b-lK. 9. JUNIJA 1977 — ŠTEVILKA 23 — LETO XXXI — CENA 3 DINARJE LASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ta mesec se zanimivi dogodki kar vrstijo. Pred dnevi so v Izoli splavili »celjsko« ladjo, mladi so zavihali rokave na zvezni mladinski akciji Kozjansko 77, na Ponikvi pa so se srečali predvojni revolucionarji iz teh krajev. Tem in drugim dogodkom smo v današnji številki namenili nekaj več prostora. Tudi ta teden ne bo nič manj zanimivo. Posebej bo »oblegana« sobota, tako v Celju kot v Velenju in na Kozjanskem. V Celju bo osrednja proslava RK in republiško tekmovanje ekip prve pomoči. Na Kozjanskem bo »brigadirska« poroka, čisto zares in tudi čisto brigadirska. V Velenju pa se bosta pomerili v nogometu ženska enajsterica Loto iz Zagreba in nogometna selekcija revije STOP. In čeprav se čas pomika v poletne počitnice, je na območju čutiti predkongresno delo in predvolilne priprave, to pa zagotavlja, da bo v pripravah na oba pomembna dogodka dovolj časa za temeljite ocene in za dejavnost v prihodnje. _________________ , . . ■ .............________„ , ■ . . . VAS UREDNIK Prejšivji teden so se zbrali brigadirji letošnjih zveziilli delovnih akcij Kozjansko 77 v Treb- čah, kjer so na slovesnosti prejeli brigadirski prapor in krenili na delo. Slovesnosti v Trebčah so se udeležili številni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, bri- gadirje pa je v imenu šentjurske in šmarske občine pozdravil Joško Lojen, slavnostni go- fornik pa je bil član predsedstva RK SZDL M. Hor\at. Foto: D. MEDVED PRED VOLITVAMI ŽE EVIDENTIRANJE V KONJIŠKI OBČINSKI SKUPŠČINI 99 DELEGATOV Občinska konferenca soci- alistionu zveze v slovenskih Konjicah je že lani sprejela podroben program politične aktivnosti v pripravah na vo- Utvie leta 1978. V programu so opredelili predvsem no- silce posameznih nalog ter roke za izvedbo nalog. Ime- novali so tudi volilno komi- sijo, ki koordinira m usmerja delo v pripravah na volitve. Sicer pa stoje na področju kadrovskih priprav pred ko- njiško SZDL pomembne na- loge. Pri volitvah leta 1974 so v občini evidentirali 2G<00 občanov, za volitve v prihod- njem letu pa bodo evidenti- rali celo 3500 občanov. Tako bodo morali evidentiranju kandidatov posvetiti večjo skrb prodvsem v krajevnih skupnostih in tozdih, kjer bodo tudi oblikovali delega- cije v skupščinske zbore in skupščine samoupravnih inte- resnih skupnosti. Seveda pa sodi v predvo- lilno delo Socialistične zveze tudi oblikovanje ocene dose- danjega dela delegacij in osvetlitev problemov, ki so doslej predstavljali oviro za uspešno uveljavljanje delega- cij kot samoupravnega sred- stva v rokah delavca in ob- čana. Zato je koordinacijski odbor za uresničevanje usta- ve pri občinski konferenci SZDL v Konjicah pripravil več predlogov o oblikovanju delegacij. Tako naj bi po predlogu koordinacijskega odbora odpadle v vseh kra- jevnih skupnostih konferen- ce delegacij in bi tako ime- la vsaka krajevna skupnost in vsaka temeljna organiza- cija združenega dela v zbo- ru združenega dela po eno delegatsko mesto. Občinska skupščina bi imela poslej 99 delegatskih moSt za razliko od sedanjih 69, od tega v zboru združenega dela 43 (prej 31), v zboru krajevnih skupnosti 31 (prej 19) in v družbenopolitičnem zboru 25 delegatskih mest (prej 19). Koordinacijski odbor je tu- di predlagal, naj bi konferen- ce delegacij kot oblika dela delegacij še delovale pri de- legiranju delegatov v skup- ščine samoupravnih interes- nih skupinosti. Prav tako v konjiški občini ne razmišlja- jo o oblikovanju posebnih delegacij za interesne skup- nosti, ampak bi tudi poslej volili splošne delegacije. D. S. ZALEG: KORAK K OBRTNIKOM rol)uda, ki zasluži pozor- nost, ki je pri nas prav- zaprav nova, čeprav skri- va v sebi tudi nekaj eko- nomske propagande. V resnici pa je dosti več. Zato ji tudi odmerjamo nekaj vrstic. Ni dolgo tega, ko je Ža- lec po zaslugi Hmezada dobil novo blagovnico. Zdaj si ta kolektiv oziro- ma Ilmezadova TOZD No- \ tranja trgovina prizadeva, ' da bi nova blagovnica pri- nesla tudi izbo!jšan,}e oskr- be žalskih in seveda dru- gih obrtnikov. Vrata so od- prta za vsel Toda, pot se .je začela v Žalcu. Na skupnem sestan- ku med delavci trgovine in f>')rlniki so namreč spre- jeli na podlagi zakona o zrlruženem delu samo- uin;nni sporazum (ajego- vo besedilo ,je i>ozne,je do- končno oblikovala posebna strokovna komisija), v ka- 'ereni so za.jele lutU neka- tere 7el.j<- zasebnih obrtni- kov, in to: prodaja blaga s j>etna.fstdnevntni obraču- nom, ugodni kreditni po- boji, ugodni rabati, brez- plačna dostava večjih ko- ličin blaga na dom oziro- ma na gradbišče itd. Prvi žalski zasebni obrt- niki so ta sporazum že podpisali, število podpis- nikov pa se veča iz dneva i v dan. sicer pa ta koraki ni namenjen samo zaseb«f( •liin obrtnikom v žalski ob- ''■iiii. Tudi drucim! M. IN MEDNARODNA ŠTAFETA MIRU OD HELSINKOV DO BEOGRADA v torek dopoldne je prispe- la v Celje štafeta miru in ra- zorožitve, ki so jo že na iz- hodu avtoceste na Hudinji pričakali predstavniki iz Ce- lja, štafeto je organiziral