«. (3) Obstoječa gospodarska javna infrastruktura na območju OPPN je IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE pomanjkljiva in ne zadošča za potrebe IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROpriključevanja načrtovanih objektov. STORSKIH UREDITEV (4) Območje OPPN je razdeljeno na 8. člen dva dela, večjega na vzhodni strani in (dopustni posegi na območju OPPN) manjšega na zahodni strani, ki ju razmejuje povezovalna cesta Bajerji - Toj- Na območju OPPN dopustni naslednji nice z mostom čez Ljubljanico. posegi: - sanacija in priprava stavbnega ze(5) Za gradnjo načrtovane ceste veljajo mljišča; določila Odloka o OPPN za povezoval- - odstranitev ali prestavitev obstojeno cesto Bajerji - Tojnice z mostom čez čih objektov in naprav; Ljubljanico (Naš časopis, št. 443/2016). - obnova in rekonstrukcija obstoječih objektov; (6) Po izgradnji omenjene ceste bo - gradnja novih objektov; obravnavano območje prometno - gradnja prometne, okoljske, energetpovezano s širšo okolico, saj bo moske in elektronske komunikacijske žen dostop tudi s Poti na Tojnice (LZ infrastrukture; 466091) in Vrhnike preko Opekarske - sanacija in urejanje gozdnih in receste (LK 466900) in obstoječega podkreacijskih površin; voza pod avtocesto. - urejanje brežin, zelenih in utrjenih zunanjih površin; (7) Vzdolž predvidene ceste je načrto- - redna in investicijska vzdrževalna vana izvedba površin za pešce in kodela in lesarje, ki se bodo navezale na peš in - gradnja enostavnih in nezahtevnih kolesarsko infrastrukturo širšega obobjektov iz 11. člena tega odloka. močja in tako povezale obravnavano območje s širšo okolico. 9. člen (namembnost objektov) (8) Z izvedbo južne obvoznice (rekonstrukcije Ceste k opekarni) in načr- (1) V prostorski enoti P1 so dopustni tovanega avtocestnega priključka bo naslednji objekti in dejavnosti: omogočena neposredna navezava na - 12112 Gostilne, restavracije in točilavtocesto omrežje. nice, - 12301 Trgovske stavbe: samo manjša (9) Z obnovo transportnega traku prodajalna, a le za potrebe območja za prevoz gline preko Ljubljanice bo OPPN, vzpostavljena peš povezava do Ribiške - 12303 Oskrbne postaje: od tega koče, Sinje Gorice in Blatne Brezovice. oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, (10) Z vzhodne strani območja OPPN - 12620 Muzeji in knjižnice, se odpirajo pogledi proti zahodu na - 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščeVrhniko in cerkev Sv. Trojice. Z večjene drugje: od tega nadstrešnice, ki se ga dela pešpoti se odpirajo pogledi na uporabljajo kot pripadajoči objekti h Barje in na Krim. glavnemu objektu in same po sebi nimajo opredeljenega stalnega na(11) Predvidena gostinska in nastanimena, tvena dejavnost, bazensko kopališče - 21122 Samostojna parkirišča: od na prostem, parkirišče za avtodome, tega parkirišče za avtodome, rekreacijske površine, otroško igrišče, - 23020 Elektrarne in drugi energetski 25 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika objekti: od tega sončna elektrarna, - 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: od tega otroška igrišča, urejena naravna kopališča, bazen za kopanje, - 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje ter oporni zidovi, - 31140 Utrjene brežine: armirane brežine, skalne in kamnite zložbe, - 33130 Nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine. (2) V prostorski enoti P2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: - 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, - 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, - 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča in počitniški domovi, - 12303 Oskrbne postaje: od tega oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, - 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, a le za potrebe območja OPPN, - 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: od tega nadstrešnice, ki se uporabljajo kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu in same po sebi nimajo opredeljenega stalnega namena, - 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje ter oporni zidovi, - 33130 Nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine. (3) V prostorski enoti P3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: - 12420 Garažne stavbe: kolesarnice, - 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: od tega otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, trgi, ki niso sestavni del javne ceste, - 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: od tega informacijske in opozorilne table z naravovarstveno in kulturnovarstveno vsebino, - 33130 Nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine. (4) V prostorski enoti P4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: - 12303 Oskrbne postaje: od tega oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, - 12420 Garažne stavbe: kolesarnice, - 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene: od tega javne sanitarije, - 21122 Samostojna parkirišča, - 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: od tega informacijske in opozorilne table z naravovarstveno in kulturnovarstveno vsebino. (5) V prostorski enoti P5 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: - 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene: od tega javne sanitarije, - 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi: od tega brvi, - 21510 Pristanišča in plovbne poti: od tega le pomoli, - 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: od tega otroška igrišča, plezalni parki, urejena naravna kopališča, razgledne ploščadi in opazovalnice, - 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti: od tega ribogojnice, - 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: od tega informacijske in opozorilne table z naravovarstveno in kulturnovarstveno vsebino, - 33120 Grajeni prostori na vodi: od tega čolnarna in manjši leseni objek- ti, - 33130 Nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine. - 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. (6) V celotnem območju OPPN so prepovedane vse dejavnosti, ki lahko potencialno obremenjujejo okolico s prekomernim hrupom, nočni klubi, kozmetični in masažni saloni ter dejavnosti, ki v primeru nesreče lahko povzročijo onesnaženost okolja. 10. člen (zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) (1) Na območju OPPN je načrtovana prenova oziroma rekonstrukcija ter sprememba namembnosti objektov stare opekarne, ki se namenijo gostinski in turistični dejavnosti, ureditev bazenskega kopališča, parkirišča za avtodome, vhodne ploščadi, otroškega igrišča, sprehajalnih in učnih poti ob bajerjih, čolnarne, pomolov za ribolov, ribogojnic ter parkirišča za obiskovalce s pripadajočimi ureditvami. (2) Rekreacijsko rabo je treba načrtovati racionalno in v skladu z načrtom upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje. (3) Objekte je treba prednostno umeščati v obstoječa območja rekreacije, naravovarstveno manj pomembne habitate in v največji možni meri odmaknjene od vodnih teles. (4) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P1 sta naslednji: - v prostorski enoti je načrtovana prenova obstoječega objekta 1 in gradnja prizidka - objekta 2 za potrebe turistično rekreacijske dejavnosti (recepcije, mladinskega prenočišča, manjše trgovine, gostinskega lokala z letnim vrtom, sanitarij, servisnih in tehničnih prostorov ter prostorov za spremljajoče dejavnosti), - spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina in druge storitve za potrebe območja OPPN, ne smejo presegati 20% bruto etažnih površin osnovne dejavnosti v območju prostorske enote, - dopustna je izvedba nadstrešnic, kot pripadajočih objektov h glavnemu objektu, - na zahodnem delu prostorske enote je načrtovana ureditev parkirišča za avtodome, - dopustna je izvedba parkirišča za potrebe zaposlenih in obiskovalcev, - na jugovzhodnem delu je načrtovana gradnja bazenskega kopališča na prostem s pripadajočo plažo, - načrtovana je ureditev zelenih površin, sanacija obstoječega drevja in odstranitev nevarnih dreves, - dopustna je postavitev ograj, opornih zidov, armiranih zemljin in kamnitih zložb, - dostop za pešce do objekta 1 je načrtovan s severne in južne strani, - dostop za pešce do objekta 2 je načrtovan z južne in vzhodne strani s terase, - dovoz do objekta 1 in prizidka – objekta 2 ter parkirišča za avtodome je načrtovan preko novega priključka s predvidene povezovalne ceste, - v sklopu objektov 1 in 2 oziroma ureditve zunanjih površin je načrtovana izvedba predstavitve najdenih arheoloških ostankov in zgodovine Kotnikove opekarne. CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (5) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P2 sta naslednji: - v prostorski enoti je načrtovano rušenje obstoječega objekta 3 in gradnja nadomestnega objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta 4 in gradnja povezovalnega objekta 5, - v objektu 3 je načrtovana nastanitvena dejavnost: hotel, prenočišča oziroma mladinsko prenočišče, - v objektu 4 je načrtovana izvedba gostinskega lokala, večnamenske dvorane in nastanitvenih dejavnosti, - v objektu 5 je načrtovana izvedba povezovalne avle, - vzdolž severovzhodne fasade objekta 4 je načrtovan letni gostinski vrt, h kateremu je dopustno prizidati zimski vrt, - ob objektih 3, 4 in 5 je dopustna je izvedba nadstrešnic, kot pripadajočih objektov h glavnemu objektu, - objekti 3, 4 in 5 so lahko funkcionalno povezani, lahko pa se izvedejo tudi kot ločeni funkcionalni sklopi, - dostop za pešce do objekta 3 je načrtovan z zahodne strani z obstoječe Ceste k opekarni, - dostop za pešce do objekta 4 je načrtovan z vzhodne strani s terase, - dostop za pešce do objekta 5 je načrtovan z južne strani preko parkirišča oziroma preko objektov 3 in 4, - objekti 3, 4 in 5 lahko imajo več vhodov, - načrtovana je sanacija obstoječega drevja in odstranitev nevarnih dreves, - na severni in vzhodni strani prostorske enote je načrtovana ureditev zelenih površin, - na južni strani prostorske enote je načrtovano parkirišče za potrebe zaposlenih in obiskovalcev, - dovoz do parkirišča in za potrebe dostave je načrtovan z jugozahodne strani prostorske enote preko novega priključka s predvidene povezovalne ceste Bajerji - Tojnice, - v sklopu objektov 3, 4 in 5 oziroma ureditve zunanjih površin je načrtovana izvedba predstavitve najdenih arheoloških ostankov in zgodovine Kotnikove opekarne. (6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P3 sta naslednji: - v prostorski enoti je načrtovana izvedba javnega programa, - na severni strani prostorske enote je načrtovana izvedba vhodne ploščadi oziroma trga, - na vzhodnem delu prostorske enote je načrtovana izvedba otoškega igrišča, - na vzhodni strani je vzdolž bajerja načrtovana ureditev sprehajalne poti ter zelenih in rekreacijskih površin, - načrtovana je postavitev informacijskih panojev z informacijami glede ureditve območja bajerjev, zgodovinskega razvoja območja in z naravovarstveno vsebino, ki bodo obiskovalce pozivali k primernemu ravnanju v območjih ohranjanja narave, - načrtovana je postavitev klopi, svetilk javne razsvetljave, stojal za kolesa in druge urbane opreme, - načrtovana je sanacija obstoječega drevja in odstranitev nevarnih dreves, - območje prostorske enote bo dostopno izključno za pešce, - dostop do vhodne ploščadi je načrtovan preko novega priključka s predvidene povezovalne ceste Bajerji - Tojnice, - v sklopu ureditve zunanjih površin je načrtovana izvedba predstavitve najdenih arheoloških ostankov in zgodovine Kotnikove opekarne. (7) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P4 sta naslednji: - v prostorski enoti je v južnem delu načrtovana izvedba parkirišča za obiskovalce in uporabnike prostorskih enot P1, P3 in P5, - v sklopu parkirišča je načrtovana izvedba objekta 6 z javnimi sanitarijami, - dopustna je izvedba parkirišča za avtodome, - na severnem, osrednjem in jugozahodnem delu prostorske enote je načrtovana sanacija obstoječega drevja in nova gosta zasaditev z drevesi in grmovnicami na način, da se ustvari ustrezna prehodna cona med avtocesto in območjem urejanja, - načrtovana je postavitev informacijskih panojev z informacijami glede ureditve območja bajerjev, zgodovinskega razvoja območja in z naravovarstveno vsebino, ki bodo obiskovalce pozivale k primernemu ravnanju v območjih ohranjanja narave, - dostop do parkirišča je načrtovan preko novega priključka s predvidene povezovalne ceste Bajerji – Tojnice. - - - - 26 lova in vodnih športov (čolnarjenje, veslanje in podobno), bajer, ki se nahaja ob obstoječih objektih na zahodni strani prostorske enote, bo tudi v prihodnje služil za potrebe ribogojništva, bajer, ki se nahaja na severovzhodni strani prostorske enote, je namenjen ureditvi retenzijskih površin, kot protipoplavnega ukrepa v sklopu izvedbe povezovalne ceste Bajerji Tojnice in ribolovu, bajer, ki se nahaja na vzhodni strani prostorske enote, je namenjen konzervatorski dejavnosti (hrambi mokrega lesa) in ribolovu, na najbolj vzhodnem bajerju je čolnarjenje prepovedano, dopustna je ureditev naravnega kopališča na površinskih vodah vključno z ureditvijo peščene plaže in lesenih teras. (9) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Ureditvena situacija - širše območje« in 4.2 »Ureditvena situacija - ožje območje in prerezi«. (10) Prikaz lokacij za postavitev pomolov, brvi, nadomestne lokacije za obročkanje ptic, prostorov za piknike, učilnic na prostem, počivališč in podobno v grafičnih načrtih št. 4.1 »Ureditvena situacija - širše območje« in 4.2 (8) Zazidalna zasnova in zasnova zuna- »Ureditvena situacija - ožje območje in nje ureditve v prostorski enoti P5 sta prerezi« je zgolj informativne narave, naslednji: natančne lokacije se določijo v projek- v prostorski enoti je načrtovana iz- tni dokumentaciji. Primernost nadovedba rekreacijskih površin, mestne lokacije za obročkanje ptic mo- območje prostorske enote bo dosto- rajo predhodno preveriti strokovnjaki pno izključno za pešce, iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki - v celotni prostorski enoti je načrto- delajo na ornitološki postaji. vana sanacija in krajinska ureditev območja, 11. člen - načrtovana je sanacija obstoječega (pogoji za gradnjo enostavnih in drevja in odstranitev nevarnih drenezahtevnih objektov) ves, - načrtovana je sanacija in čiščenje (1) V območju OPPN je skladno s provarovanega gozda na severovzhodni storskimi možnostmi dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objekstrani prostorske enote, - načrtovano je očiščenje vseh vodnih tov v skladu z veljavnim OPN Občine površin vejevja, nasutega in odpa- Vrhnika. dnega materiala in podobno, - načrtovana je sanacija zaraslih obvo- (2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte dnih površin, - načrtovana je sanacija obstoječih gospodarske javne infrastrukture, vopešpoti in brvi ter ureditev novih dnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe nasprehajalnih poti in brvi, - načrtovana je ureditev učne poti v črtovanih objektov v skladu z določili, smeri arheološkega parka s kultur- opredeljenimi v pogojih za priključeno-izobraževalnimi in turističnimi vanje objektov na gospodarsko javno programi, ki povezujejo dediščino infrastrukturo. najstarejšega kolesa z osjo (Stara Gmajna), prazgodovinskega deblaka (3) Če leži zemljišče, na katerem naj z Vrhnike in zgodovinskih plovil (Ri- bi bil zgrajen enostavni ali nezahtevni mljani, Nauportus) ter industrijsko objekt, na območju varovalnega pasu, varovanem ali ogroženem (poplavdediščino Kotnikove opekarne, - vzdolž pešpoti je načrtovana uredi- nem) območju, mora investitor pridotev učilnic na prostem, prostorov za biti soglasje pristojnega organa. piknik, opazovalnic ptic, informativnih točk, doživljajskega muzeja (4) V območju OPPN ni dovoljena postavitev večjih svetlobnih teles in rena prostem in podobno, - dopustna je postavitev informacij- klamnih panojev. skih panojev z naravovarstveno vse12. člen bino, ki bodo obiskovalce pozivali k (pogoji za oblikovanje objektov) primernemu ravnanju v območjih ohranjanja narave, - v sklopu ureditve sprehajalne in (1) Na območju OPPN je predvideno učne poti je dopustna postavitev umeščanje svojevrstnih stavb, katerih oblikovanje v večji meri izhaja iz namanjših lesenih objektov, - v neposredni bližini dostopa v pro- membnosti in funkcije stavbe. storsko enoto je načrtovana gradnja (2) Urbanistično in arhitekturno obliobjekta 7 - čolnarne, - na jugovzhodnem delu prostorske kovanje celotnega območja mora biti enote je načrtovana nadomestna lo- usklajeno in kvalitetno. V čim večji možni meri naj izhaja iz lokalne tradikacija za izvajanje obročkanja ptic, - v sklopu obnove transportne žičnice cije, ki se jo lahko interpretira na soza prevoz gline preko Ljubljanice je doben način, upoštevati pa je potrebnačrtovana izvedba povezave za pre- no tudi konfiguracijo terena in lego zemljišč, na katere se stavbe umešča. hod pešcev, - načrtovana je izvedba lesenih pomolov, ki bodo služili za potrebe ribo- (3) Umestitev novih vsebin v območje 26 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika opekarne je treba podrediti obstoječim − zasaditev predpisanega števila dreves je treba izvajati z drevesi z obsematerialnim ostankom industrijskega obrata. gom debla več kot 18,00 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z (4) Pogoji za oblikovanje obstoječih višino debla več kot 2,20 m, in načrtovanih objektov v območju − velika in stara drevesa je treba ohraOPPN so: niti, − novogradnje ali prizidave obsto- − izbor rastlin mora upoštevati speciječega stavbnega fonda morajo z fične rastiščne razmere (barje, prah, oblikovanjem zunanjščine ohranjati plini) in varnostno-zdravstvene zahspomin na tukajšnjo opekarsko deteve, javnost, − postavljanje objektov za obveščanje − oblikovanje novogradenj in prizidin oglaševanje v območju državne kov je lahko sodobno, s sodobnimi ceste je prepovedano. materiali (jeklo, steklo,..), vendar Preučiti je treba možnost mora na ustrezen način vključiti tudi (2) značilne arhitekturne elemente ope- prezentacije objekta opekarne, ki je bil porušen leta 1979, in sicer na način, da karne, − zaželena je ponovna uporaba posa- se v odprtem prostoru pokaže kot talmeznih prvotnih arhitekturnih ele- ni linijski vzorec (na primer tloris izrimentov v novih ali dodanih objektih, san z linijo iz opeke, kamna ali drugih vsaj kot reminiscenca na opekarsko prefabrikatov) ali kot zelena prvina (na primer nivojska zatravljena površina, dejavnost, − načrtovani objekt 2 je dopustno iz- prekinjena živica). vesti kot samostojni objekt. (3) Zunanja ureditev naj vklju(5) Klimatske naprave, toplotne črpal- čuje elemente (opremo), ki naj skuša z ke in morebitne druge naprave, je tre- obliko oziroma materialom spodbudiba namestiti na najmanj izpostavljenih ti reminiscence na opekarniško dejavnost. delih objektov. (6) Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovani enotno in morajo biti oblikovno skladni z osnovnimi stavbami. (4) Za potrebe izvedbe zunanje ureditve v vseh prostorskih enotah (P1, P2, P3, P4 in P5) je treba izdelati načrt krajinske arhitekture. 13. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (5) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti P1: − večnamenske zunanje površine je treba v čim večji možni meri zatraviti, − na parceli namenjeni gradnji je treba zagotoviti najmanj 4 drevesa/1000 m2, − parkirišče za avtodome mora biti ozelenjeno, − pešpoti je dopustno izvesti v pesku, lesu ali jih tlakovati, − bazensko kopališče mora biti izvedeno sonaravno, − oblaganje sten bazenskega kopališča in zunanjih površin ob bazenskem kopališču s keramičnimi ali keramiki podobnimi ploščicami ni dopustno, − ob bazenskem kopališču na prostem oziroma biološkem bazenu je dopustno urediti lesene terase in peščeno plažo, − bazensko kopališče na prostem je dopustno izvesti kot biološki bazen z naravnim načinom razkuževanja, − pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju bazenskega kopališča je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, − dopustna je postavitev lesenih ali žičnih ograj, ki morajo biti v čim večji možni meri ozelenjene z živo mejo ali popenjavkami. Višina ograje namenjene fizičnem varovanju je lahko največ 1,80 m,. (1) Pri zasnovi zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin: − ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi, − dovozne ceste, povozne in manipulacijske površine ter peš poti morajo biti utrjene, asfaltirane ali tlakovane ter primerno osvetljene, − pri urejanju zunanjih površin je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena, − višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, − na zemljiščih, ki niso poplavna, je dopustna izvedba nasipov in vkopov do največ 1,00 m višine, − postavitev ograj ne sme vplivati na razlivanje poplavnih voda, − planiranje terena je treba izvajati s travnimi brežinami, izjemoma če zemljina drsi ali ogroža objekt ali cestišče, se višinske razlike lahko premoščajo s podpornimi zidovi maksimalne višine 1,00 m, − podporni zidovi so lahko kamniti ali betonski. V primeru, da so betonski, mora biti vidna stran zidu obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, − dostopne in sprehajalne poti je treba v čim večji možni meri izoblikovati po terenu, − višinske razlike je treba premoščati s klančinami, ki ne smejo presegati naklona 5%, izjemoma je dopustno izvesti stopnišče, − ureditve, kot so pešpoti, pomoli, brvi, mostovi, dostopi do vode in podobno, je treba urejati v minimalno potrebnih gabaritih in sonaravno, − dopustna je postavitev enostavnih objektov v skladu z 11. členom tega odloka, − dopustna je postavitev mikrourbane opreme: klopi, košev za smeti, stojal za kolesa, označevalnih panojev, svetilk zunanje razsvetljave, − elementi mikrourbane opreme morajo biti v območju OPPN oblikovani enotno, (6) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti P2: − zelene površine je potrebno zatraviti in zasaditi z avtohtonim drevjem in grmovnicami, − na parceli namenjeni gradnji je treba zagotoviti najmanj 4 drevesa/1000 m2, − dovozno cesto do parkirišča in parkirišče je treba asfaltirati oz. tlakovati, − gostinski vrt - teraso je dopustno izvesti v lesu ali tlakovati, − dopustna je postavitev žičnih in lesenih ograj, ki morajo biti obvezno zazelenjene, − postavitev ograje proti bajerjem ni dopustna, CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si − višina ograje namenjene fizičnem varovanju je lahko največ 1,80 m, 27 (3) Višina nadomestnega objekta 3 in načrtovanega povezovalnega objekta 5 v prostorski enoti P2 mora biti enaka (7) Pogoji za ureditev zunanjih površin (11) Prikaz dreves v grafičnih načrtih obstoječemu objektu oziroma ne sme v prostorski enoti P3: 4.1 »Ureditvena situacija - širše obmo- presegati višine 9,50 m. − vhodna ploščad mora biti tlakovana, čje« in 4.2 »Ureditvena situacija - ožje vsaj del tlakov mora biti opečen, območje in prerezi« je zgolj informati- (4) Višina načrtovanega objekta 6 - sa− del površin je treba nameniti otro- ven, pozicije dreves se določijo v pro- nitarije v prostorski enoti P4 je največ škemu igrišču, 5,00 m. jektni dokumentaciji. − igrala naj bodo v čim večji meri iz naravnih materialov, lesena in izve(5) Višina načrtovanega objekta 7 - čol14. člen dena kot preplet poti skozi obstoječo narne v prostorski enoti P5 je največ (tlorisni gabariti) vegetacijo, 8,00 m. − vzdolž bajerja je načrtovana ureditev (1) Tlorisne dimenzije objektov nad tesprehajalne pešpoti, ki se bo na jugo- renom obsegajo vse dele objektov nad (6) Največja dopustna višina za enovzhodni strani navezala na povezo- terenom, brez napuščev in konzolnih stavne objekte je 4,00 m, višina morebitnih stebrov pod le temi ne sme nadstreškov. valno cesto Bajerji - Tojnice, presegati višine 2,50 m. − ograjevanje proti bajerjem ni dopustno, z izjemo otroškega igrišča, ki (2) Prostorska enota P1: ga je dopustno ograditi z ozelenjeno − objekt 1 obstoječih tlorisnih dimen- (7) Višina objekta je določena z najvišjo zij, žičnato ograjo oziroma z živo mejo točko slemena in se meri od kote tere− prizidek - objekt 2 okvirnih dimen- na pred vhodom v objekt. višine do 1,00 m, zij 15,00 m x 10,50 m. Širina objekta − načrtovana je postavitev mikrourba2 mora biti enaka širini obstoječega (8 Višinski gabariti objektov so done opreme (klopi, svetilk javne razobjekta 1, svetljave, stojal za kolesa in podobno ločeni v grafičnem načrtu št. 4.2 ter informacijskih panojev za potre- − bazensko kopališče na prostem »Ureditvena situacija - ožje območje okvirnih dimenzij 30,00 x 15,00 m, be dejavnosti v območju OPPN). in prerezi«. − lega in velikost bazenskega kopališča (8) Pogoji za ureditev zunanjih površin 16. člen se določi v dokumentaciji za pridobiv prostorski enoti P4: (višinske kote urejenega terena in tev gradbenega dovoljenja. − dovozna cesta in parkirišče morata pritličja) biti asfaltirani in primerno osvetlje- (2) Prostorska enota P2: ni, − objekt 3 okvirnih dimenzij 10,00 x (1) Višinska kota pritličja objekta 1 in − načrtovana je sanacija obstoječega načrtovanega prizidka 2 je 291,40 m 63,00 m, drevja, odstranitev tujerodnih in in- − objekt 4 obstoječih tlorisnih dimen- n.v.. vazivnih vrst ter zasaditev z avtohtozij, no vegetacijo, − objekt 5 okvirnih dimenzij 14,50 x (2) Višinska kota pritličja nadomestne− območje vzdolž avtoceste je treba ga objekta 3 je 291,50 m n.v.. 17,50 m, gosto zasaditi z drevesi in grmovni- − dopustna stopnja izkoriščenosti cami, tako da tvorijo zeleno tampongradbene parcele: FZ ne sme prese- (3) Višinska kota pritličja objekta 4 je sko cono, gati 40%, FOBP pa mora biti najmanj 291,20 m n.v.. − postavitev ograj ni dopustna. 30%. (4) Višinska kota pritličja povezovalne(9) Pogoji za ureditev zunanjih površin (3) Prostorska enota P4: ga objekta 5 je 291,50 m n.v.. v prostorski enoti P5: − načrtovani objekt 6 - sanitarije − ureditve v prostorski enoti je treba okvirnih dimenzij 11,00 m x 5,00 m, (5) Višinska kota pritličja objekta 6 - saizvesti čim bolj sonaravano. − lega in velikost objekta se določi v nitarij je 291,50 m n.v.. − načrtovana je sanacija obstoječega dokumentaciji za pridobitev gradbedrevja, odstranitev tujerodnih in in(6) Višinsko koto pritličja objekta 7 – nega dovoljenja. vazivnih vrst ter zasaditev z avtohtočolnarne ter pomožnih objektov, ki se no vegetacijo, nahajajo na poplavnem območju, je (4) Prostorska enota P5: − lesno vegetacijo varovanega gozda je − načrtovani objekt 7 - čolnarna okvir- treba izvesti nad koto poplav pri Q100. treba ohraniti v celoti, nih dimenzij 17,00 m x 7,50 m, Objekti, ki se nahajajo na poplavnem − ureditve in prvine odprtega prostora − lega in velikost čolnarne, pomolov in območju, morajo biti izvedeni na stenaj se smiselno umeščajo v prostor drugih pomožnih objektov se določi brih. na način, da se ohranjajo ključne v dokumentaciji za pridobitev grad(7) Višinske kote zunanje ureditve se značilnosti kulturne krajine ter upobenega dovoljenja. na obodu območja OPPN gibljejo med števa krajinska slika širšega območja, − uporabiti je treba pretežno naravne (5) Odmik skrajnih točk objektov od 290,00 in 291,50 m n.v.. materiale (kamen, les). roba avtocestnega sveta mora biti mi− v odprti prostor ni dovoljeno ume- nimalno 40,00 m. Pri tem je potrebno (8) Vse poti na poplavnem območju naj ščati pomožnih objektov, z izjemo upoštevati bodočo širitev avtoceste, to bodo načrtovane na nivoju obstoječega čolnarne (objekt 7), pomolov ter je minimalno 10,00 m od roba cestne- terena. Nad nivojem obstoječega teremanjših lesenih objektov (na primer ga sveta obojestransko. na je dopustno izvesti brvi, mostičke opazovalnice, sanitarije in podobno) in krajše odseke poti, a le pod pogojem, v sklopu sprehajalnih in učne poti, (6) Lega in tlorisne dimenzije objektov da stojijo na pilotih. − brežine vodnih teles je treba ohraniti so s koordinatami za zakoličbo določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt (9) Kote uvozov v prostorske enote P1, neutrjene, − nove pešpoti je treba izvesti v videzu obodne parcelacije parcelacije zemljišč P2, P3 in P4 morajo biti prilagojene vipeska oziroma v obliki uhojenih poti in zakoličbe objektov na katastrskem šinskim kotam načrtovane povezovalnačrtu« in 3.4 »Načrt obodne parce- ne ceste Bajerji - Tojnice. (urejenih z redno košnjo in hojo), − na poplavnih območjih (ali delih), lacije parcelacije zemljišč in zakoličbe ki so pod stalnim delovanjem bar- objektov na geodetskem načrtu«. Tlo- (10) Kote zunanje ureditve morajo biti janski vod, je priporočena izvedba risne dimenzije objektov so prikazane prilagojene višinskim kotam uvozov lesenih poti, brvi in mostičkov, dvi- v grafičnih načrtih št. 4.1 »Ureditvena na načrtovano povezovalno cesto Basituacija - širše območje« in 4.2 »Ure- jerji - Tojnice, višinskim kotam pritličij gnjenih od tal (na pilotih), − dopustna je ureditev naravnega ko- ditvena situacija - ožje območje in pre- obstoječih in načrtovanih objektov ter kotam raščenega terena na obodu obrezi«. pališča na površinskih vodah, močja OPPN. − pri načrtovanju, urejanju ter obrato15. člen vanju in vzdrževanju naravnega ko(11) Višinske kote terena so določene (višinski gabariti in etažnost) pališča je treba upoštevati najmanj v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Pravilnik o podrob- (1) Etažnost vseh objektov v območju tehnična situacija in idejna višinska nejših kriterijih za ugotavljanje ko- OPPN je P. V objektih 1 in 2 je dopu- regulacija«. stna izvedba medetaže in izkoriščene palnih voda, 17. člen − ob naravnem kopališču je dopustna mansarde, v objektih 3, 4 in 5 pa je do(zmogljivosti območja) izvedba peščene plaže in lesenih te- pustna izvedba izkoriščene mansarde. ras, (2) Višina slemena načrtovanega objek- (1) Zmogljivost prostorskih enot: − postavitev ograj ni dopustna. ta 2 - prizidka v prostorski enoti P1 ne 1. Površina prostorske enote P1: (10) Zasnova zunanje ureditve je dolo- sme presegati višine slemena obstoje- 8.203,00 m2 čena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Uredi- čega objekta 1. 2.Površina prostorske enote P2: tvena situacija - širše območje« in 4.2 5.569,00 m2 »Ureditvena situacija - ožje območje in prerezi«. 27 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika 3. Površina prostorske enote P3: 4.820,00 m2 4. Površina prostorske enote P4: 6.328,00 m2 5.Površina prostorske enote P5: 208.130,00 m2 (2) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad nivojem terena, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1. navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m). 18. člen (objekti, predvideni za odstranitev) (1) Odstraniti je potrebno obstoječi dotrajani in delno že porušeni objekt (objekt 3) na zemljišču s parcelno številko 1700, v katastrski občini (2003) Verd. (2) Odstranitev objektov 1 in 4 je dopustna le v primeru, da je iz ocene gradbeno tehničnega stanja oziroma statike objekta jasno razvidno, da prenova z običajnimi sredstvi ni realna. (3) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.6 »Odstranitev obstoječih objektov«. V. NAČRT PARCELACIJE 19. člen (načrt parcelacije) (1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji: 1. prostorska enota P1: − P1: parcela, namenjena prenovi obstoječega objekta in gradnji prizidka za potrebe turističnih in rekreacijskih dejavnosti, izvedbi parkirišča za avtodome, ureditvi bazenskega kopališča na prostem ter rekreacijskih površin, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 1701/3 in 1702/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1100, 1701/1, 1702/1, 1703 in 1865/1, vse v katastrski občini (2003) Verd. Površina P1 meri 8.203,00 m², 2. prostorska enota P2: − P2: parcela, namenjena prenovi obstoječega objekta, nadomestni gradnji, gradnji povezovalnega objekta za potrebe nastanitvene in gostinske dejavnosti ter izvedbi pripadajočih zunanjih in parkirnih površin, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 1700 in 1701/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 967/8, 1100, 1701/1, 1702/1 in 1704, vse v katastrski občini (2003) Verd. Površina P2 meri 5.569,00 m², 3. prostorska enota P3: − P3: parcela, namenjena gradnji vhodne ploščadi, otroškega igrišča ter ureditvi rekreacijskih površin, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 967/7, 967/8, 1100, 1701/1, 1702/1, 1703 in 1704, vse v katastrski občini (2003) Verd. Površina P3 meri 4.820,00 m², 4. prostorska enota P4: − P4: parcela, namenjena gradnji parkirišča za obiskovalce, pomožnega objekta ter ureditvi pripadajočih prometnih in zunanjih površin, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 967/8, 1108/3, 1703, 1757/2 in 1865/1, vse v katastrski občini (2003) Verd. Površina P4 meri 6.328,00 m², prometne, okoljske, energetske in 5. prostorska enota P5: elektronske komunikacijske infra- P5: parcela, namenjena sanaciji in strukture za potrebe objektov in dekrajinski ureditvi bajerjev, ureditvi javnosti v prostorski enoti P1, uredirekreacijskih površin, sprehajalnih tev parkirišča za avtodome, prenova poti, nadomestne lokacije za obročin sprememba namembnosti obkanje ptic, gradnji čolnarne, pomostoječega objekta 1, gradnja prizidžnih objektov, pomolov za ribolov, ka - objekta 2, gradnja bazenskega brvi in obnovi transportne žičnice kopališča na prostem ter ureditev s peš povezavo preko Ljubljanice, rekreacijskih površin, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami *84/4, 1085/4, 1085/5, − etapa 3: izvedba cestnega priključka do prostorske enote P2 in gradnja 1085/6, 1085/7, 1085/8, 1086, 1087/2, prometne, okoljske, energetske in 1089, 1090/1, 1090/2, 1113/1, 1113/2, elektronske komunikacijske infra1118, 1120, 1122/2, 1122/3, 1122/4, strukture za potrebe objektov in 1123, 1125, 1128, 1129, 1130, 1133, dejavnosti v prostorski enoti P2, od1140/3, 1140/5, 1141/7, 1141/8, 1141/9, stranitev obstoječega objekta 3 na 1141/10 in 1141/11 ter dele zemljišč zemljišču s parcelno številko 1700, v s parcelnimi številkami 967/7, 1079, katastrski občini (2003) Verd, izved1085/2, 1098/1, 1098/2, 1100, 1140/1, ba nadomestnega objekta, prenova 1141/5, 1141/6, 1144, 1166/2, 1168/1, in sprememba namembnosti obsto1765/1, 1865/1, 1865/2, in 1866, vse v ječega objekta 4 ter gradnja prizidka katastrski občini (2003) Verd, in del 5 ter pripadajočih zunanjih in parzemljišč s parcelnima številkama kirnih površin, 263/2 in 3105/3, v katastrski občini (1997) Blatna Brezovica. Površina P5 − etapa 4: gradnja vhodne ploščadi, otroškega igrišča ter ureditev zelemeri 208.130,00 m². nih in rekreacijskih površin v prostorski enoti P3, (2) Parcelacija zemljišč in geokoordinatne točke za zakoličbo parcel so − etapa 5: izvedba cestnega priključka do prostorske enote P4 in gradnja določene v grafičnih načrtih št. 3.3 prometne, okoljske, energetske in »Načrt obodne parcelacije, parcelacije elektronske komunikacijske infrazemljišč in zakoličbe objektov na katastrukture za potrebe objektov in strskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodejavnosti v prostorski enoti P4, dne parcelacije, parcelacije zemljišč gradnja parkirišča za obiskovalce, in zakoličbe objektov na geodetskem pomožnega objekta 6 ter ureditev načrtu«. pripadajočih prometnih in zunanjih površin vključno z izvedbo tampon20. člen ske zasaditve vzdolž avtoceste, (površine, namenjene javnemu dobru) − etapa 6: krajinska ureditev bajerjev, ureditev rekreacijskih površin, (1) Površine, namenjene javnemu dosprehajalnih poti in šolske poti, bru, so parcele namenjene gradnji doživljajskega muzeja na prostem, vhodne ploščadi, otroškega igrišča, nadomestne lokacije za obročkanje parkirišča za obiskovalce ter ureditvi ptic, gradnja čolnarne, pomožnih rekreacijskih površin ob bajerjih in objektov, pomolov za ribolov, brvi obsegajo prostorske enote P3, P4 in P5. in obnova transportne žičnice s peš povezavo preko Ljubljanice v pro(2) Površine, namenjene javnemu storski enoti P5. dobru, obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami *84/4, 1085/4, 1085/5, 1085/6, 1085/7, 1085/8, 1086, 1087/2, (2) Sanacijska dela, ki so predvidena v 1. 1089, 1090/1, 1090/2, 1113/1, 1113/2, etapi, je treba izvesti pred ali sočasno z 1118, 1120, 1122/2, 1122/3, 1122/4, izvedbo predvidenih objektov in ure1123, 1125, 1128, 1129, 1130, 1133, ditev, ki so predmet posamezne etape. 1140/3, 1140/5, 1141/7, 1141/8, 1141/9, 1141/10 in 1141/11 ter dele zemljišč s (3) Prenovo objekta 1 in pripadajočih parcelnimi številkami 967/7, 967/8, ureditev v prostorski enoti P1 je treba 1079, 1085/2, 1098/1, 1098/2, 1100, izvesti v eni fazi, razen gradnje prizid1108/3, 1140/1, 1141/5, 1141/6, 1144, ka - objekta 2, ki ga je dopustno izvesti 1166/2, 1168/1, 1701/1, 1702/1, 1703, v kasnejši fazi. 1704, 1757/2, 1765/1, 1865/1, 1865/2, in 1866, vse v katastrski občini (2003) (4) Ureditve v prostorski enoti P2 je Verd, in del zemljišč s parcelnima šte- treba izvesti v eni fazi, razen povezovilkama 263/2 in 3105/3, v katastrski valnega objekta 5, ki ga je dopustno občini (1997) Blatna Brezovica. izvesti v kasnejši fazi. Pred izvedbo povezovalnega objekta 5 je treba izvesti (3) Površine, namenjene javnemu do- novo elektrokabelsko kanalizacijo in bru, merijo skupaj 219.278,00 m². prestaviti elektro vod, ki služi za napajanje objekta z naslovom Verd 169A. (4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih (5) Ureditve v prostorski enoti P4 je št. 3.5 »Površine, namenjene javnemu treba izvesti v eni fazi in sicer sočasno dobru, na katastrskem načrtu« in 3.6 oziroma pred izvedbo ureditev v pro»Površine, namenjene javnemu dobru, storskih enotah P1, P3 in P5, razen pona geodetskem načrtu«. možnega objekta 6, ki ga je dopustno izvesti v kasnejši fazi. VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE (6) Ureditve v prostorskih enotah P3 in P5 je dopustno izvajati v več fazah, 21. člen pod pogojem, da se v 1. fazi uredi do(etapnost gradnje) stop oziroma dovoz do posamezne prostorske enote ter izvedejo načrto(1) Gradnjo stavb in izvedbo načrtova- vana prometna, okoljska, energetska nih ureditev v območju OPPN je dopu- in elektronska komunikacijske infrastno razdeliti v več etap: struktura, ki je potrebna za obratova- etapa 1: sanacija obstoječega drevja, nje objektov in dejavnosti v omenjenih odstranitev nevarnih dreves in tu- prostorskih enotah. jerodnih invazivnih rastlinskih vrst ter sanacija in čiščenje zaraslih obvo- (7) Predvidene etape oziroma faze v dnih površin na celotnem območju sklopu posameznih etap je dopustno OPPN, izvajati v poljubnem vrstnem redu - etapa 2: izvedba cestnega priključka oziroma sočasno, a le pod pogojem, da do prostorske enote P1 in gradnja posamezna faza predstavlja zaključeno CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 28 narave in kulturne krajine Barja. (12) Oblikovanje grajenih prvin okolja morajo biti prilagojene terenu, čim manj opazne (nizek vertikalni gabarit pri posameznih točkah). KonstrukciVII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELO- ja mora biti stabilna in enostavna za STNO OHRANJANJE KULTURNE vzdrževanje. Načrt vzdrževanja območja naj bo sestavni del projektne DEDIŠČINE dokumentacije. 22. člen (13) Pri ohranjanju obstoječe zasaditve (ohranjanje kulturne dediščine) in tudi novih je potrebno izhajati iz (1) V območju OPPN se nahajajo nasle- osnovnih značilnosti krajine z izrazitimi vegetacijskimi členi (obmejki, žive dnje enote kulturne dediščine: − Podpeč - Arheološko najdišče Lju- meje, drevoredi, osamela drevesa in bljanica (EŠD 11420) - kulturni spo- gruče dreves), ki jo dodatno členi organski vzorec stoječe vode. menik;. − Ljubljana - Kulturna krajna Ljubljansko barje (EŠD 11819) - dediščina, (14) Posegi v varovalni pas Ljubljanice v kulturna krajina; širini 15 m niso dovoljeni, razen vodno − Ljubljana - Arheološko območje Lju- gospodarskih ureditev, ukrepov za zabljansko Barje (EŠD - 9368) - arheo- gotavljanje poplavne varnosti in ukreloško najdišče; pov za varstvo voda ter infrastrukturni − Vrhnika - Arheološko najdišče Na- vodi. uportus (EŠD - 844) - arheološko najdišče; (15) Pri obnovi transportne žičnice ni − Verd - Opekarna (EŠD 12527) - pro- dopustno posegati v strugo in brežine fana stavbna dediščina. Ljubljanice. celoto in da se predhodno oziroma sočasno izvede vsa potrebna prometna, okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura. (2) Upoštevati je potrebno varstveni režim, ki velja za enote registrirane kulturne dediščine in njihova vplivna območja ter varstveni režim, ki velja za registrirano arheološko najdišče. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoško(3) Načrtovana je prenova objektov dovano na mestu odkritja in o najdbi nekdanje opekarne. takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine (4) Dopustno je rušenje obstoječe- Slovenije, ki situacijo dokumentira v ga objekta 3 in izvedba nadomestne skladu z določili arheološke stroke. V gradnje, saj je objekt dotrajan, delno primeru odkritja arheoloških ostalin, porušen, statično neustrezen in iz ki jim grozi nevarnost poškodovanja ocene gradbeno tehničnega stanja je ali uničenja, lahko pristojni organ to razvidno, da je sanacija iz tehničnih in zemljišče z izdajo odločbe določi za praktičnih razlogov ter ekonomskega arheološko najdišče, dokler se ne opravidika neupravičena. vijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodar(5) Dopustna je sprememba namemb- ska in druga raba zemljišča, ki ogroža nosti obstoječih objektov. obstoj arheološke ostaline. (6) Pri vseh objektih (opekarna, sušilnice) je treba ohraniti tlorisno in višinsko zasnovo, strešne naklone in gradiva (substance in konstrukcijsko zasnovo). (7) Pri umeščanju novih vsebin v objekte nekdanje opekarne je treba upoštevati tudi zgodovinski pomen, ki sta ga imela družina Kotnik in njena opekarna tako za Vrhniko kot tudi za celoten narod in ga poudariti v kontekstu novega turistično rekreacijskega območja. (17) Investitor mora ob gradnji vseh načrtovanih posegov (gradnji objekta 2, postavitvi brvi, obnovi transportne žičnice, postavitvi manjših lesenih objektov, čolnarne in podobno) naročiti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. (18) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARO(8) V sklopu arhitekturne zasnove na- VANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIdomestne gradnje oziroma prenove ROV TER OHRANJANJE NARAVE objektov nekdanje opekarne (objekti 1, 23. člen 3 in 4) je treba prikazati slike, predmete (varstvo vode in podzemne vode) in drugo ohranjeno gradivo vezano na Kotnikovo opekarno. (1) Območje OPPN leži izven vodovar(9) Ožjo okolico stavbe profane dedi- stvenih območij. ščine je treba urediti na način (niveleta površin, lega, oblikovanost površin), da (2) Obravnavano območje se ne nahaja bo jasno viden prostorski kontekst na- v območju aglomeracije. vezave stavbe z okolico. (3) V območju OPPN se nahajajo stal(10) V primeru najdbe arheoloških no prisotne celinske vode - bajerji, ki so ostankov (opečnega tlaka, temeljev in nastali na območju opuščenih glinokopodobno) Kotnikove opekarne, jih je pov nekdanje opekarne. potrebno v čim večji možni meri ohraniti »in situ« in jih prikazati v sklopu (4) Na severni strani območje OPPN ureditev zunanjih površin. meji z vodotokom Ljubljanico. (11) Pri zasnovi odprtega prostora je potrebno izvesti le najenostavnejše posege, ki omogočajo gibanje obiskovalcem v neokrnjenih naravi. Intenzivnost ureditev je treba smiselno zmanjševati z oddaljenostjo od objektov na zahodni strani in obiskovalcem območja vsaj zadnjega, vzhodnega bajerja omogočiti neokrnjeno doživljanje (5) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. 28 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika (6) Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostanja. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišča, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodna zemljišča, je priobalno zemljišče celinskih voda. (7) Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah II. reda 5 m in na vodah I. reda (Ljubljanica) 15 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v Zakonu o vodah. (8) Na krajšem odseku, kjer se brežina reke Ljubljanice in brežina bajerjev zelo približata, je treba preučiti ali je potrebno izvesti dodatno zavarovanje brežine bajerjev in v kolikor se izkaže potreba po takem ukrepu, predvideti način izvedbe. ograje, podporni zidovi, pločniki, kolesarska steza in objekti za spremljanje stanja. (17) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z Zakonom o vodah pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, za poseg zaradi odvajanja odpadnih voda ter za poseg na ogroženem območju. 24. člen (varstvo pred poplavami) (1) Večji del območja OPPN leži na območju velike poplavne nevarnosti, delno na območjih srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti. Izven območja poplavne nevarnosti leži le zahodni del območja OPPN. (2) V fazi izgradnje povezovalne ceste Bajerji - Tojnice je na zahodnem delu zemljiške parcele št. 1118, k.o. Verd, ki se nahaja znotraj ureditvenega območja OPPN, načrtovana izvedba nadomestne retenzijske površine. Nadomestna retenzijska površina mora biti (9) V kolikor so na parceli prisotni bar- izvedena skladno z določili OPPN za janski jarki sekundarnega in terciarne- povezovalno cesto Bajerji - Tojnice z ga pomena, jih ni dovoljeno zasipavati, mostom čez Ljubljanico. razen v primeru vzpostavitve nadomestnih jarkov, ki bodo prevajali potrebne (3) Na poplavnih območjih so dopustni vodne količine, kar je potrebno račun- le posegi, ki so skladni z določili Uredsko dokazati. be o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na ob(10) Zaradi zagotavljanja ukrepov za močjih, ogroženih zaradi poplav in z varstvo pred škodljivim delovanjem njimi povezane erozije celinskih voda voda na obravnavanem območju ni in morja (Ur. l. RS št. 89/08). dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale neoviran (4) Na poplavnih območjih so prepodostop do vodne infrastrukture. vedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavah škodljiv (11) Morebitni objekti komunalne in vpliv na vode, vodna in priobalna zeprometne infrastrukture, ki bi pote- mljišča ali povečujejo poplavno ogrokala vzporedno z vodotoki, morajo biti ženost območja, razen posegov, ki so v takšni oddaljenosti od struge, da bo namenjeni varstvu pred škodljivim zagotovljena stabilnost brežin in stru- delovanjem voda. ge in zagotovljena varnost objektov v primeru visokih voda. (5) Načrtovanje novih ureditev na območju poplav in z njimi poveza(12) Vse manipulativne in intervencij- ne erozije, kjer že obstajajo elementi ske površine morajo biti utrjene, ne- ogroženosti, mora upoštevati pogoje prepustne za vodo in nevarne snovi in omejitve, ki izhajajo iz področnih (na primer goriva, maziva, olja). predpisov. Zagotoviti je treba tudi, da se z načrtovanjem nove rabe ne pove(13) Na območju OPPN ponikanje pa- čajo obstoječe stopnje ogroženosti na davinskih voda ni možno. Odvajanje območju in izven njega. V ta namen je padavinske vode je dopustno speljati v treba skupaj z načrtovanjem gradnje vodotok (direktno ali indirektno preko novih objektov načrtovati ukrepe za sistema kanalizacijskega omrežja šir- zmanjšanje poplavne ogroženosti, njišega območja). Število izpustov naj bo hovo izvedbo pa končati pred začetčim manjše. Pri tem je treba ovredno- kom gradnje novih objektov. titi vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotoka ter podati reši- (6) Vlogi za izdajo vodnega soglasja je tve za eliminacijo negativnih vplivov. treba priložiti študijo, v kateri bodo Predvideti je treba zadrževanje pada- definirani razredi poplavne nevarnosti vinskih voda pred iztokom v kanali- za predviden poseg ter višina poplavne zacijsko omrežje oziroma površinske vode pri Q100. V hidravlični študiji moodvodnike. rajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni (14) V primeru rekonstrukcije oziroma škodljivi vplivi na vode in vodni režim, novogradnje je treba izpust v vodotok na poplavno varnost območja, na predurediti sonaravno tako, da se brežine videne objekte in objekte v okolici. Ljubljanice v največji možni meri ohranjajo v naravnem stanju. (7) Pri projektiranju je treba upoštevati »Hidrološko-hidravlično študijo s pre(15) Med gradnjo ni dopustno odlaga- dlogom ukrepov za območje Občinti izkopanih materialov na vodno ali skega prostorskega načrta za področje priobalno zemljišče celinskih voda in Občine Vrhnika - dopolnitev«, št. navodotoka. Po končani gradnji je treba črta IV-18/2010, 67/2010, ki sta jo izdeodstraniti vse za potrebe gradnje po- lala PUH podjetje za urejanje hudourstavljene provizorije in vse ostanke za- nikov, s.p., Ljubljana in Matija Bogdan časnih deponij. Vse z gradnjo prizadete Marinček, s.p., Celje ter Hidravlično površine je treba krajinsko ustrezno študijo odseka Ljubljanice na območju povezovalne ceste Bajerji - Tojnice, št. urediti. proj. PRO H 16033, ki jo je septembra (16) Na območju Ljubljanice niso do- 2016 izdelalo podjetje Ekologika d.o.o. voljeni naslednji objekti in ureditve: iz Celja za potrebe OPPN za povezobrvi, mostovi, pomoli, vstopno izsto- valno cesto Bajerji - Tojnice z mostom pna mesta, dostopi do vode, pristani, čez Ljubljanico. CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 29 (9) Pri načrtovanju podrobnejših ure28. člen (varstvo pred hrupom) ditev, kot so plovba, kopanje, umestitev pešpoti in ohranitev ribolovnih mest, (1) Vzhodni del območja OPPN leži je potrebna uskladitev le-teh z Ribiško (1) Pri določitvi preobremenjenih v zavarovanem območju Krajinskega družino Vrhnika. stavb na območju OPPN Bajerji zaraparka Ljubljansko barje (1., 2. in 3. vardi obratovanja vira hrupa bodoče šest stveno območje) in naravnem spome- (10) Na vseh bajerjih, z izjemo vzho- pasovne avtoceste, priključka Vrhnika, niku Ljubljanica. dnega bajerja, kjer čolnarjenje ni do- državnih cest in povezovalne ceste voljeno, je dopustna uporaba le plovil Verd–Tojnice je treba upoštevati, da (2) V krajinskem parku ni dovoljeno brez motornega pogona. Kolesarjenje so vse stavbe z varovanimi prostori izvajati posegov na naravnih vredno- znotraj parkovnih površin v prostorski na območju s III. stopnjo varstva pred tah tako, da se uničijo, poškodujejo ali enoti P5 ni dovoljeno. hrupom. bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za (11) Pri umeščanju novih dejavnosti (2) Uporabljajo se mejne vrednosti naravno vrednoto, oziroma v obsegu ob avtocesti je treba upoštevati tudi hrupa skladno z veljavnimi predpisi. in na način, ki znatno spremeni dru- objekte za prehajanje prosto živečih ge lastnosti naravne vrednote. Hkrati živali preko le-te. Zaradi novih uredi- (3) Pri nadaljnjem projektiranju je treniso dovoljeni posegi, ki lahko vplivajo tev se pogoji za prehajanje živali preko ba upoštevati Študijo s hrupom s prena vodni režim površinskih in pod- avtoceste ne smejo dlogom protihrupne zaščite za OPPN zemnih voda, vodnih in priobalnih bistveno poslabšati oziroma prehajanje Bajerji, PNZ svetovanje projektiranje zemljišč ter mokrišč in poplavnih ob- živali preko avtoceste ne sme biti one- d.o.o., št. 22_1034, februar 2022. močij, tako da je pri tem ogroženo do- mogočeno. seganje ciljev krajinskega parka. Med (4) Za vse varovane prostore v objekdrugim ni dovoljeno spreminjati vidne tih 1, 2, 3, 4 in 5 je treba zagotoviti 26. člen podobe vodotokov in utrjevati bregov ustrezno pasivno zvočno zaščito, to je (varstvo gozdov) vodotokov in stoječih voda. zadostno zvočno izolirnost zunanjih (1) Na severovzhodni strani območja fasadnih elementov. (3) V ožjem zavarovanih območju, ka- OPPN se nahaja območje varovalnega mor sodi naravni spomenik Ljubljani- gozda. (5) Hrup cestnega prometa na obmoca, ni dovoljeno: čju otroškega igrišča ne sme presegati posegati v strugo in brežino (2) Investitor oziroma lastnik zemlji- ravni 55 dBA. − vodotokov ter obrežno in vodno ve- šča mora omogočati neovirano gospogetacijo, razen v primeru nujnih sani- darjenje z gozdom in zagotoviti, da se (6) Obratovanje bazenskega kopališča tarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, pogoji za gospodarjenje in dostop z na prostem je dopustno le v dnevnem določenih v načrtu upravljanja in običajno gozdarsko mehanizacijo do času. graditi objektov, razen rekon- sosednjih gozdnih zemljišč po izvede− strukcije objektov, zgrajenih na podla- nem posegu ne bodo poslabšali. (7) Prezračevalne in druge naprave na gi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, vseh stavbah je treba umestiti tako, da v enakih gabaritih ali odstranitve (3) Vzdolž poti, ki potekajo skozi gozd ne bodo moteče za sosednje objekte. objektov. oziroma po robu gozda je treba odstraniti odmrlo, poškodovano, nagnjeno (8) Pred začetkom urejanja območja (4) Severni del območja OPPN sega na ali drugo ogrožajoče gozdno drevje, ki OPPN je treba izdelati načrt izvajanja območje naravne vrednote Ljubljanica bi se lahko podrto na poti ter vso od- del, ki mora biti pripravljen tako, da je - ident. št. 167V. raslo drevje pri katerem bi pri gradnji ob njegovem izvajanju začasna obreprišlo do večjih poškodb koreninskega menitev s hrupom na dopustni ravni. (5) Premostitev Ljubljanice v sklopu sistema. obnove transportne žičnice za gli(9) Če bo gradbišče po veljavni zakono je treba izvesti v sklopu obstoječe (4) Poseganje v območje varovalnih nodaji vir hrupa, je treba v času intenkonstrukcije žičnice in na način, da se gozdov, ki ni povezano z gospodarje- zivnih gradbenih del izvajati meritve brežine Ljubljanice ohrani neutrjene. njem (na primer sečnjo in spravilom hrupa. V primeru preseganja dovoljeOhraniti je treba tudi obrežno vege- drevja), je dovoljeno na podlagi pred- nih ravni je treba zagotoviti dodatne tacijo, ki s koreninskimi sistemi varuje hodno pridobljenega dovoljenja s stra- zaščitne ukrepe. Gradbišče naj deluje brežino pred delovanjem erozije. ni Ministrstva za kmetijstvo, gozdar- le v dnevnem času (okvirno od 7 do 17 ure).Večja in hrupnejša gradbena dela stvo in prehrano. (6) Celotno območje OPPN, z izjemo (izkopi, posek drevja, kompaktiranje zahodnega dela, se nahaja na poseb- (5) Zaradi poudarjene biotopske vloge terena in podobno) ni dopustno iznem ohranitvenem območju Ljubljan- (pomemben življenjski prostor za pti- vajati v obdobju od začetka marca do sko barje, ident. št. S13000271 in na ce in divjad) je treba v največji možni konca junija, ko poteka na območju posebnem območju varstva Ljubljan- meri ohraniti obstoječe gozdne površi- glavna gnezditvena in mrestitvena sesko barje, ident. št. SI5000014 (Obmo- ne, ki so v fazi intenzivnega zaraščanja. zona. Vsa hrupna dela se naj opravijo čje Natura 2000) ter na ekološko pood julija do decembra. membnem območju Ljubljansko barje, (6) Drevje, predvideno za posek, je koda 31400. treba predhodno označiti. Pred pričet- (10) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodakom del se obvesti pooblaščenega de- tnih ukrepov varstva pred hrupom za (7) Načrtovana dela znotraj območja lavca Zavoda za gozdove Slovenije, KE objekte in njihove funkcionalne povrOPPN je treba izvesti na način, da se Vrhnika, ki zagotovi označitev in evi- šine, kot tudi ne zaščite pred morebiohranijo obstoječe razmere in da ne denco dreves. Posek gozdnega drevja tnimi drugimi vplivi (prah, vibracije pride do slabšanja pogojev za tu živeče se lahko izvede šele po pridobitvi so- in podobno), ki so ali bodo posledica rastlinske in živalske vrste ter habita- glasij lastnikov parcel. obratovanja avtoceste. Izvedba vseh tne tipe. ukrepov za zaščito objektov in obmo(7) Odlaganje viškov odkopane zemlje, čja je obveznost investitorjev novih (8) Prevzeti je treba vse tehnične ukre- gradbenih odpadkov ali gradbenega ureditev in objektov. pe, da se prepreči vnos in širjenje inva- materiala v gozdu ni dovoljeno. Prav zivnih rastlinskih tujerodnih vrst. Na tako ni dovoljeno razprostiranje more29. člen območje predvidenih ureditev je do- bitnih viškov odkopane zemlje po goz(odstranjevanje odpadkov) voljeno dovažati le neoporečen grad- dni površini ali obsipanje koreničnikov beni material, brez semen ali ostankov stoječega gozdnega drevja. (1) V sklopu posamezne prostorske tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. enote je treba urediti zbirna in preDela se morajo izvajati le s predhodno vzemna mesta komunalnih odpadkov, 27. člen očiščenimi delovnimi stroji. Dela na ki morajo biti urejena v skladu s pred(varstvo zraka) bajerjih je dopustno izvajati izven čapisi o javni službi zbiranja in prevoza sovno občutljivega obdobja živalskih (1) Prezračevanje objektov je treba iz- komunalnih odpadkov. Zadrževanje, vrst, ki tu živijo, da ne pride do slab- vesti naravno ali prisilno. zbiranje ali odlaganje odpadnega mašanja njihovega ohranitvenega stanja, teriala izven za to določenih mestih ni in sicer od začetka oktobra do konca (2) Odvod dimnih plinov je treba pred- dovoljeno. februarja. Vse predvidene ureditve videti nad strehami objektov. morajo biti izvedene sonaravno. Na (2) Dostopi do prostorov za zabojnike najbolj vzhodnem bajerju je dopustno (3) V času odstranitve objektov in gra- morajo biti dovolj veliki in primerno urediti največ tri stojišča za ribiče na dnje je treba preprečiti nekontrolirano utrjeni, da omogočajo dostop in obrazahodnem bregu ribnika. Ribolov na prašenje in upoštevati predpis, ki ureja čanje standardnim smetarskim vozičolnu na tem bajerju ni dovoljen. Na preprečevanje in zmanjševanje emisije lom. preostalem delu bajerja je treba ohra- delcev iz gradbišč. niti mirno cono. 25. člen (varstvo narave) 29 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika (3) Prevzemna mesta za komunalne odpadke je treba umestiti izven voznih površin in na dovolj veliki in primerno utrjeni površini, ki omogoča dostop standardnih smetarskih vozil. Po možnosti naj bo dostop možen ves dan. (7) Upravitelji objektov oziroma prostorov morajo pred izdajo uporabnega dovoljenja skleniti pogodbo s Komunalnim podjetjem Vrhnika o številu in velikosti zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov in odvozu. (8) Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke so določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Ureditvena situacija - ožje območje in prerezi«. 30. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. (3) Osvetlitev zunanjih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. (4) V prostorski enoti P5 ni dopustna izvedba zunanje razsvetljave. IX.REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 31. člen (potresna nevarnost) (1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal (g) s povratno dobo 475let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost. (2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta. 32. člen (ukrepi za varstvo pred požarom) omrežjem. V območju OPPN so načrtovani štirje novi hidranti: ob objektu 1, ob bazenskem kopališču, ob objektu 3 in na parkirišču. V kolikor pretok vode ne zadošča, je za potrebe gašenja dopustno uporabiti vodo iz bajerjev. 