Dušan Mravlje: Po 4.300 pretečenih kilometrih pozdrave vsem Slovencem!
|Leto 8 / st. i66 Marec 200 i Cena; S 5.00
nlip://www.gtassiu vemje. cunt.au
Sydney-Australia
ČESTITAMO!
Proslavili visoka jubileja obeh patrov iz Sydneya
Slovenska medijska hiša - Slovenska TV 31 Sydney - Stičišče avstralskih Slovencev
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
novice in zanimivosti iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI -
Z mezzo-sopranistko
Bernardo Fink v sydneyjski Operi
Sydsey /Gi.as Slovenije/ -Bernarda Fink, argentinska Slovenka, ki živi z družino na Dunaju, je marca gostovala z Avstralskim komornim orkestrom v Adelaidi, Canberri, Melbournu, Newcastlu in Brisbanu, gostovanje pa je sklenila v nedeljo, 18. marca v sydneyski Operi.
50-letnica prihoda slovenskih frančiškanov v Avstralijo in mesečnika Misli
jmisli
Fulu: Florjan A user
Sydney /Glas Slovenije/ -"Zmagovalci ultramaratona smo vsi tekači, ki smo prispeli v nedeljo, 11. marca 2001 na cilj v Canberro. V Perthu smo se podali nato dolgo progo 6.januarja",je dejal Dušan Mravlje novinarjem Glasa Slovenije in s solzami v očeh obžaloval smrt Avstralca Briyana Smitha, ki se je med tekom zgrudil in umrl na licu mesta. Dušan Mravlje je v skupnem seštevku dosegel tretje mesto. Dan pred odhodom v Slovenijo je s hčerko Nežo slavil svoj letošnji podvig ob sydneyski obali. Bilje izredne volje, fizično prav nič utrujen, nekaj krast po rokah od padca, in ... "zmešnjava v glavi", je dejal. Namreč tak tek je predvsem psihični napor, saj mora biti tekač kar naprej v duhu s progo. Tudi avtomobila ne bo mogel voziti nekaj časa in spomin bo pešal, ampak počasi bo vse zopet teklo po starih "tirih". Še vedno se mu pa zdi da sanja ... imeti za seboj 4.300 km bi bil podvig tudi za vožnjo z avtoobilom. Dušan Mravlje je tekmoval v Avstraliji že večkrat, enkrat je bil prvi v ultramaratonu od Sydneya do Melbourna. Več na str. 16
Sydney, Melbourne, Adelmde /Misli/ - Temelje slovenski Cerkvi sta v Avstraliji postvaila patra Klavdij in Beno. V Avstralijo sta prispela 26. maja 1951. Prva številka Misli - mesečnika za versko in kulturno življenje Slo-vencev v Avstraliji - pa je izšla 25. januarja 1952. Rojaki v Melbournu so se zbrali k prvi slovenski maši v aprilu 1952, v Adelaidi pa dober mesec za tem. Slavja ob obletnicah bodo potekala v drugi polovici letošnjega le-ta. Op.u.: Predvidevajo pa tudi obisk mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja.
Versko in kulturno središče sv. Rafaela Merrylands - Sydney
Fulo: Florjan Auser
Slovenska TV 31 Sydney je na svojem programu objavila pogovor s slavno operno pevko, odlomkeje najti tudi na internetovem Stičišču avstralskih Slovencev. Več v angleški prilogi!
Versko in kulturno središče 5 v. Cirila in Metoda Kew - Melbourne
OGLEJTE SI NA
Stičišču avstralskih Slovencev www.gIasslovenije.com.au
Ing. circh. Vinko Lenarčič
Spomini na Plečnika
O znamenitem slovenskem arhitektu - velikem mojstru Jožetu Plečniku, vemo Slovenci zelo malo. Pok. ing.arch. Vinko Lenarčič je v svojih Spominih na Plečnika - svojega profesorja -osvetlil lik in delo človeka, ki ga je njegov narod dosti premalo cenil in spoštoval. Spomine je uredil Andrej Lenarčič iz Ljubljane, sin pok. arhitekta Vinka Lenarčiča.
sv. Družina Adelaide
Sydney/Misli/- V nedeljo, 11. februarja 2001, so v Verskem središču v Merrylandsu proslavili življenska jubileja obeh patrov: pater Valerijan Jenko OFM je dopolnil 75 let, pater Filip Rupnik OFM pa 70.
Ameriško raziskovalno središče Slovenian Reserach Center of America na čelu z dr. Edijem Gobcem in soprogo Mileno slavi 50-letnico delovanja. Naše iskrene čestitke za tako bogato opravljeno delo. Uredništvo
V Avstraliji popisujejo prebivalstvo vsakih pet let - letošnji popis - cenzus - bo 7. avgusta Rojaki, deklarirajte se kot Slovenci!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Iz dneunika urednice
Stanke Gregorič
Torek, 13. marec
V slovenski reviji berem poročilo o Onkološkem inštitutu v Ljubljani z naslovom Pet slik groze -ljubljanski Onkološki inštitut: najslabše opremljena državna ustanova za zdravljenje raka v Evropi. Članek navaja nemogoče pogoje v bolnišnici in trpljenje bolnikov:... kolone čakajočih, na smrt bolnih - kar na stopnicah - približno po petdeset žensk v vedno nabito polnem operacijskem delu ima na voljo samo tri stranišča in tri prhe, po šest, sedem bolnic v sobi, včasih kar na hodniku, zmanjka tudi brisač in težko bolnim ponudijo kar rjuhe za brisanje po prhanju ... Zdaj pa se odloči pogumni dr. Hotimir Lesničar, strokovni direktor 01 in v Sobotni prilogi Dela razkrije to sramoto. Med politiki zadeva povzroči precejšnje vznemirjenje. Takoj premier dr. Janez Drnovšek, skupaj z zdravstvenim ministrom in drugimi odgovornimi, obišče inštitut in obljubi, da se bo 01 preselil v novo stavbo še med njegovim mandatom - torej približno v prihodnjih štirih letih.
Spomnim se primera iz Maribora. Lani so vozili z rešilcem vsak dan v Ljubljano mojega prijatelja, hudo bolnega sedemdesetletnika, in mu dan za dnem obsevali tumor na možganih. Dolge vožnje so ga še bolj utrudile, izčrpale. Stisne me v prsih, razjočem se, ne enkrat! Zdaj čaka na neke preglede in izvide že tri mesece, v tem času pa se mu rak širi po drugih delih telesa. Naročen je pri specialistu, tega pa enkrat ni, je na dopustu, čaka dva tedna, spet ga peljejo na smrt bolnega k specialistu, zdaj je službeno odsoten ... Groza!
Četrtek, 15. marec
Ali je med pogoji v ljubljanskem onkološkem inštitutu in nekaterimi bolnišnicami v Avstraliji - beri v razvitem svetu - kakšna večja razlika? Pred dnevi obiščem sosedo, ki ima kostnega raka. Najdem jo v Concord Hospitalu, Ward 3. Zmrazi me ko hodim po dolgem tunelu, podobnem kurilnici ali skladišču premoga. Bolniki ležijo v oddelkih levo in desno kot v kakšnem temačnem rovu, hodniku. Šest v sobi, kjer leži soseda. Zdi se mi vse nekako umazan'o, eno stranišče ... direndaj, umirajoči... soseda se utrujena in izčrpana pritoži, da ne spi, saj je ponoči velik hrup - kdo ga povzroča? Sestre! Pogovarjajo se, se "zabavajo"... S tesnobo odidem iz bolnišnice, s strahom da bi tudi jaz nekega dne morala v takšno okolje.
Petek, 16. marec
Z mojim mnenjem o zdravstvu v Sydneyju se strinja tudi priznana oseba iz medicine: specialisti se danes sploh nočejo več pogovarjati z bolnikom, hitijo - in ne samo to, celo na vse potrebne preglede obolelega marsikdaj ne pošiljajo več. Moja zgodba je poučna in zato jo nameravam deliti z bralci in z nasvetom, če niste zadovoljni z enim zdravnikom, pojdite k drugemu, tretjemu ...!
Pred približno tremi leti so se mi začele težave z očmi. Obiskala sem prvega očesnega specialista. Pravi: nič nevarnega! Meni se vse bolj bliska, oči so suhe, trpim pač za vsem, kar izvira iz suhih oči. Odidem k drugemu znanemu specialistu. Ta hiti, lovi paciente, zdi se mi, da jih želi Čim več pridobiti za 3000 do 5000 dolarjev drago operacijo. Ne motim se! Sedim v ordinaciji, očesni specialist na telefonu, govori pacientu, ki očitno nima dovolj denarja za operacijo. "Don't worry ...! Ne hodite k drugemu, če nimate denarja, vam ponujam odplačilo na obroke ..." Počutim se, kot da sem na trgu, kjer se nekdo pogaja za kilo krompirja. In vi? se obrne k meni, mi posveti z lučko v oči, vstane in: "Če bo slabše, pridite nazaj!" Domov odidem razočarana. Kaj je to "slabše", ali mi morajo izpasti oči? Kakšna je moja diagnoza, napoved, kaj lahko delam, česa ne smem? Dva tedna ne spim, muči me strah. Kaj če oslepim? Da se lahko to zgodi, kadar se pred očmi bliska - tako pravijo. Ob vsej tej psihozi čaka tudi časopis ... zamujam! Moja splošna zdravnica pravi, da so dobri specialisti po navadi samo v drugih predelih Sydneyja, se pravi tam, kjer živijo bogati. A tako? Če želim, me bo poslala tja. Končno se pogovorim še z znancem, zdravnikom, specialistom, predlaga mi "dobro" očesno zdravnico. Obiščem jo in ji opišem svoje probleme, svoj strah, izkušnje. Vzame si čas zame, me podrobno pregleda, si zapisuje, mi ponudi dve brošuri, da preberem kaj več o težavah, kijih imam, in na koncu me odreši -imate zdrave oči, zdravo mrežnico! Suhe oči so res neprijetnost, vendar se to dogaja v očesnem ospredju; svetlika pa se vam zato, ker očesni gel (žele) vleče mrežnico. Za zdaj ni nič nevarnega, to se pojavi pri nekaterih z leti. Toda hodite na redne kontrole! In moje delo na računalniku?, me zanima. Nadaljujte, ne vpliva na vaše težave! Domov odidem prerojena. Hvala Bogu da imamo v Avstraliji vsaj možnost izbire drugega mnenja (second opinion)! Pišite nam o vaših izkušnjah z zdravniki - o dobrih in slabih. Vaša Stanka	/1
Pišejo na
NOVA DEBATNA STRAN O ZGODOVINI VENETOV -DISCUSSION FORUM ON HISTORY OF YVENDS/Venets
http://forums.delphi.com/ veneti/start
Odkar sem se lani v Avstriji srečala s patrom Ivanom To-mažičem, z enim od treh avtorjev knjige " Veneti - First Builders of European Community", me je tema o zgodovini Venetov prevzela. Po branju omenjene knjige, kjer je izredno dobro dokumentirana zgodovina Venetov ter iz številnih drugih publikacij na to teorijo ter (naključnega) srečanja z 'nemškimi' prijatelji, se mi je odprlo novo obzorje. Priključila sem se prepričanim zagovornikom Venetske teorije. Ugotovila sem tudi, da so številni nemški priseljenci v Avstraliji (iz čudovitega mesteca Hahndorfa, iz Barosse Valley v S.A., SV Viktorije in okolice) v resnici Venetske ga izvora ali Wedeschi/ Vmdisarji, in ne pravi Nemci, kot smo si mnogi predstavljali. Svetovni slovenski kongres-SK v Ljubljani v letošnjem septembru pripravlja mednarodni simpozij na temo zgodovine Venetov, zato sem za članek "First Wends in Australia" in druge debat ne teme o Venetih odprla novi diskusijski oz. debatni forum. Takoj sem prejela zanimivo vprašanje Ame-rikanca, ki se je dobro zavedal, da njegovi daljnji predniki niso bili Madžari, temveč Veneti. Odgovor na to vprašanje in mnogo drugih zanimivih člankov, kot so: razlaga imena "Hahndorf - Gallus - venetski petelin", študije mladega študenta zgodovine iz Ljubljane "Slovanska teorija versus Venetsko", "VINDIA - Veneti med Evropo in Indijo" -prebujanje naroda - študija dr. Jožka Šavlija itd. Vse to in več najdete na naslovu http://forums. de!phi, com/veneti/ start, kjer lahko podate svoje osebno mnenje ali izkušnje, vprašate strokovnjake o zadevi, ki vas zanima itd. Tega novega diskusijskega foruma se je predvsem zelo razveselil dr. Jožko Savli, ki želi, da so ljudje čim bolje obveščeni in da imajo priložnost o teorijo Venetov podali tudi svoje mnenje. Moja želja je promovirati teorijo Venetov po svetu čim uspešneje. V vsaki debati pa se lahko mnenja tudi "krešejo", zato upam, da bodo vprašanja in odgovori vljudni in dobro dokumentirani. Zahtevna vprašanja bom pošiljala dr. Jožku Savliju in ga prosila za njegov strokovni odgovor.
Upam, da se bodo na debalnem Forumu o zgodovini Venetov širila naša obzorja in pletla prijateljstva. Pridružite se in SREČNO!
Jožica Gerden, Mil dur a - VIC
Secretary ASK&SNS VIC Vicepresident SSK overseas c.
Ph/Fax 0061 3 5023 7325 gerden@hotkey.net.au http://www.geocities.com/ausslokon http://fomms.delphi.com/veneti/start
Spoštovani *** slovenski rojaki v Avstraliji! Decembra 2000 sta minili dve leti od našega nepozabnega gostovanja v Avstraliji. Čeprav smo doslej z glasbo obredli kar nekaj sveta, pa so nam ravno Avstralija, njene lepote in predvsem prijazni slovenski rojaki ostali v najlepšem spominu! Zato smo se odločili ob koncu letošnjega leta Avstralijo še enkrat obiskati -tokrat s še bolj pestrim programom in predvsem z večjim številom nastopov. Organizacijo in potek našega enomesečnega gostovanja si okvirno zamišljamo takole:
•	denar za letalske vozovnice bomo zbrali sami s pomočjo naših nastopov v tem letu in s pomočjo tukajšnjih sponzorjev
•	poleti bomo posneli CD ploščo in kaseto s programom, namenjenim izključno Slovencem v Avstraliji
•	v Avstralijo bi prišli v prvih dneh decembra, domov bi se vrnili v začetku januarja; vmes pa čim več nastopov, s katerimi bi pokrili stroške bivanja in prevozov v Avstraliji. Ali bi bili pripravljeni organizirati nastop Družine Galič (in Denisa Novata) v decembru 2001? Zahvaljujemo se Vam za pozornost in vse prav lepo pozdravljamo.
Družina Galič-zanjo: Jože Galič, Šempeter v Savinjski dolini
Uredništvo!
Po radijskih valovih iz Kopra sem slišala, da je bolezen slinavka razsajala v Evropi že leta 1929. Dobro se spomnim, tudi v Šepuljah pri Sežani se je pojavila ta bolezen in nekaj živali je tudi poginilo. K nam domov je prišel živinozdravnik; pod rep živali je nekaj vtaknil, polil parkle s smrdljivo vodo, dal ukaz naj to ponovijo večh-at na dan .'.. oče in mati sta stregla živalim kot bolniku in res, naša živina je ozdravela. Spomnim se da so kmalu po tem pripeljali z ladjami v Trst zmrznjeno meso in mlekarice so ga prinašale domov. Vidite, da je res: kar je že bilo, se bo ponovilo. Prejmite lepe pozdrave od Marcele Bole, Melbourne
Veleposlaništvo Republike Slovenije n berra
NOVI SLOVENSKI POTNI LISTI
1. marca ie Republika Slovenija začela izdajati nove potne liste, ki so rdeče barve in imajo najvišjo možno zaščito pred ponarejanjem Do 5. avgusta 2002 bodo v veljavi tudi še obstoječi modri potni listi, potem pa ne več, ne glede na to, kdaj jim poteče veljavnost. -
Vsi tisti, ki imajo modre potne liste zato ne rabijo hiteti z zamenjavo, saj so ti veljavni do avgusta 2002.
Glede vlog za potni listje sistem nekoliko drugačen kot doslej. V novem potnem listu bo namreč poleg fotografije skeniran tudi podpis. Vlog za potne liste ne bo več možno oddati po pošti, ker je potrebno vlogo podpisati s posebnim kemičnim svinčnikom, ki ga imamo na veleposlaništvu. Torej bodo vsi tisti, ki bi želeli nov potni list morali priti na veleposlaništvo ali pa na konzularne ure, pred tem pa bodo morali kontaktirati veleposlaništvo, da se preverijo njihovi podatki v računalniku v Sloveniji glede državljanstva, priimka, naslova.
Taksa za potni list je AUD 135.00, za otroke do 4 let AUD 70.00 in za otroke do 18 let AUD 100.00. Dobra novica za tiste, ki imajo modre slovenske potne liste je, da bodo plačali samo polovično takso, če jim avgusta 2002 potni list velja še več kot polovico časa za katerega je bil izdan.
Otrok po novem ne bo več možno vpisati v potni list staršev, pridobiti bo moral svoj potni list. Otrokom do 4 let se bo izdal z veljavnostjo do 2 let, otrokom do 18 let pa z veljavnostjo do 5 let. Sicer bo potni list veljaven 10 let. Za otroke bodo vlogo podali starši, otrok pa bo moral biti prisoten. Otrok, ki že zna pisati se bo moral tudi podpisati.
Če povzamemo, vsak, ki bo po novem želel imeti potni list naj najprej kontaktira veleposlaništvo da preverimo podatke in se dogovorimo bodisi za obisk na veleposlaništvu ali na konzularnih urah. Prosilec mora prinesti tudi eno fotografijo velikosti 35 x 45 mm najbolje v črno-beli, lahko pa tudi v barvni tehniki. Ker bo fotografija skenirana, mora biti ustrezne kakovosti, dovolj kontrastna, oseba ne sme imeti na glavi pokrivala ali rute, ozadje mora biti enobarvno, brez zaves, na obrazu ne sme biti senc. Če kdo nosi očala stekla ne smejo odsevati, obraz naj bi zajemal 70 % celotne fotografije. V primeru, daje fotografija neprimerna, jo bo ministrstvo vrnilo in bo prosilec moral priskrbeti novo. Fotografija ne sme biti narejena na avtomatu. Vsi si potne liste lahko uredijo tudi v Sloveniji za polovično ceno. Tam so fotografi tudi posebej izurjeni za izdelavo ustreznih fotografij.
TEČAJI SLOVENŠČINE
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani tudi letos organizira vrsto tečajev slovenskegajezika v Ljubljani. -20. Poletna šola slovenskega jezika od 1. do 28 julija 2001 -Celoletna šola slovenskegajezika že poteka in se bo končala konec maja 2001
-Popoldanski tečaji slovenskega jezika ob ponedeljkih in četrtkih od 18.00 do 20.30 ure od 9.4. do 25.5.2001. Več informacij je na voljo na domači internet strani: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/ index.html e-mail: center-slo@ff.uni-lj.si telefon:+386-1-241-1320 faks: +386-1-425-7055
KONZULARNE URE VELEPOSLANIŠTVA Republike Slovenije Canberra
Nedelja, 1. april od 11.00 do 13.00 ure v prostorih Holy Slovenian Mission, 51 Young Street, W. Hindmarsh, Adelaide
Nedelja, 1. april od 14.00 do 16.00 ure v prostorih Slovenskega kluba Adelaide, 11 Lassale Street, Dudley Park, Adelaide
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
PRAVILA O PODELJEVANJU PRIZNANJ URADA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Urad za Slovence v zamejstvu in po svetuje sprejel "Pravila o podeljevanju priznanj", ki naj bi prispevala k večji preglednosti in urejenosti na tem področju in kijih navajamo v nadaljevanju teksta:
1.	Vladni Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljevanju Urad) podeljuje priznanja posameznim društvom ali posameznikom na osnovi utemeljitev predlagateljev in presoji Uraaa.
2.	Urad zbira predloge za priznanja od posameznih društev, diplomatsko konzularnih predstavništev R Slovenije in posameznikov.
3.	Priznanja se praviloma podeljujejo ob pomembnih obletnicah društev, ustanov in posameznikov, ki so s svojim delom pripomogli k ohranjanju slovenske kulture in narodne identitete. Posameznikom podeljuje Urad priznanja predvsem ob življenskih jubilejih na predlog društev, kjer predlagani posamezniki delujejo.
4.	Priznanja se lahko podeljujejo ob proslavitvah pomembnih slovenskih državnih praznikov in jubilejev kot so dan samostojnosti, aan državnosti, kulturni praznik, in ob drugih priložnostih.
5.	Priznanja Urada se podeljujejo v pisni obliki s kratko utemeljitvijo in s podpisom državne sekretarke - vodje Urada.
6.	Urad v nobenem primeru ne nastopa kot predlagatelj za podelitev drugih državnih odlikovanj ali priznanj. Urad pa lahko prouči posamezen predlog in izda o njem svoje mnenje, kadar ga za to zaprosi organ, ki podeljuje določeno odlikovanje oziroma priznanje.
©
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
Odpravnica poslov Helena-Drnovšek Zorko Drugi sekretar Marko Polajžer Advance Bank Centre -
Level 6 60 Marcus Clarke Street
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/slovenia.webone.com.au E-mail: embassyofslovenia@
webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00
^ australia m,
Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XI1, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon iz Avstralije: 0011-1-425 4252 Fax iz Avstralije: 0011-1-426 4721
9
Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik državna sekretarka Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 1 478 22 91 Fax: +386 1 478 22 96 E-mail: urad.slovenci@gov.si
3 <l> SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: časopis Glas Slovenije - Slovenska TV31 Sydney - Web; Manager: Florjan Auser; Cd 3 Glas Slovenije izdaja Slovenian Media House; glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič; lektor izbranih člankov: Jure Sink; Glas Slovenije ' S« ustanovljen leta 1993. Je nedobičkonosen časopis; mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - avtorji sami odgovarjajo za svoje §cd Popevke (največ do 300 besed ali četrt strani); vse pravice pridržane; ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir ^^ (Glas Slovenije); Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; izhaja enkrat mesečno; letna naročnina S50.00 + S 5.00 ^ « GST; polletna - S 30.00 + 5.00 GST; letalska letna naročnina v prekmorske države S 100.00. Angleško prilogo delno podpira Ministrstvo za kulturo RS.
Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed $10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih $10.00 r/7\ SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 167 Winston Hills NSW2153 Australia-telefon: (02) 96 749599 - Fax: (02) 96 749588 \JrJ.E-mail:ovenia@zeta.org.au - STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu: http://www.glasslovenije.com.au
NOVICE
V enem stavku
V nedeljo, 25. marca, ob 2. uri zjutraj so v Sloveniji uro s srednjeevropskega pasovnega časa pomaknili za eno uro naprej na poletno računanje časa.
Novi predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je Franci But, glavni tajnik pa Janez Vertačnik.
Slovenska podjetja so dobrodošla na kitajskem trgu, ki se bo po vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo še bolj odprl, izjemne možnosti za sodelovanje pa se odpirajo pri telekomunikacijah.
Družba pooblaščenka Rogaška Crystal je podpisala pogodbo o nakupu 75-odstotnega deleža Steklarne Luminos iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarjaš proizvodnjo opalnega stekla za lestence.
Poslanci so s 73 glasovi za in 3 proti izvolili sociologa Matjaža Hanžka za varuha človekovih pravic.
Abanka iz Slovenije želi postati večinska lastnica ene od bosanskih bank.
Slovensko podjetje Mercator namerava graditi trgovske centre tudi v Novem Sadu in Beogradu.
V	teh dneh so se odprla vsa slovenska igrišča za golf, na Bledu, v Lipici, na Mokricah in Ptuju, v Arboretumu, na Zlatem griču pri Slovenskih Konjicah, v Olimju in Moravcih, kar je seveda razveselilo že čez 4000-člansko slovensko golfsko družbo.
Majorja Ladislava Troha pogrešajo že dva meseca.
Letošnji Festival slovenskega filma v Portorožu se je začel z Odo Prešernu.
V	nadaljevanju sojenja Vinku Levstiku je sodišče zaslišalo štiri priče - dve sta ga obremenili, drugi dve pričali njemu v korist; sojenje in zaslišanje prič je preloženo na 15. maj.
Vlada seje odločila za 9,5 odstotka (linearno po območjih) znižati cene mednarodnih pogovorov, nove cene bodo veljale od l.aprila.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (23. marca 2001)
Država (enota)	tolarjev
EMU (1 EUR)	214,9364
Avstrija (1 ATS)	15,6200
Francija (1 FRF)	32,7668
Italija (100 ITL)	11,1005
Nemčija (1 DEM)	109,8952
Avstralija (1 AUD)	118,6642
HrvaŠka (1 HRK)	28.0548
Japonska (1 JPY)	1,9549
Kanada (1 CAD)	153,4712
Švica (1 CHF)	140.2247
V. Britanija (1 GBP)	342,3644
ZDA (1 USD)	240,3673
Bosta Slovenija in Hrvaška okrepili stike?
Ljubljana /STA/ - Slovenski in hrvaški premier, Janez Drnovšek in Ivica Račan, sta se v telefonskem pogovoru dogovorila, da bosta državi v dveh, treh tednih okrepili stike in načeli poglobljene pogovore o vseh odprtih vprašanjih, nato pa se bosta premiera v začetku aprila uradno sestala in ocenila, kako naprej. "Če ne bo premikov, če bomo ocenili, da stagniramo, bomo morali resno razmisliti o mednarodni arbitraži; to velja zlasti za vprašanje meje," je poudaril premier Drnovšek.
Karadžordževiči hočejo nazaj premoženje v Sloveniji Ljubljana /Dnevnik/- Odvetnik kraljevske družine Sava Andžel-kovič trdi, da bo morala Slovenija zaradi državljanskih in človekovih pravic še pred spejemom v Evropsko unijo urediti vračanje premoženja kraljevski družini Karadžordževičev, ne zaradi nje, temveč zaradi sebe. Karadžor-dževiči razmišljajo da bi sprožili postopek v Haagu, kjer obstaja sodišče za varstvo človekovih pravic. Več na str. 6
Slovenija se nevarno zadolžuje PortoroŽ/Delofax/ - V uvodnem predavanju 33. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, kije bil v kongresnem centru v Bernar-dinu, je dr. Moj mir Mrak z ekonomske fakultete ljubljanske univerze povedal, da ima Slovenija v tujini že 6 milijard dolarjev dolga. V desetih letih je Slovenija povečala zadolženost za 1,8 milijarde na vsaj šest milijard, torej je skupno vsoto dolgov več kot potrojila. Več kot 40 odstotkov kreditov so slovenska podjetja najela v tujini. Slovenija bo slej ko prej opozorjena od mednarodnih finančnih ustanov in tistih, ki bdijo nad pripravljenostjo Slovenije za vstop v Evropsko unijo.


Zunanji minister Dimitrij Rupel v Beogradu
Beograd /STA/ - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov jugoslovanski kolega Goran Svilanovič sta v Beogradu podpisala sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju ter sporazum o kulturnem in znanstvenem sodelovanju. Ministra sta na novinarski konferenci v okviru prvegaobiska vodje slovenske diplomacije v Beogradu napovedala tudi skorajšnji podpis še vrste drugih dvostranskih sporazumov.
Sporni spomenik pred stolnico
Ljubljana /slovenski mediji/-V slovenski prestolnici je v minulih dneh zavladalo razburjenje zaradi spomenika ženskim demonstracijam, ki so ga pred desetimi leti odstranili izpred ljubljanske stolnice, zdaj pa naj bi ga restavriranega (odstranili so sporne dele) ponovno postavili. To je povzročilo veliko razburjenja v cerkvenih krogih, upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je ljubljansko županjo obvestil, da se ob postavitvi spomenika odpoveduje nazivu častnega meščana. Neodobravanje postavitve sta apostolski nuncij Edmond Farhat in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode predstavila tudi predsedniku države Milanu Kučanu in predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Dr. Rode pa ni izključil niti možnosti javnih protestov duhovnikov in vernikov. Spomenik ženskim demonstracijam za izpustitev zapornikov in internirancev v letu 1943 pred stolnico je eden od štirih, ki so v mestu posvečeni temu dogodku. Preostali trije stojijo pred sodiščem, Kazinom in poslopjem vlade. Ugotovljeno sporen je bil del napisa na spomeniku pred stolnico, postavljenem leta 1953 po zasnovi arhitekta Eda Ravnikarja, v delu, ki govori o domnevni pobudi škofa Rožmana, naj okupator demonstrantke s silo razžene. Sedaj je prst, ki je kazal na stolnico sklenjen v pest, tudi napisa da naj bi bil za vse odgovoren škof Rožman ni več.
Kongres ugledne medijske ustanove v Sloveniji Ljubljana /Delofax/ - Publicist Johann P. Fritz iz Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI), naju-glednješega svetovnega medijskega združenja je obiskal Slovenijo v okviru priprav na kongres te organizacije prihodnje leto v Sloveniji. Pri organizaciji in gmotni pomoči bodo sodelovali slovenski mediji in vlada, saj ocenjujejo, daje takšen kongres z okoli 500 mnenjskimi voditelji nadvse pomemben za promocijo Slovenije v svetu.
Za pravično poročanje Jurčičeva nagrada
Ljubljana /Delo, Večer/ -Nagradi sklada Josipa Jurčiča v ljubljanski mestni hiši sta sprejela novinarka Večera Darka Zvonar Predan in eden izmed urednikov revije Ampak, sodelavec tednika Mag in televizije TV3, novinar Dejan Steinbuch. Sklad, poimeno van po pesniku Josipu Jurčiču, podeljuje novinarske nagrade že od leta 1993, s podeljevanjem nagrad spodbuja in nagrajuje resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva.
V ljubljanskem kliničnem centru je bila legionela
Ljubljana /STA/ - V ljubljanskem Kliničnem centru ni več legionele. Tako so pokazali rezultati mikrobioloških analiz kontrolnih vzorcev vode, ki so bili odvzeti po končani sanaciji in poslani v analizo na oddelek za higieno vode pri Inštitutu RS za varovanje zdravja. V KC so se omenjene bakterije lotili s sanacijo s pregrevanjem vode po čiščenju pip in tušev. Vodo so na vseh pipah in končnih vodih instalacije segrevali nad 60 stopinj Celzija in jo na vsakem tušu in pipi točili več kot 30 minut. Zdravstveno stanje obeh zdravnikov, ki sta prebolevala legionelozo, se bistveno izboljšuje.
Perutnini Ptuj zlato odličje Ptuj /Vestnik/ - Mednarodni inštitut za spodbujanje poslovne odličnosti BID je Perutnini Ptuj v Frankfurtu podelil zlato odličje za poslovno odličnost, kakovost in komuniciranje. Ker to nagrado dodeljujejo poslovni eksperti različnih strok iz najrazvitejših držav, pomeni mednarodno potrditev uresničevanja poslovne in prodajne uspešnosti in je neprecenljive vrednosti. Priznanje so Perutnini Ptuj dodelili v konkurenci evropskih podjetij iz 53 držav in se zato uradno imenuje evropski slavolok.
Umetna oploditev tudi za ženske brez partnerja?
Ljubljana /Dnevnik/- Z dopolnili k noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve vlada ponuja v presojo možnost, da bi bile do zdravljenja neplodnosti in umetne oploditve upravičene tudi ženske brez partnerja. O tem so velike debate.
Državna sekretarka Tovornikova v Sarajevu Sarajevo /Delofax/ - Državna sekretarka zunanjega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sopredsedujoča prvemu omizju Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo Magdalena Tovornikje v Sarajevu sodelovala na konferenci prvega omizja, na kateri so predstavili novo kampanjo Sveta Evrope v okviru pakta Bosna in Hercegovina. Srečala se je tudi s tamkajšnjimi Slovenci, ki nameravajo septembra letos pripraviti srečanje vseh Slovencev v BiH.
Razstava Dinozavri jadranske regije tudi v Ljubljani
TRST /Primorske novice/ -Antonio, najbolje ohranjen skelet
dinozavra na območju Italije, ki so ga izkopali pred poldrugim letom v Ribiškem naselju pri Devinu, bo prihodnje tri mesece
kraljeval na gradu sv. Justa v Trstu, prenesli pa jo bodo tudi v Ljubljano. Na razstavi Dinozavri jadranske regije so namreč zbrani različni fosilni ostanki, izkopani v Furlaniji-Julijski krajini, na Kozini in pri Balah v Istri.
V Kranju
vandalizmom ni kraja
Kranj /STA/- Več storilcev je na starem delu pokopališča v Kranju z brcanjem in ruvanjem poškodovalo 27 nagrobnih spomenikov. Pri osrednjem križu so neznanci v pesek zarisali krog s peterokrako zvezdo in na črte postavili sveče. Nastala škoda po prvih ocenah znaša približno šest milijonov tolarjev. V Prešernovem gaju pa so odkrili tudi da manjka pet sadik brez, obzidje gaja je pokracano z neokusnimi grafiti, v pesku na tleh pa so bili že večkrat zarisani stalinistični znaki.
Intersparov nakupovalni center v Ljubljani bo največji na svetu
Ljuuuana /Večer/ - V kratkem bodo v BTCj-u, za sedanjim Intersparom začeli gradnjo največjega nakupovalnega središča v Sloveniji, ki bo imel skupno 37.000 m2 prodajnih površin, kupcem pa bo na voljo novih 1500 parkirnih mest, nekatera bodo tudi pod zemljo. In to bo tudi največji Sparov megamarket na svetu, pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima Spar 17.501 trgovino v 32 državah sveta.
Uspešna Pivovarna Laško Laško /STA/ - Pivovarna Laško, kije lani proslavila 175 let obstoja ter se kapitalsko povezala z Radensko, večinski delež pa ima že od leta 1997 tudi v Vitalu iz Mestinja in od lani v splitskem podjetju Prerada, v okviru katerega posluje Jadranska pivovarna, je leto 2000 po nerevidiranih podatkih sklenila z 1,5 milijarde tolarjev čistega dobička. To je v primerjavi s predlanskim dobičkom 154 milijonov tolarjev več.
42.000 rakavih bolnikov v Sloveniji
Ljuhuana /Večer/- V Sloveniji zboli za rakom vsako leto 8.000 ljudi. Ta čas v državi živi 42.000 ljudi z enim od rakavih obolenj in med njimi je bistveno več žensk, 26.000. Na leto umre za to boleznijo 4.700 ljudi, 2.600 moških in 2.100 žensk.
Dezinfekcijske bariere na meji
Vrtojba /Primorske' novice/ -Kljub temu, da v Italiji še niso odkrili slinavke in parkljevke, velja na meji z Italijo poostrena kontrola.
Kraške dobrote gredo v svet
Kras /Delofax/~ Prva dama kraške kulinarike, dobitnica Vikendove kuharske kape za leto 2000 in pred dnevi turističnega nagelj na za ohranjanje značilnih kraških jedi in jedilnikov Ada Špacapan je bila med pobudniki Meseca kraške kuhinje v občini Komen. Prvič so ga organizirali pred petimi leti. Posebno brošuro kraške dobrote bodo letos predstavili na peti evropski konferenci ministrov, odgovornih za kulturno dediščino držav sveta Evrope v Portorožu od 5. do 7. aprila. Na krasu pa upajo, da se bo k njim mesec dni pozneje, od 15. maja do 15. junija, vrnil kakšen evropski minister s spremstvom in na Pomladi kraških dobrot sam poskusil, kakšna so prava kraška jota, šelinka, krompirjeva polenta, pa teran z jajci, teranov toč, ž'pca, mulce (primorske krvavice) in še marsikaj, kar seje kuhalo v loncih kraških babic.
V trgovino ob nedeljah
Ljubljana /Delofax/~ 24. marca je začel veljati popravljeni pravilnik o obratovalnem času prodajaln. Ta po novem dovoljuje -ne pa tudi nalaga - vsem trgovcem, ki mislijo, da se jim bo splačalo, odprta vrata trgovin tudi ob nedeljah.
Tekmovanje picopekov
Ljubljana /Delofax/ - Tekmovalci - peki pic, po pet iz vsake slovenske regije, so se udeležili državnega prvenstva picopekov. Največ točk si je s preprosto mediteransko pico, na kateri je ob škampe pogumno postavil še rezine stebelne zelene, priboril Franko Šiškovič iz picerije Jakob iz Obrova.
Mesnine dežele Kranjske
Ljubljana /STA/- Na skupščini družbe Kraljeve mesnine, na katerem je bilo navzočega 67 odstotkov kapitala, so delničarji podprli predlagano pogodbo o spojitvi v delniško družbo Mesnine dežele Kranjske, v katero se bosta spojili še družbi_z omejeno odgovornostjo Mercator-Agrokombinat in Mercator-KG Kočevje. Novo podjetje Mesnine dežele Kranjske, bo uradno zaživelo predvidoma sredi aprila, Mercator pa bo imel v njem 80-odstotni delež.
Nekoč in danes Maribor /7D/ - Leta 1833 je povprečen Slovenec pojedel 3741 kilokalorij na dan (maščob je bilo 35 odstotkov), leta 1938je pojedel za 2341 kilokalorij hrane. Leta 1988 pa za 2312 kalorij, toda do leta 1997 je delež maščob narasel celo na 44,3 odstotka dnevnega vnosa energije.
Alkohol in mamila pri mladih
Maribor /Večer/ - V prvi evropski raziskavi o alkoholu in drugih drogah, med slovensko mladino sojo opravili leta 1994, je bila Slovenija po razširjenosti alkohola, ilegalnih in legalnih drog pod evropskim povprečjem. Pet let kasneje presega povprečje skoraj povsod, še zlasti pri opitosti, kajenju marihuane, uživanju ekstazija, vohanju lepila in jemanju pomirjeval.
Uspehi Elana
Begunje /Večer/ - Po lanskih lastninskih zapletih, ko se je hrvaška banka PBZ, takratna lastnica Elana, odločila, da ga bo prodala, seje začel boj za obstoj podjetja. Slovenska razvojna družba je odkupila podjetje in tako rešila v svetu najbolj priznano slovensko znamko. V Elanu so pospešili proizvodnjo in uspelo jim je dostaviti vsa plovila, katerih proizvodnja je zamujala, in uspešno končati leto. Velik prodajni uspeh na sejmu v Duesseldorfu so dosegli z jadrnico Elan 45, splovljeno v začetku milenija. Odlično se prodajajo tudi drugi modeli jadrnic in motornih čolnov iz Elanove flote. Elanove jadrnice zmagujejo na regatah v Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, Španiji in drugod. Na sejmih so bila njihova plovila deležna velike pozornosti in dobrih ocen, v tujih navtičnih revijah primerjajo Elanove izdelke s Swanom, Sweden Yachts in Xyachts. Povpraševanje je preseglo ponudbo in Elanova letošnja letna proizvodnja je bila razprodana že konec lanskega septembra. Zanimanje za Elanova plovila je veliko, ne samo v Slovenji in na Hrvaškem, temveč tudi v Italiji, Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem in Norveškem, kamor izvozijo 80 odstotkov proizvodnje.
Jožef ova rez
vinske trte v Ljutomeru
Ljutomer /Večer/ - Društvo vinogradnikov in prijateljev vina iz Ljutomera je pripravilo tradicionalno rez brajde in modre kavčine v atriju ljutomerske hiše in v Železnih Dverih. Ob prisotnosti članov upravnega in nadzornega odbora društva, častnega razsodišča ter župana občine Ljutomer je na dan, ko godujejo Jožefi, prvo spomladansko vinogradniško delo - rez vinske trte -Qpravil mestni viničar Franc Zličar. Trta vrste zgodnji muškat je bila posajena pred šestimi leti in bo, kot vse k^že, tudi letos dobro obrodila. V Železnih Dverih, osrčju ljutomerskih goric, pa so rez opravili na žametni črnini, ki so jo pred leti prinesli z mariborskega Lenta.
Ljudje na Blanci nezadovoljni
Blanca /Dnevnik/- Poleg tega, da se v Posavje po reki Savi steka večina v Sloveniji proizvedenih odplak in da čaka sredi krškega polja na nadaljnjo usodo na tone radioaktivnih odpadkov, so po izbruhu epidemije norih krav v to okolje romale še velike količine sporne kostne moke. "Ali je Posavje res greznica za Slovenijo?" se sprašujejo tamkajšnji prebivalci. Po podatkih gospodarskega ministrstva čaka v skladišču Zavoda za blagovne rezerve RS na Blanci pri Sevnici na uničenje 2.712 ton mesno-kostne moke, kar povzroča med Blančani veliko nelagodja. Vse bolj je namreč prisotna bojazen, da bodo krmila dvomljive kakovosti privabila glodalce, ki jih je v porečju največje slovenske reke že tako veliko, le - ti pa bi zatem lahko na takšen ali drugačen način okužili domače živali in posredno tudi ljudi.
Gustavu Mahlerju spomenik v Ljubljani
Ljubljana /Delofax/ - Eden največjih skladateljev v glasbeni zgodovini Gustav Mahler je v slovenski prestolnici končno dobil spomenik - mladostni portret v bronu, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. Postavili so ga na stavbi na Mestnem trgu 26, nasproti Magistrata, kjer je Mahler bival pri družini prijatelja Antona Krisperja, ko je bil v sezoni 1881/82 dirigent v Deželnem gledališču.
Posebna
športna pokojnina
L jubuana /Olimpijske novice/-Člani IO OKS so soglasno sklenili, da bo Miro Cerar, najboljši slovenski športnik na velikih tekmovanjih v zgodovini in eden od dveh individualnih ustanoviteljev OKS (drugi je bil pokojni Leon Štukelj), dobil posebno pokojnino, ko se bo odločil za konec pravniške kariere ter odšel v pokoj. Prejšnja slovenska vlada je posebno športno pokojnino že odobrila za nekdanjega košarkarja Iva Daneua, kar je bil prvi tovrstni primer v Sloveniji.
VHočah prvič na ogled rezbarska dela
Hoče pri Mariboru /STA/ -Združenje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije, vanj je vključenih 117 rezbarjev, bo v Kulturnem domu Hoče med 7. in 22. aprilom 2001 pripravilo prvo razstavo del slovenskih rezbarjev, na kateri se bo prvič v zgodovini slovenskega rezbarstva predstavilo več kot 60 domačih rezbarjev modelarjev lesa. Udeleženci, veinoma samouki, bodo predstavljali svoja dela.