mednarodni biro za mir v ženevi in je krenila na pot meseca aprila. Prepotovala je že doberšen del poti, na pot je odšla iz Helsinkov in je prispela v Celje iz Maribora. Predstavniki družbeno-po- litičnega življenja v Celju in mladi člani klubov OZN iz Celja so jo nadvse prisrčno sprejeli na Tehniškem Šol- skem centru. V imenu vseh prisotnih jo je tu pozdravil in zaželel dobi-odošlico na nadaljni poti, Ivan Senčar. Štafeto, ki potuje po Evro- pi z geslom »ni miru brez razorožitve«, povsod prisrčno pozdravljajo, še posebno pa po vseh krajih in mestih naše Jugoslavije. Misija miru in razorožitve je nato iz Celja krenila proti Ljubljani in bo nadaljevala pot do Beograda _ kamor bo prispela 15. junija. Kot zanimivost povejmo še to, da štafeta potuje po Evro- pi s kombijem, ki je prava posebnost. Poslikan in popi- san je, torej povsem nekaj drugega kot noge naših mla- dincev, kadar no&ijiO našo štafeto mladosti. Tekst in foto: M. POD JED LADJA CELJE SVEČANOST OB PRVEM PRIHODU V DOMOVINO Gledano s Starega gradu Celje ni veliko! Pogled na la- djo CEUE s ceste, ko smo r.e približevali pristanišču v Izo- li tudi ni bil kaj posebnega, ladja kot ladja! Toda ladja Celje nas je presenetila prav tako kot mnoge tiste, ki pri- dejo v mesto ob Savinji, in menijo — mesto kot mesto! Morda najnovejša ladja pi- ranske Splošne plovbe odlič- no izraža ime. Tako kot je ladja Celje v tem letu center slovenskega pomorstva, je Ce- lje v tem letu center številnih velikih prireditev v Sloveniji. To ni naključje! Mala od da- leč in velika v svoji realnosti. Odlična in maloštevilna po- sadka! Smo in lahko smo po- nosni! Verjetno v nekaj na- slednjih letih ne bo svetoviio znanega pristanišča, kjer ne bodo videli ljudje — še vedno tako različni v načinu miš- ljenja pa vendar enotni v želji po miru — imena Celje. In to ime bodo povezovali s Slovenijo, Jugoslavijo s Ti- tom, z našo neuvrščeno poli- tiko, z našo borbo za mir, za napredek, za razvoj vsega člo- veštva. Zato smo bili srečni vsi tisti, ki smo jo v Iz;oli ob njenem prvem pristanlcu v domovini toplo pozdravili in ji zažefleli — mirno morje. Tekst: MILAN SENIČAR Foto: DRACtO MEDVED 2. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 9. junij 19 USPELA AKCIJA ŽENSK Za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki so zbrale sred- stva žene celjske regije, zanj pa so odštele 529 ti- soč dinarjev. Na rentgenološkem od- delku celjske bolnišnice je bila v preteklem tednu majtina slovesnost, ki so se je udeležile tudi pred- stavnice mnogih delovnih kolektivov, ki so sd apa- rat tudi ogledale. Darovan- kam se je v imenu konfe- rence socialistične zveze zahvalila predsednica sve- ta za spremiljanje družbe- no ekonomskega položaja Žensk Majda Trogarjeva, zahvalne besede pa so iz- rekli tudi predstavniki celjske bolnišnice. Dejali so tudi, da je ta aparatura dragocen pripomoček pri diagnosticiranju raka, ki čedalje bolj ogroža žene v njihovi ustvaTjalni dobi. Zdravstveno varstvo že- na v celjski regiji bo s tem rentgenskim aparatom uspešnejše, zlasti pa če bodo žene sodelovale pra- voča;sno. Preostala sredstva, 647 tisoč dinarjev bodo žene Odstopile za modernizacijo celjske bolnišnice. Tak sklep so sprejele članice sveta za spremljanje druž- beno ekonomskega položa- ja žensk pri občinski kon- ferenci socialistične zveze v Celju. ZDENKA STOPAR SLOVESNA SOBOTA Republiški odbor Rdeče- ga križa in republiški se- kretariat za Ijfudsiko ob- rambo, pri tem pa jim je v veliko organizacijsko po- moč občinski odbor Rde- čega križa v Celju, pri- pravljajo asrednjo repub- liško prireditev Rdečega križa 11. jiinija v Celju. Proslava bo ob 9. uri v Naiodnem domu, posveče- na pa je jubilejnim prire- ditvam v letošnjem letu. V mestnem parku v Ce- lju pa se bo odvijal tek- movalni del ekip v pi-vi pomoči. To bo sedmo re- publiško tekmovanje, na- stopilo pa bo 60 ekip, ki bodo prikazale nego bol- nika in nudenje prve po- moči pri morebitnem bombnem napadu. Pokrovitelj osrednje re- publiške prireditve v Ce- lju bo general Franc Po- glajen. Z. S, SLOVENSKE KONJICE OSTANEJO TRI REFERENDUMSKA OBMOČJA Krajevne skupnosti konjiš- ke občine so že pripravile podrobne referendoimske programe kot osnovo za ši- roko razpravo delavcev in občanov v pripravah na je- senski samoprispevek. Pro- grami so med seboj usklaje- ni in v končnem osnutku razdeljeni v tri zaokrožene celote. V konjiški občini so so namreč odločili, da bodo šle naprej ohraniili razdelitev na tri referendumska območ- ja, ki je prinesla vrsto po- bud občanov in šc večjo ak- tivnost ljudi pri izveidbi za- stavljenih nalog sedanjega sa- moprispevka. Zato so tudi programi prilagojeni razdelit- vi na vitanjsko, zreško in konjiško-loško referendiun- sko območje. Tako prvi, vi- tanjski program predjvideva, da bi v petletnem obdobju zbralo to območje okrog mi- lijardo starih dinarjev, seve- da ob dotoku sredstev iz vseh možnih virov. Z zbra- nim denarjem bi v Vitanju zgradili novo telovadnico pri osnovni šoli, uredili mrliško vežico, obnovili Dom kultu- re, zbradiU vrtec ter opravili še vrsto opravil