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (9) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. (11) Rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripada(4) Odmiki: z izbranimi materiali in jočih zemljiščih v varovalnem pasu odmiki je treba preprečiti možnost šir- avtoceste je dovoljeno le s soglasjem jenja požara z objektov na sosednja ze- DARS d.d., ki ga izda pod pogojem, da mljišča ali objekte. Odmiki morajo biti s predlaganim posegom niso prizadeutemeljeni v projektni dokumentaciji ti interesi varovanja državne ceste in v skladu s predpisi s področja požarne prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovarnosti. vanja njenega videza. (5) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba načrtovati način (12) Prometne ureditve so določene varne evakuacije iz stavb v območju v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno OPPN na proste površine ob njih. Eva- tehnična situacija in idejna višinska kuacija je najprej mogoča po sistemu regulacija«. internih poti in pešpoti v območju 34. člen OPPN do predvidene povezovalne ce(ureditev cest in priključevanje na ste Bajerji - Tojnice. javne ceste) (6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem na- (1) Območje OPPN se na vzhodni in črtu št. 4.5 »Prikaz ureditev, potrebnih zahodni strani prometno priključuje za obrambo in varstvo pred naravnimi na predvideno lokalno zbirno cesto in drugimi nesrečami, ter načrt inter- Bajerji - Tojnice preko treh priključkov. Cesta bo zgrajena na podlagi določil vencijskih poti«. Odloka o občinskem podrobnem proX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVA- storskem načrtu za povezovalno cesto NJA OBJEKTOV NA GOSPODAR- Bajerji - Tojnice z mostom čez LjubljaSKO JAVNO INFRASTRUKTURO nico (Naš časopis št. 443/16 z dne 28. 11. 2016). IN GRAJENO JAVNO DOBRO (2) Predvidena cesta z mostom čez Ljubljanico bo omogočila direktno navezavo območja OPPN z Verdom (1) Vse zunanje pohodne in povozne in obrtno - proizvodno - komunalno površine morajo zagotavljati univer- cono Tojnice. zalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu (3) Dovoz do parkirišča za avtodome z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje v prostorski enoti P1 je načrtovan na dostopnosti za funkcionalno ovirane trasi obstoječe Ceste k opekarni in bo potekal preko predvidenega priključka ljudi. na povezovalno cesto Bajerji - Tojnice. (2) Povozne in pohodne površine mo- Isti dovoz bo služil tudi za dostop do rajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane vhodne ploščadi v prostorski enoti P3, ali tlakovane, utrjene na predpisano preko katere se bo vršil tudi dostop do nosilnost in morajo zagotavljati prevo- rekreacijskega območja v prostorski znost, varnost, stabilnost in ustrezno enoti P5. torno sposobnost. (4) Dovoz do parkirišča v prostorski (3) Vodenje pešcev in kolesarjev mora enoti P2 je načrtovan preko poglobljebiti oblikovano prepoznavno, enostav- nega robnika z vzhodne strani povezovalne ceste Bajerji - Tojnice. no in brez višinskih skokov. 33. člen (pogoji za prometno urejanje) (4) Dovoze do obstoječih in načrtovanih objektov v območju OPPN, ki potekajo preko hodnikov oziroma ostalih površin za pešce in kolesarje, je treba urediti s poglobljenimi robniki in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem. CMYK (5) Dovoz do parkirišča za obiskovalce v prostorski enoti P4 je načrtovan preko poglobljenega robnika z zahodne strani povezovalne ceste Bajerji – Tojnice, nasproti uvoza v prostorsko enoto P2. (6) Dostop na vhodno ploščad je dovo(5) Širine priključkov na predvideno ljen le za potrebe intervencije in obča(1) Za zaščito pred požarom je treba povezovalno cesto Bajerji - Tojnice sne dostave. zagotoviti: morajo zagotoviti nemoteno srečeva35. člen − pogoje za varen umik ljudi in premo- nje in zavijanje vseh merodajnih vozil, (mirujoči promet) ženja, ki se bodo uporabljala na obravnava− odmike med objekti oziroma ustre- nem območju. zno požarno ločitev objektov, (1) Mirujoči promet na območju OPPN − prometne in delovne površine za in- (6) Prometne površine in priključke je je predviden na zunanjih parkirnih potervencijska vozila ter treba opremiti s predpisano vertikalno vršinah. − vire za zadostno oskrbo z vodo za in talno prometno signalizacijo. gašenje. (2) Mirujoči promet za potrebe objekta (7) Vse prometne rešitve morajo biti si- 1, objekta 2 in bazenskega kopališča je (2) Intervencijske poti in površine: tuativno in višinsko prilagojene avto- načrtovan na parkirišču v prostorski dovoz intervencijskih vozil je določen cesti, njenim spremljajočim objektom enoti P4. po predvideni povezovalni cesti Bajer- in prometnicam ter vgrajeni komuji - Tojnice. V območju OPPN je treba nalni, energetski in telekomunikacijski (3) Mirujoči promet za potrebe objekta zagotoviti ureditev dostopov in povr- infrastrukturi. Upoštevati je treba bo- 3, objekta 4 in objekta 5 je načrtovan šin za delovanje intervencijskih vozil. dočo širitev avtoceste. na parceli namenjeni gradnji in sicer Intervencijske poti in površine, namena parkirišču na južni strani prostornjene intervencijskim vozilom, morajo (8) Zaradi načrtovanih ureditev ne ske enote P2. biti projektirane skladno z veljavnimi sme biti onemogočena ali ovirana izstandardi. V območju intervencijskih vedba rednega vzdrževanja, investicij- (4) Mirujoči promet za potrebe obiskopoti ne sme biti grajenih ali drugih ne- skih vzdrževalnih del v javno korist na valcev rekreacijskih površin v prostorpremičnih ovir. avtocesti in na njenih spremljajočih skih enotah P1, P3 in P5 je načrtovan objektih, prometnicah in vgrajeni in- na parkirišču v prostorski enoti P4. (3) Hidrantno omrežje: požarna zaščita frastrukturi. (5) V prostorski enoti P1 je načrtovano je načrtovana z zunanjim hidrantnim parkirišče za avtodome. (6) Glede na dejavnost je treba pri izračunu parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) upoštevati naslednje minimalno število PM: - 1 PM/10 postelj za mladinske in otroške domove, a ne manj kot 2 PM, - 1 PM/5 sedežev za večnamenske dvorane, - 0,75 PM/1 sobo za hotel, prenočišča, penzione, - 1 PM/4 sedeže ter 1 PM na tekoči meter točilnega pulta za gostilne, restavracije, točilnice in bare, a ne manj kot 5 PM, - 1 PM/150 m2 tlorisne površine javnega kopališča in - 1 PM/2 čolna za čolnarne. (7) Zagotoviti je treba predpisano število PM za funkcionalno ovirane osebe, ki morajo biti urejena skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje neoviranega dostopa funkcionalno oviranim osebam in umeščena v bližino vstopov v objekte. 30 bodo namenjene pešcem. (5) Dostop s kolesi je treba omogočiti do PM za kolesa oziroma kolesarnic. 37. člen (dostava in odvoz odpadkov) (1) Dostava in odvoz odpadkov s komunalnimi vozili bosta potekala s povezovalne ceste Bajerji - Tojnice oziroma. s Ceste k opekarni preko načrtovanih priključkov do prostorskih enot P1, P2 in P4. (2) Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna tudi po vhodni ploščadi. 38. člen (intervencijske poti in površine) (1) Do vseh obstoječih in načrtovanih objektov v območju OPPN je treba urediti dovoze in površine za prevoznost in obračanje intervencijskih vozil skladno z veljavnimi predpisi s tega (8) Od načrtovanih PM je treba v sklo- področja. pu vsakega parkirišča zagotoviti vsaj 1 PM s polnilnico za električna vozila. (2) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je načrtovana (9) Na vseh parcelah, namenjenih gra- pot za gasilska intervencijska vozila, dnji, je treba od števila PM, določenega utrjene na osni pritisk 10 ton in morav tem členu, zagotoviti še najmanj 20 % jo omogočati prevoznost in obračanje PM za kolesa in druga enosledna vozila intervencijskih vozil. (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo (3) Intervencijske površine za gasilska omogočiti varno priklepanje koles. vozila je treba predvideti vzdolž pred(10) Na parkirišču v prostorski enoti vidne povezovalne ceste Bajerji - TojniP4 je treba urediti 1 PM za parkiranje ce in vhodne ploščadi. turističnih avtobusov. (5) Delovna površina za intervencijska (11) Oblikovanje PM mora omogočati gasilska vozila je načrtovana na vhodni parkiranje osebnih vozil. Dimenzije ploščadi. PM za osebna vozila morajo biti vsaj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m oziroma (6) Trase intervencijskih poti so dološirine 2,00 m in dolžine 6,00 m za par- čene v grafičnem načrtu št. 4.5 »Prikaz kiranje vzdolžno ob vozišču. Dimenzi- ureditev, potrebnih za obrambo in ja PM za funkcionalno ovirano osebo varstvo pred naravnimi in drugimi nemora biti vsaj širine 3,50 m in dolžine srečami, ter načrt intervencijskih poti«. 5,00 m. Dimenzije PM za polnjenje električnih vozil so enake kot dimenzije 39. člen PM za osebna vozila. (splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunika(12) Površine parkirnih mest, manicijske pulativnih površin in platojev morajo infrastrukture) biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno (1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo mora biti odvajanje meteornih vod okoljske, energetske in elektronske kopreko peskolovov in lovilcev olj. munikacijske infrastrukture v območju OPPN so: (13) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi je − obstoječi in načrtovani objekti motreba upoštevati največje potrebe po rajo biti priključeni na obstoječe in istočasnem parkiranju. načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroener36. člen getsko omrežje. Poleg tega so na(kolesarski in peš promet) črtovani objekti lahko priključeni še na elektronsko komunikacijska (1) Območje OPPN se navezuje na poomrežja. Priključitev je treba izvesti vršine za pešce in kolesarje, ki so načrpo pogojih posameznih upravljavcev tovane v sklopu gradnje povezovalne posamezne infrastrukture, ceste Bajerji - Tojnice in daljinskih ko- − praviloma morajo vsi primarni in lesarskih poti v Občini Vrhnika. sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) po(2) Po vzhodnem robu prostorske enovršinah oziroma površinah v javni te P4 je načrtovana pešpot, ki bo poverabi tako, da je omogočeno njihovo zovala parkirišče za obiskovalce preko vzdrževanje, prehoda za pešce z vhodno ploščadjo − kadar potek v javnih površinah ni turistično-rekreacijskega območja. mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in (3) V prostorski enoti P5 je načrtovzdrževanje javnih vodov na svojem van preplet krožnih sprehajalnih poti. zemljišču, upravljavec posameznega Osrednja servisna pot bo potekala od voda pa mora za to od lastnika pridovhodne ploščadi do jugovzhodnega biti služnost, roba območja OPPN, kjer se bo nave- − trase okoljskih, energetskih in elezala na obstoječo poljsko pot, oziroma ktronskih komunikacijskih vodov, zavila proti severu in nadaljevala preko objektov in naprav morajo biti medprenovljene transportne žičnice za glisebojno usklajene z upoštevanjem no proti Ribiški koči. Preostale pešpoti zadostnih medsebojnih odmikov in bodo potekale krožno okrog bajerjev. odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur, (4) Vse tlakovane in utrjene površine v − upoštevati je treba predpisane odmiobmočju prostorskih enot P1, P3 in P5 ke od obstoječih okoljskih, energet- 30 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika znotraj območja OPPN je treba predvi- vodovoda PE Ø110, ki se bo priključil deti ločen sistem kanalizacije za odvod na predvideni javni vodovod PE Ø250. komunalne odpadne vode in za odvod − padavinske odpadne vode. (4) Obstoječe in načrtovane objekte v območju OPPN je treba priključiti na (7) Komunalne odpadne vode iz objek- predvideni sekundarni vodovod PE − tov je treba odvajati v predvideno tlač- Ø110. no kanalizacijo dimenzije PE d110 preko črpališča za komunalne odpadne (5) Na novo zgrajeni sekundami vodovode in tlačnega voda s priključkom vod PE Ø110 bodo vezani tudi načrtona javno kanalizacijo. Pri dimenzio- vani nadzemni hidranti, ki bodo zago− niranju črpališča in tlačnega voda je tavljali požarno varnost na območju treba upoštevati predvidene kapacitete OPPN. obstoječih in načrtovanih objektov na (6) Hidranti morajo biti postavljeobmočju OPPN. ni skladno z zahtevami Pravilnika o (8) Odpadne vode morajo ustrezati tehničnih normativih za hidrantno pogojem za priključitev na javni kanal omrežje za gašenje požarov. oziroma za izpust v okolje, navedenim v področni zakonodaji in veljavnih pra- (7) Pri projektiranju je projektant dol− žan preveriti obstoječe hišne priključvilnikih. ke. Hišne priključke je treba v sklopu (9) Priporočljivo je izvesti sistem zaje- projekta obnoviti. manja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin objektov za po- (8) Pri načrtovanju, gradnji ter obranovno uporabo te vode v objektih ali v tovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati veljavne predpise, ki njihovi okolici. urejajo oskrbo s pitno vodo. (10) Padavinske vode z asfaltiranih ma− nipulativnih površin in s streh objektov (9) Pred priključitvijo objektov na javse vodijo v odprti vodotok (Ljubljanico) no vodovodno omrežje je treba zaproskladno z veljavno zakonodajo in pod siti upravljavca javnega vodovoda za pogoji upravljavca odprtega vodotoka. izdajo mnenja k priključitvi načrtovanega objekta in predložiti izvedbeno (11) Na kanalizacijskem omrežju za pa- dokumentacijo. − davinsko vodo je predvideno zadrževa42. člen nje odpadne vode. Zadrževanje vode (plinovodno omrežje) se izvede preko cevnega zadrževalnika. Na iztoku iz zadrževalnika je zasnovana dušilka, ki prepušča omejeno koli- (1) Na območju OPPN ni zgrajenih čino padavinske vode v odvodnik. Na plinovodov. Najbližji plinovod poteka (2) Ureditev okoljske, energetske in ele- ustrezni višini v zadrževalniku je treba v cestnem telesu Pot na Tojnice na nasprotnem bregu Ljubljanice. ktronske komunikacijske infrastruk- predvideti varnostni preliv. ture je določena v grafičnem načrtu št.4.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov (12) Odvodnjavanje iz objektov in utr- (2) Sočasno z gradnjo povezovalne in naprav«. jenih površin, na parcelah namenjenih ceste Bajerji - Tojnice je načrtovana izgradnji, je treba urediti tako, da mete- vedba novega plinovoda PE Ø110, ki bo 40. člen orne in druge vode ne bodo pritekale potekal v predvideni cesti in se bo na(kanalizacijsko omrežje) na cestišče ali na njej zastajale, prav vezoval na obstoječi plinovod PE 100 d tako predvidena ureditev ne sme ovi- 160, ki poteka v cesti severno od mostu. (1) V območju OPPN ni zgrajene javne rati odtekanje vode s ceste. (3) Za potrebe ogrevanja in priprakanalizacije. (13) Meteorna voda z objektov in pri- ve sanitarne tople vode objektov na (2) Do izgradnje javne kanalizacije je padajočih površin ne sme biti speljana območju OPPN je treba zgraditi nov dopustno komunalne odpadne vode v naprave za odvodnjavanje avtoceste. plinovod, ki se bo navezoval na prediz obstoječih in načrtovanih objektov Izvedba odvodnjavanja ne sme poslab- videnega, ki bo potekal v načrtovani pred izpustom v okolje očistiti v mali šati ali ogroziti obstoječega sistema povezovalni cesti. Zemeljski plin je dopustno uporabiti tudi za kuho. komunalni čistilni napravi (v nadalj- odvodnjavanja avtoceste. njem besedilu: MKČN). (14) Pri načrtovanju, gradnji ter obra- (4) Pri izgradnji plinovoda je treba upo(3) V projektni dokumentaciji je treba tovanju in vzdrževanju kanalizacije števati odmike od ostale komunalne in predvideti tip MKČN, določiti njeno morajo biti upoštevani veljavni pred- energetske infrastrukture ter veljavne zmogljivost, lokacijo namestitve v dr- pisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje tehnične predpise za gradnjo distribužavnem koordinatnem sistemu, način odpadnih komunalnih in padavinskih cijskega omrežja zemeljskega plina. odvajanja očiščene odpadne vode v voda, ter Pravilnik o tehnični izvedbi okolje ter letno količino odpadne vode, in uporabi javnega kanalizacijskega sis- (5) Priključek za posamezni objekt se ki bo nastala v stavbi v m3/leto. tema v občinah Vrhnika, Borovnica in zaključi z glavno plinsko zaporno pipo Log-Dragomer (april 2008). ustrezne dimenzije v omarici na fasadi. Pri projektiranju plinskega priključka (4) MKČN mora imeti stalno dostopno merilno mesto za namen pregle- (15) Pred priključitvijo na javno kanali- je treba upoštevati področne normatidovanja delovanja čistilne naprave zacijsko omrežje je potrebno zaprositi ve in tehnične predpise. in odvzem vzorcev. Investitor mora upravljavca javne kanalizacije za izdazagotoviti dostop do čistilne naprave jo mnenja k priključitvi načrtovanega (6) Pred priključitvijo objektov na plispecialnemu vozilu za namen črpanja objekta in predložiti izvedbeno doku- novodno omrežje je treba zaprositi upravljavca plinovodov za izdajo mneodvečnega blata. Ob zagonu mora in- mentacijo. nja k priključitvi načrtovanega objekta vestitor narediti prve meritve MKČN 41. člen in poročilo o prvih meritvah dostaviti in predložiti izvedbeno dokumentacijo. (vodovodno omrežje) upravljavcu kanalizacijskega omrežja. Prve meritve lahko izdela akreditiran 43. člen (1) Na območju OPPN je zgrajeno volaboratorij. (elektroenergetsko omrežje) dovodno omrežje, ki ne zadošča potre(5) Priklop na javni kanalizacijski sis- bam predvidenih objektov. (1) Obravnavano območje je na zahotem bo možen in obvezen, ko bo na dnem delu napajano preko podzemnih obravnavanem območju zgrajen javni (2) Sočasno z gradnjo povezovalne ce- NN vodov iz transformatorske postaje kanalizacijski sistem, ki je predviden ste Bajerji - Tojnice je v celotni dolžini Verd opekarna (v nadaljnjem besedilu: sočasno z gradnjo povezovalne ceste gradnje ceste načrtovana izvedba no- TP). Do obstoječe TP poteka nadzemni Bajerji - Tojnice. Načrtovana je izved- vega primarnega vodovoda PE Ø250, SN vod. Zahodno od obravnavanega ba tlačne kanalizacije in črpališča, ki je v sklopu katerega bo puščen odcep za območja potekajo obstoječi SN podpredvideno južno od obstoječe trans- potrebe območja OPPN. zemni vodi. formatorske postaje, med povezovalno cesto in površino za pešce in kolesarje. (3) Za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo (2) Na območju OPPN za povezovalno in požarne varnosti na območju OPPN cesto Verd - Tojnice je sočasno z gra(6) Za obstoječe in načrtovane objekte je načrtovana gradnja sekundarnega dnjo ceste načrtovana izvedba nadoskih in elektronsko komunikacijskih vodov in naprav, gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno, dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN, obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci, kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov, pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem. CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 31 mestne TP, ki bo priključena na elektro omrežje preko podzemnega SN kabla s kablovoda, ki poteka na zahodni strani ceste. ceste Bajerji - Tojnice in novega mostu čez Ljubljanico. (6) Poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je dopusten pod pogoji, da se izvede potrebni umik EE vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.. Pri tem je treba upoštevati zahteve področnih zakonov in pravilnikov. Zemeljske vode je treba na odsekih, kjer potekajo pod povoznimi površinami, mehansko zaščititi. (1) Pri projektiranju objektov v območju OPPN je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in hlajenje ter učinkovita raba vode. (7) Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (3) Na strehah obstoječih in načrtovanih objektov je dopustna namestitev tehničnih elementov kot so sončni zbiralniki ali sončne celice za potrebe sončne elektrarne. (3) Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti. Nova (3) Priklop obstoječih in načrtovanih javna razsvetljava je načrtovana na objektov v območju OPPN na elektro- vhodni ploščadi v prostorski enoti P3 energetsko distribucijsko omrežje se in na parkirišču v prostorski enoti P4. izvede glede na priključne moči preko novega NN voda iz obstoječe oziroma (4) Razsvetljava funkcionalnih površin nadomestne TP. v območju prostorskih enot P1 in P2 bo internega značaja in ne bo povezana s (4) Priključno merilne omarice je treba sistemom javne razsvetljave. postaviti na stalno dostopna mesta. (5) Interna osvetlitev zunanjih površin (5) Pred izvedbo povezovalnega objek- ob stavbah in zelenih površinah v obta 5 je treba prestaviti NN vod, ki po- močju OPPN mora biti zadostna, enateka med objektoma 3 in 4 in služi za komerna in nebleščeča. napajanje objekta objekta z naslovom Verd 169A, ki leži na zemlj. parc. št. 46. člen 967/7, v katastrski občini (2003) Verd. (učinkovita raba energije v stavbah) (8) Po izdaji gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj in pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na predmetno elektro energetsko infrastrukturo. (9) Investitor nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje. 44. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije. (2) Ob načrtovani povezovalni cesti je predvidena trasa novih elektronsko komunikacijskih vodov, ki bodo položeni v kabelski kanalizaciji. Kabelska kanalizacija bo dimenzionirana za kabelskega operaterja Telekom in dodatno za drugega operaterja. (2) Dopustna je uporaba sončnih zbiralnikov, geotermalne vrtine, toplotnih črpalk, fotovoltaike ter ostalih alternativnih obnovljivih virov energije ob upoštevanju ostalih določil tega odloka. XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 47. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna odstopanja tlorisnih gabaritov objektov so: – maksimalne tlorisne dimenzije objekta 2, objekta 3 in objekta 5 so opredeljene z grafično prikazanimi gradbenimi mejami, pod pogojem, da je upoštevana maksimalna dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele, določena v 14. členu tega odloka, – bazensko kopališče, objekt 6, objekt 7, brvi, pomole, ter druge objekte, ki so načrtovani v prostorskih enotah P1, P4 in P5 je dopustno izvesti različnih tlorisnih dimenzij in na drugi lokaciji, kot je to prikazano v grafičnem delu OPPN, vendar je potrebno narediti podrobno utemeljitev v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Dopustna odstopanja višinskih ga(3) Predvidene objekte na območju baritov objektov so: OPPN je dopustno priključiti na elek- – dopustno višino objektov lahko presegajo dimniki, odduhi, izpusti, tronska komunikacijska omrežja pod instalacijske naprave, sončni zbiralpogoji upravljavcev teh omrežij. niki ali sončne celice ter objekti in naprave elektronske komunikacijske (4) Pri vseh posegih v prostor je treinfrastrukture. ba upoštevati obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje. Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje (3) Dopustno je odstopanje od števila je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti. etaž posameznih objektov, v kolikor ne Za prestavitve in zaščite komunikacij- presežejo predpisane višine stavb, doskega omrežja je treba izdelati projek- ločene v 15. členu tega odloka. tno dokumentacijo. (4) Višinska kota pritličja: 45. člen - odstopanja so lahko do ±0,50 m, ra(javna razsvetljava) zen za objekte, ki se nahajajo na poplavnem območju. (1) Na območju OPPN ni zgrajene javne razsvetljave. (5) Višinska regulacija terena: - odstopanja so lahko do ±0,50 m, ra(2) Izvedba javne razsvetljave je predzen na poplavnem območju, kjer je videna sočasno z gradnjo povezovalne to dopustno le na podlagi zaključkov 31 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Vrhnika 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si nove hidološko hidravlične študije in (9) Dopustne so spremembe zunanje morebitnih predvidenih omilitvenih ureditve na podlagi celovite krajinskoukrepov. -arhitekturne rešitve. (6) Vhodi in dostopi: - mikrolokacije vhodov v objekte in dovozov v območje OPPN se lahko spremenijo. (7) Parcelacija in zakoličba: - pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah. Koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih objektov. (8) Prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske ureditve: - pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda, - dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim pozitivnim mnenjem. Foto: Simon Seljak XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 48. člen (obveznosti investitorja in izvajalcev) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in delavnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: - zagotoviti je treba nemoteno okoljsko in energetsko oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, Vse infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani, - pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte, - območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo gradnje prometne okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture za potrebe OPPN, - v času gradnje objektov je treba zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov, - zagotoviti je treba ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor CMYK - - - - gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo stavb za vsako posamezno fazo geomehanik določi, katere od obstoječih stavb je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev, prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi škodljive za vodo, postavitev sanitarij na gradbišču ni dovoljena, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo, gradbene odpadke je treba na gradbišču shranjevati ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo, zagotoviti je treba oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave, investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov v skladu s predpisi pred začetkom izvajanja gradbenih del, za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poro- - - - - čila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja, gradbeni odpadki se na gradbišču lahko skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto, investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti, v primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki je v lasti Elektra Ljubljana, je investitor dolžan naročiti izvedbo in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo, pred pričetkom posega v prostor je treba v pristojnem nadzorništvu Elektro Ljubljana Vrhnika naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito elektro vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu. 49. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) (1) Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: − odstranitev naprav in objektov, 32 − vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture, − vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov, − obnova fasadnega plašča objektov, − postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, − dela v zvezi z ureditvijo zelenih površin, če je ohranjena krajinska zasnova zunanje ureditve, − spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne na območju OPPN. (2) Pri vzdrževanju in rekonstrukcijah ter obnovah fasadnega plašča objektov je treba upoštevati pogoje za lego, velikost in oblikovanje objektov, ki jih določa ta odlok. XIII. KONČNI DOLOČBI 50. člen (vpogled OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku, pristojnem za urejanje prostora. 51. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-4/2018 (5-01) Vrhnika, 19. 8. 2022 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati, l.r. 32 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Borovnica Obvestilo Poziv k razumni in odgovorni rabi pitne vode 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ni rabi pitne vode pozivajo tudi na Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika. Vse uporabnike prosimo, da s pitno vodo ravnajo skrbno in varčno ter je ne uporabljajo za polnjenje bazenov, pranje parkirišč in avtomobilov, teras ali zalivanje trave oz. druge nenamenske porabe. Osnovni nasveti za varčevanje s pitno vodo: • Po vsaki uporabi vode dobro zapremo pipo. • Po potrebi popravljamo pipe, kotličke za izpiranje WC-ja. • Skrajšamo čas tuširanja. • Med umivanjem zob, miljenjem rok in telesa pod prho zapirajmo pipo. • Ponovno uporabimo vodo, ki smo jo upoObčina Borovnica in Vodovodni odbor Brerabili za spiranje zelenjave, sadja in mesa zovica pri Borovnici prosi uporabnike pitne (npr. za zalivanje lončnic, vrta …). vode na celotnem območju Brezovice, ki se • Pralni ali pomivalni stroj prižgemo šele, ko oskrbujejo iz vodnega vira Šumnik, da racije poln in uporabljamo varčne programe. onalno uporabljajo in varčujejo s pitno vodo. • Dvorišča pometemo, ne spiramo jih z vodo oz. tlačnimi čistilci. Zaradi sušnih in vročih poletnih obdobij in manjka padavin se gladine podzemnih vod Zahvaljujemo se za razumevanje. znižujejo zaradi česar k razumni in odgovor- Splošna zasebna ambulanta Marije Munda v oktobru preneha z delovanjem Občane Borovnice obveščamo, da bo splošna zasebna ambulanta Marija Munda, dr. med., spec. spl. med. zaradi upokojitve s 5 .10. 2022 prenehala z delovanjem in obravnavo pacientov. Spomladi je na pobudo Občine Borovnica Zdravstveni dom Vrhnika zato pristopil k postopkom za zaposlitev dodatnega zdravnika v ZD Vrhnika, enota Borovnica, saj ga z redno zaposlenim kadrom ne more zagotavljati. Odziva na razpis ni bilo in po tretjem neuspelem razpisu smo se skupaj z Zdravstvenim domom Vrhnika odločili, da pričnemo s postopkom podelitve koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne oziroma družinske medicine v Občini Borovnica. Predvidevamo, da bo postopek končan do konca oktobra 2022. Na ravni celotne države beležimo pomanj- CMYK kanje družinskih zdravnikov, saj gre za sistemski zdravstveni problem na katerega lokalne skupnosti nimamo velikega vpliva, vseeno pa upamo, da bo razpis za podelitev koncesije uspešen. Da bi zagotovili še boljše pogoje za delovanje, bomo v mesecu septembru in oktobru v Zdravstveni postaji Borovnica uredili novo ordinacijo, izvedli prenovo prostorov čakalnice in drugih spremljajočih prostorov ter jo tako prilagodili sodobnim zahtevam. V Zdravstvenem domu Vrhnika trenutno preverjajo možnosti, da bi vmesnem času zagotovili nadomestnega zdravnika, vendar tovrstnega zagotovila še nimamo. Pomembno: Za paciente, ki so v dolgotrajnem staležu, kateri ne bi bil zaključen do odhoda dr. Munde v pokoj bodo pacienti avtomatsko prešli k dr. Žagar. Drugih novih pacientov dr. Žagar ne bo sprejemala. Poleg tega, pacienti pri dr. Munda, ki potrebujejo zdravila za stalno zdravljenje, lahko dobijo recepte vnaprej. (OB) Tudi občina podpira Matjaža Hribljana v dobrodelnem projektu za obolele z ALS V okviru dobrodelnega kolesarskega projekta “212 občin” se je Matjaž Hribljan, mlad cestni kolesar iz Ivanjega sela pri Uncu, član KK Jan Sport iz Vrhnike, skupaj z ekipo 27. 7. ustavil tudi v občini Borovnica, kjer ga je sprejel Peter Črnilogar, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana. Ob tem je občina za obolele donirala nekaj sredstev. Matjažev cilj je bil v trinajstih dneh, med 19. in 31. julijem 2022, prekolesariti vseh 212 slovenskih občin. S kolesarjenjem bo ozaveščal o ALS obolenju, akcija pa bo namenjena tudi zbiranju sredstev za ALS obolele. Kako lahko pomagamo obolelim z ALS? V dobrodelni akciji lahko sodelujete tako, da s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo ALS5 na 1919 prispevate 5 EUR. 33 Spremenile so se cene oskrbe s pitno vodo Javno podjetje komunalno podjetje Vrhnika, 2022, spremenili cene oskrbe s pitno vodo, čiščed.o.o. vse svoje uporabnike komunalnih stori- nja odpadne vode in odvajanje odpadne vode. tev v Občini Borovnica obvešča, da so skladno V tabeli so predstavljene cene posameznih stos sprejetimi sklepi občinskega sveta Občine Borovnica ter glede na redna letna usklajevanja cen, ritev, ki so objavljene tudi na spletni strani www. ki jih predpisuje veljavna zakonodaja s 1. julijem kpv.si. Postavka Vodarina Omrežnina vodarina DN 20 Storitev odvajanja odpadne vode Omrežnina odvajanja odpadne vode DN 20 Storitev čiščenja odpadne vode *Omrežnina čiščenja odpadne vode DN 20 (delno subvencionirana za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti s strani občine) Omrežnina čiščenja odpadne vode DN 20 Enota mere m3 1 kos m3 1 kos m3 Cena DDV 9,5% Cena z DDV 0,6935 2,8166 0,3687 8,7544 1,0018 0,0659 0,2676 0,0350 0,8317 0,0952 0,7594 3,0842 0,4037 9,5861 1,0970 1 kos 8,5881 0,8159 9,4040 1 kos 12,9351 1,2288 14,1639 Ponovno razstavljen ostanek letalske bombe iz druge svetovne vojne V parku pri stebru Borovni- škega viadukta smo ponovno postavili ostanek ene od več tisoč letalskih bomb, ki so jih med II. svetovno vojno oz. med avgustom 1944 in koncem tega leta na Borovnico odvrgla letala ameriških in britanskih zračnih sil. Cilj je bil seveda Borovniški viadukt, saj bi njegovo uničenje močno otežilo oskrbo nacističnega vojaškega stroja v Italiji. Zaradi hribovite konfiguracije terena ter močne protiletalske obrambe pa je bilo cilj težko zadeti, tako da so skoraj vse bombe cilj zgrešile, pri tem pa porušile ne le zgradbe v neposredni bližini viadukta, temveč večji del Borovnice. Zaradi bombardiranja je življenje izgubilo 12 domačinov, številni pa so morali zapustiti svoje porušene domačije. Po ocenah je na Borovnico med II. svetovno vojno padla okoli tretjina vseh bomb, ki so bile odvržene na slovensko ozemlje. Borovniški viadukt, katerega gradnja je bila blagoslov za razvoj kraja in ki je bil do konca I. svetovne vojne simbol napredka in razvoja ne le same Borovnice, temveč celotne Avstro-Ogrske monarhije in je ostal občudovan tudi po njej, se je med II. svetovno vojno zaradi teh bombardiranj izkazal za prekletstvo. Čeprav smo dolgo verjeli in upali, da se takšne strahote v Evropi ne bodo nikoli ponovile, se ne tako daleč stran v še hujši obliki ponovno doga- jajo. Hvala Stojanu Kržiču, ki je poskrbel za prevoz težkega kamnitega bloka viadukta najprej do lokacije, kjer so vanj zvrtali za postavitev ostankov bombe potrebno luknjo, potem pa od tam v Tematski park Borovniškega viadukta. Ponovno razstavljeni ostanki bombe bodo kmalu opremljeni tudi z napisom, kaj artefakt predstavlja, sicer bi ga lahko marsikdo zamenjal s kakšno sodobno umetniško skulpturo. (ob) Na razgledni ploščadi postavljeni še panoramski tabli Razgledna ploščad na spominski poti Borovniškega viadukta je dokončno urejana. Postavljeni sta bili še panoramski tabli, ena prikazuje pogled na Ljubljansko barje, njegovo hribovito zaledje in alpske vršace, druga pa Borovniško dolino. Za izdelavo fotografskih predlog za panoramski tabli se nu ponujajo čudoviti razgledi. zahvaljujemo Jožetu Pristavcu Ko je povsem jasno, je mogoče - Jocu, članom Planinskega dru- videti tudi Triglav. štva Borovnica pa za preverbo Projekt Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta je sofinanciran s navedb imen in višin hribov in strani Evropskega sklada za regionalni gora, ki so označeni na tablah. Z razvoj. razgledne ploščadi, ki je postala priljubljena sprehajalna točka za občane, se ob lepem vreme- 33 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Borovnica CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 34 Občinsko priznanje za dva dirigenta, hišnika, medicinsko sestro, zgodovinarja in pevski zbor Občina Borovnica 27. junija obeležuje občinski praznik, s katerim slovesno obeleži obletnico dokončanja Južne železnice Ljubljana–Trst. Na ta dan je čez borovniški viadukt uradno stekel železniški prevoz med prestolnico takratnega avstrijskega cesarstva, katerega del so bile tudi slovenske dežele ter njegovim najpomembnejšim pristaniščem. V počastitev občinskega praznika je v preddverju Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica potekala slavnostna akademija. Ob kulturnem programu so se spomnili tudi tistih, ki so v preteklem obdobju zaznamovali našo zgodovino in jim podelili priznanja. Letos je prireditev gostil podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Peter Črnilogar, ki je v nagovoru orisal zgodovino Borovnice, praznika in pomena železnice za kraj. “Železnica je povsod, kamor je prišla, hipoma močno okrepila gospodarsko in družbeno življenje. To se je čutilo tudi v Borovnici. V vasi, kjer je bilo pred prihodom železnice 50 hiš, ki so bile večinoma nagnetene okoli cerkve svete Marjete, se je po prihodu železnice število prebivalcev v kratkem času povečalo za desetkrat. Tisti furmani in delavci, ki so se ob prejemu plačila uspeli izogniti gostilni, so si opomogli in mnogi tudi obogateli. Kupovali so hiše in grunte, vzcveteli sta lesna obrt in trgovina. V Borovnico so se priseljevali novi ljudje, Ljubljana pa je z vlakom postala neverjetno blizu.” Spomnil je tudi na trud občine za ohranjanje spomina na železniško dediščino in pri tem omenil Tematski park v okolici stebra in spominsko pot. Prav tako je bila iz Ljubljane pripeljana parna lokomotiva, ki bo dopolnjevala zgodbo. “V luči trenutnih geopolitičnih dogajanj in zaostrovanjem energetske politike lahko vidimo železnico kot enega okolju bolj prijaznih in stroškovno učinkovitih prevoznih sredstev, ki zopet pridobiva na svoji veljavi. In vse kaže na to, da bo železnica še lep čas z nami, in mi z njo.« V luči podelitve občinskih priznanj pa je izrazil veselje, »da se med prebivalci vedno najdejo posamezniki in skupine, ki naredijo premik v razmišljanju, dajejo vzor in spodbudo drugim v svojem delovanju.« Letošnji prejemniki občinskih priznanj pa so: Aleksander Müller za dolgoletno delovanje na področju glasbene dejavnosti – “Neizbrisen pečat je pustil v Glasbeni šoli Vrhnika, predvsem v Borovnici, kjer je z poučevanjem mlade generacije obogatil kulturo in glasbeno dejavnost v občini Borovnica. V Borovnici je od ustanovitve glasbene šole leta 1976 do 2013 poučeval igranje kljunaste flavte, klavirja in saksofona. Svoje znanje sedaj nesebično razdaja na področju ljubiteljske kulture pri Moškem pevskem zboru Štinglci.” Marko Žitko za aktivno sodelovanje na področju športa in ostalih družbenih dejavnostih ter povezovanju lokalnih skupnosti – “Marko je, lahko bi rekli v dobrem in prenesenem pomenu, multipraktik. Lahko bi rekli, da je popolnoma ponotranjil očetovo željo, da bi zrasel v delovnega, poštenega in iznajdljivega moškega in to zagotovo je. Je pa je tudi aktivni član Komisije za igrišče in pri tem zelo dosleden in skrben. Pred leti se je s skupino osmih posameznikov zavzemal za postavitev občinskega igrišča. Marko je povezovalec lokalne skupnosti in zagotovo eden večjih nogometnih navdušencev. Svoje delo na nogometni trati vse do danes skupaj z ostalimi opravlja prostovoljno. Vsa leta od ustanovitve je namreč gonilna sila nogometnega kluba.” Damjana Košir za delo na humanitarnem področju, po- vezovanju in širjenju prepoznavnosti Občine Borovnica - S svojim vestnim in odgovornim delom, s trudom in vztrajnostjo, vedno pripravljena pomagati in svetovati, si je pridobila zaupanje številnih Borovničanov, ki jo kličejo kar »naša sestra«. Njen odnos do življenja in ljudi ter njena sočutnost, so jo pripeljali v Župnijsko Karitas Borovnica, kjer je tajnica že od leta 2016. Je pobudnica in organizatorka dobrodelnih koncertov v organizaciji Župnijske Karitas Borovnica ter različnih predavanj v okviru te organizacije. Sprostitev Damjana najde v klekljarski sekciji , kjer je aktivna, kolikor ji dopušča čas. Damjana Košir je ena tistih oseb, ki želi in zna povezovati ljudi.” Jože Zver za obuditev tamburaške aktivnosti in ohranjanje ljudskega instrumentalnega izročila v Občini Borovnica – “Pomembno je prispeval k obuditvi tamburaške dejavnosti v Borovnici, k oživljanju ter ohranjanju ljudskega instrumentalnega izročila v našem kraju. Ogromen je njegov umetniški, glasbeni in avtorski prispevek. Za tamburaško skupino napiše večino priredb, kar za tako raznolik nabor inštrumentov ni enostavno. Tamburašem je v uporabo ponudil tudi svoje lastne inštrumente. Svojo ljubezen do glasbe in tamburic nesebično vlaga v vedno nove in nove priredbe. Njegova volja in entuziazem sta gonilo skupine, ki s svojim delovanjem pripomore k ohranjanju kulturne dediščine, glas borovniških tamburic pa se sliši tudi daleč izven meja občine.” Peter Bezek za dolgoletno aktivno sodelovanje na zgodovinskem področju – “Njegov največji prispevek je zbiranje podatkov, arhivskega gradiva in starih fotografij o Borovnici, predvsem o znamenitem borovniškem viaduktu. Letu 2004 je bil med ustanovitelji Zgodovinskega društva Borovnica in tudi njegov dolgoletni predsednik. Aktivno deluje v HUD Karel Barjanski kot organizator številnih razstav. Od leta 2010 dalje je bil eden od snovalcev treh krajevnih knjižnih uspešnic: 130 let gasilstva, 50 let košarke v borovniški kotlini, Pogledi dveh stoletij. Neprecenljiv je tudi njegov strokovni prispevek pri ureditvi krajevne turistične znamenitosti, Čuvajnice 666 na stari trasi železniške proge Ljubljana-Trst. Peter je pustil pomemben pečat pri razvoju in prepoznavnosti kraja v daljšem časovnem obdobju.” sluge za razvoj kulture v občini Borovnica, predvsem pa ima zasluge za širjenje in kakovostno ohranjevanje prelepe slovenske narodne in umetne pesmi, ne samo v domačem kraju, temveč tudi v državnem in deloma mednarodnem prostoru.” Slovesnosti so se udeležili tudi novi poslanec državnega zbora Bojan Čebela in župana občin Horjul in Log - Dragomer, Janko Prebil ter Miran Stanovnik. Kulturni program pa so domiselno pripravili folklorniki Folklorne skupine Bistra iz Kulturnega društva Borovnica, rdeča nit celotnega dogajanja je bil prikaz vasovanja, ki je skorajda že “izumrlo” oz., kot je bilo slišati, se danes vasuje drugače. “Danes se fantje ne skrivajo pod oknom deklet, ampak za profilno sliko FB in Instagrama. Namesto tihih klicev uporabljajo lajke in srčke, da zbudijo zanimanje deklet. Namesto podoknice ji preko omrežij povejo več, kot bi si upali z oči v oči. Tako nabirajo korajžo, da si ob morebitnem srečanju lahko izmenjajo nekaj besed. Ne vem, ali je to vasovanje boljše, kot je bilo nekoč. Upam le, da jim je v Moški pevski zbor Štinglc srcih prav tako lepo in toplo, kot za 30-letnico delovanja – “Vse- je bilo mladim v preteklih časih.” kakor ima MPZ Štingl’c v svoji 30-letnem delovanju velike zaRok Mihevc 34 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Borovnica 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Praznik borovnic 2022 Po dveh letih »kovidnega« premora je bilo sredi julija v Borovnici spet vse v znamenju praznovanja ob letos bogati letini borovnic. Praznik borovnic 2022 sta 16. 7. 2022 v zgodnjih popoldanskih urah po pravem malem festivalu folklornih skupin iz Slovenije in hrvaškega Zagorja ter nastopu tamburašev in ljudskih godcev v organizaciji Kulturnega društva Borovnica slovesno od- prla poslanec Državnega zbora Bojan Čebela in podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Peter Črnilogar. Minil je v znamenju lepega vremena, dobrega obiska (okoli 3.000 obiskovalcev), bogate ponudbe in velikega interesa za nakup borovnic, hot dogov, burgerjev in krompirčka Master Chefa Slovenija Luke Novaka, nastopov domačih narodno-zabavnih in rock skupin, uveljavljajoče se koroške rock skupine Bo in seveda glavne rock glasbene atrakcije, skupine Big Foot Mama. Za tiste, ki imajo CMYK rajši narodno zabavne viže, pa je ob poslovilnem koncertu ansambla Livada dobro poskrbela skupine Prebrisani muzikanti. Otroci so se zabavali na »ringlšpilu« ter napihljivih toboganih, za njihovo animacijo in veselje sta lepo poskrbela klovn Žare in čarovnik Jole Cole. Kljub temu, da je pijače tekla v potokih, izgredov ni bilo, kmalu po prireditvi pa je bilo zgledno očiščeno tudi samo prizorišče. Dogodek je ob podpori Občine Borovnica, glavnega pokrovitelja Fenolit d. d. in številnih drugih sponzorjev pod vodstvom neumornega Martina Cvetka organiziralo podjetje Prozvok d. o. o. OB 35 35 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Borovnica 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V spomin zamolčanim žrtvam med in takoj po 2. svetovni vojni V nedeljo, 10. julija 2022, je ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Marjete v Borovnici potekala maša v spomin na Borovničane in druge Slovence, pobite med drugo svetovno vojno in takoj po njej. krajša spominsko slovesnost s kulturnim programom. Spomin o tragičnih dogodkih v naši (pol)pretekli zgodovini nam pomaga ozavesti, kdo kot ljudje smo, ter nas spodbuja k dejanjem sprave in odpuščanja. Da se vojna in njeno nasilje lahko tudi danes ponavlja, nam jasno sporočajo dogodki zadnjih mesecev v Ukrajini. Do nje gotovo ne bi prišlo, če Po maši je bila pri spomeni- ljudje ne bi pozabili, kakšno ku zamolčanih žrtev pri cerkvi zlo prinaša vojna. (OB) CMYK 36 Srčne čipke srčnih klekljaric »Gladko nit prepleta, čudovite vzorce spleta, polne sanj in domišljije, kot da nit življenje vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato na robu bele čipke cvetove upanja nasuje.« »Utrip srca«. In res, veliko src in veliko srčnosti je bilo videti v njihovih izdelkih in z njimi so dokazale, da so njihova vrlina srčnost, spretnost in vztrajnost. Vse slike so bile sestavljene iz src različnih vzorcev, barv, velikosti in oblik. Pridno so klekljale celo zimo in pomlad in tako je nastala galerija »Utrip srca«. Na otvoritev razstave so povabile tudi goste, in sicer gimnastičarki Leo in Zalo iz športnega kluba Bleščica, hkrati pa so borovniške klekljarice S temi verzi so klekljarice že povabile na razstavo prihoPunkljc iz Kulturnega društva dnje leto, ko bodo praznovale Borovnica otvorile letošnjo 20. obletnico ustvarjanja skurazstavo, ki so jo poimenovale pine Punkljc. Rok Mihevc Prvi Mednarodni festival folklornih v Borovnici go tr vi na K O lovanju smo povabili nekaj folklornih skupin s katerimi smo že sodelovali, z nekaterimi pa so se prve vezi ustvarile na festivalu. Skoraj vse so se z veseljem odzvale. V goste so prišli iz Ljubljane (plesalke indijskih plesov), Polhovega Gradca, Rakeka, Blok, Obreža in Ljubešćice. V povorki smo se sprehodili A Po kulturno bolj sušnih dveh letih smo razmišljali, kakšen naj bo naš letošnji doprinos na borovniškem kulturnem prizorišču. Naproti sta nam prišli dve pomembni priložnosti: občina je bila pripravljena festival sofinancirati, organizator pa nam je odstopil oder in vso tehnično podporo za izpeljavo tako velike prireditve. K sode- od šole, mimo stebra do prizorišča in izvabljali nasmehe mimoidočih. 150 folklornikov je sestavljalo pisano kačo, ki se je vila skozi Borovnico. Po otvoritvi Festivala Borovnic in Festivala folklore pa smo se dodobra naužili ljudskih plesov. Plesalo se je na indijsko glasbo, melodije harmonike, violine, trobente, basa, klarineta in tamburic. Tamburice so tokrat prišle iz Hrvaškega Zagorja. Spremljali so svojo folklorno skupino iz Ljubešćice in ta je tudi požela največ aplavza. Po običaju si skupine na takem srečanju izmenjajo darila, mi pa smo vse gostujoče sku- KOCKA JE PADLA C K Folklorna skupina Bistra je v okviru Dneva borovnic 2022 organizirala 1. Mednarodni festival folklornih v domačem kraju. Ideja, da bi folklorniki z ustreznim programom popestrili dogajanje na tem dogodku, je tlela že dlje časa. pine nagovorili, naj seboj prinesejo jedi, značilne za njihov kraj. Vsako jed smo na festivalu predstavili in obiskovalci so jih lahko med nastopi skupin tudi poskusili. S hvaležnostjo lahko rečemo, da so se gostje zelo potrudili. Obiskovalci so bili namreč zadovoljni tako z nastopi, kot tudi z okusi jedi, ki so jih plesalciprinesli seboj. Šahi tukra, besan ladu, povavca, Polhograjska pogača, Prleška Južina, Zagorski štrukli, orahnjača, borovničev štrudl, vinski štrukli je le nekaj jedi, ki so jih »hostese« FS Bistra med dogajanjem postregle gledalcem. Po zaključku folklornega dogajanja na odru še dolgo nismo šli domov, saj je bilo v nadaljevanju Dneva borovnic še zelo pestro. Glede na odziv gledalcev pa smo že kmalu po končanem 1. mednarodnem festivalu folklornih skupin odločili, da ob enaki podpori občine in organizatorja naslednje leto postane še tradicionalni. Za Folklorno skupino Bistra, Liljana Kogovšek Foto: Lilijana Kogovšek, Maja Okrožnik in Sebastjan Svete Prišel je čas, ko je potrebno tudi trgovino v Borovnici po 32 letih nudimo popust KOCKO zapreti. Zato v septembru 20% na vse nakupe. 36 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Borovnica CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 37 FS Klas in FS Šumnik skupaj tretji v državi Da samo sodelovanje obrodi mnoge sadove, sta zopet dokazali dve folklorni skupini, ki tako delujeta že leto dni. uvrstile preko območnih in regijskih srečanj. V dveh polfinalnih nastopih se je predstavilo dvanajst skupin, sedem najboljših pa je zaplesalo še na finalni prireditvi še isti večer. Prireditev je spremljala tričlanska stroTokrat sta svoje moči združi- kovna komisija v sestavi Tomaž li tudi na tekmovanju odraslih Simetinger, Klavdija Žabot in folklornih skupin. Gašper Selko. Državno Maroltovo srečanje In tako sta si tretje mesto po v organizaciji Javnega sklada za mnenju strokovne žirije razdekulturne dejavnosti je v soboto, lili združeni Foklorni skupini 18. junija, potekalo v Žalcu. Tam Klas ter Šumnik in Akademska so se pomerile najboljše odrasle folklorna skupina KUD Štufolklorne skupine v Sloveniji, ki dent – prva skupina. To, da sta so se na zaključno tekmovanje dve skupini dosegli enako šte- Združeni FS Klas in FS Šumnik tretji v državi vilo točk, se je zgodilo prvič, je bilo slišati z ust članov komisije. Drugo mesto je zasedla Akademska folklorna skupina KUD Študent – 2. Skupina, prvo me- sto pa je ubranila Akademska folklorna skupina France Marolt, v kateri je nastopil tudi Borovničan Žan Kogovšek. Skupini sta s plesnimi koraki in glasbeno priredbo predstavili pestro in vzemirljivo življenje fantov na vasi. “Vemo, da je bil pretep vedno sestavni del njihovega življenja. Razlogov za to ni bilo težko najti, najsi je bilo vzrok lepo dekle, nevoščljivost, medkrajevne zamere ali pa fantovska vročekrvnost.” Rok Mihevc Borovniško železniško postajo spet krasi parna lokomotiva Od konca julija železniško postajo v Borovnici po več kot dveh desetletjih spet krasi železna lepotica, ki je nekoč vlekla vlake. Gre za 86-tonsko parno lokomotivo, izdelano leta 1922 v Berlinu, ki s svojimi velikimi pogonskimi kolesi izdaja, da je šlo za lokomotivo, namenjeno vleki hitrih potniških vlakov. In res je lokomotiva z oznako JŽ 01 74 vlekla brzovlake med Zagrebom in Beogradom ter Zagrebom in Kotoribo, občasno pa tudi do Zidanega mosta in Maribora. Lokomotiva tega tipa je leta 1937 na posebni vožnji, namenjeni doseganju hitrostnih rekordov, vlekla kompozicijo petih potniških vagonov s hitrostjo 122 km na uro, kar je bilo za tiste čase izredno hitro. Njena posebnost je ta, da ima kar štiri cilindre in razmeroma lahko konstrukcijo. Gre torej za redek in dragocen primerek lokomotive za hitro P R E J E L I vleko potniških vlakov. Lokomotiva je bila dolgo časa razstavljena na ograjenem in radovednežem nedostopnem prostoru med Kajuhovo in Letališko cesto v Ljubljani. Novi lastnik parcele bi jo dal v razrez, če ne bi skupina železniških navdušencev v sodelovanju z Občino Borovnica izvedla uspešne reševalne akcije. Upokojeni direktor Muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani prof. Mladen Bogić je, seznanjen s tem, da v Borovnici poteka projekt Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta, vodjo projekta obvestil, da bi bilo mogoče lokomotivo JŽ 01 74 premestiti v Borovnico in ga v zvezi s tem napotil na sedanjega upravnika omenjenega muzeja Emil Kajdiža. Po pogovoru z njim se je Občina Borovnica letos spomladi prijavila na razpis za donacije Slovenskih železnic s prošnjo za dostavo omenjene lokomotive na bo- S M O V Borovnici je bil mlekomat To pomeni, da smo na mlekomatu lahko kupili sveže kravje mleko. Mleko, ki ni homogenizirano (z vrtenjem razbijejo maščobe v mleku), pasterizirano (to je dlje časa trajajoče sveže mleko, ki ga segrevajo do 75 °C) ali sterilizirano (to je trajno mleko, ki ga za kratek čas segrejejo od 130 do 150 °C). V režo smo dali ključek ali kovance in komora se je sama odprla. Če se je malo zataknila in se ni odprla do konca, jo je bilo treba odpreti z roko. Nato smo pospravili ključek, da ga nismo pozabili in podstavili steklenico pod pipo, iz katere je priteklo mleko. Da je prav mleko iz te kmetije, ki smo ga imeli v Borovnici, zelo kvalitetno, je povedala gospa, ki ji je to informacijo zaupala kmetijska inšpektorica. Mlekomat je najprej stal ob trgovini TUŠ. Ko pa se je ta zaprl, je bil prestavljen pred pošto ob Merkator. Tu pa so se začele težave. Starejši gospod, ki stanuje v bližini, je stalno nagajal. Prišlo je tako daleč, da je pod komoro puščal pasje iztrebke. Gospa, ki je mleko prinašala, se trudila in trdo delala, se je čutila prizadeto in ponižano. Ker se z gospodom, ki ji je nagajal, ni mogla sporazumeti, je odpeljala mlekomat in prenehala prinašati mleko v Borovnico. Poraja se vse polno vprašanj. Kaj pa odjemalci mleka? Taka oblika prodaje svežega mleka je gotovo trajnostno naravnana. Veliko embalaže je potrebno za mleko, ki ga prodajajo v trgovini. Pri nakupu mleka na mlekomatu pa smo lahko ves čas uporabljali iste steklenice. Kdo je oseba, ki je na tako ponižujoč način nagajala ženi, ki je prinašala in prodajala mleko? Kaj se plete v glavi človeka? Kje je spoštovanje do kmeta, ki je prvi poklic izmed poklicev, ker nam zagotavlja hrano? Gospa česa podobnega ni doživela ne v Cerknici, ne v Logatcu in ne na Vrhniki. Lahko si mislimo, kakšen vtis je dobila o Borovnici. Preseneča tudi dejstvo, da ni šlo za objestnost nedorasle mladine, ampak za dejanja odrasle osebe. Ali bi bilo mogoče, da bi tu posredovala občina in disciplinirala nevzgojenega gospoda? Zaključimo z upanjem, da se mlekomat kdaj vrne v Borovnico. Obenem pa si želimo, da se tudi gospodu, ki tega ne odobrava, malo omehča srce. Saj ni treba, da mlekomat sprejema, ampak vsaj, da ne nagaja. GNA rovniško železniško postajo, kjer bo po prenovi slednje v naslednjih dveh letih poskrbela za obnovo, nadstrešek in ustrezno predstavitev lokomotive. V začetku julija je bila sklenjena tristranska pogodba med SŽ d. o. o., SŽ Tovorni promet d. o. o. in Občino Borovnica o dostavi lokomotive. Do tega bržkone ne bi prišlo brez tihe podpore železniških entuziastov pod vodstvom Roka Šmona. Lokomotivo so iz nekdanje razstavne lokacije najprej prestavili na tire in od- vlekli v železniški muzej, kjer so jo usposobili za vleko do Borovnice. Konec julija je prišlo do te tehnično in logistično zahtevne operacije, pri kateri so poleg neumornega Roka sodelovali: s strani SŽ Tovorni promet Fikret Selimović in Alojz Želko, s strani SŽ-ViT Robert Lemut in Marko Hvale ter inštruktorja strojevodji Simon Jug in Marko Janežič. Premik tudi ne bi bil mogoč brez sodelovanja dispečerjev - centrov za vodenje prometa v Ljubljani in Postojni. Vsem omenjenim ter seveda že omenjenima Mladenu Bogiću in Emilu Kajdižu se najlepše zahvaljujemo. Lokomotiva je med občani, zlasti otroci, zbudila veliko zanimanja in veliko vprašanj kako bo z njeno obnovo. Kar se slednje tiče moramo počakati na prenovo borovniške železniške postaje, do katere naj bi prišlo prihodnje leto. Veliko zanimanje za lokomotivo nas navdaja z zadovoljstvom, saj je lokomotiva še eden od korakov v naših prizadevanjih po celoviti in sodobni predstavitvi železniške dediščine v občini in razvoju turizma na njeni osnovi. S strani železnice smo bili opozorjeni, da mnogo otrok hodi po strehi lokomotive, se zadržuje v okolici lokomotive in s tem zraven glavnih prevoznih tirov. Starše prosimo, da otroke podučite, da je hoja po tirih in po železniškem območju prepovedana, vzpenjanje na lokomotivo pa je lahko nevarno. Parne lokomotive so na ogled v Železniškem muzeju Slovenskih železnic na Parmovi v Ljubljani, kjer je razstavljenih še mnogo takih lokomotiv. Tisti, ki pa vam Zreče niso predaleč, pa lahko obiščete pravo delujočo ozkotirno parno lokomotivo. Stran o Lokalni ozkotirni železnici Zreče lahko najdete na Facebooku, prav tako uradno stran Železniškega muzeja Slovenskih železnic, ter na Instagramu. (railwaymuseum.slovenia). OB, foto: Jože Pristavec Vse za konec vojnega nesmisla v Ukrajini naj gredo z nami.” Na igrišču pri gasilskem domu v Slavini so nas pričakali z domovinsko pesmijo, ki govori o Ukrajini, vsem po vrsti so se ulile solze sočutja. Pokazali smo jim našo Muco Copatarico v Ukrajinščini in za piko na i zaplesali sklop folklornih plesov in razveselili vse, tudi krajane Slavine. Za konec je Muca Copatarica obdarila otroke z različnimi darovi. Krajani so nam v zahvalo pripravili Ustvarjalci Muce šnice, ki so svoje zavetje našli v piknik, mi pa smo se še vse poCopatarice, ki so Slavini pri Postojni. Bilo je toplo poldne igrali z malimi otroci, da predvsem otroci, so nedeljsko popoldne in naše že- smo za hip razbremenili njiholje so bile: “Da bi otroci za hip ve negovalke. Iskrena zahvala v začetku junija pod pozabili na vojne grozote in vso pokroviteljstvom bedo tega sveta, da bi lahko bili vsem otrokom, ki so pomagali, kulturnega društva samo to, kar so – otroci.” To je da je naša Muca Copatarica našla pot do ukrajinskih otrok, ki Borovnica odšli na še bil naš tretji obisk, ki smo se ga so nastanjeni pri nas. Prav vsi, eno pot, pot miru za vse. resnično veselili, mislim, da ni tako igralci kot folklorna skupibilo dekleta med nami, da ne bi na Coklarčki, ste tem otrokom Naš obisk je bil namenjen reklo ob prvem pogledu na vse pokazali lepšo plat tega sveta. otrokom iz Ukrajinske siroti- te sirote: “Vzemimo jih s sabo, (MD) 37 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul Županova beseda Vroče in sušno poletje je za nami, pred nami nov začetek in novi projekti 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si brez potrebe, smo se odločili, da hkrati poskrbimo še za telekomunikacijsko omrežje in javno razsvetljavo. Tako kot sem obljubil, je tudi Žažar prišel na vrsto za investicije. Lep projekt smo zaključili tudi na Lesnem Brdu in poskrbeli za obnovo grobnice ter začeli z aktivnostmi za gradnjo poslovilne vežice. V juliju je bilo veselo tudi na Koreni, kjer smo pomagali pri projektu menjave dotrajanega zvonika in strehe. Ponosen sem na vse vpletene, da so izpeljali tako zahteven projekt, ki krasi tudi podobo naše občine na najvišji točki nad Horjulom. Sicer pa z ekipo sodelavcev intenzivno delamo na preostalih projektih občinske infrastrukture. Dela potekajo po planu, še posebno pa me veseli, da smo zaključili z deli na prizidku vrtca in čakamo še opremo in uporabno dovoljenje. Avgusta smo začeli še z enim pomembnim projektom. Z rekonstrukcijo in širitvijo glavne ceste od Horjula do Vrhnike, kjer bomo dobili tudi vzporedno kolesarsko cesto, kar bo izjemna pridobitev za varnost kolesarjev in pešcev, ki uporabljajo to cesto. In ko smo že pri varnosti v prometu, dovolite, da vas spomnim na 1. september, ko bodo šolarji ponovno na cesti. Bodite še posebej previdni, upoštevajte hitrostne omejitve in prometne označbe, ki so tam za vašo varnost in varnost najbolj ranljivih v prometu. Župan, Janko Prebil Uradne ure - urbanist: vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 10. do 12. ure Občina Horjul Uradne ure Ponedeljek: 8.00 - 12.00 Sreda: 8.00 - 12.00, 14.00 - 16.30 Petek: 8.00 - 12.00 GSM: 040 350 273, 041 441 286 komunala, prostor in okolje Fax: 01/759 11 30 Elektronska pošta: obcina@horjul.si 38 Društva in vsi zainteresirani se lahko prijavite na javne razpise Objavljeni so javni razpisi za najem športnih dvoran za sezono 2022/23. Vsi, ki iščete prostor za svoje dejavnosti, se prijavite na katerega izmed njih. pis/654137 , drugi za najem dvorane v Športnem parku Horjul https://www.horjul.si/ razpis/654139 in tretji za najem prostora (biljardnice) v 1. nadstropju Klubskega objekta v Športnem parku Horjul https:// www.horjul.si/razpis/654150. Zainteresirana društva, javni zavodi, orNa spletni strani Občine Horjul so obja- ganizacije ter podjetja naj svojo pisno vlogo vljeni trije javni razpisi za najem športnih (ki jo najdejo na omenjenih povezavah) za dvoran. Prvi je za najem športne dvorane uporabo športnih dvoran oddajo Športnepri OŠ Horjul https://www.horjul.si/raz- ga parka Horjul oddajo na naslov Občine Spoštovane občanke in občani, dopusti in počitnice se končujejo in bo treba nazaj v šolske klopi ter na delo. Če smo se lansko leto pritoževali nad nadpovprečno deževnim poletjem, ki nam je ponagajalo pri marsikaterem projektu ali delu, je letos narava obrnila zgodbo. Imamo izredno vroče in sušno poletje. Naši gasilci so morali zato intervenirati na Krasu, ko je zagorelo na širšem območju in smo lahko videli, kako so lahko naša življenja in premoženje v trenutku v nevarnosti. Zato še enkrat hvala vsem, ki na tak ali drugačen način sodelujete in podpirate prostovoljno gasilstvo v naši občini. Kljub suši in visoki požarni nevarnosti tudi na svojih tleh na srečo vseeno nismo bili priča hudim požarom ali katastrofi na poljih, kot jih lahko spremljamo iz medijev. Narava dela po svoje in zato bodimo pripravljeni na takšne nepredvidljive razmere. Lahko gre za neko ciklično obdobje, lahko smo te razmere povzročili ljudje, ampak dejstvo je, da se moramo temu znati prilagoditi in s temi naravnimi ekstremi živeti. Upam, da bo čim prej prišlo tudi jesensko deževje, ki bo lepo postopoma napolnilo naše vodne vire in presušene potoke. Ker smo v preteklosti dobro gospodarili smo poskrbeli, da kljub suši težav z vodno oskrbo ni. Naše vrtine so zaenkrat polne in ni pomanjkanja vode. Zavedati pa se moramo, kako nam je pitna voda dragocena. Marsikaj lahko prenesemo in preživimo, a brez vode ne moremo. Zato sem še toliko bolj vesel, ko opazujem kako napredujejo dela v Žažarju, kjer gradimo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in kjer hkrati obnavljamo tudi vodovod. Da ne bomo večkrat rili po Žažarju CMYK Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul ali na elektronski naslov obcina@horjul.si. Po pripravljenem urniku koriščenja posameznih telovadnic bodo z uporabniki podpisane pogodbe o koriščenju. Omenjeni javni razpisi so odprt do zasedbe mest. Predviden pričetek uporabe športnih dvoran bo s 1. 