Slovenija, moja dežela
Dvorca Brdo pri Kranju ne bodo dali Karadžordievičem
Brdo /Večer/ - V Sloveniji je imela družina Karadjordjevič od leta 1935 do povojne zaplembe v lasti dvorec Brdo s spremljajočimi objekti in nekaj hektarji zemlje in gozdov
Brdo /Večer, Dnevnik/- Nekaj tednov stara odločitev jugoslovanske skupščine, da z zakonom razveljavi ukaz predsedstva prezidija ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) iz 8. marca 1947 o odvzemu jugoslovanskega državljanstva in premoženja Karadžordževičem, s tem pa prižge zeleno luč tudi vračanju premoženja nekdanje jugoslovanske kraljeve družine, na slovensko stališče do (ne)vračila (domnevnega) premoženja Karad-žordževičev v Sloveniji nima nikakršnega vpliva. Zakon o denacionalizaciji je del notranjega pravnega reda samostojne in suverene Republike Slovenije, pravijo v Uradu za denacionalizacijo pri slovenski vladi, beograjske razveljavitve povojnega sklepa pa "ne morejo" komentirati. Toliko ob rob nekaterim špekulacijam v zadnjih dneh, ki jim je bila podlaga pisanje dela beograjskega tiska, češ da (tudi) slovenski zakon o denacionalizaciji predvideva vračilo nekdanjega imetja Karadžordževičev, če dobijo jugoslovansko državljanstvo. Slovenski parlament je v 87. členu Zakona o denacionalizaciji (veljati je pričel konec leta 1991, vlaganja zahtevkov za vračilo premoženja pa že več kot sedem let ne dovoljuje več) iz kroga upravičencev do vračila po vojni odvzetega premoženja izrecno izločil "prejšnje lastnike premoženja, ki je bilo podržavljeno po zakonu o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije, po zakonu o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in po ukazu predsedstva prezidija ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 8. 3. 1947". Ta člen je pred leti na ustavnem sodišču izpodbijal Tomislav Karadžordževič, sin kralja Aleksandra I. Karadžordževiča in stric sina pokojnega zadnjega jugoslovanskega kralja Petra (tistega, ki seje ob napadu sil osi aprila 1941 na Jugoslavijo umaknil v London, dokončno pa je oblast izgubil leta 1945, s sklepom, da Jugoslavija postane republika), danes v Londonu živečega Aleksandra II. Karadžordževiča. 56-letni prestolonaslednik, ki so ga na prelomu osemdesetih v devetdeseta in tudi pozneje v protimiloševičevskih krogih videli na čelu Jugoslavije kot sodobne demokratične kraljevine, sam pa je od časa do časa napovedal selitev v Beograd, je pred zadnjimi jugoslovanskimi volitvami, ki so odnesle SlobodanaMiloševiča, podprl združevanje srbske opozicije, bistveno pa naj bi bil prispeval tudi k nastanku Demokratične opozicije Srbije (DOS), kiji pripadajo politiki postmiloševičevske Srbije in ZR Jugoslavije. Tomislav Karadžordževič seje v Srbijo iz Velike Britanije vrnil leta 1991, leto pozneje paje ob kratkem obisku v Sloveniji napovedal poskus povrnitve premoženja Karadžordževičev, ki da bi mu lahko pripadlo po dednem pravu. Sredi devetdesetih je pred slovenskim ustavnim sodiščem skušal dokazati, da 87. člen zakona o denacionalizaciji odvzema pravico do vračila odvzetega imetja "njegovemu pravnemu predniku kot kralju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, ne da bi ta kršil zakonodajo". Tako izključitev pravice do denacionalizacije je Tomislav Karadžordževič razumel kot diskriminatorno in neustavno, ker da krši tisti člen slovenske ustave, ki vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine.
CANKOVA
/Večer/-Najodmevnejše letošnje pustovanje v Prekmurju je bilo v Cankovi, kjer je tamkajšnje turistično društvo pripravilo pustno razglasitev 2. prekmurske republike. Člani družine Tkalec, potomci Vilmoša Tkalca, glavnega akterja resnične razglasitve Prekmurske republike leta 1919, so, kot jim je po pustnem scenariju naročil njihov dedek, pripravili ponovno odcepitev Prekmurja od matične domovine, tokrat od izkoriščevalske Slovenije. Na razglasitev 2. prekmurske republike so povabili glavne akterje slovenske politične scene, saj so imeli tokrat zadnjič priložnost nastopiti, in na enega od poslancev so celo naredili atentat. Po revolucionarnem dogodku ponovne vzpostavitve prekmurske republike in napovedi konca izkoriščanja prekmurskega človeka so se v Cankovi s pustnimi maskami, bolj ali manj značilnimi za te kraje, predstavile še posamezne vasi občine Cankova.
PIRAN
/Primorske novice, Večer/ -Te dni je bila v čedalje živahnejši Pečaričevi galeriji na Cankarjevem nabrežju v Piranu predstavitev monografije o Piranu avtorja Slobodana Simica - Simeta. Gre za izjemno delo: v zajetni knjigi, ki tehta več kot dva kilograma, je predstavljeno kar 340 razglednic Pirana in njegove okolice iz obdobja 1898-1930 ter sto primerjalnih fotografij, ki jih je z istih položajev napravil avtor sam. Za knjigo je treba odšteti 12.000 tolarjev.
IZOLA
/Večer/ - Hudourniku Ricorvo, iztekajočemu se v neposredno bližino kopališča ob izolskem hotelu Delfin, se obetajo boljši časi, saj ga bodo v kratkem poglobili in dodatno zaščitili. Že pred sedmimi leti so v Delfinu ob potrebnih soglasjih uredili kopališče odprtega tipa, ki so ga poleg njegovih gostov z odprtimi rokami sprejeli domačini in kopalci iz drugih krajev.
Lani je ministrstvo za okolje in prostor izdalo soglasje za novo ureditev obmorskega in morskega dela akvatorija. Tako seje prižgala zelena luč za gradnjo pomola, okoli sto kvadratnih metrov velikega otočka in ureditev dostopnih poti v morje za invalide. Šestindvajset metrov dolgi pomol z opazovalnim stolpom bo tekel vzporedno s poglobljenim hudournikom, ki ga bodo na zahodni strani dodatno zavarovale v obliki otoka nasute skale. Skalni otok se bo zajedal v morje približno 20 metrov.
SLOVENSKA BISTRICA
/Delofax/-V Slovenski Bistrici in okolici bodo prav kmalu spremenili imena nekaterih ulic. Tako se največja bistriška prometnica ne bo več imenovala Titova cesta. Nazaj bodo vrnili Mariborsko in Ljubljansko cesto, poslovili pa se bodo tudi od Svetozarevske ulice, ki naj bi postala Ingoličeva ulica. Med velikim številom spremenjenih imen ulic pa bodo tudi tiste, ki so jih poimenovali po udeležencih druge svetovne vojne.
ORMOŽ / LJUTOMER
/Večer/ - Da bo slovensko vino med vedno večjo tujo konkurenco prepoznavno, bodo v Sloveniji kmalu dobili posebej oblikovano slovensko (litrsko) steklenico za vino. Lokalna turistična organizacije (LTO) Ljutomer pa bo oddajala vinogradniške hišice v najem turistom. Po izračunih je v teh hišicah na območju lju-tomersko-ormoških goric nad 300 neizkoriščenih postelj. Poleg tega bi turistom, ki bi jih najeli -zanimanje je menda precejšnje -, ponudili domačo hrano in vino, kar je skladno s prizadevanji za popestritev dogajanja ob turističnih vinskih cestah na tem območju in čim večjo prodajo doma.
SLOVENSKE KONJICE
/S T A/Večer/ - Severno od Slovenskih Konjic, na južnih obronkih Pohorja v Škalcah, so tik nad mestom griči zasajeni z vinsko trto. Iz teh vinogradov izvirajo vse bolj priznana vina, katerim domači in tuji poznavalci žlahtne kapljice priznavajo mesto med velikimi. Ob konjiški vinski poti je zdaj že približno dvajset vinotočev, turističnih kmetij in gostišč. V ta dokaj številni krog turističnih zanimivosti je prišteta tudi turistična razvejanost Slovenskih Konjic, kjer se ponašajo s pečatom za najboljše urejen kraj v Sloveniji. Znano je, daje celotna podpohorska vinska cesta dolga skoraj 42 kilometrov, sega pa kar v štiri občine - v konjiško, oplotniško, bistriško in občino Rače-Fram. V slednji je tudi začetek te poti, in sicer na Meranovem, vinska cesta pa se zaključi v Slovenskih Konjicah. Prav na Zlatem griču, ki je tudi eno od glavnih in večjih turistično-gostinskih podjetij na konjiškem področju, so prvi vzgojili viteško vino v Sloveniji. To je renski rizling pozne trgatve, letnik 1993, iz vinogradov ožjega območja Škalc. Z vinogradov je nepozaben pogled v dolino. V Zlatem griču pridelujejo predvsem laški in renski rizling, chardonnay, beli pinot, rizvanec, sivi pinot in traminec, od rdečih vin pa modro frankinjo.
Kultura
Slovenija, Avstralija
Be ni i k prejel prestižno nagrado
Ljubljana /STA/ - Akademik Janez Bernik, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu umetnosti, je dobitnik prestižne Herderjeve nagrade za leto 2000. Slovesno mu jo bodo podelili 9. maja na Dunaju. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju. Namenjene so spodbujanju kulturnih povezav z narodi jugovzhodne Evrope. Nagrajenci so osebnosti, ki se v tem duhu odlikujejo z vrhunskimi stvaritvami v književnosti, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, glasbi in varstvu kulturne dediščine. Slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik seje rodil leta 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Diplomiral je leta 1955 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je opravil tudi slikarsko specialko pri prof. Maksimu Sedeju in grafično specialko pri Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval se je v grafičnem ateljeju Johnyja Friedlaenderja v Parizu. Od 70-ih let naprej je poučeval na ALU, kjer se je pred petimi leti kot predstojnik oddelka za slikarstvo tudi upokojil. Janez Bernik je od leta 1993 redni clan SAZU. Umetnik je svoje ustvarjalne dosežke pokazal na več kot 60 samostojnih in prek 410 skupinskih razstavah v Sloveniji in po svetu. Njegova dela bogatijo slikarske in grafične zbirke številnih galerij in umetnostnih muzejev, med drugim v Benetkah, Rimu, na Dunaju, v Parizu, Amsterdamu, Londonu, New Yorku, Tokiu, Buenos Airesu in Sao Paulu. Izdal je štiri samostojne grafične mape, dve pesniški zbirki. Njegov opus je popisan v številnih monografijah, predstavljen pa je bil tudi v več televizijskih filmih. Janez Bernik je prejel že več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj; med nacionalnimi Jakopičevo nagrado za si ikarstvo (1971), nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in grafiko (1963) in Prešernovo nagrado (1981).
Mladinsko gledališče v New Yorku
Ljubljana /STA/ - Slovensko mladinsko gledališče med 15. in 25. marcem gostuje v slovitem eksperimentalnem gledališču La MaMa v New Yorku s Tauferjevo predstavo Silence Silence Silence. Tam je Matjaž Pograjc s svojim Betontancem lani gostoval dvakrat.
Nova knjiga dr. Ivana Meška O pevcih in muzikantih iz h a loškega Leskove a
Maribor /Večer/ - Upokojeni profesor Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru dr. Ivan Meško je pred dnevi pri založbi Grafika Gracer iz Celja izdal že tretjo knjigo, posvečeno haloškim krajem in ljudem. Naslovil jo je Pevci in muzikanti iz Leskovcu v Halozah, v njej pa zbral podatke in zgodbe o tamkajšnji glasbeni tradiciji. Posebej se je posvetil dvema instrumentoma - žvegli, prečni flavti podobnemu glasbilu, ki je že izumrlo, in orglicam ali trstenki. Opisal je, kaj se je dogajalo ob kožuhanju, delovanje ljudskih pevk, Kovačkovega kvarteta, cerkveno-prosvetnega zbora tamburašev in Ansambla Toneta Kmetca ter zapisal še besedila nekaterih ljudskih pesmi, kot so Svetemu Andražu, Hiša domača, To je veselje Štajerca in drugih.
Končno bo izšel slovenski pravopis
Ljubljana /Delo, Večer/- Najbolj pričakovana letošnja izdaja SAZU je Slovenski pravopis, ki bo izšel prvič po skoraj štirih desetletjih.
Razstava na goriškem gradu
Gorica /Primorske novice/ -Genij Alp - slikarske mojstrovine evropskega rokokoja je naslov razstave, ki je od lanskega 21. decembra odprta na Goriškem gradu v italijanski Gorici. Do 31. marca bo še mogoče obiskovati razstavo, ki pregledno predstavlja opus umetnikov, delujočih od Dunaja do Ljubljane prek Benetk, Tridentinskega, Karnije, Furlanije in Goriškega v 18. stoletju v prostoru vzhodnega alpskega loka. Dela za razstavo so zbrali iz galerij, muzejev, cerkva in zasebnih kolekcij od Innsbrucka, Salzburga, Dunaja in Gradca do Bolzana, Belluna in seveda Slovenije, od koder so slike prišle iz Narodne galerije in župnijskih cerkva v Šempetru pri Novi Gorici ter Šmartna na Pohorju.
Velik založniški podvig DZS izšel je tretji del
Slovenske književnosti
od njenih začetkov do konca 20. stoletja
Slovenski lutkovni ustvarjalci v Avstraliji
Canberra, Sydney /STA/ - Lutkovno gledališče Ljubljana je zaključilo gostovanje po Avstraliji. Občinstvu so se predstavili z igrico Taca mu ca avtorice Svetlane Makarovič in režiserke Barbare Hieng Samobor. Na multikulturnem festivalu v Canberri so predstavo odigrali desetkrat, v Adelaidi pa trikrat. Obisk so sklenili v Sydneyju so sporočili z veleposlaništva Republike Slovenije v Canberri. Ljubljanski lutkarji so se med bivanjem na petem kontinentu srečali tudi z nekaterimi pomembnimi avstralskimi lutkovnimi ustvarjalci: v Canberri s Petrom Wilsonom, ustvarjalcem izjemno uspešnega Hobita, v Sydneyju pa jim je Slovensko-avstralski inštitut pripravil srečanje z domačimi lutkarji v njihovih prostorih v Puppet Cottage.
/Op.u.: nastopili so tudi v Verskem in kulturnem središču MerrylandsV
Kipar Ron Gomboc iz Perth a pred svojo skulpuro
Svetovni festival in simpozij za mladinsko zborovsko glasbo
Vancouver-Kanada /Delo/ - Na simpoziju bo pregled slovenske zborovske glasbe predstavila Karmina Šilec, ki bo letošnjega julija sodelovala tudi na zborovski svetovni konferenci v Hongkongu IFCM. Mednarodna zborovska federacija in ISME, mednarodno združenje za glasbeno izobraževanje, se pojavljata kot soorga-nizatorja velikega strokovnega srečanja dirigentov z vsega sveta. Mednarodni simpozij in festival, ki je potekal v Vancouvru, se je posvetil izključno problematiki mladinske zborovske glasbe. Svet mladinskih zborov, kot so prireditev poimenovali organizatorji, predstavlja srečanje strokovnjakov, ki bodo predstavili zadnje raziskave od razvoja glasovnega aparata, metodičnih pristopov ao vodenja zborov, vrstile se bodo predstavitve novih skladb. Predavanja, ki jih bodo imeli vodilni strokovnjaki s tega po-
dročja, med njimi so imena kot Bob Chilcott, Erkki Pohjola, Bo Johansson, Doreen Rao in drugi, bodo obsegala teme, nanašajoče se na sestavo repertoarja, raziskavo možganov, menagement, dirigentsko tehniko, snemalno tehniko in drugo. Slovenski prispevek na simpoziju bo imela Karmina Šilec s predavanjem Slovenska zborovska glasba - od Gallusa do Lebica. Ob tem bo na okrogli mizi, ki jo bo vodil predsednik svetovne zborovske federacije IFCM Eskil Hemberg, sodelovala s prispevkom o metodah osvajanju a vista petja in vlogi in pomenu opismenjevanja na zborovskem področju.V programu simpozija bo sodelovalo kar 50 zborov z vsega sveta. Pomembno je, daje tudi slovenska zborovska ustvarjalnost začela doživljati pogostejše predstavitve na uglednih mednarodnih strokovnih srečanjih. V Hongkongu bosta aktualni temi Pristopi k sodobni zborovski glasbi in Uvod v poznavanje literature srednje in južne Evrope.
Zapisali so še v...
PRIMORSKI DNEVNIK/DRUŽINA
Nadja Maganja Jevnikar, pod naslovom "Zamejski pogled na Slovenijo po volitvah": Prehod oblasti je v Sloveniji po jesenskih volitvah potekel brez večjih pretresov. Nastopilo je skoraj medijsko zatišje, češ, končno je zavladal mir. Konec konfliktov, splošna gospodarska rast, celo večji optimizem za prihodnost. Vse to bi dalo slutiti, daje končno zavel prijaznejši veter v deželi "na sončni strani Alp". Vendar je to le navidezni in trenutni mir.
Na obzorju se že zgrinjajo temni oblaki, ki bodo postavili novo vlado pred izredno težke preizkušnje. Čeprav uživa Drnovškova vlada v parlamentu izredno široko zaupanje, saj je zanjo glasovalo 68 poslancev od 90, tako da spominja na kako vlado narodne enotnosti, ki jo običajno sestavijo, ko je država v krizi, ji z lahkoto napovemo težke čase. Zaradi prešibke opozicije v parlamentu (v katero sam Drnovšek potiska "stranko mladih", da bi imel tudi v opoziciji svoje'ljudi) se bodo konflikti preselili v vladne stranke z ustanavljanjem frakcij, predvsem pa na socialno področje, kjer je že sedaj veliko napetosti, saj so sindikati nekaterih kategorij nepopustlj ivi v svoj ih zahtevah po izboljšanju plač.
Prav dejstvo, da je novi oblasti uspelo spraviti "vse ovčke v stajico" in prevzeti vso oblast tesno v svoje roke, skrbi marsikoga, tako da se je še samemu kolumnistu Sobotne priloge Deta Vladu Miheljaku zdelo nujno, da 3. februarja napiše, da "Slovenija enostavno ni do tolikšne stopnje konsolidirana demokracija, da bi brez prevelikih tveganj lahko prepustila parlamentarni večini, da bi nadzorovala 'svojo' izvršno oblast". Saj za to gre. Ali bo Slovenija znala razviti demokratične principe ali pa se bo konsolidirala kot država, ki jo nekateri označujejo za "demo-kraturo" (skovanka iz besed demokracija in diktatura). Parlamentarni nadzor na nekaterih ključnih področjih, ki ga opozicija zahteva zase, je res neobičajen v drugih evropskih državah, vendar je v primeru Slovenije izredne važnosti, če naj bi ta šibka opozicija v slovenskem parlamentu imela sploh možnost, da izvaja kako kontrolo nad izvršno oblastjo. Drugače bo Slovenija res tvegala, da vse skupaj zdrkne v politično in gospodarsko korupcijo, ki smo ji bili priča že v preteklosti, in v neobvladljivi kon-
Novi varuh človekovih pravic v Sloveniji Matjaž Haniek
konflikt na ulici. Tako velevajo parlamentarna pravila demokracije. Stanje je še toliko bolj zaskrbljujoče, če dodamo, da sedanja oblast dobro obvladuje medijski prostor. Mediji so še vedno, deset let po osamosvojitvi, izrazito enosmerni, in če naj uporabim star izraz, lahko zapišem, da so kar enoumni. Slovenski medijski prostor ni doživel bistvene prevetritve in pluralizma. Še posebno v volilnem času je imel bralec vtis, da so nekaterim piscem možgani kar otrpnili, tako so vsi pihali v isti rog. Posebno seje vtisnil v spomin neki komentar glavnega urednika Sobotne priloge Dela, ki je v svojem uvodniku vsevprek zatrjeval, kako je Bajukova vlada slaba, a v vsem sestavku ni navedel ene utemeljitve v prid svoje ocene. Morda Slovencem ni treba razmišljati, ker to počnejo drugi zanje. Da je slika vse prej kot rožnata, nam potrjujejo tudi besede generalnega direktorja založbe Mladinska knjiga Milana Matosa, ki je v nekem intervjuju zapisal, da "več kot polovica naših ljudi ni sposobna presoditi pozitivnosti ali negativnosti kritike kakega filma; ni sposobna presoditi, kaj je bistveno, kaj ni, kaj je dobro, kaj ni; kaj je koristno in ..." V to skupino sploh ne spadajo le ljudje z nižjo formalno izobrazbo, temveč tudi visoko izobraženi ljudje, celo akademiki, če pomislimo, da si nekateri niso upali povedati svojega mnenja v zvezi s televizijsko nadaljevanko o našem pesniku Prešernu, ko so bili za to naprošeni. Brez pravega pluralizma "ni ne kritike ne polemike ne generacijskih in mnenjskih bojev - ti so že v kali zatrti in prikazani kot pobalinsko prevratništvo! - ne križnih izmenjav različnih pogledov, ne pikrih ali iskrivih izzivov. Nič. Puščava. Močvara in skoraj mrtve vode. In ena sama samohvala in kovanje sebe in svojih v nebo," pravi kulturna delavka in prevajalka Jolka Milic.
PRIMORSKE NOVICE
Na tiskovni konferenci, 8. marca letos, je Danijel Starman v imenu Civilne družbe za mejo v Istri predstavil nov predlog določitve državne meje na morju med Slovenijo in HrvaŠko. Po njegovih besedah bi lahko problem meje na morju rešili v okviru koncepta razpada bivše Jugoslavije, po tretjem delu Badintierijeve arbitražne odločbe, ki se glasi, da morajo nove države sporazumno rešiti obmejna vprašanja, če pa to ni mogoče, bodo obveljale meje med bivšimi republikami. V civilni družbi so prepričani, da v nasledstvo ne sodijo samo skupni denar in veleposlaništva, temveč tudi ozemlja, zlasti pa morje, ki v bivši državi ni bilo nikoli razdeljeno. Ker Hrvaška kar trem novim državam omejuje prehod v mednarodne vode, bi ta koncept najbrž podprle tudi Srbija, Makedonija, BiH in Črna gora. V civilni družbi poudarjajo, da bi morala Slovenija odločno zahtevati, da večji del savudrijskega polotoka, kije bil že od leta 1300 piranski, leta 1890 paje bil Piranu celo poklonjen z darilno pogodbo, spet postane sestavni del stare piranske občine. Starman je dodal, daje zadnja priznana meja med Hrvaško in Slovenijo potekala po dolini Mirne. Daje to res, naj bi dokazovali ameriški zemljevidi iz leta 1996, na katerih je meja med Slovenijo in Hrvaško začrtana po tej reki. Ker je priznana meja v Istri še vedno zarisana ob njej, naj bi jo upoštevali tudi italijanski vremenoslovci. Ob vsem, pravijo v civilni družbi, ne bi smeli pozabiti, da so Savudrijo med drugo svetovno vojno osvobodili slovenski partizani. V civilni družbi pravijo, da je imela Slovenija vedno odprto pot v mednarodne vode in da to upoštevajo tudi tuje vojaške ladje, ki domala vsak mesec iz mednarodnih vod priplujejo v koprsko pristanišče "in jim še na misel ne pride, da bi za dovoljenje zaprosile hrvaško državo". "Zato je tudi nerazumljivo," je dejal Starman, "da edina slovenska vojaška ladja še nikoli ni zaplula Iz slovenskega morja v mednarodne vode."