v zvezi z elektrifikacijo nekaterih ob- robnih krajevnih skupnosti in z ureditvijo cest. V Vitanju so se še odločili, da bi na- menjali izgradnji referendum- skih objektov 2 odslotka iz osebnih dohodkov. Za razliko od Vitanja so se v Zrečah odločili za 3-odsitot- ni samoprispevek. V petih le- tih bi tako v njihovem re- ferendumskem območju zbra- li štiri in pol milijarde sta- rih dinarjev, s katerimi bi zgradiU vrsto objektov v Zre- čah in v obrobnih krajevnih skupnostih. V konjiško-loškem območju bi se v petih letih nabralo 12 milijard starih dinarjev, od tega bi 10 milijard name- nili izgradnji objektov v Slo- venskih Konjicah, dve mili- jardi pa za pokrivanje rcfe- rendirniskega programa ob- robnih krajevnih skupnosti. Tako bi z zbranim denarjem uredili v Konjiški vasi kana- lizacijo, v Polenah vodovod, v Tepanju prizidek k osnov- ni šoli, v Bezini večnamen- ski prostor, v Ločah mrliško vežico, prizidek k osnovni šo- li, kanalizacijo in dokončno uredili kulturni dom. Da ne bo pomote, so tu omenjeni le nekateri načrti, ki bi jih v obrobnih krajevnih skup-] nostih konjiškega območja uresničili z referendumskim denarjem. V samih Sloven- kih Konjicah pa bi v na- slednjem petletnem obdobju zraslo več novih objoktov: tržnica, hotel, poslovno sta- novanjski center, kulturni dom, športno reiltreacijski center in drugi. Za izgradnjo vseh teh objektov pa bi v konjiško-loškem območju na- menjali delavci in občani 2 odstotka sredstev iz svojih osebnih dohodkov. O programih vseh treh re- ferendumskih območij bodo v naslednjih dneh razpravlja- li delegati interesne skupno- sti za izgradnjo objektov družbenega standarda, konec meseca pa bo stekla razpra- va o teh programih tudi na zborih občanov. DAMJANA STAMEJČIC ■^IŠE IVAN SENIČAR — v PARIZU se je brez bistvenega uspeha končale mednarodna konferenca o gospodarskem sodelovanji ali kratko: konferenca Sever—Jug. Po vojni na Bližnjem vzhodu in podražitvi nafte se je kriza v gospodarskil odnosih med bogatim Severom in revnim Jugom za ostrila. Francoski predsednik Giscard d'Estaing je dal Ix>budo za ožji posvet o energetskili problemih. Nere šena svetovna gospodarska vprašanja, predvsem pa skrajno neugoden položaj nerazvitih dežel, so izsilili namesto posveta kar mednarodno konferenco, ki s« je začela decembra 1975. leta — V imenu dežel v razvoju oziroma znane »skupini 77« je na konferenci v Parizu sodelovala skupina 19 dežel, med njimi tudi Jugoslavija. V imenu razvitega sveta pa so bili v Parizu predstavniki 8 dežel, in sicer: Avstralije, Kanade, ZDA, Spanijti, Japonske, švedske in Švice in Evropske gosp(xiarske skupnosti. Vzhodne socialistične države na žalost niso sodelovale — Na konferenci so oile bogate države že od vsega začetka zainteresirane predvsem za to, da naj bi cene nafte in tudi cene drugih surovin ne naraščale; zato so bile pripravljene povečati »pomoč« nerazvitim deže lam. Dežele v razvoju pa s tako miloščino niso bile zadovoljne, pač pa so zahtevale mnogo ^'eč, predvsem pa večji in stabilnejši dohodek od surovin, ki jih pro- dajajo raizvitim državam, in rešitev za svoje velike za- dolžitve pri bogatih upnikih ter pravičnejše vključeva- nje v mednarodno gospodarsko sodelovanje. Dežele v razvoju so torej zahtevale spremembe v mednarodnem gospodarskem redu — Zdaj, ko je konferenca končana, lahko ugotovi- mo, da je v širšem smislu spodletela. Poudarila je sicer življenjska vprašanja energije, surovin, razvoja m fi- nančnih problemov v svetu, sprejeli so tudi odločitve o ustanovitvi sklada za stabilizacijo tečajev surovin, o posebni pomoči Zahoda nerazvitim v višini ene mili- jarde dolarjev (za oborožitev pa se porabi letno okoli 300 milijard dolarjev!), o tem, da bodo razviti dajali 0,7 odstotka svojega bruto nacionalnega proizvoda za pomoč deželam v razvoju in še o nekaterih drugih vprašanjih. To je dobro — vendar premalo, to je lahko učinkovito trenutno — ni pa dolgoročno. Razviti v Pa-j rizu še niso bili pripravljeni, da se z deželami v raz- voju zares pogovarjajo o novem gospodarskem redu v svetu. Zato so bistvena vprašan,ja ostala nerešena. Najbrž do naslednje konference in do novih gospodar sko-političnih zapletov in kriz. — 12. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTI- VAL v Celju je iz2!venel ne samo kot uresničevanje naše odprte, ampak tudi kot razširjanje in bogatenje zuna- nje politike Jugoslavije. Od tujcev so se v Celju naj- bolj izkazali Estonci, prav tako pa tudi Finci, Mad- žari, Cehi in Nemci. — MEDNARODNA BANKi\ je odobrila Jugoslaviji drugo posojilo za razvoj kmetij&tA-a. Prvo posojDo je znašalo 50, drugo pa 75 milijonov dolarjev. VITANJE PREDNOST NEREALIZIRANIM OBJEKTOM Vedno več je želja in po- treb, zlasti za lete izstopajo v nerazvitih območjih vsake občine, zlasti ko se priprav- ljajo na novi samoprispevek. Tako je tudi v vitanjski kra- jevni skupnosti. Kako so si Vitanjčani zamislili prelivanje sredstev, ki bi omogočile hi- trejše napredovanje njihove krajevne skupnosti smo zabe- ležili v naši zadnji številki, tokrat pa bomo spregovorili o programih, ki so si jih Vi- tanjčani zamislili letos in jih bo potrebno tudi še vskladiti. Predvsem imajo prednost nerealizirani objekti iz prej- šnega referendumskega ob- dobja. To so: mrliška vežica, telovadnica, Mencova trgovina in popravilo kulturnega do- ma. Nekaj je ostalo tudi še dolga za cesto v Vitanje (110 starih milijonov), predvsem pa ostaja neurejeno otro.