9. 2022, zaključek uporabe pa s 30. 6. 2023. Peter Kavčič Občina bo sofinancirala nov bibliobus Potujoča knjižnica med obiskom Vrzdenca. Potujoča knjižnica Ljubljana obratuje že od leta 1974 in je enota Mestne knjižnice Ljubljana od leta 2008, ko so se združile knjižnice mestnega območja in oddaljene enote primestnih občin v enotno mrežo knjižnic MKL. V nekaj manj kot 50 letih delovanja so se zamenjali že štirje bibliobusi. Trenutno vozilo je staro že 15 let in jeseni 2023 ga bo nadomestil nov 12- metrski avtobus. Nov bibliobus v vrednosti 350.000 evrov bodo na podlagi podpisane pogodbe sofinancirali Ministrstvo za kulturo in Mestna knjižnica Ljubljana ter Mestna občina Ljubljana in 9 primestnih občin v sofinancerskih deležih glede na število občanov. Del sredstev bo prispeval tudi občina Horjul. Župan Janko Prebil je 26. 7. 2022 podpisal pogodbo, na podlagi katere bo Občina Horjul za nakup nove potujoče knjižnice, ki enkrat mesečno obišče tudi občino Horjul in ima postajališče pred Gasilskim domom Vrzdenec, namenila 1.150 evrov iz občinskega proračuna. Kaj sploh je bibliobus? V osnovi je ideja zelo preprosta – pripeljati knjigo k ljudem! Splošna knjižnica na kolesih pripelje knjižnično zbirko do bralcev samih, do tistih, ki težje ali pa sploh ne morajo sami obiskati knjižnice. Obiskujejo jo raz- Stari avtobus bo šel naslednjo jesen v zaslužen pokoj, saj ga bo zamenjal nov in sodoben avtobus. lične skupine uporabnikov, ki živijo v oddaljenih krajih z demografsko ogroženih območij. Med najbolj pogostimi obiskovalci najdemo otroke, mladostnike, študente. Precej obiska pa je tudi s strani odraslih in upokojencev. Avtobus obiščejo tudi vrtčevske skupine, otroci s posebnimi potrebami iz Zavoda za gluhe Ljubljana ter Centra Janeza Levca Ljubljana, zapornice na Igu, varovanci v domovih starejših ter zaposleni in pacienti v Rehabilitacijskem centru Soča. Neja Drevenšek, vodja Potujoče knjižnice je takole opisala avtobus in poslanstvo ter kje vse se ustavi in omogoči dostop do knjige: ‘’Naše vozilo ima dvižno ploščad, tako da ga lahko obiščejo tudi uporabniki na invalidskih vozičkih. Bibliobus obiskuje 47 postajališč v 10. občinah: MOL, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Vodice, Dol pri Ljubljani, Škofljica, Velike Lašče. V občini Horjul obiskujemo postajališče v Vrzdencu (Vrzdenec 101) na parkirišču pred gasilskim domom enkrat mesečno ob četrtkih od 15.30 do 17.30. Datume obiskov postajališč pripravimo za celo koledarsko leto vnaprej, naslednji obiski v Vrzdencu so po poletnem premoru 8. septembra, 6. oktobra, 3. novembra, 1. decembra in 5. januarja.’’ Urnik obiskov je dostopen na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana, sledilci Facebook skupine ‘’Potujoča knjižnica Ljubljana’’ pa lahko spremljajo lokacije z urami obiskov vsak teden sproti. Trenutno imajo 1.078 aktivnih članov ob tem da poudarjajo, da je članstvo brezplačno, če uporabniki obiskujejo le enoto Potujoče knjižnice. Knjižnica ima 60.000 enot gradiva lastne knjižnične zbirke, od tega jih je v samem avtobusu malo manj kot 6.000, ostalo gra- divo pa lahko po predhodnem naročilu pripeljejo iz skladišča. Avtobus, ki je sam po sebi nekaj posebnega na pogled nagovarja tako mlade kot stare. ‘’Za vrtčevske in šolske skupine izvajamo projekte Ciciuhec, Poletavci in Bobri, za domove starejših pa organiziramo bralne čajanke s pripovedovanjem zgodb, ob tem, da tudi objavljamo knjižna priporočila na družbenem omrežju Facebook. Naš cilj je tudi, da vzpodbujamo samostojen pristop do gradiva, da si knjige iz naše zbirke bralci izberejo sami, saj gre za »knjižnico v malem« in so knjige na policah razvrščene podobno kot v vsaki splošni knjižnici’’ še dodaja Neja Drevenšek. Za posebne želje po določenem gradivu pa poskrbijo po predhodnem naročilu knjig na e-naslovu: bibliobus@mklj.si. Pri tem je potrebno poleg seznama želenega gradiva navesti člansko številko in ime izbranega postajališča za prevzem rezervacij. Naročene knjige zaradi pomanjkanja prostora v bibliobus umestijo vsak dan posebej za tista postajališča, ki so tisti dan na vrsti. Še to, čas izposoje knjig je daljši kot v drugih knjižnicah, in sicer 75 dni. Knjige nas bogatijo in spodbujajo na različne načine. Z rednim branjem knjig pa ne bogatimo svojega besednega zaklada ampak tudi ohranjamo naš slovenski jezik. Zato ste lepo vabljeni v Potujočo knjižnico, ki je brezplačno dostopna prav vsem članom. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv 38 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prizidek k vrtcu Horjul do obratovanja loči le še uporabno dovoljenje 39 Izgradnja sodobnega telekomunikacijskega omrežja v Občini Horjul Vsa gradbena dela v notranjosti prizidka so že končana, notranjost je urejena in čaka le še na montažo opreme. v antracit barvi. Za zmanjšanje klančin in izravnavo terena so poskrbeli z ekološko zeleno škarpo. Na celotnem ureditvenem V avgustu se je zato delo pre- kot je notranjost. območju igrišča so uredili tudi selilo v zunanje prostore, kjer je Najprej so mojstri odstranidrenažo, da bo ob močnejšem izbrani Izvajalec del Vrtnarstvo li obstoječo ograja vrtca in na deževju voda lahko dobro odKlemen Tobec s.p. poskrbel, da novo vgradili sodobne panelne tekala. bo okolica tako lično urejena, ograja in vrata v višini 153 cm Na vhodu v pomožne prostore so položili tlakovce, medtem ko so na bolj obremenjenih delih igrišča vgradili travne rešetke. Zelo lep detajl, ki je v skladu s celotno podobo prizidka, so tudi lesene pohodne potke za povezavo med vrtcem in obstoječim zunanjim paviljonom, ki so ga tudi obnovili oziroma prepleskali. Kljub visokim temperaturam in suši, kar je dodatno otežilo dela v okolici, so uspešno zasadili grede in posejali travo. Dela na vrtcu so tako v zaKljub suši so uspešno zasejali trato. ključni fazi, župan Janko Prebil pa je dejal, da so s sodelavci, ki bdijo nad nemotenim potekom napredovanja tega pomembnega projekta za občino, že oddali vlogo za uporabno dovoljenje. Besedilo in foto: Peter Kavčič Po dolgih letih čakanja in ogromno sestankih se je končno začelo graditi tudi sodobno telekomunikacijsko omrežje v občini, s čimer bo pokritost s hitrim internetom in močnim TV signalom sedaj bistveno boljša. Župan Janko Prebil pojasnjuje: ‘’Z deli so operaterji, ki imajo mandat s strani države, da uredijo optično napeljavo, začeli na Koreni in nadaljevali v Grabnu na Vrzdencu. Preko Zagorice bodo prišli do signala v Horjulu. Nato sledi še pokablitev spodnjega dela Horjula, natančneje na Vovčnah in območju ceste v Staje ter v Žažarju.’’ Župan je ob tem spomnil, da so se z ekipo sodelavcev več let borili za to, da so pripeljali optiko v občino. ‘’Operaterji so obljubljali in se dogovarjali, a v vseh teh letih nekako ni prišlo do realizacije kljub našim prizadevanjem. Na koncu se je za ta korak, da v našo občino pripeljejo optiko, odločil operater T2. Le nekaj dni zatem pa se je odzval še Telekom, ki se je tudi pridružil projektu. Poudarjam tudi, da občina v tem projektu ni investitor, naš del je v tem primeru le, da zagotovimo ustrezno dokumentacijo oziroma pogoje, da se lahko izvede polaganje optičnega kabla. Seveda na občini bdimo nad tem, kako dela potekajo, a moramo poudariti, da v primeru, ko se občani želijo obrniti na nas s predlogi ali pritožbami, s tem v resnici nimamo nič. Investitorja sta Telekom in T2, zato se morate za kakršnakoli vprašanja o investiciji in v primeru pritožbe, če kaj ne deluje tako, kot bi moralo, obrniti direktno na njih,’’ je še dodal župan Janko Prebil. Besedilo in foto: Peter Kavčič Izgradnja kanalizacije in komunalne infrastrukture Žažar Urejanje okolice je potekalo sredi avgusta. Vrtec čaka še na notranjo opremo. Lesene potke so uporaben in tudi lepotni dodatek na zunanjih površinah. Cilj, ki si ga je pred osmimi leti zadalo občinsko vodstvo, da uredi infrastrukturo na celotnem območju, se z gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave uresničuje tudi v Žažarju. Po dolgotrajnem in zahtevnem procesu priprave in urejanja vse potrebne dokumentacije in soglasij za to veliko investicijo, so julija pričeli z gradbenimi deli. Ko bo projekt končan, bo še zadnje večje naselje opremljeno z ustrezno čistilno napravo. Ob gradnji kanalizacije sočasno poteka tudi izgradnja meteornega kanala ter vodovoda in polaganje cevi za javno razsvetljavo. Župan Janko Prebil je ob začetku gradnje zadovoljen komentiral prve faze dela: ‘’Imamo gradbeno dovoljenje, za katerega smo se morali zelo potruditi, saj je projekt izredno kompleksen in tu lahko čestitam ekipi, ki je vse to pripravila! Da ne bomo vsakič sproti razkopavali Žažarja, smo poskrbeli, da se hkrati dela več projektov oziroma gradenj, ki jih moramo izpeljati, da bo infrastruktura tudi na tem le- Sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja poteka tudi gradnja meteorne kanalizacije, polaganje optike, obnova vodovoda in gradnja javne razsvetljave. pem koncu občine urejena. To pomeni, da ne bo treba vsakih nekaj let kraja obremenjevati z gradbenimi stroji in razkopavati cest. Zato ob gradnji kanalizacije hkrati opravljamo tudi vzdrževana dela na vodovodu in meteorni kanalizaciji. Obenem se gradi tudi javna razsvetljava in sodobno telekomunikacijsko omrežje.’’ Župan še dodaja, da bodo poskrbeli tudi za vsa gospodinjstva, ki so preveč oddaljena, da bi se priklopili nepo- sredno na novo kanalizacijsko omrežje. Zato vsem ostalim, ki so izven večjih naselij priporočajo, da uredijo greznice po sodobnih standardih. V proračunu za naslednje leto namreč planirajo sredstva za sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav, s čimer bodo rešili težavo s fekalnimi odplakami pri objektih razpršene gradnje. ‘’Delamo na tem, da poskrbimo tudi za ta gospodinjstva. Po pogodbi mora biti junija prihodnje leto projekt gradnje fekalne kanalizacije in čistilne naprave zaključen, vključno s polaganjem asfalta na cestah, kjer bo potekala gradnja kanalizacijskega omrežja.’’ S tem projektom, bo tudi zaključena gradnja kanalizcije in čistilnih sistemov v občini. To bo še zadnji pomemben mejnik v skrbi za čisto okolje. Živimo v čudovitem naravnem okolju in prav je, da ga ohranimo tudi našim zanamcem. Besedilo in foto: Peter Kavčič 39 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 40 Nova panoramska in informacijska tabla v Horjulu Odslej boste lažje in hitreje našli kje je kaj v občini Horjul. No, malo za šalo malo za res! Informativna tabla poleg avtobusne postaje, ki prikazuje ulice v Horjulu in nova panoramska tabla na križišču Slovenske ceste s Šolsko ulico, ki z odlično izdelanim zemljevidom in fotografijami predstavlja ključne poti, ceste in znamenitosti v celi občini je najnovejša pridobitev, ki bo prišla prav tudi vsem, ki se bodo v Horjulu ustavili spotoma. Takšne table so pomembni del turističnega razvoja kraja saj pohodnikom in kolesarjem pomagajo, do boljše predstave kje se kaj nahaja. Na občini so na tem projektu delali že dlje časa saj so si zadali za enega glavnih ciljev, da bodo informacijske table do potankosti kakovostno izdelane in bodo Informativna tabla prikazuje vse ulice v Horjulu. saj imajo z izdelavo tovrstnih kart največ izkušenj. Z njihovo storitvijo smo bili zelo zadovoljni in se jim hkrati zahvaljujemo za korekten odnos in kvalitetno opravljeno delo. Prav tako se zahvaljujemo Bogdanu Seligerju, predsedniku Planinskega društva Horjul, ki je pomagal še dolgo časa služile svojemu namenu. Odgovorni v občinski upravi pojasnjujejo: ‘’O menjavi table smo se pogovarjali že nekaj časa, v januarju pa smo končno začeli z zbiranjem ponudb. Ker smo želeli panoramsko tablo, smo se odločili za podjetje Panorama iz Lesc na Gorenjskem, Rekonstrukcija lokalne poti v Ljubgojni Na panoramski tabli so prikazane vse cestne povezave, pohodne poti in kolesarske poti ter glavne znamenitosti v celi občini. pri vrisovanju planinskih poti in je tako s svojim znanjem in poznavanjem občine Horjul pripomogel h končni podobi table.’’ Panoramska tabla je razdeljena na tri sklope. Prvi je največji in predstavlja panoramski zemljevid celotne občine vključno z vsemi vasmi. V drugem sklopu so pod fotografijami predstavljene največje znamenitosti naše občine, v tretjem delu pa se nahaja še ulični zemljevid Horjula. S fotografijami so tako označili in predstavili cerkev sv. Urha, ki krasi tudi občinski grb, Lokacija panoramske table je v osrednjem delu Horjula cerkev na Koreni, poslovilno med cerkvijo in občinsko stavbo. vežico s kipom Cankarjeve matere in cerkvijo sv. Kancijana V sklopu menjave table v kri- ki predstavlja le ulični načrt nana Vrzdencu, hišo pisateljice in urednice Kristine Brenk, Zoo žišču Slovenske ceste s Šolsko selja Horjul. Besedilo in foto: park Rožman in medgeneracij- ulico se je zamenjal še zemljePeter Kavčič sko središče v Horjulu. vid na avtobusni postaji Horjul, Začela se je gradnja kolesarske ceste Horjul–Vrhnika Konec junija je občina podpisala pogodbo za rekonstrukcijo lokalne poti v Ljubgojni. Gre za del poti ob potoku, kjer so spomladi potekala dela na vodotokih, s čimer se je uredila tudi poplavna varnost v občini Horjul. Na tem delu so poleg urejanja struge poskrbeli tudi za varnost z zaščitnimi ograjami. Konec julija pa je potekal še rekonstrukcija cestišča. Dela je strokovno in kakovostno izvedlo podjetje MKeršmanc d.o.o.. Najprej so izkopali ter zamenjali tamponske plasti ter asfaltna plast. Cesto so rekonstruirali v dolžini 70 metrov, sočasno pa so uredili tudi odvodnjavanje zaledne vode. Občina je asfaltirala območje ceste, lastniki nepremičnin ob cesti pa so na svoje stroške sočasno asfaltirali tudi svoja dvorišča. Župan Janko Prebil je bil zadovoljen z opravljenim delom, saj je rekonstrukcija potekala hitro in strokovno: ‘’S tem posegom smo zaključili tudi ta del v naši občini in s tem je sedaj v Ljubgojni poskrbljeno za varnost, predvsem pa je cesta urejena in bo lahko dolga leta služila svojemu namenu brez novih dodatnih poseganj.’’ Besedilo in foto: Peter Kavčič Prometna varnost vseh udeležencev na zelo obremenjeni cesti, ki povezuje Vrhniko in Horjul, bo v prihodnje bolj varna tako za avtomobiliste kot kolesarje. Cesta se bo z rekonstrukcijo namreč širila na 6 metrov, in sicer od Horjula do meje z občino Vrhnika. Poleg nje pa bodo zgradili še dvosmerno kolesarsko stezo širine 2,6 metra. Da bodo kolesarji vozili varno, bo med ‘’kolesarko’ in cesto metrski zeleni pas. Dela so se že pričela v juliju, uradni izvajalec je podjetje V3 d.o.o., podizvajalec pa podjetje Garnol d.o.o., ki je začel z deli pri ŠPH Horjul, kjer gradijo kamnita zložba ter izkop za novo voziščno konstrukcijo. Ob tem bo poskrbljeno tudi za sprehajalce, oziroma pešce, saj se bo 40 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kolesarjenje za dober namen s postankom v Horjulu 41 Gasilci GZ Horjul pomagali pri gašenju požara na Krasu Ekipe so nudile tudi zaledno pomoč. Osvežitev in podpora so kolesarjem dali novih moči, da so uspešno prekolesarili celo Slovenijo. S kolesarjenjem po Sloveniji je Matjaž Hribljan na poseben in izviren način pomagal ozavestiti na težave mišičnih distrofikov in spodbuditi ljudi k donacij za nakup opreme in pomoč distrofikom, ki jo najbolj potrebujejo. Na svoji poti se je ustavil tudi v Horjulu. Matjaža Hribljana je pot pričel 19. julija v Cerknici in jo 31. julija zaključil v Postojni. Res je opravil težaško in neprecenljivo delo za vse ALS obolele in njihove svojce. V času, ko je bil na poti mu visoke temperature, vsekakor niso pomagale, a njemu in ekipi, ki ga je spremljala, to ni predstavljalo nepremagljive ovire. Ko kolesariš za plemenit cilj, gre vseeno lažje. Med svojim podvigom se je gradil tudi pločnik po desni strani ceste od Športnega parka do Baševega ovinka pri razcepu s cesto, ki pelje proti Zagorici. Na občini naprošajo vse voznike, da upoštevajo prometno signalizacijo in za strpnost v primeru, da pride do zastojev. Dela bodo potekala v manjših odsekih, ki bodo semaforizirana ravno z namenom, da se čim bolje omogoči pretočnost ceste. Preko vodotokov se bodo gradil trije novi mostovi in ko bodo zgrajeni, se bo lahko promet usmeril preko njih, da bo lahko rekonstrukcija potekal nemoteno naprej. Za občino Horjul in njen razvoj je to pomembna pridobitev tako za gospodarstvo kot tudi razvoj turizma in športa. Besedilo in foto: Peter Kavčič ustavil tudi v Horjulu, kjer so ga sprejeli sodelavci občinske uprave in župan ter njemu in spremljevalcem ponudili okrepčilo in z izkazali podporo projektu. Predsednica društva distrofikov Mateja Toman je s temi besedami komentirala ta dobrodelni podvig: ‘’Prepričani smo, da je v teh dveh tednih Matjaževo kolesarjenje povzročilo občuten premik pri prepoznavnosti ALS. Akcija pa je dosegla tudi finančni cilj, kar je prav tako dobrodošlo. Končne številke zbranih sredstev še nimamo, saj nakazila na TRR Društva distrofikov Slovenije za Odbor za ALS še prihajajo. Kar nekaj občin nam je poslalo pobudo za sklenitev donatorske pogodbe in koliko bo nakazil s tega naslova, bo jasno v nadaljevanju avgusta. Doslej že nakazanih sredstev občin je 2.400 EUR, sredstva, zbrana prek SMS donacij, trenutno znašajo 440,00 EUR. Glede na pričakovane zneske iz občin, ki so napovedale donacijo, in glede na to, da akcija zbiranja SMS donacij poteka do konca septembra, ocenjujemo, da bo končni znesek dosegel 7.000 EUR.’’ Kot je še obrazložila predsednica, bodo z zbranimi sredstvi lahko kupili električno posteljo in stropno dvigalo, preostanek sredstev pa bo v namenjeno plačilu izvajanja fizične pomoči najtežje obolelim, ki niso upravičeni do osebne asistence, ker so že dopolnili 65 let. Ko bodo končni podatki o donatorjih in zbranih sredstvih znani, jih bodo objavili v društveni reviji MAŽ, na spletni strani www. drustvo-distrofikov.si in družabnih omrežjih. Akcija zbiranja SMS donacij za ALS obolele s sporočilom ALS5 na 1919 poteka do konca septembra, tako da lahko po svojih močeh z SMS sporočilom darujete tudi sami. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv V manjših skupinah so takole uspešno intervenirali. Katastrofalen požar na Krasu, ki je ob izredni suši in vetru pred seboj požiral vse, nas je še spomnil, kako ranljivi smo in da lahko zmagamo le, če smo enotni in si med seboj pomagamo. Da so lahko uspešno ukroti- zaščitili življenja, so se klicu na li ognjene zublje in preprečili pomoč odzvali tudi prostovoljvečjo gospodarsko škodo in ni gasilci GZ Horjul. Sodelovala so vsa prostovoljna gasilska društva v občini Horjul. Poveljnik Robert Kranjec, ki je vodil in koordiniral ekipe na terenu na Krasu in hkrati skrbel tudi za to, da so bili pripravljeni na intervencijo tudi v primeru, če bi suša v naši občini ali kak drug vzrok zanetil požar v horjulski občini, je na kratko povzel celotno akcijo: ‘’V skladu z dogovori in navodili glavnega gasilskega štaba smo se na Kras odpravili s štirimi vozili in opravili osem dvanajsturnih dežurstev ter intervencij. Organizirali smo se tako, da smo bili kar se da učinkoviti in prisotni na terenu tam, kjer je bilo to potrebno. Za nas oziroma ekipe vseh naših društev je bilo sodelovanje v tako obsežni akciji nekaj novega in smo pridobili dragocene izkušnje. Na Krasu smo sledili navodilom poveljstva, tako da smo delovali v manjših intervencijskih enotah ali pa nudili zaledno podporo z zagotavljanjem redne oskrbe z vodo. Poskrbeli smo tudi, da je bilo za požarno varnost v občini v času intervencije na Krasu poskrbljeno, tudi zato smo del ekip in gasilska vozila zadržali doma, da bi se lahko v primeru, če bi zagorelo v Horjulu ali okoliških vaseh, hitro in učinkovito odzvali.’’ Gasilcem, ki so na tak ali drugačen način sodelovali pri gašenju požara na Krasu in tudi vsem, ki so bili v stanju pripravljenosti doma, se zahvaljuje tudi župan Janko Prebil s svojo ekipo občinske uprave. ‘’Prostovoljni gasilci imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju požrne varnosti in varovanju življenj ter premoženja. Ko se nam zgodi takšna katastrofa, kot je bil ta požar, ali če se spomnimo na žled, ki je pustošil tudi po naših krajih pred leti, potem je jasno, da Slovenija potrebuje prostovoljce in ljudi, ki znajo ustrezno in hitro ukrepati. Veseli me tudi, da so iz intervencije prišli domov vsi živi in zdravi. Upam, da bo potreb po takšnih posredovanjih čim manj,’’ še dodaja župan. Peter Kavčič, foto: GZ Horjul, Janez Jazbar, Matic Vrhovec 41 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 42 90 let društva in novo vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec v letošnjem letu praznuje 90. obletnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo 16. oktobra 1932, člani PGD Vrzdenec so visok jubilej obeležili na dveh prazničnih dogodkih: na slavnostni seji, ki je potekala 17. 6. 2022 in na slavnostni paradi s proslavo, prevzemom vozila in veselico, ki je potekala 19. 6. 2022. Slavnostne seje so se je udeležili člani domačega in sosednjih društev in slavnostni govorniki: župan občine Horjul, predsednik Gasilske zveze Horjul in predsednik Gasilske zveze Slovenije, Regije Ljubljana 1. Na slavnostni seji so bila članom PGD Vrzdenec podeljena priznanja Gasilke zveze Horjul I., II. in III. stopnje. Slavnostne parade se je udeležilo okrog 150 članov sosednjih društev ter 16 gasilskih vozil in slavnostni govorniki: župan občine Horjul, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Horjul in poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Regije Ljubljana 1. Članom PGD Vrzdenec so bila podeljene gasilske plamenice III., II. in I. stopnje. Tekom dogodka so domači gasilci prevzeli tudi novo gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM1) Volkswagen Transporter s prikolico za opremo. Blagoslov novega vozila je opravil domači župnik Janez Smrekar. Novo vozilo je nadomestilo prejšnje vozilo TAM, ki ga je društvo uporabljalo od leta 1991. Janu- arja 2021 je Upravi odbor PGD Vrzdenec nakup novega vozila zaupal 4-članski komisiji, ki je svoje delo opravila strokovno in zelo hitro, 3. marca 2021 je nov kombi že prispel na Vrzdenec. Sledila je nadgradnja vozila, skladno z zahtevami Gasilske zveze Slovenije, decembra 2021 je bila dokončana tudi nadgradnja prikolice, s čimer je bil v celoti nadomeščeno prejšnje vozilo TAM. Celotna investicija je znašala 36.000 evrov. Po paradi je sledila vrtna veselica z ansamblom Jureta Zajca, ki je zaokrožila praznično dogajanje na Vrzdencu. Na obeh omenjenih dogodkih je predsednik Prostovoljnega društva Vrzdenec, Anton Sečnik, povzel 90. letno delovanje društva: Društvo je bilo ustanovljeno 16. oktobra 1932 kot obvezna vaška požarna straža, delovalo pa je že prej, kar dokazujejo stare fotografije gasilskega doma na prejšnji lokaciji. Ustanovni člani so si v zgodnjih začetkih delovanja društva prizadevali za povečevanje članstva ter za opremljanje društva. Leta 1936 je bila nabavljena vprežna ročna brizgalna, ji je za svoje delovanje zahtevala precejšnje število krepkih mož, saj je bil pogon brizgalne za pridobitev močnega curka težaven in utrujajoč, še posebej, če je akcija trajala dlje časa. Med drugo svetovno vojno je razvoj društva zastal, društvo je po letu 1948 nekaj časa delovalo celo skupaj z Žažarjem. Ponovna okrepitev članstva je sledila po letu 1952, nov zagon je leta 1965 prinesla tudi nova motorna brizgalna Rosenbauer, ki jo je društvo kupilo od PGD Vič. Leta 1968 je bila prvič ustanovljena pionirska skupina gasilskega društva Vrzdenec, ki je za gasilstvo pokazala veliko zanimanja in se še istega leta urila v kar 22-ih, večinoma suhih vajah. Prvi gasilski avtomobil IMV je društvo pridobilo v letu 1972. Leta 1974 je bila kupljena nove motorna črpalka ponovno proizvajalca Rosenbauer, za njen prevoz je bila ustrezno predelana tudi prevozna prikolica. Gasilski dom je postajal pretesen. Služil je gasilcem, dodatno pa tudi različnim zabavam ter kulturnim in športnim prireditvam. Z veliko mero volje in odrekanja so tedanji člani, vaščani Vrzdenca in sosednjih vasi zgradili nov gasilski dom bil gasilski dom, ki je bil v uporabo predan leta 1985. Po izgradnji se je bilo treba usmeriti v nabavo modernejše opreme. Leta 1991 je društvu uspelo pridobiti nov kombinirani TAM. V nadaljnjih letih se je urejala okolica: asfaltiranje dvorišča na južni strani, nato še na severni, izdelava betonske plošče za plesišče, pokritje prostora za ansambel, zasaditev dreves in žive meje. Maja 1994 je bila na pročelje doma naslikana freska Sv. Florjana, ki jo je izdelal umetnik Marko Kavčič iz Šentjošta, na poslopju gasilskega doma pa so se opravila nekatera obnovitvena dela. Kasneje se je porodila želja po nabavi avtocisterne, društvo jo je od Prostovoljnega gasilskega društva Horjulkupilo leta 1997, za takratnih 7.000 DEM. Z nabavo avtocisterne je bila nujna izgradnja centralnega ogrevanja, ki je bila zaključena še istega leta. Sledil pa je razvoj gasilske tehnike in vse aktivnosti v gasilskem društvu so bile posvečene zbiranju finančnih sredstev za nakup nove cisterne. Ob 80. obletnici se društvo opremi z gasilskim vozilom GCGP-1. Ob omenjeni obletnici delovanja PGD Vrzdenec je bila pripravljena tudi knjižica, ki povzema kroniko delovanja društva. V zadnjih letih se je društvo posvečalo prenovi gasilskega doma. Leta 2019 je bila zamenjana streha, letos pa še okna. Čas epidemije covid-19 so člani izkoristili za urejanje gradbene dokumentacije gasilskega doma in ga v 2022 tudi dokončno legalizirali. PGD Vrzdenec danes šteje 34 operativnih gasilcev, 18 pripravnikov, 39 članov gasilske mladine in 8 veteranov. Poleg tega je tu še 63 podpornih članov in veliko simpatizerjev društva, ki z nami tako ali drugače sodelujejo. Člani društva bodo tudi v prihodnje skrbeli za zagotavljanje odziva na različne nesreče v lokalnem okolju, za zagotavlja- nje operativne pripravljenosti članov društva, izobraževanja, skrbeli bodo za podmladek, izvajali bodo preventivne dejavnosti v vasi in vzdrževali lastnino društva. Veseli pa bodo tudi vsakega novega člana, predvsem mlajših generacij, ki bodo gasilci zrastle v odgovorne odrasle osebe, s pravimi vrednotami in čutom za svoj rojstni kraj. PGD Vrzdenec se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju gasilstva na Vrzdencu. PGD Vrzdenec Predstavitev knjige Draga Kristina Zgodba je nastala ob 110. obletnici rojstva Kristine Brenkove (1911–2009), pisateljice, prevajalke in legendarne urednice Mladinske knjige. Knjiga, ki sta jo uredila Alenka Veler in Andrej Ilc, je izšla lansko leto v založbi Mladinske knjige, v kateri so na 296 straneh v lični trdni vezavi poleg slikovnega materiala in izbranih odlomkov njenega pisanja tudi številna pričevanja njenih sodobnikov (Marlenke Stupica, Ančke Gošnik Godec, Jelke Reichman, Svetlane Makarovič, Anje Štefan, Marjane Kobe …). Vsekakor vsem, ki vas knjige pritegnejo, priporočamo branje, da še bolj intimno spoznate njen pogled na svet in predvsem prisluhnete globokemu sporočilu o tem, da je življenje, ki nam je podarjeno, vredno živeti v polnosti in veselju. Glede na to, da je Kristina Brenkova izhajala iz Horjula, so pri založbi poskrbeli, da so knjigo predstavili tudi domačim ljubiteljem lepe pisane besede. Predstavitev je potekala v Prosvetnem domu v Horjulu, kjer so predstavili ozadje nastanka knjige in zbrane zopet spomnil, kako izjemno delo in kakšen pečat je s svojim delom pustila naša rojakinja. V zgodovini založništva je namreč Kristina Brenkova nekaj posebnega. Z občutkom za vse živo in tipalkami za lepoto, kot so povedali ustvarjalci knjige, je na in v svet spravila nešteto nepozabnih knjig in knjižic, ki jih je bodisi uredila bodisi napisala, ljudem za seboj pa je kot nevsiljivo popotnico zapustila pomembna sporočila. Ta knjiga ni samo spomenik, temveč lahko v nas prebudi željo po ustvarjalnosti in po tem, da bi delali dobro. Njeno izročilo je tudi, da otrokom omogočimo dostop do dobrih knjig in da smo pri tem pozorni in izbirčni, tako kot je bila tudi ona sama. Peter Kavčič, Foto: Občinski arhiv 42 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slovesni blagoslov obnovljene grobnice na Lesnem Brdu Golobova grobnica v svoji izvirni (obnovljeni) podobi. Obnova je trajala približno 7 mesecev. Na praznik Marijinega vnebovzetja so na Lesnem Brdu tudi uradno in svečano blagoslovili obnovljeno grobnico, ki ima pomembno zgodovinsko vrednost v naši občini. družini Golob, ki je bila od leta 1851 tudi lastnica gradu. Žal pa jo je načel zob časa in je bilo treba ukrepati. Tako so na pobudo vaškega odbora Lesno Brdo in ob podpori svetnikov na občini v letu 2021 pristopila k temeljiti obnovi. Obnova, ki je terjala svoj časa zaradi ohranjanja kulturne dediščine in upoštevanja ustreznih postopkov, je potePrazničnega bogoslužja in kala v dveh fazah. V letu 2021 slovesnosti se je v lepem avgu- je bil izdelan konservatorsko stovskem dopoldnevu udeležilo restavratorski projekt, ki ga je izdelal Vid Klančar iz Šentjošta, veliko število ljudi. Grobnica, ki je bila zgrajena ki je potem pri sami obnovi izkonec 19. stoletja je pripadala vajal tudi strokovni nadzor nad CMYK izvedenimi deli. Izbrani so bili najugodnejši ponudniki za izvedbo obnovitvenih del, zato se je gradbeno obrtniških del lotilo domače podjetje Zidarstvo in fasaderstvo Bernard Zdešar s.p. iz Lesnega Brda. Po končanem gradbenem delu je sledilo restavratorstvo. Restavratorska dela pa je izvajalo podjetje Amoret restavratorstvo - ohranjanje kulturne dediščine iz Bevk, ki ima bogate izkušnje z urejanjem takšnih zgodovinskih objektov. V sklopu obnovitvenih del se je obnovila streha, ometi, uredila se je drenaža objekta, ob- Grobnico je blagoslovil vrhniški župnik Mohor Rihtaršič (foto: Zdenka Troha) novili so se kamniti in kovinski elementi grobnice, uredila se je razsvetljava objekta, po navodilih zavoda za varstvo kulturne dediščine pa so se obnovili kompletni beleži objekta. Zaradi zahtevnosti del, slabih vre- menskih pogojev lansko jesen in upoštevanja navodil Zavoda za varstvo kulturne dediščine je obnova trajala nekoliko dlje, kot je bilo sprva načrtovano. Celoten postopek je trajal približno 7 mesecev. Vrednost obnove 43 grobnice znaša okrog 35.000 evrov. Zbrane je na slovesnosti nagovoril tudi horjulski župan Janko Prebil, ki je najprej pozdravil vse zbrane in voščil za Marijin praznik. Na kratko je tudi povzel potek obnove in razkril kakšni projekti bodo v kratkem sledili na Lesnem Brdu. Na usklajevalnem sestanku s krajevno skupnostjo Drenov Grič in županom občine Vrhnika Danielom Cukjatijem so namreč že uskladili pogoje za izgradnjo poslovilne vežice, ki jo ta kraj potrebuje in je že nekaj let prisotna želja s strani krajanov. Vse zbrane je razveselil z informacijo, da se na podlagi idejne zasnove že ureja vse potrebno za projekt, da lahko v najkrajšem možnem času pridobijo gradbeno dovoljenje in pričnejo z gradnjo poslovilne vežice. Zbrane je nagovorila tudi občinska svetnica Zdenka Troha, ki je spomnila na vse postorjeno, da je danes cerkev tako lepo urejena znotraj in od zunaj, v letu 2020 pa so v zvoniku zadoneli tudi novi bronasti zvonovi. S samo obnovo grobnice pa se je nekako zaključila obnova objektov na tej lokaciji. Po končanem nagovoru, v katerem se je zahvalila tudi Občini Horjul in županu za vso podporo pri projektih je povabila vrhniškega župnika Mohorja Rihtaršiča, da blagoslovi obnovljeno grobnico. Peter Kavčič Foto: Peter Kavčič 80-let od streljanja osmih talcev v Ljubgojni Obnova kapelice sv. Jožefa v zaključni fazi Kapelico so strokovno obnovili lokalni mojstri. V poletnih mesecih so potekala dela na kapelici sv. Jožefa v Horjulu ob cesti, ki pelje na Koreno, in bodo zaključena do konca avgusta, kot je bilo predvideno. Izvajalec gradbenih del, podjetje Zidarstvo in fasaderstvo Buh Marko s. p. iz Horjula se je projekta lotil strokovno in z vso pozornostjo do detajlov, ki krasijo to kapelico, ki ima poseben zgodovinski pomen za Horjul in te kraje. Kapelica je bila namreč postavljena leta 1898 v počastitev ob 50. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa in biserne maše takratnega papeža Leona XIII. O tem pričata napisa na kamnitih bazah vhodnih stebrov, kjer piše ''Z zedinjenimi močmi! Za spomin vladarske petdesetletnica cesarja Franca Jožefa I. 2. decembra 1898,'' in napis ''Luč z neba! Za spomin bisernice papeža Leona XIII. 1. januarja 1898.'' Poslikavo kapelice je leta 1983 obnovil Franc Petrič iz Pšenične Police. Gradbena dela ob tokratni obnovo so obsegala ureditev odvodnjavanja, tlakovanje okolice, obnova opornega zidu, zamenjava strešne kritine in popravilo ostrešja, obnova elektroinštalacij in obnova zunanjih ter notranjih ometov. Konservatorsko restavratorska dela je izvedlo specializirano podjetje Amoret restavratorstvo, ohranjanje kulturne dediščine iz Bevk. Ta dela so zajemala obnovo stenskih poslikav, štukatur, beležev. Prav tako pa tudi obnovo kamnitih elementov, kovine, betona in lesa. Strokovni nadzor je izvajal Vid Klančar iz Šentjošta, ki je pripravil tudi popis vseh del, ki so bila potrebna za obnovo kapelice. Dela so se izvajala v obdobju od začetka maja in so v zaključni fazi, ko bodo v celoti končana, pa sledi tudi slovesnost ob zaključku obnove in blagoslov kapelice. Na Občini ocenjujejo stroške na okvirno 40.000 evrov, sama sredstva pa bo zagotovil LAS Barje z zaledjem. Besedilo in foto: Peter Kavčič 23. junija so na Kuclju v Ljubgojni tradicionalno obeležili spomin na umrle mlade fante iz Logatca, ki so jih leta 1942 italijanski vojaki tam ustrelili kot talce zaradi pomoči partizanom. stu usmrtitve, nato pa so jih na prošnjo župnika pokopali na pokopališču, po vojni pa so posmrtne ostanke prenesli v Logatec. »Želim si, da Slovenija nikoli več ne bi doživela vojne, da bi se o vojni lahko samo še učili iz knjig. Take žrtve, kot je naših 8 talcev, pa naj ostanejo v večni spomin in opomin,« je strnila svoje misli ravnateljica. Sledil je kratek kulturni proZbrane je kot prva nagovogram z recitali pesmi učencev rila ravnateljica Karmen CunOŠ Logatec. Logaški kvartet der, ki je tudi opisala dogodke pozaven je zaigral tudi Zdrav Logatcu v prvih dveh letih vljico in še nekaj drugih pedruge svetovne vojne. Sprva so bili talci pokopani na me- smi. Poleg še živečih sorodniki žrtev, učencev OŠ 8 talcev in članov Združenja za vrednote NOB Logatec ter praporščaka Petra Čuka, so se slovesnosti udeležili še: predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Logatec Vesna Jerina, članica predsedstva ZB NOB Slovenije Tilka Bogovič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika Miran Štupica, članice KO ZB Horjul, župana Horjula in Logatca, Janko Prebil in Berto Menard. Peter Kavčič, Foto: Brane Pevec. 43 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 44 Cerkev na Koreni z novim zvonikom in blagoslovom Ko je pred cerkev prispelo nova streha zvonika je bil to za ekipo pravi praznik. Čudovit pogled na cerkev, ki se v soncu bohoti z ‘’zlato’’ streho iz slovenskega macesna. Kjer je volja, tam je pot, pravi slovenski pregovor. In če kdaj, potem lahko rečemo, da še kako velja tudi v tem primeru, ko so se na Koreni odločili za obnovo dotrajanega zvonika. Ekipa, ki je poskrbela, da so se zbrala sredstva in da je ob podpori pravih ljudi sedaj na cerkvi sv. Mohorja in Fortunata povsem nov lesen zvonik, je opravila izjemno nalogo. Bogdan Marolt, občinski svetnik in eden ključnih členov v tej obnovi, je priznal: ‘’Pred petimi leti, ko smo s strani ključarjev prejeli informacijo, da je kritina zvonika dotrajana, še več, tudi ostrešje je odslužilo svojemu namenu, nas je objel čuden občutek nemoči, saj tako majhna vas takega zalogaja preprosto ne bo zmogla. Dvakrat smo se prijavili na razpis Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine, kjer pa smo bili neuspešni,saj imajo tam prednost veliki objekti državnega pomena in ostali smo praznih rok. Vendar nismo obupali, nasprotno, naš glas je bil s strani župana Občine Horjul g. Janka Prebila uslišan v letu 2021 in v letošnjem letu je Občina Horjul namenila finančna sredstva v svojem proračunu v vrednosti dveh tretjin vrednosti investicije.’’ Ko so imeli zagotovljen večji del sredstev, so se hitro lotili urejanja vse potrebne dokumentacije, ki je pri takem projektu sploh ni malo, saj je vsak detajl treba uskladiti z Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine, kamor ta cerkev na vrhu hriba tudi sodi. Dela so zato hitro stekla, v zimskih mesecih so je pripravili les za ostrešje. Pri takšni obnovi seveda ni dober kar vsak les, ampak mora biti takšen, ki je rasel počasi na senčnih in višjih legah. Zato so kupili macesnov les za izdelavo skodel, kjer so specifične zahteve, saj moraj obiti letnice čim bolj goste. Gre torej za les, ki je rasel na visoki nadmorski višini in na senčni legi. Skodle je izdelal Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniku, ki je specializiran za to področje. Ko je še pošteno zeblo, so krojili ostrešje in se veselili prihajajoče Slovesnosti se je udeležilo veliko število ljudi kljub dopustniškemu času. Ena gasilska slika, ki je nastala med obnovo zvonika. pomladi in bolj toplih dni, ko so bila v načrtih že gradbena dela na samem zvoniku. Gradbeni oder so postavili 4. junija in začeli z obnovitvenimi deli. Od takrat naprej zagnani domačini ob pomoči okoliških mojstrov vse sobote, velikokrat pa tudi dneve med tednom posvetili delu na tej cerkvici. Ko so konec junija sneli staro in povsem preluknjano in od zoba časa in narave načeto streho zvonika z ogromnim dvigalom, so ugotovili, da tudi fasada zvonika potrebuje osvežitev in bo treba še bolj zavihati rokave. Tako da so poleg strehe, zidarske obnove uredili še fasado, ki bo sedaj krasila cerkev še dolga leta. Omeniti je treba, da so na vrhu zvonika napravili še novo betonsko ploščo, ki je povezala celoten zvonik in ščiti notranjost zvonika kot požarna plošča. Medtem je v Horjulu, natančneje v Ljubgojni, nastajal nov lesen zvonik izpod spretnih rok mojstra tesarja Boštjana Marolta, ki sicer na Koreni opravlja tudi vlogo ključarja. Čeprav se vsakodnevno pri svojem poklicu srečuje z različnimi zahtevami pri izdelavi ostrešja je priznal, da je bila streha zvonika kar velik izziv. Pri izdelavi načrta si je pomagal z računalnikom. Samo sestavljanje strehe, ki so jo potem odpeljali s posebnim izrednim prevozom in ob spremstvu gasilcev na Koreno, je trajalo več kot dva meseca. Na deževno soboto, 9. julija, so tako pripeljali novo streho zvonika in prinesli neverjetno navdušenje vsem sodelujočim, saj so vedeli, da so že zelo blizu cilja. Ko so z velikim dvigalom namestili streho zvonika, je bilo slišati vriskanje daleč naokrog tako v horjulsko kot polhograjsko dolino! Kakšno veselje, kakšen ponos! Nova streha zvonika, krita s pravimi macesnovimi skodlami od daleč izgleda kot bi bila zlata in verjemite za krajane Korene je kar zlata. Ker se je bližalo žegnanje in blagoslov opravljenih del, časa seveda ni bilo na pretek in so domačini skupaj z mojstri zavihali rokave, da so vse dokončali in pospravili do nedelje, 17. julija. Bogdan Marolt je ob blagoslovu zvonika zbranim izrekel iskrena hvala za vso pomoč: ‘’Zahvala gre najprej vam spoštovani sovaščani, še enkrat smo dokazali, da je v slogi moč, da skupaj zmoremo, da nas skupaj preživet čas bogati in povezuje. Hvala vam, ponosen sem na vas. Uslišani pa smo bili tudi izven vasi in celo Občine. Ko smo vas prosili, da nam priskočite na pomoč po svojih močeh, je bil odziv nad pričakovanji. Slovesnost, ki se je je udeležil tudi zlatomašnik in domačin Maks Kozjek, je vodil domači župnik Janez Smrekar. mnike na to, da so za ta projekt in ta kraj naredili nekaj res izjemnega. Podelili so priznanja za srebrne in zlate botre. Plakete za srebrne botre so prejeli: podjetje Kovinos, Lončar Rok Perutninarstvo, K1 d.o.o., Metod Dolinar, Andrej Kržišnik, Vidmar Matjaž, Simon Marolt, Simon Čepon in Rok Plestenjak (Kovro) ter Škof Slavko. Zlate plakete so prejeli: Mirko Marolt (Marolt Beton), Andrej Kozjek (Džine), Miha Jeraj (Dvig), Ivanka in Janez Kržišnik, Orodel, župnik iz Polhovega Gradca Bogdan Oražem, Turistično društvo Briše, Jaka Sečnik in Marko Sečnik, župnik Janez Smrekar in občina Horjul. Posebno priznanje za izredno požrtvovalnost in neštete ure, ki jih je daroval za ta projekt, je prejel Boštjan Marolt. Ni samo ključar, ampak tudi odličen tesar in krovec, organizator ter vodja, ki se običajno ne želi izpostavljat, vendar ob tej priCerkev, ki je zgrajena v romanskem slogu je bila prvič omenjena leta 1389, ložnosti ni smel ostati ob strani za obzidjem, ki je sicer do danes večinoma izginilo pa so se naši predniki skrivali tudi pred turki. in je prejel priznanje za častneVeliko vas je darovalo za novo streho zvonika, zato vsem en velik ‘’bohlonaj’’ - Bog vam povrni.’’ Ker so nekateri posamezniki nepričakovano prijetno presenetili z višino prispevka v finančni obliki ali kako drugače, so se v odboru za prenovo zvonika odločili, da se jim vsaj simbolno zahvalijo s spominskimi plaketami izdelanimi kar iz skodel zamenjane strehe. Gre za simbolno dejanje, ki bo še dolga leta spominjalo vse preje- ga botra. Tako je v tramovje novega zvonika vrezal svoji začetnici z datumom blagoslova, s čemer bodo pričevale našim zanamcem. Tako kot je svoj pečat pustil v stari strehi Jakob Bricelj, ki je bil tudi domačin in je izdelal streho, ki je vse od leta 1884 pa do letos služila svojemu namenu. Nekaj besed je zbranim namenil tudi horjulski župan Janko Prebil, ki je izpostavil predvsem pomen ohranjanja kulturne dediščine in zavezanost, da se občina razvija ter da projekte, ki ostajajo tudi našim zanamcem vedno z veseljem podpre. Po končani mašni slovesnosti in blagoslovu je sledilo druženje in pogostitev s pecivom, ki so ga pripravile gospodinje in divjačinskem golažem, za katerega so poskrbeli lovci. Seveda gre velika zahvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi slovesnosti. Peter Kavčič, Foto: Peter Kavčič, Bogdan Marolt 44 NAS CASOPIS 506 / 29. 8. 2022 Občina Horjul CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 Degustacija različnih vrst medu in predstavitev pomena čebel Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec, je potekal konec junija na Občinskem trgu v Horjulu in v avli občinske stavbe, kjer so obiskovalci lahko degustirali različne vrste medu, ki ga pridelajo marljive čebele in njihovi gospodarji v naših krajih. Med in ostali čebelji izdelki so tudi glede na analize medu še vedno neoporečni, kar priča o tem, da živimo v čistem okolju kjer pesticidi in ostali škodljivi preparati, ki jih sicer uporabljajo pri intenzivnem kmetovanju niso prisotni na tem območju. Morda niste vedeli, ampak prav čebele so zelo dober in hiter pokazatelj kako onesnaženo je okolje, kjer nabirajo nektar in cvetni prah. Poleg tega pa gre za glavne opraševalce, ki poskrbijo, da nam sadno drevje valci v domu starejših DEOS, ki bogato obrodi. Čeprav so če- so se posladkali tudi z medenim bele majhne živalce pa je njihov pecivom. pomen v naravi in v sobivanju s Peter Kavčič, človekom velik. Dneva odprtih Foto: Občinski arhiv vrat so se razveselili tudi stano- Zumbastična noč na Vrzdencu Ko se poletje počasi začne izgubljati svojo moč, je čas za PLESNI DOGODEK, ki bo letos že 4. po vrsti. Zato vsa DEKLETA, MAMICE, ŽENE in BABICE, otroci, vnuki in seveda možje. Ni pomembno iz kje ste; Vrzdenec, Ljubljana, Portorož, Maribor, … Vzemite si družinski popoldan zase, za svojo dušo, za druženje, čas za ples in gin-tonik! Sobota – 10. september 2022 ob 16:30 uri, pred Gasilskim domom Vrzdenec (pri Horjulu). PROGRAM: 16:30 – prihod obiskovalcev in prijave 17:00–17:45 – Ples za otroke, koreografija in nastop za starše (Irena Pfundner) 17:45–18:00 – Osvežitev 18:00–19:30 – SALSATION (Irena Pfundner) 19:30 – ŽUR & PLES Vabljeni na Salsation – plesno vadbo za dušo in telo V torek, 30. avgusta, se bo ob 18 uri plesalo in migalo na občinskem trgu v Horjulu. Če tudi vi sodite med tiste, ki že dolgo iščejo pravo obliko vadbe zase, da ni prenaporna, da je zabavna, da poteka v dobri družbi, da bi lahko vztrajali dlje časa z njo, potem je morda to ravno Salsation. Gre za plesno vadba, ki ji lahko sledi vsakdo, brez posebnega plesnega predznanja, ne glede na starost, spol ali fizične zmogljivosti. Je izjemno zabavna, poteka ob odlični, pretežno latino glasbi. Da pa ne gre samo še za eno vrsto aerobike je v izvirne in čutne koreografije spretno vpleten tudi funkcionalni trening. Ker se vam v vsakem primeru dvigne srčni utrip pravzaprav kar tako mimogrede opravite odličen trening, ne da bi to zares sploh opazili. Irena Pfundner, ki že kar nekaj let navdihuje tudi z rednimi tečaji in dogodki na Vrhniki. Morda ste že kdaj zasledili razposajeno skupino plesalk na različnih dogodkih po Vrhniki, morda vas je pritegnila res dobra glasba in morda celo zasrbele pete, da bi se tej energiji priključili tudi sami. Če se v vas ob tem nekaj zgane in vam je tak ples v navdih je morda najbolje, da ga poizkusite tudi sami. Tudi če vas zadržuje misel, da verjetno ne boste zmogli sami slediti ritmu in tempu pa kar mirno, saj se vsaj osnovnih korakov in gibov naučite takoj. Tej plesni vadbi se lahko pridruži vsakdo, saj je lahko sledljiva, predvsem pa hitro zleze pod kožo, do te mere, da si boste napeve prepevali tudi v avtu, v službi ali pa še malo zaplesali ob urejanju Salsation redno plešejo tudi v doma. Horjulu Tudi v občini Horjul se je V pretekli sezoni smo tudi v Salsation takoj zelo lepo prijel Horjulu dobili redni termin plein redno vadi lepo število udesne vadbe Salsation, ki jo vodi leženk. Če vas mika, da bi poSalsation Elite Inštruktorica izkusili in naredili tudi nekaj dobrega za počutje in zdravje se plesalkam pridružite v torek, 30. 8. ob 18h na občinskem trgu v Horjulu, kjer bodo 90 min plesali prav Salsation. Brezplačni dogodek je primeren za vse - odrasle, otroke, ženske, moške, plesalce in popolne začetnike, vsakdo lahko zapleše in si polepša popoldne. V toplih poletnih mesecih nosi ples pod milim nebom nek poseben čar. V novi sezoni pa se lahko pridružite tudi rednim terminom plesne vadbe Salsation, tako v Horjulu (v Športni dvorani Horjul, vsak torek ob 18h, z začetkom 6. 9.) kot tudi na Vrhniki (v Kulturnem centru Vrhnika ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ob 20h). Za več in formacij pa lahko obiščete tudi www.plesem-zase.si, kjer boste izvedeli vse o vadbi in si ogledali tudi video posnetke. Peter Kavčič: foto: arhiv Salsation 45 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 46 Zapore cest v občini Dobrova - Polhov Gradec Aktualne zapore cest v Občini Dobrova - Polhov Gradec Županov koledar Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča vse občane in druge uporabnike cest o spodnjih aktualnih zaporah cest zaradi gradbenih del. Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 12. leto. Vsak mesec si lahko ogledate izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan ste velja za ves promet razen za prebivalce tamkajšnjega območja. 3. POPOLNA ZAPORA CESTE ŠUJICA–STRANSKA VAS, ODSEK OD REGIONALNE CESTE DO KRIŽIŠČA ZA GABRJE Obveščamo vas, da je na cesti Šujica–Stranska vas popolna zapora ceste podaljšana. Popolna zapora ceste je vzposta- 7. POLOVIČNA ZAPORA Vabljeni k spremljanju ob- vljena na odseku od regional- REGIONALNE CESTE činske spletne strani www. ne ceste na Šujici do križišča dobrova-polhovgradec.si za za Gabrje, odsek od križišča LJUBLJANICA–LJUBLJANA, najaktualnejše informacije. Po- za Gabrje do novo urejenega ODSEK HRASTENICE–ŽIROVNIK datki o zaporah cest temeljijo križišča v Stranski vasi pa je Obveščamo vas, da je na regina podatkih, ki jih je izvajalec prevozen. del navedel na vlogi za izdajo onalni cesti Ljubljanica–Ljudovoljenja za zaporo občinske 4. POLOVIČNA ZAPORA bljana, na odseku od Hrastenic ceste: do Žirovnika, do 30. decembra KRIŽIŠČA REGIONALNE CESTE 2022 vzpostavljena polovična LJUBLJANICA–LJUBLJANA 1. POLOVIČNA ZAPORA ULICE zapora ceste. 1. 6. 2022: Družil sem se s člani DU Dobrova na vsakoletnem društvenem pikniku. 1. 6. 2022: Sestal sem se s Tončko Dolenc, Francem Smrtnikom, Jankom Božnarjem in Janezom Oblakom, predsedniki krajevnih skupnosti, na 8. delovnem srečanju sveta predsednikov KS. Med drugim smo za obdobje 2019–2022 pregledali izvrševanje letnih programov, izvedene izboljšave na pokopališčih in vodovodnih sistemih ter izvedena investicijska dela na predlog posamezne krajevne skupnosti. 1. 6. 2022: Na 19. redni seji občinskega sveta smo s člani sveta obravnavali sedem točk dnevnega reda. 2. 6. 2022: Sestal sem se z Nino Brus, novinarko Radia Slovenija. Govorila sva o poteku aktualnih projektov v občini Dobrova - Polhov Gradec. 2. 6. 2022: Udeležil sem se prireditve Kaj zmore naša šola, ki so jo ob zaključevanju šolskega leta pripravili učenci in učitelji OŠ Polhov Gradec. 4. 6. 2022: Ob dnevu odprtih vrat sem obiskal Pasjo ravan. Ob tej priložnost sem članom TD Črni Vrh ob njihovi 20. obletnici predal jubilejno priznanje. 12. 6. 2022: Na 27. srečanju obrtnikov in podjetnikov na Setnici sem na osrednjem dogodku pri turistični kmetiji Pr’ Mehačk nagovoril vse prisotne. 12. 6. 2022: Obiskal sem zaključno produkcijo plesnega kluba Forma in Panorame ob koncu sezone, ki je potekala v Športni dvorani Dobrova. 14. 6. 2022: Z župani občin Ig, Velike Lašče, Brezovica, Dol pri Ljubljani in Škofljica smo se sestali glede obvestila o zaprtju krajevnih uradov na območju Upravne enote Ljubljana v času poletnih počitnic, ki smo ga prejeli s strani upravne enote. Iskali smo rešitve glede delovanja krajevnih uradov v naših občinah – v času poletnih počitnic in tudi na splošno. 14. 6. 2022: Udeležil sem se valete OŠ Polhov Gradec. 15. 6. 2022: Udeležil sem se valete OŠ Dobrova. 22. 6. 2022: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Dobrova. 23. 6. 2022: V Polhograjski graščini sem najboljšim učencem in učenkam OŠ Polhov Gradec in OŠ Dobrova podelil priznanje županova petica za odličen uspeh vsa leta šolanja. 24. 6. 2022: Na proslavi ob prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti sem šestim nagrajencem podelil občinska priznanja. Iskrene čestitke vsem! 29. 6. 2022: Sestal sem se s prebivalci Poti čez Horjulko v zvezi z gradnjo optičnega omrežja na območju in ostalo problematiko. 1. 7. –31. 7. 2022: Večkrat sem si ogledal gradbišča po občini, da bi preveril, ali projekti potekajo skladno z načrti. 6. 7. 2022: Udeležil sem se 14. redne seje Odbora za komunalo in urbanizem Občine Dobrova - Polhov Gradec. 13. 7. 2022: Udeležil sem se operativnega sestanka na POŠ Šentjošt, ki je potekal v zvezi s prenovo prostorov podružnične osnovne šole. 15. 7. 2022: Prisoten sem bil na sprejemu novega gasilskega vozila z oznako GVC-3, MAN TGS 26.540 6x6, ki ga je domov pripeljalo PGD Dobrova. Nova pridobitev bo pripomogla k hitrejšemu in učinkovitejšemu posredovanju na intervencijah ter posledično večji varnosti občanov, vozilo pa se bo lahko uporabljalo tudi za prevoz pitne vode. 23. 7. 2022: Obiskal sem tradicionalno poletno srečanje članic in članov Društva upokojencev Polhov Gradec, ki je potekalo v Črnem Vrhu. 27. 7. 2022: Srečal sem se s kolesarjem Matjažem Hribljanom, ki je prekolesaril vseh 212 slovenskih občin in ozaveščal o bolezni ALS. 27. 7. 2022: Na 20. redni seji občinskega sveta smo s člani sveta obravnavali osem točk dnevnega reda. VLADIMIRJA DOLNIČARJA, ODSEK OD HORJULSKE CESTE DO ULICE VLADIMIRJA DOLNIČARJA 6 IN LOKALNE CESTE POLHOV GRADEC–KOSMAČAR V OBMOČJU AVTOBUSNE POSTAJE POLHOV GRADEC Obveščamo vas, da je do vključno 29. avgusta 2022 na lokalni cesti LC067201 Ulica Vladimirja Dolničarja, na odseku od Horjulske ceste do Ulice Vladimirja Dolničarja 6, vzpostavljena polovična zapora ceste zaradi gradbenih del. V nadaljevanju del bo zapora predvidoma vzpostavljena le še na priključku Ulice Vladimirja Dolničarja na Horjulsko cesto. Obveščamo vas, da je do 31. avgusta 2022 na območju križišča regionalne ceste Ljubljanica–Ljubljana (od km 8,870 do km 9,020) in lokalne ceste LC067091 Polhov Gradec– Kosmačar vzpostavljena polovična zapora ceste. Polovična zapora ceste je vzpostavljena zaradi del za prenovo območja avtobusne postaje. Polovična zapora ceste bo predvidoma podaljšana. Vse občane in uporabnike avtobu2. POPOLNA ZAPORA CESTE snih prevozov hkrati ponovno V STRANSKI VASI ZARADI obveščamo, da sta avtobusni GRADNJE KANALIZACIJE postaji v Polhovem Gradcu do nadaljnjega premaknjeni Obveščamo vas, da je do pred- na začasno lokacijo, in sicer vidoma konca decembra 2022 se avtobusna postaja v smeri na cesti skozi Stransko vas proti Ljubljani nahaja nasproti vzpostavljena popolna zapora gostilne Pratkar, v smeri proti ceste zaradi gradbenih del. Za- Polhovem Gradcu pa pri zobni pora ceste je vzpostavljena od ambulanti Hiša lepega nasmekrižišča v Stranski vasi do regi- ha Polhov Gradec, Podreber 14 onalne ceste na Dobrovi, oz. na d. cestah JP567362 Stranska vas– Dobrova, JP567221 Stranska 5. POLOVIČNA ZAPORA vas–Bokalci (zapora dela cestnega odseka), JP561222 Utik REGIONALNE CESTE 1 in JP567225 Stranska vas 1 in LJUBLJANICA–LJUBLJANA, 1a. Obvoz v času zapore je ure- ODSEK DVOR–BELICA jen na relaciji križišče Stranska vas–Gabrje–regionalna cesta Obveščamo vas, da je na regina Šujici. Popolna zapora ce- onalni cesti Ljubljanica–Ljubljana, na odseku od Dvora do Belice, do 15. novembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 14. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-803. Občina Dobrova - Polhov Gradec Varnost na cesti ob začetku novega šolskega leta Za boljšo varnost bo Svet prvih roditeljskih sestankih. septembra 2022 izvedlo pre- pas), za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v prvih dveh tednih šolskega pouka poskrbel, da bo na ključnih izpostavljenih mestih v okolici šol organizirano varovanje otrok na šolskih poteh. Otroke na šolskih poteh bodo spremljali delavci Policije, redarji MIRED-a, člani društva upokojencev in gasilci prostovoljnih gasilskih društev. Predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo sodelovali na Za dodatno opozarjanje voznikov na nevarnejša mesta, kjer učenci v večjem številu hodijo v šolo, bodo stale dodatne opozorilne table ŠOLSKA POT in triopan prometni znaki ‘’Šolska pot’’. Opozorilne table in triopan prometni znaki bodo na dogovorjenih lokacijah stali prvi mesec šolskega pouka. Na dodatno previdnost bodo v septembru vozniki opozorjeni tudi s transparentom in plakatom ŠOLSKA POT. MIRED bo v prvih dveh tednih meseca ventivno akcijo Varna šolska pot. Ob tem bodo redarji poskrbeli za preventivne dejavnosti v bližini vrtcev in osnovnih šol. Akcije so bodo izvajale v jutranjem času, od 7.00 do 9.00 in v popoldanskem času, od 12.00 do 15.00. V času izvajanja preventivnih akciji je prioriteta na skrbi za pretočen, varen in neoviran promet v okolici vrtcev in osnovnih šol, skrb za varovanje otrok v prometu ter preprečevanje in tudi sankcioniranje kršiteljev določil, predvsem: - 33. člen ZPrCP (varnostni vzpostavljena popolna zapora ceste na priključku na regionalno cesto (zaprta bo cesta proti Podrebru). Hkrati je na regionalni cesti Ljubljanica– Ljubljana vzpostavljena polovična zapora ceste. Zapore so v veljavi zaradi del za rekonstrukcijo cestnega odseka. - 35. člen ZPrCP (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila), - 7. člen ZPrCP (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov), - 39. člen ZOUTPI (prepoved kajenja v vozilu ob navzočnosti mladoletnih oseb) ter drugih določil iz pristojnosti občinskega redarstva. SPVCP Občina Dobrova - Polhov Gradec 6. POPOLNA IN POLOVIČNA ZAPORA CESTE V SREDNJI VASI Prihajajoče zapore cest v Občini Dobrova Polhov Gradec ZAPORE CEST ZARADI GRADNJE BARJANSKE KOLESARSKE POVEZAVE Poleti 2022 se bo predvidoma pričela gradnja 1. in 2. etape Barjanske kolesarske povezave, od naselja Razori do gostišča Kramar v Gabrju. Dela bodo poleg gradnje kolesarske povezave vključevala tudi ureditev pločnikov, regionalne ceste in prehodov za pešce in kolesarje, umestitev avtobusnih postajališč in druge pripadajoče ureditve. V času gradnje bo zato na posameznih odsekih vzpostavljena polovična zapora ceste. Več bo znanega pred pričetkom del, zato spremljajte spletno stran www.dobrova-polhovgradec.si za najaktualnejše informacije. OBVESTILO O DOGODKU MAHLE 5. ECO RALLY Obveščamo vas, da bo 2. in 3. Obveščamo vas, da je predvi- septembra 2022 potekal točdoma do 15. decembra 2022 nostni rally MAHLE 5. Eco v svetlem delu dneva na cesti Rally, ki ga organizira Avto JP567491 Bajer–Hoja občasno moto društvo Gorica. V soboto, 3. septembra 2022, bo rally potekal tudi na trasi Ljubljana–Razori–Dobrova–Brezje– Horjul. Promet predvidoma ne bo moten, zato vzpostavitev zapor ceste ni načrtovana. Občina Dobrova - Polhov Gradec 46 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec Kaj se gradi v Stranski vasi? traja 6 mesecev, vsa odpadna voda pa je že preusmerjena na novo čistilno napravo. Skupna vrednost projekta za izgradnjo kanalizacije znaša približno 1,02 milijona evrov, financira pa ga Občina Dobrova - Polhov Gradec preko soustanoviteljstva v Javnem holdingu Ljubljana. CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 Kako napreduje prenova območja avtobusnega postajališča v Polhovem Gradcu? Sočasna prenova vodovoda Sočasno z gradnjo fekalne kanalizacije bo potekala tudi rekonstrukcija vodovodnega omrežja na tem območju. Položenih bo približno 650 m cevi, obnovljenih pa bo še 31 hišnih priključkov. Investicijo, ki znaša približno 140 tisoč evrov, bo financirala Občina Dobrova Polhov Gradec. Prenova ceste Občina Dobrova - Pol- Podutik–Dobrova, nova kanahov Gradec je k infrastruk- lizacija pa bo potekala tudi ob turni ureditvi Stranske vasi pristopila z več projekti. Eden največjih je zagotovo rekonstrukcija križišča Šujica– Podutik–Stranska vas, ki je bila izvedena v preteklih letih. Stransko vas bo kmalu prometno še dodatno razbremenil tudi projekt za rekonstrukcijo cestnega odseka Šujica–Stranska vas. Trenutno pa v Stranski vasi poteka gradnja kanalizacije in sočasna rekonstrukcija vodovoda, ki ji bo sledila tudi prenova ceste skozi naselje. Gradnja kanalizacije V Stranski vasi se je konec junija 2022 pričela gradnja fekalne kanalizacije s črpališčem, ki bo predvidoma trajala do konca leta. V času gradbenih del je skozi Stransko vas vzpostavljena popolna zapora ceste. Izvajalec del je podjetje Komunalne gradnje, d.o.o. Glavni krak fekalne kanalizacije bo potekal ob cesti ? Ali veste lokalni cesti Stranska vas–Bokalce, trije kraki bodo izgrajeni po vaških poteh, nekateri pa še po poteh med hišami, s ciljem, da bi zagotovili čim večjo pokritost Stranske vasi. Projekt izgradnje kanalizacije se je pripravljal sočasno s projektom za izgradnjo nove čistilne naprave na Dobrovi, s katero je Občina Dobrova Polhov Gradec v sodelovanju z JP VOKA SNAGA in Javnim holdingom Ljubljana pričela v letu 2021. Kanalizacijski sistem Stranske vasi se bo iz glavnega kraka preko gravitacijskega voda namreč priključeval na obstoječo kanalizacijo na Dobrovi ob Polhograjski cesti, do nove čistilne naprave na Dobrovi. Gradnja čistilne naprave poteka skladno s predvidenim terminskim planom, 1. faza njene izgradnje pa je že bila zaključena v juniju 2022. To pomeni, da trenutno poteka poskusni zagon nove čistilne naprave, ki Po izvedeni prenovi bo cesta skozi Stransko vas namenjena le še za lokalni dovoz. Strošek prenove ceste je delno upoštevan v projektu izgradnje kanalizacije – to je na odsekih, kjer bo cesta zaradi izgradnje porušena, preostala sredstva za ureditev ceste pa bo zagotovila Občina Dobrova - Polhov Gradec. Predviden je ločen kolesarski pas v nivoju s cestiščem in dvosmerni vozni pas brez ločilne črte za motorni promet. Kje pa Občina načrtuje gradnjo kanalizacije v prihodnje? V Srednji Vasi sočasno z rekonstrukcijo ceste že poteka gradnja, s katero bo glavni sanitarni kanal podaljšan v dolžini približno 154 metrov. Gre za projekt, ki je del kanalizacijskega omrežja kanalizacije ČN Dvor, kanalizacija Dvor, Dolenja vas, Srednja vas in Babna Gora. Za izgradnjo navezovalnega kanala Šujica–Dobrova se trenutno izvaja projektiranje in pridobivanje pravice graditi, prav tako pa se izvaja projektiranje za prestavitev kanalizacije ob Horjulski cesti skupaj z zamenjavo vodovoda. l.o. V stalni rubriki Ali veste? so občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in večinoma odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani naslovijo na Občino. Ali veste, da Krajevni urad Dobrova ni del občinske uprave Občine Ali veste, kje lahko v vsakem trenutku preverite aktualne in prihajajoče zapore cest v občini? V stalni rubriki Ali veste? so občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in večinoma odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani naslovijo na Občino. Vsi najažurnejši podatki o aktualnih in prihajajočih zaporah cest so zbrani na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si, in sicer na naslovnici in pod zavihkom Gospodarske javne službe/Ceste/ Zapore cest. Tu se podatki osvežujejo dnevno in so zato lahko vaš zanesljiv vir informacij o vseh zaporah cest v občini Dobrova - Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec Maja 2022 se je pričelo urejanje širšega območja avtobusnega postajališča v Polhovem Gradcu, pri katerem Občina Dobrova - Polhov Gradec sodeluje z Direkcijo RS za infrastrukturo. V sklopu projekta bo med drugim zgrajena nova avtobusna postaja, prenovljeno bo celotno križišče in del lokalne ceste proti Črnemu Vrhu, urejene bodo površine za pešce in kolesarje, meteorna in fekalna kanalizacije, telekomunikacijski in elektro vodi, javna razsvetljava in priključki na cesto, prenovljen pa bo tudi odsek vodovodnega omrežja. V času, ko se izvajajo dela, je na obravnavanem cestnem odseku vzpostavljena polovična zapora ceste, avtobusno postajališče Polhov Gradec pa je začasno prestavljeno. Kot smo že poročali, bo v sklopu projekta obstoječi objekt avtobusne postaje z nekdanjim gostinskim lokalom odstranjen. Zgrajen bo nov pritlični objekt, zasnovan kot prehodna nadstrešnica, ki bo nudil prostore za info točko in gostinski lokal ter sanitarije. Prenovljeno avtobusno postajališče bo opremljeno s klopmi, čakališči, površino za kolesa, pitnikom, mesti za kratkotrajno parkiranje, obračališčem za avtobuse in trikotnim trgom oz. večnamensko ploščadjo, ki se bo lahko uporabljala tudi kot nov prostor za turistične vsebine, dogodke in druženje. Del ploščadi se bo zaključil v stopnišču, ki bo vodil do brežine oz. spomenika NOB. Avtobusno postajališče s ploščadjo pa bo od regionalne ceste ločeval zeleni otok. Nova avtobusna postaja bo predvidoma zgrajena do konca oktobra, križišče pa do konca decembra šča, sočasno pa se izvajajo tudi potrebne inštalacije ter pripravljala dela za izgradnjo novega objekta. Občani pozorno spremljamo napredovanje del v središču Polhovega Gradca, kdaj pa lahko pričakujemo njihov zaključek? Rok za izgradnjo novega objekta avtobusne postaje je do konca oktobra 2022, rok za zaključek del za prenovo križišča pa je po pogodbi določen za 15. decembra 2022, promet skozi križišče pa bo zagotovo nemoteno stekel že prej. Dela trenutno potekajo skladno s terminskim planom, zato zamude niso pričakovane. V kakšnem zaporedju pa bodo potekala dela in čemu bo izvajalec del Trgograd d.o.o. dal prednost? Trenutno je poudarek na ureditvi križi- Bankomat ostaja v Polhovem Gradcu Številne občane zanima tudi to, ali bo bankomat v Polhovem Gradcu ostal ali ne, na kar župan Franc Setnikar odgovarja, da bo Občina Dobrova - Polhov Gradec naredila vse, kar je v njeni moči, da bankomat ostane. Plan dela je namreč tak, da bo najprej zgrajen nov objekt avtobusne postaje, kamor bo nato prestavljen bankomat, šele nato pa bo star objekt, kjer se bo bankomat nahajal do nadaljnjega, odstranjen. Tako zaenkrat razloga za skrb ni. l.o. 47 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 48 Odstranitev objekta poskrbela za večjo preglednost v ovinku V juliju je Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo poskrbela za odstranitev starega objekta v Gabrju, natančneje pri gostišču Kramarjev hram. Tako je bila v ovinku izboljšana preglednost, olajšano pa bo tudi vsakršno nadaljnjo urejanje cestnega odseka. l.o. Obvestilo o pričetku del na Ulici Vladimirja Dolničarja Obveščamo vas, da so se pričela dela za prenovo Ulice Vladimirja Dolničarja. Izvajalec del je podjetje Trgograd. Ulica Vladimirja Dolničarja je lokalna cesta, ki povezuje regionalno cesto R3 641/1369 Ljubljanica–Ljubljana in lokalno cesto LC067021 Dobrova–Horjul. Trenutno na Ulici Vladimirja Dolničarja ni površin za pešce in kolesarje, ki bi jim omogočale varno udeležbo v prometu, kar je ena izmed glavnih problematik, ki jih bo projekt odpravil. Projekt predvideva prenovo in zoženje površin za avtomobile (na dva pasova po 1,75 m), dvostranski kolesarski pas v širini 1 m, dvostranski pločnik, posodobitev prometne signalizacije, ureditev dvignjenega križišča ulice Stara cesta, Ulice Emila Adamiča in Ulice Vladimirja Dolničarja, rekonstrukcijo cestnih priključkov na Horjulsko in regionalno cesto ter ukinitev oz. prestavitev avtobusne postaje nasproti trgovine ob Polhograjsko cesto. Na Ulici Vladimirja Dolničarja bo s projektom izvedena tudi umiritev prometa. Na križišču s Horjulsko cesto se bo projekt navezal na projekt za prenovo Horjulske ceste (1. faza), na križišču z regionalno cesto pa na projekt Barjanske kolesarske povezave. Občanom se zahvaljujemo za razumevanje v času gradnje. Občina Dobrova - Polhov Gradec Letos se bo pričela rekonstrukcija Horjulske ceste (1. faza) in prenova parkirišča nahajalo tudi 25 stojal za kolesa in polnilnica za električna kolesa. Projekt je bil prvotno zastavljen kot P+R parkirišče (»park and ride« oziroma »parkiraj in pelji«), saj so bila za njegovo izgradnjo na voljo evropska sredstva, a je bilo Občini Dobrova - Polhov Gradec zaradi majhnega števila prebivalcev dodeljeno sofinanciranje zgolj petih parkirnih mest, zato ta projekt ni bil realiziran. Občina je nato v občinskem prostorskem načrtu razširila predvideno območje parkirišča, kar bo omogočilo gradnjo čim bolj funkcionalnega parkirišča glede na potrebe kraja. Po prenovi bosta vozna pa- treh faz bo po trenutnih načrtih Trenutne aktivnosti pri Konec lanskega leta obsega cestni odsek od krožišča smo že poročali, da se na Dobrovi do križišča z Ulico sova široka po 275 cm, oboje- zaključena do konca leta 2024. projektu Projekta sta v pripravi že neVladimirja Dolničarja v dolžini stranski kolesarski pas v nivoju projekt bliža realizaciji. kaj let, zato je pričetek gradnje 280 metrov, 2. faza odsek od z voziščem 125 cm in enostran- Parkirišče Dobrova Pričetek rekonstrukcije Horjulske ceste (1. faza) in prenova parkirišča se bo namreč predvidoma pričela še letos. Katere ureditve pa bo projekt podrobneje obsegal? Horjulska cesta, 1. faza Rekonstrukcija lokalne ceste LC Dobrova–Horjul oz. Horjulske ceste s spremljajočimi ureditvami je razdeljena na tri faze, kar omogoča gradnjo po odsekih, ki je hitrejša. 1. faza križišča z Ulico Vladimirja Dolničarja do objekta Horjulska cesta 116 v dolžini 1200 metrov, 3. faza pa odsek v dolžini 1350 metrov od objekta Horjulska cesta 116 do ceste JP567371 Pot čez Horjulko. V 1. fazi bo od krožišča na Dobrovi do križišča z Ulico Vladimirja Dolničarja izvedena prenova ceste, gradnja kolesarskega pasu in pločnika, ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč in ureditev javne razsvetljave. ski dvignjeni pločnik za pešce 150 cm. V 2. fazi se bo poleg prenove cestnega odseka izvajala tudi gradnja kanalizacije v dolžini približno 250 metrov. Občina mora za to gradnjo še pridobiti gradbeno dovoljenje. Projekti za 2. in 3. fazo projekta so v izdelavi, njihova javna predstavitev pa je načrtovana v kratkem. Projekt je velik finančni zalogaj, saj je vrednost vseh treh faz skupno ocenjena na približno 3,5 milijona evrov. Izvedba vseh Sočasno s 1. fazo prenove Horjulske ceste bo potekala tudi prenova obstoječega javnega makadamskega parkirišča ob krožišču, ki bo razširjeno, urejeno z robniki in odvodnjavanjem, asfaltirano in dopolnjeno z zasaditvijo dreves. Zgrajen bo tudi izvoz s parkirišča v obstoječe krožišče. Parkirišče bo po prenovi predvidoma obsegalo približno 50 parkirnih mest, od tega tudi parkirna mesta za invalide in električna vozila. Na parkirišču se bo predvidoma že težko pričakovan. Kakšna pa je njuna časovnica? V letu 2018 je bila zaključeno geodetsko evidentiranje urejenih delov mej in parcelacija zemljišč. V letu 2019 je bilo več pozornosti namenjene preučitvi prometa na cestnem odseku, ki je vključevala tudi meritve hitrosti in pretoka vozil, v letu 2020 pa je bila naročena izdelava geodetskega posnetka in nove projektne dokumentacije za vse tri faze projekta, z vključenimi avtobusnimi postajami, preho- di za pešce, hodniki za pešce in javno razsvetljavo. V avgustu 2021 je bila organizirana javna predstavitev projekta za 1. fazo prenove Horjulske ceste in ureditev parkirišča, na kateri je bila vsem lastnikom zemljišč, ki jih gradnja zadeva, predstavljena vsebina projekta, seznanjeni pa so bili tudi s predvidenimi posegi v zemljišča in potekom projekta. V letu 2021 se je tako pričelo urejanje lastništva zemljišč in pridobivanje gradbenega dovoljenja ter soglasja Direkcije za vode za gradnjo parkirišča. V letu 2022 je bilo dokončano projektiranje in usklajevanje projektov. Trenutno pa se urejajo še zadnje stvari za ureditev spremembe lastništva zemljišč, pridobivanje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij ter priprava na objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca del. Občina Dobrova - Polhov Gradec in Krajevna skupnost Dobrova sodelujeta pri projektu in si skupaj prizadevata za čim boljše obveščanje občanov in čimprejšnjo izvedbo projekta, ki bo Dobrovi zagotovil nujno potrebno parkirišče in prispeval k izboljšanju prometne varnosti. Opisani projekt pa je le eden izmed projektov, ki bodo v kratkem prenovili in posodobili podobo središča Dobrove, predvsem z vidika prometne infrastrukture. l.o. 48 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20. redna seja občinskega sveta Dokumenti, ki so bili sprejeti na 20. redni seji občinskega sveta Na 20. redni seji občinskega sveta, ki je potekala v sredo, 27. julija 2022, je bilo obravnavanih osem točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnikov 19. redne in 10. dopisne seje občinskega sveta so se člani občinskega sveta seznanili z Letnim poročilom Našega časopisa za leto 2021, nato pa še s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec za prvo polovico letošnjega leta. V nadaljevanju so potrdili Sklep o prenehanju grajenega javnega dobra lokalnega pomena za nepremičnini 2491/11 in 2491/12, obe k.o. Babna Gora, in nepremičnino 3045/11, k.o. Dobrova, ki so v lasti Občine. Člani občinskega sveta so potrdili tudi Sklep o seznanitvi s predlogom Sklepa o ustanovitvi javne koristi zaradi interesa odkupa oziroma razlastitve zemljišča in o javni razgrniti sklepa, ki se nanaša na nepremičnino 702/1, k.o. Šujica. Sprejeli so Sklep o dopolnitvi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2022, potrdili investicijski program »Center zdravja in branja Polhov Gradec« in se seznanili s poročilom župana o delu in izvrševanju sklepov občinskega sveta. Glavni poudarki seje Iz letnega poročila Našega časopisa je razvidno, da je v letu 2021 izšlo 11 številk časopisa na skupno 824 straneh, konec avgusta pa še priloga Konec. V povprečju je bila številka glasnika dolga 74,9 strani. Tudi lani je mesto urednika zasedal Gašper Tominc, ki pa ga je z avgustom 2022 nadomestil nov urednik Peter Perše. Glede na podatke portala Moja občina so bili v občini Dobrova - Polhov Gradec najbolj brani tisti članki in novice, ki so prinašali koristne informacije glede koronavirusa. Pri pregledu Poročila o izvrševanju proračuna občine Dobrova - Polhov Gradec za obdobje 1. 1. 2022–30. 6. 2022 je župan Franc Setnikar poudaril, da realizacija sredstev glede na načrte dosega kar 34 %, preostala sredstva pa bodo realizirana v drugi polovici leta, ko se bodo projekti zaključevali. Na terenu pa lahko opazimo izvajanje števil- CMYK nih investicij, kar je že samo po sebi zelo zgovoren podatek. Člani občinskega sveta so potrdili tudi investicijski program »Center zdravja in branja Polhov Gradec«. Za kaj gre? Občina Dobrova - Polhov Gradec želi na območju Polhovega Gradca zagotoviti primerne prostore za izvajanje zdravstvene in knjižničarske dejavnosti, zato je pripravila omenjeni dokument, ki bo podlaga za izvedbo javnega naročila za najem novega objekta, v katerem bosta ti dve dejavnosti lahko dobili ustrezne prostorske kapacitete. To bo zagotovo pripomoglo tudi k temu, da v Polhov Gradec čimprej pride dodatni zdravnik, ki ga pričakujemo glede na dodeljeno koncesijo Ministrstva za zdravje. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta Člane občinskega sveta je zanimal potek projektov, ki se trenutno izvajajo na območju naše občine, predvsem rekonstrukcija ceste Šujica– Stranska vas in državne ceste v Srednji vasi, za kateri je župan povedal, da pričakuje nadaljevanje del v kratkem. Povedal je še, da se bo na Dobrovi kmalu pričela gradnja Barjanske kolesarske povezave, v letošnjem letu pa je načrtovana tudi prenova cestnega odseka v Gabrju, ki bo izvedena sočasno z gradnjo plinovoda, ter pričetek 1. faze prenove Horjulske ceste. Na vprašanja glede prenove območja avtobusne postaje v Polhovem Gradcu je odgovoril, da bo bankomat v Polhovem Gradcu ostal, podal pa je tudi informacije glede samega poteka del. Podana je bila pobuda za dodatno umirjanje prometa skozi naselje Brezje, saj številni vozniki še vedno ne upoštevajo predpisane omejitve hitrosti. Člani občinskega sveta pa so med drugim zastavili še vprašanja glede tega, kako poteka sklepanje služnostnih pogodb, kje se polnijo gasilske cisterne za prevoz pitne vode in ali bo tudi letos izvedeno obrezovanje rastja ob cestah. Zapisniki in gradivo sej občinskega sveta so dostopni na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si. l.o. 49 Septembra gre prvič v vrtec najmanj 75 otrok Vpis predšolskih otrok v javne vrtce na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec za šolsko leto 2022/23 je potekal od 8. do 31. marca 2022. Vrtci Polhov Gradec, Dobrova, Brezje, Šentjošt in Črni Vrh so v tem obdobju skupno prejeli 84 vlog za vpis v vrtec (lani 89), od tega 75 vlog prebivalcev občine Dobrova - Polhov Gradec in 9 vlog za vpis otrok, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini. Po zaključku vpisa se je pokazalo, da število prejetih vlog občanov naše občine še naprej upada glede na pretekla leta – letos so vrtci kot omenjeno prejeli 75 vlog občanov, lani 77, predlani 80, leto prej pa 81. Otrok se lahko vključi v vrtec ob začetku šolskega leta (1. septembra) oziroma takrat, ko dopolni starost 11 mesecev. Ob zaključku vpisa je kazalo, da bodo vrtci v naši občini letos sprejeli skupno najmanj 75 otrok, ki bodo vrtčevski prag prestopili prvič. Vrtec Dobrova bi skupaj z vrtcem Brezje na novo sprejel 38 otrok izmed 46 prejetih vlog. V omenjena vrtca namreč v prvem krogu ni bilo sprejetih le 8 otrok; šlo je za 1 otroka prvega starostnega obdobja iz druge občine in 7 otrok, ki še ne izpolnjujejo Matjaž Hribljan prečkal tudi našo občino na svoji dobrodelni poti starostnega pogoja, od tega 2 iz druge občine. Na območju Polhovega Gradca pa bodo vrtci sprejeli 37 otrok izmed 38 prejetih vlog. spreminjalo. Nekateri starši, ki pošljejo vlogo za vpis v vrtec, iz različnih razlogov pogodbe nato ne sklenejo, kar pomeni, da se v vrtcih lahko sprostijo dodatna prosta mesta. Vrtec Dobrova je do danes prejel zaCentralni čakalni seznam vrnitev staršev 5 otrok, ki so Ko se je ta oblikoval po zabili sprejeti v prvem krogu. ključku vpisa, je bil na centralni čakalni seznam uvrščen 1 otrok prvega starostnega ob- Stanje na dan 10. avgust 2022 dobja s stalnim prebivališčem iz druge občine ter 8 otrok, ki Na centralnem čakalnem na dan 1. 9. 2022 ne bodo iz- seznamu se nahaja 1 otrok polnjevali starostnega pogoja prvega starostnega obdobja s za vpis v vrtec. V primeru, da stalnim prebivališčem v drugi je v vrtec vpisanih več otrok, občini in 4 otroci, ki na dan 1. kot je prostih mest, o sprejemu 9. 2022 ne bodo izpolnjevali v vrtec namreč odloča komi- starostnega pogoja za sprejem, sija. Ta na podlagi podatkov, od tega 2 otroka občana in 2 ki so navedeni na vlogi ozi- neobčana. roma podatkov, ki jih pridobi Velja omeniti tudi to, da pri upravljavcih zbirk osebnih so v vrtcih Dobrova, Polhov podatkov, skladno s kriterijem Gradec in Šentjošt še na voljo vlogam določi število točk in prosta mesta za šolsko leto s tem oblikuje njihov predno- 2022/23. Spremembe na censti vrstni red. Starši otrok pa tralnem čakalnem seznamu in po zaključenem roku za od- proste kapacitete po vrtcih so dajo vloge prejmejo obvestilo ažurno objavljene na spletni o sprejemu otroka v vrtec ali strani vrtcev in Občine Doo njegovi uvrstitvi na čakalni brova - Polhov Gradec (pod seznam. zavihkom Za občane/Šolstvo A tudi letos se je število in predšolska vzgoja: https:// prostih mest v vrtcu v novem www.dobrova-polhovgradec. šolskem letu in posledično si/objava/643515). stanje na centralnem čakalObčina Dobrova - Polhov nem seznamu čez poletje še Gradec Prenova osnovne šole v Šentjoštu poteka intenzivno Kolesar Matjaž Hribljan se je 19. julija 2022 podal na 13-dnevno pot po 212 slovenskih občinah, na kateri je prekolesaril skoraj 2600 km. Z njo je želel skupaj z Društvom distrofikov Slovenije in Kolesarskim klubom Jan Sport z Vrhnike opozoriti na bolezen amiotrofična lateralna skleroza (ALS) – nevrodegenerativno bolezen, ki povzroča slabenje mišic po celem telesu, zaradi česar oboleli postajajo vedno bolj odvisni od pomoči drugega človeka. Bolniki postopoma izgubijo tudi sposobnost govora, požiranja in dihanja. Obolenje ALS zaenkrat še ni ozdravljivo. Matjaž Hribljan, ki prihaja iz Ivanjega sela pri Uncu in redno ter uspešno sodeluje na vzdržljivostih kolesarskih dirkah, je v okviru dobrodelnega kolesarskega projekta ‘’212 občin’’ tako ozaveščal o ALS, potekalo pa je tudi zbiranje sredstev za vse obolele, ki bodo namenjena sofinanciranju fizične pomoči na domu in nakupu opreme za obolele, ki jih je v Sloveniji približno 160. Svoj kolesarski podvig je Matjaž Hribljan predvajal tudi v živo preko spletne platforme Twitch, na njegovi poti pa so ga pospremili tudi drugi kolesarji. 9. dan kolesarjenja, 27. julija 2022, je prečkal tudi deževno občino Dobrova - Polhov Gradec, ob tem pa se je srečal z županom Francem Setnikarjem, ki je Matjažu Hribljanu zaželel srečno in varno pot do zadnje slovenske občine ter podprl dobrodelno noto njegovega kolesarskega podviga. l.o. V Šentjoštu se je ob zaključku šolskega leta pričela temeljita prenova prostorov podružnične osnovne šole, v kateri je urejena tudi enota vrtca. cije in notranje kanalizacije z ureditvijo vseh sanitarij, prenova kleti, učilnic, telovadnice, zbornice, kabinetov, kuhinje in drugih prostorov. S prenovo bo Šentjošt pridobil prostore, ki ustrezajo potrebam sodobnega, otrokom in zaposlenim prijaznega proV okviru poletne prenove grama vzgoje in izobraževanja, POŠ Šentjošt bo izvedena pre- učencem in vrtičkarjem pa bo nova kotlovnice, zamenjava prenova septembra polepšala notranje vodovodne inštala- vstop v novo šolsko leto. l.o. 49 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 Urša Bogataj postala častna občanka občine Dobrova - Polhov Gradec Urša Bogataj Rajko Komat Franci Raztresen Viljem Kovačič Janez Birtič Ekipa pionirjev PGD Dvor Tradicionalna proslava ob prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti je letos potekala v petek, 24. junija 2022. Kljub temu da je bil zadnji šolski dan že za nami, je športna dvorana OŠ Polhov Gradec zvečer ponovno odprla svoja vrata in zaradi nestabilne vremenske napovedi gostila letošnjo proslavo. gov za praznovanje. »Vsak, ki se sprehodi po občini, vidi, da se izvaja veliko projektov in to je sad našega dela in sodelovanja občanov.« Zahvalil se je vsem občanom, ki skrbijo za razvoj lokalne skupnosti in ki so zaslužni za to, da življenje v naši občini nikoli ne zastane, niti v kriznih situacijah. Iskreno pa je čestital tudi vsem prejemnikom občinskih priznanj. »Nagrajenci pišejo zgodovino, ki jo bodo naši zanamci s ponosom brali,« je še povedal pred podelitvijo občinskih priznanj, med katerimi so se letos znašla tri občinska priznanja, dva srebrna grba in en naziv častna občanka. je prostovoljec za prometno varnost, sodeluje pa tudi v drugih društvih in organizacijah. Povezovanje dogodka je tudi letos prevzela Bernarda Žarn, ki je občane sprejela z dobro voljo in sproščenostjo. Kulturni program je bil glede na priložnost obarvan domoljubno, za kar so z glasbenim izborom poskrbeli pevski zbor društva KD Gregor Rihar, Godba Dobrova - Polhov Gradec, Manca Dolinar in Linda Stanovnik. Ti niso opomnili le na lepote naše domovine, temveč tudi na to, da v naših domačih krajih prebivajo številni talentirani posamezniki, nabor aktivnih društev pa je bogat. V svojem nagovoru je župan Franc Setnikar poudaril, da imamo letos kar nekaj razlo- Priznanja občine Dobrova Polhov Gradec za leto 2022 so prejeli: Ekipa pionirjev PGD Dvor, v sestavi Jakob Oven, Oskar Oven, Jerneja Sečnik, Nejc Sečnik, Jaka Brumen, Eva Osredkar, Ivo Oblak, David Armič in Tina Kunčič je na predlog GZ Dolomiti prejela priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v občini. Ekipe pionirjev PGD Dvor se redno in zelo uspešno udeležujejo gasilskih tekmovanj. Leta 2019 je Kulturni program je bil glede na priložnost obarvan domoljubno, za kar so z glasbenim izborom poskrbeli pevski zbor društva KD Gregor Rihar, Godba Dobrova - Polhov Gradec, Manca Dolinar in Linda Stanovnik. ekipa dvorskih pionirjev na tekmovanju dosegla izjemen rezultat in se kvalificirala na državno tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah. Tekmovanje pa je bilo zaradi koronavirusa prestavljeno na leto 2021, zaradi česar je polovica članov ekipe presegla starostno omejitev, zato se je tekmovanja udeležila nova pionirska ekipa. Ta se je z mentorji na državno tekmovanje lahko pripravljala le 3 mesece, kljub temu pa so se odrezali odlično in postali državni prvaki. Rajko Komat je na predlog DU Dobrova prejel priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja v občini. Rajko Komat je član Društva upokojencev Dobrova, ki od leta 2008 aktivno deluje tudi kot predsednik nadzornega odbora društva. Društvu je v veliko Franci Raztresen je na predlog KS Črni Vrh prejel priznanje občine za izkazano prizadevnost pri spodbujanju in ohranjanju kulturne dediščine v občini. Franci Raztresen je s svojim požrtvovalnim delom pomembno prispeval k prenovi župnijske cerkve sv. Lenarta v Črnem Vrhu. Med leti 2018 in 2021 je skrbel za koordinacijo, dogovarjanje in usklajevanje z mojstri in domačini pri vseh delih zunanje (ureditev temeljev, obnova portala pri glavnem vhodu, novi ometi …) in delne notranje (prepleskanje, obnova vitražev …) prenove cerkve in s tem poskrbel za ohranitev kulturne dediščine. Tako je cerkev, ki je bila zgrajena po rušilnem potresu pred nekaj več kot 120 leti, dobila prenovljeno podobo, za katero je najbolj zaslužen prav Franci Raztresen, ki je požrtvovalno skrbel za strokoven in nemoten potek del. strokovno pomoč, svoje delo pa opravlja vestno in natančno ter skrbi za preglednost, zakonitost in transparentnost društvenega delovanja ter enakopravno obravnavo vseh članov društva. Aktivno sodeluje pri načrtovanju, organizaciji in drugih društvenih aktivnosti, s svojim zgledom pa spodbuja vse člane Viljem Kovačič je na predruštva k aktivni skrbi za lastno dlog župana Franca Setniin skupno dobro. Rajko Komat karja prejel srebrni grb ob- >> 50 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec >> čine za pomembne dosežke, delo in dosežene rezultate na področju šolstva ter prispevek k uveljavljanju in ugledu občine v daljšem obdobju. Viljem Kovačič je 20 let deloval kot ravnatelj na OŠ Dobrova. V tem obdobju je pomembno prispeval k razvoju šolstva v naši občini, tako na področju šolske infrastrukture, kot tudi na področju kakovostnega izobraževanja. V času, ko je Viljem Kovačič zasedal vlogo ravnatelja, so na OŠ Dobrova med drugim dogradili prizidek k šoli, adaptirali stari del šole in vrtec na Dobrovi ter v Brezju, zgrajena je bila nova športna dvorana, dovozna cesta, urejena pa so bila tudi športna igrišča. Pri izvedbi vseh projektov je Viljem Kovačič aktivno sodeloval ter si nenehno prizadeval za razvoj in napredek. Kot ravnatelj je uspešno sodeloval tudi s starši, z društvi, lokalno skupnostjo, učitelji in drugimi zaposlenimi na osnovni šoli, priljubljen pa je bil tudi med učenci, ki so bili s svojimi izjemnimi dosežki največja potrditev uspešne šole. Pomembno vlogo je OŠ Dobrova pod vod- kraju. Dalj časa je bil član pevskih zborov, med drugim KUD Dolomiti in cerkvenega zbora, aktiven pa je bil tudi v vaških in krajevnih odborih. Vedno je znal prisluhniti potrebam kraja in po svojih najboljših močeh prispeval k njegovemu napredku. Vseskozi je zgledno skrbel za urejenost svoje domačije in prejel več priznanj. Ob delu na kmetiji se je kot samouk izpopolnil do znanega in cenjenega umetnika slikarja, ki ustvarja že več kot 40 let predvsem v oljni in akrilni tehniki. Njegove stvaritve krasijo gasilske in druge domove (npr. gasilski dom Dobrova). Je častni član Društva likovnikov Ljubljana. Organiziral je že 14 samostojnih razstav, udeležil pa se je že preko 36 skupinskih razstav. Na slikarskih razstavah njegova Polna dvorana dela prejemajo najvišje nagrade. Prejel pa je tudi številne zahvale stvom Viljema Kovačiča odi- za podarjena likovna dela in za grala pri ustanovitvi glasbene udeležbo na dobrodelnih akcišole Emila Adamiča in Godbe jah. Njegova slikarska dela so si Dobrova - Polhov Gradec. Šola utrla pot tudi v tujino. pa je v obdobju 20 let izkazala tudi številne dosežke na državUrša Bogataj je na predlog ni in mednarodni ravni (projek- župana Franca Setnikarja ti Comenius in Erasmus+). prejela naziv Častna občanka občine Dobrova - Polhov Janez Birtič je na predlog Gradec za izjemne dosežke KS Dobrova prejel srebrni na športnem področju in za grb občine za pomembne izjemen prispevek k ugledu dosežke in delo na obmo- občine Dobrova - Polhov čju KS Dobrova v daljšem Gradec v Republiki Sloveobdobju. Janez Birtič že celo niji in v mednarodnem proživljenje aktivno deluje na raz- storu. Urša Bogataj že več kot ličnih področjih v domačem 10 let dosega odlične rezultate v CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si smučarskih skokih kot članica Smučarskega skakalnega kluba Ilirija in kot članica ženske skakalne reprezentance.Prvi nastop na tekmah celinskega pokala je opravila leta 2009, ko je bila stara le 13 let in zasedla 29. mesto. Svojo formo je stopnjevala iz sezone v sezono. Za svoje uspehe je že leta 2013 prejela bronasti grb občine Dobrova - Polhov Gradec za pomembne dosežke na področju športa v državnem in svetovnem merilu, poleg katerih je bila izjemno dejavna tudi v domačem Turističnem društvu Briše, sodelovala je v pevskem zboru in pri izvedbi številnih drugih aktivnosti v domačem kraju. Leta 2018 se je udeležila zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu, istega leta pa je dosegla tudi svoj trenutni osebni rekord (130 metrov dolg skok). V lanskem letu, ko se je njena forma le stopnjevala, je maja v naši občini ponesla tudi olimpijsko baklo, ki je na poti na poletne olimpijske igre v Tokiu prečkala tudi naše kraje, ter že takrat širila vrednote olimpizma in nas navdihovala.V letošnjem letu je s svojo predanostjo, disciplino in trdim delom dosegla številne izjemne uvrstitve in se večkrat povzpela na stopničke. Februarja 2022 je na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila kar dve zlati medalji v smučarskih skokih – v ženskem posameznem tekmovanju in v mešanem ekipnem, kjer je zlato medaljo osvojila skupaj z Niko 51 Križnar, Timijem Zajcem in Petrom Prevcem. Odlično pa se je odrezala tudi v nadaljevanju sezone.Urša Bogataj je s svojimi dosežki na športnem področju povezala celotno občino. S tem je pokazala, kako pomembno vlogo predstavlja za kraj in da je pomembna osebnost, ki s svojim delom združuje vse občane. S svojimi uspehi pa predstavlja tudi pomemben zgled in motivacijo mladim športnikom in ostalim prebivalcem občine. Ne le znotraj naše občine – dobre uvrstitve, priznanja in medalje Urše Bogataj so poskrbele tudi za veselje izven občinskih meja. Vsi dosedanji uspehi Urše Bogataj, predvsem pa prejem dveh zlatih olimpijskih medalj na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, so pomembno in neprimerljivo prispevali k prepoznavnosti in uveljavljanju občine Dobrova - Polhov Gradec tudi na svetovnem zemljevidu. Dolgemu in bučnemu aplavzu, ki je bil namenjen vsem nagrajencem, predvsem pa novi častni občanki občine Dobrova - Polhov Gradec, je sledil zaključek prireditve, v katerem so dvorano razveselile članice skupine Bepop, ki imajo po odzivu sodeč v naši občini veliko oboževalcev. Poskrbele so za prijetno vzdušje, ki se je med občani nadaljevalo tudi po koncu uradnega dela proslave. l. o. Kar 26 učencev in učenk prejelo posebno županovo priznanje Župan Franc Setnikar je v četrtek, 23. junija 2022, v Polhograjski graščini sprejel 26 učencev in učenk OŠ Polhov Gradec in OŠ Dobrova, ki so vseh devet let šolanja dosegli odlični uspeh, in njihove ponosne družine. je podaril tudi priznanje županova petica, ki jih bo opominjalo, kako uspešno so opravili prvi del svoje izobraževalne poti. Sprejem je z glasbenimi točkami popestril trio v zasedbi Laura Cankar, Vili Koprivec in Borut Setničar. Gostje pa so četrtkov večer zaključili s prijetnim druženjem ob Sprejema sta se udeležili tudi obe ravnateljici, župan učencem namenil številne spodbudne be- pogostitvi. Ilinka Kucler in Sonja Bregar Mazzini, in razre- sede in poudaril, da so mladi izredno pomembni Županovo petico so prejeli učenci in učenke dniki letošnjih devetošolcev. Ob tej priložnosti je za razvoj in napredek naše občine. Učencem pa OŠ Polhov Gradec: Jakob Čepon, Jošt Dolinar, Hana Grbec, Črt Janša, Ilonka Krivokapič, Borut Kutin, Timotej Mrzlikar, Živa Rus, Lucija Škof, Laura Trnovec in Manca Trnovec; in naslednji učenci in učenke OŠ Dobrova: David Alič, Bine Gabrijel, Enej Lah Pečnik, Nik Lango, Lina Tisa Möscha, Teja Mihelač, Benedikt Marij Novak, Lan Ostanek, Urban Perko, Kim Potočnik, Gaber Sečnik, Jerneja Stopar, Brina Šerbec, Neža Tehovnik in Tjaša Urbančič. l.o. 51 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pričenja se urejanje Polhkovega razgledišča Poletje se bliža koncu, a za vas do konca mesece ostajamo odprti od 10.00 do 20.00. Lepi septembrski dnevi kar kličejo na oddih v Polhograjske dolomite. V mesecu septembru izkoristite našo akcijo izposoje električnih koles – za ceno ene izposoje (20 evrov za štiri ure) si lahko le do konca meseca izposodite kar dve kolesi. Z našimi gorskimi e-kolesi ne boste izgubili volje za poganjanje v klanec, raziskovanje skritih kotičkov Polhograjcev ne mora biti prijetnejše! Tudi za tiste, ki niste zapriseženi kolesarji. Do zaključka septembra ostaja odprta tudi Knjižnica pod krošnjami. skrbel za ureditev obstoječe pešpoti, dela pa bodo vključevala še postavitev panojev za tematske razstave, ureditev razglednih točk, postavitev klopi, igral in druge lesene urbane opreme, zasaditev dreves in grmovnic ter ureditev vsem dostopnega zeliščnega vrta. Polhkovo razgledišče bo neurejeno travnato pobočje spremenilo v prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa, sprostitev, druženje, raziskovanje in tudi izobraževanje, saj bo razgledišče omogočalo tudi organizirana vodenja in delavnice. Občina Dobrova - Polhov Gradec je projekt pripravila v sodelovanju z Margito Vehar in Deželo zelišč ter Javnim zavodom Polhograjska graščina. Projekt bo sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Izvajalec del bo podjetje Trgograd, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Zaključek del je predviden v začetku leta 2023. l.o. Glasujte za nas! Turistična zveza Slovenije vsako leto objavi natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna, v katerem strokovna komisija ocenjuje, kako urejena so slovenska mesta in kraji. »Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želimo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo,« so izpostavili pri Turistični zvezi Slovenije. Od 15. julija do vključno 9. septembra 2022 poteka spletno glasovanje, na katerem lahko svoj glas oddate enkrat na dan, in sicer v vsaki posamezni kategoriji: - NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, - NAJ lepše – NAJ gostoljub- 52 Dogodki in novosti v septembru Občane obveščamo, da se bodo predvidoma po 15. avgustu 2022 pričela dela za ureditev Polhkovega razgledišča. Gre za projekt, ki bo popestril osrednji del Polhovega Gradca, namenjen pa bo predvsem domačinom in drugim obiskovalcem, ki bodo z njim pridobili novo površino za druženje. Polhkovo razgledišče bo zavzemalo območje travnate površine od parkirišča do ceste pod župnijsko cerkvijo. Polhkovo razgledišče je del celovite urbanistične ureditve središča Polhovega Gradca, v sklopu katere od maja 2022 že poteka prenova območja avtobusnega postajališča. Polhov Gradec pa bo v kratkem popestrila še ena pridobitev, ki bo avtobusno postajo povezala s starim vaškim jedrom in ga ponovno obudila. Kaj bo razgledišče ponudilo obiskovalcem? Projekt bo po- CMYK - nejše srednje mesto, NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše manjše mesto, NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj, NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši turistični kraj, NAJ lepši – NAJ gostoljubnej- - - NAJ izletniška točka. Lani se je Polhov doživljajski park uvrstil na 3. mesto med najboljšimi tematskimi potmi v Sloveniji, letos pa se Blagajeva dežela za najboljša mesta poteguje tako v kategoriji NAJ tematska pot s Polhovim doživljajskim parkom, kot tudi v kategoriji NAJ izletniška točka, kjer lahko glasujete za Polhograjsko graščino. Rezultati glasovanj bodo znani novembra – slovesna podelitev priznanj pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja bo potekala v okviru Dnevov slovenskega turizma med 15. in 17. novembrom 2022 v Laškem. Glasovanje poteka preko spletne povezave: https://turisticna-zveza.si/spletno-glasovanje/ ši izletniški kraj, moja-dezela-lepa-in-gostoljubNAJ lepše – NAJ gostoljubna-spletno-glasovanje-2022/13 nejše mestno/trško/vaško jeVabljeni k glasovanju! dro, Občina NAJ tematska pot, Dobrova - Polhov Gradec NAJ kamp, Foto: Aleš Fevžer NAJ glamping, NAJ mladinsko prenočišče in Gradnja optike Telekom Slovenije je v letu 2020 pospešeno pričel z gradnjo optičnega omrežja na območju občine Dobrova - Polhov Gradec. Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov. Zagotavlja kakovostno uporabo širokopasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. Investitor del je podjetje Telekom Slovenije d.d., izvajalec del pa je podjetje GVO, d.o.o. S strani investitorja je kontakt Leopold Strajnar (01/500-65-34, leopold.strajnar@telekom. si), kamor se občani lahko obrnete za več informacij. V letih 2020 in 2021 je bilo optično omrežje zgrajeno na območju naselij Šujica, Rekord Lovrenca Rekord Lovrenca, v sklopu katerega se odvijata dva športna dogodka – 3. tek na Lovrenc in Polhkov tek za otroke, bo po dolgem predahu letos ponovno izveden. Časa za trening in prijavo res več ni veliko, saj bo potekal že to soboto, 3. 9. Osredno dogajanje in zbirna točka je na prireditvenem prostoru pri gostilni Pograjski dom v Polhovem Gradcu. Skupaj z rekordnimi teki pa se v Polhov Gradec vrača tudi rock! Na večernem rock koncertu ŠUNDR na isti dan prisluhnite raznovrstnim derivatom te priljubljene zvrsti, kot so jugo rock in punk rock. Zagotovo vas manj uveljavljene zasedbe presenetijo še s čim. Za več podrobnosti o poteku dogajanja in prijavo obiščite njihovo spletno (ali Facebook) stran. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je odprt po zgoraj navedenem urniku. Odlična ideja za popoldanski potep po vrtcu ali šoli. 18. septembra se nam pridru- žite na Družinskem doživetju v Polhovem Gradcu. Ob nakupu skupne vstopnice (6 € / osebo za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij) doživite voden obisk Polhovega doživljajskega parka ob 10.00, nato pa sledi delavnica izdelovanja herbarija, ki jo izvaja muzej. Odlična priložnost da spoznate Polhograjsko graščino in njeno okolico. 231. Mozartovi družinski dnevi Razori, Stranska vas, Draževnik, Dobrova, na Hruševem (območju ceste Šujica–Selo–Brničar) in v delu naselja Gabrje. V letu 2022 je gradnja potekala na območju Horjulske ceste, Poti čez Horjulko, Dobrove, Gabrja in Hruševega, poudarjajo pa, da omrežje ni bilo zgrajeno na posameznih odsekih, kjer lastniki zemljišč niso dovolili posega. Letos se bo gradnja optike nadaljevala še na območju Horjulske ceste, Poti do Andrejčka, Gabrja in Hrastenic, kjer trenutno poteka rekonstrukcija ceste. Iz podjetja Telekom sporočajo, da je priklop na optično omrežje že mogoč povsod, kjer je omrežje izgrajeno. Za priklop naj se posamezniki obrnejo na izbranega operaterja. Občina Dobrova - Polhov Gradec Tudi mi po poletnem predahu nestrpno čakamo zadnjo nedeljo v mesecu, ko se v graščino vrne klasična glasba. 25. septembra ob 17h bo v drugem nadstropju graščine mogoče prisluhniti nam ljubemu Festivalu ljubiteljev klasične glasbe. Poroka v Polhograjski graščini Z malo sreče lahko ob sobotah v parku še vedno občudujete prekrasne neveste, urejene ženine in vesele svate. Termini za naslednje leto se prav tako vztrajno polnijo. Zatorej ne odlašajte z naročilom na uradne ure za poroke, ki so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhodni najavi. Kontaktirate nas lahko tudi preko spodaj navedene elektronske pošte. Grajska Gradec knjižnica Polhov Knjižnica Polhov Gradec se s knjižnim gradivom različnih žanrov pripravlja na jesensko sezono. Prisluhnili smo željam bralcev vseh starosti, tudi najmlajšim. Delovni čas: četrtek 17.00– 19.00 (v septembru je knjižnica ob sobotah zaprta) Pišite, pokličite, spremljajte: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Polhov doživljajski park ter na Instagram profilu polhograjska_grascina Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana in Roman Vučajnk (za knjižnico) 52 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec Kam v naši občini peš ali s kolesom? CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si bi vsem obiskovalcem in tudi domačinom ponudil možnost kolesarjenja in hkrati obisk doživetij, ki jih ponudniki izvajajo v Polhovem Gradcu, Šentjoštu in Črnem Vrhu, kot so na primer čajanka z grofom Blagajem, delavnica izdelave fresk ali pa delavnica peke kruha. S svojim ali izposojenim električnim kolesom se tako lahko podate na približno 4-urno krožno pot, ki jo lahko pričnete pri enem izmed treh ponudnikov električnih koles – Polhograjski grašči- ni, Možinetovi hiši v Šentjoštu ali Pr’ Popr v Črnem Vrhu. Skupaj imajo na razpolago za izposojo kar 12 električnih koles. Kolesarjenje v naši občini pa bo zagotovo spodbudila tudi gradnja Barjanske kolesarske povezave, ki se bo najprej pričela na odseku Ljubljana–Gabrje; ta bo razveselila predvsem tiste, ki se tudi v službo radi odpravijo s kolesom. Nekateri med temi vrsticami mogoče ne bodo našli nobene nove informacije, marsikomu 53 pa bodo zagotovo prišle prav pri načrtovanju naslednjega nedeljskega izleta ali pri zbiranju idej, kako prosti čas preživeti aktivno. Zdrav način življenja, h kateremu pomembno pripomore tudi rekreacija, je v občini Dobrova - Polhov Gradec resnično na dosegu roke. Za več informacij o tem, kaj vse lahko doživite v svoji domači občini, obiščite spletno stran www.visitpolhovgradec.si ali se obrnite na JZ Polhograjska graščina. l.o. Ureditve brežine v Črnem Vrhu V Črnem Vrhu je v juniju 2022 potekala stabilizacija in ureditev strme brežine nad glavno cesto, tik pred središčem naselja. (1021 m), priljubljene točke pa V občini Dobrova so tudi Pasja ravan (1020 m), Polhov Gradec je vsem, Sivka (934 m), Gradišče (530 m) ki svoj prosti čas radi in Ključ (623 m). Za tiste željne preživljajo aktivno, večjih izzivov, pa v poštev prina voljo velik nabor de tudi katera izmed krožnih športnih aktivnosti; med planinskih poti, na primer pot drugim obisk Polhovega Polhov Gradec–Smolnik–Črni Vrh–Pasja ravan–Sivka–Sredoživljajskega parka, dnji Vrh–Mali Vrh–Praprosprehod po Blagajevi če–Polhograjska gora, ali pa tematski poti, pozimi pa Polhograjska planinska pot, tudi obisk šentjoškega ki vodi po trasi: Polhograjska smučišča, če jih gora–Polhov Gradec–Tošč– Selo–Pasja ravan–Sivka–Sreomenimo le nekaj. Najbolj priljubljeni aktivnosti pa zagotovo ostajata pohodništvo in kolesarjenje. Katere so markirane planinske poti v bližini, po katerih se lahko podajo pohodniki? Med najbolj obiskanimi so Polhograjska gora (824 m), Polhograjska Grmada (898 m) in Tošč dnji Vrh–Setnik–Butajnova– Kožljek–Koreno–Ključ–Babna Gora–Polhograjska Grmada–Polhov Gradec. Več informacij najdete na spletni strani ww.visitpolhovgradec.si, kjer so zbrane vse turistične vsebine o občini Dobrova - Polhov Gradec: http://visitpolhovgradec.si/ pohodnistvo. Več informacij, tudi glede dolžin poti in njihovih težavnosti, lahko najdete še na spodnji povezavi, kjer se nahaja aplikacija maPZS. Tam so zbrane vse planinske poti v Sloveniji, ki jih vzdržujejo planinska društva in Planinska zveza Slovenije: https://mapzs.pzs.si/home/ trails. Lahko pa obiščete tudi spletno stran Planinske zveze Slovenije za več informacij o kočah in planinskih društvih: https://www.pzs.si/. Če imate raje kolesarjenje, pa vas bo morda bolj zanimala ponudba Polhograjske graščine, ki vabi, da domače kraje raziščete z električnimi kolesi. Gre za projekt imenovan Na Polhograjce s kolesi, ki ga je JZ Polhograjska graščina v sodelovanju s partnerji in s pomočjo državnih in evropskih sredstev realiziral v lanskem letu, z namenom, da Narava sama namreč ni zmogla poskrbeti, da bi se sušna brežina zarastla, zato je za njeno ureditev poskrbelo podjetje Biotec Šubic d.o.o., ki se ukvarja z biotehnično stabilizacijo brežin. Kot je povedal Marko Šubic iz omenjenega podjetja, so erozijo brežine zmanjšali s seneno zastirko, ki bo upočasnila odtekanje vode in spodbudila širjenje zeli in podrasti. Kako pa so zagotovili stabilizacijo? Rastlinje (natančneje drevje in grmovje) je najboljši ‘’inženir’’, saj s svojo koreninsko mrežo stabilizira še tako strme brežine, ki jih ogrožajo plitvi zdrsi. V zemljino so po vzoru pozitivnih lastnosti korenin, ki utrjujejo pobočje, vgradili žično mrežo, sidra in umetno koreninsko mrežo. »’Pričakujemo, da bo tehnični protierozijski ukrep senene zastirke zdržal toliko časa, da zeli trajno prevzamejo njegovo vlogo protierozijske pomoči (časovni okvir enega leta). Stabilizacijski ukrep mrežja pa bo moral zdržati toliko časa, da se na brežini razvije avtohtona lesnata grmovna vegetacija (časovni okvir približno 20 let),’’ je še dodal. »’Izvajanje del je bilo zaradi resnično obilne pomoči vseh domačinov, njihove podpore, zanimanja in spodbudnih besed zelo prijetno, sproščeno in tako osredotočeno na kakovost,« je še povedal direktor podjetja Marko Šubic, uni. dipl. ing. gozdarstva in izvedenec za biotehnično stabilizacijo brežin. l.o. Tradicionalna ročna košnja pr’ Cpin v Mali vodi V mali vodi se je 1. julija odvijalo prijetno in koristno druženje članov TD Briše, sosedov in prijateljev. Letošnje leto smo se za košnjo zaradi spremenljivega vremena zmenili »iz danes na jutri«, pa so kosci kljub temu dobro uro vedrili na kmečkem dvorišču in čakali, da je nepričakovana ploha minila. Trave ni bilo veliko, namočena podlaga pa je delo dodatno otežila. Delovne vneme kljub vsemu ni manjkalo, tudi letos se je zbralo 15 koscev. Veselju ob končanem delu je sledilo druženje ob hrani in pijači. Hvala vsem za pomoč pri organiziranju in izpeljavi dogodka ter koscem za opravljeno naporno delo. 53 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 54 Poletni utrinki v DU Polhov Gradec zbrali v sredo 15.junija in se odpeljali proti primorski in naprej do Trsta. Ogledali smo si središče Trsta, pomembne znamenitosti, kot so Mestna hiša, Trg Unita, ter vodnjak štirih celin. Pot smo nadaljevali na našo slovensko obalo,točneje do Luke Koper. V Luki nas je čakal že luški vodič, ki nas je lepo popeljal po celotni Luki. Sledil je ogled mesta Koper. Čudoviti Carpacciov trg, kjer stoji Taverna in številne kavatrne s pogledom na morje, nas je sprejel v svoj objem z dišečo kavico. Iz Kopra smo se zapeljali proti Šavrinom, točneje do Marezig. Ogledali in okuPoletno srečanje v Črnem Vrhu sili smo prvo vinsko fontano v Sloveniji. V poznem popoldneOrganizirali smo tudi izlet, ki vu smo imeli kosilo v gostišču Članice in člani DU je bil zelo zaželjen in odziv zelo Pizzeria«Hruševje«, tik pred Polhov Gradec smo dober. Za organizacijo izleta so aktivni tudi v teh vročih poskrbeli: Andrej Kralj, Ceci- Postojno. Domov smo se vračali polni lepih vtisov,ki smo jih zapoletnih dneh. lija Jarc in Anica Zibelnik. Na užili čez cel dan. Poslovili smo izlet nas je popeljala Turistič- se pa z željo, da se spet kmalu Vse sekcije in komisije v dru- na agencija Loka turist.V zgo- kam popeljemo. Poletno srečanje članic štvu opravljajo delo po planu. dnjih jutranjih urah smo se V Marezigah in članov DU je bilo v soboto, 23.julija v Črnem Vrhu. Srečanje je potekalo v Kulturnem domu in na vrtu. Predsednica društva, Cecilija Jarc je vse prisotne pozdravila in se zahvalila za veliko udeležbo, kljub visoki temperaturi. Zahvalila se je Jožetu Bizjan, ki je poskrbel za organizacijo dogodka. Za dobro opravljanje svojega dela se je predsednica zahvalila tudi tajnici Anici Zibelnik. V tem popoldnevu smo dobili tudi kandidatko, ki je pripravljena prevzeti delo Komisije za izlete. To je Ivica Malovrh, ki že sestavlja ekipo. Tako je bilo naše poletno srečanje tudi delavno obarvano. Ja, spontane stvari se zgodijo ob pravem času. Črnovrško hribovje je to visoko vročino kar malo znižalo. S svojim obiskom nas je razveselil tudi g.Franc Setnikar, župan naše občine. Ostal je med nami in pokramljal z nami. To šteje. Uživali smo v prelepi naravi in bili deležni dobrot iz žara. V želji, da se naslednje leto spet srečamo zdravi in veseli, smo se v poznih popoldanskih urah poslovili. UO DU Polhov Gradec se zahvaljuje najemniku lokala Bife Dom, za gostoljubje, ki smo ga bili deležni. Za DU, Cecilija Jarc stka. Čaka jih nekaj razburljivih in zahtevnih mesecev, ko bodo predelali verjetno največ pesmi v svoji karieri. Godbeni tabor pa ni le delo, je tudi zabava in super druženje, kar sta potrdila oba družabna večera in nedeljski obisk sosednjih term. Seveda ni šlo brez načrtovanja prese- nečenj za gledalce za oktobrski koncert… Program je zastavljen, letni načrt nastopov tudi. In če so godbeniki že mesece v pripravah na Noč godbe, je prav, da jih podpremo. Vstopnice za Noč godbe 2022 – Filmska glasba, ki bo letos v petek 21. in nedeljo 23. oktobra v Športni dvorani na Dobrovi, so namreč že na voljo na Eventim-u. Za najbolj zveste podpornike po še posebej ugodni ceni do konca avgusta. Janez Dolinar Godbeniki zastavili program za Noč godbe 2022 – filmska glasba teljskega kadra, nastanitve, preNoč godbe vsako leto predstavlja enega izmed hrane, prevoza instrumentov vrhuncev sezone Godbe in godbenikov,… do dejanskega pričetka vaj in vodenje vikenDobrova – Polhov da. Čeprav so bili godbeniki Gradec. sprva malo nestrpni, kako bo Projekt, ki že leta privablja obiskovalce iz cele Slovenije, zahteva praktično skoraj leto dni priprav. Priprave na koncert se tako začnejo že ob koncu leta. Najpomembnejši del priprav na koncert in tudi na ostale prireditve v letu pa zagotovo predstavljajo godbene intenzivne vaje, Godbeni tabor, ki je letos potekal od 25. do 27. junija v Mladinskem centru v Brežicah. In kaj pomenijo take vaje? Vse od skrbne priprave tridnevnega urnika vaj, notnega gradiva, uči- šlo, se je trema hitro razbila s sekcijskimi vajami po manjših skupinah, kjer so skladbe pod vodstvom učiteljev natančno razdelali in vadili zahtevnejše predele. Filmska glasba, ki bo rdeča nit koncerta Noč godbe 2022, je praviloma izjemno lepa, a glasbeno zahtevna. V drugem dnevu se je godba potem združila in zaigrala skupaj - s tem se prične dolga pot piljenja in uigravanja celotnega sestava. A to še ni vse! V ponedeljek je sledil še učni program figurativnega korakanja, ki ga Godba Dobrova – Polhov Gradec ohranja v godbeni tradiciji. Vse to je še kako pomembno, da lahko godba odprtih rok sprejme v svoje vrste nove godbenike. Tokrat je na Godbeni tabor potovalo sedem novih godbenikov pripravnikov – trobentači, pozavnisti in oboi- Godba Dobrova – Polhov Gradec navdušila na koncertu z Otom Pestnerjem Zdi se, kot da godbeniki želijo nadoknaditi zamujeno med epidemijo, saj se nastopi in izzivi kar vrstijo. Po večih koncertih, nastopih in tekmovanju je Godba Dobrova – Polhov Gradec pripravila sedaj že tradicionalni pomladni koncert na Posestvu Frjan. Tokrat je bil večer posvečen zimzelenim pesmim iz zlatih časov Slovenske popevke. Glavni gost je bil kdo drug kot legendarni Oto Pestner, ki na glasbeni sceni kraljuje že več kot 50 let. Godbenikom so se na tokratnem koncertu priključili še ukrajinski prijatelji glasbeniki, ki že dobra dva meseca redno obiskujejo vaje godbe in so premierno že nastopili na Prvomajski budnici. Kljub jezikovni barieri je glasbeni jezik univerzalen in to povezanost je bilo še kako čutiti na koncertu. Najprej se je predstavila Godba in godbeni solisti. Tudi tokrat niso manjkale Žažar’s Godba Dobrova - Polhov Gradec in Oto Pestner sisters, ki so bile odličen uvod v glavnega gosta Ota Pestnerja. Njegove največje uspešnice, kot so 30 let, Mati bodiva prijatelja, Vse je lepše, ker te ljubim, so povsem razgrele občinstvo. Kako tudi ne, ko pa Oto izžareva prav posebno energijo in gledalci prav čutijo, kako s srcem poje svoje pesmi. Največji hiti Ota Pestnerja so vsi izpod rok najbolj znanih slovenskih skladateljev in so bili pravi izziv za godbenike. Da je poseben čar skupaj nastopati z Otom, pa ni potrebno posebej povdarjati. V čudovitem okolju Posestva Frjan je tako koncert čisto prehitro minil. Po koncertu so lahko obiskovalci še poklepetali z gostom in godbeniki ter naredili še kakšno sliko za spomin. Godbenike sedaj čaka še nekaj gostovanj po Sloveniji, konec meseca pa že tradicionalni godbeni vikend, kjer bodo pripravljali program za prihodnjo sezono. Janez Dolinar, Godba Dobrova – Polhov Gradec 54 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Predstavitev knjige Stric Bric Na zadnjo majsko nedeljo je v Suhem Dolu na Koconovem skednju luč sveta ugledala nova knjiga z naslovom Stric Bric. V njej je na zanimiv in lepo berljiv način predstavljeno življenje rojaka duhovnika Ivana Koširja iz Suhega Dola. Knjiga je nastajala daljše obdobje, intenzivneje pa zadnji dve leti, ko sta se bližali okrogli obletnici njegovega rojstva in smrti. Rodil se je pred 150 leti na Koširjevi domačiji in umrl pred 70 leti v Vedrijanu na Goriškem. Napisal jo je njegov pranečak Tone Košir, ki je kot avtor znan po več knjigah, v zadnjem desetletju so to bile: Življenje na Lučinskem, Dediščina župnije Šentjošt in Pošten bodi in delaj, ki je bila izdana pred dvema letoma. Večina njegovih del temelji na spominu še živečih ljudi, na zbiranju dokumentov in slik po domačih krajih in dolgotrajnem sedenju ob prebiranju materialov po škofijskih, župnijskih in drugih arhivih. Pomemben vir informacij za to dragoceno knjigo so bila Ivanova pisma, ki jih je pisal domov bratu Matevžu in njegovi ženi Barbi ter drugim. V njih je opisoval tamkajšnje družbene razmere, podrobno opisoval razne dogodke in delo, ki se je opravljalo na farovški zemlji in se seveda zanimal za domače novice. Veliko dragocenih podatkov pa se je 50 let po njegovi smrti našlo v arhivu njegove zadnje župnije v Vedrijanu. Ivan Košir je svoje znanje poleg doma nabiral skozi 4-letno deško ljudsko šolo v Škofji Loki, preko 8- letne klasične gimnazije v Ljubljani in 4-letnega bogoslovja v Goriškem semenišču, kar je nekoliko nenavadno. Leta 1898 je v domači župnijski cerkvi v Šentjoštu pel novo mašo. Ves čas služenja Bogu v duhovniškem poklicu je preživel v Goriški škofiji, največ v Vedrijanu v Goriških brdih, vseh zadnjih 39 let, kjer je uspel z idejo o ustanovitvi nove župnije. Pred tem pa v Ročinju, Kalu nad Kanalom, v Oblokah in kot kaplan v Tolminu. Poleg zvestobe duhovniškemu poklicu se je uveljavil tudi kot pisec različnih vsebin, ki jih je objavljal v gimnazijskem glasilu ‘Domače vaje’, kasneje pa v Slovenskem primorcu, Mohorjevi družbi in drugod. Bil je predan duhovnik, zaveden Slovenec in zgleden gospodar cerkvene posesti. Med farani je bil spoštovan kot moder in svet mož in cenjen med duhovščino. Na predstavitvenem prostoru je bila pripravljena tudi razstava arhivskih Ivanovih predmetov, štola, klobuk, pisalni pribor in novomašni pušeljc, njegovo Šentjoško argentinsko poletje Argentinski maturanti iz skupine Rast 51 in člani dramske skupine Pristava so julija obiskali Kulturni dom Šentjošt in poskrbeli, da v vasi ni manjkalo argentinskega smeha, sproščenosti in radoživosti. staršev so v letih odraščanja v njih vzbudile ljubezen do dveh domovin – Argentine in Slovenije. Z argentinskimi plesnimi ritmi so nam v dvorani Kulturnega doma Šentjošt predstavili svojo vročekrvnost in ognjevitost. Ti sta se prepletali z nežnimi in precizno izbranimi besedami, s katerimi so izkazali svojo ljubezen do Slovenije, njene narave, občutka varnosti in domačnosti. Maturanti so v V sredo, 6. 7. 2022, so nas Šentjošt prinesli ogromno koobiskali maturanti argentinske ličino domoljubja, ki smo se ga skupine Rast 51, ki so na obisk ob njihovem nastopu navzeli Slovenije čakali že od svoje- tudi mi, gledalci. ga rojstva. Zgodbe njihovih Zadnji četrtek v juliju, to je staršev, starih staršev in pra- bil 28. 