DNEVNIAVAZ
Sarajevski časnik Dnevni avaz je v poročilu o tistih, ki so si pridobili pravico do poslovanja, zapisal, da so "Slovenci kupili Federacijo BiH", saj "večinski lastniki v sedmih od devetih družb izvirajo iz Republike Slovenije", in da lahko te družbe po federalnem zakonu o družbah za upravljanje in investicijskih skladih "v bistvu v prvem krogu pokupijo vso državno premoženje federacije, ocenjeno na tri milijarde mark".
In kdo se skriva v devetih privatizacijskih družbah oziroma za njimi? V družbi ABDS in skladu BIG je Kmečka družba, v družbi PROF-IN je investicijska družba Triglav iz Ljubljane, v družbi Aktiva in skladu Naprijed iz Sarajeva paje ljubljanska Activa Group. Privatizacijska družba Euroinvestment iz Tuzle je v stoodstotni lasti štirih podjetij in šestih posameznikov iz Slovenije, pri čemer je glavni dejavnik Promo klub iz Ljubljane. Bihaško družbo Kapitalinvest je ustanovila slovensko-avstrijska naveza in nekaj domačih podjetij. Glavno besedo ima celjska Seal Group. Tudi v hercegovski družbi Herbos igrajo glavno vlogo Slovenci, in sicer ljubljanska LB Maksima.
VEČER
Urška Mlinarič: V mnogih demokracijah se o korupciji veliko govori in piše. Že samo utemeljen sum povzroči padec visokega funkcionarja, pri nas pa se ustvarja vtis, da korupcije skoraj ni, da ni podkupovanja in da ni treba imeti zvez, da gredo postopki, zadeve in posli naprej. Toda dobre zveze so se razpasle že v prejšnjem režimu in bati seje, da smo se na sistem protiuslug tako navadili, da se niti več prav ne zavedamo, kako pogubna je korupcija za zdravo demokratično življenje in uspešne poslovne odnose. Korupcija podpira poslovno in strokovno nesposobne ter je zato velika sovražnica razvoja in napredka," so v drugem delu pastirskega pisma, ki so ga prebrali po vseh cerkvah po Sloveniji, zapisali slovenski škoije. Po njihovem mnenju je Slovenija država, kjer je zakonodaja marsikje pomanjkljiva, kjer obstajajo monopoli, se bohoti birokracija, ni učinkovitega nadzora nad delovanjem oblastim kjer se javna občila vedejo hlapčevsko do centrov finančne in politične moči in oblasti, zato ima korupcija ugodna tla za razcvet. Prednost imajo tisti, ki več plačajo ali imajo boljše zveze, prevladujejo interesi posameznikov in ozkih skupin, ki se med seboj podpirajo in znotraj katerih drug drugemu pomagajo po znanem reku "roka roko umiva", in v takem okolju poštenim, sposobnim in delovnim ljudem ne more uspeti. Med področji, kjer se lahko pojavi korupcija, so navedli zdravstvo, kjer mora bolnik dati zdravniku kuverto, da se mu ta primerno posveti. Škofje so opozorili, da korupcijo podpiramo in ji dajemo potuho tudi sami, če se z njo sprijaznimo in tako ali drugače podkupujemo ljudi, da pridemo do tega, kar potrebujemo in do česa imamo < pravico. Zato je po njihovem mnenju za boj proti njej potrebna velika mera srčnosti in poguma.
10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA
Marec 200J
'Pitnio
Februar 1991
Glasilo Avstralske slovenske konference
1990-1992 - izšlo 12 številk strani: 48, 56, 60, 40, 56, 104, 88, 68, 104 Urejala Stanka Gregorič
CENA: 6 dolarjev

Uredništvo Glasa Slovenije se je odločilo, da bo ob 10. obletnici Republike Slovenije, deset let slovenske državnosti bomo proslavili 25. junija, v nadaljevankah objavljalo avstralsko slovensko zgodovino, zapisano v takratnem glasilu ASK SLOVENSKO PISMO. Septembra 1991 je urednica glasila Stanka Gregorič zapisala v uvodni besedi:
ZDAJ JE ČAS DEJANJ!...
-	Dogajanja v Sloveniji so razgibala in vznemirila tudi nas, avstralske Slovence...
-	Boj za narod mora biti enoten ...
-	Ni več dovolj posedati po slovenskih društvih, se zibati ob zvokih polk in valčkov...
-Slovenci, naš čas je omejen, vsakega zapravljenega trenutka je škoda...
-	Biti danes Slovenec, je iskanje resnic! Je solza in trpljenje! Je delo in žrtvovanje! Je klic srca po končni slovenski zmagi! Po svobodi slovenskega naroda!
4	tftovenibg Varno
25.12.1990
zgodovinski dan
AVSTRALIJA
SKUPINA REPUBLIKE SICVENI.1E JE PO 23.decentiru 1990.cbjavila sledeče rezultate plebiscita:
Slovenija iiro približno 2 milijona prebivalce.-, cd teh je 1,460.005 volilnih upravičencev, te volitvah-plebiscitu se je izreklo za neodvisno in sarrostojno Slovenijo 1,288.043 volilnih upravičencev ali 88,5 odstotkov.
Neveljavnih je bilo 12.390 glasov.proti pe. 57.869 ali 4 odstotka.
plebiscitu sprejeta odločitev za saro-stoino Slovenijo bo zavezovala Skupščino republike Slovenije da v šestih mesecih sprejmi ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni da republika Slovenija prevzane izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasled stvu SFRJ in o bedoči ureditvi medsebojnih cd-rosov po načelih mednarodnega prava,vključno s ponudbo konfederalne po-■jalbe.
PLEBISCIT
Plebiscit v Sloveniji smo podprli tudi avstralski Slovenci
PRED IN PO PLEBISCITU.
Dr.Janez Dular in Spomenka Hribar sta decembra 1990. poslala številnim slovenskbn društvom, organizacijam in posameznikom po svetu pismo, v katerem sta pozvala Slovence naj tudi oni moralno podprejo plebiscit za suvereno in neodvisno Slovenijo.
Tako je prispelo pismo tudi na novi Slovenski informativni center v Sydneyu, ki ga vodi Alfred Brežnik. Kljub pomanjkanju časa, saj je bfl plebiscit že pred vrati, in veliki oddaljenosti rojakov v Avstraliji, je Alfredu Brež-niku uspelo zbrati kar 27 odgovorov, oziroma izjav slovenskih društev, organizacij in posameznikov v Avstraliji.
Tako so PLEBISCIT ZA NEODVISNO IN SAMOSTOJNO SLOVENIJO PODPRLI SLEDEČI:
I.AVSTRALSKA	SLOVENSKA KONFERENCA 2.SLOVENSKI NARODNI SVET N..S.W. 3.ST'RAPHAEL'S CENTRE - SLOVENE MISSION 4.SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
5.KLUB TRIGLAV - SYDNEY
6.SLOVENSKI ŠOLSKI ODBORN.S.W.
7.SLO VENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO SYDNEY
8.SLOVENSKO NARODNO DRUŠTVO SYDNEY
9.SLO VENSKO AVSTRALSKI LITERARNO UMETNIŠKI
KROŽEK(SALUK) lO.SLO VENSKO AVSTRALSKI KLUB PLANICA -WOLLONGONG
II.IVO	KLOPČIČ- PREDSEDNIK,SLO VENSKO DRUŠTVO TIVOLI .NEWCASTLE
12.SLOVENSKI NARODNI SVET CANBERRA
13.SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA
14.SLOVENSKI NARODNI SVET QUEENSLAND
15.SLO VENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO PLANINKA,
QUEENSLAND 16.SLOVENSKA RADIJSKA SKUPINA 4 EB, QLD.. 17.SLO VENSKA BALINARSKA EKIPA,CORNUBIA QLD. 18.SLOVENSKI NARODNI SVET VICTORIA
19.VERSKO	IN KULTURNO SREDIŠČE VICTORIA
20.PETER	MANDELJ.PREDSEDNIK SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V VICTORIJI
21.SLO VENSKO DRUŠTVO MELBOURNE 22.SLOVENSKA SOSESKA V JUŽNI AVSTRALIJI 23.SLO VENSKA SKUPNOST IZ DARWINA 24.SLOVENSKI KLUB IZ PERTHA,ZAPADNA AVSTR.
25.UREDNIŠTVO	SLOVENSKO PISMO
26.PRESS	RELEASE-SLOV.DRUŠTVO CANBERRA
27.OGLAS IZ CANBERRE, OBJAVLJEN V CANBERRA TIMES IN THE AUSTRALIAN
Vsi odgovori so poslani na: IZVRŠNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE RESOR ZA SLOVENCE PO SVETU GREGORČIČEVA 27
Na žalost v Avstraliji nekatera slovenska društva, organizacije ali posamezniki, ki so bili vprašani niso želeli ali hoteli podpreti plebiscita v Sloveniji. Katoliški tednik DRUŽINA je za ta trenutek moralne odločitve našel pravilen odgovor in pojasnilo........
10 tfjbfK 10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA
Marec 2001
tPČoveru>fcg Vitmo
do
od ^ . ^ _ ^ do __
Od IS.de.c.90. do 10.je.bJL.9U
18.12. je Informativni center iz Sydneya, ki ga vodi Alfred Breznik odposlal v Slovenijo lepo število-kar 27-izjav slovenskih društev, oragnizacij in posameznikov, v katerih tukajšnji Slovenci podpirajo plebiscit v Sloveniji. Več na str.S.P.
20.12. se je zbrala skupina slovenskih vernikov na skupno molitev v cerkvi v St.Albansu. Za pokoro so si izbrali molitev za Slovenijo.Pred plebiscitom pa so molili tudi v vseh slovenskih cerkvah po Avstraliji.
22.12% je izšla nova številka MISLI, v katerih nas pater Bazi-lij obvešča, da bo izšla po novem letu dvojna številka tega glasila in s tem bodo MISLI pričele svoj 40.letnik izhajanja.
23.12Je bil v Verskem središču v Merrylandsu koncert božičnih pesmuSo delovali so .-cerkveni mešani zbor, ženski zbor iz Wolongonga in triglavski moški pevski zbor.
24.12.prav pred proslavljanjem Božiča je prišla iz Slovenije razveseljiva novica o zelo uspešnem plebiscitu. Tako so slovenski verniki to leto proslavili ta praznik v posebnem vzdušju.
26.12. so društva po Avstraliji pripravila štefanovanje. Ponekod so ob tej priložnosti slavili tudi uspešne plebiscitne volitve. Posebej veselo je bilo v Canberri.
JLZ so pričeli v Verskem središču v Kew s seminarjem folklore, ki ga je vodila Ljuba Vrtovec-Pribac. Na harmoniko je igrala Darja Boh. Seminarja se je udeležilo lepo število otrok in učiteljic iz slovenskih društev.
JLL je bil zaključni nastop folklore. Po nastopu so skupaj z otroki zaplesali še odrasli. Folkloristi so prikazali gorenjske, dolenjske, prekmurske in štajerske plese.
JOJL so mi prišle v roke KLUBSKE NOVICE iz Pertha, v katerih tamkajšnji slovenski rojaki obveščajo o njihovi dejavnosti. Pišejo kako navdušeno so zbirali denar za poplavljene v Sloveniji Do konca leta so zbrali 4.300 dolar-jev.Pišejo tudi o svetovnem prvenstvu v plavanju, na katerem sodelujejo slovenski plavalci-
16.1 ,smo sprejeli zahvalno pismo dr.Dularja in Spomenke Hribar v katerem se zahvaljujeta za podporo plebiscita.
.21.1.so člani SNS-ja iz Viktorije na svoji redni seji razpravljali o boljši povezavi s slovenskimi društvi v Viktoriji, o načinu izbire kandidatov za Slovensko izseljensko matico v Ljubljani ter o obisku dr Jožeta Pučnika, ki naj bi se mudil v Avstraliji konec februarja. Pogovarjali so se tudi kaj ukreniti v slučaju vojnega udara na Slovenijo.
22. L je poslala Avstralska slovenska konferenca protestno pismo jugoslovanskemu ambasadorju v Canberri dr.Borisu Cizlju, s pritožbo nad ravnanjem takoimenovane Jugoslovanske ljudske armade, ki nenehoma preti Sloveniji
25.1. so se sestali predstavniki Avstralske slovenske konference iz Melbourne, Sydneya in Canberre s hrvaškimi predstavniki in razpravljali o organiziranju demonstracij.
je slavila naša nova domovina Australia Day ¿številnih prireditev so se udeležili tudi priseljenci. Predsednik Avstralske slovenske konference Marjan Kovač
K
je tega dne napisal pismo avstralskemu predsedniku obu Hawku, v katerem ga obvešča o vrstnem redu dogajanj v Jugoslaviji ter o napadih na slovensko in hrvaško demokracijo, še posebej pa o pritisku JLA na obe republiki. Avstralskemu parlamentu pa so napisali pismo še predsednik društva Canberra in predsednik SNS-ja Canberra Cvetko Falež.
27.1.so se Slovenci iz Sydneya, Canberre in Melbourna pridružili masovnim demonstracijam Hrvatov. Demonstrirali so proti uporabi sile Jugoslovanske ljudske armade.Hrvaškim govornikom so se pridružili tudi slovenski. Želeli so vzbuditi pozornost avstralske javnosti.
31.1.je prispela v Versko in kulturno središče Kew v Melbo-urnu dolgo pričakovana, vesela novica, da je gradnja doma za ostarele odobrena,
1.2.se je v Sydneyu sestal Slovenski narodni svet. Na sestanku so razpravljali o pripravah za proslavo dneva slovenske neodvisnosti, ki bo 23.februarja 91. v KLubu Triglav. Pogovarjali so se tudi o izbiri delegatov za Slovensko izseljensko matico in izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi načina na katerega je Matica hotela postaviti v svoje organe predstavnike avstralskih Slovencev.Razpravljali so celo ali naj se sploh sodeluje z Matico ali ne.Imenovali so svoje predstavnike in sicer Lienka Urbančiča in Cvetka Faleža. Ostane le še da tudi društva izberejo svoje kandidate. Ko bodo imenovani kandidati iz vseh krajev Avstralije bodo volitve.Na tem sestanku so govorili tudi o delegatih za Svetovni slovenski kongres.Naslednji sestanek bo prvi ponedeljek v marcu.
Marija Senear je poročala o finančnem prispevku Slovenije za sydneysko Macquarie univerzo(40.OOOdolarjev). 17.februarja bo v Verskem središču v Merrylandsu občni zbor fondacije.
3.2.SO proslavili v Merrylandsu 65. rojstni dan patra Valeri-jana Jenka. Cerkev in dvorana sta bili tega dne nabito pol-ni.Svečani govor je imel pater Ciril, nastopala sta pevska zbora Triglava in Slovenskega društva Sydney, na koncu pa so vsi skupaj patru Valerijanu v čast zapeli KoVko kapljic tol'ko le L...Po svečanosti je pater Valerijan Jenko svečano naznanil patra Cirila kpt novega vodjo Verskega središča,on pa bo ostal le kot pomočnik.Oba sta bila navdušena nad tako spremembo.
4.2.Ponovno smo v Verskem središču Kew v Melbournu, kjer so že pričela dela za graditev doma Matere Romane.
7,2 je minilo leto dni odkar je med nami pater Niko Žvokelj. Upamo, da se je že privadil na "avstralsko slovensko menta-liteto " in da bo vzdržal z nami še nekaj let.
Urednica
6. januarja 1991. je slavil svojo 65. letnico
pater VALERIJAN JENKO
še na mnoga zdrava leta
Uredništvo SLOVENSKEGA PISMA
March 15th we celebrate anniversary of the day, when the well known and celebrated Slovenian custom, Installation of Slovene Duke of Carinthia took place for the last time
on Gosposvetsko polje near Celovec/Klagenfurt
The voice-
Of Slovenia
Year 2/No 10-March 2001
Photo: Florjan Auser
Art Colony for Slovene Artists around the World
In 2001, for the eleventh year in a row, Slovenska izseljenska matica will organise the Art Colony for Slovene Artists around the World. The Colony has become a constituent part of the "Srečanje v moji deželi" festival. Its goal is that Slovene artists who live outside Slovenia get to know each other and their colleagues from the mother country and broaden their knowledge. The Colony will take place in Sežana from June 26th to July 5th. A commission will select up ten candidates to participate. The registration form to be sent until April 15 2001 to Slovenska izseljenska matica, Cankarjeva 1, Ljubljana, 1000 Slovenija: fax: + + 386 1 425 1673 For more informations contact SIM
8th Summer Courses Slovene Language on the Slovene Coast
Izola 3oth July - August 2001 Hello, this is the Slovene Mediteranian!
The summer courses are meant for all who wish to learn Slovene, from absolute beginners to those who want to improve the basic knowledge of the language they have already acquired. Two week language courses are held on different levels. This year the Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia is also going to give some scholarships to participate of the Summer Courses of the Slovene Language on the Slovene Coast. Accomodation in Dijaški dom Izola and Marina Hotel. Application form to be sent by 15th June 2001 to the ZRS Koper Garibaldijeva 18 6000 Koper Slovenija
For more information: Tel.:+ 386 5 612 60 00
E-mail: vesna.gomizel@zrs-kp.si
Mezzo-Soprano Bermu da Fink on the Tour with the Australian Chamber Orchestra
Adelaide, Brisbane, Canberra, Melbourne, Sydney - March 2001
In 1985 she won first prize at the Nuevas Voces Liricas competition and moved to Europe where she has had the honour of singing with: the Vienna Philharmonic, the London Philharmonic, Chamber Orchestra of Europe, Czech Philharmonic, Gewandhaus Orchestra Leipzig, Berlin' Radio Symphony Orchestra, The English Baroque Soloists, New Japan Philharmonic, Les Musiciens du Louvre, Academie of St Martin in the Fields, Concerto Koln, Musica Antiqua Koln, Academie der Alte Music Berlin and with the conductors such as Gardiner, Harnoncourt, Pinnock, Marriner, Jacobs, Welser-Most, Herreweghe, Minkowski.
Bernarda Fink has performed to wide critical acclaim at the Grand Theatre de geneve, Czech National Opera, the Opera Houses of Montpellier, Barcelona, Salzburg, Insbruck, Rennes, The Nederlands Opera and Teatro Colon.
Much in demand at music festivals, Bernarda Fink has appeared at the Salzberger Festpiele and Mozar-twochen, Wiener Festwochen, Prague Spring
Festival, the Festival de Montreaux, BBC Proms (with John Eliot Gardiner) and at the Kammermusik series of the Berlin Philharmonic. Her recitals include performances at the Concert-gebouw (Amsterdam), Carnegie Hall (New York), the Vienna Konzerthaus, Theatre de Champs Elysees and the Sydney Opera House.
Bernarda Fink's repertoire ranges from early music like Handel to Chausson, Berlioz, Mahler and Wagner.
Two CD productions with Ber-narda Fink have received Gramophone Awards: Giulio Cesare (Handel) and Maddalena ai piedi di Cristo (Caldera) and she has been awarded two Dia-pason d'Or for other recordings. In May 2000 Bernarda Fink recorded St Matthew's Passion together with Nikolaus Har-noncourt for Teldec. She is planning a recording of Spanish songs for Hyperion.
/Australian Chamber Orchestra/ -Bernarda Fink was born to Slovene parents in Buenos Aires, Argentina and received her vocal and musical education at the Instituto Superior de Arte del Teatro Colon where she used to perform frequently.
Bernarda Fink career includes over thirty recordings of the following composers: Monteverdi (Orfeo, Ulisse. Poppea), Scarlatti, Handel (Amadigi, Flavio, Giulio Cesare, Poro and Messiah), Bach (B Minor Mass), Rameau, Caldara, Haydn, Hasse, Mozart, Schubert, Schumann, Bruckner, Rossini, Dvorak and others, on labels such as Decca, Hyperion, Archiv and Harmonia Mundi, She has also recorded for many television and broadcasting companies including the BBC.
Sydney Opera House: Bernarda Fink after the Concert -with the Australian Chamber Orchestra
Maybe you didn't know that Slovenn TV 31 - Sydney is broadcasting the program in Slovenian and English every Monday at 6.00 PM
March 2001
FIRST WENDS (Veneti) IN AUSTRALIA
A little group of strangers in this very strange land
By Jozica Gerden
Across this vast and remote land of North Western and Eastern Victoria, to the well known Barossa Valley and other country areas of South Australia, there is a strong representation of the group of people who identify themselves as Wends from Silesia and Lusatia; although Australians rather describe them as the 'old German immigrants'. I have met a number of them and upon learning their names and their Windish background, they tell me they are not really German, but rather Windish or Wends or Veneti from Germany or Austria. At once there is a warmth between us, perhaps due to our historical connection.
Last year 1 met with Fr. Ivan Tomazic at the Slovenian World Congress meeting in Tinje, Austria, who is the co-author of the books on history:-"Veneti - First Builders of European Community". Since then I have read the book on -Slovenian Venetian background and studied this well documented theory about 'Veneti' with great interest. Ivan Tomazic states: "My intention is to present in a clear and accessible manner, important evidence showing that we Slovenes are a people rooted in central Europe since time immemorable. We created our own social system, and the first form of statehood before the Roman times (None Kingdom). We re-established them in the Middle Ages, and we have maintained the same foundation ofsocial andjudicial organisation in the tradition of our village community up to modern times..."
The Veneti - In the region extending from the Baltic Sea to the Adriatic,, the Po River region andfurther south into Apennines, numerous Slovene or Slavic names aroused the attention of linguists and other researchers during the last centwy...archaeologists have shown that the bearers of i he Urnfield culture came from Lusatia and were, according to research, Proto-Slavic Veneti or Wends.