ško varstvo, ki v današnjih pro- storiii vrtca ne more za^dost^ ti vsem krajevnim potrebam. Vedno več je v Vitanju žena, ki so se zaposlile in imajo z varstvom malčkov velike te- žave. Vozijo se na delo v Ve- lenje in tudi v druge kraje, pri vsem tem, ko pomagajo zviševati družinski proračun, pa so z mislimi namesto pri delu, doma pri otrocih. Tako so v krajevni program za jesenski referendum v ko- njiški občini dali gradnjo no- vega vrtca v Vitanju, kjer bo- do tudi prostori za malo šolo. Prizadevali si bodo tudi za celodnevni pouk, ki bi ga ra- di imeli kmalu. Ko smo se pred kratkim mudili v Vitanju smo bili priča, kako rastejo prvi te- melji za nov gasilski dom, ki ga spričo stoletne gasilske tradicije Vitanjčani tudi za- služijo. Do jeseni bodo še pohiteli z novo betonsko ploščo v kulturnem domu in na ta način izpolnili vsaj del- ček tistega, kar so si začrtali v programu pred štirimi leti. V načrtu imajo še elektrifi- kacijo naselja Paka in Dolič. Uoe vasi sta brez prave elek- trike in življenje na kmetijah je tesno povezano, vsaj v da- našnjem času z modernizacijo kmetijskih strojev in tudi modernizacijo v gospodinj- stvu. ZDENKA STOPAR PUNOVOD NAPREDUJE Dela na trasi mednarodne- ga plinovoda skozi območja šentjurske občine izredno hi- :,ro napredujejo, široka trasa je v glavnem zbuldožirana, pripravljene pa so tudi že ce- vi za montažo. Organizacija del pri napeljavi plinovoda je izredno dobra v dobršni meri pa služi monterjem tudi lepo suho vreme. v. R MILAN LESJAK v soboto zvečer so bili krajani Tabora kot že to- likokrat doslej spet nav- dušeni nad svojimi pevci. Pred nabito polno dvora- no so namreč člani mo- škega pevskega zbora, ki jih že od samega začetka vodi prizadevni Milan Le- sjak, praznovali desetlet- letnico. Deset let morda res ni mnogo in če sodi- mo le po stažu, potem sodi zbor med najmlajše na našem območju. Res pa je, da trenutno sodi med najboljše. Največ za- slug za to ima prav goto- vo njihov pevovodja Mi- lan Lesjak. Ko so ga pred desetimi leti Taborčani prišli po- prosit, da bi jih vodil, je bil v veliki dilemi, ali naj ponudbo sprejme ali ne. Ne zaradi tega, ker mu plačila niso mogli oblju- biti, pač pa zaradi po- manjkanja časa. V Žalcu je namreč veterinar in kakšna je ta služba ni tre- ba posebej poudarjati. Prav zaradi številnih de- žurstev, ki jih zahteva de- lo tako med tednom kot ob sobotah in nedeljah. Ob takem delu pa je za- res težko obljubiti dva večera v tednu, ki jih zah- tevajo resne vaje. Navse- zadnje pa je tu tudi dru- žina, ki prav tako zahte- va celega človeka. Prav ljubezen do petja je bo- trovala temu, da se je od- ločil in pričel z vajami. Danes sodi moški pev- ski zbor Ivan Cankar iz Tabora prav gotovo med najboljše na našem ob- močju. Prav gotovo ima največ zaslug za to prav njihov zborovodja, ki je znal združiti prijateljstvo z doslednostjo in avtori- teto. Priznati si moramo, da to ne uspe vsakomur. Milan Lesjak je danes ime, ki ga v Taboru iz- govarjajo z največjo spo- štljivostjo. Morda tudi za- radi tega, ker je rojen Taborčan in ga ljudje po- znajo že od malih nog na- prej, čeprav se je kasneje preselil v Prebold. Ljudje pravijo, da tisti, ki ljubi glasbo, ni slab človek. Milan Lesjak to vedno znova potrjuje. Pev- ci ga imajo radi in si tež- ko predstavljajo nadaljnje delo brez njega. Ze več- krat sem imel priložnost, da sem slišal, kako zelo ga spoštujejo kmetje po vsej Savinjski dolini. Mi- lan je njihov človek, člo- vek, ki vedno najde pra- vo besedo za sogovornika in si zanj tudi vedno vza- me čas. Ne zaradi navi- dezne vljudnosti, pač pa iz potrebe, zato ker čuti in dobro ve, da je tako prav. življenje pa teče dalje, časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje. Ampak le toliko, kolikor je po- trebno, da nas čas ne po- vozi. Skoraj prepričan sem, da bo Milan Lesjak še naprej v bistvu živel tako kot doslej. Se naprej bo službeno obiskoval kmete ter jim pomagal, v krogu svoje simpatične družine se bo vedno naj- bolje počutil ter sprostil, če pa bi slučajno kdaj- koli naneslo, da ne bi mo- gel med svoje pevce v Tabor, potem mu bo ne- kaj manjkalo. Kajti nje- govo življenje je delo. sin, žena in pesem. JANEZ VEDENIK ŠENTJUR OCENA URESNIČEVANJA ZAKON Občinska konferenca ZK Šentjur in Občinski sindikal- ni svet Šentjur sta pripravila v ponedeljek izredno zanimi- vo sejo, ki so se je udeležili nekateri najodgovornejši po- litični delavci iz delovnih or- ganizacij na tem območju in družbenopolitični delavci. Se- ji je prisostvoval in na vpra- šanja odgovarjal družbeni pravobranilec samoupravlja- nja Rudi Peperko. Izčrpno oceno uresničeva- nja Zakona o združenem de- lu je podal predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta Edi