7. 2022, nas je obiskala še dramska skupina Pristava iz Argentine. Starostno mešano dramsko skupino sestavljajo potomci slovenskih izseljencev, med katerimi je večina že kdaj obiskala Šentjošt. Vrnitev v vas je obudila lepe spomine, vseeno pa za spominjanje niso imeli veliko časa, ker jih je zvečer čakal nastop. Ko so se nekaj minut pred dvajseto odprla vrata v dvorano kulturnega doma, se je ta hitro napolnila. Igralci so nam uprizorili komično melodramo Jeklene magnolije. Igra se je odvijala v frizerskem salonu majhnega ameriškega mesteca, v katerem je 6 žensk razkrivalo svoja čustva in intimne svetove ter izkazovalo svojo moč. Igralke predstave Jeklene magnolije so gledalcem postregle z veliko dozo smeha in lahkotnosti ter na drugi strani sočutja in žalosti. Letos smo se imeli priložnost srečati s kar dvema skupinama argentinskih Slovencev, se z njimi spoznati in povezati. Slovensko-argentinska naveza se v Šentjoštu iz leta v leto ohranja in veseli smo, da jih lahko gostimo vsako poletje. Manca Oblak, KPD Ivan Cankar Foto: Rast 51 sveto pismo in ohranjen jušnik iz novomašne pogostitve. Poleg tega pa so si prisotni lahko ogledali tudi nekaj pomembnih dokumentov iz Ivanovega arhiva in risbe, ki so jih za knjigo narisale Pavlina, Lucija, Vida, Janja in Tatjana ter Matej, ki je prispeval naslovnico. Na ogled je bila tudi maketa v enem izmed Ivanovih zapisov omenjenega korita, kamor je bil speljan prvi vaški vodovod in je služil za potrebe pranja in napajanja živine. Za to priložnost ga je izdelal Koširjev ata Matevž. Predstavitev so s kulturnim programom popestrili cerkveni pevski zbor Šentjošt, domači instrumentalist Lovrenc in bralke odlomkov Ivanovih pisnih del Milena, Irena in Andreja. Izvedbo sta s finančnim prispevkom podprli krajevni skupnosti Lučine in Šentjošt. Povezovanje dogodka in pogovor z avtorjem je vodil Marko Košir. Nova knjiga je velik dragulj za Koširjev rod in nepogrešljiva za domači župnijski arhiv. Na razpolago je še dovolj izvodov in jo lahko dobite v Suhem Dolu pri Koširjevih. Možna je tudi izposoja v okoliških knjižnicah. Marko Košir Viteški oratorij v Šentjoštu Prvi teden poletnih počitnic sta se iz šentjoškega kulturnega doma razlegala vonj po kavi in glasen otroški smeh, ki sta naznanjala, da se je končno začel oratorij. oratorij, kjer so se tisti najbolj pogumni že učili novih bansov ter letošnje oratorijske himne. Sledila je dramska igra, v kateri smo animatorji skozi celoten teden predstavljali Ignacijevo življenje od njegovih viteških dni pa vse do ustanovitve jezuitov. Katehezam in molitvi v cerkvi, kjer se je vedno ustvarjalo, veliko prepevalo ter spoznavalo Letos smo tako animatorji vrednote kot so neustrašnost, kot seveda tudi otroci preko razločevanje, romanje, šolanje igre, katehez in molitve spozna- in služenje, so sledile delavnivali viteško življenje sv. Ignacija ce, ki so bile letos srednjeveLojolskega. ško obarvane. Otroci so lahko Da so otroci prav vsi pogu- okraševali mandale in se učili mni vitezi, so dokazali že prvi umetnosti inicialk, lahko so dan oratorija, ko so se morali na pomagali na okoliških kmetijah, krstu prebiti skozi deželo kuge se lotili novinarskega dela na in odkriti zdravilo za vstop na časnikarski delavnici, sodelo- >> 55 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec >> vali na športnih turnirjih, spoznavali dvorne plese in glasbo trubadurjev, najmlajši vitezi pa so se na vsemogočni delavnici posvetili ustvarjanju. Delavnicam in kosilu so običajno sledile velike igre, v četrtek pa je dan potekal malce drugače. Po kosilu smo se skupaj odpravili na šolsko igrišče, kjer so nas pričakali čisto pravi vojaki. Pokazali in predstavili so nam svojo opremo, nas po obrazu pobarvali z barvami in nas potem z oklepnikom odpeljali na krajši izlet po Šentjoštu. Po vročem dnevu so se otroci za nekaj ur odpravili domov, animatorji pa smo medtem pripravili vse za nočno igro v gozdu, kamor so se zvečer odpravili le najpogumnejši. V gozdu so strašile izgubljene duše, čarovnice, zacoprani vitezi in skrivnostne pošasti. Ker smo se iz gozda vrnili pozno, smo nato vsi skupaj prespali v kulturnem domu. 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Palačinkam, ki nam jih starši zadnji dan oratorija že tradicionalno pripravijo za kosilo, je zvečer sledila le še zaključna oratorijska maša in prireditev. Na njej so otroci pokazali, kaj so počeli skozi celoten teden, za zaključek pa so na ves glas zapeli letošnjo himno, s čimer so Ignacijev vzklik Za božjo slavo ponesli tudi preko zidov kulturnega doma. Mirjam Tominc, študentsko društvo Silaq Foto: Ana Malovrh Domače društvo osvojilo drugo mesto na balinarskem turnirju 2. mesto Balinarski klub Blagajana je v soboto, 14. avgusta 2022, na balinišču v Polhovem Gradcu organiziral tradicionalni turnir trojk. Letos se je za čim boljšo uvrstitev potegovalo kar 16 ekip iz domače in bližnjih občin. Vse udeležence sta na sobotno jutro pozdravila predsednik BK Blagajana Janez Kovačič skupaj z Jelko Vrhovec, ki je predstavila še pravila tekmovanja. Besedo sta nato predala županu Francu Setnikarju, ki CMYK zapustilo balinišča, turnir pa je potekal vse do večernih ur, ko so bili najbolje uvrščenim ekipam podeljene še čestitke in pokali. Prvo mesto je dosegla ekipa Marostarji iz Blatne Brezovice, se je udeležil otvoritve turnirja drugo mesto domače društvo in ekipam zaželel odličen dan BK Blagajana, ki so si s tem pris pravo mero tekmovalnega in služili še posebej bučen aplavz, športnega duha. tretje mesto BŠD Žiri, četrto Kljub nestabilnemu vreme- pa DU Dobrova. Iskrene čenu, ki je v Polhov Gradec pri- stitke! nesel dež, pa dobro vzdušje ni l.o. 56 Janez Jankovec in Poezija lesa: ko les postane umetnina V občini Dobrova - Polhov Gradec je izbira med lokalnimi ponudniki bogata – bodisi med lokalnimi pridelovalci hrane bodisi med domačimi izdelovalci unikatnih izdelkov – kar nam omogoča, da v veliki meri lahko kupujemo lokalno, s tem pa podpiramo razvoj svojega domačega okolja. Lokalni ponudniki na območju občine Dobrova - Polhov Gradec so zbrani pod blagovno znamko Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane. Nekatere že dobro poznamo, druge pa šele spoznavamo, zato vam jih bomo v prihodnjih mesecih podrobneje predstavili. Tokrat spoznavamo Poezijo lesa. Že samo ime je dovolj zgovorno in pove, s čim se ukvarja Janez Jankovec iz Črnega Vrha – iz lesa ustvarja umetnost. Pot po Petačevem grabnu pelje mimo mirnih zaselkov in strmih, a obdelanih bregov, ko pa ta preide v makadam, smo že skoraj na cilju, kjer se med zastirko dreves skriva dom Janeza Jankovca. Ko ga obiščemo, nas najprej popelje v kmečko sobo, kjer ima razstavljeno večino svojih izdelkov. Že takoj pri vstopu pa ob številnih vinilnih ploščah in knjižnih platnicah postane jasno, da les ni njegova edina ljubezen, temveč tudi drugi izrazi umetnosti. Janez Jankovec se je v želji po koristno preživetem prostem času in v iskanju posebnega rojstnodnevnega darila pred leti prvič preizkusil v ustvarjanju izdelkov iz lesa. Kot pravi sam, mu je bil ta hobi položen že v zibelko, saj je bil njegov oče gozdar in s tem prava zakladnica znanja o lesu. Janez Jankovec pod imenom Poezija lesa danes izdeluje različne uporabne izdelke iz lesa: kuhinjske deske, sklede, lončke, nabodala, servirne plošče, žlice za obuvanje, pručke, luči in druge manjše kose pohištva, kravate, hišni dekor, med izdelki pa najdemo tudi božično-novoletni program, ki vključuje različne okraske in božična drevesca, ter še marsikaj. Pri tem je pomemben podatek, da so leseni izdelki premazani le z naravnim oljem in so zato uporabni za prehranske potrebe in jih lahko brez zadržkov uporabljate v kuhinji. Za marsikoga pa bo pri iskanju popolnega rojstnodnevnega ali drugega darila zanima tudi informacija, da Janez Jankovec izdeluje tudi izdelke po naročilu, po želji pa poskrbi tudi za gravuro izdelka. Včasih pa v njegovi ponudbi najdemo še delavnice, na katerih prikazuje svoje delo – odvisno od povpraševanja. Leta 2018 pa je za svoje delo pridobil tudi certifikat rokodelca Obrtne zbornice SLO-ART. Pri svojem delu Janez Jankovec uporablja različen lokalni les, prevladuje pa les sadnih dreves. In bolj kot je raznolik, grčast, zgrbančen, ukrivljen, prepreden z »napakami«, večji izziv je iz njega ustvariti izdelek. Pri obdelavi lesa poskuša vsa ta znamenja ohraniti, saj prav ta lesu dajejo lepoto in tisto pravo vrednost, še doda Janez Jankovec. »Ravno takšni kosi lesa so mi najbolj pri srcu in jih najrajši obdelujem, saj mi drevo na ta način pove svojo zgodbo, jaz pa slednjo poskušam prinesti do vas skozi svojevrsten, unikaten izdelek. Drevesa, ki so umrla, živijo skozi izdelke in prikažejo vso lepoto tega edinstvenega materiala – lesa,« še doda. Vsak njegov izdelek je unikaten in za čisto vsakega ve, kje je zrastlo drevo, ki sedaj živi naprej v unikatnem lesenem izdelku. Večino lesa razžaga sam, v domači delavnici. Na vprašanje, ali ga zanima tudi oblikovanje izdelkov iz drugih materialov, odgovori, da ne, niti iz kovine, kljub temu da je po poklicu kovinar. Le les je tisti naravni material, ki ga pritegne zaradi svojih različnih oblik, vonjav, barv, struktur. Ko spregovoriva o načrtih za prihodnost, odgovori, da posebnih planov ni, idej za ustvarjanje pa ima še ogromno, zato bomo izpod njegovih rok zagotovo lahko občudovali še številne stvaritve, ki so čudoviti in edinstveni poklon lesu. Izdelke Poezije lesa lahko kupite na lokalnih sejmih in v Rokodelskem centru DUO (Mestni trg 34, Škofja Loka), kjer se najdejo izdelki preko 20 različnih rokodelcev in pod okriljem katerega je Janez Jankovec v letu 2019 izvedel samostojno razstavo. Za vse stranke je po dogovoru na voljo na svojem domu, na naslovu Črni Vrh 14, 1355 Polhov Gradec, ali na telefonskih številkah 01/3645-103 in 041/670-045. Več o Poeziji lesa pa lahko preberete tudi na spletni strani https://poezijalesa.si/. Vabljeni, da jo obiščete. Bo pa 11. septembra 2022 Janez Jankovec svoje izdelke predstavil tudi na Dnevu odprtih vrat Rokodelskega centra DUO, ki bo potekal na Tavčarjevem dvorcu na Visokem, kamor vabi vse, ki jih njegovo delo zanima. l.o. 56 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 Neznanec odvrgel v Gradaščico 150 kg pokvarjene svinjine Iz sv. Višarij na Kamnitega lovca in Višarsko planino V tretje gre rado, tako pravi ljudski pregovor in tudi pohodniki DU Dobrova smo ga bili deležni. uri vožnje smo prispeli v Trbiž in nadaljevali vožnjo proti vasi Žabnica. Tam je spodnja postaja gondolske žičnice, ki nas je popeljala na Sv. Višarje. Dvanajst minutna vožnja je bila zanimiva saj je z vsakim metrom V naših koledarčkih poho- višine nudila lepši in lepši razdov se je pohod na Višarje in gled. Svete Višarje so namreč od tu na Kamnitega lovca letos na višini 1766m. Ko smo bili pojavil že tretjič in tokrat nam vsi pri zgornji postaji žičnice, je je uspelo. Ker je zanimanje skupina dvainpetdesetih pohopohodnikov preseglo kapaci- dnikov odšla na pot proti uro in teto avtobusa, smo na pohod pol oddaljenemu Kamnitemu povabili člane DU, ki tedensko lovcu, skupina sedemintridehodijo na nordijsko hojo. Tako setih nordijcev in ostalih pa na se nas je 89 članov DU Dobro- ogled Višarij in naprej na Višarva z dvema avtobusoma v torek sko planino. Višarje so znan ro28. 6.2022 odpeljalo z Dobrove marski kraj že iz 16 stoletja tako preko Rateč v Italijo. Po dobri romanov kot tudi germanov in slovanov. Veliko romarjev in planincev pa se odpravi na vrh Kamnitega lovca. Pot ni prenaporna vse do zadnjega dela, kjer je treba imeti vsaj malo planinskih izkušenj vzpona s pomočjo jeklenic. Nekaj pohodnikov se je odločilo, da na vrh ne gredo, večina pa se je povzpela na vrh Kamnitega Lovca višine 2071 m. Vsi, ki smo priplezali na vrh, smo bili na vrhu nagrajeni z lepim pogledom na Viš in Montaž ter na ostale vrhove zahodnih Julijskih Alp, proti severu na Karnijske Alpe, ja, pa tudi na Slovenska lepotca Mangart in Jalovec. Nehote se ti utrne misel, da smo si z našimi rednimi pohodi zaslužili, Pohod po mariborskem Pohorju Avstrije, celo Glossglockner se obnove zagotoviti precejšnja V zgodnjem toplem je videl v daljavi. Po kratkem evropska sredstva. Poudaril jutro v torek 9. 8. postanku smo pot nadaljevali je, da so bistvo občine ljudje 2022 se nas je 48 proti Mariborski koči in po sla- in njihov entuziazem za razvoj pohodnikov DU be pol ure prispeli do koče. Tu in urejenost kraja. Po ogledu Dobrova odpeljalo na smo si vzeli čas za počitek in smo se odpeljali proti Framu. pohod po Mariborskem malico. Pot nas je vodila malo Z avtobusom smo se zapeljali navkreber mimo mogočne de- mimo Napoleonove hiše, ob Pohorju. bele bukve proti razglednemu Pot nas je vodila po avtocesti stolpu. Žal se na stolp nismo Ljubljana–Maribor vse do Hoč, mogli povzpeti, saj je dostop kjer smo avtocesto zapustili in zaprt. Nadaljevanje naše poti se usmerili na 18 km dolgo je potekal ob robu smučišča gorsko cesto proti Arehu na vse do Bellvia in zgornje postaPohorju. Naš cilj pohoda je bilo je kabinske žičnice. Od tu je bil Mariborsko Pohorje od Ruške lep pogled na Dravsko polje in koče na Arehu, mimo Mari- Maribor, drugo največje meborske koče do Bellvia. Ker je sto v Sloveniji z okoli 100.000 avgust čas dopustov, smo se prebivalci. S kabinsko žičnico tudi pohodniki odločili, da smo se odpeljali v dolino, kjer današnji pohod opravimo bolj nas je že čakal avtobus. Vožnja po dopustniško. V prijetnem ni trajala dolgo, saj smo kmalu vzdušju, ob klepetu smo kar prispeli pred obnovljeni grad kmalu prišli do križišča, kjer bi v Rače. Po ogledu gradu nas je se morali usmeriti proti Mari- na grajskem dvorišču pozdraborski koči. Glede na to, da je vil župan občine Rače-Fram, nad nami bilo jasno nebo, smo gospod Branko Ledinek. Vesel se odločili, da zavijemo po je bil naše odločitve, da smo malo daljši poti proti razgledni si prišli ogledat obnovljeni točki Zvezdarna, od koder smo grad, za kar ima največ zaslug imeli lep razgled na velik del prav on, ki je uspel v vseh letih potoku, kjer je v preteklosti stalo nekaj deset mlinov in žag in kjer še vedno obratuje mlin, s katerim meljejo moko na način, kot so jo mleli v preteklosti. Zapeljali smo se še mimo najstarejše oljarne, ki je še vedno v obratovanju in se počasi usmerili proti Gostišču Golob. Kot vedno smo tudi tokrat naš pohod zaključili v prijetnem vzdušju in dobri štajerski hrani. Ko smo se proti osmi uri zvečer vračali proti domu, smo se dogovorili, da gremo na septemberski pohod na Sv. Petra nad Kočevjem. Vinko Kuder, fotografija Vinko Kuder (Opomba uredništva: daljši prispevek si lahko preberete na Mojaobcina. si= da lahko še gledamo te lepote, kljub temu, da nismo več rosno mladi. Po obveznem fotografiranju smo se previdno spustili nazaj do poti in se počasi začeli vračati nazaj proti Višarjam. Na varnem delu poti smo se malo ustavili, se odžejali in našemu dragemu Pavletu zapeli in čestitali za njegov že kar častitljivi rojstni dan. Po dobri uri zmerne hoje, ter za ta čas kar precej vročem soncu, smo prispeli nazaj do cerkvice Matere Božje. Tu so nas pričakali nordijci in tudi na njihovih obrazih se je videlo zadovoljstvo. Tudi oni so dosegli svoj cilj. Bili so na Višarski planini, ki se nahaja pod Beraškim križem. S planine so imeli lep pogled na Kamnitega lovca, pa tudi na pobočje Višarij in Florjanko. Pred odhodom z Višarij smo zadovoljni naredili še skupinsko fotografijo in se počasi z gondolo odpravili nazaj v dolino v vas Žabnico. Tu sta nas že čakala avtobusa, ki sta nas zopet preko Trbiža, Rateč, Kranjske Gore odpeljala v vas Podbrezje do gostilne Slavka. Kot vedno je bilo tudi tokrat kosilo zelo dobro. Po kosilu, smo imeli še prijetno presenečenje za našo pridno pohodnico Marjeto Jovan. Podelili smo ji priznanje za udeležbo na dvestotem pohodu. Na naslednji pohod, malo lažji, gremo pa na Janče. (VK, foto: AG) Iz Ribške družine Dolomiti so sporočili, da so bili 4. junija obveščeni o odvrženem mesu v reko Gradaščico, približno 50 metrov od gostišča Kramar. veterinarska inšpekcija, katerih predstavniki so si ogledali mesto in naredili zapisnik, člani ribiške družine pa so odstranili pokvarjeno meso, ki ga je odpeljala veterinarska sanitarna služba. V ribiški družini so ob taki situaciji, ko je vodostaj izjemno nizek, popolnoma zgroženi nad takšnim ravnanjem storilca. Še Pri ogledu situacije na te- bolj zaskrbljujoče je dejstvo, renu se je izkazalo, da gre za da se baje »svinjarija« ni zgookoli 150 kg pokvarjenega dila prvič. svinjskega mesa. O dogodku Gašper Tominc, foto: arhiv RDD. sta bila obveščena policija in Prijetno društveno srečanje DU Dobrova Pr’ Prek Letos smo 1. 6. 2022 organizirali že tretje leto zapored, na prvo sredo v juniju, društveno srečanje s piknikom na Šujici v prijaznem domačem gostišču Pr’ Prek. Srečanje je počastil z obiskom naš župan Franc Setnikar. Udeležba je bila letos največja, kar 150 članic in članov skupaj z gosti, kar kaže, kako smo pogrešali druženje. Za prijetno vzdušje se zahvaljujemo harmonikarjema Rajku in Tonetu in vsem »mladim po srcu«, ki ste nas razveselili s svojim prihodom ter seveda ekipi in družini Jerneja Suhadolca za dobro kulinariko in hitro ter prijazno postrežbo! A. Grosek 57 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 Sedem občin skupaj za zeleno prihodnost Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani Samo en mesec se nismo brali in že je pred vrati jesen, ki ponovno prinaša mnoge izzive in pričakovanja. Če smo za svojo mladino rekli, da preživlja brezskrbne poletne tedne, da si napolni baterije za prihajajoče novo šolsko leto, lahko z gotovostjo ugotovimo, da pa povsod ni bilo tako lepo. V mislih imam mnogotere požare, ki so predvsem na Krasu in okolici ogrožali človeška življenja, imovino in uničevali naravno okolje. Za nekatere posameznike, ki zadevo poznajo površno, je to le požar na območju, ki je od nas oddaljen eno uro vožnje. Prav gotovo pa naše gasilke in gasilke niso takega mnenja, saj so glede na državni načrt bili vključeniv sile za zaščito in reševanje, ki so opravljale intervencijo na območju požarov. Naše gasilske enote so delovale pod poveljstvom notranjske regije in ob tem so vsi prikazali visoko raven strokovnosti in organiziranosti, kar ni bilo prezrto niti ob sprotnih operativnih poročanjih. Ne smemo pa prezrti dejstva, da je na območju požarov poleg ognja na požrtvovalne gasilke in gasilce prežala tudi nevarnost ob morebitnih eksplozijah minskih sredstev, ki so na tem območju ostala iz prve svetovne vojne. Verjamem, da se po končanih akcijah premalokrat spomnimo na dekleta in može iz gasilskih vrst, ki s prostovoljstvom, pripadnostjo službi in strokovnim ravnanjem nemalokrat tvegajo tudi svoje zdravje in življenja zato, da rešujejo naše domove pred uničenjem. Ena od priložnosti, da se gasilkam in gasilcem zahvalimo z besedo hvala, saj drugačne zahvale ne priča- kujejo, se nam je ponudila 14. avgusta, ko je bilo v uporabo predano težko pričakovano sodobno opremljeno gasilsko vozilo GVC-3, ki že opravlja vožnje za dobavo pitne vode v Rižanski vodovod. Ob tem naj izkoristim priložnost, da čestitam in se zahvalim vsem, ki ste sodelovali pri izbiri in nabavi vozila, ter pri tem prikazali veliko mero strokovnosti. Če smo se pred letom dni veselili vrhunskih dosežkov naših športnikov, ki so na olimpijadi osvajali medalje, je moje mnenje, da so junaki letošnjega poletja naše gasilke in gasilci, ki se brezpogojno predajajo svojemu poslanstvu in so zgled prostovoljstva tudi v širšem pomenu. Hvala vam. Da pa brez gasilk in gasilcev ne gre niti na poti v šolo, se boste lahko prepričali v prvih dneh septembra, ko se bomo srečevali na prehodih naših prometnic, kjer bodo skrbeli zato, da bodo naši najmlajši varno prispeli v šolo in se kasneje varno vrnili na svoje domove. Ob tem prosim, da za prometno varnost poskrbimo prav vsi udeleženci v prometu in se pravočasno odpravimo od doma, da v morebitni naglici ne spravljamo v nevarnost sebe in drugih. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Grosuplje, 5. julij 2022 – Župani občin Log - Dragomer, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica, Ig in Kamnik so slavnostno podpisali namero o sodelovanju v projektu EUCF. V občinah verjamejo, da bo s sodelovanjem in povezovanjem zeleni prehod uspešnejši. Občina Log – Dragomer se nadeja, da bo na podlagi investicijskega koncepta, ki ga bodo izdelali v okviru projekta lahko kasneje kandidirali za evropska sredstva za izgradnjo sončnih elektrarn na strehi vrtca in osnovne šole. Lanskega decembra so Občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica in Ig oddale prijavo na razpis EUCF. Ker so verjeli, da bodo še uspešnejši, če bo konzorcij občin še širši, so k sodelovanju povabili tudi občini Log - Dragomer in Kamnik. Razmišljanje je obrodilo sadove, saj so v konkurenci prijaviteljev iz celotne EU postali drugi konzorcij občin iz Slovenije z uspešno prijavo na razpisu EUCF. Prijavili so se s projektom Renewables and Energy Efficiency programme of 5G municipalities - 5enerGy (Program obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti občin 5G). V okviru projekta bodo občine izdelale investicijski koncept, s katerim bodo preučili investicijski in energetski potencial prijavljenih ukrepov na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Ti se osredotočajo predvsem na rešitve, kot so postavitev fotovoltaičnih elektrarn v javne objekte, celovita in tehnološka energetska sanacija javnih stavb ter sanacija javne razsvetljave. V okviru Investicijskega koncepta bodo preučili tudi različne modele izvedbe investicijskih ukrepov, kot so model javno-zasebnega partnerstva, klasič- no javno naročanje ipd. Hkrati jim bo koncept služil kot osnova za prijavo na druge EU razpise, kjer bi lahko pridobili tudi sredstva za izvedbo naložb. Župan Občine Log - Dragomer, Miran Stanovnik je ob podpisu namere o sodelovanju še posebej poudaril dobro in iskreno sodelovanje med vsemi partnerskimi občinami. Kot je dejal si občine ne prizadevajo pridobiti le kakšen dodaten evro, ampak tudi sodelujejo na področju varovanja okolja, kar se mu zdi posebej pomembno. Kot je poudaril si v občini Log-Dragomer na podlagi projekta zamišljajo izvedbo dveh sončnih elektrarn, na vrtcu in na osnovni šoli. Tudi v občini Grosuplje si želijo na podlagi izdelanega investicijskega projekta kasneje kandidirati za sredstva za izgradnjo sončne elektrarne, to bi zgradili na strehi parkirne hiše, poleg tega pa bi radi energetsko sanirali še tri manjše kulturne domove v občini ter Osnovno šolo Šmarje – Sap, kjer bi ogrevanje preuredili na zemeljski plin. Na Igu pa se želijo rešiti trdnih delcev. Kot je povedal župan Janez Cimperman so pogodbo za energetsko sanacijo šol in občinskega objekta že podpisali. Na podlagi tega projekta pa si na omenjenih objektih zamišljajo tudi namestitve sončnih elektrarn. Prizadevali si bodo za opuščanje nafte in prehajanje tudi na druge, okolju prijaznejše energente. Večje število projektov povezanih s prehodom na okolju bolj prijazne vire energije so že izvedli tudi v občini Ivančna Gorica. Verjamejo, da bodo s pomočjo tega projekta dosegli cilj, da noben javni objekt ne bo več potreboval energetske sanacije in da bodo vsi na prijaznem viru energije. »Tudi v občini Dobrepolje delamo korake v smeri uporabe bolj sprejemljivih virov energije,« pa je dejal župan Igor Aha- Sprememba cene oskrbe s pitno vodo Javno podjetje komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. vse svoje uporabnike komunalnih storitev v Ob- Na podlagi 69. člena Statuta Občine Log - Dragomer sklicujem ZBOR OBČANOV, ki bo v sredo, 14. septembra 2022, ob 18. uri v gasilskem domu Dragomer-Lukovica. Zbor občanov se zaradi preteklih epidemioloških razmer sklicuje za leta 2020, 2021 in 2022. čini Log - Dragomer obvešča, da so skladno s sprejetimi sklepi občinskega sveta Občine Log - Dragomer ter glede na redna letna usklajevanja cen, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, s 1. julijem 2022 spremenili cene oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadne vode. Dnevni red: V tabeli so predstavljene cene posameznih storitev, ki so objavljene tudi na spletni strani www.kpv.si. 1. Predstavitev poglavitnih aktivnosti od leta 2020 dalje. 2. Pogled naprej: • poplavna varnost v občini, • ureditev Dragomerške ceste, • izvajanje projekta gradnje kanalizacije. Zbor sklicujem za območje Dragomera, Loga in Lukovice. Vljudno vabljeni! Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik, l.r. Postavka Vodarina Omrežnina vodarina DN 20 Storitev odvajanja odpadne vode Omrežnina odvajanja odpadne vode DN 20 Enota mere Cena DDV 9,5% Cena z DDV m3 0,7986 0,0759 0,8745 1 kos 4,6986 0,4464 5,1450 m3 0,8458 0,0804 0,9261 1 kos 3,7271 0,3541 4,0812 58 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 Centralna čistilna naprava čez tehnični pregled Log - Dragomer, 14. avgust 2022 – Tehnični pregled čistilne naprave je komisija opravila sredi meseca julija, trenutno izvajalci odpravljajo pomanjkljivosti. Pestro je tudi na gradbiščih, kjer delavci Hidrotehnika in Komunalnih gradenj polagajo še preostalih nekaj kilometrov kanalizacijskih cevi. V občini Log – Dragomer so 14. julija opravili tehnični pregled nove centralne čistilne naprave s kapaciteto 5.000 populacijskih enot. Čistilna naprava naj bi predvidoma z oktobrom pričela s poskusnim obratovanjem Tehnični pregled so opravili v prisotnosti komisije imenovanje s sklepom Upravne enote Vrhnika. »Komisija je pregledala predloženo dokumentacijo, izvršena dela, naprave, napeljave, postroje, opreme, ateste strokovne ocene in zapisniško ugotovila pripombe, ki se bodo v predpisanem roku odpravile,« so nam pojasnili na Občinski upravi. Izvedeli smo še, da so delavci Trgograda sicer v začetku julija zaključili z montažo pohištvene opreme v poslovnem delu čistilne naprave in izvedbo strojnih ter elektro del tehnološkega dela čistilne naprave, z čevčič. Tudi župan Ivan Jordan je povedal, da so v občini Škofljica prenovili javno razsvetljavo in energetsko sanirali več občinskih objektov. Na Lavrici so zgradili novo šolo, z energijsko porabo 0, to velja tudi za športno dvorano, v kar je bilo potrebno vložiti še posebej veliko truda. »Uspeli smo in v tej smeri želimo nadaljevati,« je dejal. Tudi občina Kamnik je naredila nekaj korakov za energetsko sanacijo javnih objektov, med drugim so na kulturni dom namestili sončno elektrarno, objekt je postal samooskrben in s tem so naredili prvi korak na področju obnovljivih virov energije in varčne rabe energije. »Po tej poti želimo nadaljevati, zato smo se z veseljem pridružili ekipi 5G,« je dejal in še povedal, da si želijo energetsko obnoviti tudi knjižnico, glasbeno šolo, športno dvorano. Podpis namere osnova za nadaljnje EU razpise »Verjamem, da bo ta današnji podpis namere o sodelovanju samo prvi korak k temu, da v enem letu dejansko preučimo energetski potencial prijavljenih objektov, potem pa bo to osnova za prijavo na nadaljnje EU razpise, kjer pa je večinoma skupni prag za investicije asfaltiranjem dostopnih poti in dvoriščnega platoja čistilne naprave pa se je zaključilo tudi urejanje zunanje okolice. Položene 21,3 kilometra kanalizacije Hidrotehnik je julija na Logu zaključil z gradnjo vakuumske kanalizacije na območju Cesta v Lipovce 13 do hišne številke 11A in na Vrhovčevi cesti od hišne številke 32 do 36. Delavci Trgograda so oba odseka preplastili z asfaltom. Še naprej je pestro na gradbišču ob regionalni cesti, kjer Hidrotehnik nadaljuje z deli na primarnem kanalu vakuumske kanalizacije ob sočasnem polaganju vodovoda, plina in telekomunikacijsko omrežja T2. Dala potekajo v območju kolesarske steze in pločnika od naselja Rosovč v smeri Lukovice do območja naselja Mole. Avgusta naj bi se delovni stroji Hidrotehnika preselili na Cesto dolomitskega odreda, kjer je v načrtu gradnja kanalizacije od hišne številke 7 do 28. Gradnja 30 milijonov EUR, tako da je za pričakovati, da bomo projekt še širili in povabili k sodelovanju še druge občine. In verjamem, da bomo skupaj tudi še bolj uspešni,« je dejala vodja Skupne občinske uprave 5G, Jasmina Selan. Višina investicijskega koncepta znaša 14.036.811 EUR brez DDV oz. 17.124.910 EUR z DDV, pričakovani prihranki energije so 3,923 GWh/leto, pričakovana proizvodnja obnovljive energije pa je 4,757 GWh/leto. Ukrepi trajnostne energije bodo povzročili zmanjšanje emisij CO2: · energetska učinkovitost v javnih stavbah: 591,41 t CO2 eq/ leto, · solarna PV namestitev: 1.247,13 t CO2 eq/leto, · zamenjava fosilnih kotlov: 455,58 t CO2 eq/leto, · optimizacija javne razsvetljave: 63,6 t CO2 eq/leto. »Povezuje nas torej zelena prihodnost,« je z besedami sklenil Domen Jere iz Skupne občinske uprave 5G. V okviru projekta so občine pridobile 60.000 EUR nepovratnih sredstev. Projekt je sofinanciran s strani EU iniciative EUCF, v okviru okvirnega programa Horizon 2020. V. L. je v polnem razmahu tudi na Lukovici, ki se z razkopanimi ulicami srečuje kot zadnje občinsko naselje. Tako kot na Logu in v Dragomerju so delavce domačini sprejeli z veliko mero razumevanja in potrpežljivosti. Del odsekov je že zgrajen, tako so delavci Komunalnih gradenj julija zaključili s polaganjem gravitacijske kanalizacije na Partizanski poti med hišno številko 1 in 11 ter ob regionalni cesti na trasi ob objektu na Vrhniški cesti 6. »V juliju so delavci KGG zaključili traso gravitacijske kanalizacije na ulici Pot na Tičnico od HŠ 8 do HŠ 2 ter ob regionalni cesti na območju Lukovice mimo objekta Pod gradom HŠ 1A in naprej od Pod gradom HŠ 1A do objekta Pot gradom HŠ 5,« so nam še pove- dali sogovorniki na Občini. Avgusta se je gradnja gravitacijske kanalizacije nadaljevala v Dolini od hišne številke 13 do 7, nato pa bodo gradnjo nadaljevali še od hišne številke 5 do 19. V mesecu avgustu je v načrtu nadaljevanje del na ulici Pod gradom, in sicer od hišne številke 1 proti 19 ter od hišne številke 2 do 4. V Dragomerju so poletne dni izvajalci izkoristili za asfaltiranje. Tako so delavci Trgograda asfalt položili delu Dragomerške ceste od hišne številke 46 do 44 in od hišne številke 46A do Stare ceste 28. Grobe asfalte pa je dobil še odsek Dragomerške ceste od hišne številke 46A do 64. V. L. Foto: Občinska uprava Starosti prijazna občina Log – Dragomer V občini je zaživela spletna stran Podaj roko! V preteklih mesecih ste gotovo že slišali, da se v občini Log - Dragomer izvajajo številne aktivnosti in sodelovanja z občinsko upravo in lokalnimi organizacijami v skupnem prizadevanju za starejšim prijazno občino. Nova pridobitev v občini je spletna stran istoimenskega projekta Podaj roko in je namenjena starejšim, svojcem in vsem, mladim in starim, ki bi se želeli vključili v različne oblike prostovoljstva in priskočiti na pomoč starejšim občanov in ob enem prejemati lepe izkušnje v sožitju med generacijami. Spletna stran je podaljšana roka pisarne za starejše in skrbi, da v projektu Podaj roko lahko naslovimo vse ciljne skupine; na primer tiste, ki fizično ne obiščejo pisarne za starejše (fizično onemogli; starejši, ki so geografsko oddaljeni od lokacije pisarne; starejši, ki pisarne ne morejo obiskati zaradi organizacije prevoza; svojci, ki jim je lažje ob napornem urniku obisk spletne strani itd.). Namenjena je informiranju sta- rejših občanov in svojcev o projektnih in drugih dogodkih in rednih aktivnostih s področja staranja in o tem, kje iskati pomoč v občini. Na spletni strani najdete osnovne informacije o pisarni za starejše in kontaktne informacije različnih društev, organizacij in zavodov, ki delujejo na področju staranja. Poleg informacij pa je stran namenjena tudi gradnji mreže prostovoljstva v občini in povezuje tiste, ki potrebujete pomoč, in tiste, mlajše in starejše, ki pomoč lahko nudite. V kolikor potrebujete pomoč pri manjših opravilih na domu, bi si želeli lepega pogovora v družabniškem paru s prostovoljcem, bi se želeli pridružiti skupini za kakovostno staranje ali pa skrbite za nekoga in bi se želeli pridružiti ali pa le iščete informacije različnih organizacij, ki nudijo pomoč starejšim in njihovim svojcem na območju naše občine, si v zavihku »potrebujem pomoč« lahko preberete dodatne informacije ali pa se s klikom na »prijavo« zaprosite za obliko pomoči, ki jo potrebujete. Spletna stran pa je namenjena tudi bodočim prostovoljcem, ki se lahko pod zavihkom »Postani prostovoljec« prijavite in postanete prostovoljec. Trenutno se že usposabljajo prostovoljci, skupino pa bomo v jeseni 2022 širili, zato ste mladi in starejši zelo lepo povabljeni, da nameniti nekaj vašega časa za pomoč pri manjših opravilih ali druženju s starejšimi in naredite nekaj dobrega v vašem kraju. Prijavite se na spletni strani na zavihku »Postani prostovoljec« ali pa nas obiščete oziroma pokličete v času uradnih ur pisarne za starejše, ko lahko z vami delimo več informacij o samem prostovoljstvu. Želimo si, da spletna stran služi občanom. Pod »oglasno desko« poleg prej omenjenih novic in napovedi dogodkov, lahko oddate tudi svoja mnenja in zgodbe. Veseli bomo vaših vzpodbudnih besed in dobrih izkušenj, ki ste jih imeli v lokalni skupnosti med ljudmi, na dogodkih, ob stiku s prostovoljci ali organizacijami, ki si prizadevajo za kakovostno staranje v občini. V času, ko slišimo več negativnih novic, je še toliko bolj pomembno, da opazimo, kaj je okrog nas dobrega in lepega in to tudi povemo! Seveda pa nam lahko zaupate tudi kritike in predloge, kako lahko svoje delo še izboljšamo. Do spletne strani Podaj roko dostopate preko spletne strani občine Log – Dragomer (https:// www.log-dragomer.si/); kjer na naslovni strani kliknete na logotip Podaj roko; ali pa v vaš brskalnik vpišete povezavo https:// podajroko.dagiba.si/. Projektna skupina Podaj roko 59 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Emiliji Erbežnik jubilejno priznanje JSKD Vrhnika ilustracije, kot tudi na področju vokalne glasbene dejavnosti, kjer se že od otroštva dalje udejstvuje v poustvarjanju ljudske glasbe in zborovskega petja, so priznanje podelili ob otvoritvi njene samostojne razstave v Upravnem centru Občine Log - Dragomer, ki mu je sledila podelitev priznanja s prijetnim kulturnim programom. Ob tej priložnosti so zbranim spregovorili Nika Gams iz Društva Dvig, Miran Setnikar iz Mah Teatra, Nataša Bregant iz JSKD Vrhnika, Boris Smirnov iz PGD Dragomer – Lukovica, Inka Zdravkovič iz DU Dragomer – Lukovica, Branimira Brecelj iz DU Log ter župan Miran Stanovnik, ki so v svojih nagovorih poleg njenih talentov in kulturnega udejstvovanja, izpostavili še Emilijino srčnost, pozitivnost in prostovoljstvo. Predlog za prejem jubilejnega priznanja je na JSKD Vrhnika uradno podal Mah Teater, a so pri njegovi pripravi sodelovala tudi društva Dvig, DU Dragomer – Lukovica, DU Log, PGD Dragomer – Lukovica in Občina Log - Dragomer, ki so bili zelo enotni, da si prejemnica jubilejno priznanje več kot zasluži. Vsestranski kulturni ustvarjalki Emiliji Erbežnik je Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Vrhnika, za več kot 50 let ustvarjalnega in pedagoškega dela na raznolikih področjih ljubiteljske kulturne dejavnosti, maja podelil jubilejno priznanje in se tako poklonil njenemu neusahljivemu ustvarjalnemu duhu. Priznanje so ji podelili ob otvoritvi slikarske razstave v prostorih Upravnega centra Občine Log - Dragomer. Prejemnico jubilejnega priznanja JSKD, Območne izpostave Vrhnika, odlikuje raznolikost kulturno umetniškega ustvarjanja. Kot so v obrazložitvi zapisali predlagatelji za priznanje, je Milka, kot ji rečejo znanci, s svojim umetniškim delovanjem prispevala k ustvarjanju in širjenju ter zviševanju kakovosti kulturnih dejavnosti in kulturne zavesti v lokalnem in tudi v regionalnem okolju, ob tem pa je kljub svojim številnim talentom ostala skromna. Vseživljenjski kulturni ustvarjalki, ki deluje na področju slikarstva, oblikovanja, aranžiranja, Kulturo v občini dvignila na višjo raven Emilija Erbežnik je večplastna umetnica, najbolj opažena pa je njena slikarska umetnost. Njena velika ljubezen so barve in oblike, ki jih odkriva in občuduje v naravi in upodablja s čopičem, v prelivajočih se odtenkih akvarelov. Prvo slikarsko razstavo je postavila leta 1991. V zadnjih treh desetletjih je razstavljala v domači občini, na Vrhniki, v Ljubljani in številnih občinah v ljubljanski regiji, pa v Postojni in Mariboru. Akvarele je ustvarjala na slikarskih kolonijah v Sloveniji in zamejstvu, razstavljala na več kot 200 razstavah, od tega kar 69 samostojnih. Njeno zadnjo samostojno razstavo akvarelov smo si od maja dalje lahko ogledali v pro- storih občinske uprave Občine Log - Dragomer. Dobila je 20 nagrad za svoje akvarele, ki so jih ocenjevali najvidnejši slovenski slikarji in umetnostni zgodovinarji (Ivan Sedej, Savo Sovre, Aleksander Bassin, Tone Rački, Andrej Herman …). Svoja likovna dela je, z odprtim srcem, poklanjala ustanovam s področja zdravstva, kulture, izobraževanja in humanitarnih dejavnosti, v Sloveniji in v tujini. Njen oblikovalski odtis lahko občudujemo v knjižnih ilustracijah in v scenski podobi premnogih prireditev društev in lokalne skupnosti. Ljubezen do domačega Barja jo pri aranžiranju nagiba k izbiri rastja in materialov iz okoliške narave. Neprecenljiv je tudi njen prispevek k boljšemu poznavanju Ivana Cankarja v svetu: Njena miniaturna knjiga, nagrajeni spominek Vrhnike, 6 Cankarjevih črtic, je bila leta 2011 natisnjena v slovenščini, angleščini in italijanščini. Ilustrirala je tudi več knjig in koledarjev. Emilija Erbežnik je tudi glasbenica, dejavna je predvsem na področju ljudskega in zborovskega petja. Za več kot 40 let aktivnega petja, je dobila Zlato (2007) in Častno Gallusovo značko JSKD (2012). Za dolgoletno kulturno udejstvovanje in prispevek k prepoznavnosti občine Log - Dragomer v širšem okolju, je leta 2015, prejela Priznanje občine Log - Dragomer. Za promocijo učenja in znanja in za vztrajno vlaganje v lastni razvoj kot temelj za ustvarjalno sodelovanje in druženje na vseh področjih je leta 2017 prejela PRIZNANJE ACS. Svoja znanja na področjih likovne in pevske umetnosti je vse življenje nadgrajevala, širokosrčno pa ga je predajala tudi naprej, mlajšim generacijam na delavnicah v okviru osnovne šole, vrtcev in društev in starejšim generacijam V. L. Dragomerška bo zasijala v novi preobleki Projektna dokumentacija je že v izdelavi, v načrtu pa je popolna prenova voziščne konstrukcije in preplastitev z asfaltom, cesto pa naj bi tudi razširili s pločnikom. »Na odseku med regionalno cesto in Staro cesto bomo izvedli novo nosilno gredo iz gramoza frakcije 0-63 mm, debeline 40 cm, ter nov tamponski sloj debeline 30 cm. Dragomerško cesto bomo po temeljiti prenovi nosilne konstrukcije preplastili z dvoslojnim asfaltom debeline 6+3 cm,« so nam razložili na občini. Cesta je v slabem stanju, polna razpok in lukenj. Ob izgradnji kanalizacijskega sistema so ob izkopu ugotovili, da je za mrežasto in deloma luknjaste razpoke krivo slabo stanje konstrukcije ceste. Urediti bo treba tudi odvodnjavanje s ceste, ki je najbolj kritično v križišču s Staro cesto, kjer se na cestišču ob padavinah zadržuje voda. »V območju nastajanja luže bomo vgradili dva vtočna jaška za odvodnjavanje ter s tem po nalivu omogočili odtok vode v odvodnik.« Po potrditvi načrta bodo pristopili k izdelavi DGD načrta in pridobivanju zemljišč za širitev ceste, ter v nadaljevanju k izvedbi PZI dokumentacije. Na tem odseku je nujen tudi pločnik. V tem delu namreč vsak dan v šolo in iz nje CMYK prihaja veliko otrok. Zato ni nič čudnega, da je Občina prejela pobudo Osnovne šole Log – Dragomer, kjer je v okviru projekta Instituta za politike prostora, med vsemi pobudami, izbrana pobuda, da se uredi pločnik na predmetnem odseku. »Na območju Dragomerja je bila na tem delu sicer načrtovana druga trasa varne šolske poti, vendar je občina od lastnikov zemljišč prejela negativne odgovore glede odstopa dela zemljišča za varno šolsko pot. Zato smo pristopili k varianti, ki poteka po sedanji trasi Dragomerške ceste. Tudi na tem delu se že pojavljajo težave, vendar verjamemo, da bomo uspeli s pridobitvijo potrebnih zemljišč.« V. L. 60 Cene komunalnih storitev bodo višje Log – Dragomer, 15. junij 2022 – Po podražitvi energentov, ki so povzročile podražitev storitev in proizvodov, nas bodo zdaj po žepih udarile še višje cene komunalnih storitev. Julijske komunalne položnice bodo občutno višje. Oskrba s pitno vodo se bo podražila za okoli 11 odstotkov, toliko bo dražje tudi odvajanje odpadnih voda, tisti, ki imajo greznice ali MKČN bodo za to storitev plačevali 22 odstotkov več. Povišala se bo še cena odvoza odpadkov, predvsem bioloških, ki bo dražja za kar 42 odstotkov. Komunalno podjetje Vrhnika je na svetniške mize dalo predlog spremembe cen komunalnih storitev. Podražilo se bo vse, tako voda, odvoz odpadkov, kot odvajanje odpadne vode. Svetniki so nove cene potrdili z 11 glasovi za, dva sta se glasovanja vzdržala. Cene za odvajanje odpadne vode in oskrbo s pitno vodo bodo veljale od 1 julija naprej, povišanje cen storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ter zbiranjem komunalnih odpadkov, pa bodo na položnicah obračunane šele potem, ko jih bosta potrdila še vrhniški in borovniški občinski svet. Povprečna štiričlanska družina, ki porabi 15 kubikov vode bo za oskrbo s pitno vodo plačevala 1,74 evra več, odvajanje odpadne vode pa bo dražje za 1,69 evra. Nadzorni svet Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika bo za enkrat ostal brez predstavnika Občine Log – Dragomer, saj edini kandidat za zasedbo tega mesta, ni dobil potrebne večine. Bolj soglasni so bili svetniki pri imenovanju Občinske volilne komisije, kjer so soglasno dvignili zelene kartone, enotni pa so bili tudi pri potrjevanju sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v volilnem letu 2022. Zelena luč rebalansu in osnutku proračuna za leto 2023 Glavni razlog za prvo spremembo letošnjega proračuna je uskladitev tega z dejanskimi potrebami in zagotovitev dodatnih sredstev na postavkah, kjer je to potrebno. V primerjavi z zadnjim sprejetim proračunom za leto 2022 se prihodki zvišujejo za 624 tisočakov, odhodki pa se višajo za okoli 770 tisoč evrov. Svetniki so opravili tudi splošno razpravo Odloka o proračunu Občine Log – Dragomer za prihodnje leto. Tokrat so na Občinski upravi s pripravo tega dokumenta pohiteli, nikoli se namreč še ni zgodilo, da bi splošno razpravo opravili že junija. A kot smo slišali, so se hoteli izogniti morebitnemu začasnemu financiranju občine in tako zagotovili, da se največji projekt v zgodovini občine, gradnja kanalizacije s čistilno naprave ter gradnja prizidka k vrtcu Log – Dragomer nemoteno zaključita. Pod streho je tudi manjša sprememba Statuta Občine Log – Dragomer in Poslovnika s katero naj bi privarčevali. Lastne predpise in druge uradne objave bo Občina odslej objavljala v Uradnem glasilu e-občina in ne več v Uradnem listu zaradi česar naj bi se znižali stroški objav, te pa naj bi bile tudi direktno objavljene še na spletni strani Občine Log – Dragomer. Svet se je na seji seznanil še s sklepom Nadzornega sveta JP KPV, aneksom k pogodbi o brezplačni odsvojitvi ter vlogo za izdajo izjav e o predkupni pravici Ferjanka. Občinski svet je dal zeleno luč letnemu poročilu Osnovne šole Log – Dragomer, strinjali so se tudi s predlogom o oblikovanju oddelkov v enoti vrtca Log – Dragomer, o sistematizaciji delovnih mest ter dodatnih delovnih mest za prilagojeno izvajanje programov v vrtcu ter sistematizacijo dodatnih delovnih mest na osnovni šoli za šolsko leto 2022/2023. Občinski svet je ob koncu seje prisluhnil še poročilu o poteku del pri evropsko sofinanciranem projektu kanalizacije in čistilne naprave, svetniki pa so Občinski upravi postavili še nekaj vprašanj in pobud. Tako smo med drugim lahko slišali pobudo, da se prebivalce Lukovice obvesti o načrtovani širitvi prlinovodnega omrežja na tem območju. Kot so dejali je sedaj čas, da vsi tisti, ki bi se v prihodnosti želeli priključiti, to sporočijo Energetiki Ljubljana. V. L. 60 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 Gasilci prevzeli novo vozilo GVC-3 V nedeljo, 14. 8., je v Dragomeru potekala tradicionalna gasilska veselica, ki jo gasilci vsako leto organiziramo na ta dan. Pred veselico je čez naselje Dragomer potekala gasilska parada v čast prevzema in predaje novega gasilskega vozila s cisterno GVC-3 v operativno sestavo društva. Predsednik PGD Dragomer - Lukovica Aleksander Remškar je v svojem govoru predstavil kronologijo nakupa vozila, ki se je začel že pred 12 leti, ko smo kupili zadnje vozilo za prevoz moštva. Že takrat smo se zavedali, da v prihodnje sledi zamenjava dotrajane gasilske cisterne TAM 170 T14, ki je bila v operativno sestavo PGD Dragomer - Lukovica vključena leta 1984. Od začetne iniciative do realizacije je bilo treba zbrati dovolj informacij ter speljati ustrezne postopke tako na poveljstvu občine Log - Dragomer, Gasilski zvezi Vrhnika kot tudi na Občinskem svetu Občine Log - Dragomer, kjer so nakup Žabice vabijo k vpisu Šolsko športno društvo Log - Dragomer vabi smo ponosni na 9 Žabic, članic mladinske che- k vpisu v rekreativne in tekmovalne programe športnih panog cheerleading in performance cheer, ki bodo v obdobju od septembra 2022 do junija 2023 potekali v telovadnicah OŠ Log Dragomer, OŠ Brezovica in OŠ Notranje Gorice. Programi vadbe so raznovrstni glede na vsebino in intenzivnost, rdeča nit pa je splošna telesna priprava in razvoj celotnega spektra gibalnih sposobnosti. Tekmovalne skupine s svojimi plesno-akrobatskimi koreografijami sodelujejo v tekmovalnem sistemu Cheer zveze Slovenije. V pretekli sezoni smo bile Žabice uspešne na več domačih in mednarodnih tekmovanjih (Nemčija, Italija), osvojile smo dva naslova državnih prvakov ter naslov državnih podprvakov. Še posebej er reprezentance Slovenije, ki so se na julijskem evropskem prvenstvu v Atenah okitile z zlato medaljo. Žabice nismo le športna dejavnost, temveč predvsem skupnost ljudi, ki bolj kot tekmovalnost spodbuja in razvija pozitivne človeške vrednote pri otrocih in mladostnikih ter tudi njihovih starših in trenerjih. Čeprav smo do danes osvojili več kot 100 naslovov državnih, 10 naslovov evropskih in 2 naslova svetovnih prvakov, smo bolj kot na to v društvu ponosni na več kot 1.000 članov, ki so v 25 letih oblikovali identiteto Žabic. Pridi in se nam pridruži! Vpis: sobota, 10. 9. 2022, od 9h do 12h na OŠ Log - Dragomer. Več informacij najdeš na naši spletni strani. podprli. Tako smo v letu 2021 uspešno izpeljali razpis in sklenili pogodbo z izbranim ponudnikom, in sicer podjetjem WEBO d.o.o. z Vrhnike, ki je v letu 2021 dobavilo podvozje ter začelo z izdelavo nadgradnje. V začetku leta 2022 so dobavili sodobno gasilsko vozilo GVC-3 na podvozju švedskega proizvajalca SCANIA, s tremi osmi in 460 konjskimi močmi. Vozilo lahko naenkrat prepelje 12.000 l vode. Poveljnik Notranjske regije Gasilske zveze Slovenije in član poveljstva GZS Marko Gorše je v svojem nagovoru izpostavil, da to vozilo predstavlja udarno pest konjenice, kar po njegovem Gasilska zveza Vrhnika predstavlja v Notranjski regiji. Župan Miran Stanovnik je skupaj s predsednikom PGD Dragomer - Lukovica Aleksandrom Remškarjem slovesno prerezal trak in mu predal klju- če vozila. Vozilo je bilo že pred slovesnim prevzemom nekaj dni v uporabi v obsežnih intervencijah na Krasu ob aktiviranem državnem načrtu in prevažalo vodo iz Unice v Rižanski vodovod, kar je še potrdilo smotrnost glede izbire nadgradnje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega nakupa. V prvi vrsti Občini Log - Dragomer in občinskemu gasilskemu poveljstvu ter Gasilski zvezi Vrhnika. Krajanu Branku Kašniku, ki je pripravil razpis in uspešno pripeljal proces do zaključka. Zahvaljujemo se podjetju 3DIM d.o.o., ki je doniralo svetlobno in zvočno signalizacijo vozila. Zahvaljujemo se tudi posameznikom in podjetjem, ki so donirali finančna sredstva, to so: IT 100 d.o.o, MAPA d.o.o., REAL VARSTVO, LIBELA, GAŠPER PETKOVŠEK S.P., DELO d.o.o., GOB d.o.o., BETAPLAST d.o.o., IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU ŠPORTA MATJAŽ, GERBEC S.P., TOMAŽ KUNTARIČ, SMRDELPLAST d.o.o., BIOBRAZDA, DAMJAN ČAMERNIK s. p. in PGD PODSMREKA ter vsem krajanom in podpornikom, ki so že v preteklih letih namenjali sredstva za nakup novega gasilskega vozila. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so sodelovali pri pripravi parade in veselice, KD GODBA DOBROVA POLHOV GRADEC, ki nam je dajala takt, PGD GOLO za šotor, vsem krajanom in ostalim podpornikom, ki so prispevali čas, roke in dobitke za srečelov ter Prebrisanim muzikantom za nepozabno zabavo. Peter Suhadolnik, poveljnik PGD Dragomer - Lukovica, foto: Nejc Saje 61 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE posamezniki in med generacijami in prispevali h kvaliteti življenja v skupnosti. Le v redkih občinah lahko to potrdijo. Ni pa negativna samo naša lokalna, ampak tudi naša nacionalna, pa tudi globalna politična kultura. Aktivni državljani pri oblasteh niso popularni, treba jih je umakniti od mikrofonov in piščalk, saj vedno nekaj zahtevajo. Usodo žvižgača Juliana Assangea verjetno poznamo vsi, in ta bo prej umrl, kot ga bodo najbolj razvite demokracije, katerih usta so polna svobode govora, izpustile na svobodo. IN Kako naprej Društvo DVIG vabi do zdrave hrane in čiste vode, vse dražja energija, starajoča se družba in stiske, ki prihajajo z njo … Vse te osnovne človekove potrebe moramo zadovoljevati, rešitve pa iskati v lokalnem okolju, saj je očitno, da tako kot živimo, več ne bomo mogli. Če ne bomo kar najprej ukrepali, se bo kvaliteta našega življenja drastično poslabšala. Vabilo v DVIG-ov bralni krožek Od pravljice do Lutke, Kaj nam je všeč in kaj ne Delavnico smo zasnovali kot pogovor, želeli smo sprožiti razmišljanje o kraju in ozavestiti svoje skupne cilje, interese, vrednote in odgovornosti. Pa krajšem uvodu o pomenu sodelovanja v lokalni skupnosti smo udeleženke povprašali, kaj jim je v domačem kraju všeč in kaj ne. mentorica Lea Šifrer, so-mentorice Jožica Zorc in Tomislava Zaletelj Študijski krožek poteka kot delavnica od septembra do junija enkrat mesečno. Posebnost bralnega krožka je ta, da otroci, stari 4–7 let, spoznavajo samo slovenske pravljice, izdelujejo lutke ali pa rišejo podobe iz prebranih pravljic. Za improviziranim paravanom uprizarjajo lutkovne predstave in svoje doživljanje pravljic prenesejo na lutke, se ob tem sprostijo, tkejo vezi z drugimi otroki in razvijajo domišljijo. Otroci se učijo jezika ob poslušanju pripovedovanja literarnih besedil, razvijajo likovne zmožnosti ob ogledovanju slikanic in risanju domišljijskih risbic. Preizkušajo pa se tudi kot avtorji in ilustratorji lastnih zgodbic ali pesmi. Vsaj enkrat letno svoje dosežke predstavijo javnosti na medgeneracijskih srečanjih. Dejavnost sofinancira občina Log – Dragomer. Za študijski krožek Olga Drofenik Vabimo nove mentorje Povabilo vsem, ki želite pomagati k boljšemu znanju naših osnovnošolcev. DVIG-ovi mentorji že peto leto enkrat tedensko pomagajo učencem naše osnovne šole pri učenju matematike, angleščine in slovenščine. Da bi lahko z učno pomočjo nadaljevali, potrebujemo nove mentorje za slovenščino in angleščino. Prosimo vas, da nekaj svojega časa namenite Kdaj? V četrtek, 22. septembra, ob 17h v Domu otrokom in mladostnikom, ki iz različnih razlokrajanov v Dragomerju. Prosimo, da otroka gov pomoč potrebujejo, in jim uspešno končana prijavite na dvig@ iold.si ali po telefonu 031 254 osnovna šola odpira vrata v boljše življenje. Sporočite nam, ali ste pripravljeni enkrat tedensko 125 (Joži) do 12. septembra. svoje znanje deliti z učenci. Pišite nam na dvig@ iold.si ali pokličite 031 643 228, da se dogovorimo o sodelovanju. Novo v DVIG-u Hvala. Septembra bo izšla 7. številka revije Pogovori z Nika Gams, predsednica DVIG-a in občani v tiskani obliki. Mozaik iz življenjskih mentorica za matematiko usod naših ljudi smo pred davnim leti začeli sestavljati iz pripovedi in spominov naših najstarejših sokrajanov, ki so bili večinoma rojeni v naših krajih ali pa so sem preselili že pred mnogimi leti in se vživeli, zlili z novim okoljem. Najnovejše zgodbe pa letos že drugič odpirajo nove poglede, saj nam predstavljajo nove sosede, tuje državljane, ki so se k nam priselili od drugod in kot družina Vse skupnosti bi cvetele, če bi jim vsak od nas nazaživeli med nami ter odkrili nove možnosti za menil uro svojega časa na teden. svojo uveljavitev in uresničitev svojih življenjskih ciljev. Najlepše od vsega pa je, da svoje mesto med K otroški literarno-likovni delavnici »Kdaj si najnami odkrivajo ali pa so ga že našli tudi njihovi bolj srečen?«, zadnji izvedbi širšega progama Od najmlajši družinski člani. V tej številki boste spo- pravljice do lutke, smo konec maja, za isto ceno, znali Juana de Jagra (Argentina), Yulio Kuznetso- primaknili še delavnico za njihove starše in stare vo (Rusija) in Wima Van Genippa (Nizozemska). starše ter klepetali na temo »Zakaj radi živimo Z njimi smo se pogovarjali v študijskem krožku tukaj?« torej v Občini Log-Dragomer. Živim v Sloveniji 2, pogovore pa je zapisala Dragica Krašovec. Naslovnica Pogled na barja, pogled Potrebo po takih srečanjih vidimo, ker smo krana svet, avtorica akvarela Mojca Zver. jani, ne le pri nas, od lokalne skupnosti odtujeni, Z letošnjimi in lanskimi intervjuvanci (Steve Tel- stika s krajem skoraj nimamo. Seveda sodelujezerow iz ZDA, Bogumila Pavlin iz Poljske), Borka mo in se zbiramo v različnih društvih, kjer Jerman Blažič iz Makedonije in Rosario Pecoraro zadovoljujemo lastne, predvsem družabne iz Italije) in njihovimi družinskimi člani bomo in prostočasne interese. In s tem ni nič naseptembra obiskali manj znane lepote Slovenije robe. Manjka pa več vključevanja krajank in na Krasu. In še dva dogodka bosta izvedene v krajanov v pomembna področja življenja in tem študijskem krožku: Wim nam bo pripravil bivanja, ki se na globalni ravni kažejo kot predavanje o Nizozemski, Juan pa razstavil nekaj nerešljivi izzivi, kot so skrb za okolje, dostop Delavnica DVIG-a Zakaj radi živimo tukaj Delavnica na temo Zakaj rad živim tukaj Na delavnici so sodelovali starši in stari starši otrok, članov bralnega študijskega krožka Od pravljice do lutke. Potekala je drugače, kot je bilo napovedano in to na pobudo udeležencev delavKot slabosti smo izpostavili prepočasno urejanje nice. Uvodoma je mentor Darijan Novak sprevarne šolske poti in pomanjkanje zanimivih dogodkov na domačem terenu, ki bi pritegnili mlaj- govoril o pomenu sodelovanja vseh občanov pri šo in srednjo generacijo. Dobra domača naloga za načrtovanju razvoja naših naselij in povabil prisotne, da spregovorijo o dvojem: o dobrih in slabih domača društva! vidikih življenja v naši občini, in o tem, kako si Zelo podobno so bivanje v občini ocenjevali kra- zamišljajo občino leta 2030. janke in krajani, ko smo jim 2015 na dogodkih predstavljali zemljevid občine in jih prosili, naj s Vsi mlajši udeleženci delavnice radi živijo v naši flomastrom označijo, kaj jim je v kraju všeč in kaj jih moti. Takrat so, presenetljivo, občanke in ob- občini iz istih razlogov: lepa narava in sprehodi čani želeli veliko več pisati z rdečim flomastrom, po barju in gozdu, bližina Ljubljane, mirno in za torej izpostavljati slabosti, kot pa z zelenim, od- otroke varno okolje. govor na vprašanje »Kaj vam je pa všeč?« je bilo Babica je opozorila, da so se v dobrih 40 letih, veliko težje najti. kar živi tukaj močno spremenili odnosi in tudi vrednote. »Ob priselitvi v Dragomer smo imele Morda je bil najbolj pomenljiv razmislek babice, mlade družine enak standard, sami smo veliko ki je opozorila, da so se v dobrih 40 letih, kar živi delali pri gradnji hiš in športnega parka, veliko tukaj močno spremenile naše vrednote, z njimi pa tudi naši odnosi. »Ob priselitvi v Dragomer smo se tudi družili. Danes je drugače, razslojili smo imele mlade družine enak standard, sami smo se na premožne in manj premožne, samo ti smo veliko delali pri gradnji hiš, veliko smo se se še družijo in si pomagajo. Danes ne skrbimo tudi družili in skupaj zgradili športni park. Danes več prostovoljno za dobrine, ki smo jih ustvarili je drugače, razslojili smo se na premožne in manj nekoč skupaj, ampak plačamo skrbnika (npr. za premožne, samo ti se še družijo in si pomagajo. teniška igrišča), potem pa kritiziramo. Danes ne skrbimo več prostovoljno za dobrine, ki Kot slabosti so navedli dvoje: prepočasno uresmo jih ustvarili nekoč skupaj, ampak plačamo skrbnika (npr. za teniška igrišča), potem pa kri- janje varne šolske poti in pomanjkanje dovolj zanimivih dogodkov, ki bi pritegnili ljudi, da bi tiziramo.« obiskovali prireditve v naši občini in ne samo v Ljubljani. Nad tem sporočilom se moramo zamiKaj želimo in predlagamo Kot zaželene projekte smo izpostavili postavitev sliti vsa lokalna društva. Naši programi za mlajšo klopi v senci zasajenih dreves na Barju, kar bi in srednjo generacijo niso zanimivi. najbolj razveselilo starejše sprehajalce in doječe In kaj so predlagali za leto 2030, nekatere pobude mamice, ponovno bi veljalo organizirati maška- pa so lahko uresničene še prej) rade in s tem zadovoljiti mlajše generacije, in • postavitev klopi in zasaditev dreves za senčenje verjetno najzahtevnejši bi bil projekt postavitve klopi na barju, tega bodo veseli starejši in dojejavne kuhinje, kjer bi pripravljali hrano lokalnih če mamice pridelovalcev. Na vključevanju krajank in krajanov v življenje • ponovno organiziranje maškarade kraja moramo delati po majhnih korakih, saj ni- • postavitev javne kuhinje smo vajeni razmišljati o kraju in/ali delovati kot • in priporočilo: vsak občan naj nameni 1 uro skupnost. Odgovornost smo prevalili na druge, svojega časa na teden za dejavnosti, ki krepijo ki imajo svoj seznam projektov, ki jih želijo izpesolidarnost in socialno povezanost med posaljati. Ne pride jim na misel, da bi občankam in mezniki in med generacijami, in prispevajo h občanom ponudili participativni proračun, s kakvaliteti življenja v skupnosti. terim bi ti izpostavili in izbrali, nato pa še izpeljaMentor Darijan Novak li projekte, ki jih čutijo za potrebne. Ti bi gotovo okrepili solidarnost in socialno povezanost med Še najbolj cenimo lepoto narave, sprehode po Barju in gozdu, bližino prestolnice ter mirno in varno okolje. spominkov iz Argentine. In še naprej bomo organizirali take delavnice, saj verjamemo, da so naš največji vir naši ljudje in naš čas je in bo naša naložba v našo prihodnost. In nadaljevali bomo, dokler se ne bomo zavedali, da ima vsak od nas svojo vlogo tudi v ulici in zaselku, dokler ne bomo boljši v izražanju lastnih mnenj o domačem kraju, dokler ne bomo boljši v iskanju konsenza, dokler ne bomo sodelovali vsi in si delili koristi. In predstavljajte si, kakšen bi bil naš kraj, če bi bil prav vsak od nas pripravljen investirati samo uro svojega časa tedensko v njegov razvoj. Darijan Novak, mentor DVIG-a 62 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 63 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE V mesecu septembru načrtuje študijski krožek Blaginja naše skupnosti v času podnebnih sprememb izobraževalno srečanje ( v nadaljevanju ŠK). Cilj srečanja je izobraževanje in osveščanje čim širšega kroga ljudi o problemih, povezanih z biokapaciteto naše Zemlje in o pomenu ekološkega odtisa za uravnotežen razvoj in kakovost življenja. Ob tem bomo v razmislek ponudili praktično rešitev – gojenje in uporabo gob. Udeležencem želimo podrobneje predstavili pomen gob pri zmanjševanju ekološkega in ogljičnega odtisa v kulinariki, zdravstvu, gospodarstvu in tudi pri reševanju prehranske krize v Evropi in v svetu. Uporaba gob je sicer relativno novo področje pri načrtovanju ukrepov za zmanjševanje ekološkega odtisa, a je postavitev gobarne izvedljiva tudi v naši občini. V preglednici prikazujem osnovne podatke o prireditvah. V nadaljevanju pa lahko prebe- Zanimivo je bilo opazovati razvoj njihovih idej – nekateri otroci so začeli risati po svoje, kasneje pa rete opise prireditev, ki so jih pripravili izvajalci. so v risbe vpletli še spomine srečnih trenutkov in narisane dogodke povezali med seboj. Gorazd je otrokom pomagal pri risanju – predvsem starejši Izvajalec Prireditev Ciljna skupina Cilji prireditve otroci so želeli pomoč pri izrisu stvari, ki so si jih zamislili. Št. obiskovalcev Kako dobro in trajnostno živeti v času podnebne in prehranske krize? 