... Polish science gives its attention in further studies predominantly to the area ofpresent Poland and neighbour regions.... and ha\>e confirmed /11 'O fundamental points:
Lusatian culture is to be regarded as the foundation on which the development of Proto-Slcn's or Veneti took place;
and the Veneti or Wends are to be regarded as bearers of the ensuing Urnfield culture, which spread outward into different areas of Europe, including the Mediterranean region.
The ruins of the fortified settlements in the area of Lusatian culture show that its bearers possessed a strong militaiy organisation and often battled with neighbouring Scythian and Germanic tribes...."
I came across many more articles and also met such people as a living example of our common history. But, this well proven theory has been ignored and even denied by the official Slovenian and European historians. One must understand that no current nation in Europe would like to acknowledge that within their borders, their population does not consist entirely of their original indigenous people. Many European countries hold a large population of old Venetic culture.
"...The School of Gustav Kossinna Lex kossinna' has a profound influence not only on ensuing German historiography, but on European histoiy-writing in general. According to Kossinna school, ancestors of the Germans were the Indo-Germanic people from Indo-European background. Only the Celts, Romans, and Germanic people were seen as bearers of European culture. Sla\'s, on the other hand, who came out of the Pripet swamps in the 6th centwy, and consequently were at a low level of civilisation, could have adopted their culture only from the central-European culture-bearers. Under the pretext of bringing culture and progress to the 'unhistorical, primitive ' Slavs, the Germans justified their nationalistic eastward expansion and the so-called bridge to the Adriatic..."
Recently I shared the book "Veneti..." with a local and a much respected pastor Mr. Noel Uebergang, who displayed great interest about the Wendish history. He introduced me to the Holy Bible in their original language and
also to his well documented family history which was compiled in detail in the following books: "Mirtschin (Mercin) Family in Australia from 1851 - 1990" and "A Little Leaven The Peucker History" from 1853 -1984. These great and well known families have openly and proudly pro fessed the cultural and historical background of their Wendish culture. Such historical texts have inspired and amazed me as I have developed an awareness of these "little group of strangers in this very strange land".
Noel's great great grandfather, Johann Mirtschin, with his family was one of the vast number of pioneer families from Tabor and Gnadenthal in Western Victoria who were considered to be German, but who were in fact Wendish of the Slavic race, also called Sorbs. Johann was born into a very different community, in the village of Steindorfel in 1809 in what was the Kingdom of Saxony, who married Maria Gude in Saxony. They made their home in Doehlen by the river Spree, the ancient hiding ground of the Wends in times of war. The political turmoil throughout Europe had an impact on Saxony during the occupation of Napoleon and his forces. The instability of the political scene lasted into 1840's and combined with some dissatisfaction with the church scene, poor harvests over successive drought seasons and subsequent lack of sufficient food and depression times, all led to the longing for a more peaceful existence in Australia. Saxony was a kingdom with everything officially done in German.
The Sorbs-Wends were an ethnic minority and not all could speak German well. Place names had their official German names but also their Wendish names. Johann Mirtschin was known back home as Jan Mercin.
vj> A STAR ALLIANCE MEMBER
LAUDA IN 2001
Lauda has just begun it's 5th weekly service from Australia to Vienna. We now offer direct one-stop services to Europe on all our flights, with seamless connections to over 100 destinations in Europe.
Prices to Slovenia start from
AUD $1,455
Price varies depending on seasonality Conditions apply
Why Fly Lauda?
i 5 times a week direct to Europe Connections to over 100 European cities Our state-of-the-art Boeing 111 aircraft Our "Supernatural Service" reputation Membership of the Star Alliance Your "Restaurant in the Sky"
Lauda.....Supernatural
Wends were a very superstitious people who prized personal freedom. Crimes against the individual, family or tribe were severely punished. The marriage bond was held sacred among them. Often called 'stubborn' the Wends were tenacious people who defended themselves at all costs. Once converted to Christianity they displayed a warm hearted faith and intense religious feeling, persevering and imparting their faith to their children regardless of cost or effort. The Wends were hardy, stocky and strong-boned people. Most have wavy brown hair. They have a great capacity to endure pain and hardship. They were not easily discouraged and their determination grew in the face of opposition. They loved trees, art and singing. A deep-feeling people, their loyalty was not lightly withdrawn once given. They were energetic and ambitious; a mystical people, they leaned readily towards spiritualism and prophesies. They raised large families and lived long lives...
In 1848 there were political uprisings throughout the German States. The Wends rejoiced when they saw the end of the feudal system. Their flag was shown for the first time at the pan-Slavic congress, which was held in 1848 in Prague. In Saxony, the Wends presented a petition to the Royal Saxon Assembly. These requests for recognition did not get a very favourable reaction and only a few were met. Their joy was shortlived when they found that the land they wished to till was expensive. Unemployment was wide spread. In 1849 there was an uprising in Dresden, the capital of Saxony, and Prussian troops were to be brought in.
Jan and Maria Merc in had good reasons to emigrate to Australia. The barge 'Helene' with a group of Sorbs finally left Hamburg on ¡9 August 1851. There was a strong bond within their culture and against the Germans. Together the travellers found comfort in singing their precious hymns when they needed to be reminded of God's sustaining grace. The barge 'Helene' arrived in Port Adelaide on Christmas Eve 1851 after being on board for some 16 weeks. Johann and Maria with their three surviving children (two died at sea) travelled to Rosenthal where there were other Sorbs and Wends living around Lyndoch in Barossa Valley. A year later they had moved to Portland with enthusiasm after the exploration party had returned. Portland was a desirable place for newly arrived immigrants of any nationality to settle, for the town economy was severely depressed. The paper 'Guardian' reported: "Come, good Germans, come and cultivate our lands and grind our corn... They were in fact expecting 300 German families, but were disappointed at the arrival of 11 wagons and families only. The Merc in family finally established themselves and built their home in Gnadenthal in the times of the gold rush in Victoria around Ballarat area. "Gnadenthal", meaning "The Valley of Grace" was the name given to their new little community in Australia. The early years at Gnadenthal were busy and most difficult for Johann and Maria's families and their neighbours. But this Sorb-Wendish community was close-knit. Most of the families had known each other before emigrating, some were even related. They were bound together by their cultural identity, which gradually disappeared, their longing for a better life and their old Lutheran faith. Jan and Maria Mercin had 13 children and of their seven surviving children, five married Sorbs. The Mirtschin family could look back over an incredible journey through life across continents, through joys and sorrows in the company of faithful friends and fellow-believers...
The words "Blessed are the dead that die in the Lord" which appeared in the death notice for Johann in 1878, apply equally to the matriarch and patriarch of the Mirtschin family in Australia...
...The origin of the Peucker family also reaches back to Silesia (Prussia), where Edward M'as born in the year 1791 in Kowaiy and died 1876 in Berlin. Name Peuker means 'baker' in English (in Slovenian Pekar') and is a Wendish name. When the first of the Peukers arrived in Australia, gold mining was in full swing in the Victorian Ballarat area. The Wendish group from South Australia travelled via Mount Gambier to Portland, then further to Tabor, Gnadental and Penhurst. The Victorian government welcomed the influx of these good-working 'Germans ' and gave them financial assistance for land, for their churches and schools and even paid allowances for pastors and teachers. In 1871 the Wimmera was opened up for settlement and many immigrants took advantage of this Victorian Selection Act. The Peuker story in Australia has its cradle around Warrnambool and it spread throughout Western
3
"CJSLOiTMH
March 2001
Slovene World Congress First International Symposium on
Veneti in Ethnogeny of Central Europe
17,-18. September 2001 The Symposium will be in Slovenian and English language
district of Victoria, Wimmera, to north eastern Victoria and the Riverina and, even further, to Perth and Old.
Life wasn't all rosy for the New Australians. Apart from the long hours of toil, the primitive equipment and the lack of education, it was still better then back in Prussia. They reminded themselves again and again of the hardship they faced in the old country. They put their backs behind the plough, built churches and thanked God for their new lot in life ...
"By the singleness of purpose, their hard work, and perhaps most of all the revealing of God's grace in their lives, this Sorbian/Wendish families had flourished. A little group of strangers in a very strange land."
Reference: Information in this article was collected, and some transcripts were taken from the following books:
1. "Mirtschin Family in Australia from 1851 - 1990"; 2. "A Little Leaven The Peucker History" from 1853 - 1984.) published in Australia, 1990;
3. "Veneti - First Builders of European Community" by Jozko Savli, Matej Bor and Ivan Tomazic, published in 1996 in Austria
The National Puppet Theatre of Slovenia Presents
TACAMUCA
Sydney /Nick Vickers/ -The National Puppet Theatre of Slovenia recently toured Australia and along with Adelaide and Canberra performed TACAMUCA, on Thursday 15th March at St Rafaels Slovenian Mission Church Hall. Tacamuca is the name of a white cat with big green eyes. She is alone and hungry, but very proud of her beauty. When she finds a cat's golden coin on her path she uses it to buy a green silk ribbon (which matches her eyes beautifully) instead of food. Adorned with a ribbon, but still starving, Tacamuca searches for work and experiences some very funny but also some terrible and dangerous things. A rabbit offers her turnip and cabbage, a skunk offers her an egg and a fox wants to eat her. Everything goes wrong. Finally Tacamuca is saved by a daschound and it turns out that the green ribbon has nevertheless brought her happiness and good luck. The text was written by Svetlana Makarovic (on the picture), Slovenian most popular author of children's plays, and directed by Barbara Flieng Samobor, the artistic director of Puppet theatre Ljubljana. It was a very nice performance filled with songs and also suitable for small children and each performance lasted approximately one hour. The performances of The National Puppet Theatre were seen as an opportunity to raise awareness of Slovenian culture through pleasurable means and provide an opportunity to promote one of our most respected traditions to local Australian audiences.
■ SLOvF-MJt.
March 2001
NEWS
STA
Ljubljana - New Slovenian passports meeting the requirements of the EU and international standards have started to be issued. Citizens must change their passports by 5 August 2002, or earlier if the period of their validity runs out beforehand.
at the end of January 2001. The comedy has been 'translated' into the local dialect and set to the Trieste surroundings in the 60s, when the postwar economic prosperity in Italy came to an end and when the first doubts arose about fixed and fake image of a happy life.
Ljubljana - Slovenian pharmaceutical company Lek has signed a contract to take over a 89.45-percent stake in the Polish pharmaceutical company, AWon SA.
Ljubljana -\A collection of poei by France Preseren entitled L 'idtime aimee Love), was presented Ljubljana - Markir since Academiae nicorum Labacensis and 100 years since the S^pveneN composer Blaz Arnic was bbm, a music festival is going on in Ljubljana at St. Jacob's Church. A three-day conference will discus Academia Philharmonicorum Labacensis and similar European institutions as well as the life and work of Arnic. Musicologists from Slovenia, Croatia, Italy, Austria, Germany, Slovakia, Great Britain and the Czech Republic will take part.
Maribor - The Vice Chancellor of the University of Maribor Franc Cus and Chancellor of thev University of Tuzla Izudin Kapetanovic signed in Maribor a co-operation agreement between the two universities. The Slovenian and Bosnian universities will now co-operate in the construction of an information network within the Tempus Jep programme, in the international exchange of students and professors, as well as jointly participate in EU projects.
Ljubljana-An Austrian chain of furniture shops has opened the largest furniture centre in Slovenia on 14 March in Ljubljana. The 20,000 square metre centre will offer furniture and furnishings as well as accessories for apartments, houses and offices.
Kranj - The great award of the 31st Week of the Slovene Drama went to the comedy 'Ta veseli dan ali Maticek se bo uozenu', directed by Vito Taufer and performed by the Slovene theatre from Trieste. The play awarded by the jury was one of the seven performances from six Slovene theatres that were competing for the title. 'Ta veseli dan ali Maticek se bo uozenu' (This Merry Day or Maticek Gets Married) was one of the first Slovene comedies written by the first Slovene playwright Anton Tomaz Linhart (1756 -1795) back in 1790, and is a parody of the classic adaptation of Figaro's Wedding.
'Ta veseli dan ali Maticek se bo uozenu' was premiered in Trieste
Ljubljana - Ljubljana Airport
last year generated arWncome of SIT 4.582 billion (EUR 21 million), up 11.7 percentjrom 1999. Net"profits totalled SIT 1M 56 billion (EUR 5.4 million), which was 1S\6 percent vmcke than the previous war, unaudited accounts rewal\ Ljt bljana'airport saw 29,965\aijivals\ and ctepVtures last year, uf jercentNfrchji 1999. Thenumt
>hts made by air carrier A\ AirWays increased 14.4 sjvhile\those
rriersoroppe of\991,693 p recorded aVthe airportNast year increase of 10 \tonnes of goods v through the airportNast y\ number of transported, pass* is expected to million ftv 2005.
percent, ngers Were Slovenh ;h was a

ere
ipped The ?ers
rav-
Maravske Topnce ske TqdIice spa nad a net pi SIT 2^.7 million (FURM. million) iii-2000. wnich is up x5 percent overH999 and 5
more than anticipated. The\.....
of overnight stays mcreased\y 20 percent to 280,000>swhile the number of one-day visitors in\ creased by 86 percent irN2000. Moravske Toplice also completed several facilities investments in. 2000 and opened the new swimming pool complex Terme 3000. The spa anticipates a 14 percent increase in the number of overnight stays in 2001 and a 46-percent rise in the number of one-day visitors.
Sydney - Slovene ultra-marathon runner Dusan Mravlje finished third at the 4355 kilometre-long TransAustralia ultra-marathon after having competed for 63 days. Mravlje was very pleased with his results, as the race was extremely difficult at air temperature of 40 degrees Celsius in the first three weeks of the marathon. Mravlje used up nearly five pairs of running shoes and drank an average of seven litres per day, even 18 litres at one stage. Some sections of the marathon were up to 100 kilometres long. Nine runners gave up the race, while the marathon also claimed the life of Australia's best ultra-marathon runner Brian Smith, who lost his strength at the beginning of the 28th stage of the foot race.
Brussels - Slovene sports climber Martina Cufar won the first Master climbing competition of 2001 in Brussels, Belgium. Climbing up three difficult paths, Cufar was placed first before U.S.As Elena Ovchinikova and France's Chloe Minoret.
Paris - Slovene gymnast Aljaz Pegan won gold on the horizontal bar at a world cup event in Paris. Pegan won with the mark 9.650, according to new international gymnastics criteria. Pegan also competed on parrallel bars and was placed eighth.
Planica - The world cup in ski-flying went to Poland's Adam Malysz. Slo-venia's Igor Medved (206m, 198.7) \vas excellent sixth.
)va Gorica - On 29 and 30 May, Slovenia will host the 10th and 11 th sections of the cycling race Giro I'ltaJia. On both days, the 'lovenian-Italian border will be rossed\by the over ^,600 people \550\vehicles involved in the
ne Skocjanske caves . ttpaMng a series of events nou\the year to mark the 15 th pf the inclusion\on the arid Heritage Iisj. )ns\were launched tion\of photos by axpark guide and fisitorsvwill be able ' the \cjanske-cave, \
parlcis to organises workshop entitled Karst Caves Over 50,000 yisitor and abroad visited tht caves in 2000, indludinj_ experts who did various re the caves. Since 199 Skocjanske caves park has also been included in the Ramsah Convention as the first underground wetland in the world. Slovenia is well known for its Karstic caves, the most famous and largest of them being the Postojna Cave, which is visited by thousands-, of visitors eveiy year.
Ljubljana - Life expectancy for
children of both s.excs bjuui_in_ Slovenia between 1995 and 1999 has increased by a year. Thus, a baby boy can expect to live 71.4 years, and a girl 78.8 years. Men and women born in western Slovenia can expect to live respectively 2.7 years and 2.1 years
longer than those born in the eastern parf of the country, according to the National Statistical Office.
Thessaloniki - Slovene Transport Minister Jakob Presecnik signed a memorandum on the tenth pan-European transport corridor from Austria's Salzburg to Greece's Thessalonike with transport ministers of seven countries in Thessalonike.
Split - Slovene wines competing at the international assessment of wines and distilled spirits in Croatia's Split received a total of 50 medals and other awards. An international jury tasted a total of 217 vines and spirits, 65 of which came from Slovenia. While nine Slovene wines were presented the highest award, the companies Vinag Maribor were awarded for the design of the bottle and label. The highest awarded wines include ice vine laski rizlins 1999 by Vino Brezice, Chardonnay 1999 and Merlot 1998 by Vinska klet Goriska Brda, ice wine laski rizling 1997 by Kapela, ice wine laski rizling 1999 by Ljutomercan, ice wine Sauvignon 1999 by Kmecka zadruga Krsko, and Merlot 1999, Cabernet Sauvignon 1999 and sweet Muscat 2000 by Vinakoper.
Trieste - The Trieste local authorities took a decision to rename 55 streets and squares in the region of Trieste, of which as many as 24 will bear Slovene names or be named after famous Slovene writers and historic figures. The decision was an attempt to, "at least
firtially", remedy the injustice done the Slovene inhabitants of the gion of Trieste. Streets and squares will be named, - •■:" ng others, after the author of the firs\ Slovene book Primoz Trubar (1508-1586), one of the finest Slovene writer Ivan Cankar (1876-918) and the novelist France Bevk (\890-\l970), a Slovene patriot ting\pfter WW I against Italy's "n part of the present-day tfory of Slovenia.
ma \ - One of the most ilo\ene gymnasts Boris in Olympic medal jd on Friday aged 95. \waa born in 1906 in Slovenia. As a \jubli.ana Narodni ^as on the Iteam from ieted at the
Olympic was winnir Amsterdt worked; ~clubTar the Yugoslav gymnj eight years, coact successful Slovene gyr times, Miro Cerar. He.
and 1936. the team in he n the lead for most asts of all received
the Bloudek Award for outstanding achievement in sports.
10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA	11
----Vž»SLOVE.MJE A A
rim m i EMJE
Marec 2001
Zahvala za sodelovanje pri podpisni akciji ob slovenskem plebiscitu
VUm&
aß
AK
Februar 1991
V	času priprav na plebiscit o osamosvojitvi države Slovenije sva v imenu Izvršnega sveta Republike Slovenije in v imenu iniciativnega odbora konference Republike Slovenije za Svetovni kongres dala pobudo za zbiranje podpisov v podporo plebiscitni odločitvi. Odziv Slovencev po svetu je bil izredno velik in je nadvse usodno vplival na politično ozračje v plebiscitnih dneh: okrepil se je občutek, da gre res za zgodovinsko odločitev vsega slovenskega naroda.
V	cineh od 10. do 23. decembra 1990 je prispelo na naslov slovenskega izvršnega sveta čez 6.000 podpisov (zaradi težav s^pošto jih je še nekaj sto prišlo tudi pozneje). Zganili so se Slovenci in Slovenke oa ZDA do Avstralije, od Švice do Madagaskarja ter nam pošiljali posamično podpisane "glasovnice" ali po cele pole s po več deset, več sto in celo več tisoč podpisi: prihajale so tudi številne solidarnostne izjave slovenskih društev in organizacij z vseh koncev sveta.
,...... JS
S tem smo seznanili slovensko javnost, gradivo pa je bilo na dan plebiscita izročeno predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju. Ta je 26.12.1990 sporočil uradni izid plebiscita ter oznanil: slovesno razglašam pred tem visokim zborom, slovensko in jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. V dneh, ko se že lotevamo neposrednega uresničevanja te plebiscitne odločitve, se želimo tudi zahvaliti vsem, ki ste s svojim podpisom pripomogli k prepričljivosti tega dejanja, posebno pa tistim, ki ste pomagali podpisno akcijo izpeljati: predsednikom društev, vodjem dušnopastirskih središč ter številnim iniciativnim posameznikom, ki ste z veliko požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo v tako kratkem času dosegli, da se je podpisovanja udeležilo toliko ljudi.
Vaša zavzetost nas zavezuje, da bomo z vsemi močmi izpolnjevali naloge, ki izhajajo iz odločitve za samosotjno in neodvisno državo Slovenijo, našo in vašo domovino.
Spomcnka l Lribar,
predsednica Skupščinske komisije za Svetovni slovenski kongres in tajnica iniciativnega odbora konferencc RS za
SSK
dr. Janez Dular,
član IS RS za Slovencc po svetu in narodnosti v Sloveniji
12
'SLOVENIJE
Ttir ttlKTtif «JIWMA
Mane 2001
10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA
82
O DOMOVINA,
KAJ SMO TE LJUBILI DOVOLJ?
Vsi Slovenci v Avstraliji smo spremljali dogodke v Sloveniji, vse od Časa plebiscita v decembru, ko seje velika večina Slovencev odločila za slovensko neodvisnost, pa do dejanske proglasitve neodvisnosti Republike Slovenije, koncem junija.
Tragični dogodki od tega dne dalje nas niso presenetili. Nikomur v domovini ni bilo do vojne, saj v današnjih civiliziranih časih ne bi pričakovali, da bi nas skušal nekdo s silo držati v zvezi, v kateri celoten slovenski narod ne želi več ostati Vojna, kakor je bila kratka, hvala Bogu, je prizadela Sloveniji veliko žrtev, pa tudi nepopisno materialno škodo. Slovenske organizacije in posamezniki v Avstraliji so že organizirali različne akcije za zbiranje pomoči domovini.
"SAJ V DANAŠNJIH CIVILIZIRANIH ČASIH NE BI PRIČAKOVALI, DA BI NAS SKUŠAL NEKDO S SILO DRŽATI V ZVEZI"
Veliko pa je še med nami ljudi, ki menijo, da borba za neodvisnost Slovenije ni bila potrebna, da naj bi Slovenci ostali mirno v Jugoslaviji, kjer so bili že skoraj petdeset let in molče prenašali vedno večje izgube narodnih in človeških pravic. Pravijo, da si je Slovenija sama nakopala težave in naj sedaj nosi posledice. Med tistimi, ki celotne zadeve ne odobra vajo, so mnenja deljena. Nekateri pravijo, da "zato je pa tako, ker so belogardisti vse čez vzeli, sedaj pa naj jih še podpiramo!" Drugi pravijo, daje "še vedno ista komunistična ban-da, samo ime'so spremenili!"