Dolar. Kritično je ocenil samoupravno organiziranost v nekaterih sredinah, kjer le- ta še ni zaživela kot bi mora- la. Opozoril je predvsem na težave, ki se porajajo v di- slociranih obratih — teh pa v občini ni malo. Ponekod so za napake in težave krivi tu- di predsedniki osnovnih or- ganizacij, ki svojih funkcij ne jemljejo dovolj resno. Pri ob- činskem sindikalnem svetu bodo že v teh dneh ustanovili komisijo, ki bo pomagala po- sameznim sredinam, da bodo dodobra spoznale Zakon Konkretno oceno dosežene ravni družbene.ga planiranja in naporov za stabilizacijo gospodarstva v občini je po- dal predsednik Izvršnega sveta Jože Bučer. Med dru- gim je poudaril, da planira- nje ne sme in ne more mimo delavcev v podjetju. Uresničevanja Zakona ocenil tudi sekretar Ob( skega komiteja ZK Frs Ogrizek. Nakazal je vrsto log in jih opredelil s točni datumi, do katerih mor biti te zadolžitve urejene, delovnih organizacijah, je p ciaril, je treba takoj ustanc ti komisije, ki bodo politii vodile in tudi uspešno iz Ijale vse zadolžitve in akc za uresničevanje Zakona združenem delu. M. V ŠENTJURJU BO LEPŠA ŠOLA Odbor za gradnjo nov< trakta šentjurske osnovne le je na svoji zadnji seji i pravljal o zaključnih delih sami stavbi, ureditvi oko obnovitvi fasade na stari i in asfaltiranju dvorišča. Nova stavba bo po zago vihh izvajalca del podje INGRAD do roka konča težave pa nastajajo pri U ditvi okolja ki ga na vzh ni strani ne morejo ure< vse dotlej, dokler ne bo stranjeno tam stoječe gos darsko poslopje. Razumlj je, da bo potrebnih še ne dodatnih finančnih sredsl ki so pri gradnji tako veli ga objekta neizbežna. t. 23 — 9- junij 1977; NOVI TEDNIK — stran 3 KOZJANSKO 77 ZAVIHALI SO ROKAVE ZAČETEK ZVEZNIH MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ Seot zrveznih mladrnskih glavnih akcAj v Sloveniji se g že pričeLo. Tako čaka na iriiiod brigadirjev samo še joriSko. ki bo mlade deilav- ^ roke pozsdraviio 24, junija, 2. junija je zaavenela bri- ladiirska pesem na Koajan- llcem. Mladinci Iz vseth kon- lev daniO'viine so se abrali v jistnci ob SotU m v Sentvi- m pri Planini, da bi z die- om svojih mladih rok poma- rali tem krajem k hitrejše- mu n:a(predkii in hkrati po- rdiU pomembriiost prostovolj- nega dela, ict IZ Lot^ v leto )ostaja vse bolj stalna usme- ritev mlade generacije. Mla- ti se bod/j ob deLu vzgajali, itrjevali vrednost naše sa- noup ravne dnaiibe ixi delovi- bO'do zapuščali bogatejši sa pjova prijateiLjstiva in spo- snanija. V Domi mladinskih dielov- lih brigad v iSariitvidu pri Planini, so 2. junija prispeli >rigadirji iz Novega mresta, tCraljeva in Zagreba. Bili jmo med njinu m zato lah- so zapišeano, da - je bilo iradušje, ko so se mladi shajali v tej majhni, slikovi- ;i vasi. resniičmo prijetno, jrigadirsko. V teb drueh pa io mladi že na deLovišiou, in iiC0r na ojsU Slivnica — Lo- ta pni Žusmu in Gracniica — [iedinščica in se na niekate- rih odsekih cest v krcujievni ikiipnosti Planma. Kot so nam p(W€"jlalt bri- gadirji sajTii, so biU zeao ve- seli sprejema v Sentvidfi in tucU kraj sam, pravl^jo je ze- lo lep in prijotm. Pri tem pa je najbolj pujmenibno, da se mladi ne '»jij-o iela ia ne žuljev. Mv.-i^i med njiimi so } letos prvio aiblekll brigadir- sko uniforma, .steaalni med njilmi pa so že iakušeai bri- gadu ji Pri .±,i['i :>nigadirjev, kar 120 jiii ;e v treh brigadah, je poniun-.bna tiiidi trdna odilo- čitav mladih iz osnovnih oir- gamzacij ZSMS v reh krajih sn iz Občinske konference ZSMS šeotijur, da bodo le- tos boilj kot kdaj'koili prej sodelovali 3 brigadirji na vseh področjih dela in življe- nja. Ne samo na delovmeim In kiiltumem območju, mladi felijo, da bi brigadirji poista- i sestavin i del njihovih osnov- nih organizacij, da bi spo- znavali tudii življenje svojih vrstnikov v teh krajih. Z brigadirji želijo navezati tu- di trajne stike in jim po svojih močeh, dokler se mu- dijo na Ko'zjanskem, budi po- magati. Že pred prihodom briga- dirjev so mladiinci voč kot teden dni skrbno urejevali nastelje in Dom mladinskih delovnih bi-igad, zato, da bi se brigadirji dobro m prisot- no počutili tuadi tedaj, ko bodo odložili orodje Kaj ve«5 je v tem tjreinutku pravzapirav težiko napisati, 'kajti re23ultata dela mladih rok bodo vidni šele čez ne- kaj dni, ko se bo delo in živiljemije v brigadi zares ute- klo. Zato pa, tako smo ob- ljubili brigadirjem, kmalu ria- s viden je! Ta čas pa vaUko delo^mih zjmag in dim manj žuljev! DAN GRADBINCEV OD BETONA KINGRADU POGLED V PRETEKLOST NAVDAJA S PONOSOM Junija 1936. leta so sloven- ski sindiikaiti pod vodsitvom Fi-anoa Leskošika-Luike priče- li vsesplošno stavko in s tem budi svoj boj za boljše de- lovne pogoje delavcev in za odpravo meadnih odnosov. Stavke sk) bile Se posebej ostre med tekstilnimi in gradbenimi delavci. Prav sled- nji praznujejo v spomin na tiste dni vsako leto ."J. juni- ja svoj dan gradbincev. Ob Iet'XŠr\jem pra-^zniku smo obiskali »lirektoirja splošmo- kadrovskega sektorja v In- gradu Franca Berginca in ga poprosili za kratko izjavo o preteklosti, sedarujostn m bo- dočnosti Ingrada. Franc