1. DU Dragomer Lukovica v sodelovanju z vrtcem 2. Društvo DVIG, Univerza za tretje življenjsko obdobje 3. Mah teater Srečanje bo v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Dragomerju. Program srečanja 18.00 Pozdrav udeležencem (Nika Gams) 18.05 Pomen ekološkega odtisa za uravnotežen razvoj in kakovost življenja – globalno, v Sloveniji in osebno in Vloga gob pri zmanjševanju ekološkega odtisa v kulinariki, zdravstvu, gospodarstvu (Boris Smirnov) 18.35 Postavitev gobarne (Simon Strgar) 18.50 Podpora v nacionalnih strategijah in ukrepih za zeleni in pravični prihod, možni viri financiranja postavitve gobarne (dr. Darja Piciga) 18.50 Razprava 19.15 Okrogla miza »Zakaj prav gobe?« 20.00 Degustacija gobjih specialitet Če bo vsaj 120 prijav, bomo organizirali okroglo mizo in degustacijo. Prosili bomo g. Janeza Gorenška z Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo (Celje), g. Jerneja Slapšaka s Kmetije Slapšak (Padež nad Laškim), g. Roka Zalarja iz Gobnjaka (Večna pot, Ljubljana), g. Primoža Turnška iz Gobalaba, Krater (Ljubljana), da nam spregovorijo o svojih izkušnjah o pridelavi in uporabi gob pri nas in v svetu. Sodelovali bodo tudi člani ŠK. Okroglo mizo bosta moderirali dr. Darja Piciga, mentorica,in Olga Drofenik, članica ŠK. Prosimo vas, da se na srečanje prijavite najpozneje do 5. septembra na dvig@iold.si ali po telefonu 031 254 125 (Joži). Mentorica ŠK: dr. Darja Piciga Predsednica Društva DVIG in vodja ŠK: Nika Gams Teden vseživljenjskega učenja Na nacionalnem spletnem koledarju TVU 2022 se je Občina Log - Dragomer predstavila z osmimi prireditvami. In kaj odlikuje te prireditve? Obsegale so mnoge od vsebin, navedenih v poročilih, ki so jih oddali 4. Občina Log Dragomer 5. Vrtec Log Dragomer 6. Zeliščarska kmetija Metka Maček Pozdrav poletju upokojenci in krajani Razstava lutk, Od pravljice do lutke otroci od 4. do 7. 30 leta, starši, stari starši zaposleni, 25 upokojenci starši in stari 7 starši Deset let bralnega krožka Delavnica Zakaj rad živim tukaj 80 medgeneracijsko druženje, spoznavanje življenja naših prednikov razvijanje bralne kulture, predstavitev ustvarjalnosti predšolskih otrok, druženje generacij razvijanje bralne kulture z branjem in razgovori s slovenskimi avtorji razvijanje pripadnosti, spodbujanje aktivne udeležbe v lokalnem razvoju, predlogi za izboljšanje kakovosti življenja razvijanje ustvarjalnosti, pozitivne samopodobe, besednega zaklada, empatije, predstavitev ilustriranih pripovedi o sreči predstavitev delovanja društva skozi vse sekcije; pravljične, recitatorske, gledališke …, sodelovanje z drugimi društvi, Likovno literarna delavnica Kdaj sem bil najbolj srečen, Od pravljice do lutke Dan odprtih vrat s petimi prireditvami: okrogla miza z urednikom Škrateljc; pogovor z avtorjem stripa o Prešernu; recital Mir; pravljica za otroke; predstavitev Mah teatra Otroci od 4. do 22 8. leta, starši in stari starši vse generacije 50 Odklop za svojce, projekt Podaj roko Bralni nahrbtnik vse generacije 60 druženje Otroci od 4. do 6. leta vse generacije 24 razvijanje bralne kulture, besednega zaklada, javno nastopanje spoznavanje zgodovine, zasajanje vrtičkov z medinskimi rastlinami, opazovanje narave Vrt Marije Terezije izvajalci prek spletne aplikacije. Vsebine so: državljanska vzgoja, retorika in komunikacija, skrb za druge in osebnostna rast, umetnost in kultura, literatura in književnost, sociala, državljanska vzgoja in letošnja novost kmetijstvo. Nagovarjale so različne generacije, od najmlajših do najstarejših. Člani teh generacij niso bili le pasivni obiskovalci, ampak ustvarjalci in izvajalci prireditev, s katerih so poslali v skupnost sporočila, vredna razmisleka in tudi ukrepanja, npr.: vsak prebivalec naše občine naj eno uro na teden deluje za skupno dobro. Posamezne prireditve so povezale dve ali več generacij. In morda še najpomembnejše – vsem prireditvam so skupni trenutki sreče ob druženju in ponos ob premagovanju treme pred nastopanjem. 6 Več kot sto lutk smo razstavili na lep sončen dan na travniku pred Domom krajanov: postavili smo jih na tla, obesili na drevesa, nalepili na stojalo, položili ali postavili na travo. Otroci so navdušeno iskali svoje lutke. Ko so jih našli, so jih ponosno razkazovali svojim staršem. Nato jih je mentorica Lea povabila, naj si ogledajo knjige, po katerih so ustvarili lutke, in otroci so zopet izkoristili priložnost za iskrivo obnavljanje zgodb. Ob tem so razvijali zbranost, sposobnost govornega izražanja, sproščenega izražanja čustev, pozitivno samopodobo ... Na koncu prireditve se je Eva z darilci zahvalila mentorici Lei, njeni pomočnici Tomislavi in Olgi. Likovno literarna delavnica Kdaj sem najbolj srečen, mentorja Gorazd Vahen in Lea Šifrer Na delavnici Od pravljice do lutke so imeli otroci na voljo risalne liste in flomastre različnih barv. Gorazd in Lea sta jih s krajšim motivacijskim pogovorom spodbudila k razmišljanju o trenutkih, v katerih so se počutili najbolj srečne. Mlajšim otrokom sta pomagala pri uresničitvi idej, starejši otroci pa so se dela kar lotili hitro. Nastajati so začele prave umetnine, otroci so se začeli spomiDruštvo DVIG – Univerza za tretje življenjsko njati lepih trenutkov, ki so jih doživeli v svojem obdobje življenju, in tako v sobi ustvarili prav prijetno Razstava lutk članov bralnega krožka vzdušje. In katere srečne trenutke so upodobili v Od pravljice do lutke, mentorica Lea risbi in besedi: izlet na Rakitno, kjer je videla žabe Šifrer, pomočnica Tomislava Zaletel, pri (Eva); pogled na gradove in princeske (Kaja); obisk postavitvi razstave sta pomagali Marija mavričnega samoroga v sanjah (Lia); pogled na Mojškerc in Alojzija Žgajnar. vulkan, sonce, oblake, netopirja, samoroga, goro Na ogled smo postavili pravljične junake v lut- in žabice (Lucas), epski izlet (Mia), ko jaham konja kah – prstnih, na palici ali v papirnati lutki. Na (Mila), ko se imamo radi, ko smo šli z vrtcem na delavnicah so jih upodobili otroci, tari od 4 do 7 morje, izlet na Veliko Špičko (Neja); igre v družilet, potem ko so najprej poslušali pravljice in nato ni, igra z mami (Ula); čudovit razgled na pohodu ustvarili lutke. Po izdelavi so oživili svoje lutkov- (Vita), na konju konja (Zara), druženje s kužkom ne junake z igro v improviziranem gledališču. (Zoja). Medgeneracijska literarno-likovna delavnica, mentorica Lea Šifrer Na delavnici so otroci, člani študijskega bralnega krožka Od pravljice do lutke, pripovedovali staršem in starim staršem o svojih risbah, ki so jih ustvarili na delavnici z Gorazdom in mentorico Leo. Otroci so premagovali tremo pred nastopanjem in s pripovedovanjem o risbah srečne trenutke podelili s starši, starimi starši in drugimi otroki. Delavnica na temo Zakaj rad živim tukaj, mentor Darijan Novak Na delavnici so sodelovali starši in stari starši otrok, članov bralnega študijskega krožka Od pravljice do lutke. Potekala je kot pogovor. Mentor Darijan Novak je v uvodu spregovoril o pomenu sodelovanja v lokalni skupnosti in udeleženke povprašal, kaj jim je v domačem kraju všeč in kaj ne. Še najbolj cenimo lepoto narave, sprehode po Barju in gozdu, bližino prestolnice in mirno ter varno okolje. Kot slabosti so izpostavili prepočasno urejanje varne šolske poti in pomanjkanje zanimivih dogodkov na domačem terenu, ki bi pritegnilo mlajšo in srednjo generacijo. Izziv za vsa društva! Pomenljiv je tudi razmislek babice, ki je ponazorila, kako so se v dobrih 40 letih, kar živi tukaj, zelo spremenile naše vrednote. Kot zaželene projekte so starši izpostavili postavitev klopi v senci zasajenih dreves na Barju, ponovno organiziranje maškarade in postavitev javne kuhinje, kjer bi pripravljali hrano lokalnih pridelovalcev. In še jasno sporočilo vsem nam: naši kraji bi cveteli, če bi bil prav vsak od nas pripravljen investirati samo uro svojega časa na teden v njegov razvoj. Več o razmislekih in pobudah na delavnici si lahko preberete v posebnem članku na strani DVIG-a in MAH teatra. Deset let bralnega krožka z Marijem Čukom, mentorica Alenka Logar Pleško Na jubilejno, desetletno druženje ljubiteljev branja in slovenske besede v bralnem krožku smo povabili pisatelja, pesnika in dramatika Marija Čuka, doma iz Doline pri Trstu. Člani bralnega krožka smo že prebrali njegovo delo Molk koloradskih hroščev, tokratno srečanje pa je bilo namenjeno pogovoru o njegovem delu Črni obroč (2020). Leta 2022 je za italijanski prevod Črnega obroča (Fiamme nere) osvojil drugo mesto na veliki italijanski vsedržavni književni nagradi Nabokova in tretje mesto na mednarodni nagradi Lord Byron za poezijo in prozo. V pripravi je že četrti ponatis knjige. Črni obroč je prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva, Čuk ga je napisal v letu 100. obletnice tega dogodka. V njem prikazuje okoliščine, v katerih je nastalo zločinsko dejanje, opisani so kraji in ljudje tistega časa, od fašističnega veljaka Francesca Giunte do slovenskih narodnjakov, ki so kljubovali raznarodovanju in nasilju ter bili zaradi tega kaznovani. Pisatelj je v pogovoru poudaril, da je bil Narodni dom v Trstu v tistem času središče gospodarskega, kulturnega in družbenega razcveta. V njem je bil poleg sedeža kulturnih društev tudi sedež pomembnih bank, delavskega društva, hotel in druge pomembne institucije in je zato imel 63 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 64 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE vedno večjo moč. Italijanom je zato šel preprosto na živce. Pretresljivo je tudi, da organizatorja požiga, ki še živi, niso nikoli kazensko preganjali, sam pa je povedal, da je požig najboljše, kar je naredil v svojem življenju. DU DRAGOMER - LUKOVICA Pozdrav poletju V okviru tedna vseživljenjskega učenja (TVU) je Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica (DUDL) organiziralo prireditev Pozdrav poletju v gasilskem domu v Dragomerju. Članom društva so organizatorji prireditve, seveda so to člani upravnega odbora društva in prizadevna predsednica, pripravili več zanimivih predstavitev, ki so srečanje obogatile in popestrile. Pred vstopom v gasilski dom je bilo predstavljeno veliko različnih uporabnih predmetov iz časov pred tehnološkimi dosežki in spremembami, ki so sedanja gospodinjstva spremenili v prave male laboratorije z opremo in tehnološkimi izboljšavami, ki jim starejši še komaj sledimo. Železni lonci, pločevinasti krožniki, mlinčki za kavo, poper in še kaj, ključi, ki jih najbrž sploh ne delajo več, likalniki na oglje, pa telefon, za katerega najmlajši ne vedo več, kako smo ga uporabljali. Tam se je pojavil še pisalni stroj iz prejšnjega stoletja, pa ročno vezeni prti, ki so jih vezle spretne roke naših babic, in še marsikaj zanimivega se je znašlo na razstavnem prostoru. Nadvse so navdušili malčki iz Vrtca Dragomer, ki so s pomočjo veščih, potrpežljivih, sposobnih in razigranih vzgojiteljic vključno z vodjo vrtca gospo Mojco Erjavec pripravili prelep program. Navdušila je zgodbica o mali pikapolonici, ki ji med prijatelji (same drobne leteče žuželke) komaj uspe najti prijateljčka, ki zna prešteti njene pike. Ljubki kostumi in všečen nastop malčkov je pobožal dušo vsakega od prisotnih. Kar trije oddelki otrok iz vrtca so se predstavili v celotnem programu, prepevali so otroške pesmice in zaigrali ter zaplesali so glasbeno igrico. Res lep nastop, za kar smo vsem sodelujočim iz vrtca hvaležni in se jim toplo zahvaljujemo. Generacijsko sodelovanje je eno tistih področij našega dela, ki zagotavlja tudi lepšo in prijaznejšo prihodnost starejših. Vstopajo v drug, prijaznejši čas in se ob malih navihancih v spominih potopijo v svojo mladost ali otroštvo svojih otrok in vnukov. Predstavili smo tudi «naj barjansko pravljico«, kar je nov dokaz, kako ustvarjalne, domiselne in prizadevne mlade in njihove mentorje imamo v svoji sredini ter koliko sposobnosti lahko dokažejo mladi ljudje, če imajo dovolj podpore in vzpodbud. Več kot petdeset udeležencev prireditve v Pozdrav poletju se je po uradnem delu prireditve ob dobri hrani in pijači poglobilo v klepet in pogovore. Društvo DVIG je ponudilo na vpogled tudi svoje tiskane publikacije, ki jih pripravljajo člani njihovega društva, za kar se jim zahvaljujemo. Čeprav se je v dneh, ko smo v naši občini obeležili občinski praznik, zvrstilo kar veliko priredi- tev in je bilo težko pričakovati na vse dober odziv obiskovalcev, lahko ocenimo, da je prireditev DUDL-a upravičila pričakovanja in pripomogla k uresničitvi ciljev TVU. Hvala vsem, ki so sodelovali. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in pričakujemo, da se nam boste pridružili tudi bralci časopisa. Dragica Kraševec KD MAH TEATER Dan odprtih vrat Mah teater je pripravil zanimiv dogodek za vse generacije: – pripovedovalka pravljic ga. Petra Rok je navdušila najmlajše z dvema pravljicama iz živalskega sveta, – recital MIR po scenariju Mirana Setnikarja je izvedla recitatorska skupina Mah teatra, glasbeni program pa je obogatila tamburaška skupina iz Borovnice, ki jo vodi naš domačin Jože Zver. (Posnetek si lahko ogledate na You Tube kanalu MAH TEATRA), – okroglo mizo je vodila Dragica Kraševec; sodelovali so g. Jože Trobec in ga. Magda Zore (avtorja stripa o Prešernu), urednik založbe Škrateljc g. Uroš Grilc in Olga Drofenik iz društva DVIG. OBČINA LOG - DRAGOMER Odklop za svojce V okviru projekta Podaj roko je bil organizirana prireditev Odklop za svojce, ki jo je popestrila Komičarka Martina Ipša. ZELIŠČARSKA KMETIJA Metka Maček Vrt Marije Terezije Zeliščarka Metka Maček ima na Barju vrt po zamisli cesarice Marije Terezije, ki je razdelila zemljo, določila kataster in nam dala osnovne dobrine za življenje: krompir, zasaditev dreves jablane, orehe itn. Vse za gospodarstvo in dobrobit ljudi. Zeliščni vrt z zdravilnimi rastlinami za duha in dušo, dišavnicami za kuhinjo, oko in lepoto je namenjen izobraževanju in druženju ob čaju vseh generacij. Večina navedenih prireditev je potekala v okviru občinskega praznika in tako jo je Občina Log - Dragomer tudi sofinancirala. Vsem izvajalcem se zahvaljujem, ker ste s svojim sodelovanjem prispevali k ozaveščanju o vlogi vseživljenjskega učenja za različne vloge, ki jih prevzemamo posamezniki v različnih obdobjih svojega življenja kot posamezniki in kot člani naše skupnosti. Vsi, ki TVU v občini soustvarjamo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju strateškega razvojnega cilja Občina Log - Dragomer – učeča se skupnost. Koordinatorka TVU prireditev v Občini Log - Dragomer Inka Zdravkovič Literarni razpis Najbarjanska pravljica 2022 Otroška domišljija zaživela v 73 izvirnih pravljicah Pošasti in zmaji, vilinci in škratje, bobri, vrane, štorklje, ježi, podlasice, pa močvirski tulipani in čarobne gobe ter mostiščarji in Jazon so v pravljičnem svetu privreli iz bujne domišljije 73 mladih pravljičark in pravljičarjev, ki so se prijavili na natečaj Najbarjanska pravljica 2022. Literarni razpis je med 1. februarjem in 30. aprilom pod vodstvom Petre Šabič Sušec potekal na pobudo Kulturnega društva Mah Teater v sodelovanju z Osnovno šolo Log - Dragomer, Občino Log - Dragomer in Območno izpostavo JSKD Vrhnika. Eno izmed pravljic bomo lahko videli tudi na odru v lutkovni predstavi Mah Teatra. V Občini Log - Dragomer se rojevajo pravljice. Kar 73 so jih spisali mladi ustvarjalci, ki so dali svoji domišljiji krila in se izkazali tako z izvirnostjo, avtentičnostjo, kot tudi bogatim besednim zakladom. Organizatorji natečaja KD Mah Teater, Občina Log - Dragomer, Območna izpostava JSKD Vrhnika in OŠ Log -Dragomer so dali mladim literatom proste roke. Navodilo mladim ustvarjalcem zgodb je bilo zgolj, da naj od- dajo pravljice, ki so jih zapisali 2022 je razveselila organizatorpo pripovedovanju svojih babic, je ne samo zaradi množičnosti, dedkov, staršev, sosedov in so ampak tudi kvalitete. »Razvepovezane z lokalnim okoljem seljuje dejstvo, da med vsemi (Ljubljansko barje, Polhograjski 73 pravljicami ni bilo slabih dolomiti, Ljubljanica, Tržaška pravljic. Obstajajo samo zelo cesta). Udeležba na literarnem dobre in odlične pravljice. Korazpisu Najbarjanska pravljica misija pod vodstvom magistre 64 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer mišljijo. »Nekatere zgodbe so še posebej izvirne, resnično etnologije Tatjane Oblak Mil- barjanske in zelo primerne za činski zato ni imela lahkega objavo ali predelavo v lutkovizbora. Starejši smo ob tako no predstavo. Izstopa nekaj kvalitetnem odzivu mladih mladih ustvarjalcev z bogatim pravljičark in pravljičarjev besednim zakladom in celo upravičeno ponosni in veseli poznavanjem slovničnih praob dejstvu, da slovenski jezik vil,« je razložila Tatjana Oblak nikoli ne bo pozabljen,« je na Milčinski. slovesni prireditvi, ki je potekala ob zaključku natečaja, Nagradili najboljše mlade povedal predsednik KD Mah literate Teater, Miran Setnikar. Zmagovalno pravljico Pošast z Malega placa je napisala Projekt, ki povezuje nadarjena devetošolka Gaja Literarni natečaj, ki je prerasel v kulturni projekt in med- Gorup, drugouvrščena Julija generacijski dogodek lokalne Klobčar je navdušila s praskupnosti je navdušil tudi žu- vljico Skrivnost ljubljanskega pana Občine Log - Dragomer, zmaja, tretje mesto pa je priMirana Stanovnika. Ta se je padlo Evi Beranek in njeni v svojem nagovoru zahvalil pravljici Kako so barjanske najmlajšim za njihovo ustvarživali preprečile »kolibarje«. jalnost in vsem, ki so jim na Komisija je posebno priznanje tej poti stali ob strani. »Verpodelila še četrtošolcu Žigi jamem, da bodo ti mladi nam starejšim za zgled, kako se da Dolinarju za pravljico Ljunekaj dobrega narediti, tudi bljansko barje in zmaj Ferno. če nisi čisti profesionalec in Štiri najboljše pravljičarje je mislim, da ste na pravi poti.« Občina Log - Dragomer naje še dodal župan. Z njim se je gradila z lepimi nagradami, strinjala tudi vodja Območne avtorici najboljše pravljice pa izpostave JSKD Vrhnika, Na- je JSKD OI Vrhnika podelil še taša Bregant Možina, ki se je družabno igro LITERAtura. spomnila obdobja pred dvajPravljico Štorklja, ki izgubi setimi leti. svoje gnezdo, ki jo je napisala Takrat je želela v okolje pri- šestošolka Tjaša Vehar pa si nesti nove stvari za otroke, bomo lahko ogledali tudi na zato so razpisali literarni naodru. KD Mah Teater je ob tečaj Barjanska zgodba. »Tisti otroci, ki so takrat pisali te strokovni pomoči nekdanjega zgodbe, so danes stari toliko umetniškega vodje in direkkot vaši starši in po dvajsetih torja Lutkovnega gledališča letih prihaja nova generacija Ljubljana Matije Milčinskega njeno pravljico izbral kot najpisateljev, še dosti večja.« Komisija, ki je prebrala primernejšo za predelavo v pravljice in med njimi izbra- lutkovno predstavo. Pravljico la najboljše, ni imela lahkega bodo odkupili, mladi pravljidela. Strokovna članica ko- čarki pa bodo izročili denarno misije pisateljica mag. etno- nagrado v višini 40 evrov. logije Tatjana Oblak MilčinV KD Mah Teater so slavski, Dragica Krašovec iz Mah nostno podelitev priznanj Teatra in vodja projekta Petra in razglasitev zmagovalcev Šabič Sušec iz Osnovne šole Log - Dragomer so pri izboru kulturno obarvali. Najboljšo upoštevale avtentičnost, iz- pravljico, ki jo je napisala Gaja virnost in literarno bogastvo Gorup, so doživeto prebrali pravljice. Kot smo izvedeli, občinstvu, ki je zmagovalko je večino avtorjev res pravih nagradil z gromkim aplavzom. pripovedovalcev z bujno doV. L., foto: V. L. CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65 Balinarska sekcija v DU Dragomer Lukovica Uspešni na turnirjih V teh vročih poletnih dneh so se naše balinarke in balinarji udeležili kar nekaj turnirjev In dosegli zelo lepe rezultate. V počastitev občinskega praznika smo v DU organizirali turnir trojk, ki se ga je udeležilo šest ženskih in šest moških ekip. Udeležence je na začetku pozdravil župan Miran Stanovnik in jim zaželel dober met, pod taktirko naše balinarke Metke pa je zbor udeležencev zapel našo že tradicionalno »pionir- sko himno«. Športni duh je prispeval k temu, da so se ekipe zavzeto borile, sodnica Branka Kastelic pa je odlično organizirala igro. Z organizacijo turnirja smo si dokazali, da še imamo voljo, da osmislimo aktivno delovanje naše balinarske sekcije v DU. V teh vročih poletnih dneh pa so se naše balinarke dveh turnirjih naziv »naj bain balinarji udeležili kar nekaj linar«; turnirjev in tudi dosegli lepe - ženska ekipa pa je kar DVArezultate. Seveda bom naštela KRAT osvojila ZLATO, in sisamo najboljše: cer na turnirju v Loški dolini - moška ekipa je prejela pokal in v Polhovem Gradcu. za 1. mesto na turnirju v Preserju; Vsem iskrene čestitke! - Jože Sevšek si je priboril na Inka Z ladjico po Ljubljanici Jutranja zarja se je prikazala in nam naznanila lep poletni dan. Na obrežju reke Ljubljanice na Livadi verjetno marsikdo ne ve, kaj se sploh dogaja. Pevska skupina »Mladi po srcu« smo v okvirju letnega programa imeli zapisano tudi nastop na ladjici po reki Ljubljanici. V objemu narave, zelenja, cvetja in travnate površine nas je družinica račk pospremila vse do ladjice, ki nas je že čakala. Ob 16. uri smo se zbrali člani pevske skupine Mladi po srcu na obrežju Livade z željo, da dan, ki je pred nami, najlepše doživimo. Prijazni gostitelji na ladjici in sončni žarki so nas prav lepo pospremili na barko. Prepeljali smo vse mostove in se obrnili nazaj proti Livadi. Na ladjici se je pričelo veselo druženje s harmoniko, kitaro, petjem pa tudi brez plesa ni šlo. Iz bregov, mostov in obrežji so nas spremljali mimoidoči, nam ploskali, mahali in tudi zavriskali. Pogled na staro mestno jedro in obrež- je Ljubljanice je bil res enkratno. po reki Ljubljanici in po obrežVzdušje je bilo nepopisno lepo ju. Veseli in polni vtisov smo in marsikomu smo polepšali prispeli nazaj do Livade in člani dan in kot so rekli ljudje, da se pevske skupine »Mladi po srcu« jih je petje dotaknilo in da bi so srečanje zaključili v gostišču uho kar poslušalo, poslušalo in Livada. poslušalo. Glasba je odmevala Kud Kosec KUD Kosec v Starem malnu V prelepem naravnem okolju, v zavetju zelenja ob vodi potoka Bela se je junija pevska skupina Mladi po srcu v okvirju dogodka tedna ljubiteljske kulture udeležila poletnega festivala v Starem malnu pod imenom Meljemo kulturo, zbori pojejo. Spremljali so se pevski zbori in skupine. Vstop je bil prost, prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni za rekonstrukcija mlina in obnove koče, kjer se bo pridobil obnovljen, prenovljen ambient Starega malna, ki bo pomembno prispeval k turistični ponudbi Vrhnike. Star maln je kraj, ki je Vrhničanom zelo dobro poznan in je zaradi spominov, dogodkov ali zgodb, močno prirasel k srcu. Naj bo to zaradi družinskih piknikov, praznovanj ali preži- vetih počitnic, ko so otroci radi Danes je Star maln vedno bolj v naravo in je vedno bolj prilju- pesem je odmevala po celi dose hladili v naravnem bazenu. priljubljen tudi med rekreativci, bljen in prepoznaven tudi v širši lini in je bila prava osvežitev v Lahko pa je to le zaradi zgodbe tekači, kolesarji in pohodniki. okolici. Bilo je veselo, Mladi po vročih poletnih dneh. o zmaju, ki prebiva v Lintvernu. Marsikomu pomeni tudi umik srcu so zapeli ljudske pesmi in KUD Kosec 65 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 66 Izleta društva upokojencev doprinesle svoj delež k uničevanju imetja. V središču mestnega jedra smo se okrepčali v gostilni Vrgrajske sobane. Prvič je bil Grad tošek, sprehodili smo se po naZ vlakom v Sevnico, Sevnica omenjen v salzburškem brežju Save, nato pa še poslad16. junij - V Sevnici urbarju za Brežice in Sevnico kali z dobrim sladoledom in že smo se najprej ustavili leta 1309 kot »castellum« Li- je bil čas za odhod proti Lj. v slaščičarni Julija chtenwald. V njem je bil v tem (poznana po torti Z vlakom na Primorsko, času sedež sevniškega urada Melanije), kjer nas je salzburške nadškofije, ki je ime- 14. julij - Tudi v času dopustov la v lasti posavsko ozemlje od smo se člani DU odpravili z čakala kavica in krof. leta 1043. Od leta 1910 do 1945 vlakom na nepozaben izlet po Nato smo se skozi mestno je- je bila lastnica gradu grofica zahodni SLO. Na želez. postaji dro povzpeli na Sevniški grad, Matilda Arco Zinneberg. Po Brezovica se nas je zbralo lepo ki stoji na razglednem griču vojni je bil grad nacionaliziran, število popotnikov. Prevoz na nad starim mestnim jedrom dragocena grajska oprema, ki je progi skozi Sežano, Novo GoriSevnice. Najprej smo si skozi vi- dočakala konec vojne popolno- co, Most na Soči, Bohinj, Jesenideo prikaz ogledali zgodovino ma nedotaknjena, se je poraz- ce in Ljubljano in nato končna gradu, nato pa nas je prijazna gubila, v gradu pa so nastanili postaja Brezovica je trajal kar vodička Nika popeljala skozi siromašne družine, ki so tudi cca 8 ur. Na sotočju Idrijce in Soče- „Most na Soči“ smo imeli 3 urni postanek, kjer smo se malo sprehodili ob reki Idrijci, nato pa se tudi malo ohladili v akumulacijskem jezeru. V pri- jetni senčki nas je čakalo kosilo, osvežili smo se z dobrim sladoledom in že smo krenili naprej proti Bohinju in Jesenicam, od koder smo z modernim nad- stropnim vlakom krenili pri domu. Bilo je prijetno, izkoristili pa smo tudi svojo »rdečo upokojensko kartico«. Zakaj pa ne? Marija Draksler Kosci kosili, grabljice grabile Mrzle rose, ostre kose, rada travca se kosi. Za veselo razpoloženje Kot že več let zapovrstjo je KUD Kosec v okviru Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine v soboto, 2. julija, v prevročem sončnem dnevu organiziral tekmovanje koscev in grabljic na travniku Čamernikovih pri Telekomu, na Dragomerški cesti v Dragomerju. Pomerile so se tri ekipe iz Loga, Dragomerja in Lukovice. Tako kot prejšnja leta smo tudi tokrat sledili glavnemu namenu prireditve, ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, ki vse bolj tonejo v pozabo. Začelo se je veselo s poskočnimi vižami v izvedbi pevske skupine »Mladi po srcu«. Ko pa je glavni sodnik Matija povedal, kako je košnja potekala nekoč in dal navodila koscem, so se ekipe odpravile na travnik, kjer se je začelo zares. Kosci in grabljice so bili oblečeni usklajeno in prav lepo jih je bilo videti. Sledilo je žrebanje parcel ter vrstnega reda košnje. Kosci so v vrstah drug za drugim z nabrušenimi kosami zarezali v visoko travo. Po bučnem navijanju opazovalcev in končanem košenju je sledil prikaz tradicionalne malice. Lidija je postregla z Belokranjsko pogačo z mnogo ocvirkov in Anica z belo kavo. In že je prišla vrsta na grabljice posameznih ekip, ki so pokošeno travo hitro grabile in pazile, da so naredile lepe stabilne kopice. Polne vreče trave so stehtali na preprosti tehtnici, ki je pokazala, katera vreča je težja in s tem katera ekipa je nagrabila več trave. Se- Župan v ekipi Loga Zmagovalna ekipa z Loga merčani so zasedli drugo mesto, Lukovčani pa so tako bili tretji. Na tem mestu bi se zahvalili za več kot odlično organizacijo vodji Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Borisu Smirnovu, njegovi organizacijski ekipi, sodniški ekipi, Lojzetu Slabetu za določitev travnika in organizacijo prostora. Zahvale gredo tudi domačiji Čamernik za pomoč in posluh. Brez gasilcev iz Dragomerja tudi ne gre, tako tudi njim vse zahvale za klopi in mize. Tokrat smo namesto priznanj podelili izredno lično izdelane medalje in pokal za naj kosca ter se zahvaljujemo tudi podjetju Graverstvo Log, Kosci in grabljice 2022 Matjažu Mojškercu za posluh in sodelovanje. Pester spremljeveda pa brez prikaza klepanja grabljicah pa so bili pozorni na je bilo predvsem pri koscih bilo videti mlade, kako spretno valni program je bil zaključen kos tudi ni šlo. Marcelo nam je čistost grabljenja, poravnavo in posameznikih, ki je za zmago kosijo travo. Napeta tekma se je s venčkom domačih, kjer so se povedal malo zgodovine klepa- obliko kopic ter sorazmernost bila odločilna čistoča košnje odvijala tudi pri grabljicah. Dra- petju pridružili tudi gledalci in nja, Jože Čamernik (starejši) pa njihove postavitve. K rezultatu in poravnava, ki je prepričala gomerčanke in Lukovčanke so navijači. KUD Kosec je tudi ponam je v praksi pokazal, kako se je doprinesla tudi hitrost košnje sodnike, da je ponovno za naj- svoja travnika pograbili v skoraj skrbel, da so se obiskovalci in vsi boljšega kosca proglasila Darka enakem času. Odločila je ocena prisotni podprli s prigrizkom in in grabljenja. klepa kosa. Sodniška trojica je tudi le- Fortuna iz Dragomerja. Tudi poravnave in oblike kopic in je pijačo. Čudovito so se vklopili Na koncu je svoje delo opravila sodniška ekipa, ki je pri tos imela težko delo. Kosci in župan Miran Stanovnik je do- Ložanska ekipa dobila skupno tudi obiskovalci s prinešenimi koscih ocenjevala čistost in grabljice so tako lahko znova bro vihtel koso, Lukovčani pa najboljšo oceno in so osvojila domačimi sladkimi dobrotami. enakomernost košenja. Pri spoznali, da hitrost ni vse. Tako so imeli mlado ekipo, in lepo je naziv najboljše ekipe, DragoKUD Kosec 66 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Občina Log - Dragomer Roman Logar nas s štiriperesno deteljico spodbuja k sodelovanju Glavni namen pogovora z g. Romanom je resnica, da edino vsak sam najbolje pozna lastno življenjsko pot in te svoje izkušnje lahko deli in nas na ta način obogati ter tudi spodbudi k našem razmišljanju o spominih na lastna doživetja, ki jih lahko obdržimo zase, ali pa s svojimi izkušnjami in pogledi na življenje bogatimo skupnost. V vseh občinah okoli Ljubljane je veliko priseljevanje. Vsak človek, naj bo domačin ali priseljen, pa je enkraten dar tako za svoje domače, kot tudi za širšo skupnost. Čeprav nam tempo časa in še kaj drugega, pogosto ne dopušča, da bi se bolje spoznali, nam razvoj medijev lahko pri tem veliko pomaga. Od nas samih pa je najbolj odvisno, ali bomo te priložnosti izkoristili ... Romanu se zahvaljujem za res izčrpne odgovore, vse vas pa tudi vabim, da sami odgovorite na spodaj zastavljena vprašanja. Povejte nam, od kod izvirajo vaše korenine? Na rojstnem listu imam napisan datum 9. februar 1963 v kraju Podklanec, manjši vasi, slabih 5 km iz Žirov. Starša sta prihajala iz tradicionalno vernih družin in taka je bila tudi vzgoja nas otrok. Poleg mene še mlajša sestra in brat. Mama je prihajala iz kmečke družine s petimi otroki. Doma so imeli strojarno, strojenje kož. Tega se spominjam le po pripovedovanju. Sem pa še videl, kako se je to delalo in orodje, ki je bilo za to potrebno, ko je stric enkrat delal to bolj za hobi. Prav tako mi je tudi teta pokazala, kako se je predla volna. Sem pa na tej kmetiji preživel večino počitnic, ko sem hodil v osnovno šolo. Mama je končala štiri razrede osnovne šole. Enkrat mi je omenila, da je želela študirati medicino, pa ni bilo možnosti. Že v mladosti je izgubila oba starša, tako da starih staršev po mamini strani nisem poznal. Mama se je kasneje zaposlila kot delavka v tovarni Alpina. Oče je bil doma v Rovtah, najstarejši od štirih otrok. Končane je imel tri razrede osnovne šole. Najprej je imel službo v Logatcu, kasneje, po poroki, pa se je zaposlil v Žireh kot delavec v tovarni Alpina, tako kot mama. Oba sta v Alpini delala do svoje upokojitve. Moj stari oče po očetovi strani se je ukvarjal s sekanjem in žaganjem dreves in tesanjem hlodov za ostrešja. Seveda še vse ročno. S tesanjem se je potem poleg službe ukvarjal tudi moj oče. Moj prvi dom je bila preprosta lesena “bajtica” (še danes stoji ob cesti, če se pelješ iz Logatca preko Rovt v Žiri). Preprosta, lesena, pa vendar moja rojstna hiša. Mi smo se potem kmalu preselili v Žiri. Imeli smo stanovanje v najemu. Tam se je rodila moja sestra. Starša pa sta delala svojo hišo, v kateri se je rodil brat in tam živi še danes. Tako se je vsak od treh otrok rodil v drugi hiši. Kako ste preživeli svojo mladost? Kot otrok sem imel veliko težav z zdravjem. Pri treh letih sem odšel na zdravljenje v kolonijo v Kraljevico. Od tam so tudi moji prvi spomini. Spominjam se belega klobučka z rdečimi pikami, ki ga je eni od deklic odnesel veter. Mislim, da bi ta klobuček še danes prepoznal. Odšel sem na zdravljenje zaradi kolkov, ob vrnitvi pa menda ni bilo več veliko zdravega na meni. Od takrat nosim tudi očala. Na srečo so posledice ostale le na očeh. Je pa bila še ena težava, zaradi katere je bila mama veliko na bolniški. Ko me je s kolesom vozila v vrtec, sem velikokrat nogo vtaknil med špice na kolesu. In namesto v vrtec, mama pa v službo ... k zdravniku in domov. Začetek osnovne šole. To je bilo zelo na hitro. V šolo sem šel leto prej, s šestimi leti. V petek popoldne je šolski hišnik prinesel pošto, da moram biti v ponedeljek popoldne v šoli. Panika, saj ni bil na to nihče pripravljen. Na hitro je bilo treba kupit zvezke, svinčnike, prvo torbo so mi dali pri sosedu, se dogovorit, kdo bo šel z menoj vsaj na začetku, pa še druge stvari, ki se jih ne spomnim. Starša sta z delavskimi plačami gradila hišo, zdaj pa še ta strošek šole eno leto prej. Štiri razrede sem imel pouk popoldne. Nekaj let pa tudi še v soboto. Počitnic je bilo verjetno pol manj kot sedaj. Samo dva tedna zimskih in letne. K prvemu obhajilu sem šel v prvem razredu, k birmi v četrtem. Spominjam se, ko smo imeli verouk še v zakristiji, za birmo pa že v župnišču. Obhajilo je bilo na jezik, jaz pa ga nisem upal pokazat. Pokazati jezik in to še duhovniku ... to se vendar ne spodobi. Pri birmi pa še danes vem, kaj sem bil vprašan. Gospod škof, Stanislav Lenič, je že dva pred menoj vprašal, koliko jih je Jezus obudil. Pa ni nihče vedel. Meni pa je kaplan želel pomagati in mi dopovedoval. Jaz pa sem si mislil, da to ni pošteno. Prišepetavanje je vendar prepovedano. Pa nisem upal odgovoriti, čeprav mi je še gospod škof z nasmehom dejal, naj povem. Ne, morali so vprašat naslednjega. Kljub temu da sem bil pri birmi že v četrtem razredu, pa sem hodil k verouku vso osemletko. V osmem razredu sem vseeno imel nekaj neopravičenih. Pa sem enkrat šel s staro mamo, po očetovi strani, na sprehod in srečava kaplana. In me kar vpraša: “Kje pa ti hodiš zadnje čase?” Oh, groza. In potem zaslišanje najprej stare mame, potem pa še doma. Konec osnovne šole, odločitev za poklic. Nikoli nisem dvomil o svoji odločitvi. Prodajalec bom. Bom pač pretresal makarone, kakor se je rad pošalil moj stric. A vsi niso bili tega mnenja. “Dobri sosedje” so mamo nagovarjali, naj ne grem na trgovsko, ker je zame pretežka. Naj grem raje za peka, to bom pa morda sposoben končat. Takrat sem se uprl staršem; “Če sem vaju poslušal za kakšno drugo stvar, vaju za to sigurno ne bom.” Res je, v osnovni šoli sem imel težave z matematiko, ampak odločitev je bila jasna. Pol leta je bilo šole, pol leta prakse. To so bili še časi, ko sem včasih šel zjutraj najprej šefici po mleko. Zjutraj sem na kolesu vozil žemlje iz pekarne, pa se na mostu odveže vreča in nekaj žemelj zleti v vodo. Ko sem nesel denar na pošto, mi je enkrat potegnilo vrečko med špice na kolesu, pa sem pobiral kovance po cesti. Marsikdaj je bilo težko in neprijetno, a naučil sem se veliko in nikoli mi ni bilo žal. Vedno sem bil hvaležen za svoje prve sodelavce, ki so marsikdaj morali biti z menoj zelo potrpežljivi. V šoli pa z matematiko nobenih težav več. Ko profesorica ni znala razložiti snovi, je preprosto rekla, naj vprašajo Romana. Tako sem po svoje razlagal najmanj trem razredom. Oja, tudi kakšna težava se je kdaj prikradla. V razredu sem bil edini od fantov. Bližal pa se je osmi marec. Fantje so se dogovarjali, kaj bodo kupili sošolkam, jaz pa ... kaj naj storim, ko sem sam? Na koncu prinesem steklenico neke “ženske sladke pijače” (če se prav spomnim, je bilo TV 25 ali nekaj podobnega) in dve škatli piškotov. Čez kak teden pa razredničarka: “Punce, bodite ponosne na Romana. Edini na šoli se vas je spomnil in jaz še danes kot razredničarka poslušam pohvale v zbornici.” Skratka, vedno se je nekaj obrnilo meni v prid. Le kaditi me sošolke niso mogle naučiti. Preden smo šli na maturo, pa ne bom pozabil razredničarke, ko nam je rekla, naj čez nekaj let vsi gremo na poslovodsko šolo, ker nikoli ne vemo, kdaj nam odpovedo noge in bomo s šolo imeli možnost drugega delovnega mesta. Kako neumno se mi je to takrat zdelo. Meni, da odpovedo noge. Nemogoče. Pa kaj si ta ženska misli. Pa sem vseeno šel. In če sem imel v osnovni šoli težave z CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 67 trgovino. In prišel sem v Tuš, kjer sem bil do upokojitve. Iz Žirov sem se preselil na Vrhniko, nekaj časa na Brezovico in sedaj sem na Logu. Letnemu času primerno krasite tudi vežo v Kapeli na Logu, za kar smo vam res hvaležni. Nam poveste še kaj več o vašem delu v korist širše skupnosti? O sebi je najtežje govoriti. Jaz pravim, da naj me o tem sodijo drugi. Naj rečem tako, kot sem ob odhodu v misijone; “Tukaj sem, pošlji mene. Če bom enemu človeku polepšal dan, ima moj odhod v misijone smisel.” Če bom tukaj samo enemu človeku polepšal dan, je vredno živet na Logu. Lahko pa rečem, da se skušam truditi za dobro. Koliko mi uspe, pa ne vem. Tudi jaz sem samo človek. In zelo rad tvegam. Moram pa, ne sto, dvesto procentno vedeti, v kaj se spuščam. Največji izziv pa so stvari, ki so v javnosti že pred začetkom obsojene na propad ali vsaj ni odobravanja. Tako smo v Žireh začeli s trikraljevsko akcijo (nisem obupal niti po prvem letu neuspeha) in misijonsko tombolo. V Davči pa sem se ob kar nekaj dvomih v mlade lotil dramske igre ravno z mladino. Najprej krajše, slabe pol ure, leto kasneje pa še trodejanke, okrog ure in pol. Zanimivo, da ni bilo veliko tistih, ki so mi jih predlagali domačini, pripravljenih sodelovati in v ekipo, ki sem jo imel, je le malokdo verjel. Na cerkvenem področju pa delanje jaslic z mladimi, zaključna maša ob koncu takrat osemletke, mladinski verouk, peš romanje na Brezje, prihod Miklavža. Ko sem odšel iz Davče, pa se je čez nekaj let obudil tudi kulturni dogodek “Dan teric.” Kasneje smo tudi v Žireh pripravili dramsko igro za materinski dan, Marmornati križ. Na vprašanje, kaj me je spodbudilo k temu, morda lahko rečem, da ravno mlačnost, nezainteresiranost ali še boljše kritika, kako se nič ne dogaja in se nič ne da narediti. In morda so mi v največjo matematiko, me je na poslovodski šoli en profesor pomoč ravno tisti, ki dvomijo, ne verjamejo. Jaz na vsak način hotel pregovoriti, naj se vpišem na mislim, da se vse da, da je vse možno. Le poskusiti matematično fakulteto, kjer je tudi sam predaval, je treba. Dobre stvari slej ko prej uspejo. Kdaj, pa češ da obvladam matematiko tako, da bom z lah- je najprej odvisno od mene. Največja, morda edikoto končal. Ampak jaz sem ostal zvest trgovini. na ovira, pa je, če začnem sam dvomiti v uspeh. A ko sem imel težave s kolki, sem se velikokrat spomnil besed razredničarke iz trgovske šole. Kako ocenjujete življenje v lokalni in krajevni skupno- Nam predstavite še čas po končanem šolanju? Zaposlitev in počasi priprave na odhod k vojakom. Malo denarja sem si prihranil za čas pri vojakih. A ko je prišla “štelnga,” spet nekaj drugače kot pri ostalih. Zaradi oči sem bil oproščen služenja vojske, takrat še JLA. Za tiste čase skoraj nekaj neverjetnega. No ja, kasneje sem vedno govoril, da sem bil pri vojakih samo šest mesecev manj kot pol leta. Namesto k vojakom pa sem takrat šel delat vozniški izpit. Najprej na zdravniški pregled, ker sem malo dvomil, da bo to sploh mogoče, ker sem bil zaradi oči oproščen celo služenja vojaškega roka. No, tu pa ni bilo težav. Tisto leto pa sem bil potem tudi prvič na duhovnih vajah. K mladinskemu verouku sem hodil že prej, na duhovnih vajah pa še nisem bil. Po tistem tednu pa se je moje življenje kar precej spremenilo. Dobro se spominjam, ko sva s prijateljem sedela na starem plugu in mi je rekel, da gre v misijone. Ojoj, sem si mislil, temu se je skisalo v glavi. Ima punco, doma obrtniki in ima zagotovljeno službo, on pa kot laik v misijone ... Pravijo, da čez sedem let vse prav pride in takrat sem mu sam povedal, da grem v misijone. Še prej sem odšel od doma, v Davčo, službeno. Na začetku nisem vedel, kaj naj počnem. Pa sem nekaj časa vsak teden za vsako družino v Davči zmolil desetko rožnega venca. V Davči je bilo takrat nekaj čez 200 ljudi in približno 60 družin. Vendar otrok zelo malo in mladi so odhajali od doma. Morda kakih 15, 20 let kasneje, pa je imela Davča največji naravni prirastek v Sloveniji. Nekaj družin je bilo tudi s po desetimi otroki ali še več. Takrat sem si rekel, da se splača molit. Saj nisem vedel zakaj, ampak Bog je pa vedel. Če Bog ne usliši danes, pa čez 10, 20, morda 30 let. Enkrat gotovo. V Davči sem imel trgovino, nekaj časa tudi kot SP. Ampak hotel sem živeti na “veliki nogi” in to me je “pokopalo”. Pa še nekdo mi je rekel, da bom moral zapreti, če bom igral po pravilih, če bom pošten do vseh. Žal, tako je tudi bilo. Preveč sem si privoščil in nisem govoril z enim tako, z drugim drugače. Pa je bilo treba zapreti. Potem so prišli misijoni, po vrnitvi pa delo v Logatcu (takrat Valkarton in Kli), vedno pa je bila želja priti nazaj v sti? O tem zelo težko govorim. Tukaj sem šest let in pol in s širšo lokalno skupnostjo, razen tistih, ki se zbirajo okrog in v kapeli, niti nisem kaj dosti povezan. Če se lokalna skupnost oddaljuje od ljudi ... ne vem. Morda pa se ljudje oddaljujemo od lokalne skupnosti? Za uspeh je potrebno sodelovanje. Brez tega se pa res ne da nič. Sam okrog tega nimam slabih izkušenj. Do sedaj sem se lahko dogovoril za vse, kar sem želel. Je pa res, da se v sodelovanje tudi mene ne da vedno pritegnit. Za stvari, ki se mi ne zdijo dobre zame in predvsem za širšo skupnost, se me ne da dobiti. Najprej me je treba prepričatI, da je določena stvar dobra. Je težko, se me pa da, če so tehtni argumenti. Izpostaviti se je morda komu težko glede na preteklost. Še bolj pa je verjetno prisoten strah za prihodnost. Mislim, da gledati v preteklost drugega ni pošteno. Saj me takrat ni bilo zraven in nisem ničesar storil, da bi bilo drugače. Važna je sedanjost in pogled v prihodnost, graditi lepši jutri. Seveda pa svoje preteklosti, tudi če ni lepa, ne smemo zanikat. Moram jo sprejeti kot del nas. Sam se z veseljem izpostavim za stvari, za katere mislim, da se je vredno izpostavit, da lahko izboljšajo danes in morda tudi jutri. Kaj nam polagate na srce ob zaključku tega pogovora? Nikoli ne reci; Tega se ne da. Vedno pa reci; Tega še nisem poskusil. In če kdaj naletiš na kritiko, vedi ... Kamenje se meče samo v drevo, na katerem je dober sad. S krščanskega vidika pa misel pisatelja Ernesta Hemingwaya: Bistvo je očem nevidno. Zato moli, zaupaj, veruj in nikoli ne obupaj! Naj bo to štiriperesna deteljica, ki vsem nam zagotovo prinaša srečo in lepši jutri! Romanu Logarju se iskreno zahvaljujem za ta pogovor in verjamem, da je obogatil tudi vas. Lepo pa bi bilo, da bi tudi mi odgovorili na Romanu postavljena vprašanja in z odgovori obogatili našo lokalno skupnost in s tem tudi Domovino Slovenijo. Naj nas k temu spodbudi tudi odgovor na vprašanje, koliko podobnih zgodb za vedno izginile, če niso zapisane. Naj se torej ohrani tudi vaša! Drago Stanovnik 67 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Skupne strani CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO 68 NOVICE 67 št. PROGRAM 10. 9. 2022 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 13. 9. 2022 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. Foto: MGML, Jaka Babnik Reka Ljubljanica je z obsežnim kraškim in barjans­ kim porečjem ter številnimi arheološkimi najdbami spomenik svetovnega slovesa. Eno najbogatejših in hkrati najbolj ogroženih arheoloških najdišč, ki je poznano že od prvih intenzivnejših regulacij struge v 19. stoletju, je od leta 2003 od Vrhnike do razvodja Ljubljanice in Gruberjevega kanala na Špici v Ljub­ ljani razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Ljubljanica in Bistra ter vsi glavni kraš­ ki izviri so zavarovani tudi kot naravne vrednote državnega pomena. S ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost ter ohranja in krepi krajinska pestrost, je bilo ob­ močje Ljubljanskega barja razglašeno za krajinski park, celoten tok reke Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane pa je tudi del območja Natura 2000. Evropska unija je prepoznala velik razvojni poten­ cial kulturne in naravne dediščine. Masovni obisk svetovnih znamenitosti, ki strmo narašča, s seboj prinaša tudi nevarnost slabše kakovosti življenja lokalnih prebivalcev ter ponekod že ogroža spo­ menike kulturne in naravne dediščine, zato so novi projekti usmerjeni v trajnostne oblike razvoja, ki vključujejo celovito načrtovanje in povezovanje na makroregionalni ravni. Hkrati gradijo na revitaliza­ ciji degradiranih območij, ki so posledica razpršene­ ga in nesistematičnega prostorskega načrtovanja, propada večjih industrijskih obratov, zanemarjanja historičnih mestnih in vaških jeder, virov onesna­ ževanja okolja ter posledično spremenjene demo­ grafske in socialne strukture prebivalcev. Pomanj­ kanje celovitih razvojnih programov s področja urejanja prostora, vključno z revitalizacijo območij z dediščinskimi lastnostmi, vodi k trajni izgubi območij dediščine in objektov kulturne dediščine. Muzej in galerije mesta Ljubljane je v sodelovanju s strokovnimi partnerji in Občino Vrhnika v letu 2014 zasnoval celovit projekt revitalizacije dediščine šir­ šega območja Vrhnike. Temeljni namen je bil soo­ čenje izjemnega razvojnega potenciala prostorskih danosti ter kulturne in naravne dediščine z gospo­ darskim in okoljskim nazadovanjem, ki zmanjšu­ jeta kakovost bivanja in prispevata k izključenosti lokalnih prebivalcev, predvsem mladih. Projekt je gradil na celovitem in povezovalnem pristopu raz­ voja regije porečja Ljubljanice, ki poleg Vrhnike vključuje tudi potenciale obsežnega območje krasa in Ljubljanskega Barja vse od Babnega polja pa do Ljubljane. Naglasitev družbenega pomena dediš­ čine, potrebe po njenem ohranjanju v javno korist Projekt Ljubljanica, s katerim smo Vrhniko zarisali na svetovni zemljevid Unesco dediščine, bomo v prihodnje nadaljevali v Ljubljani. Strokovne službe Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter avtorji projekta smo to odločitev sprejeli zaradi neizpolnitve projektnih obveznosti Občine Vrhnika za trajno upravljanje razstavišča Moja Ljubljanica. Stalno in občasno razstavo si lahko ogledate še do 13. septembra 2022. Iskreno se zahvaljujemo obiskovalcem razstavišča in vsem, ki ste s svojim delom pripomogli k odličnim znanstvenim in strokovnim rezultatom ter s kakovostnimi vsebinami omogočili širiti dostopnost do kulturne in naravne dediščine porečja Ljubljanice. ter razvojnih priložnostih na znanstvenem, kultur­ nem, izobraževalnem in gospodarskem področju, se odraža v zagotavljanju javnega interesa in upoš­ tevanju participatornega pristopa pri upravljanju. Prva faza projekta, ki je bila sofinancirana s po­ močjo Finančnega mehanizma EGP in realizirana v letih 2015/16, je obsegala zaščito najbolj ogroženih delov Ljubljanice – podvodne arheološke raziska­ ve rimske ladje in njene zaščite in situ ter mlajše­ železnodobnega čolna deblaka, ki je bil dvignjen iz rečne struge in bo po konservaciji na ogled javnosti. Na širšem območju spomenika je bila izvedena tudi sanacija rečne brežine in monitoringi vode. Sočas­ no je potekala vzpostavitev razstavišča Moja Ljub­ ljanica, ki povezuje naravno in kulturno dediščino porečja Ljubljanice in razvoj vrhniškega prostora od prazgodovine do danes. Nadaljevanje celovitega projekta je poleg program­ ske sheme razstavišča vključevalo fazno revita­ lizacijo območja. Glavni poudarek je usmerjen k primarnemu zadovoljevanju potreb lokalnih prebi­ valcev, ki vsled kakovostnega življenja in pripadnosti lokalnemu okolju postanejo glavni generator razvo­ ja. Dolgoročnih učinkov ne prinaša zgolj obnovljena infrastruktura, temveč kakovostne in strokovno verodostojne vsebine, ki jih lahko zagotavlja lokalno prebivalstvo. Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki je projekt zasnoval s ciljem ozaveščanja in aktivnega delovanja lokalne skupnosti, je v sodelovanju s šte­ vilnimi partnerji s strokovnim delom in usposab­ ljanji omogočil nadaljnji razvoj projekta. Odločitev o prihodnosti po začrtani poti ali v kostumiranem zabavljaštvu je v vaših rokah. Srečno Vrhnika. Foto: MGML, David Badovinac »Vrhniški muzej. Lanskoletna uspešna arheološka izkopavanja prof. Schmida so dala vzpodbudo za ustanovitev Muzejskega društva na Vrhniki, čigar naloga je urediti krajevni muzej. Društvo si je nadelo nalogo, zbrati v arheološki zbirki ostanke mostičarske, keltske in rimske kulture, ki jih je vrhniška okolica tako bogata, pozneje pa priključiti arheološki še umetno-obrtno, etnografsko in prirodoslovno zbirko. Slednjo bosta uredila botanik dr. Pajnič in jamar prof. Habe. Zaenkrat je dobil muzej streho v županovi pisarni na občini, kjer sta pred nekaj dnevi prof. Schmid in odvetnik Marolt uredila zbirko dosedaj najdenih arheoloških predmetov. Tako je ustvarjen začetek novemu muzeju, ki obeta postati lepa kulturna ustanova, ki bo ponos naši okolici. Muzejsko društvo prosi vse lastnike izkopanin, pa tudi drugih zgodovinskih predmetov, naj mu jih odstopijo, bodisi v last ali pa vsaj v razstavo.« Slovenec, 6. september 1935, str. 8 Irena Šinkovec, MGML www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 68 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Skupne strani CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 69 22. občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje in podelitev priznanj Pomembna je kakovost hrane, ki je ni brez dela pridnih rok V Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje (ZEKZŽ) so vključeni ekološki kmetje s širšega območja osrednje Slovenije, zato je občni zbor vsako leto na drugi lokaciji. Letošnji, 22. po vrsti, je bil ponovno na Moravškem, kjer so se 6. julija v Gostilni Frfrav zbrali člani in še pred začetkom prisluhnili predstavitvi sredstev za varstvo rastlin, ki bodo za marsikoga zelo koristni. Termin je bil zelo premišljeno izbran; ko se je namreč prvi naval dela na kmetijah malo unesel, kar je botrovalo, da je bila udeležba kar dobra. Od povabljenih gostov, predstavnikov občin, iz katerih prihajajo člani, se je opravičil kamniški župan Matej Slapar, občnega zbora pa sta se udeležila podžupan Občine Lukovica Vinko Dragar in moravški župan dr. Milan Balažic. Slednji je izrazil privrženost ekološkemu razmišljanju in kmetovanju ter veselje, da je v družbi enako mislečih ljudi. Poudaril je, da je treba spodbujati vse, ki se zavedajo, da ni vseeno, kaj bomo pustili našim zanamcem in se obnašajo odgovorno do narave in do prihodnosti. Dragar se je pridružil njegovim besedam in dodal, da se v Občini Lukovica zavedajo, kako pomembni sta kakovostna hrana in samooskrba ter da je to vse odvisno od pridnih kmečkih rok, zato bodo še naprej nudili podporo. Zaželel je še primerno vreme, ki je za vse kmete ključnega pomena. Sledila so poročila predsednika o delu, finančno poročilo blagajnika in poročilo nadzornega odbora ter njihova potrditev. Kljub razmeram zaradi koronavirusa so bili kar dejavni in so se dobro prilagodili razmeram. Izobraževanja so potekala prek zooma, strokovno ekskurzijo na Primorsko pa so organizirali že v avgustu, še eno pa kmalu za tem kar na kmetiji svojih članov Tanje in Marka Cerarja. Tudi za prihodnje leto je poleg standardnih projektov v načrtu nadaljevati z ogledi kmetij članov in predvidena je ena od kmetij v okolici Vrhnike. Organizirali naj bi tudi delavnico obnove travne ruše in poskrbeli za nakup inovativnih pripomočkov za obdelovanje, saj se tehnologija spreminja in je treba temu slediti. Ocepek je izrazil zaskrbljenost zaradi konkurence tujih ekoloških kmetij na slovenskem trgu, ki imajo bistveno boljše pogoje za pridelovanje kot slovenske. Na koncu je predsednik opozoril na 25 let delovanja Združenja čez dve leti, na katerega praznovanje se morajo začeti pripravljati že zdaj. V razmislek je ponudil predlog o razstavi sadja na več lokacijah, k čemur pa je treba že zdaj pritegniti tiste občine, da to vključijo v svoj program prireditev. Ko je združenje pred tremi leti so sklenili, da bodo s priznanji praznovalo 20-letnico delovan- nadaljevali tudi vnaprej. Tako ja, so podelili priznanja kmeti- je letos za 20 let članstva prejjam za 20-letno članstvo. Takrat elo priznanje pet kmetij oz. podpornih članov. Podelila sta jih predsednik Janez Ocepek in članica nadzornega odbora Francka Toman. Po uradnem delu sta sledila pogostitev in najboljše: prijeten družaben klepet in izmenjava izkušenj ter mnenj. Francka Toman, foto: Jože Ocepek in Francka Toman Povečuje se število napadov strupenih kač na ljudi! Kaj storiti v primeru ugriza strupene kače? Letos poletje in vročina kar vabita ljudi na prosto. Enako vabita na prosto tudi kače, ki se rade zadržujejo na soncu. Vrhniško območje z izredno razgibanim in pestrim terenom omogoča, da so planinstvo, plezanje in druge rekreativne aktivnosti v naravi široko dostopne. Po navadi je ugrizov strupenih kač v Sloveniji približno 10 do 20 na leto. Pri nas živi kar enajst vrst kač, od katerih so tri strupene – modras, laški gad in navadni gad, ki sta si precej podobna. Prepoznamo jih po značilnem cikcakastem vzorcu. Gad je lahko dolg tudi do 80 centimetrov, rad se zadržuje na mestih, kjer so velike temperaturne razlike, na vlažnih območjih, na primer prav ob planinskih poteh ali jasah, kjer lahko hitro menja okolje. Modras je zagotovo največja slovenska strupena kača, dolga je lahko tudi en meter, nekatere celo več. Poleg cikcakastega vzorca ima modras na glavi značilen rožiček, ki je po navadi zelo dobro viden. Načeloma so kače plašne in se umaknejo same, če se pa se počutijo ogrožene ali jih presenetimo, se lahko odzovejo z napadom. Kača ima dva cevasta strupnika, ki se skrivata v ne huda bolečina, pomodrelost kože, lahko se pojavijo tudi bolečine v področnih bezgavkah, bruhanje, slabost, znojenje, tresavica, hitro dihanje in pospešen utrip srca. Kaj torej storiti, če nas ugrizne strupena kača? Gad Modras sluznični gubi in se ob ugrizu postavita navpično. Po ugrizu kače sta na koži vidni majhni ranici v razmiku 5 do 10 mm. Največkrat ugriz strupene kače sploh ni boleč, človek čuti le vbod, pojavi se zelo majhna krvavitev. Ranica je lahko tudi ena sama, kadar kača ob ugrizu zasadi v kožo le en strupnik, lahko pa je ranic več. Na mestu ugriza se pojavi oteklina, ki precej hitro napreduje in se širi po prizadetem udu, nasta- Pravilna prva pomoč je ključna za nadaljnjo zdravstveno obravnavo in izid zdravljenja. 1. Najprej poskrbimo za varnost in kačo na varen način odženemo (palica, veja …). 2. Pokličemo 112 in počakamo na dispečerjeva navodila. 3. Poškodovanec mora mirovati, zato ga pomirimo in ne zapuščamo. 4. S poškodovanega uda odstranimo copate, nogavice ali morebiten nakit. 5. Rano očistimo, če imamo možnost (vsaj z vodo), sterilno pokrijemo in hladimo z obkladki. 6. Ud imobiliziramo in ga namestimo nižje od ravni srca. 7. Poškodovanca nadziramo do prihoda reševalcev, po potrebi izvajamo temeljne postopke oživljanja. 