Kdor ne želi dati, bo vedno našel kak izgovor, zakaj ne bo dal.
Zadnji časi so nam prinesli mnogo sprememb, pa tudi mnogo razočaranj. Od slovenske narodne sprave dalje, odkar smo začeli delati skupno v Slovenskih narodnih svetih, bi lahko rekli, da je še daleč do resnične sprave v srcih naših ljudi. Mnogi prijatelji me sedaj gledajo z nezaupanjem ali utihnejo, če pridem blizu. Ženska, ki sem jo vedno cenila in spoštovala, mi je rekla, da bi mi najrajši pljunila v obraz, ker sem se spetljala s ta belimi In nekdo drugi mi je rekel:"Ste bili Jugoslovanih rdečo zvezdo, zdaj pa kričite 'Slovenija'!" To sta sama dva primera od mnogih.
Res je, bili smo Jugoslovani. Socialistična Republika Slovenija, v kateri smo zrasli od majhnega, je bila del Jugoslavije. Gotovo je imela svoje napake, vendar meni in še mnogim iz moje generacije, ki izhajamo iz revščine, je dala jugoslovanska Slovenija kruha, streho nad glavo in izobrazbo. Učili so nas, da smo bratje, enakopravni, in da moramo drug drugemu pomagati. Srečevali smo se z mladino drugih jugoslovanskih republik, ki so jih učili prav tako in to je bilo lepo in prav. Tako bi moralo biti. Vendar v resničnem svetu se ne zgodi tako.
Ljudje, ki so si pridobili oblast, je niso hoteli več spustiti iz rok in so postali bolj aristokratski, kot grofje v starih časih. Pomoč, ki smo jo razvitejši narodi začeli dajati z dobro voljo, se je tekom desetletij spremenila v breme na eni strani in izkoriščanje na drugi strani. Težko se je bilo
posloviti od sanj o skupnosti, o bratstvu, o pomoči drug drugemu. Težko je bilo verjeti, da so mnogi idealistični mladinci, s katerimi smo skupaj gradili ceste in železnice, zrasli v preračunljive politike, ki poznajo samo besedo DAJ! Mnogi izmed nas še vedno niso izgubili teh sanj in se iskreno čudijo, zakaj želi Slovenija iz Jugoslavije. Samo, časi so se spremenili. Kar je bilo dobro in prav za Slovenijo pred dvajset ali trideset leti, danes ni več dobro. To pa najbolje vedo Slovenci doma in ne mi tukaj, ki smo že desetletja od doma in hodimo domov še samo na obiske.
Zato želim povedati vsem, ki mi pripisujejo različne "barve"-nekateri naravnost v obraz, drugi za hrbtom-SLOVENSKA SEM! Dokler je bil moj narod zadovoljen v Jugoslaviji, je bilo to dovolj dobro tudi za mene. Če pa se je odločil slovenski narod za neodvisnost in si sam izvolil demokratsko vlado, potem je ta odločitev dovolj dobra tudi zame, še posebno, ker kot sem dejala, oni tam vedo bolje kaj želijo in kaj jim je najbolje.
"ČE SE JE ODLOČIL MOJ NAROD ZA NEODVISNOST IN SI SAM IZVOLIL DEMOKRATSKO VLADO; POTEM JE TA ODLOČITEV DOVOLJ DOBRA TUDI ZAME"
Kot otrok socialistične vzgoje sem in bom ostala pristaš Milana Kučana, predsednika predsedstva Slovenije. Tudi tistih okrog njega, ki so znali presoditi kaj je treba spremeniti. To pa ne pomeni, da ne morem spoštovati dr.Pučnika, g.Peterleta, g.Janšo in vse ostale, ki prihajajo iz drugih strank, pa delajo iskreno in po svojih najboljših sposobnostih za dobro slovenskega naroda. Za dobro Slovenije in Slovencev, sem pripravljena sodelovati z vsakim poštenim človekom, ki mu je pri srcu narodov blagor in nikogar ne bom vprašala kakšne barve je.
Pomoč, ki jo zbiramo ni namenjena Kučanu, Pučniku ali kakemu drugemu politiku. Namenjena je moji in vaši družini, našim sorodnikom, prijateljem, namenjena je bolnicam, ki nimajo zdravil in otrokom, katerih starši nimajo dela.
Naj vas vprašam:Ali ljubite domovino samo, če je prave barve? Kaj mislite, da ima prav tisti, ki pravi ne dam jim, belogardistom! Po drugi strani pa, kaj boste storili drugi, če se slovenski narod v svoji nepotrpežljivosti odloči, da bo na
"ALI LJUBITE DOMOVINO SAMO, ČE JE PRAVE BARVE? "
naslednjih volitvah postavil kot vladajoče "prenovitelje", v opozicijo pa sedanjo demokratično koalicijo? Kaj se boste spet odrekali domovini in nas klicali zato, ker bomo sodelovali z domovino za koministe? Kakor ste nas klicali prej! Dajte no, nehajte! Ljudje z obeh zasovraženih strani v času druge vojne so že mrtvi ali pa so že tako v letih, da na današnje politično življenje v Sloveniji nimajo nobenega vpliva. Mi tukaj pa še vedno govorimo o komunistih in ta belih!
Generacija sedanjih politikov doma ve za stare prepire samo iz zgodovine in ima sedaj veliko važnejših problemov s sedanjostjo, da bi se prepirala o stvareh, ki so se dogajale pred pol stoletja. Kaj ne moremo tudi mi pozabiti na stare prepire in probleme in misliti le na domovino Slovenijo? Brez pridr-škov in pomislekov.
Zapomnimo si-.STRANKE IN VLADE PRIDEJO IN GREDO NAROD SLOVENSKI PA JE BIL IN BO OSTAL, kakor je ostal dolga dolga stoletja skozi zgodovino in vse težave. In to je naš izvor, to so naše korenine! ALI RES NE MOREMO LJUBITI DOMOVINE BREZ POGOJEV?
MARTHA MAGAJNA
mum i3
^ürfSLOVEMJE Ma re er 2001
.X

Po svetu
ANDRES KOGOVSEK, najboljši argentinski rokometaš leta 2000, sin slovenskih staršev
27.letni desni napadalec SAG Ballester ter argentinske reprezentance je bil proglašen za najboljšega argentinskega rokometaša leta 2000. Z njim smo se takole pogovarjali.
Kdaj si začel s tvojo športno kariero?
Rokomet sem začel igrati ko sem bil star 9 let. Hodil sem v nemško šolo, naš rokometni trener je takrat treniral tudi prvoligaški klub SAG Ballester. On meje peljal v ta klub, katerega sem član sedaj že 17 let.
Na katerem mestu igraš?
Sem desni napadalec.
Katere uspehe si dosegel s tem moštvom?
Kot mladinci smo bili večkrat argentinski prvaki. V prvi ligi smo pa lansko leto dosegli svoj največji uspeh, bili smo podprvaki metropolitanskega prvenstva, ki je najvažnejše rokometno prvenstvo v Argentini. „
Član si tudi argentinske rokometne reprezentance, povej nam kaj o tem.
Ja, leta 1991 sem postal član mladinske rokometne reprezentance, leta 1993 pa član argentinske junior reprezentance. Se istega leta smo v tej kategoriji sodelovali na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Dosegli smo 11 .mesto, kar je za Argentino izjemen uspeh, saj je rokomet v Argentini povsem amaterski šport.
Si dobil ponudbe iz
tujine?
Ja, leta 1997 so me povabili v Avstrijo, a končno se je pokazalo, da ponudba ni bila resna. Lansko leto pa sem dobil povabilo iz Brazilije.Tokrat pa ponudbe nisem sprejel ker ni bilo veliko ekonomskih razlik.
Ali se dandanes zasluži kaj denarja v argentinskem rokometu?
MOSKVA
/Just Rugelj/ - Po naročilu in s finančnimi sredstvi društva Dr. France Prešeren iz Moskve, je ruski umetnik Aleksander Kozinin naredil visokoumetniško ter verodo-stojno kopijo - maketo Ruske kapelice (kapelicica je iz raznih vrst lesa, 310 x 397 x 213). O njeni nadaljni usodi bomo poročali, predvideno pa je, da jo bo slovenski visoki politik podaril svojemu ruskemu vis-a-vis v bližnji prihodosti. Medtem smo se že dogovorili z gu-bernatorjem Smolenske oblasti, da bo Kapelicica svečano vročena Smolenskemu Zgodovinskemu muzeju, kjer se bo sčasoma oblikoval
Slovenski razstavni prostor. Na fotografiji je slika hrbtne strani knjižice "Plovna pot Jadran-Donava", na kateri je upodobljena maketa ruske kapelice. Sporočilo o sami knjižici sledi v kratkem.
RUSKA KAPELICA POD GORO VRSIC V SLOVENIJI.
¿U'n|wn» v spomin na pouinulH lusk» vojn» tijalnit« v Prvi svalovni vojni. To je posvečen prostor večnega rusko-ajovenskega prijateljstva v samih nedrjih naše slovenske domovin». Ob 85. obletnici kapulico. j« pu naročilu Oruttva -Dr. Franca Prasoren» moko to napravil Aleksander Kozinin.
pyccKA« macodhb nofl topom d p mm b chobehum,
nccipoeHd a navi»r» pycc«« soeKHGiir.HHHUi, nurr,Gumx aa epeua nepeolt MiipoaoH BCrtHM. Sta cbhiob ueeto b cauou eepjM» Hsuieft enoDaMcso* (¡oaitnu nanpetcn cuMebro« oeiHoA ¡¡¡ioobhcmi-poccKKUBM ob/kSu. O roa 65-nerH« sacoo*« AfiMcaiv» Ko»«« raoioaur. «4 ua«s» no »inv Oftiincraa «JW>	npomopj«.
Edino, če si član reprezentance, potem ti športni urad podeli štipendijo, to se pravi da dobiš mesečno 300 USD. Če si pa samo član prvoligaškega kluba pa ne dobiš popolnoma nič.
Lansko leto si bil proglašen za najboljšega argentinskega rokometaša leta 2000. Ali si pričakoval to priznanje, ki ga podelijo argentinski športni novinarji najboljšim športnikom v vseh panogah? Priznanje se imenuje OLIMPLA.
Tako je, vedno sem vase zaupal, a tokrat nisem pričakoval tega priznanja, ker v tem športu dobijo tovrstno odliko člani najboljšega argentinskega rokometnega kluba Lujan, zaradi tega je to dvojni uspeh da sem bil deležen tega priznanja.
Kako ocenjuješ sodelovanje Argentine na zadnjem svetovnem prvenstvu v Franciji?
Odlično. Zasedli smo 15.mesto. Argentina seje tretjič udeležila svetovnega rokometnega prvenstva in se je prvič uvrstila v končnico tekmovanja. Na tem prvenstvu je Argentina dosegla svoje prve zmage. Osebno mi je to prvenstvo prineslo veliko zadoščenje. Med drugim sem bil najboljši argentinski strelec na tem prvenstvu. Po drugi strani pa smo izgubili samo tri tekme in to proti trem ekipam, to so Francija, poznejši svetovni prvak, Švedska in Jugoslavija.
Kaj pa v bodoče?
Najbolj važno zame v bližnji prihodnosti je poroka. Poročim se namreč maja meseca. Kar se pa tekmovanja tiče, je pa stvar taka: v kratkem začnemo igrati klubsko argentinsko prvenstvo. Z argentinsko reprezentanco pa letos nimamo važnih nastopov.
Tako je končal naš slavni rokometaš, jaz pa bi rad lepo pozdravil vse bralce Glasa Slovenije, Mirko Vasle Buenos Aires
BUDVA
/Večer/-Novogoriška turistična igralniška družba Hit namerava kupiti hotel Maestral pri Budvi v Črni gori. Zanj so pripravljeni plačati okoli 700 milijonov tolarjev, v družbi pa načrtujejo, da bi potrebovali za prenovo hotela skoraj milijardo tolarjev.
WASHINGTON
/STA/ - Ameriška vojska je v začetku marca letos sporočila, da razvija novo nesmrtonosno orožje, ki naj bi z izkoriščanjem elektromagnetne energije izzvalo občutek gorenja na koži, s čimer bi pregnali sovražnika in preprečevali nemire. Gre za naprave, podobne radarju, namestili pa naj bi jih na vojaška vozila oziroma celo na letala in ladje. Z novim orožjem naj bi posredovali predvsem v mirovnih operacijah in v položajih, ko bi bili civilisti pomešani s sovražnimi silami. "Oseba, ki jo orožje zadane, nekaj sekund občuti intenzivno gorenje na koži, ki pa se prekine, ko se oddajnik ugasne, oziroma ko oseba izstopi iz območja dosega žarkov," pravijo v Pentagonu, kjer poudarjajo, da žarki s šibko močjo ne povzročajo poškodb, temveč le "rahlo draženje kože". Najnovejše orožje so razvijali 10 let, zanj pa porabili 40 milijonov dolarjev.
LONDON/ LJUBLJANA
/STA/ - Nova zmaga za Slovenijo, tokrat na arhitekturnem področju! Rok Oman in Špela Videčnik sta dobitnika nagrade mladi arhitekt leta 2001 - YAYA (Young Architect of the Year). Zmagala sta v močni konkurenci 80 tekmovalcev, starih do 34 let, z vsega sveta. Nagrado razpisuje revija Building Design vsako leto, razpis je bil objavljen jeseni lani.
MOSKVA
/just Rugelj/- V obeležitev dveh vrhunskih slovensko-ruskih leto-šnjih februarsko-marčevskih srečanj v Avstriji in Rusiji je društvo dr. France Prešeren izdalo dvojezično knjižico avtorja Andreja Lenarčiča iz Slovenije Plovna pot Jadran-Donava (Sudohodny put Adriatika-Dunaj). Predgovor je napisal Milan Pavčič, Slovenec iz Sankt-Peterburga, posebni prispevek pa ruski publicist Georgij Ostroumov Od Atlantika do Urala po rekam in kanalom. Gradnja evropskih kanalov seje začela že pri Karlu Velikem, Slovenci in Rusi, skupaj z vsemi zainteresiranimi državami pa imamo priložnost da damo nov zagon projektu.
TRST
/STA/ - Tržaški župan Riccardo Illy je na novinarski konferenci v Trstu pred dnevi potrdil svoj odstop in izrazil pripravljenost, da kandidira na prihodnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, ki bodo 13. maja.
DUNAJ
/STA/ - Predstavniki ministrstva za šolstvo, znanost in šport so se 20. marca udeležili slavnostne akademije ob odprtju Slovenskega znanstvenega inštituta. Slavnostne akademije z naslovom "Avstrijsko-slovensko znanstveno sodelovanje v preteklosti in sedanjosti", ki je bilo v mali dvorani dunajske univerze, sta se med drugimi udeležila tudi rektorja ljubljanske in mariborske univerze, Jože Mencinger in Ludvik Toplak.
GORICA
/Oko/ - V Gorici se je že pred časom oblikovala civilna iniciativa, ki sojo poimenovali Skupina 2001. Njena osnovna naloga je skrb, da pomembna obletnica, 1000 - letnica Gorice in Solkana zaznamuje ne le goriški, temveč tudi slovenski prostor. Svoj simbol so iz Gorice že ponesli v Solkan in Novo Gorico. Skupina 2001 je sestavljena iz dvanajstih članov, učiteljev, kulturnih delavcev in podjetnikov, ki so sklenili, da bodo dodali svoj prispevek k praznovanju. Razpisali so javni natečaj, na podlagi katerega je nastal njihov simbol v obliki keliha, ki ima starožitno, srednjeveško sporočilo, na katerem je značka, ki simbolizira nastanek Gorice, reko Sočo in 1000 - letnico. Simbol je narejen v treh oblikah, reprezentančni, s katerim bodo glas o pomembni obletnici ponesli po vsej Sloveniji, spomeniški in
Potrošniški v obliki obeska za ljuče, namenjen prodaji. V Novi Gorici bo v tem letu cela vrsta prireditev, ki bodo svoj višek dosegle septembra letos.
Y V	»V V
zariscu
Senzacionalno odkritje?
Predniki ruskega pisatelja Puškina delno iz slovenskih krajev?
Moskva /Just Rugelj/- Sergej le da na rdečem polju. Najbolj
Afanasjev, redni član Vseruskega Heraldičnega društva, je pred kratkim objavil članek, v katerem dokazuje da je rodbina Puškin delno iz slovenskih krajev. V zadnjem odstavku piše: "V spodnji polovici ščita, ki je razdeljen na dva dela, sta emblema, ki kažeta na poreklo rodu Puškinovih. Roka s sabljo je nekoliko spremenjen grb starodavne hrvaške države Raške (v originalu Rami) a nebesno modri orel v zlatem polju je podoben grbu kneževine Kranjske (danes Slovenije). Po ustnem izročilu je ravno iz teh dežel odpotoval v srednjeveško Rusijo slovan Radssa (Racca) s katerim se je začel rod Puškinovih."
Vodilni vslovesnki heraldik Dr. Jožko Savli se je odzval na prošnjo Društva dr. France Prešeren iz Moskve in podal svoje mnenje.
Dr. Jožko Savli. Gorica:
Sergej Afanasjev navaja, da se v sestavljenem grbu rodbine Puškin nahaja tudi grb dežele Kranjske. To bi kazalo na začetnika omenjene rodine po imenu Radsa (Raca), ki naj bi po izročilu prišel s Kranjske oziroma Slovenije, in bil začetnik Puškinov. Grb Puškinov je, heraldično gledano, prerezan in v spodnjem delu preklan. Spodaj na (heraldično) levi strani je grb Kranjske: plavi orel na zlatem polju, ki drži v desnem kremplju še nek predmet, ki ga izviren kranjski orel nima. Prav tako spodaj na desni je na plavem polju, roka, ki drži sabljo. Ta grb ustreza grbu rodbine Alapy, kije od približno leta 1550 dalje imela v lasti grad Metlika. Njen grb je imel prav tako roko s sabljo,
zanimiv je nedvomno klobuk na hermelinu, v gornjem delu grba Puškinov. Predpostavljamo lahko z veliko verjetnostjo, da gre v tem primeru izvirno za grb Slovenske krajine (Dolenjske), kije bila že v_ 14. stol. združena z vojvodino Kranjsko, in je imela svoje središče prav v Metliki. V njenem grbu je bil značilen Slovenski klobuk, kmečki, ljudski, katerega so uporabljali tudi pri ustoli-čevanju vojvodov Karantanije
(Slovenije). Iz tega klobuka je bil izveden tudi poznejši Vojvodski klobuk, ki je danes shranjeni v muzeju Joaneum v Gradcu (Štajerska, Avstrija). Ta je prvič izpričan na pečatu vojvode Rudolfa IV. Ustanovnika iz leta 1358. Prav mogoče je, daje bil klobuk Slovenske krajine v Rusiji, kjer njegovega izvora niso poznali, prerisan v knežji klobuk. Na vsak način, vse tri sestavine grba rodbine Puškin imajo svoje vzporedje v grbih Slovenije, oziroma v grbih prvotne Slovenske krajine in Kranjske.
Denar in zlato nekdanje skupne države Jugoslavije
Miloševič "spravilna varno"
Beograd /STA, Večer/- Včasih so denar stlačili v kovčke. Včasih so zlate palice vozili na letališča v prtljažnikih avtomobilov ob policijskem spremstvu. Včasih so vse opravili kar prek bančnih terminalov. Včasih je šlovpremoženje na Ciper, včasih v Švico ali Kitajsko, Nemčijo ali Južnoafriško republiko. Tako pravijo jugoslovanski preiskovalci, ki skušajo izslediti, kako je nekdanji jugoslovanski predsednik Slo-bodan Miloševič domnevno oropal državo njenega bogatstva, zlasti zlata, in si v tujini na bančne račune naložil stotine milijonov, če ne več milijard dolarjev vredno premoženje.
Vir velikega dela tega prikritega bogastva je rudarski kompleks Bor. Mreža 19 tamkajšnjih podjetij je bila nekoč rekorder z 20.000 zaposlenimi delavci in največji vir priliva tuje valute za državo. Predstavniki v Beogradu pravijo, da sta Miloševič in nekdanji namestnik premiera Nikola Sainovič, ki ga tudi iščejo v Haagu, vodila zlati rudnik, kot bi bil njuno podjetje. Zakon določa, da morajo vsi dohodki od prodaje zlata končati v državnem proračunu. Preiskovalci zdaj ugotavljajo, daje denar v resnici odtekal v tujino, kjer naj bi si nekdanji predsednik zgradil mrežo podjetij, bank in računov, s katerimi je med drugim elegantno zaobšel sankcije mednarodne skupnosti. Sodelavci glavne tožilke sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije Carle del Ponte trenutno preučujejo 25 škatel bančnih zapiskov, ki jih je pred nekaj tedni poslala ciprska centralna banka. Ciper se omenja kot ena glavnih postojank Miloše-vičevih bančnih akcij, v katero je pred leti dregnila tudi Slovenija z zahtevo po zamrznitvi sredstev na tamkajšnjih računih, ki naj bi bila last nekdanje skupne države.
Toda denar je tja odtekal tudi takrat, ko je bila skupna država že davno pokojna. V nekaj pošiljkah, ki so bile uradno zabeležene kot prevoz bakra, so letala Svvissaira med letoma 1998 in 2000 vozila zlate palice v Švico, kjer so jih prodali na trgu kovin. Skupaj so bile vredne 6,8 milijona dolarjev, večino tega pa so nakazali na majhno ciprsko podjetje MCC Overseas Trade Ltd., ki ne želi razkriti, kdo so njegovi lastniki.