Bersjinc; »Ko vsako leto proslavljamo svoj dan gradbincev, gradbeni delavci Celja 3 poiiiosom zremo na- zaj, predvsem v dni obnove porušene domovine, ko nam je s skrajnimi napori uspe- lo, da sinio dah svoj prispevek obnovi, pre«ivsem pa rasti na- še industrije. V Celju smo gradbinci zabeležili lepe do- sežke. Do let,a 1959 je bilo tu kar pet gradbenih podje- tij. Zahteve po posodobitvi in strjevanju strokovnih sil pa so pripel j,a i e do prvega zdPJ,ževanja gradbincev celj- skega območja okoli nekda- njega Betona. Z zjdružitvijo je nastal Ing rad, ki je svoje mesto na območju in v re- publiki iskal predvsem v spe- cializaciji in -iehtvi dela. Na- stali so sektciTji — danes fcOKdi — 7 vseh občinaih ob- močja tn tudi v Ljubljani. S tem simo se kar najibolu priiblizali gradbiščem, olbči- nam in naročnikom. Okrepili smo lastjio mehaaiza-cijo, ki je osnovni pogoj modemiza- crje 7 giradbeništvu, in pri- čeli p'>gumno razvijati inidu- sbrijski način gradnje. Ob teh dejavnostih pa smo raaviti še današnji toad zaključiiuih del in lastno industrijo grad- benega materiala. Takšna organiziranoist že ob začetJcih Ingrada se je iz- kazala za. pravilno in usijeis- no, še povsebej po sprejemu nove last^ve in zakom o zdnjženem delu, ko sono v vseh samostojnih sektorjih oblikovali to zde. Tudi speci- alizacija v gradbenišitvii, za katero smo se odločih, se je abrestovala m sadovi prve irutegraoije gradibeniStiva v te- danj.em Betonu so dobri. Sie- veda pa ne sodimo, da so procesi admževanja usbvar- jaLnih strokovnih sil v g,rad- lienišbvu celjskega območja že zakljnjičeaii. Prav adaj je trenutek, da v Ingradu vno- vič zdii^iižimo novo nastaila manjša gradbena ali oibrtna poijjetja in s tem aknep.imo njihovo ter lastno materiatoo (Otsnovo m moč za nadaljnji va.mstaijr*'.e vse večje in močnejše. M. .P OB TEDNU SLEPIH Prvi teden v juniju je bil lani izbran za teden slepih- in slabovidnih oseb, letos pa so na svojo de- javnost v C:elju opozorili člani medobčinske organi- zacije, ki so v izložbi Te- ja pripravili akromno raz- stavo. Oh tej priložnosti smo pokleijetali tudi z nji- hovim predsednikom DOL- FIJEM VIDENŠKOM, V razgovoru je pouda- ril, da je društvo na za- četku poti, čeprav sreča- mo prve zametke te orga- nizaci.jc v C«!ju ' že pred tridesetimi leti. Takrat Je prevladovala socialna mi- sel, da ,ie za slepe ljudi dovolj, č« imajo stoeho nad glavo in kois kruha v roki. Tako miSljetije ,|e danes zavrn.jecio in prevladuje spoznanje, da je potrebno slepe IKidi vkljMciti v red- no delo ter jih lu, ta način rehabilitirati. >lcdobčinska organizaci- ja v C:elju šteje 178 slepih članov in 33 slabovidnili, ki imajo tako kot njihovi tovariši v vsej Sloveniji te- žave pri zaposlitvi, neure- jene pa imajo tudi stano- vanjske razmere. V njiho- vem življenju so navzoča tudi različna zvočna poma- gala, ki motijo druije sta- novalce, ker so stanovanja slabo izolirana. In če preidemo iz težav na uspehe, potem mora- mo povedati, da so člani društva aktivni v pevskem zboru, športna tekmovanja pa jim tudi ne uidejo, kar smo razbrali iz njihove razstave v »T«. ZDENKc\ STOPAR ŽALEC ŠE POGLOBITI DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE V OBČINi z lansknilebnim iavajianjem programa družbenopolitične- ga laobraževanja v žaJfiiki občini niso povi>em zadovoilj- ^i. Se posebej veflja to za jasensko obdobje. Premalo je bilo namreč zainteresAra- nih aa bovrsr.no izobraževa- nje, res pa je budi bo, da predlog novega programa ni- so pravočasno obravnavali Posa,meG!nii nosilci. Ponekod s«5 storili šele v začetku letošnjega leta. Eden izmed varokov je Dudi ba. da .so t>i-ll nekateri delegati bik pred ^•tekom svoije mandlabne do- ^ in niso "čubili takšne po- trebe po izobraževanju. V ^ekaterib .delovnih organiza- cijah so se pojavljale težave, ^a-j 5(0 trdili, da obuskovanje ^zličnih Sol med •delovnim ^asom moti delovni proces, Ponekoid pa celo bo, da je program diktiran od občine, -^'ion Ismed pogla'.rtitniih varo- '^^'f pa je tuli nenavajenotsit ^ množiičnejišL in oiiistema- ^**Sneijiši praist,i:j(p k .inužl>evsem ure- dilo, žal j>a jih še vedn-o oviraj.o neustrezni in pre- majhni proisboiri. Zanimivo in žalostno je, da nima Delav- ska univerza niti ene učil- nice in si jiih mora zaibo red- no izposojati. Razumljivo pa je, da gostilniške sobe, ga- silski domovi in ' zadružni obrati ne ustrezajo načelom sodobnih andragošld3jbke. Šolo zsa die- ■ > '.e je lani obiskovalo 34 • •-^-jabov iz krajiavniih skup- niosbi ter 199 iz tozdov ui organizacij adruiženega dela. Šiolo so izvedli v M oddel- kih, pet pa jiih je oidpadlo. Za delegate aamoiUipravnai interesnih skupniosti sto pla- niraiU 22 oddelkov, izvedli pa ao jih le 14. Šolo je obi- skovalo 179 delegatov (34 'Vi vseih delegatov SIS). Semi- narja za člaiue izvršnih od- borov sindliikata je obiskova- lo 174 sindikalnih delavcev (.33 % vseih članov IO siin- diikaba). člana zveze komu- nistov 30 se izobraževali v seminarju aa novcisiprejebe komuniste, ki ga je obisko- valo petnaj&t slušateljev, dveh političnih šolaii prve stop- nje (62 