8. Če imamo možnost, kačo fotografiramo. Česa ne smemo storiti? čili večjo škodo na manjšem predelu uda. Poškodovanec ne sme zaužiti alkohola, tudi rane nikar ne polivamo z alkoholom. Nikakor ne delamo rezov v rano in je ne izžigamo. Načeloma je treba vsak ugriz strupene kače opazovati v bolnišnici vsaj šest ur, sicer je zdravljenje simptomatsko. Kadar so po ugrizu strupene kače, poleg lokalnih znakov, tudi sistemski znaki zastrupitve in ugotovljene spremembe v krvi, se zdravnik lahko odloči za aplikacijo antiseruma Viper venom. Po ugrizu strupenjače velja preveriti tudi cepilni status proti tetanusu. Kača nas lahko preseneti tudi tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Dobro je vedeti, da se jim lahko izognemo s pazljivostjo pri vseh aktivnostih v naravi (hoja, plezanje, nabiranje gozdnih sadežev …). Poskrbimo za čim višjo obutev, s seboj imejmo mobilni telefon, pohodne palice in vodo. V zadnjih letih v Sloveniji sicer ne beležimo smrtnih primerov, ker so bile vse težje zastrupitve pravočasno in uspešno zdravljene. Pomembno je, da strupa ne Petra Krapež, mag. zdr. neg., dipl. m. s. v vozilu izsesavamo. Prav tako uda ne urgentnega zdravnika, prevezujemo nad ugriznim Nujna medicinska pomoč mestom, saj bomo tako zameZD Vrhnika jili delovanje strupa in povzro- 69 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Skupne strani CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 Jeklarna Slovenski vrt Lepe dni septembra izkoristimo za vrtičkanje Smo narod, ki je povezan s tradicijo in rečemo, da predajmo znanje iz roda v rod. Odlikuje nas raznovrstnost, predvsem želimo imeti urejeno okolico in s tem tudi neko korist, kot so okusni, domači pridelki. Ponosni smo na svoje zelenjavne vrtove in se privajamo na novosti, kot so urbani vrtovi, visoke grede in novosti v ponudbi semen zelenjave, cvetlic in trajnic. Mesec september nam lahko prinaša obilo lepega vremena s primernimi temperaturami in dovolj vlage. Zato še ni konec vrtnarske sezone. Lepe dni v septembru izkoristimo za vrtičkanje. Za lažjo odločitev, kaj sejemo in kaj lahko še pridelate na svojem vrtu v tem času, vam predstavljamo sorte motovilcev, ki jih sejemo v mesecu septembru in začetku oktobra. Najbolj znane domače sorte motovilca so »ljubljanski« z dolgimi temnozelenimi listi, »žličar« z listi v obliki žlice in novejša sorta »pomladin« s svetlozelenimi listi, ki ga lahko sejemo čez celo leto. Ker imamo zelo ugodno podnebje za vzgojo vrtnin, pri nas odlično uspevajo tudi sorte iz sosednjih dežel, kot je motovilec »Hollandischer breitblattriger« – holandski in Verte de Cambrai. Nasvet: Seme motovilca sejemo povprek ali v vrste. Med vrstami naj bo razmik 20 cm, v vrsti od 2 -10 cm. Pred setvijo zemljo zrahljamo in seme zelo plitko zadelamo. Paziti moramo, da je zemlja dobro namočena, gnojenje ni potrebno. Motovilec sejemo v več terminih, da ga bomo lahko čim dlje pobirali. Zgodaj sejanega pobiramo jeseni, kasnejše setve zaščitimo s tkanino in ga pobiramo do pomladi. Aktualne so tudi sadike motovilca, ki vam omogočajo zgodnejši pridelek. Odlično se obnese tudi spomladansko sajenje sadik motovilca v mesecu marcu. Za uspešen vznik motovilca so naše babice svetovale, da sejemo motovilec pod dežnikom oz senčnikom. Motovilec je dobri sosed vsem vrtninam. In še za tiste brez pravega vrta, ampak imajo takega, ki ga obiskujemo v copatih. V večje posode, lonce posejemo rukolo, špinačo, solato, rdečo peso, praktični vso hitro rastočo listno zelenjavo, ki jo režemo, nabiramo kot listno zelenjavo za solate in priloge. Režemo mlade liste, ko ima rastlina najmanj dva prava lista. Za dober izkoristek površine, ki jo imamo na razpolago, ne puščamo praznih površin. Zasejmo jih z rastlinami za zeleno gnojenje, da preprečimo rast plevela. Priporočamo, da se v tla vdela mlada zelena masa in tako obogatimo tla za naslednjo sezono. Koliko beljakovin potrebuješ na dan? Odgovor na to vprašanje še zdaleč ni preprost, tako kot pri vseh drugih stvareh glede prehrane. Obstajajo zagovorniki prehrane z zelo velikim deležem beljakovin, na drugi strani pa so ljudje, ki živijo že več let brez hrane in očitno shajajo dobro tudi brez vnosa beljakovin. Komu verjeti? V 40-ih letih prejšnjega stoletja so se začela pojavljati priporočila glede količine vnosa za določena hranila (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali). Zdaj, 80 let potem, za beljakovine še vedno veljajo enaka priporočila, kljub številnim novejšim raziskavam, ki kažejo drugače. Količina beljakovin, ki jo potrebuješ na dan, je odvisna predvsem od tvoje telesne mase, zdravstvenega stanja, cilja, stopnje aktivnosti ter starosti. Kljub vsem priporočilom, z upoštevanjem teh dejavnikov, pa mora vsak posameznik vnos beljakovin prilagoditi na podlagi testiranj na samemu sebi. Trenutno priporočilo (PDV, ang. RDA) za zdravega odraslega človeka, s pretežno sedečim načinom življenja, je 0,8 gramov beljakovin na kilogram telesne mase. Ta vrednost velja za minimalno količino beljakovin, ki jo tak posameznik, ob zadostnem kaloričnem vnosu, potrebuje, da ne nastane razgradnja lastne mišične mase. Novejše raziskave kažejo, da te vrednosti niso zadostne za zdrave mlajše in starejše moške ter starejše ženske. Nagibajo se k vrednostim 1,2–1,8 g/kg telesne mase. Take vrednosti naj bi bile zadostne za normalno delovanje imunskega sistema in sintezo mišičnih beljakovin. Navajamo spodnje in zgornje priporočene meje dnevnega vnosa beljakovin za določene skupine ljudi. Vrednosti pomenijo optimalno količino beljakovin v gramih za posamezno telesno maso. Za tem sledi še povzetek glede količine beljakovin na posamezni obrok. Zdravi ljudje s pretežno sedečim načinom življenja: 1,2–1,8 g na kg telesne mase na dan (PRIMER: 80 kg, moški: 96–144 g; 60 kg, ženska: 72–108 g). dan za omejitev pridobivanja maščobne mase (PRIMER: 80 kg, moški: 264 g; 60 kg, ženska: 198 g). Ljudje, ki želijo izgubiti maščobno maso: 1,2–1,5 g na kg telesne mase na dan za ljudi s čezmerno telesno maso (PRIMER: 80 kg, moški: 96–120 g; 60 kg, ženska: 72–90 g). 2,3–3,1 g na kg telesne mase na dan za ljudi z zdravo telesno maso (PRIMER: 80 kg, moški: 184–248 g; 60 kg, ženska: 138–186 g). Noseče ženske 1,7 g na kg telesne mase na dan (PRIMER: 70 kg, noseča ženska: 119 g). Koliko beljakovin potrebuješ na posamezen obrok? Količina beljakovin na posamezen obrok je odvisna od skupne potrebne količine 1,4–2,2 g na kg telesne mase beljakovin na dan in števila na dan (PRIMER: 80 kg, mo- obrokov, ki jih imaš v dnevu. ški: 112–176 g; 60 kg, ženska: Število obrokov je smiselno 84–132 g). prilagoditi svojemu načinu življenja. Da zadostimo navedeLjudje, ki želijo pridobiti nim priporočilom glede vnosa beljakovin za želene cilje, si mišično maso 3,3 g na kg telesne mase na skupni dnevni vnos beljakovin Športniki in ljudje z bolj aktivnim načinom življenja: razdelimo na število dnevnih obrokov in ugotovimo količino beljakovin na posamezni obrok. Nekateri še vedno trdijo, da telo v posameznem obroku lahko sprejme neko zgornjo mejo količine beljakovin (25–30 g), višek pa je “odpadni material”, kar je mit. 70 g beljakovin na obrok naj sicer res ne bi povečalo sinteze beljakovin v primerjavi s 40 g beljakovin na obrok, bo pa pozneje zmanjšalo razgradnjo beljakovin v telesu. Torej višek beljakovin na obrok ne gre v “odpadni material”. Zanimiva je tudi ugotovitev, da telo ob prepogostih obrokih zmanjša občutljivost za sintezo mišičnih beljakovin, kar pomeni, da skupno potrebuješ večjo količino beljakovin, kot bi jo sicer ob manj obrokih. Torej namesto osmih obrokov na dan po 20 g beljakovin, je bolje imeti štiri obroke po 40 g beljakovin. Občutljivost za sintezo mišičnih beljakovin je zmanjšana tudi pri starejših ljudeh, zato morajo povečati dnevni vnos beljakovin. Tukaj je treba omeniti, da fizična aktivnost pred vnosom beljakovinskega obroka poveča izkoristek zaužitih beljakovin, zato je redna aktivnost pri starejših osebah zelo pomembna. Zaključek Količina beljakovin, ki jo potrebuješ, je torej odvisna od številnih dejavnikov. Najprej je treba določiti svoje cilje in na njihovi podlagi z upoštevanjem svoje telesne mase, starosti in zdravstvenega stanja, preračunati skupno dnevno količino beljakovin. Ko izračunamo skupno število potrebnih beljakovin, le-to razdelimo na število dnevnih obrokov in ugotovimo okvirne vrednosti za posamezni obrok. Za začetek je smiselno izbrati povprečne vrednosti, pozneje pa testirati spodnje in zgornje meje, da ugotovimo, kako različne vrednosti vplivajo na nas. PRIMER: 70 kg težak moški srednjih let, ki želi pridobiti na mišični masi in ima štiri obroke na dan, mora zaužiti v obroku 40 do 60 g beljakovin. Če pa imaš težave pri vnosu beljakovin zaradi različnih razlogov, smo ti na voljo za pomoč. Piši nam na info@jeklarna.si ali nas pokliči na št. 051 367 117. Avtor: Rok Kržič, mag. inž. prehrane JEKLARNA Center Zdravega Načina Življenja www.jeklarna.si 70 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 Skupne strani CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 71 Urška svetuje Kako vzpostaviti stik s svojim notranjim otrokom? Ena izmed tehnik vzpostavljanja stika s svojim notranjim otrokom se imenuje vizualizacija, tehnika varnega kraja. Je tehnika priklica resničnega ali imaginarnega sveta, ki nas navdaja z občutkom varnosti (kjer ni nevarnosti, ki bi nam povzročala strah ali anksioznost). Najlažje jo lahko primerjamo s pojmom »sanjarjenja« o kraju. Kot obljubljeno in izpostavljeno ter zapisano v Našem Časopisu, v mojem zadneim objavljenem članku v juniju, vam sedaj predstavljam še samo praktično vajo. Ideja je, da lahko danes, kot odrasla oseba, začutimo sebe kot otroka in sami sebi povrnemo tisto, kar je nam je kot majhnemu otroku v otroštvu manjkalo. Tako notranjemu otroku (se pravi sebi) pomagamo uravnati težka čustvena stanja. Torej neko negativno izkušnjo spremeniti v pozitivno. Toda kako? Negativno izkušnjo je mogoče spremeniti v pozitivno tako, da se ozaveščajo različni deli izkušnje. Izkušnjo sestavlja osem elementov, ki so: senzorika, telesne senzacije, čustva, potrebe, misli, vedenje, zaporedje dogodkov in smisel. Če bi želeli vzpostaviti stik z notranjim otrokom in tako pospešiti celjenje čustvenih ran, ki še vedno vplivajo na naše vedenje, bi torej morali ozavestiti vse te elemente izkušnje. Mogoče je slišati zapleteno, pa ni. Predvsem je pomembno, da med procesom čim manj razmišljamo z glavo, ker nas bo to prej blokiralo kot nam pomagalo. Prestavimo se v srce. Iz srca nam bodo prihajala čustva. Če si pustimo čutiti vsa čustva, ne glede na to, katera pridejo, se bo sprostila tudi globoko zablokirana energija iz telesa. Torej si je dobro pustiti čutiti z vsem telesom. Zelo pomembno je tudi, da sami sebe ne porežemo od tega, kar čutimo: torej da zaupamo sebi, da je to, kar čutimo, pravilno. Pravzaprav se ne moremo zmotiti. Vse, kar začutimo, je prav. Vsaka informacija, še tako drobna, je lahko dragocena. Vizualizacija varnega kraja Vizualizacija naj bi trajala približno 5 do 10 minut. Z njo želimo ustvariti pomirjujoče miselne podobe in doseči miselno sproščenost, posledično pa tudi sproščenost na telesni in drugih ravneh. Za podlago lahko vrtite nežno glasbo ali ustrezajoče zvoke iz narave. Posameznik si v mislih ustvari podobo pomirjujočega dogodka oz. kraja, na katerem se nahaja. Po navadi osredotočanje na pomirjujoče podobe vodi v občutke miru in sproščenosti. Vizualizacija se konča s počasnim prehodom iz domišljijskega sveta – z osredotočanjem na dihanje in zavedanjem zunanjega okolja, v katerem se posameznik nahaja. Osnovna vizualizacija varnega kraja Udobno se namestite v mirnem prostoru. Ko vam je prijetno, zaprite oči in nekajkrat globoko vdihnite. Ne poskušajte spremeniti dihanja, le opazujte ga. Opazujte zrak, ki ga vdihnete. Zaznajte, kakšen je občutek, ko se zrak dotakne vaših nosnic, spremljajte ga, kako potuje do pljuč. In sledite izdihu. Nekajkrat ponovite, dokler se ne umirite. V mislih pojdite čez svoje telo, preglejte, ali je kje kakšna napetost in jo z izdihom izpustite. Zdaj si zamislite kraj, situacijo, ki vas pomirja, kjer se počutite varno. Lahko je to ležanje na plaži, hoja po travniku, počivanje v vaši postelji ... Z mislimi se preselite v tako situacijo in si jo podrobno predstavljajte. Vključite vsa čutila. Zamislite si, kaj vse vidite. Katere barve se pojavljajo, katere izstopajo. Poslušajte. Ali se pojavljajo kakšni zvoki? Je to glasba, valovanje morja, veter ... Opazujte, katere vonjave se pojavljajo. Je to vonj po sončni kremi, najbolj dišečih cveticah, vonj dišeče svečke ... Bodite pozorni, česa se dotikate. Če nekje ležite, kakšen je občutek? Kje se telo dotika podlage, kaj imate v rokah? In zdaj samo bodite. Zavedajte se prijetnih občutkov. Dovolite si občutek pomirjenosti. Ko boste pripravljeni, se zopet osredotočite na svoje dihanje. Počasi se vračajte iz prijetne situacije. Pomislite, kje ste zdaj, zavedajte se, kaj je okoli vas. In počasi odprite oči. V nadaljevanju lahko pogledate na svojega notranjega otroka To je tako, kot bi iz svojega varnega kraja in iz velike razdalje pogledali na majhnega, nedolžnega otroka, deklico ali dečka (če nič ne vidite, nič hudega. Ostanite mirni in sproščeni, vse se bo dogodilo ob svojem času). Če bi otročka poskusili samo nežno začutiti, brez pritiska, brez sile … nežno, ljubeče … in samo pogledate nanj … kakšnega dečka, deklico vidite? Vidite kaj okoli otroka? V kakšnem prostoru je? Kako velik je, koliko je star lep in nežen otrok? Kako je oblečen, kakšne laske ima? V kakšni legi je njegovo malo telo? Kako se počuti? Čim bolj se potopite v svoje zaznave. Začutite ga z vsem svojim srcem, nato pa svojo pozornost prestavite nazaj nase. Ko ga tako gledate, lahko je jezen, žalosten, osamljen ali kaj drugega, boste dobili neposreden dostop do njegovega doživljanja. Na tem delu se vam lahko pojavi kakšno težko čustvo, npr. jeza nanj, ker se ne zna zaščititi, ker joka in podobno, toda ohranite zavedanje, da imate ob sebi samo eno nežno, nedolžno bitje, ki si od vsega najbolj želi, da bi ga nekdo sprejel takega, kot je, ga začutil in se z njim ljubeče povezal. Katero čustvo se vam torej prebudi ob pogledu nanj? Imate kakšno misel glede tega otroka? Kaj se pojavi? Pristopajte do svojega notranjega otroka spoštljivo, nežno in čuteče. Z ljubeznijo, ki si jo zasluži že samo zato, ker obstaja. Na tak način počasi in nežno zbirate koščke njegovega in tudi vašega doživljanja (to sta kot dva svetova, ki se počasi združujeta v eno): pozorni ste, kako se počuti telo (telesne senzacije, njegove oz. njene in vaše), kaj vonjate, tipate, okušate, slišite, vidite (senzorika), kaj čutite (občutja), kaj potrebujeta, razmišljata in kako se telo odziva (vedenje). Kot bi gradili mozaik izkušnje, ki jo bo ob koncu treba oplemenititi tudi z nekim smislom. Hodita toliko časa, dokler ne prideta na kraj, ki je popolnoma varen. Tam se ustalita. Začutita lahko zemljo pod svojimi nogami. Začutita njeno energijo, njeno podporo. Povsem sta prizemljena in na varnem. Kako je otroka pogledati sedaj? Se je kaj spremenilo? Kaj? Se lahko začne igrati, svobodno tekati naokoli, tako kot to počnejo majhni srečni otroci? Za konec se le še potopite v ljubezen. V popolno sprejemanje sebe in svojega otroka. Lepa sta. Tako zelo sta dragocena. Zdi se, kot da lahko ta občutek vtisnete v vsako celico vašega telesa. Vtisnite si ga. Naredite si novo izkušnjo. Zadihajte svobodo. Prav iz spodnjega dela trebuha jo vdihnete in potegnete skozi telo. Dihajte nekaj časa. Potopite se v užitek. Nič vam ni treba več početi. Samo še uživate in čutite, kako vaju obdaja ljubezen. Čutite, kako sta na varnem. Tehnike vizualizacije so na splošno namenjene k doseganju miselne in ali telesne sprostitve. Pripomorejo k lajšanju stresa, anksioznosti, napetosti, depresivnosti ter blaženju glavobolov in kronične bolečine. Sodobne psihološke raziskave kažejo, da naše notranje predstave, ki si jih zamislimo prek vizualizacije, vplivajo na trenutno počutje. Pozitivne misli tako pripomorejo k pozitivnim telesnim občutkom in umirjanju, negativne pa k nejevolji. Že samo predstavljanje sproščujočih vsebin pripomore k manjšanju duševne in telesne napetosti. Naši možgani namreč ne ločijo med razmišljanjem o izkušnji in de- janskim doživljanjem izkušnje, zato vizualizacija (npr. sproščenih in pozitivnih misli) lahko deluje enako dobro kot dejansko sproščanje. Pri tem pa je treba upoštevati, da nekateri ljudje nimajo kapacitete za vizualizacijo oziroma jim neustrezno izvedena tehnika lahko sproža anksiozne misli. Vizualizacija se odsvetuje tudi v stanju akutne psihoze. Predvsem je pomembno, da si za vajo vzamete čas, da jo n redite takrat, ko ste umirjeni, brez težkih skrbi ali čustev. Če ne gre v prvo, nič hudega. Če se zatakne, se samo spoštljivo poslovite od svojega otroka in mu zagotovite, da boste zanj poskrbeli, ko boste zmogli in da ga do takrat nosite v svojem srcu. Brez samoobtoževanja in krivde. Vedno pa vajo končajte tako, da vzpostavite varni kraj znotraj sebe. Predvsem pa vzemite to kot igro; tako boste lažje ostajali odprti za sporočila, ki vam jih sporoča vaša mala deklica ali deček. Izhajajte iz srca in ohranjajte zavedanje, da si vaš notranji otrok zasluži popolno ljubezen že samo zato, ker obstaja. Želim vam veselo igranje in veliko otroške nagajivosti pri raziskovanju sebe! Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 Ana svetuje Prijaznost se splača deliti Mnoge raziskave kažejo, da prijazna dejanja povečujejo izločanje serotonina v naših možganih. Serotonin je naravno prisoten nevrotransmiter, ki uravnava predvsem naše razpoloženje in nadzira občutek dobrega počutja; rečemo mu tudi hormon sreče. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826 Kadar je nivo seratonina nizek, se pogosto pojavi sprememba razpoloženja, lahko nastanejo tudi nekatere duševne bolezni (npr. depresija, anksioznost, panični napadi). Prijazno dejanje torej dokazano poveča nivo seratonina in tako tudi izboljša funkcijo imunskega sistema. Pri spoštljivem in prijaznem dejanju poteka krivulja razpoloženja enako kot pri intenzivni vadbi: sprva nastane visok nivo energije in močni občutki, nato pa sledijo občutki spokojnosti in mirnosti. Podobno je tudi pri teku in drugih aerobnih aktivnostih, kjer se sprožijo intenzivni fizični občutki, nato sledita izboljšano čustveno počutje in razpoloženje. V življenju zagotovo vsi potrebujemo zagotovila in spodbude in se dobro počutimo, kadar so drugi prijazni do nas. Ker smo ljudje in tako delujemo. Vsakomur ugaja, če mu povemo, da mu gre dobro. Ljudje potrebujemo prijazne pohvale, naklonjenost in odobravanje. Eden najpomembnejših načinov je, da drugim to povemo. Tudi vaši bližnji niso drugačni od drugih. Prav tako velja za vašega partnerja. Zagotovo tudi vam njegovo odobravanje veliko pomeni. Zato je lepo, da se potrudite in mu poveste, ko ste zadovoljni v vajinem odnosu. Lahko se zadovoljni z njegovim vide- zom, morda je bil prijazen ali potrpežljiv, je storil nekaj, kar je vredno spoštovanja, je bil ustvarjalen ali pa vas je nasmejal in zabaval. Hkrati pa je lepo, če mu poveste, da ga imate radi. Ne vidim razloga, zakaj tega ne bi storili pogosteje. To je lepo storiti iskreno in občuteno (saj seveda res tako čutite). Vse to bo vašemu partnerju pomagalo, da se bo počutil cenjenega in ljubljenega. Začnite pri svojem partnerju in otrocih ter nadaljujte z vsemi, ki jih poznate. Poveste tudi svojim otokom, da jih imate radi? Zagotovo imate svoje otroke najraje na tem svetu. In zaslužijo si vašo prijaznost in spoštovanje bolj kot vsi drugi. Preprosto zato, ker so vaši. Njihovega spoštovanja ne boste deležni, če jim ga ne boste izkazali tudi vi. Tako se bodo tudi sami naučili biti prijazni in spoštljivi do drugih. Tako bomo rešili težavo z: »Joj, kakšna je današnja mladina.« Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko vzpostavite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! 71 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 K U LT U R A CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 72 Cankarjev laz tokrat v knjižnici Igralka Nataša Keser Publicist Aljoša Harlamov 29. Cankarjev laz pod Sveto Trojico na Vrhniki je že mnogo let središče srečanj mnogih Vrhničanov in drugih ljubiteljev enega največjih vrhniških in slovenskih pisateljev Ivana Cankarja. Zbrane je prva nagovorila direktorica Cankarjeve knjižnice Sonja Žakelj, ki je predstavila osrednjega gosta, doktorja Aljošo Harlamova, in med drugim poudarila: »Aljoša Harlamov (1983) je glavni urednik Cankarjeve založbe in publicist. Leta 2016 je na Oddelku za slovenski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani doktoriral iz slovenskega modernističnega romana. Do leta 2016 je deloval kot literarni kritik in leta 2014 za svoje delo prejel Stritarjevo nagrado. V letih 2012 – 2016 je bil urednik AirBeletrine. Je glavni urednik revije Mentor, redni kolumnist Grazie in Večera. Je tudi urednik knjige z naslovom Ivan Cankar: literarni revolucionar. Knjiga je rezultat skupnega dela štirih slovenskih vodilnih raziskovalk s področja To lokacijo je pred desetletjem odkrila nekdanja dolgoletna direktorica vrhniške knjižnice Marija Iskrenovič in začela s prireditvijo srečanj na lepem prostoru pod Sveto Trojico. Tako je letos potekalo že 29. srečanje, vendar z razliko, da je bilo zaradi slabega vremena 21. junija kar v prostorih Cankarjeve knjižnice. Zbralo se je lepo število ljudi, ki so spremljali prelep kulturni program. 29. Cankarjev laz kar v Cankarjevi knjižnici dramatike, poezije in esejistike, kratke in pripovedne proze, ki so z analitičnim očesom, a ne vsakomur dostopen način in na novo prebrale Cankarjev opus, ga osvetlile s sodobnimi literarnovednimi spoznanji in aktualizirale za sodobnega bralca. Irena Novak Popov, Mateja Pezdirc Bartol, Jožica Steger in Alojzija Zupan Sosič, njihovo delo pa je uredil naš današnji gost. Napisal je tudi uvodnik z naslovom Ivan Cankar: človek in mit.« Svoje delo je vsem zbranim predstavil sam gost Aljoša Harlamov, tako da smo izvedeli marsikaj novega in zanimivega o našem rojaku Ivanu Cankarju. Zanimiv kulturni dogodek pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. Prvi se je predstavil Pihalni orkester Vrhnika s skladbo Nauportus, ki jo je posebej za Vrhniko napisal Vinko Štrucl. Vrhniška igralka Nataša Keser pa se je predstavila z dvema Cankarjevima deloma Ivan Kacijanar in Tičnica. Saxladies so na saksih zaigrale nekaj zanimivih skladb. Na koncu so vse nastopajoče vsi prisotni nagovorili z lepim aplavzom. Srečanje se je nadaljevalo in zaključilo ob pogovoru in s tradicionalnimi češnjami, ki so postale stalne spremljevalke srečanja v Cankarjevem lazu. Simon Seljak »Imeli smo svoj laz; uro hoda je bil daleč od vasi. Pot se je vila najprej skozi tesno zaseko in se je ob deževnih časih, posebno jeseni, spremenila v hudournik; če je v takih dneh bilo treba v laz, smo hodili po kolovozu ob njivah, da so se nam noge preko gležnjem udirale v blato. Iz zaseke se je vzdihnila pot strmo v hrib… Spomladi, poleti in jeseni smo zahajali v laz, kadar je bilo treba in ne treba. Otrok hiti k materi, samo da je blizu nje, da jo vidi in da se pritisne k njenemu krilu. Nič ne vpraša, če je uboga in žalostna; zdi se mi celo, da jo ljubi toliko bolj, kolikor bolj je uboga, žalostna in bolna. Hudo nam je bilo, kadar smo v pozni jeseni pobrali poslednje tepke, poruvali natiče za fižol ter jih naložili na dvokolnico. Ozirali smo se, dokler smo še videli do laza. »zbogom, ti zemljica naša, ti naša siromašna, ljubezniva mati, naše veselje in naša sladka skrb! Zbogom, pa ne pozabi na nas v svojih dolgih sanjah, kakor tudi mi ne bomo pozabili nate!« je nekoč zapisal Ivan Cankar v črtici z naslovom Naš laz. Akvarelna prelivanja Janeza Ovsca Vera Vukadin in seveda Janez Ovsec, ki mu čestitamo tudi za samostojno razstavo Akvarelna prelivanja. Simon Seljak Doktorici Ste kot angel varuh moj, ki bdite nad menoj, ki kaže svetlo pravo pot, da ne zaidem z nje in s tem tudi v težave. Slikar Janez Ovsec Ste kot jutranja zarja, ki posveti izza gora, ko je najbolj temno. Sredi junija je bilo v galeriji Cankarjevega doma odprtje slikarske razstave logaškega slikarja Janeza Ovsca. Za vozom (po črtici Ivana Cankarja) Na predvečer kresa so prisotni spoznali dela s prelepimi akvarelnimi prelivanji, ki so v tem času prava mojstrovina Janeza Ovsca. V preddverju In to je tisto, ki šteje, v tistih dneh in nočeh, ko je najhuje. Cankarjevega doma pa so bile na ogled razstavljene vedute slovenskih mest in pokrajin, ki so jih naslikali številni udeleženci ex-tempora Logatec 2022. O obeh razstavah, še posebno pa o delu slikarja Janeza Ovsca je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Za glasbo je poskrbela navihana druščina iz samega severa Notranjske, žirovskih in logaških polj, ki jih ločuje vas Rovte. Ta pokrajina je vsa divja, zelena in pristna, kar so pokazali tudi člani, mladi godci Lukavi Luka in Šmentane Muhe. Tako se je dogodil res prelep slikarsko-glasbeni večer, ki je ostal še več dni v spominu. Iskrene čestitke ob razstavi vsem udeleženem ex-tempora Logatec 2022; to so Helena An- gelski, Natalija Berezina, Rajko Bogataj, Dajana Čok, Janez Dragolič, Marta Frei, Damir Jadrič, Vladimir Korak, Petar Lazarević, Anamarija Meglič, Boštjan Močnik, Olga Petrovčič, Milena Rupnik, Janez Slabe, Martina Starc, Valerija Strežek, Žiga Stupica, Zvezdana Subotić, Cvetka Šemrov, Tea Širca, Milan Šubic, Dušan Turšič, Željko Vertelj, Ste tista prava oseba, ki zna pomiriti notranjega duha. Navsezadnje ste tiste vrste zaklad, ki bi si ga želel imeti vsak. Ljubica Dolničar 72 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 K U LT U R A Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic s smrtno resno komedijo Dušana Kovačevića – VOZI, MIŠKO!, po scenariju za film Ko to tamo peva. Režija: Gregor Čušin; igrajo: Gašper Stojc, Boštjan Smukavec, Borut Verovšek, Ivan Berlot, Milan Trkulja, Gregor Mandeljc, Matej Mužan, Klemen Košir, Armin Čulić, Nataša Anderle, Bojan Dornik, Gregor Vidmar, Krištof M. Čušin in drugi; Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Floriana Zellerja – LAŽ, režija: Jernej Kobal; igrajo: Andrej Murenc/Aljoša Koltak, Manca Ogorevc/Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc/Rastko Krošl, Barbara Medvešček/ Maša Grošelj; Gledališče Koper z božično komedijo Cristine Clemente in Marca Angeleta – LAPONSKA, režija: Nenni Delmestre; igrajo: Urška Taufer/Tjaša Hrovat, Luka Cimprič, Rok Matek in Nika Rozman; 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 73 September v TMS Gledališki abonma sezona 2022/23 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2022/23! CMYK Mestno gledališče ljubljansko z romantično dramo Nejca Gazvode – JAZZ, TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si režija: Nejc Gazvoda; igrata: Ajda Smrekar in Sebastian Cavazza; Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z veseloigro Heinricha von Kleista – RAZBITI VRČ, režija: Vito Taufer; igrajo: Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Polona Juh, Igor Samobor, Zvezdana Mlakar, Saša Pavlin Stosić in Timon Šturbej; Gledališče Koper s podtalno komedijo Jureta Karasa – BIROKRATI, režija: Jaka Ivanc; igrajo: Rok Matek, Luka Cimprič, Mojca Partljič, Tjaša Horvat, Anja Drnovšek, Igor Štamulak in Blaž Popovski. Odprto: torek–petek: 8.00–17.00; sobote nedelje in prazniki: 9.00–19.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Občasne razstave Arhitekt Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo (do 31. 12. 2022) Gostujoča razstava Muzeja za arhitekturo in oblikovanje o vsestranskemu arhitektu Ivanu Johnu Jagru, ki se je rodil 16. maja 1871 v čuvajnici 365 A v bližini muzeja v Bistri. Človek in hrana v začaranem krogu (do 31. 12. 2022) Pod drobnogled smo vzeli hrano – nekaj tako vsakdanjega, a nujno potrebnega – hrano, ki je bistvena za vsakega človeka. Pogledali smo v naše zbirke in našli celo vrsto zanimivih predmetov, ki še niso bili predstavljeni z vidika uporabe in razvoja tehnike v prehranski verigi. Odločuj in E-cikliraj S pomočjo implozijske razstave aparatov razkrivamo skrivnosti električne in elektronske opreme. V sodelovanju z ZEOS d.o.o. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Tehnika za šport (do 31. 12. 2022) Vpis abonentov bo od 1. 8. do 24. 9. 2022 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike (do 31. 12. 2022) Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Pri rezervacijah upoštevamo sedežni red iz zadnje izpeljane sezone – 2019/20. Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi PROSTOR Polna cena abonmaja Plačilo v dveh obrokih Parter 83 € 87 € 20 % popust Balkon 78 € 82 € 20 % popust in nezaposleni (s potrdili) V luči tehnoloških procesov, ki jih pri končnem izdelku skoraj ne opazimo, spoznajte 60 slovenskih proizvajalcev športne opreme za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi: Alpina, Mont, Športoprema Ljubljana, Planika, Toper, Rašica, Akrapovič, Goltes, Dedra, Slatnar, Dali … Na ogled je edinstvena muzejska zbirka s področja industrijske robotike. Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomočki (do 31. 12. 2022) Na manjši razstavi je predstavljen izbor predmetov iz medicinske zbirke, ki so glede na uporabo razdeljeni na področja kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije in druge predmete. Spored prireditev: Nedelja, 4. 9., ob 16.00: Voden ogled muzejskih zbirk Sobota, 10. 9., ob 10:00: Delavnica kvačkanja (obvezne prijave do 9. 9. do 12.00: irena. medle@tms.si ali 01 750 6670; cena 3-urne delavnice: 15,00 EUR/osebo) Nedelja, 11. 9., ob 17.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Nedelja, 18. 9., med 13.00 in 17.00: Brezplačna tematska delavnica za otroke Sobota, 24. 9., ob 11.00: Astronomska delavnica za sladkosnede »Kaj je mavrična čokolada in zakaj je sončni zahod rdeč?« (primerno za odrasle in otroke od 7. leta, obvezne prijave do 13. 9. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670; cena 1,5-urne delavnice:10,00 EUR/osebo) Nedelja, 25. 9., ob 16.00: Predstavitev jadralnega padalstva in razstave s »Cunjo nad glavo« z Abonma Enajsta šola! sezona 2022/23 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Na oder velike dvorane smo letos povabili: Katja Dance Company s plesno pravljico Katje Vidmar – OBJEMI DREVO! Igrajo: Zala Lazar, Zala Šušteršič, Sara Brčvak, Neža Banovec in Katja Vidmar; Gledališče Unikat z muzikalom Tomaža Lapajneta Dekleve GREMO NA VLAK, avtorjem Matevžem Gradiškom režija: Irena Rajh; igrata: Ana Špik Jakin in Voranc Boh. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Vpis abonentov bo od 1. 8. do 24. 9. 2022 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Pri rezervacijah upoštevamo sedežni red iz zadnje izpeljane sezone – 2019/20. režija: Goran Završnik; igrajo: Mojca Weber/Maja Poljanec Nemec in Tomaž Lapajne Dekleva; Od torka, 27. 9., do petka, 30. 9., od 9.00 do 13.00 in v nedeljo, 2. 10. 2021, od 10.00 do 18.00: Dnevi strojništva Sodelavci Fakultete za strojništvo UL želijo s predstavitvijo fakultetnih projektov obiskovalcem približati možnosti in priložnosti za udejstvovanje pri ustvarjalnem in inovativnem premagovanju izzivov prihodnosti ter jim ponuditi vpogled v privlačen svet inženirskega ustvarjanja. Tedenski program je namenjan skupinam 3. triade osnovnih šol ter skupinam srednješolcev, nedeljski pa vsem zainteresiranim. V nedeljo bodo demonstracije potekale vsako polno uro: 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00. Petek, 30. 9., od 17:00 do 22:00: Noč raziskovalcev v TMS Muzej si boste lahko v večernih urah ogledali brezplačno in se udeležili številnih dogodkov. Več na www.tms.si. Program ostalih sodelujočih institucij: www.nocmoc.eu/. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: torek–nedelja in prazniki: 10.00–17.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Spored prireditev: Kulturno umetniško društvo Bohinjska Bela z muzikalom – SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV s prav posebnim gostom Nedelja, 4. 9., ob 15.00: Voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 11. 9., ob 15.00: Voden ogled razstave »Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v otroško predstavo po motivih Arnolda Lobla – Sloveniji« REGEC IN KVAKEC, Nedelja, 18. 9., ob 10.00: Družinsko doživetje v Polhovem Gradcu Dan bomo pričeli raziskovanjem Polhovega doživljajskega parka in nato v muzeju izdelali herbarij. Pridružite se z nakupom skupne vstopnice za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij (6,00 EUR/osebo). Trajanje programa: 3 ure. Prireditev je primerna za otroke od 4. do 12. leta starosti. režija in igra: Uršula Vratuša in Ivan Gorbunov; Gledališče FRU FRU in Hišo otrok in umetnosti z lutkovno predstavo Heinza Janischa – Petek, 30. 9., od 18.00 do 22.00: Noč raziskovalcev v Muzeju pošte in telekomunikacij Muzej si boste lahko v večernih urah ogledali brezplačno in se udeležili dogodkov. Več na www.tms.si. Program ostalih sodelujočih institucij: www.nocmoc.eu/. MAJHNO TEŽAVO IMAMO, Občasne razstave: Invalidi in nezaposleni PROSTOR Polna cena abonmaja Plačilo v dveh obrokih Parter 26 € 28 € 20 % popust Balkon 23 € 25 € 20 % popust (s potrdili) Bilo je pred 30. leti: Kako smo Slovenci dobili prvo osamosvojitveno znamko (do 31. 12. 2022) Dopolnitev razstave s poštnimi znamkami in osnutki, ki so izšli v tem prelomnem obdobju, ter manjša razstava. Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji (do 1. 7. 2023) Prikazan je razvoj slovenske mobilne telefonije, katere začetki sovpadajo z osamosvojitvijo Slovenije. Izpostavljamo mejnike v razvoju mobilnega omrežja in novosti v tehnologiji. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. 73 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 K U LT U R A SOBOTA, 10. 9. 2022, od 10. do 22. ure. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN ZA SKODELICO KAVE PETEK, 23. 9. 2022, ob 20. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MINIONI: GRUJEV VZPON MEDIEVAL Do 18. septembra. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Ovsec: AKVARELNA PRELIVANJA Razstava akvarelov *** VEDUTE SLOVENSKIH MEST IN POKRAJIN 18. ex tempore Logatec 2022 Skupinska slikarska razstava Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhnika PETEK, 2. 9. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TOP GUN 2 Akcijska uspešnica s Tomom Cruisom v glavni vlogi, 130 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 3. 9. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET 2 (novo!, slovenski) Nadaljevanje uspešnega mladinskega filma, 87 min., Slovenija Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 9. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA drama, Francija Céline Sciamma je po Portretu mladenke v ognju ustvarila mojstrsko miniaturo o žalovanju, spominu ter vezeh med materami in hčerami. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 27. 9. 2022, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2022 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Zgodovinska drama o češkem vojnem poveljniku, ki ni nikoli izgubil bitke. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 9. 2022, ob 18. uri. ANKA IN LEA GROM Ustvarjalnost iz roda v rod Multivizija: Lado Jakša Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. ČETRTEK, 29. 9. 2022, ob 10. uri ORKESTER (režija: Matevž Luzar) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZMAJEV JEZDEC ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TOREK, 13. 9. 2022, ob 20. uri Vstopnina: 5 €. Animirana uspešnica, sinhronizirano Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 9. 2022, ob 20. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €. POT DOMOV DIVJAKI Dokumentarni igrani film o košarkarju Juretu Zdovcu, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Dokumentarna razstava Miklčeva kašča v Verdu (ključ pri družini Žirovnik, Verd 16) NEDELJA, 25. 9. 2022, ob 20. uri ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Komična drama, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 16. 9. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MINIONI: GRUJEV VZPON Animirana uspešnica, sinhronizirano, 87 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 16. 9. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: PLESNA TERAPIJA Komedija, 94. min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 30. 9. 2022, ob 19.30 uri. LIONS KLUBA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NEDELJA, 25. 9. 2022, ob 18. uri ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZMAJEV JEZDEC Vstopnina: 5 €. Vstopnina: 15 €. Akcijska komedija, 94 min., Hrvaška Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. DOBRODELNI KONCERT Nastopajo: Big Band Vrhnika, Marjan Bunič (voditelj in izvajalec), Alenka Godec, Eva Hren, Nina Pušlar, Matjaž Mrak, Robert Smolnikar trio, Rebeka Radovan, Lea Bartha Pesek, Tomaž Domicelj, Pepel in kri, Gojmir Lešnjak Gojc, Gal Juvan Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Animirana uspešnica, sinhronizirano Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! ELVIS Glasbeni film o Elvisu Presleyu, (Austin Butler, Tom Hanks) ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 9. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET 2 (novo!, slovenski) Nadaljevanje uspešnega mladinskega filma, 87 min., Slovenija Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 9. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TAM, KJER POJEJO RAKI R A Z S T A V E v Cankarjevem domu V Miklčevi kašči v Verdu si še vedno lahko ogledate dokumentarno razstavo, ki smo jo pripravili med Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika: Tatjana Oblak Milčinski: KAŠČE NA VRHNIŠKEM … DANES. Po istoimenski knjižni uspešnici, režija: Olivia Newman Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Do 18. septembra 2022 je v Galeriji odprta razstava NEDELJA, 18. 9. 2022, ob 18. uri Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DC LIGA SUPERLJUBLJENČKOV Animirana uspešnica, sinhronizirano, 100 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Janez Ovsec AKVARELNA PRELIVANJA. Vstopnina: 5 €. NEDELJA, 18. 9. 2022, ob 20. uri in do 2. oktobra 2022 skupinska slikarska razstava v Avli DC LIGA SUPERLJUBLJENČKOV ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VEDUTE SLOVENSKIH MEST IN POKRAJIN; ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA (Warner Bros. Pictures) Animirana uspešnica, sinhronizirano, 100 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 9. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. LUKNJA Ekspedicija v eno najglobljih jam, režija Michelangelo Frammartino, Italija, Nemčija, 93 min. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. TOREK, 20. 9. 2022, ob 19. uri. POSREDNIK KULTURNO DRUŠTVO MEDICINSKE FAKULTETE LJUBLJANA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Drama, režija: Hirokazu Koreeda (Tatiči), Igra tudi: Song Kang-ho (Parazit), Koreja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 9. 9. 2022, ob 18. uri. Vstop je prost. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNIK LETA 2021 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 74 MALA MAMA Instalacija Radio Hit Plesna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. Vstopnina: 5 €. Tatjana Oblak Milčinski: KAŠČE NA VRHNIŠKEM ... DANES HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« KUD NUM VEČER NEDELJA, 11. 9. 2022, ob 18. uri. NEDELJA, 11. 9. 2022, ob 20.00 uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE ČETRTEK, 22. 9. 2022, ob 19. uri instalacija, ob 20. uri ples. A La Cart: Arhiv donacij Animirana uspešnica, sinhronizirano, 87 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Program prireditev za september 2022 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival kave Pokušnja kave in kavnih izdelkov, delavnice s Carmen Clemente – svetovno prvakinjo 2022 v latte art, delavnice za majhne in velike, koncert Batista Cadillac in še mnogo drugih kavnih užitkov. Park pred Cankarjevim domom Vrhnika Vstopnina: 5 €. CMYK Vstop prost. NAŠA PALETA Skupinska slikarska razstava likovne sekcije dr. Lojza Kraigherja Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 21. 9. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZLATI FANT (prvič!, 12+) Drama o mladem nogometašu, Srbija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 18. ex tempore Logatec 2022. V torek, 20. septembra 2022, ob 19. uri Vas skupaj s KD Medicinske fakultete vljudno vabimo na odprtje skupinske slikarske razstave Likovne sekcije: NAŠA PALETA. Razstavo v Galeriji si lahko ogledate do 23. oktobra 2022. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati so na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ter ob drugih prireditvah. Stalna razstava akad. slikarja Florisa Oblaka trenutno ni odprta, ker poteka prenova Rokodelskega doma na Tržaška cesta 23. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika 74 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 K U LT U R A CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve v septembru 2022 Urnik knjižnice S prvim septembrom vas v naše prostore med knjižnično gradivo in na dogodke spet vabimo od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 7.30 do 12.30. Želimo vam lepo, toplo in zdravo jesen, Kolektiv CKV. Predstavitev knjige Feniks vstaja – Marjeta Šumrada Človek je bil, preden je znova privolil v sestop v dimenzijo časa in prostora, angelski človek polnega 12-pramenskega genskega zapisa. Zdaj so v vnovičnem dvigovanju iz okrnjene (speče) 2-pramenske DNK vsi tisti posamezniki, ko svoje napore usmerjajo v osvoboditev izpod miselne matrice, ki je bila ustvarjena le za to, da nas drži v samopozabljenju. Knjiga vas vodi do osebnega preporoda, ki ga mora vsak opraviti sam. Ni bližnjic in ni improvizacije. Ljudje se moramo okrepiti, da bi prenesli dimenzijo visoke zavesti, se očistiti usedlin in materialne ter duhovne onesnaženosti in v sebi ustvariti prostor, kamor se visoka prostorska vibracija lahko ‘usede’. Knjiga je pisana v jeziku duše in se namerno izogiba znanstvenemu in religioznemu slengu. Tako je blizu vsem ljudem, ki že zvenijo na valovih srca in že uresničujejo njegove pobude, prav tako pa bo navdušila marsikoga, ki še ni tam, pa to hoče. Knjiga je odličen pripomoček za oseben razcvet na visoko raven obnašanja. Marjeta Šumrada, Vrhničanka, avtorica številnih člankov, pisateljica, ustanoviteljica in vodja Gozdne šole Hosta, katere poslanstvo je osvoboditev človekovega uma s pomočjo najbolj prezrtega zdravila na Zemlji – gozdnega tihotenja. Vodi daljše gozdne odmike, na katerih se pozdravi vsaka okvara in prebudi najlepše v nas. Obiskala je številna staroselska ljudstva po svetu, kjer je spoznala, da so na Zemlji še ljudje, ki niso nikdar izstopili iz svojega srca. Zdaj se posveča naši vrnitvi na pot, ki nam je bila namenjena od vsega začetka. Na predstavitev knjige Feniks vstaja vas vabimo v četrtek, 8. 9. 2022, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. Predstavitev knjige Ume- Pravljice za lahko noč/ tnost bogastva Fortuna – lepši dan Vabljeni k ogledu novih in že objavljeMartin Korošec nih pravljic na Facebooku v skupini Ure pravljic. V obeh knjižnicah so za izposojo na voljo tudi Moljčkovi pravljični nahrbtniki (za tri različne starostne skupine otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in priročnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporočilni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji in ustvarjanju v družinskem krogu. V krizi večina izgubi svoje prihranke. Bogati pa še bolj obogatijo. Kako je to mogoče? Kaj večina dela narobe? Knjiga Umetnost bogastva Fortuna na razumljiv in jasen način razkriva skrivnosti sveta investiranja. Rešite svoje prihranke in izkoristite priložnosti krize. Naučite se, kako naj vaš denar dela za vas. Martin Korošec je avtor šestih knjig, podjetnik, izumitelj. Svetuje najuspešnejšim podjetnikom v Sloveniji. Njegove seminarje je v živo obiskalo več kot 3.000 podjetnikov in podjetnic. Vabljeni v četrtek, 15. 9. 2022, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. Dogodek organiziramo v sodelovanju s podjetjem Elementum. UGANKARSKI IZZIV – nagrajenci V juniju smo prejeli 55 rešitev ugank. Deset reševalcev je žal napisalo nepravilen odgovor. Bodite pozorni tudi pri izpolnjevanju, saj ste nekateri pozabili napisati rešitev. Za junijske uganke smo žreb opravili 1. 7. 2022. Nagrajenci so: UGANKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE – rešitev: Pismonoša (poštar), nagrajenec: JAN/DAVID ŠVAB, Vrhnika, nagrada: JAKOBOVA ŽELJA, Nina Vehar. UGANKA ZA BRIHTNE GLAVCE – rešitev: Planeti, nagrajenka KAJA BESENIČAR, Vrhnika, nagrada: JAKOBOVA ŽELJA, Nina Vehar. UGANKARSKI IZZIV ZA VELIKE BRIHTE – Cankarjeva povest, rešitev: pravico, nagrajenka PIKA HROMC, Vrhnika, nagrada: JAKOBOVA ŽELJA, Nina Vehar. Vsem trem čestitamo in jim želimo prijetne bralne urice. Nove uganke že čakajo, da jih rešite. Tokratno knjižno nagrado bomo izžrebali 3. oktobra 2022. Nagrajenci bodo objavljeni na družabnih omrežjih naše knjižnice, na spletu in v naslednji številki Našega časopisa. Nagrado bodo lahko prevzeli v knjižnici; če to ne bo mogoče, bomo nagrade poslali po pošti. Darja Arsič, CKV Paketnik – 24-urni brezstični prevzem gradiva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je uporabnikom na voljo PAKETNIK (Direct4.me). Našli ga boste v pritličju knjižnice, nasproti knjigomata. Paketnik vam omogoča brezstični prevzem naročenega knjižničnega gradiva, tudi zunaj delovnega časa knjižnice – 24 ur na dan in vse dni v tednu. Za uporabo paketnika potrebujete prenosni telefon – ni potrebno, da je to pametni telefon. Paketnik se polni po 18. uri tekočega delovnega dne oziroma po 12. uri ob sobotah. Do te ure gradivo prevzemate v knjižnici na oddelku izposoja. Več informacij v posebnem prispevku, ki ga je pripravila Darija Arsič. E-knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko naši člani na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17. uri vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava slik Sonje Bogataj Sonja Bogataj zase pravi: »Risanje in slikanje sta moje veselje in hobi že od otroštva. V mojih motivih se najpogosteje pojavljajo narava in živali, katerih sem velika ljubiteljica. Preizkusila sem se v najrazličnejših medijih, med katerimi pa so mi se do danes ostale nabližje oljne barve ter pastelne barvice. Razstava prikazuje umetnine v realističnem in abstraktno realističnem stilu. Uporabljeni mediji so večinoma oljne ter akrilne barve, najdemo pa tudi akvarele.« Na ogled razstave vas v Cankarjev salon vabimo do konca oktobra 2022. Razstava nakita Nade Dolinar Tokrat se nam na razstavi v vitrinah predstavlja oblikovalka nakita Nada Dolinar. Njen nakit je unikatno oblikovan in ročno izdelan. V različnih tehnikah oblikovanja materialov in njihovih kombinacij nastajajo izpod njenih rok zanimivi in malce drugačni kosi nakita. Njeni izdelki iz žice, sladkovodnih biserov, poldragih kamnov, steklenih elementov in polimerne gline nas navajajo k razmišljanju o ustvarjalnih možnostih, ki jih nudijo taki materiali. V izdelke vpleta različne, tudi neobičajne barvne kombinacije, po katerih so prepoznavni njeni izdelki. Doslej se je predstavila na številnih samostojnih razstavah. Za dosedanje ustvarjanje je prejela več pozitivnih mnenj strokovnih komisij – tudi certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije – za doseženo likovno-ustvarjalno raven in natančnost izdelave. Vabljeni k ogledu razstave do konca septembra 2022. Razstava Vintage art Lepo vabljeni, da si ogledate razstavo Vintage arta. Pavlinka Mirleva se ukvarja z obnovo in prodajo unikatnega pohištva. Na ogled je postavila različne mize in stole, ki jih je že obnovila. Več informacij na pavlinkamirleva@gmail.com ali 070 475 577. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Ivanova skodelica je nastala v sodelovanju akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si jih občudujoče ogledoval. Lani pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/ izposojo njegovih umetnin pokličite 041 363 755. Z željo, da je/bo umetnost dostopna vsem in vsakomur, vas lepo pozdravljam, Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Mobili Simpatični in unikatni mobili krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. 75 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 K U LT U R A Zaključek študijskega leta U3ŽO Vrhnika CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 76 • Skodelica novega znanja CKV • U3ŽO Vrhnika bo v sep tembru 2022 začela z vpisi v naslednje študijske programe: Konec maja je končala študijsko leto že druga generacija starejših študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika. Starejši študenti in njihovi mentorji so se prvič zbrali na zaključnem srečanju v Starem malnu. V uvodu zaključnega srečanja sta zbrane v glasbenem jeziku pozdravila učenca Osnovne glasbene šole Vrhnika Domen Mulej in Liam Hrustanovič pod mentorstvom Dejana Mesca. V okviru odbora U3ŽO je navzo- če pozdravila predsednica, gospa Sonja Žakelj, ki je na kratko povzela letošnje študijsko leto, v katerem je bilo veliko organizacijskih izzivov povezanih s situacijo covid-19, ki so jo mentorji in starejši študenti uspešno prestali. Predsednica Turističnega društva Blagajana, gospa Mirjam Suhadolnik, je na kratko predstavila zgodovino Starega malna in aktivnosti društva. Člani odbora smo se mentorjem zahvalili za opravljeno delo, članom študijskih skupin pa zaželeli prijetno poletje s povabilom na vpis v novo študijsko leto. V tem študijskem letu je potekalo devet Donacija podjetja Siliko, d. o. o. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika je od podjetja Siliko, d. o. o., prejela donacijo v višini 200,00 evrov. Sredstva bodo porabljena pri izvajanju študijskiih programov. Za donacijo se podjetju Siliko, d. o. o., zahvaljujemo in mu želimo uspešno delo. Greta Dečman, članica UO U3ŽO Vrhnika študijskih krožkov, v katerih je bilo več kot 70 članov. V drugem študijskem letu so svoje znanje delili mentorji: Terezija Nikolčič (zeliščarstvo), Janez Kovačič (risanje in slikanje), Majda Oblak (keramika), Elena Čretnik (umetnostna zgodovina), Denija Marmilič Peršič (italijanščina in španščina), Ema Križič (sodobni ples), Jelena Cvetković (računalništvo), Lado Jakša (glasba). V uradnem delu srečanja so se mentorji zahvalili za sodelovanje in svojim članom izročili zaključna potrdila. Na srečanju so za topel obrok poskrbele skrbne roke članic Turističnega društva Blagajana, sladko presenečenje pa so prispevale članice in člani študijskih krožkov, saj so bile mize bogato obložene z najrazličnejšimi sladkimi dobrotami, ki se jim ni bilo mogoče upreti. Srečanje smo sklenili s fotografiranjem in pozdravom do vpisa v novo študijsko leto. Dr. Katica Pevec Semec, članica Upravnega odbora U3ŽO Vrhnika Foto: Nejc Pokec, član UO U3ŽO Vrhnika • Zeliščarstvo – mentorica Terezija Nikolčič (ponedeljek, 17.15) • Računalništvo in nove tehnologije, začetni – mentor Janko Kavčič (sreda, 9.30) • Računalništvo in nove tehnologije, nadaljevalni – mentor Marko Mrzlikar (torek, 9.30) • Risanje in slikanje – mentor Janez Kovačič (vsak drugi petek, 9.30; prvič 21. 10.) • Italijanščina, začetni (četrtek, 9.30) in nadaljevalni (sreda, 17.15) – mentorica Denija Marmilič Peršič • Španščina, začetni – mentorica Denija Marmilić Peršič (ponedeljek, 10.00) • Keramika – mentorica Majda Oblak (vsak drugi četrtek, 9.30; prvič 27. 10.) • Angleščina, začetni – mentorica Nina Košir (ponedeljek, 9.30) • Ruščina v Domu krajanov Dragomer v sodelovanju z društvom DVIG (termin bo sporočen naknadno) • Slovenski znakovni jezik – začetni tečaj – mentorica Tinkara Jerina (torek, 17.15) • Sodobni ples – mentorica Ema Križič (torek, 10.00) • Umetnostna zgodovina, začetni – mentorica Helena Čretnik (torek, 17.15) • Umetnostna zgodovina, nadaljevalni – mentorica Helena Čretnik (torek, 15.15) • Bogastvo klasične glasbene umetnosti – mentorica Nina Dolinar (četrtek, 17.15) • Psihologija – menotrica Ljiljana Cimeša (termin bo sporočen naknadno) • Likovno ustvarjanje: mandale – mentorica Milena Oblak Erznožnik (termin bo sporočen naknadno) • Vse o Kitajski – mentorica Katarina Birtič (ponedeljek, 17.15) • Angleščina – konverzacija – mentorica Bralni potni list Poletje se počasi preveša v jesen in večina nas je že končala s svojimi počitnicami in potepanji doma in širom po svetu. Kot verjetno že veste, nas tudi branje lahko popelje v svet in je edino potovanje, na katerega lahko gremo prav vsi. S svojo domišljijo lahko poletimo ali se prestavimo na različne konce in kraje tega našega planeta in celo dlje. Ustvarimo si lahko like in kraje, katerih še nismo videli in v katerih še nismo bili, morda pa nekoč bomo. V knjižnici smo za vaše kratke jesenske dneve in dolge zimske noči pripravili projekt Bralni potni list. Z njim vas vabimo, da se pridružite našemu potovanju in odkrivanju neznanega. Naloga za mlade bralce (osnovnošolce) je, da v enem letu preberete 14 knjig, če ste super bralka/bralec, si dodatni dve lahko izberete sami. V Bralnem potnem listu boste našli Vstopno vizo (piktogram), ki vam bo pomagala pri samostojni izbiri knjige za določeno tematiko (npr. čarobni svet, zgodovina, življenje druge osebe, športne prigode ….). Naloga za odrasle bralce je malce drugačna. V 240 dneh oziroma v osmih mesecih boste prepotovali svet in tako prebrali sedem knjig. Če ste super bralka/bralec, si dodatno osmo knjigo lahko izberete sami. V Bralnem potnem listu boste našli Vstopno vizo, ki vam bo pomagala pri samostojni izbiri knjige za določeno celino. Ko knjigo preberete in izpolnite podatke o začetku potovanja, avtorju knjige, naslovu knjige ter napišete tri ključne besede, mlajši bralci pa še narišete ali prilepite zastavo in značilnost države potovanja, lahko pridete v knjižnico po Izstopni žig. Z njim vam bomo potrdili, da ste zaključili eno potovanje Neža Majcen (sreda, 9.30) • Likovna umetnost: kako jo gledati in brati – mentorica Nuša Podgornik (sreda, 17.15) • Fotografska delavnica – mentor Lado Jakša (ponedeljek, 10.00) Izobraževalni programi bodo potekali v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vpis v študijsko leto 2022/23 bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika ob sredah: 7., 14. in 21. 9. 2022 od 17.00 do 19.00. Skupaj z mentorji pripravljamo tudi informativni dan, kjer boste lahko izvedeli več o študijskih programih (mogoč bo tudi vpis), ki bo v ponedeljek, 19. 9. 2022, od 17.00 do 19.00 v prostorih knjižnice. Do zapolnitve prostih mest v študijskih skupinah se lahko vpišete tudi med študijskim letom. Študijsko leto poteka od oktobra in se konča konec maja. Cena posameznega študijskega programa bo odvisna od števila udeležencev: pet do devet članov 32 evrov/ mesec; deset ali več članov 16 evrov/mesec. Za prve tri mesece je treba plačati do konca novembra, račune bomo poslali na elektronski naslov članov. Letno članarino v višini 25 evrov je treba poravnati ob vpisu. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika si bo prizadevala, da bo omogočala vsem, ki si želijo biti na tekočem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z znanjem pomagati sebi in drugim, pridobiti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti svoj socialni krog in/ali predati svoje znanje drugim. Dodatne informacije glede vpisa in programov bodo na voljo na spletni strani knjižnice www.ckv.si in na elektronskem naslovu ckv. u3zo@gmail.com. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja. Vesna Petkovšek in Sonja Žakelj za Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Zaključna prireditev za Poletavce in NajPoletavce Dan za Poletavce in NajPoletavce bo v petek, 23. 9. 2022, ob 17.00. Tokrat bomo gostovali v Cankarjevem domu na Vrhniki. Po kratkem uvodu, podelitvi diplom, majic, bombonov in žrebanju nagrad bo ogled sinhronizirane celovečerne risanke Tudi miši gredo v nebesa. NajPoletavce, ki se boste udeležili prireditve, čaka še majhno presenečenje. Prisrčno vabljeni, dragi mladi poletni bralci. Izpolnjene prijavnice z dokazilom o poletnem branju lahko v knjižnico prinesete ali pošljete do 10. 9. 2022. Okrogla miza Moja Ljubljanica na Vrhniki - jutri in nikoli več? in se odpravili na naslednje. Ko pridobite vse potrebne Izstopne žige, vas čaka lepa nagrada. Več o njej boste izvedeli v naslednji številki Našega časopisa. Na bralnem potovanju vam želimo obilo zabave in nenavadnih dogodivščin. Vabljeni in srečno pot vam želimo. Za CKV Darja Arsič Ponedeljek 12. septembra 2022 ob 19.00 Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Grabeljškova dvorana Vabljeni! 76 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 K U LT U R A Za dušo in telo LIDO kotiček naj bo CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 77 Ustvarjalnost iz roda v rod – Anka in Lea Grom V sodelovanju s podjetjem LIDO vas do konca leta 2022 vabimo v nov bralni kotiček Cankarjeve knjižnice Vrhnika, ki je v naši čitalnici Pri Črnem orlu. V torek, 27. septembra 2022, ob 19.00 vas vabimo v malo dvorano Cankarjevega Doma Vrhnika na dogodek Ustvarjalnost iz roda v rod; Anka in Lea Grom. Knjigo, revijo ali časopis boste lahko brali v udobnih počivalnikih ali na sedežni garnituri, ki očara s svojim sodobnim oblikovanjem in udobjem. Podjetje LIDO je za naše uporabnike in obiskovalce pripravilo posebno promocijo: darilni bon za 10 % popust, ki ga boste dobili v knjižnici (darilni boni se ne seštevajo) in ga lahko pri naku- pu njihovega počivalnika izkoristite do konca leta 2022 (več informacij na 080 20 18). LIDO – ko počitek postane res pravi užitek. Knjižničarji pa dodajamo, da je za najlepši počitek nujen udoben bralni kotiček. Prijazno vabljeni. Foto Sonja Žakelj Pripravili smo ga v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja, posvečen je dnevom evropske kulturne dediščine (DEKD) 2022. Letošnja skupna tema držav, ki sodelujejo pri DEKD, je Trajnostna dediščina. Dediščina je vedno bila in je trajnostna. Izhaja iz človeka, družine, prenašanja tradicij in znanj z uporabo virov iz lokalnega okolja. V multiviziji Lada Jakše bo prikazano bogato ustvarjalno delovanje Anke in njene vnukinje Lee. Anka Grom je kupila več kot 200 let staro razpadajočo Lukacovo kaščo sredi Stare Vrhnike Svetovalno središče Ljubljana in jo obnovila po vseh načelih konzervatorske stroke. Zdaj v kašči polni očarljivo staro opremo in predmete, sprejema obiskovalce in jim pripoveduje zgodbe o življenju naših prednikov. Ankina vnukinja Lea živi in ustvarja čisto svojo, sodobno zgodbo. Tudi ona sledi strasti, ki jo že od ranega otroštva čuti v sebi, in to je peka slaščic. Sveže in navdihujoče »Stories by Lea« govorijo o njeni predanosti delu in mojstrstvu. nje učenja, kam in kako …), pri načrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) … Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE: o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), o vpisnih pogojih, o trajanju izobraževanja, o učni pomoči … – SVETOVANJE: pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtova- Dejavnost poteka: – v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki/prek spleta enkrat na mesec – prva sreda v mesecu: od 8. do 9. ure skupinsko srečanje in od 9. do 11. individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdiuniverzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference/informacijo ali bo svetovanje v knjižnici. V septembru bo svetovanje v sredo, 7. 9. 2022. Ugankarski izziv za velike brihte Vitka dama, rdečelaska se ob škatlico praska. A pri tem res pretirava, saj se ji vname glava! Rešitev:........................................................................................................... Takšne in podobne uganke najdete na zloženkah v knjižnici – kot razvedrilo pa tudi kot nagrado. 77 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 ŠPORT CMYK 78 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nove državne prvakinje v rokometu na mivki V juniju so že tradicionalno potekali Argonavtski dnevi, ob katerih tudi sami organiziramo naš največji Harpaston turnir. Turnirja so se udeležila dekleta starostnih ekip 2009/10, letnik 2011 in mlajše. Turnir je bil v soboto, 18. 6. 