Početje zdaj raziskuje tudi osebje guvernerja Narodne banke Jugoslavije Mladjena Dinkiča. Od oktobra lani, ko je Miloševič padel, so preiskave Narodne banke del naporov za odkrivanje nelegalnih poslov, pri katerih sodelujejo tudi ameriška vlada in zahodne obveščevalne službe. Carla del Ponte ne dvomi: "Miloševič je ukradel veliko vsoto denarja, zares veliko," pravi. V posle naj bi bilo poleg njega vpletenih še približno 200 ljudi iz jugoslovanskega vrha. Švica je že razkrila, da so Miloševič, njegovi ožji družinski člani in 35 predstavnikov oblasti odprli račune v Švici. Morda največji enkratni zalogaj je iskanje skoraj 200 milijonov dolarjev od skupaj milijarde, kolikor so italijanska in grška telefonska podjetja leta 1997 plačala za državno podjetje za mobilno telefonijo. 200 milijonov dolarjev ni nikoli končalo na državnih računih, pravi Dinkič. Miloševič je lani za italijansko La Stampo dejal, da "je vse, kar o nas pišejo, laž". Njegova vlada je vse posle z zlatom označila za vojaško skrivnost. Tako je nova oblast šele pred kratkim denimo izvedela, da sta omenjeno ciprsko podjetje MCC in podružnica rudnika Bor v Ziirichu v zadnjih treh letih organizirala izvoz 720 kilogramov zlata. "Najmanj toliko," pravi Dinkič, "sumimo, da gre za veliko več". Če že ni neposrednih dokazov, pa mnogi vsaj posredno kažejo na Miloševičeve prstne odtise.
Državni zbor RS sprejel zakon o skladu za poplačilo
odškodnine žrtvam (II.sv.) vojne
Ljubljana /STA/- Državni zbor je soglasno sprejel zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, še pred tem pa podprl tudi uskladitvena dopolnila. Zakon, ki je v zakonodajnem postopku že od leta 1995, predvideva ustanovitev posebnega sklada za poplačilo odškodnine žrtvam za negmotno škodo. Država naj bi za odškodnine iz proračuna namenila približno 45 milijard tolarjev.
Po pojasnilih predstavnikov vlade gre za izvedbeni zakon, ki ne širi pravic žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ampak uresničuje že sprejete obveznosti do teh ljudi izt.i. vojnih zakonov.
V skladu z novim zakonom se bo odškodnina izplačala v dveh delih. Prvi del v gotovini do višine 300.000 tolarjev, in sicer v dveh obrokih po 150.000 tolarjev, vendar ne pred 15. januarjem 2002, drugi del pa se izplača v obveznicah, ki se upravičencem izročijo najpozneje ob izplačilu prvega gotovinskega obroka, seveda, če gre za odškodnino višjo od 300.000 tolarjev. Za izplačilo odškodnine se bodo izdale obveznice v višini največ 30 milijard tolarjev v eni ali več serijah, nominirane v tolarjih in izpfačljive v petih letnih obrokih.
Prvi obrok zapade v izplačilo 15. septembra 2004, obrestujejo pa se z letno obrestno mero v višini TOM+1 odstotek od -1. januarja 2002. Za izplačilo glavnice in obresti jamči država, naloge v zvezi z izdajo, vročenjem in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenska odškodninska družba. Sicer pa so poslanci sprejeli tudi dodatni sklep, s katerim DZ vladi predlaga, naj pripravi novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, po kateri bodo ta status pridobili vsi civilni invalidi vojne s priznanim statusom po posebnem zakonu.
>
Vv «vv
zariscu
Je Matjaž Rogelj prevaral slovensko ministrstvo pa tudi avstralske Slovence?
V prejšnji številki Glasa Slovenije smo poročali na 5. strani "Matjaž Rogelj na svetovnem tekmovanju računalništva".
Kaj boste rekli, ko boste prebrali, da svetovnega prvenstva sploh ni bilo, pa tudi ne evropskega pred štirimi leti ne in da je, po poročanju slovenskih medijev, 22-letnemu mladeniču Matjažu Roglju uspelo "iztisniti" od slovenskih ministrstev, predvsem od ministrstva za znanost, šolstvo in šport celih 130.000 mark. Svetovno in še pred tem evropsko prvenstvo pa si je dobesedno izmislil. Tako slovenski mediji. O tem kako seje predstavil tudi nam v Avstraliji berite na tej strani v članku ponatisnjenem iz leta 1997. Zadevo naj bi pravzaprav odkrili novinarji Dnevnika. Posumili so, da sta Roglju menda pomagala pri goljufiji Mišo Alkalaj iz Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani in znani "režiser" potegavščin Američan Joey Skaggs. V času, ko so se slovenski mediji razpisali o zadevi seje Matjaž Rogelj nahajal v Riu de Janeiru. Novinarski članki so se vrstili, vsakdor je odkril nekaj novega:
Citat iz Delafax - članek Luke Dekleve Humar:
"Bistveni del tega zapleta pa ni medijska potegavščina, niti Skaggs niti Alkalaj, ampak izjemno nadarjeni 22-letni študent iz Komende. Kot trdi Skaggs, je Rogelj že pred štirimi leti vedel, da bi šlo za potegavščino. Naplahtal je, in kot referenco pri poznejšem pridobivanju denarja od ministrstev izkoristil ravnatelja Bežigrajske gimnazije Janeza Šušteršiča in manjkal v šoli celo šolsko leto, češ da se pripravlja na tekmovanje. Nato je odpotoval na nekajmesečno računalniško izpopolnjevanje v Avstralijo, češ da je to nagrada za zmago na evropskem prvenstvu, ki ga sploh ni bilo. Zdaj je Rogelj že tri mesece v Braziliji na neuradnem svetovnem prvenstvu, ki ga tudi ni bilo. Od države oziroma od takratnega ministrstva za šolstvo Slavka Gabra je Rogelj dobil povrnjene stroške za evropsko prvenstvo, za pripravo na domnevno svetovno prvenstvo v Braziliji je od tedanjih ministrov Pavla Zgage in Lovra Šturma prav tako dobil denar, nekaj milijonov tolarjev pa tudi od drugih zasebnih podjetij ... Navajanje neresničnih okoliščin ministrstvu Kazenskega zakona RS, z namenom pridobiti premoženjsko korist pomeni goljufijo
oziroma kaznivo dejanje goljufije po členu 217. Za temeljno obliko tega kaznivega dejanja je predpisana kazen zapora do tren let, za kvalificirano obliko pa osem let ... Tudi če Rogelj denar vrne je to na sodišču samo olajševalna okoliščina"
Ampak to še ni vse. Roglju so plačali jezikovno izpopolnjevanje v Londonu, da se bo dobro odrezal tedaj še na evropskem tekmovanju (ki ga ni bilo). Matjaževi starši so povsem na dnu, saj so mu verjeli vse kar jim je povedal in še sami so priskočili finančno na pomoč.
Bons Jež med drugim piše: "... Študent prava Matjaž Rogelj je potegnil šolsko ministrstvo, tamkajšnje uradnike, ki so mu izplačali 130.000 mark, ne da bi trenili z očesom, zdaj pa "do nadaljnjega" molčijo in čakajo, da se bo vse skupaj poleglo. Kakor se je že marsikateri hujši in finančno neprimerno odmevnejši škandal doslej."
Matjaž Rogelj je res škodil sebi, toda bolj od tega so se osramotili država in njena ministrstva. Povrhu vsega pa bodo "plačali" za vse te potegavščine bodoči dobri projekti posameznikov, saj seje razen Rogljevih potegavščin nabralo že tudi veliko drugih. Za omembo vseh pa tukaj in na tem mestu ni prostora.
Je Matjaž Rogelj "potegnil" tudi nas, avstralske Slovence? Tega koliko so prispevali finančno posamezni rojaki iz Avstralije ne vemo. Vemo le to, da smo ga sprejeli povsod lepo in mu
poskušali priskočiti na pomoč. ***
Matjaž Rogelj se je vrnil v Slovenijo, vzel si je odvetnika, Petra Ceferina (pravijo, da ta zelo uspešno brani morilce, goljufe, trgovce z mamili in druge ter da je eden najdražjih slovenskih odvetnikov). Policija je Roglja sicer aretirala takoj po pristanku na letališču, zagovarjati se je moral že dvakrat a je po nasvetu odvetnika zelo malo povedal. Tako policija zaenkrat še ni podala uradnega mnenja, do takrat pa bo ostal le osumljen za goljufijo, javnost pa brez odgovorov na zastavljena vprašanja: kje je njihov denar, denar davkoplačevalcev in kako je mogel takrat 18-letni mladenič prevariti kar tri ministre.
Da se ne bi končalo vse tako, kot se je v Sloveniji že večkrat, namreč da bodo vsega krivi novinarji, ki so zadevo odkrili, Matjaž pa "nedolžen"!?
------^^^sujwIMJ^' 15
M a rue 2001
Ponatisnjeno iz Glasa Slovenije 1997
Evropski prvak v
računalništvu Matjaž Rogelj iz Slovenije na tečaju v Sydneyu
Matjaž je doma iz Topol pri Mengšu in je star 18 let, obiskuje četrti letnik gimnazije Bežigrad v Ljubljani. Študirati namerava računalništvo na fakulteti v Ljubljani. Letos seje odločil, da bo naredil mednarodni izpit iz računalništva, ki poteka vsaka štiri leta, letos je bil januarja v Ljubljani na Fakulteti za računalništvo.
Matjaž Rogelj je kljub visoki konkurenci dosegel prvo mesto z 91 odstotki. V prvem delu izpita so bila vprašanja na temo "hardvvara", nekaj tudi "softvvara" oziroma programiranja. To je bila predpisana tema od SAT 5 inštituta iz New Yorka. Drugi del izpita pa je bil po izbiri, Matjaž, ki je bil najmlajši tekmovalec si je izbral program za grafično oblikovanje in programiranje. .
Iz Slovenije je bilo prijavljenih šestnajst računalničarjev, po večini so bili to diplomirani inženirji. Tekmovala je cela Evropa in testi, ki so jih pisali so bili poslani v London, kjer so šli na mednarodno ocenjevanje.
Po doseženem prvem mestu je dobil Matjaž Rogelj nagrado: dvomesečni izobraževalni tečaj iz računalništva na univerzi v Sydneyu. V Sydney je prispel pred dobrimi dvemi meseci. Dopoldan je obiskoval tečaj angleškega jezika, potem pa v popoldanskem terminu predavanja z mednarodnimi predavatelji.
Matjaž je bil pred dvemi leti v Angliji in meni, da so bili računalniški standardi pod nivoji slovenskih. V Sloveniji so bili tiste čase že računalniki 486, v Angliji pa šele 386. Avstralija je na visoki ravni razvitosti, meni Matjaž, čeravno Slovenija ne zaostaja dosti, če sploh zaostaja.
Matjaž bi v Sloveniji rad zaključil srednjo šolo, oktobra pričenja s študijem na fakulteti. Rad bi študiral v tujini in v Avstraliji so mu ponudili dokaj ugoden študij na univerzi v Sydneyu. Ker nima nobene finančne podlage, Slovenija tak študij ne štipendira, upa, da bi mu avstralski rojaki lahko kaj pomagali. /Iz intervjuja Marize Ličan na radiu SBS Sydney/
Matjaž seje v času bivanja v Sydneyu srečal z nekaterimi avstralskimi Slovenci in z njimi navezal prijateljske stike. V času izida tega časnika bo v Melbournu. Če bi kdorkoli bil pripravljen ponuditi Matjažu finančno podporo ali sponzorstvo za študij, naj pokliče uredništvo Glasa Slovenije na telefon (02) 989 71714
TO IN ONO
Kaj vse skriva led na Antarktiki?
Tudi
Avstralija
Ultramaraton TransAustralia
VSI SO ZMAGOVALCI Dušan Mravlje tretji
Canherra /Transa ustralia/ -11. marec, ura je 14.23 - 63.etapa Z veselim pričakovanjem v srcih so tekači to nedeljo zjutraj še zadnjič štartali proti etapnemu cilju. Prijetno vreme, prijatelji in znanci na cilju in množica ljudi na proslavi stoletnice federacije v Canberri so mnogim dvignili utrip še preden so se dobro ogreli. Čeprav je bilo v tekmovalnem delu že vse odločeno, so tekači odtekli 44 km zelo resno. Anatolij Kruglikov je "letel" proti cilju z neverjetno povprečno hitrostjo 15 km/h in še enkrat dokazal, da je najboljši etapni ultrama-ratonec na svetu. Mihaly Molnar je razblinil vse upe Micku Francisu, da bi ga lahko v zadnji etapi še prehitel in odtekel najboljšo etapo po zmagoslavju v 17. etapi. Madžar je Avstralca prehitel kar za 31 minut in potrdil svoje četrto mesto. Prav vsi so z nasmehom na ustih prečkali ciljno črto, saj je bila popoldanska etapa do parlamenta in do parka Glebe samo še formalnost, saj niso tekli na čas. Zmagovalec je pred ciljno črto na avtocesti, ki pelje v mesto, slekel majico in copate, pokleknil na črto in počakal, da so ga prijatelji polili s šampanjcem. Nekaj minut za njim je še zadnjic preko ciljne črte "zajodlal" Helmut Schieke.
Končna dolžina ultramaratonaje 4355 km, ki jih je Anatolij Kruglikov pritekel v nekaj več kot 305 urah.
Ultramaraton TransAustralia oziroma TransAustralia Foot Race, kot so ga poimenovali organizatorji, je bil največji tekaški spektakel v Avstraliji v letu 2001. Z njim so na svojstven način obeležili stoletnico Avstralske federacije ustanovljene leta 1901.
Trans Australia Foot Race je
izjemen dogodek, v katerem seje na tej dolgi progi pomerilo 25 najboljših ultramaratoncev vsega sveta, vključno s Slovencem Dušanom Mravljetom (spremljala ga je 21-letna hčerka Neža). Deset tekmovalcev je bilo iz Avstralije, pet iz Nemčije, po trije z Madžarske in Rusije ter po eden iz Velike Britanije, Češke, Italije, Irske, Japonske, Havajev in Slovenije. Maraton je bil prikaz človeške vzdržljivosti, kakršne do zdaj še nismo videli. Take razdalje namreč do danes še ni pretekel nihče. Proga se je raztezala od Pertha na zahodni avstralski obali, kjer so tekači štartali 6. januarja 2001, do Canberre, kamor so prispeli 11. marca. Kako težka je bila preizkušnja pove podatek, da so tekači dan za dnem, brez prostega dne, tekli 66 dni oziroma etap, ki so bile dolge od 45 do 100 kilometrov. Na dan so povprečno pretekli 70 kilometrov. Najmanjša hitrost, ki sojo morali dosegati v vsaki etapi, ne glede na razdaljo, je bila 5,6 km/h.
Tekmovalci so povsem običajni ljudje, stari od dvajset do šestdeset let, ki so javnost nagovarjali s sloganom 'VSE JE MOGOČE', in s tem so pokazali, da tudi sami lahko osvojijo podobno življenjsko vodilo. Sodelovanje na maratonu ni bila le stvar telesne pripravljenosti, ampak predvsem stanja duha. Petindvajset najboljših ultramaratoncev na svetuje v dobrih dveh mesecih teklo skozi 134 mest Avstralije, ob poti pa jih je spremljalo kar 5,6 milijona Avstralcev. Tekače je spremljalo 150 spremljevalcev in 30 vozil, ki so se čez Avstralijo pomikali skupaj s tekači.
dQbe-camece~zimmec~coom&~apatlma
Kmečki tutizem
2S-ROVC
4260 bled mlinska 15
Slovenija ielef. 00386-64-741-704
Odkrita toplotna "konica" in nov pogled na ogrevanje Zemlje
/DELO J.Ž./
Znanstveniki, ki poskušajo s pomočjo raziskovanja različnih plasti zaledenele Antarktike pojasniti vzroke in posledice topljenja ledu, oziroma zvedeti več podatkov o spreminjanju klime v posameznih zgodovinskih obdobjih, so pred kratkim odkrili doslej največjo in najbolj nenadno toplotno "konico"v zgodovini južne poloble.
Po njihovih ugotovitvah se je namreč pred približno 19.000 leti v razponu le nekaj desetletij povprečna temperatura dvignila za sedem stopinj.
Po besedah prof. Jamesa Whitea z ameriške univerze v Coloradu odkritje kaže na to, da do klimatskih sprememb, torej tudi ogrevanja, lahko pride nenavadno hitro. Prof. White je prepričan, da imajo zdaj na voljo nesporna dejstva, ki pričajo o tem, da seje prav zaradi omenjenih sprememb na območju zahodne Antarktike pričel proces hitre otoplitve in konec ledene dobe. Ugotovili so namreč, da je bila tedanja otoplitev v korelaciji z nenadnim dvigom morske gladine - kar so sicer raziskovali strokovni sodelavci avstralske Nacionalne univerze in z nekoliko manj dramatičnim povečanjem temperatur, do katerih je prišlo v drugih ledenih jedrih Antarktike. Vzorec, ki ga je raziskoval prof. White so vzeli iz plasti ledu v zahodni Antarktiki, ki jo sicer strokovnjaki najbolj povezujejo s klimatskimi spremembami zaradi njene potencialne nestabilnosti. Zahodnoantarktična ploščaje tudi največja morska ledena masa na svetu, njen večji del pa*leži na trdni skalni podlagi, povprečno 300 metrov pod morsko gladino. Če bi se stopila, bi se gladina morja lahko nekoč dvignila kar za pet metrov. Morebitno bolj ali manj intenzivno dviganje morske gladine bi uničilo obstoj velikih obmorskih mest, vplivalo na onesnaženje vodnih virov, na spremembe obrežij, pospešilo pa bi tudi preseljevanje ljudi iz prizadetih območij.
To tudi pomeni, da nekatera obrežja in predvsem nizko ležeči otoki sploh ne bi bili več primerni za bivanje.
Že ko bi se morska gladina dvignila za pol metra, bi to po da-našnj jh ocenah ogrozilo skoraj sto milijonov ljudi. Sicer pa ameriški znanstveniki tudi drugače že dlje časa sistematično spremljajo stal-
no povečanje temperature v krajih, kjer to ni običajno, to je v zmernem pasu, in opozaijajo na spremembe. Tako so med drugim ugotovili, da seje ob koncu sedemdesetih let pričela na tamkajšnjih značilnih žitnih predelih redno pojavljati suša, klimatologi pa so ugotovili, da nad najbolj razvitimi deli sveta nastaja mešanica onesnaženega zraka, kjer je poleg prašnih delcev največ ogljikovega dioksida. Pod takim "umazanim ščitom" se ozračje, s tem pa tudi tla, vztrajno in razmeroma hitro pregrevajo. Ohlajanje je zaradi omenjenega "ščita" oteženo, iz tega pa naj bi nastale, kot opozarjajo strokovnjaki, številne neugodne posledice, med drugim tudi hitrejše taljenje ledu.
Znanstveniki, ki so v preteklih mesecih proučevali ledene plasti zahodne Antarktike so ugotovili, da na nekaterih njenih delih prihaja do hitrih in dramatičnih sprememb, niso pa mogli določiti, ali so te spremembe posledica kratkoročnih naravnih sprememb ali pa gre za kaj resnejšega. Po predstavljenih raziskavah in spremljajočih razpravah na nedavnem strokovnem srečanju združenja ameriških geofizikov in gostov iz tujine, ta čas ni razlogov za preplah. Znanstveni sodelavci z NASE pa so med drugim poročali, da se ledena zahodnoantarktična gmota vendarle zmanjšuje počasneje kot so menili doslej.
"Naše prejšnje ocene, datopljenje ledene gmote prispeva milimeter povišanja morske gladine na leto, so bile skoraj zagotovo pretirane", je dejal Robert Bindschadler, strokovnjak za proučevanje ledu z Goddardovega središča za vesoljske polete NASA. Strokovnjaki so svoje prejšnje ocene spremenili na osnovi sinteze številnih novih podatkov in ugotovitev; s primerjavami poprejšnjih ocen o dviganju morske gladine in rekonstrukcije obsega ledene gmote ko je bil ta trikrat večji od sedanjega. Robert Bindschadler, ki je sicer, kot omenjajo v The Sydney Morning Heraldu podrobneje razlagal takoimenovani spazemski način krčenja (oziroma povečevanja) ledene gmote v različnih obdobjih je tudi dejal, da geološke raziskave kažejo na to, "kako je omenjena ledena gmota zdaj na stopnji blizu ničelnega krčenja". Vendar pa je po njegovih besedah težko, oziroma ni mogoče napovedati, kako hitro se utegne ta ledena gmota spreminjati v prihodnje.
(IPjäs i7
SLOVENIJE A '
TUCVOKKt» MJ1VI.M«
Marec 2001
COBRA M Phone: 03 - 58722115
CANBERRA Phone: 02 - 6 295 1222
Nedelja, 22. april PIKNIK
Vljudno vabljeni v naše društvo, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega.
Izredno dobra kuhinja!
Pridite in prepričajte se!
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
E-mail: slodsyd@zeta.org.au
Sodelujemo z:
__ADRIA AIRWAYS
Malaysia Airline Qantas Lauda Air Lufthansa
in drugimi letalskimi prevozniki
Telefon: (02) 9823 0011 Fax(02) 9823 0022
Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 Email: adriatictours@bigpond.com.au
Nedelja, 22. april, od 12.00 ure dalje
PIKNIK S PLESOM
Igrajo The Masters
80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: cIub@triglav.com.au
Medicina - Znanost
Od govejega zrezka do kreme proti gubam
Le redki vedo, da tudi zdravila, kozmetika
in kapsule vsebujejo snovi iz goveda
Berlin /DnevnikonLine/ - Nevarnost bolezni norih krav, ki se na človeka prenese kot različica creutzfeldt-jakobove bolezni, je prinesla na dan stvari, o katerih še pomislili ne bi, da so povezane z govedino. Zapisano je že bilo, da doslej v čistem govejem mesu niso našli povzročiteljev BSE (ki so beljakovinski prioni ali virusi, skriti v prionskem ovoju). Nevarni pa so možgani, mozeg, mrežnica oči, možganska tekočina, žleza ščitnica, trda možganska skorja, limfni vozliči in mandlji, deli tankega in debelega črevesa, vranica in nadledvične žleze.