slušajteljiev) t^r dveh seminarjiih aa profsivetne de- lavce-komuniste (64 učite- ljev). Zanimivo je, da ao na- orhov.al!i dvakrat več tovrst- nih izobraževaLiuh oblik. Si- cer pa veljra zapisati še bo, da SK> poskrbeli tniidu z»a icjo- .':ivad\ie Članov sam.ouprav- - :■ >rganov tar samiouprav- ielavske konbroile, m,ed- -. . ko je plaruirano taobra- >ev.3inije za člane sooialistične aveze odpadlo. Skupaj So lani ofr.gianLairaLi 62 oddelkov raiznih seimmar- jev in šol, ki jih je obisiko- valo 966 ljudli. Dvakrat manj kot so planirali! In kako bo letos? V šbiirinajisitih obkkaii izobraževanja predvidev-ajio 1120 etektitvnih ur (lani opravili 1149 ur). Osnovna tematiifca v vseih oblikah za- jema uresničevarjje eafcona o združenem delu, poidročje idejnoisti in marksistične te- orije, kulture in družbene samozaščite ter aktualnih idajnopollbičnih 'in drugih družbenih vprašanj. Omeniti velja tudi to, da je žalska Delavsika univerza pripravila sodobne učne pripomiočke, ki bodo dlngnill nivo kvali- tete pouki JiAiNE-Z VEDENLK CliJE: VISOK 08ISIC Aktualnih razgoyr>ri>v v zvezi z novo samoapravno organiziranostjo v zdravstvu cel.fske regije se .je v pre- teklem tednu udeležil tiidi predsednik, iavr.^tie^a sveta skupščine SRS ing. Andrej Marine. izvajanju zdravstvenih delavcev, ki so v raajpravi prikazali samoupravni model v organiziranju zdravstva, dopolnili pa »o ga s tehtnimi pripombami strokovnjaki, .je Andrej Marine skrbno prisluhnil. V svo,fi razjpravi pa ,je poudaril, da cel,|ski '>mOidelf< organiziranositi adrav- *tva lahko služi kot vzgled v celotni shami sloveiusskeiga zdravstva in njegove samoupravne organiziranosti. Po- udaril je tuli, da mora najti v zdra-z-itvu ustrezriio me- sto tudi preventiva, ki }e bila v zadnjih letih, ko smo razvijali visoko medicino, dokaj zajiemar|w«a, Z. S. SLOVENSKE MUMt. O OiNOSli ^fa [>o3>udo r«{HJib!L>ke^a Aveia ZS.S sio v K'>nuisu v Slovenskih Kon.jicaji v ponedeljek sklicali razgovor o uve*javljaij,ju zakona o združenem delu. Razgovora sta >e poleg Številnih družbenopolitični'1 in strokovnih d-e- lavcev konjiške občine udeležili tudi Jože Leskošek, podpredsednik republiškega i>dbi>ra si-sdik.ita deiavcfv iisn.jarsko-teik:^tikne ,>troke in Ivan Kramer, predsednik madobčinskega sveta ZSiS za celjsko regijo. Ko-iiuismi delavci so r-a.zi->žiU prognime uvel.javljanj;i zakona o združenem delu, predvsem pa so .jih ziisimali dohod- kovni odnosi med tozdi proizvodne m trgovske stroke ter dohodkovni odnosi v vozdih, ki se uk:\'i.r.|aj z zuna- njo trgovino. Menili so tudi, da bi mor;ili v bodoče še večkrat govoriti o uveljavljanju zakona j združeuera delu in še posebej o oibUkovan.ju dohodkovnlti »idnosov, kot iiih predvideva zakon. D. S. 4 stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 9. junij 1977 COMET ZREČE USTANOVILI SO MEŠANO DRUŽBO COFLEX Zreški Comet je med ti- stimi delovnimi orgaaiizacija- mi v konjiški občmi. ki je v nekaj letih dosegel izre. dan razvoj. Tega pripisujejo predvsem sinotmo izbranim naložbam v strojno opremo in proiz^-odne zmogljivosti, ter nenehni težnji po kar največji specializaciji in do- seganju svetovne kakovosti z vedno novimi izdelki. Co- met je s svojimi brusi to uspel. . Najboljši dokaz trdit- vi je nedvomno nedavni pod- pis pogodbe o ustanovitvi mešane družbe Coflex, ki so jo s partnerjem — trgovcem Eberhardom We:ssom iz Zvezne republike Nemčije ustanovili, da bi tako olaj- šali nakup, s skladiščenjem in prodajo svojih brusov v ZRN. Comet trenutno še ča- ka na vsa potrebna soglasja naših organov, medtem ko je firma v ZRN že registri, rana. Pogodba predvideva, da bo že v prvem letu de- lovanja ta družba ustvarila .SOO.OOO nemških mark dohod- ka, v petih letih pa naj bi se prodaja povzpela na mi- lijon in pol nemških mark. Za Comet je to nedvomno iz- jemen dosežek, saj pomeni stalno prisotnost njihovih brusov na nemškem tržišču, toi ga sami nikakor niso zmogli obvladovati. Kot je rečeno je ta zad- nji dokaz poslovne uspešno- sti Cometa rezultat jasno za- stavljenih načrtov in 'dobrih proizvodnih rezultatov. Te so beležili že leta nazaj, tudi Lani, ko je bil gospodarski položaj resnično težaven. Tu- di letos gre Cometu dobro in v prvih treh mesecih so ustvarili že višji ostanek do- liodka kot v enakem lan- skem obdobju. . Ker so gospodarski rezul- tati Cometa dobri, se ta od- loča za močne in številne na- ložbe. Trenutno je v zaključ- ni fazi 20 milijonska nalož- ba v tozdu Coflex, s katero bodo svojo proizvodnjo dvig- nili za 500 ton brusov. Medtem, ko so v zadnjih letih vlagali sredstva pred- vsem v svojo proizvodnjo in krepitev zmogljivosti, pa na- črtujejo v naslednjih letih več naložb še v varstvo oko- lja in prostor. Tako je v zaključni fazi naložba v fil- trske naprave tozda Conex, pripravljajo pa se tudi na naložbo v proiz\-odno-skla- diščne prostore Ta naložba, s katero bodo pridobili 5000 kv. metrov površin, bo ve- ljala 30 milijonov dinarjev, pridobljeni prostori pa bodo zadostovali vsaj do leta 1980. Poleg tega bodo v kratkem začeli tudi z naložbo v skla- dišče surovin, kjer bo