2022, v športni dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki. Naša dekleta v starostni kategoriji 2009/10 so osvojila tretje mesto, letnika 2011 in mlajše pa drugo mesto. V obeh kategorijah smo prejeli tudi priznanja za najboljši vratarki turnirja – Eva Živa Trošt (kategorija 2009) in Vasilija Stojanova (kategorija 2011). Turnir smo uspešno speljali s pomočjo naših sponzorjev, donatorjev in seveda največjo podporo vseh staršev, ki so priskočili na pomoč in poprijeli tudi za delo v šanku, pri peki palačink, srečelovu, v tehnični pomoči in pri pripravi hrane, da punce niso ostale lačne. Žal pa je letošnji turnir potekal v enodnevnem programu samo z mlajšimi kategorijami, saj nas je v nedeljo, 19. 6. 2022, čakalo državno prvenstvo v rokometu na mivki, ki je bilo na Dobovi za članice in dekleta letnika 2006/07. Naslov državnih prvakinj v kategoriji članic so si priigrala naša dekleta z Vrhnike, srebro članice ŽRK Izola, bron pa je odšel v roke deklet iz RK Šempeter. Za najboljšo igralko prvenstva je bila izbrana Tia Kozina (ŠDRŠ Vrhnika), za najboljšo vratarko prvenstva pa Špela Remškar (ŠDRŠ Vrhnika). Tudi v kategoriji 2006/07 je naslov državnih prvakinj pripadel našim dekletom. Naziv za najboljšo igralko prvenstva je pripadel igralki Gaji Frank Bogataj (ŠDRŠ Vrhnika). V našem klubu ni nikoli dolgčas. Konec junija smo se mudili tudi na Mednarodnem turnirju v Makarski, o katerem pa vam bomo več zaupali v naslednjem članku. V igro in nove rokometne dogodivščine vabimo tudi nova dekleta vseh starosti (6 let naprej), naj se nam pridružijo. Več informacij o vpisu dobite na: trenerji.sdrs@gmail.com PRIDRUŽI SE NAM TUDI TI! Maja Radonjić, ŠDRŠ Vrhnika Veselje ob naslovu državnih prvakinj v rokometu na mivki. Prizor iz Harpaston turnirja. Tudi na Vrhniki so grbine fine manjši pumptrak, rezerviran za najmlajše. Tam bodo bolj na varnem, starejši in hitrejši pa bodo tudi imeli več od pumpanja na večjem poligonu. Otvoritveni krog na malem pumptraku je opravil Ivan Cankar osebno, in sicer na najboljši mogoč način – brez verige, saj se mu je strgala! Dirkanje Sedemdeseterica se je pomerila navkljub veliki vročini. Pomagalo je, da so imele ekipe nekaj sence pod svojimi šotori, lokalni prireditelji so priskrbeli še senčnike. Na progi pa je seveda žgalo … Najhitrejše čase so tokrat dosegali v kvalifikacijah. Najhitrejši je bil Luka Barut (KK Črn trn) z rekordnim kroIvan Cankar se je podal po progi brez verige! gom 12,19 sekunde, sledila sta mu mladinca Val Celestina Vrhnika, 2. julij – Po Luciji in Ribnici se je serija in Nejc Heric (oba Bikehanic – 20 Chocolate). Med ženskami je tekmovanj na pumptrakih s spremljevalnim najhitrejši čas dneva, 14,21, doprogramom Grbine so fine s tretjim dogodkom segla 14-letna Neja Rakuša iz sezone ustavila na Vrhniki. ŠKTD Apače - Mlinarji. Barut je naposled v velikem Tam so v športnem parku na Vrhnika – ter 500 kvadratnih Vrtnariji udeležence pričakali metrov površine lani odprtega finalu med člani premagal Jana lokalni gostitelji – Športnokole- pumptraka s podpisom gradi- Modrijana (Energijateam.com), sarsko društvo Super potencial, teljev Alliance ASE. med mladinci je bil Celestina Hkrati so odprli tudi nov hitrejši od Herica. Med ženskaZavod Ivana Cankarja in Visit Odprtje malega pumptracka. mi je zmagala Tamara Homar (Energijateam.com), pri veteranih Mario Markotić (KK Zagorska dolina), v mlajših kategorijah so zopet smetano pobrali tekmovalci BMX. vala sta tudi Tamara Homar in Jan Modrijan, letos usposobljena vodnika in učitelja gorskega in kolesarstva bmx ter člana vrhniškega ŠD Super potencial, ki bosta na Vrhniki vodila kolesarsko šolo za otroke in izvedla kolesarski športni dan. Grbine so fine tudi na Vrhniki V akciji Krog za razvoj pa so Inštruktor Kolesarske zveze Slovenije Gregor Dimic je skozi udeleženci s pumpanjem in skaFoksijeve izzive spravil tri sku- kanjem v višino zbrali 500 evrov pine oziroma 35 otrok. Sodelo- za izvedbo športnega dne na pumptraku za četrtošolce vrhniških osnovnih šol. Sredstva bosta prispevala pokrovitelja Dvig, d. o. o., in trgovina Jan Sport, kolesa pa pokrovitelj Grbine so fine, servis in trgovina Bičikleto. Spremljevalno dogajanje Spremljevalnega sporeda je bilo toliko, da niti približno ne moremo našteti vsega, kar so >> 78 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 ŠPORT >> CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 79 Novost pri izgubi kilogramov odslej tudi na Vrhniki Raziskave vedno znova dokazujejo, da so osnovne vadbe, kot so hoja, tek in kolesarjenje, najučinkovitejše orodje pri izgubi odvečne teže in preoblikovanju telesa. Zato so vse te zlate osnove v studiu Infraslim nadgradili z najsodobnejšo tehnologijo ter zate pripravili edinstveno 30-minutno vadbo. V posebnih napravah z infrardečimi žarki, ki topijo maščobo, in vakuumskim naporom, ki omogoča še učinkovitejši trening, izgubiš do 1200 kalorij v le 30 minutah. udeleženci in drugi obiskovalci lahko počeli poleg vožnje po pumptraku: od tur z gorskimi in cestnimi kolesi (KD Ram in KK Jan Sport) do simulacije dirke BMX (ŠKD Super potencial). Najmlajši so se učili navijaškega plesa Primoža Rogliča in si omislili poslikave obrazov (Kulturno društvo Stara Vrhnika), mlade in starejše udeležence v prometu so ozaveščali člani ZŠAM Vrhnika … Pa še kaj, da o jedači in pijači niti ne govorimo. Nosilec projekta Pumpaj Slovenija s programom Grbine so fine je Kolesarska zveza Slovenije, partner pa Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Pokrovitelji so Luka Barut trgovina in servis Bičikleto, ki ASE in nogavice Furam zase. je s kolesi tudi pokrovitelj GrKZS, fotografije Luka bine so fine, Blacktown ConZavodnik struction GmbH, Alliance Šola BMX na Vrhniki Vožnja s kolesom na pumptraku (koloparku) je v zadnjem obdobju zelo priljubljena, na kar nakazuje dejstvo, da je v Sloveniji že več kot 60 pumptrakov, hkrati pa je osnova za vse kolesarske discipline, saj združuje spretnost, dober položaj na kolesu in izboljšuje motoriko. Želimo si, da bi bila vožnja tudi varna, za kar je v prvi vrsti potrebna dobra zaščitna oprema – pravilno nameščena čelada (priporočamo čelado z zaščito obraza) in ščitniki za kolena ter komolce, primerno kolo (velikost naj bo primerna starosti otroka), pravilen položaj na kolesu in pravilno »pumpanje«. Ravno zaradi ozaveščanja o pravilni vožnji po pumptraku smo v Športnokolesarskem društvu Super potencial v aprilu začeli s prvo šolo BMX na Vrhniki in jo konec junija Jako Remcem in Pumpaj Slovenija Vrhnika) ter si privozili super rezultate. Na tretji tekmi državnega pokala Pumpaj Slovenija, ki je bila 2. 7. 2022 na Vrhniki, se je od naših članov najbolje izkazal Job Brus, ki je v kategoriji HOBI 11–15 let zmagal. Njegov uspeh je s tretjim mestom v isti kategoriji dopolnil Jure Jesenovec. Med dekleti sta si tretje mesto »pripumpali« Lina Vuga (deklice U-9) in Taja Malavašič Šurca (deklice U-11). Lep rezultatski uspeh so dopolnili še Ian Trivunović s 6. mestom (U-9), Tijan Jeraj z 9. mestom (U-11) in Žiga Šemrov s 4. mestom (HOBI 16+). Lep uspeh svojih varovancev sta dopolnila tudi oba trenerja. Tamara je v kategoriji ženske elite zmagala, Jan Modrijan pa je bil v kategoriji moški elite drugi. Slednji je imel tudi drugi najhitrejši čas med vsemi tekmovalci. Prva šola BMX je pokazala, da se na Vrhniki skriva lepo število nadarjenih kolesarjev in kolesark. Po kratkem poletnem oddihu tako nadaljujemo s polno paro naprej in prepričana sem, da vam bomo v kratkem spet lahko poročali o novih kolesarskih dogodivščinah in lepih uspehih. tudi več kot uspešno zaključili. Osemnajst nadobudnih mladih kolesarjev se je pridno udeleževalo treningov dvakrat na teden nekaj več kot dva meseca in pol. Pod taktirko usposobljenih inštruktorjev BMX in MTB, Tamare Homar in Jana Modrijana, so na raznih poligonih preizkušali spretnost in ravnotežje na kolesu, se učili pravilne tehnike vožnje na pumptraku, pravilne tehnike vožnje »band«, osnov Neja Malavašič Šurca »bunny hopa« in drugih trikov (predsednica BMX. Udeležili so se tudi dveh Športnokolesarskega društva Super potencial) tekmovanj (Kolo park pokal z 2. septembra bo na Vrhniki, blizu Osnovne šole Antona Martina Slomška, nov studio Infraslim Vrhnika za preoblikovanje telesa. Gre za sodobni studio, v katerem lahko vadijo ljudje vseh starosti in življenjskih ritmov. Obiskovalcem bo ponudil tehnološko napredne naprave za hitre rezultate, zasebno vzdušje pri vadbi in otroški kotiček. »K nam so lepo vabljeni tudi starejši, ki imajo težave s križem in hrbtenico in vsi, ki se želijo dobro preznojiti, kljub temu, pa imeti pri svoji vadbi večjo zasebnost,« je povedala lastnica studia Infraslim Vrhnika, Petra Rode. V studiu, kjer bo na voljo strokovna pomoč, bodo tri tehnološko napredne naprave, zasnovane za hitrejšo izgubo teže in oblikovanje telesa. Naprave za kardio vadbo so del patentirane najsodobnejše tehnologije in so plod dolgoletnih raziskav ter analiz človeškega telesa. Vse za to, da lahko vadeči v sodobnem, hitrem tempu življenja hitreje pride do želenih rezultatov pri oblikovanju telesa. Zahvaljujoč infrardečim žarkom, ki topijo maščobo kar 70 % bolje kot kateri drugi tretmaji in tako spodbujajo hujšanje in zahvaljujoč napredni vakumski terapiji ter kolagenskim lučem je oblikovanje telesa v Infraslim studiu hitrejše in tudi prijetnejše. Vsa tehnologija skupaj pomaga pri hitrejšem topljenju maščobe, izboljšanju kondicije, odstranjevanju odvečne vode iz telesa, zmanjševanju celulita in hitrejši regeneraciji. Mnogi so že prepoznali prednost Infraslim naprav, s katerimi je za vadbo z dobrimi rezultati potrebnih le 30 minut. To ustreza ljudem, ki za vadbo nimajo veliko časa, pri večini uporabnikov pa je napredek na različnih delih telesa viden že po enem mesecu. »Ljudje so mi večkrat zaupali, da jim pri klasičnih vadbah primanjkuje osebni pristop, da pogrešajo prijetnejše vzdušje in več izbire za termin vadbe. Da bi ustregla tistim, ki si želijo hujšati in oblikovati telo v bolj zasebnem ambientu in na sodobnih, učinkovitih napravah, sem ustanovila Infraslim Vrhnika. Več let sem namreč iskala rešitev, da bi vadbo za ljudi naredila boljšo in končno sem našla Infraslim. V mojem studiu se boste počutili dobro in v času vadbe na naših napravah boste imeli svojo zasebnost. Vabim vas, da se nam pridružite in poskusite tehnologijo, ki je prisotna v več kot 30 državah po svetu in spreminja klasično vadbo v učinkovitejšo,« je še povedala Petra Rode, dolgoletna ljubiteljica gibanja in telovadbe ter mag. inž. živilstva. (nč) Od septembra tudi na Vrhniki Studio Vrhnika Porabite tudi do 1200 kcal v samo 30 min Pod Hruševco 44f, Vrhnika +386 40 986 895 www.infraslim-vrhnika.eu 79 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 ŠPORT CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pilates na Vrhniki 80 80 Rezervirajte si mesto: 040 559 Začeli bomo 1. septembra 2022, nato pa vsak torek in 991. Društvo Motivakcija, Breda četrtek od 19. do 20. ure. Štupica in Ana Podlipnik, Dobimo se na Lošci 1 v mali inštruktorici športne telovadnici. Veselimo se že, rekreacije, Pilates da vas vidimo. Veseli bomo tudi novih obrazov. Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika Vpis v nogometno šolo Dren Vrhnika Za vse, ki želite igrati nogomet, od 4. leta starosti dalje TRENINGI - TEKME - IGRA - ZABAVA Pridruži se nam! Vroče poletje se počasi poslavlja od nas. ba pilates aktivno zmanjšuje letih postala priljubljena tudi stres telesa in duha, izboljšuje v poslovnem okolju. To je nakoncentracijo, zadovoljstvo in čin za izboljšanje fizičnega in samozavest. Vendar moramo duševnega zdravja. Hrbtenica Misli vse bolj usmerjamo na upoštevati rek: Disciplina je vam bo hvaležna. Za optimaldelo. Služba brez stresa skoraj vrlina. Brez redne vadbe ne bo ne učinke pilatesa svetujemo ne obstaja. Že dolgotrajna pri- optimalnih učinkov. Pilates je vadbo vsaj dvakrat na teden. silna drža na delovnem mestu oblika vadbe, ki se osredotoča Vabljeni vsi, ki vas skupinska povzroča telesu stres. Vad- na mišice jedra in je v zadnjih vadba motivira. Skupaj smo lah- ko še boljši. Uspeh se začne, ko stopimo iz cone udobja. Joseph Pilates je rekel: »Po desetih vadbah pilatesa boste občutili razliko, po 20 urah pilatesa boste videli razliko, po 30 urah boste imeli novo telo.« Prepričajte se sami. Naša deveta sezona s poudarkom na mladih Oglas NK SOLA_89x148 Pokoncen 2019.indd 1 kontakti info@nkdren-vrhnika.si 051 211 333 www.nkdren-vrhnika.si 08/11/19 10:42 V začetku septembra dva igralna dneva Po delavnem poletju, za nami je tretja Siliko futsal poletna liga, ki jo je letos prepričljivo dobila ekipa Ovi bar 46, se klub pospešeno pripravlja na svojo deveto sezono. Letos bomo še posebno pozorni na mlade. V tekmovanje smo namreč, poleg članske ekipe seveda, ki jo bomo tokrat predstavili na koncu, prijavili selekcije U-13, U-15 in U-19. Želimo namreč, čeprav delujemo v okolju, kjer kar mrgoli nogometnih klubov, ustvarjati futsal igralce, ki so komaj dobro začeli igrati nogomet. Tako bomo v ponedeljek, 5. 9., od 17.30 do 19.00 v dvorani OŠ A. M. Slomška in v četrtek, 8. 9., od 18.00 do 19.30 v dvorani OŠ I. Cankarja pripravili igralna dneva, kjer boste dobili vse informacije, če razmišljate, da bi se nam pridružili. Igralna dneva sta namenjena fantom od letnika 2008 do 2012, lahko tudi kakšno leto mlajši. Selekcijo U-13 bosta vodila Tod Ciuha in Max Vesel, igralca naše članske ekipe in člana slovenske futsal reprezentance, ki sta lani s selekcijo U-13 osvojila naslov državnih prvakov. Ekipo U-15 bo vodil dvojec Elvis Behrić in David Vukičević. Elvis je naš nekdanji igralec, ki je zelo uspešno vodil mladinsko ekipo, s katero je osvojil dva naslova najboljših v državi. V novi sezoni selekcijo mladincev prevzema Rok Železnik, pomagal mu bo Blaž Končan. Pred člansko ekipo je sedma sezona, ki se bo letos začela s tekmo super pokala 3. 9. proti Dobov- cu. Žreb je varovancem trenerja Mileta Simeunoviča, tudi letos mu bosta pomagala Rok Železnik in Almir Begić, za prvi krog prvenstva namenil šesto postavljeno evropsko ekipo Dobovec, tekma pa bo 9. 9. na Vrhniki. Sicer pa se bodo priprave začele 22. avgusta, ki jih bo tudi tokrat vodil Nedeljko Lipovac iz Prave vadbe. Do takrat se igralci članske ekipe pripravljajo posamezno po navodilih našega partnerja Prave vadbe. Je pa ekipa Silika že nekaj časa znana. Zapustil nas ni niti eden igralec, razen Miha Carja, ki je sicer igralec mladinske selekcije, za člansko ekipo pa je bila njegova minutaža precej skromna. Se je pa na Vrhniko – po eni sezoni v Litiji – vrnil reprezentančni vratar Nejc Berzelak. Prav tako iz Litije je na Vrhniko prišel Marko Bjelčević, članske slovenske izbrane vrste do 21 let. Še ena okrepitev pa prihaja iz Mlinš. Gašper Trdin, član mladinske reprezentance, bo igral za mladince, resno pa nanj računa tudi trener članske ekipe Mile Simeunović. Pred nami je še ena zanimiva sezona, za katero smo si postavili visoke cilje tako rezultatsko kot tudi organizacijsko. Pripravljamo številne novosti, fan klub, navijaško skupino, novoletni turnir in še marsikaj. Če želite biti sproti obveščeni, vam priporočamo naše spletne kanale, stran FB Siliko Futsal in druge, mesečni pregled pa boste našli v vašem najbolj priljubljenem časopisu. FK Siliko oglas.indd 1 12. 08. 2022 11:35:41 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 ŠPORT CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 81 Vrhničan Boštjan Avbelj do rezultata kariere in v lovu za naslov prvaka Slovenska posadka Boštjan Avbelj - Damijan Andrejka je z zmago na reliju Casentino nadaljevala izjemno sezono in poskrbela za enega najboljših rezultatov slovenskega avtomobilskega športa. Na mednarodni ravni slovenski reli že dalj časa nima odmevnejših uspehov, saj so tudi prireditve svetovnega in evropskega prvenstva finančno vse zahtevnejše in zato težje dostopne. Ledino zdaj vsaj glede absolutne konkurenčnosti v mednarodni skupini zelo uspešno prebija Boštjan Avbelj za volanom dirkalnika škoda fabia rally2. Gre za mladega voznika, ki se je šele leta 2019 z dirkališč preselil v reli in se iz Slovenije podal v Italijo. Letos že drugo leto sodeluje z italijanskim moštvom Munaretto. V lanski sezoni je sicer dosegel dve zelo odmevni zmagi v Piancavallu in Bassanu, toda z nekaj smole in lastnimi napakami je tudi izgubil veliko dragocenih točk v prvenstvu IRC. To ni prva italijanska »liga« v reliju, a z naborom relijev, predvsem pa z letošnjo odlično konkurenco, je to dejansko optimalen preizkus konkurenčnosti slovenskega voznika. V Toskani je zrežiral pravo malo lekcijo, saj je dobil šest hitrostnih preizkušenj od sedmih. Na zadnji je prebil zadnjo pnevmatiko in skoraj ostal brez zmage, a mu jo je uspelo rešiti za 1,6 sekunde. Brez te izgube bi bila prednost Avblja in sovoznika Damijana Andrejke več kot pol minute. V cilju sta si Slovenca lahko oddahnila in uživala v zasluženi zmagi. Zdi se, kot bi se jima vsa smola, ki sta jo imela v lanski sezoni, zdaj povrnila s kančkom športne sreče. Njuna prednost bi bila brez prebite pnevmatike in glede na napovedano konkurenco zares velika. Glavna italijanska tekmeca sta bila izkušena Luca Rossetti, nekdanji evropski prvak in eden najboljših italijanskih voznikov zadnjih 20 let, in Andrea Nucita (oba škoda fabia rally2). Obema se je tokrat spet pridružil zvezdnik s svetovnega prvenstva Mads Ostberg (citroen C3 rally2). Nekoč je bil tovarniški voznik Citroena v svetovnem prvenstvu in pred dvema letoma svetovni prvak v WRC2. Na cilju relija v Bibbieni je donela Zdravljica. Za Avblja je bila to prva zmaga letos, po eno zmago imata tudi Nucita in Rossetti. Ker pa sta oba letos že odstopila, je Avbelj včeraj še povečal prednost v skupnem seštevku prvenstva IRC. Do konca sezone je še en reli, seveda pa upamo, da bosta Avbelj in moštvo Munaretto letos nastopila še na katerem reliju absolutnega italijanskega prvenstva in da bi morda Avblja videli vsaj na enem reliju v Sloveniji. Navsezadnje novogoriški reli, ki ima med vsemi sloven- skimi najvišji evropski status, že desetletje čaka na prvega slovenskega zmagovalca. Boštjan pa ni uspešen le za volanom dirkalnika, ampak tudi kot vodja ekipe. Na gorski hitrostni dirki v Lučinah pri Gorenji vasi sta kar dva njegova varovanca za volanom renaulta twingo dosegla prvo in tretje mesto, kar je doslej največji ekipni uspeh na dirki za državno prvenstvo. Svojim dirkačem pomaga pri logistiki pa tudi z nasveti in pri nastavitvah dirkalnih avtomobilov. Ponovna zmaga in dvojne stopničke BA Motorsport na GHD pokalu Twingo v skupnem seštevku prvenstva pomenita izenačenje na vrhu in dvojno vodstvo znotraj njegove ekipe. Peter Kavčič, foto: arhiv BA Motorsport Silovit začetek nogometašev NK Dren Vrhnika v novi sezoni Sredi avgusta so z novo sezono 2022/23 začeli nogometaši prve ekipe NK Dren Vrhnika pa tudi mladinska in kadetska selekcija. Prav vse tri ekipe so visoko zmagale na uvodni preizkušnji, kar je lepa popotnica v novo sezono in motivacija tako za igralce kot trenerje in vodstvo kluba. Razveseljuje tudi dejstvo, da je na prvi tekmi, ki so jo člani odigrali doma, le-ta potekala v čudovitem vzdušju in pred številnimi gledalci. Članska ekipa je torej uspešno prebila led v tretji slovenski nogometni ligi, kjer so številni klubi z dolgoletno nogometno tradicijo. Krstno tekmo v tretji SNL smo odigrali na domačem igrišču proti ekipi NK Žiri, tako da lahko rečemo, da je bil skorajda sosedski derbi. Veseli dejstvo, da se je že na prvi tekmi zbralo veliko gledalcev. Trener Jan Kragelj in pomočnik Gašper Stržinar sta takole ocenila prvo tekmo: »Tekmo smo začeli dobro in po nekaj minutah z dobrim presingom prisilili nasprotnika, da je po prekršku zadnjega igralca na igrišču ostal le z desetimi možmi. Prevladovali smo v polju in poskušali doseči prvi zadetek, kar nam je uspelo po prekršku nasprotnika v kazenskem prostoru in uspešno izvedeni enajstmetrovki. Želja je bila pred odmorom doseči še drugi zadetek, vendar nam to ni uspelo. V drugem polčasu je naša ekipa uspela kronati številčno premoč in premoč v posesti s priložnostmi in z zadetki. Zadeli smo še trikrat in tekmo mirno pripeljali do konca. Časa za veselje in predah ni; vsak konec tedna nas čaka nova tekma. Vabljeni, da nas pridete podpret tudi v goste!« S prvimi tekmami so začeli tudi v mlajših selekcijah. Kadetska in mladinska ekipa sta zabeležili visoki zmagi v gosteh v Ivančni Gorici, kar je bila tudi potrditev odličnega pripravljalnega dela sezone, v kateri so se pomerili celo z vrstniki nogometne akademije iz Avstrije. Ekipa do 17 let je tekme odigrala dobro, sicer zabeležila tudi kakšen poraz, iz katerega pa so se fantje pod vodstvom trenerja Tadeja Špicarja tudi marsikaj naučili. Navdušuje dejstvo, da so člani ekipe do 19 let na vseh pripravljalnih tekmah dosegli niz neporaženosti. To je dobra popotnica za sezono, ki se je ravnokar začela, a trener mladincev Iztok Gruden vseeno vstopa v tekmovalni del brez evforije, saj se zaveda, da je sezona še dolga. S treningi so na zelenicah v športnem parku na Vrhniki začeli tudi mlajši nogometaši, ki se še pripravljajo na začetek tekmovanj v različnih ligah. Ob tem iz NK Dren Vrhnika sporočajo, da je konec avgusta in začetek septembra odličen čas za vpis mladih fantov v nogometno šolo ali vrtec. Vse podrobnosti o vpisu najdete na spletni strani www.nkdren-vrhnika.si ali na njihovi strani Face- book. Z otroki, željnimi športa in igre, jih lahko obiščete na enem izmed treningov ali pa pošljite vaše vprašanje na elektronski naslov: info@nkdren-vrhnika.si, lahko pa jih tudi pokličete na: 051 211 333 (Mojca). Urnik treningov je objavljen na spletni strani. Pogoji za vpis so: starost otroka mora biti od 4 do 15 let, za prvi trening pa je dovolj lastna športna oprema. Besedilo in foto: Peter Kavčič Obvestilo Športno društvo VLR Vilijem v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije 17. 9. 2022 organizira Državno prvenstvo v 3D lokostrelstvu na lokaciji Močilnik z bližnjo okolico. Vse morebitne obiskovalce obveščamo, da bo na dan dogodka prehod v bližnji okolici Močilnika onemogočen od 7. ure zjutraj do 14. ure. Obiskovalce prosimo, naj upoštevajo vse opozorilne table/znake, da ne bi bilo kakršnihkoli zapletov. Hvala za razumevanje, športni pozdrav! Vabljeni! Športno društvo VLR Vilijem 81 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 ŠPORT CMYK 82 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vadba za zdravje, avgust 2022 27. septembra začnemo z vadbo za zdravje ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Vas vljudno vabi na slovesnost ob razglasitvi ŠPORTNIKA VRHNIKE ZA LETO 2021 Potekala bo v petek, 9. 9. 2022, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki (Tržaška cesta 25). Priznanja bomo podelili tudi vsem vrhniškim športnikom, trenerjem in društvom, ki so v letu 2021 dosegli vidnejše rezultate. Po zaključku prireditve sledi družabno srečanje. V okviru ŠD Vrhnika bomo tudi letos organizirali vadbo za zdravje, ki je primerna za osebe v starostni skupini od 40 do 70 let. Seveda bomo veseli, če se nam boste pridružili tudi mlajši oziroma starejši, ki želite v svoje življenje vključiti več aktivnosti. Rdeča nit letošnje vadbe bo namenjena skrbi za hrbtenico in izboljševanju motorike gibanja. Z vadbo bomo začeli 27. septembra, potekala bo štirikrat na mesec v Kulturnem centru (stavba nasproti Silika) od 18.30 do 20. ure. Letos bomo vadbo nadgradili s fizioterapevtskimi storitvami, ki so vključene v ceno vadbe, ki znaša 30 €. Prihaja jesensko in zimsko obdobje, ko se bodo krajšali dnevi in bo manj možnosti gibanja v naravi. To bo še dodatno vplivalo na našo fizično pripravljenost in posredno oslabilo naš imunski sistem. Čas koronavirusa je na vsakega od nas vplival na drugačen način in mnogim nakopal veliko zdravstvenih težav. Slabljenje mišic, bolečine v predelu hrbtenice, slabšanje gibljivosti in povečevanje telesne teže so le nekatere od težav, ki so se v času koronavirusa zelo povečale. V skladu z raziskavami, ki kažejo, da redna in pravilna vadba obis akcijs med k vs VADBA OB DROGU ne ka rt od 082 05 04 41 7m za n esečn fitnes eomej a kar a in s en o ta kupin bisk ski 265 ZRAČNE TKANINE BOKS PLEZALNICENTERVERD.COM 2022/23 ROJSTNI DNEVI in ŠE in ŠE... € h vad želite zelo raznovrstno vadbo, sebe ne vidite kot športnika, niste navdušen tekač, ste aktivni, vendar si želite vodene vadbe pod strokovnim vodstvom. Udeleženci vadbe se boste lahko odločili za kineziološko testiranje. Na osnovi rezultata bo kineziolog določil, katere parametre morate izboljšati oziroma kaj spremeniti, da težav ne bi bilo oziroma se bodo, ko že obstajajo, omilile. Če nam bo jeseni, ko bomo začeli z vadbo, spet zagodel virus, boste vadeči načrt vadbe tedensko prejemali po elektronski pošti. Če želite o vadbi izvedeti še kaj, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/602-865. Jernej Fefer DN E IH V VI RA T PRT BR EZP 1.9. d 14.9 LA o 20.0 ČEN 9.202 4 me s za ne ečna ka fitnesa in omejen obrta isk skupins 2 kih vadb 165 € b 9 mesečna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinskih vadb 325 € OD • • • • 12. in eh v adb ke ce PLEZANJE zmanjšuje možnosti za pojav določenih bolezni in obenem preprečuje poškodbe, smo v vadbo za zdravje vključili vaje za krepitev posameznih mišičnih skupin, krepitev hrbtenice, izboljšanje ravnotežja, učenje pravilne tehnike teka in še mnogo drugega. Na vadbah boste dobili tudi informacije o priporočljivi prehrani, se učili določenih tehnik dihanja in vsega tistega, kar vam bo pomagalo ohranjati zdravje. Vadba za zdravje je pripravljena za tiste, ki: • ste že nekaj časa pasivni in nedejavni, • še nimate velikih zdravstvenih težav, jih je pa ob takem stilu življenja mogoče pričakovati, • vas je strah, da ne boste zmogli, spremljajte nas na FB ali www.tc-center.si 35,50 € /mesec za neomejen obisk fitnesa in skupinskih vadb * ob sklenitvi letnega obročnega odplačevanja SKUPINSKE VADBE Spin&pump, Bodypump, TNZ, Pilates, TRX, Zlata leta, Spinning Bootcamp, Karate-Shotokan, Timfit malček, Bootylicious, Crosstraining FITNES OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE TIMFIT studio,Na Grivi 3a,Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-mail:timfit@tc-center.si,GSM:041/780-715 82 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 ŠPORT P L A N I N S K I Triglavke po Jakobovi poti od Vrhnike do Planine V soboto, 25. 6., smo se zbrale, da bi nadaljevale naš pohod po Jakobovi poti. Lani smo pot končale na Vrhniki, tako da smo s pohodom lahko začele že takoj. Pot nas je vodila po Stari cesti in naprej do Bojana, kjer smo dobile že prvi žig v naše pohodne knjižice. Po kavici smo se odpravili čez Trojico do Starega malna, kjer smo že drugič žigosale. Po krajšem postanku nas je pot vodila proti zaselku Strmica in od tam naprej proti Cesarskemu vrhu, kjer se začne Pot ob rimskem zidu. Tam smo prečkali glavno cesto Vrhnika–Logatec in hodili po makadamski poti skozi gozd proti Logatcu, na desni strani poti pa so bili železniški tiri in nekaj zelo lepo urejenih vikendov ter njihove okolice. Malo pred Logatcem je začelo rahlo rositi, a smo nadaljevali do centra Logatca, kjer domuje cerkev sv. Nikolaja. Tam smo ožigosale naše pohodne knjižice in nadaljevali pot proti domu Martine in Jožeta, kjer smo bili deležni obilne malice. Začelo je bolj deževati, zato smo naš postanek malo podaljšali. Ker pa je še vedno malo deževalo, smo se odločili, da nadaljujemo pot: nekateri z dežniki, drugi brez. Počasi je tudi dež ponehal. Hodili smo po gozdnih poteh do Gradiša, visokega 646 m. Tam stoji star stolp, kjer ni več prvih stopnic; zaradi dotrajanosti je namreč nevaren, zato so jih odstranili. Naprej nas je pot vodila proti Planinskemu polju. Ker že dolgo ni bilo večjih padavin, smo šli lahko po krajši poti do njega, saj je ob močnih in večjih padavinah polje lahko poplavljeno. Tam smo imeli krajši postanek pri mladih, ki so pripravljali vse potrebno za svoj piknik, ter dobili tudi mi malo osvežilne pijače. Od tam naprej smo hodili po asfaltni cesti proti Planini, kjer je bil krajši postanek za malico. Nato je bila skupna odločitev, da končamo tokratno pot. Po odločitvi smo se odpravili 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si do Okrepčevalnice Demšar in počakali naše vrle ne Lipanca, sledilo je prečenje travnatega pobočja prevoznike, ki so nas prepeljali do Vrhnike. in pot do pastirske in planinske koče. Ker je vročiImeli smo se zelo lepo, malo smo se naklepetali, na že v dopoldanskem času precej ogrela ozračje, seveda tudi nahodili, malo nam je ponagajal dež, smo se pri koči odžejali, na hitro okrepčali, nato k sreči ne preveč. Predvsem pa zahvala našemu pa krenili proti vrhu cilja, Debeli peči (2014m), ki Romanu in Jožetu za dobro vodenje in družbo se z ene strani strmo dviga nad dolino Krme, na na pohodu. drugo stran pa se zložno spušča proti pokljuškim Zapisala: Triglavka Cvetka gozdovom. Strma pot nas je vodila do razpotja, kjer se v desno odcepi pot za planino Klek, po vse manj poraščenih pobočjih pa smo po uri in pol osvojili sam vrh. Ob odhodu v dolino smo naši Marti ob njenem minulem osebnem prazniku pripravili presenečenje, saj smo se postavili v Čudovita sobota. Zares lepa in odlična izbira nasproti si stoječo vrsto – »špalir«, ji zapeli: »Vse dneva za pohod Veselih Triglavcev. Ob zgodnji najboljše« in ji zaželeli vse dobro. Hkrati smo se jutranji uri smo se odpeljali do Pokljuke, v smeri ji zahvalili za jutranjo žganico in njeno odlično Planine Zajavornik do parkirišča pri spomeniku špehovko. Veseli in dobre volje smo se v popolNOB, od koder smo se najprej odpravili proti Blej- danskih urah vrnili domov. Hvala Srečku, Jožetu, ski koči na Lipanci (1630 m). Gozdna pot, ki veči- Kenu in vsem pohodnikom. Besedilo in fotografije: Branka Gutnik, no časa poteka v objemu smrekovih gozdov, se je Veseli Triglavci ves čas zmerno vzpenjala. Vzpon smo nadaljevali po širokem kolovozu do pašnega območja plani- Debela peč, 18. 6. 2022 Mladinski odsek PD Vrhnika je od 1. do 10. avgusta organiziral 58. planinski tabor za mlade na Jezerskem. Boksarski klub Barje Vpis novih članov Goli Vrh, Turne in Pristovški Storžič. Obiskali pa smo tudi prelepa Ankova slapova. Druga in tretja skupina sta odšli na ferato. V deževnih dneh smo širili svoje znanje v pletenju vozlov, orientaciji, prvi pomoči, tehnični planinski opremi ter gorskem rastlinstvu in živalih. Znanje so otroci kasneje uporabili na orientaciji. Popoldneva so bila namenjena sprostitvi in zaba- V telovadnici DOJOFIT, Pod Hruševco 42, Cankarjeva knjižnica, Tržaška 2, Plezalni center Verd. Vse ljubitelje boksa in kikboksa vabimo na tovrstne treninge s poudarkom na Več informacij na e-naslov: izboljšanju psihofizičnih sposobnosti, boksarski.klub.barje@gmail.com prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali Tel. 031-810-649 – David Vljudno vabljeni vsi! manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Glavni trener je DAVID NAGODE. TRENINGI so od ponedeljka do petka. 83 K O T I Č E K 58. planinski tabor na Jezerskem Mladinski odsek PD Vrhnika je tudi v letošnjem letu organiziral planinski tabor, ki se ga je udeležilo 32 mladih nadobudnih planink in planincev. Skupaj z vodniki in mladinskimi voditeljicami so otroci osvajali planine in vrhove v Kamniško – Savinjskih Alpah, ter spoznavali skrivnosti in lepote Zgornjega Jezerskega. Vreme nam je bilo letos zelo naklonjeno. V prvih petih dneh smo tako osvojili Češko kočo, Kranjsko kočo na Ledinah, Ledinski vrh, Virnikov Grintovec, Malo Babo, CMYK vi. Najpogumnejši so se po vsaki turi ohladili v mrzlem Planšarskem jezeru, drugi pa so pisali pisma za taborno pošto in pletli zapestnice. Večere smo si popestrili s petjem ob tabornem ognju, dvakrat smo organizirali disco večer z gosti – bendom Batovci. Slastne kuharske mojstrovine nam je pripravljala kuharica Katarina. Zadnji večer je bil tradicionalni planinski krst. Planinska krstna komisija: župnik Pancr, mežnar Štanga in rabelj Jabi je podelila 5 novih planinskih imen: Maša Kenk - Petka, Alina Bremec – Skoba, Ana Jerebic Jerba, Živa Zalar - Kramežljivka in Lovro Berkopec - Skalpel. Pri izvedbi tabora so nam finančno in materialno pomagali: Dvig d.o.o, Avtoelektričarstvo Trček s. p., Avtoprevozništvo Vehar Janez, Kmetija Zalar, Najcom s.p., Pekarna Adamič, Podravka-Žito d.d., Tiskarna in vezenje NAJCOM - Nataša Dežman s.p., Pro-saf d.o.o., Tiskarna Somaru, Studio Fabrka, Tomaž bar, ADtisk, MOLEK.SI d.o.o., PZS in ZIC Vrhnika. MOPD Vrhnika 83 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Nudim učenje španščine, začetni in nadaljevalni tečaj. Za več informacij in prijavo pišite na tecaji.spanscine@ gmail.com Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Izdelava betonskih visokih gred po meri, možne različne barve in dimenzije. Primer dimenzije 195 cmx100 cmx84cm: cena 270€, dimenzija 285 cmx140 cmx84 cm: cena 340€. Več info: 041 369 170, Aljoša. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si. Kakovostno, hitro in ugodno opravljam zaključna gradbena dela, slikopleskarstvo ter suhomontažna dela. Vse informacije na telefonsko številko: 051 645 529. Nudimo vrtnarske storitve: košnja trave, obrezovanje drevja in grmovnic, vzdrževanje objektov. Tel.: 031 802 324. O G L A S I Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 50 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Mlad poročen par z dojenčkom kupi stanovanje na Vrhniki. Tel. št.: : 031 590 431. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si Kupim travnik, gozd za čebelnjak. Dobrova - Polhov Gradec, sončna parcela ob potoku. Do 8000 m2. Tel. 070 486 086. Nepremičnine, gradnja Prodam pet notranjih vrat, bele barve. Telefon 7556 148. Prodam kovačijo, obnovljeno, stanovanjski objekt, v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Sta v zazidalnem načrtu, sončna lega med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. 031 819 330, Janez. Gradbena parcela, 12 km iz Ljubljane, v velikosti 846 m2. Na parceli je že voda, elektrika in kanalizacija, do nje vodi asfaltna pot. Telefon: 041 631 556. Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Brezovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe in Drenovega Griča. GSM: 031/436-229. Prodam šest nerabljenih bakrenih zračnikov za 50 evrov. Telefon: 031 337 996. Star les – ostrešje hleva – prodam. Tel: 041 612 847. Kupim gozd na sončni legi. Tel 059 018 058 Delavnica – obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova–Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti, sončna lega, med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. Cena po dogovoru. Janez: 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Prodam ALU okna, mere : 6x L = 1/70, H = 1330; 1x L = 960 H = 1100; 1x L = 940 H = 1090; 1x L = 950 H = 840; 1x L = 580 H = 860. Cena po dogovoru. Tel.: 031 620 856. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Kmetijstvo Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Električno kosilnico (širina 42 cm) s košem in ročno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Prodam pet velikih sadik aronije, črnega ribeza in črnih malin. Prevzem po dogovoru v Borovnici ali v nasadu ameriških borovnic pri Bistri. Tel.: 041 499-424. V najem vzamem kmetijsko zemljišče (njiva 1 ha ali pašnik oziroma travnik od 1,3 do 2 ha) na območju Podolnice, Brezij ali Zaklanca. Tel: 041 344 714. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Ugodno prodam grozdje, namizno ali za sok, vinski kis. 041 631 556 Prodam traktorsko brano, ježevko. Telefon: 031 558 643. Ostalo Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam moški klobuk kakovostne avstralske znamke AKUBRA, model Teritory, številka 59, zajčji filc, usnjen notranji in zunanji trak (Made in Australia – Akubra Imperial. Cena 100 evrov oz. po dogovoru. Pokličite na št.: 041 / 950 162, Ana. M A Z DA C X- 3 0 ŽE OD 23.190€ Kombinirana poraba goriva WLTP: 5,6 – 6,9 l/100 km. Emisije CO2: 134 – 156 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: 6d-ISC-FCM. Specifične emisije NOX: 0,009 – 0,0494 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. INTERCLASS CARS D.O.O. G O R J U P O VA 1 / 1 0 0 0 L J U B L J A N A TEL.: 01 2000 950 w w w. i n t e r c l a s s c a r s . s i DRIVE TOGETHER 84 Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI 84 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Čoln pasara, registriran, 10 KS motor Yamaha, lokacija Pag prodam. Telefon.: 041 779 197. Prodam šivalni stroj Toyota, ohranjen. Tel.: 040 835 060. Oddam prenosno zložljivo posteljico (primerno za dopustovanje najmlajših). Je zelene barve in s podlogo za ležanje. Tel. 031/350-076. Prodam žensko kolo, rdeče barve, zelo malo rabljeno. Tel.: 070 670 933. Prodam jedilno mizo iz hrasta, raztegljivo, s šestimi stoli. Prodam tudi kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči za avtomobil (namenjeno je bilo za kangoo). Pokrivalo je povsem novo. 041 573 812. Kupim kotel za žganjekuho, 100 l, prekucni. 031 852 871. Prodam smrekove deske in plohe. Telefon: 031 285 622. Prodajam snežno frezo, malo rabljeno, zaradi moževe bolezni in smrti. Znamka je OPTIMA MR 76, ima montirane tudi verige na kolesih. Tel.: 041 686 231. Prodam raztegljivi mizi, 140 cm + 40 cm, in šest oblazinjenih stolov (hrast) in kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči, za kangoo ali podobno vozilo, še novo. Tel.: 041 573 812. Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič – 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija.nikolcic@gmail. com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Hladilni pult, večje korito večje in večji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42– 44. Info 041 828455. Žensko slovensko narodno nošo (gorenjsko) prodam. Tel.: 041 629 862. Prodam ostanke volne, po en evro za klobčič. Tel.: 040 784 718. Kotel za žganjekuho kompleten - prodam, cena ugodna, tel. 041 612-847. Nove mize, tri kose, 200 x 100 cm, aluminijasto ogrodje, vodoodporna plošča, montažne noge. Primerne za zunanjo uporabo. Na voljo je tudi šestnovih kovinskih stolov z oblazinjenim sedalom. Tel.: 071 259 440. Prešita odeja iz gosjega perja, nova, dva kosa, prodam. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Nudim globinsko čiščenje preprog, sedežnih garnitur, avtosedežev in drugega oblazinjenega pohištva. Tel.: 031 648 877, Nina. Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558 Zelo ugodno prodam tridelni aparat za magnetno terapijo (z navodili) in sobni trenažer Orbitrek (zelo ohranjen). Tel.: 051 353 057. Steklenice, pletene, 15 l, 10 kosov, za žganje ali vino, cena 15 evrov, prodam. Tel.071 259 440. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Barvna slika Broza Tita za katedrom v uniformi, v okirju, velikosti 58 x 70 cm, prodam. Tel. 071 259 440. Ustrojene kože, rdeče-bele barve, 4 kose, velikost od 1,5 do 3 kvadratne metre, prodam. Tel. 071 259 440. Leseni kolesi velike kočije, premera 1,3 m, primerna za okras ali lesetenec, prodam. 071 259 440. 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com Varilni aparat za avtogeno varjenje, kisik (200 barov), acetilen (8,5 kg), polne velike jeklenke na vozičku z manometri, dolge cevi, garniture gorilnikov … Vse v kompletu. Prodam. 071 259 440. Harmonika Zupan, velikosti 32 cm, CFB, Slakov gumb, 11 basov, totter midi, lepe barve, v kovčku. Prodam. 071 259 440. Tri nove mize, 2 m x 1 m, aluminijasto ogrodje, montažne noge, vodoodporna plošča, in šest novih kovinskih stolov z blazinami – prodam. 071 259 440. c e n t r a l n o o g re v a n j e · v o d o v o d n e inštalacije · adaptacije · plinske inštalacije · toplotne črpalke · kotli na d r v a , p e l e t e , s e k a n c e · re k u p e r a c i j a Moško obleko, novo, sive barve, prodam. Ženski lovski plašč, št. 42, pet moških novih hlač (pas 105 cm), prodam. Prodam tudi zbirko lovskih knjig (priročniki). Telefon: 070 670 933. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzije v lesu. Tel. 040 235 455. Cirkular s poravnalko znamke MIO STANDARD prodam. Cena 200 eur. 041 779 197. Lestenec, muransko steklo, s pozlačeno obrobo. Prodam tudi ogledalo, 97 x 97 cm. 01 3641 288 Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Starine Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Ponujam učenje/inštrukcije norveščine – začetni tečaj. Posamezno ali v skupinah. Prijava na norvescina@gmail. com. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoč pri učenju in domačih nalogah? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem času. Katja, 031/404-809 Nudim pomoč pri učenju/domačih nalogah osnovnošolskih otrok, pri varstvu otrok (tudi starejših) ter sprehajanju psov. Vsa dela opravljam z veseljem, s skrbnostjo. Katja, 031-404-809. Podarim Podarim ortopedske čevlje, nizke, številka 37, s povišico na levem čevlju. Čevlji so popolnoma novi, črne barve. Tel.: 068 636 587. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Oddam spalnico, Meblo, svetlejše barve. Tel.: 070 670 933. Podarim spalnico, Marles, lepo ohranjeno. 01 3641 288 Dve moški obleki, skoraj novi, številki 54. Podarim. 01 3641 288. »Ona-on« 53-letni moški s srčno kulturo, iskrenimi nameni, želi živeti v dvoje z žensko do svojih let. Deležen sem bil bolečih izkušenj s parnerko, ki nima potomcev. Imam vse pogoje za dobro partnerstvo in potrudil se bom, da nama bo vsestransko lepo. 041 230 134 MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Delo poteka na terenu od ponedeljka do petka. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželjene, a ne nujne. Inf.: 031 244 495. Žensko podloženo, toplejšo motoristično jakno, znamke FIRST, združljivo s hlačami, velikost S-M, malo rabljeno, odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Telefon: 041 950 162. zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 85 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si 85 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 86 V podjetju, ki se ukvarja z izdelavo in montažo kovinskih izdelkov, iščemo novega sodelavca. - Zaželene so vsaj enoletne delovne izkušnje na področju kovinarstva, - znanje varilstva, - izpit B kategorije. Delo poteka v delavnici na Vrhniki in na terenu. kovinoks@gmail.com, telefon: 041 273 785 SREČANJE HARMONIKAŠEV 4. septembra ob 14. uri v Gostilni Jurca v Podlipi Vabljeni! N K A A Telefon: 041-841-211 Telefon: 041-841-211 imocom@osebni.net imocom@osebni.net C Igor Kavčič s.p. Igor Kavčič s.p. ∙ ∙ ∙ ∙ V K priklop digitalnih TV sprejemnikov optičnega, mrežnega UTP vseh operaterjev (A1, Telekom, T2). kabla ter odprava Svetovanje pri izbiri operaterjana in izbiri prekinitev in napak inštalaciji pravega paketa. Priklop mrežne opreme; Napeljava, prestavitev in odprava usmejevalnikov, prekinitev na optičnemstikal, kablu. IPTV, ipd. Napredne brezžične rešitve kjer ni Napredne wifi rešitve kjer dostopa do optike. ni dostopa do optike Varnostne kamere in alarmni sistemi. Varnostne kamere in Hiter servis računalniške opreme. alarmni sistemi A I R ∙ Napeljava mrežne inštalacije za Napeljava in prestavitev R H N I Darilni art program I love Cankar / I love Vrhnika, je na voljo v TIC Vrhnika, v cvetličarni Lepa Roža in v trgovini z darili Levček. 86 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamično delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosta delovna mesta: 1. MONTER I (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 5. stopnjo izobrazbe, strojne oz. druge tehnične smeri ali naravoslovne ali družboslovne, z vsaj 1 letom delovnih izkušenj, - vozniški izpit B kategorije, - preizkus znanja za upravljavca plinovodnih naprav in usposobljenost za varilca za varjenje plastičnih mas. C M Y 2. MONTER II (m/ž) – 2 prosti delovni mesti Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 5. stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe strojne oz. druge tehnične smeri ali naravoslovne ali družboslovne smeri, z vsaj 1 letom delovnih izkušenj, - vozniški izpit B kategorije. CM MY CY CMY K 3. SKUPINOVODJA (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 4. stopnjo izobrazbe, gradbene oziroma druge tehnične smeri, z vsaj 6 meseci delovnih izkušenj in - poznavanjem področja dela ter vozniškim izpitom B kategorije. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, - samostojno in dinamično delovno okolje, - možnost napredovanja, - enoizmensko delo, - redno plačilo in varčevanje v pokojninskem stebru. Več o posameznem razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalog, si preberite na spletni strani JP KPV, d.o.o. oz. na http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo, kjer najdete tudi ostale pogoje za oddajo vloge. Vloge pošljete na kadrovska@kpv.si do roka, ki je objavljen na razpisu. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer #mobilna #internet #televizija #telefonija telemach.si Obiščite Telemach Vrhnika Molek.si d.o.o.,Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika, 070 264 444 87 87 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 88 Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! v Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe se bo polnila. BRANKO KUZMIČ iz Podlipe (9. 1. 1951 – 4. 7. 2022) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala za vse darove, tolažbo in vsak topel stisk rok. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebnemu podjetju Lavanda za lepo organiziran pogreb, prijaznemu osebju ZD Vrhnika in Bolnišnice Golnik, vsem pevcem za čutno odpete pesmi, ministrantom, pogrebcem ter govorniku za lepo napisane poslovilne besede in vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Albinca ter hčerke Branka, Marjanka in Špelca z družinami D o l n i č a r OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, ja čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustila IVANKA GROM, po domače »Brcetova Ivanka« stanujoča Na Klisu 1, Vrhnika. (18. 8. 1926 - 21. 6. 2022) Ne bomo je pozabili. Ob tem se posebno zahvaljujemo patronažni sestri Moniki Trček za njen odnos ter delo.Hvala lepa tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Družine: Zalar, Zajec, Čehovin STANISLAV ISTENIČ (22. 11. 1929 - 17. 8. 2022) Z žalostjo v srcu sporočamo, da je od nas za vedno odšel naš dragi oče, dedek in pradedek Stanislav Istenič. Počivaj v miru ata Slavko, zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: sin Boštjan z Miro, vnuka Jan in Maja ter pravnukinja Lea BRANKA ANTONIJA ČRETNIK, roj. Voljč (9. 6. 1946 – 26. 7. 2022) Ob izgubi drage mame se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe. Zahvala velja tudi Občini Vrhnika, CZ Vrhnika, GZ Vrhnika, KS Verd, PGD Verd, Društvu kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in drugim za darovano cvetje in sveče. Hvala prijateljici Mirjam Suhadolnik za prebrane besede slovesa in g. Avguštinu Pirnatu. Zahvala velja tudi celotni ekipi Pogrebne službe Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni 88 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 89 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se nam vračaj v sanje. ZAHVALA FRANČIŠKA PLESTENJAK, roj. Koprivec (21. 2. 1933 – 22. 7. 2022) In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje … Tam, kjer si ti ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, sin, brat in stric SREČKO VRHOVEC z Dola pri Borovnici 89 (28. 11. 1964 – 27. 6. 2022) Iskreno se zahvaljujemo Elektru Ljubljana, Sindikatu Elektro Ljubljana, vsem njegovim sodelavcem, dolanskim fantom in dekletom, g. Tomu Garinu in sodelavcu za čudovit govor. Hvala vsem prijateljem, njegovim sošolcem in sošolkam, sorodnikom, znancem, sosedom in drugim za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in vsem, ki sta ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi mojima šefoma: ga. Mihaeli in g. Franciju Maroltu, ki sta mi omogočila, da sem zadnja meseca preživela z njim. Zahvala tudi Pogrebni službi Pieta, pevcem in gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Andreja, sinova Jan, Luka, oče Štefan in preostali Tako prazno je nenadoma postalo, tudi vonj se je izgubil. Tolikokrat je zadišalo po piškotih, po potici, po ljubezni … Tolikokrat se je zaslišal tvoj pozdrav, tvoja skrb, tvoj nasvet … Zdaj pa je vse tako prazno. ZAHVALA Računam nate, usoda moja za vedno ti boš in jaz bom tvoja. (Simona Weiss) ZAHVALA Za vedno in mnogo prezgodaj se je od nas poslovil mož, oči, prijatelj in sodelavec MIRAN OGRIN (9. 9. 1965 – 24. 7. 2022) Kruta bolezen je prekinila njegovo pot življenja in v nas pustila globoko praznino. Zahvaljujeva se vsem negovalkam za vsakodnevno pomoč, Slovenskim železnicam za finančno pomoč, Društvu dolanskih fantov in deklet za lepo pripravljen govor. Hvala Pogrebni službi PIETA za organizacijo pogreba, g. župniku Janezu Šilarju za duhovni obred, triu Dolce in Žanu za glasbeno spremljavo ter pevskemu kvartetu za zapete pesmi. V bolečih trenutkih slovesa sva hvaležni za vso izkazano sočutje in podporo. Posebna zahvala velja strankam frizerskega salona, ki so v zadnjem letu stale ob strani in bile vedno na voljo za pogovor. Iskrena hvala vsem navzočim, da ste ga v tako velikem številu z žalostjo še zadnjič pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči, žena Mojca in hči Petra Dol pri Borovnici, avgust 2022 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala ga. Marjeti za izrečene besede slovesa, Pogrebni službi Pieta, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Posebna zahvala tudi enoti NMP ZD Vrhnika. Draga mama, počivaj v miru. Žalujoči: mož Janez, sinova Vlado in Silvo z družinama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darove za maše, cvetje in sveče. Hvala osebju Doma Marije in Marte iz Logatca za vso skrb in nego, hvala gospodu župniku Jožetu Pojetu za spodbudne besede pri sveti maši in ob njenem grobu, hvala Pogrebni službi Pieta in Monumentum za lepo žalno slovesnost. rojena Jerina (18. 11. 1926 – 5. 8. 2022) Vsi njeni Log pri Brezovici, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči, prezgodnji izgubi našega Življenje eno samo je slovo. Poslavlja človek se od rodnih grudi, poslavlja se od vsega, kar se trudi, poslavlja se od vsega, kar se čudi, dokler tja v jamo ga ne poneso. Spet je slovo. (Matija Kavčič) ZAHVALA MILANA VELKOVRHA ANA ŠKOF, roj. Vampelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste se mu poklonili v slovo. Posebna zahvala Pogrebni službi Lavanda, Občini Dobrova Polhov Gradec, LD Trojane Ožbolt, LD Dobrova - Polhov Gradec, g. Bradaču iz LZS in članu LD Dobrova- Polhov Gradec g. Branetu Svetetu za spoštljive besede slovesa, pevcem, praporščakom, rogistom in številnim lovskim tovarišicam in tovarišem za ganljivo zadnje slovo.Hvala vsem, ki boste Milana ohranjali v lepem spominu. Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za podarjene sveče, darove za sveto mašo in cerkev. Posebna hvala sosedom in sorodnikom za cvetje, podporo in pomoč. Zahvala velja tudi osebju Doma starejših občanov Bokalce za prijazno oskrbo naše mame. Hvala g. župniku Janezu Kvaterniku za lep cerkveni obred in hvala Pogrebni službi Lavanda ter pevcem. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. (1950–2022) iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija ANTONA PEČARJA z Vrhnike (4. 5. 1933 – 15. 6. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ne bomo tožili, da si odšla. Hvaležni smo, da si bila. BERNARDA TOPLAK, Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a v srcih naših boš vedno ostal. Žena Pavla, sin Toni in hčerka Nevenka z družinama TEREZIJA NOVAK (10. 8. 1944 –13. 7. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda, pevcem, domačim pogrebcem, g. župniku Bogdanu, g. Blažu in g. Petru. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Cilki za dolgoletno pomoč in oskrbo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni najdražji domači po domače Martinova Ani (10. 7. 1936 – 23. 7. 2022) Hči Andreja z Jožetom, sin Jani ter vnuki: Andrej, Samo, Saša in Rok Dobrova, julij 2022 Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA TONČKA MEJAČ roj. Kenda (1932–2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ji kadarkoli pomagali, g. župniku za lepo opravljen obred, ga. Pristavec za poslovilne besede in Pogrebni službi Pieta. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Žalujoči: vsi njeni Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine, in nam pustila le lepe spomine. ZAHVALA BERNARDA KOŠIR, rojena Samotorčan (6. 8. 1933 – 24. 7. 2022) Ob smrti naše drage mame, babice in prababice iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ali nam kako drugače pomagali. Posebna zahvala Pogrebni službi Lavanda, pevcem in gospodu župniku Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Vrzdenec, avgust 2022 89 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. (S. Gregorčič)   ..  ,        www.usluge-lavanda.si ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama in babica Vsi smo samo sonca, katerim je usojeno, da bodo nekoč za vedno zašla. Upamo, da se nekoč nekje za našimi obzorji spet srečamo. Vedi, da boš do takrat v naših srcih. (Delček iz poslovilnega govora DZA Vrhnika) Poslovil se je naš Pero, KATARINA VRHOVEC, PETER STRAŽIŠAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in drugim za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi Pogrebni službi Pieta, pevcem in gospodu župniku z Vrhnike. Žalujoči: mož Štefan, sin Srečko in Andreja, hči Darinka in Dragan, vnuki Jan, Luka, Katja in Denis Zahvaljujemo se: – VSEM, ki ste nas in njega obiskali v času njegove bolezni, – VSEM, ki ste ga pokropili ali pospremili na zadnji poti, – VSEM, ki ste poskrbeli za lep poslovilni obred. rojena Štefanec, z Dola pri Borovnici 89 (31. 10. 1941 – 8. 5. 2022) ZAHVALA Poslovila se je naša mama, babica, prababica 90 iz Borovnice (21. 4. 1960 – 13. 6. 2022) Sestra Božena, nečakinja Maruša z družino, nečak Samo Srce je onemoglo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA VERONIKA GABROVŠEK FRANČIŠKA VRHOVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala tudi gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Lavanda. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darove za maše, cvetje in sveče. Zahvala negovalkam zavoda Pristan, patronažni sestri, Pogrebni službi Lavanda, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni iz Horjula (26. 10. 1937 – 4. 7. 2022) roj. Bizjan (22. 10. 1930 – 11. 7. 2022) POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. ZAHVALA Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje. Ko se ustavi srce, ostaneta le tišina in večna bolečina. ZAHVALA IVAN GOJDINA JAKOB JANŠA Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga nosimo v srcu ... Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podporo. Hvala g. župniku, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. (1935–2022) Sin Mirko s Simono in vnuka Marko ter David (1980–2022) Žalujoči: vsi njegovi DREN OV GRIČ 128, VRHNIKA 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... Bil si skrben in vztrajen, junaški v trpljenju, bil si nam vzor. OBVESTILO ZAHVALA Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu JOŽE ŽAKELJ (2. 4. 1941 – 11. 7. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili. Hvala gospodu kaplanu Janezu Potisku za sveto mašo, hvala pevcem in trobentaču, hvala Pogrebni službi Vrhovec za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Dragica, hči Mojca in sin Simon z družino Log pri Brezovici V 90. letu starosti je življenjsko pot sklenil JOŽEF RITLOP iz Horjula (30. 10. 1932–14. 6. 2022) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe in podarjene sveče. Posebna zahvala gasilcem iz PGD Horjul, lovcem Lovskega društva Horjul in Marjanu iz pogrebnega podjetja Lavanda ter pevcem. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Olga, vnukinje Polonca, Tina in Kaja z družinami 90 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 R AZVEDRILO CMYK 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 91 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Slaščičarne Berzo, se je glasilo: »Sladoledi slaščičarne Berzo.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, 1,5 litra sladoleda, bo Berzo podelil: Tadeji Plestenjak z Dobrove, Majdi Miklavčič z Vrhnike, Aleksandru Feherju iz Horjula, Heleni Iljaš z Verda in Boru Gromu. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 10. septembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (ali nascasopis@zavod-cankar.si), s pripisom »Nagradna križanka«. Gostilna Jurca iz Podlipe bo pet izžrebanih osrečila s pico in pijačo. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Reši me! Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Bojler Stara dama se obrne in voha ... Prva Dva policaja srečata župnika z obve- ženska ji reče važno: »Ja Dolce & Gazano glavo in ga vprašata, kaj se mu banna, 300 evrov!« je zgodilo. Župnik jima pove, da se je Se obrne k drugi voha, voha ... Druga ženska ji reče: »Ja Gucci, 250 evrov ...« udaril v bojler in odide naprej. Stara dama ima vsega dovolj, prdne in Prvi policaj vpraša kolega: »Ti, kaj pa je reče: »Brokoli, Hofer, dva evra in pol!« to bojler?« Drugi: »Pa kaj mene sprašuješ, saj veš, da ne hodim v cerkev.« Inšpekcija skozi ključavnico vrat in tisti, ki bo skočil na drugo stran, bo prost. Vsi so skakali in se zaletavali v vrata, le eden je mirno obsedel na svojem stolu. Pomisli so, da je morda on tisti pravi, ki si zasluži prostost in ga vprašali: »Zakaj pa vi ne skačete skozi ključavnico?« »Kaj ne vidite, da je ključ v ključavnici?« je vprašal pacient. Inšpekcija psihiatrov je obiskala norišnico, da pogledajo, če je kateri od pa- Zamuda Pride stara dama v dvigalo, kjer sta dve cientov že ozdravel in ga lahko spustijo Človek teče za avtobusom in vpije: lepo urejeni nadišavljeni mladi dami. na prostost. Ukazali so jim, naj skačejo »Počakajte prosim, zamudil bom v Vonjave službo!« Potniki začnejo vpiti vozniku: »Počakaj ga, zaustavi!« Voznik: »Ne smem na cesti ...« Potniki: »Ne bodi kreten, ustavi vendar!!!« Voznik res zaustavi in človek vstopi. Ko avtobus odpelje, se človek oddahne, potegne izkaznico in pravi: »Karte na pregled!« Tekoče stopnice Prva blondinka pravi drugi: »Oh, včeraj sem pa spet ostala dolgo v Modni hiši?« Druga: »Zakaj pa, a si nakupovala?« Prva: »Ne ne, spet je elektrike zmanjkalo, pa sem ostala cel dan na tekočih stopnicah!« Kraja Moški pusti avto na parkirišču in nanj nalepi listek: »Ne vlamljaj, nimam avtoradia!« Ko pride nazaj, avta nikjer, na tleh pa najde listek, na njem pa dopisano: »Ne sekiraj se, ga bomo že montirali!« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Peter Perše. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 91 NAS CASOPIS 506/29. 8. 2022 5G MEGA PHONE VRHNIKA MOBILNI PAKETI NAJ PO AKCIJSKI CENI! 11,99€ 92 29. avgust 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. OGLASI CMYK ŽE OD TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net Vrtni center V harmoniji z naravo NE SPREGLEJTE GOZDARSKA PONUDBA -20%* 92