V	mleku, maščobi in hrustancu, koži, dlaki in kosteh doslej še niso našli povzročiteljev BSE. Toda če bi se hoteli izogniti kakršnemukoli tveganju okužbe z CJD, bi se morali odreči marsičemu.
V	kravjem mleku za zdaj še niso našli povzročiteljev BSE, niti pri kravah, ki so imele to bolezen. Problem pri raznih jogurtih in pudingih, svežem siru, solatnih prelivih, sladoledu, polnjenih pralinah, tortah in pecivu pa je želatina, ki izvira od govedi. V Nemčiji so mnogi proizvajalci omenjenih živil že prešli na pektin ali podobne nadomestke.
V	Angliji so morale zdravstvene oblasti vzeti iz prometa cepivo proti otroški ohromelosti (poliomielitisu), ker je bilo cepivo vzgojeno v hranilni tekočini, kije vsebovala tudi telečji serum. Zdaj dobivajo ta serum iz ZDA, Nove Zelandije in ZDA.
Tudi farmacevtska industrija pri mnogih zdravilih in kremah uporablja dele teles ali proizvodov živali. Takšne so poleg učinkovin, kakršen je goveji insulin, tudi pomožne snovi: želatinaste kapsule, laktoza (mlečni sladkor) in stearati (maščobe), ki so vezivo v skoraj vseh tabletah.
V	Nemčiji so že leta 1994 vse proizvajalce opozorili, da morajo pri uporabi takih snovi izhajati iz domneve, daje načelno mogoč prenos BSE na človeka. Pravilnik ima dvajset točk (podatki o izvoru živali, vrsta uporabljenega živalskega tkiva, oblika uporabe - kreme, tablete, dražeji - in možnost proizvodnega postopka, ki bi zanesljivo uničil morebitne povzročitelje BSE). Kdor ne izpolnjuje zahtev teh 20 točk, nima kaj iskati na trgu.
Kozmetični izdelki pogosto vsebujejo kolagen (iz katerega pridobivajo želatino) in izvlečke živalskih posteljic (placent). V tkivu živalskih zarodkov in v maternici doslej niso našli prionov. Tudi možnost okužbe je pri zunanji uporabi razmeroma majhna.
Na tržišču cigarete, ki ne povzročajo raka?
STA/A FP/ - Ameriški proizvajalec cigaret Vector Group je sporočil, da bo na trgu ponudil cigarete iz genetsko spremenjenega tobaka, ki ne povzročajo raka. Vsebnost kancerogenih snovi v novem tobaku so tako zmanjšali, da ni nevarnosti za rak. Nove cigarete zažarijo, iz njih se kadi in imajo enak okus kot običajne cigarete, zatrjuje Vector Group. Proizvajalec, ki ima 1,5-odstotni delež na ameriškem trgu, tudi pravi, da kadilci od teh cigaret ne postanejo odvisni.
Aktivnost v srednjih letih ščiti pred Alzhemerjevo boleznijo
/DPA/STA/- Strokovnjaki z univerze v Clevelandu so ugotovili, da ljudem, ki med 20. in 60. letom starosti ohranjajo duševno in telesno kondicijo, v starosti manj grozi, da bi zboleli za Alzhe-imerjevo boleznijo. Posebna raziskava je pokazala, da vsako dodat-
no leto izobraževanja možnost za izbruh te bolezni zmanjša za 17 odstotkov, podobne učinke pa ima tudi rekreativna dejavnost.
Sizofrenija
/Reuters/ - Kanadski strokovnjaki so razvili računalniški test, s katerim odkrijejo znake shizofrenije, še preden se pojavijo simptomi te duševne bolezni. Kot je v zadnji številki zapisal New Scintist magazine, Peter Liddle, psihiater z University of British Columbia v Vancouvru, uporablja novo metodo za odkrivanje sprememb v tistih delih možganov, ki sodelujejo pri pomnjenju in učenju. Z računalniškim testom ugotavljajo prekrvavljenost določenih delov možganov, da bi odkrili znake, značilne za shizofrenijo. Zgodnje odkrivanje shizofrenije lahko izboljša uspešnost zdravljenja. Vzrok za shizofrenijo ni znan, po mnenju strokovnjakov pa je povezan s posameznikovimi naravnimi pre-dispozicijami. Znaki so: halucinacije, prividi, prisluhi in spremembe vedenja.
Astma
/Večer/- Znanstveniki z britanske univerze v Southamptonu so v sodelovanju s farmacevti in genetiki odkrili gen, ki bi utegnil biti kriv za kar 40 odstotkov primerov astme. Njihove ugotovitve utegnejo pomagati pri razvoju novih zdravil in presejevalnega testiranja. Kot pravijo sami, jim je uspelo ovreči tudi staro resnico, da ima bolezen, kot je astma, zelo kompleksne vzroke. Po mnenju vodje študije dr. Stephena Holgata gre za največje odkritje v vseh 25 letih njegovih raziskovalnih prizadevanj, to pa utegne spremeniti pogled zdravnikov na to bolezen. Holgatova skupina je v študiji preučila genetske zapise 342 britanskih družin, v katerih sta najmanj dva otroka bolehala za astmo. Pri tem je naletela na pet genov, potencialnih krivcev za nastanek astme. V iskanju odgovora se je skupina povezala s farmacevtsko družbo Schering-Plough, taje poskrbela za finančni del študije, in podjetjem Genome Therapeutics, kjer so opravili hitre genetske presejevalne teste. Na veliko presenečenje vseh sodelujočih seje izkazalo, daje bil eden izmed genov s pojavom astme izjemno tesno povezan in bi lahko bil po mnenju dr. Holgata kriv za pojav kar 40 odstotkov vseh primerov te bolezni. Družbi sta ugotovitve britanskih zdravnikov preizkusili tudi na 110 ameriških astmatičnih družinah in prišli do podobnih rezultatov. "Pričakoval bi, daje z boleznijo povezanih kakih 10,15 ali morebiti 20 genov, izmed katerih bi k nastanku bolezni vsak prispeval po pet odstotkov. Seveda bi pričakovali tudi velik vpliv okolja. Vendar smo presenetljivo ugotovili, da omenjeni gen, ko gre za pojav astme, nenavadno izstopa," pravi Holgate. Zdravniki z univerze v Southamptonu in sodelujoči imena gena in podatkov o njem zaenkrat še nočejo izdati, pravijo le, daje povezan z delovanjem pljuč. Holgatova skupina namerava v sodelovanju z omenjenima družbama identificirati tudi ostale štiri gene, ki naj bi bili povezani s pojavom astme. Ugotovitve nameravajo objaviti v eni izmed pomembnejših znanstvenih revij. Kot dodajajo, so jim pri njihovem raziskovanju močno pomagale tudi ugotovitve znanstvenikov, ki so razložili genetska zaporedja v genomu, sporočajo pa tudi, da bi na podlagi ugotovitev že v bližnji prihodnosti lahko uvedli pre-sejevalno testiranje, s katerim bi pri otrocih ugotavljal prisotnost omenjenega gena. Zaradi astme v Združenih državah vsako leto zboli okoli 15 milijonov ljudi.
S skeniranjem do boljšega zdravja
/Reuter/- Britanski raziskovalci menijo, da utegne nova metoda skeniranja, ki zdravnikom omogoča zasledovati in opazovati učinke zdravil v telesu, utreti pot učinkovitejšemu zdravljenju raka. Znanstveniki iz londonske Ha-mmersmith Hospital so prilagodili tehniko, imenovano pozitronska emisijska tomografija, da bi lahko spremljali napredovanje zdravil zoper rak med njihovo potjo po telesu. Tako bodo zdaj lahko natančno presodili, ali so zdravila učinkovita in varna, in se bolje odločali o tem, katera uporabiti in v kolikšnih odmerkih, pravi profesorica Pat Priče, vodja raziskovalne skupine, kije tej tehniki utrla pot.
Zdravilno gibanje v vodi
/7D/ - Gibanje v vodi je idealen trening za srčno-žilni sistem, saj je optimalna različica kombinacija hitre hoje, joginga in kolesarjenja v delni breztežnosti. Srce kljub naporom dela z zmerno zmogljivostjo, saj črpa kri v horizontali in ne kot običajno v vertikalni smeri. Voda pospešuje tudi delovanje jeter, obenem pa sončne kopeli znižujejo nivo holesterola in maščob v krvi in nevarnost arterioskleroze se zmanjša, prav tako nevarnost srčne ali možganske kapi. Kaj pa hrbtenica? Morje nedvomno pomaga tudi pri težavah s hrbtenico in vezivno mišičnim tkivom. Na plaži se sprostijo mišice, vezi in sklepi. V morski vodi občuti človek le svojo težo, posledica tega je občutna sprostitev mišic, vezi in sklepov hrbtenice ter gibalnega aparata nasploh. Sklepi in vezi so razbremenjeni, mišična napetost popusti, bolečina in omejena gibljivost izgineta. Plavali naj bi vsaj dve do tri ure dnevno, temperatura vode pa mora biti najmanj 22 stopinj Celzija. Pomanjkanje joda povzroča nezadostno produkcijo šcitničnega hormona tiroksina v organizmu. Bolnik je nenehno utrujen, apatičen. Morska klima vsebuje obilico joda v naravni obliki, priporočajo tudi pitje čiste morske vode, pa tudi gibanje in plavanje. Tekanje, hoja po plažah, plavanje koristi tudi ljudem s krčnimi žilami, krči, otekanjem nog, zastajanjem limfe, celulitu. Naravna mišična in refleksna masaža nog prispeva k izboljšanju krvnega obtoka, sprostitvi vezivno-mišičnega aparata in pospešeni dinamiki tekočin v spodnjih okončinah. Morski valovi in gibanje v morski vodi pospešujejo prekrvitev poškodovanega dela telesa, preprečujejo vnetja in krče vezivno-mišičnega tkiva ter spodbuj ajo metabol izem. /Piše dr. med. Srečko Rutar/
m» von r.oi Mini.M»
Marccr 2001
Za razvedrilo
Smeh
Evtanazija po slovensko
/Tort list/- Iz virov blizu vlade nam je uspelo izvedeti, da se tudi pri nas v Sloveniji v največji tajnosti pripravlja dokument, ki bo podobno kot na Nizozemskem, uzakonil evtanazijo. Poglejmo nekaj podrobnosti, ki namjihje uspelo razkriti! Dovoljenje za evtanazijo bo lahko pridobila vsaka polnoletna oseba, ki bo izpolnjevala naslednje pogoje:
-	vlogo za odobritev evtanazije bo morala zainteresirana oseba pristojnemu organu predati osebno;
-	poleg takse, ki menda še ni določena, bo moral vlagatelj k svoji prošnji obvezno priložiti: rojstni in krstni list, poročni list oz. odločbo o razvezi, potrdilo o zaključeni stopnji izobrazbe, potrdilo o materialnem stanju, potrdilo o plačanih davkih, potrdilo o nekaznovanju, zdravniško spričevalo, veljavno sestavljeno in notarsko overjeno oporoko, potrdilo o plačani akontaciji za pogrebne stroške, izpolnjeno besedilo za parte in tri zadnje odrezke o plačanih stroških za grob;
-	vse zahtevane listine bodo morale biti predložene v originalu (veljale bodo tudi pri notarju overjene kopije, vendar ne starejše od treh tednov);
-	prosilec bo moral na formularju - prošnji obkrožiti enega od naslednjih razlogov za evtanazijo: naveličanost, ekonomičnost, radovednost, škodoželjnost, maščevalnost, izboljšanje bivalnih razmer, avanturizem, ostalo;
-	pristojni organ bo odločbo o odobreni ali zavrnjeni evtanaziji izdal v treh mesecih od dneva prejema vloge (višja inštanca za morebitne pritožbe menda še ni določena;
-	evtanazija bo s sklepom odločbe dovoljena samo za določen čas, ki pa ne bo daljši od enega leta. Če prosilec odločbe v tem času ne bo izkoristil, bo moral prošnjo obnoviti in na novo priložiti vse zahtevane priloge;
-	prosilec bo moral v treh dneh po svojem pogrebu, vendar ne kasneje kot v enem tednu po nastopu klinično potrjene smrti, o tem osebno obvestiti pristojni organ in poravnati vse nastale stroške, nato pa bo odgovorna oseba zadevo zaključila. V nasprotnem primeru bodo nastali dodatni stroški, ki bremenijo dediščino prosilca. Po besedah avtorjev bo zakonska ureditev tega delikatnega problema najsodobnejša v Evropi, predvsem pa bo izredno učinkovita. Amen!	štrk
SLOVENSKA TURISTIČNA KMETIJA V AVSTRALSKEM QUEENSLANDU
ARRIGA PARK
Samo uro stran od Cairnsa v prelepem okolju tropske Mareebe Telefon/Fax : (07) 4093 2114 Medtem ko se iz Cairnsa lahko podate
na ogled svetovno znanih koralnih grebenov, se nastanite pri slovenskih gostiteljih Mileni in Haroldu, kjer se boste ob prijetni domačnosti sprostili.
Ogledali si boste lahko plantažo slatkornega trsa in drugih zanimivosti. Ne samo domača hrana, pritegnile vas bodo tudi vse vrste tropskega sadja, gojenega organsko.
V	idiličnem tropskem vrtu je zakuzi (spabath), kjer se boste lahko znebili
utrujenosti in vseh skrbi. Imeli boste priložnost odkriti lepote A t he rt on Tableland-a
V	ceno so vkjučene tudi krajše ture.
Nudimo popust za Slovence! Email:
arrigapark@cvberwizards.com.au
Aforizem kot življenje
Smeh ni greh, če pa kdo greši,
ni - smeh. ***
Podoknica je bila neuslišana -prisegala je samo na ročk and
roll. ***
V življenju je ogromno prestal, največ pri šanku.
Problemu so zelo skrbno prisluhnili - le odmevnosti od
nikoder. ***
Umazane duše ne vidiš, zato jo
tem bolj občutiš. ***
Preživel je seksualno revolucijo, v zakonskem jarmu
pa omagal. ***
Posel mu je sicer cvetel, a žal samo do konca pomladi. Dušan Kuzma
Se ti ne zdi, da mu vendarle malo preveč popuščava?
-	Mami, si vprašala očka, ali mi bo kupil kolo?
-Niti sliašti noče!
-	Si poskusila tudi z živčnim zlomom, tako kot za svoj
krzneni plašč? ***
-	Stanuje tvoj snubec še vedno v tisti prekrasni vili s pogledom na zapor?
-	Ne, sedaj ima pogled na vilo ... ***
-	Marta, poroči se z mano, izpolnil ti bom vsako, še tako drobno željo.
-	Kdo mi bo pa izpolnjeval
velike? ***
-	Kako to gospod župnik, da se vsak dan vozite s kolesom, pa vas še nikdar nisem ujel pri prekršku?
-	Ker je z menoj vedno Bog, gospod policist.
-	Torej vendarle prekršek, dva na kolesu!
-	Mami, a imaš ti zelo zelo velika usta?
-	Zakaj pa to vprašiješ? -Ker je oči včeraj rekel sosedi, da si pogoltnila vse, kar ti je
natvezila... ***
Si imela moške na Zemlji? -Nikdar, sveti Peter, še vedno sem devica.
-	No, pojdi v sobo s perjem, da ti bodo naredili krila.
-	Hvala, Sveti Peter, vedno sem si želela biti angel ...
-	... ne boš angel, ampak gos. ***
-Ni hujšega kot če ugotoviš da te žena vara... -Je hujše,je.
-	Kaj pa?
-	Če ona u°otovi, dajo ti varaš ... ***
-	Kako pa lahko Bog vse vidi?
-	Skozi ozonsko luknjo! ***
-	Gospod, ali je pri vas vedno taka megla?
-	Ne vem, tu živim šele tri leta.
Glas Slovenije -pokrovitelji The Voice of Slovenia -Sponsors:
Pred izidom
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča
Srečanje novinarjev in urednikov izseljenskih medijev
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urad vlade za informiranje bosta od 3. do 8. septembra 2001 v Ljubljani pripravila strokovno srečanje novinarjev - urednikov slovenskih izseljenskih medijev. Tovrstno srečanje je bilo pred leti žeJzpeljano in izkazalo s&ie za izjemno koristno v smislu ohranjanja slovenske identitete v izseljenštvujer medsebojnega
mediji v različnih drziivsiK Zait
A 2001 prijavijo iHilo do 20 kandidatov)
mom vnkun m
povezovanja med izseljens naj se najkasneje DO 13. Canberri. Tžga se bo Jahko Prijava naj vsbbuje:
1.	osebne podatke s kraikhn šiv/j
2.	čas in oblike soHelovanfn z izse dela na tem področji
3.	namen udeležbe na h^čJTnjnedelje v
4.	pisno izjavo, da bo v shs^enskčvi medij vrnitvi s seminarja. Prednost bodo imeli MLAJŠI kwididchi(2., 3 bili na takšnem izobraževanju. UpoštevaKbomo raznolikost (torej radio, TV, inter. Urada izbranim kandidatom placctui po stroške bivanja.
edije
tem
opts
teresirani iništ\'o v

val(-a) še ?racija), tisti, ki.
i po\
rajsko in
t no
sko vozovnico
Glavne točke seminarja: uixjdno predavane, ihedseSbjifa seznanitev udeležencev, seznanitev s slovensko medijskchsiiuabijo; obisk lokalnegt.
o, radioy m - Trst y'a v strokovna
yr>
ni, ti. dominant
oni
medija- predvidoma RTI 'Koper, slovensko in itdkjcinsko ure Oni. in mesečnik Ognjišče, Primorske novice; obisk zamejskega m - Primorski dnevnik. Novi glas, radijska oddajar^iri Sloveniji - obisk NUK, STA, Urad vlade za informiranj predavanja - etika, objektivnoshporočanja, novinarski žahri (, Slovenskega radia, TV, DELO, Družina (morda ločeno dv. elektronski mediji); sprejemi pri vidnih osebnostih, imena pred samim srečanjem.
Na zdravje!
Suhe oči - olajšave
Sydney /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/- Težave s suhimi očmi si lajšam predvsem sama. Splošni zdravniki in očesni specialisti po navadi svetujejo le navadne kapljice, umetne solze. Sama pa sem našla več drugih načinov kako navlažiti, lubricirati oči. 1. Poly Tears. Kapljice v stekleničkah, kijih morate odvreči 30 dni po odprtju. Dobijo se tudi kapljice za enkratno uporabo, te so v plastičnhji ampulah herme-\tično zaprte. Količina teh kapljic sadostuje za emdan. 2Weliko izboljšanje sem doživela po uživanju kapsul Efalex (pred .tremi leti je na etiketi pisalo, da ' težave z očmi; danes pa naj b\ bile\za splošno ooljše počutje otrok). Te kapsule vsebujejo ribje jeVtimrjanovo olje, vitamin E in je trobent i c (Fish Oil, Thyme Witamin E, Evening irose 0^1).
;k pa zveCer upo-mazilo PoIvVisc -
jabl )i
P\Vi ta mazi dni
oc
\
uporabo pos
^yöynintment, zjutraj Liquid Gel\(tud¡ uporabljate le 30 iu\ Seveda se pred stufte zVdravnikc
Objave
Vse najboljše!
VALENTINA MIMIC iz Sydneyja - je praznovala februarja osemdesetletnico
IVICA KROPE iz Sydneyja -je marca napolnila petdeset let
PETER KROPE iz Sydneyja -je imel rojstni dan in tako tudi
-	OLGA LAH, MIRA SMRDEL in DANICA PE-TRIC
JOŽE JEŽ iz Sydneyja bo
napolnil 90 let 4. aprila
IVO LEBER iz Mclbourna
-	bo praznoval maja svojo osemdesetletnico
HELENA LEBER iz Mel-bourna - bo maja dočakala šestdeset iet
Vsem bivšim in bodočim slavljencem naše srčne čestitke z željo, da bi bili zdravi in še dolgo vrsto let med nami. Sporočite nam datume rojstnih dnevov vaših prijateljev!
\ Mordía niste * vedeli da...
ROSEWOOD
v HOMES
Tel.: (02) 9629 5922
/ev
V O D U S E K MEATS
Tel.: (03) 587 22115
Royal Guardian Mortgage Corporation
02 9787 4477
EEffiEH
THE MOST BEAUTIFUL TILES IN THE WORLD
•	Iščemo ALBERTA PAH<
Sestra Vera Kačič, Hudi Loé 5296 Kostanjevica na Krasu^ Slovenija, išče brata. ALBERT PAHOR, rojen 28. 02. 1934 v Hudem Logu; leta 1954 odšel v Avstralijo. Informacije lahko pošljete na slovensko veleposlaništvo v Can-berro, sestri ali Glasu Slovenije.
•	Albina Lavtižar - Petrovič iz Podbreg 19,4280 Kranjska Gora, Slovenija, telefon: + 386-4-5881-246, e-mail: LAVTI@mail.com
j^g fol*citci	-
RUDOLF PETROVIČ, rojen 15. 11. 1944 v Destrniku pri Ptuju, Slovenija, nazadnje naj bi živel v Brisbanu.
Informacije lahko pošljete na slovensko veleposlaništvo v Canberra, sestri ali Glasu Slovenije.
TISKOVNI SKLAD
Glas Slovenije S 20.00 H. Zimšek S 45.00 Z. Johnson S 10.00 G.M. Harej HVALA
-	za rakom na doj Sloveniji zboli okoli 350 xensk materničnem po zbolevnosti sodi v sam vrh pa zboli okoli 65 žensk,
-	so za igranje vodne košarke n Kitajskem izdelali žogo iz posebnega v vodi ne^lrsečega materiala: bo vodna kosarka-nekoč olimpijska disciplina?
-	je bilo Društvo novinarjev Slovenije ustanovljeno kot Slovensko časnikarsko,drušML22J_ oktobra 1944 na ustanovnem občnem zboru v Črnomlju
-	ima Slovenija milijon uporabnikov mobilnih telefonov, 300.000 internetnih priključkov, 300 elektronskih trgovin in dobre računalniške strokovnjake
Arround AustiWia, Argentina, USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden,
Russia, Ja/mn, Finland and Slovenia