dobil svoje prostore tudi del pro- iz\-odnje magnezitnih brusov. Ob vseh naložbah in pre- cejšnji gospodarski uspešno- sti pa v Cometu ne name- ravajo zaostati za razvojem. Krepijo svoje ra.zvojno-raz- iskovalno delo in želijo kar najbolj izpopolniti asortiman. V zvezi s tem načrtujejo tu- di lastno proizv^odnjo bru- silnih strojev, s čimer bodo zaokrožili proizvodni pro- gram, saj bodo proizvajali tako stroje kot tudi bruse zanje. Precej razmišljajo tudi o možnostih uporabe odpadnih surovin v lastni proizvodnji. Institut Jožef Štefan jim je izdelal študijo o možnostih za takšno proizvodnjo. Kot kaže pa vsaj zaenkrat taka proizvodnja ekonomsko ni učinkovita, predvsem zaradi slabega odnosa in vrednote- nja odpadnih surovin. Vse- kakor pa drži, da bodo delo na tem razvojnem področju nadaljevali, skušali še poeno- staviti in poceniti postopke predelave in hkrati počakali na ugodnejše pogoje za za- četek proizvodnje brusov iz odpadnih surovin, še naprej bodo raOTijah specializacijo svoje proiz^/o.dnje visokotu- raznih armiranih bakelitnih brusov, ki jih je trenutno nad 100 vrst. Želijo pa dose- či še večje serije v tej pro- izvodnji in hkrati še pove- čati svoj izvoz, ki dosega trenutno 30 odstotkov pro- izvodnje, a še kljub vsemu ne pokriva stroškov uvoza. Predvsem pa si prizadevajo okrepiti stike z deželami tretjega sveta. B. STAMEJČIC EMO CELJE SANACIJA ZAENKRAT USPEŠNO POTEKA Rezultati trimesečnega go- spodarjenja so prinesli tudi prve konkretnejše in spod- budne pvodatke o uresničeva- nju sanacije v EMO. Kot je znano, je bil ta ob koncu minulega teta v velikih iz- gubah, ki so bile že kar kri- tične v tozdih posoda, kon- tejner in TOBI. Po prvem četrtletju pa je stanje mnogo boljše, pred- vsem v tozdu posode, ki po- sluje z "dobičkom in v osta- lem delu EMO, medtem ko je položaj v tozdu kontej- ner še vedno kritičen. Skup- ni gospodarski dosežki EMO pa so kljub težavam v kon- tejnerjih in tudi v tozdu TOBI še vedno pozitivni. V prvem četrtletju je pro- izvodnja v EMO narasla za 26 odstotkov, prodaja pa za 28 odstotkov, vse seveda v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem. Izvoz je bil višji za 20 odstotkov in ustvarje- ni celotni dohodek za 25 od- stotkov. V prvih treh mese- cih je EMO ustvaril 4 mili- jone dinarjev ostanka do- hodka. Še posebej spodbudna sO rezultati v tozdu posode, kjer je proizvodnja kar za polovico višja kot v enakem lanskem obdobju, dobri pa so tudi izvozni dosežki, kar obeta, da bo EMO do konca leta le usp>el uresničiti svoj cilj — milijon dolarjev me- sečno izvoza posode. » Seveda je še nekoliko pre- uranjeno ocenjevati, da je sanacija v EMO uspela. Iz- kušnje iz preteklih let nam- reč kažejo, da prav v po- letnih in pi-vih jesenskih me- secih navadno v EMO na- stopi kriza. Pa tudi, da so v EMO prvi spodbudni dosež- ki navadno povzročili določe- no mero samozadovoljstva, kar jo povzročilo, da EMO pri uresničevanju svojih na- črtov ni dosledno V2strajal. Kljub temu pa lahko že sedaj ocenimo, da je tokrai EMO verjetno le na pravi poti. Odprto ostaja sicer še vprašanje sanacije tozda kontejner, ki je tudi po pr- vem četrtletju v izgubi. Po- ložaj tu skušajo re'še'/ati z dodatnimi proizvodnimi pro- grami, ki pa se vsaj doslej še niso uveljavili. Vendar v EMO ocenjujejo, da ima tu- di ta tozd razvojne možno- sti, še posebej če bodo uspe- li načrtovani posli z nekate- rimi domačrni in tujimi fir- mami. EMO precej pričakuje tudi od smelo začrtanega razvoj- nega programa, ki so ga do- bro ocenili tudi člaiii izvršne- ga sveta na čelu s predsed- nikom Andrejem Marincem ob svojem nedavnem obisku v EMO. Predvsem so pozdra- vili načrte EMO pn razvoju ogrevalne, hladilne, klima m procesne tclmike in še pose- bej načrte, po katerih naj bd EMO kmalu pričel z lastno proizvodnjo bioloških čistil, nih naprav za vodo. Prvo takšno napravo bo EMO moniiral v svojih proizvodnih obratili in jo tu tudi prak- tično preizkusil. Zaradi svo- je praktičnosti (mogoče jo bo vgraditi v kontejnerje), bi bila proizvodnja takšnih na- prav zanimiva tako za do- mači, kot tudi za tuji trg, predvsem pa za dežele v razvoju. Tako so po prvih informacijah ocenili uudi čla- ni izvršnega sveta. Kot kaže, ima toruj EMO danes lepše perspektive, kot so se nade- jali tudi največji optimisti. Potrebna pa bo seveda ne- nehna budnost in vztrajnost pri uresničevanju razvojnih programov. Lc višja stopnja predelave in uveljavitev last- nega znanja namreč EMO lahko popelje med perspek- tivnejše delovne organizacije kovinsko predelovalne indu- stri je. Kot takšna delovna organizacija pa bo EMO lah- ko uspešno iskal svoj prostor tudi v nastajajočem celjskem kovtnsko-predelovahKjm kom- pleksu, v katerega se vklju- čuje, kot tudi v širšem jugo- slovanskem gospodarskem prostoru, predvsem pa v ne- katerih programih Gorenja, Iskre, TAM in drugih indu- strijskih gigantov. B. vS. Minuli teden so iz Libele poslali že drugo pošiljko velikih cestnih tehtnic, ki ph bodo letos za naročnika — Ministrstvo za transport Indonezije, v Libeli izdelali 103. V tej, drugi pošiljki, je bilo 20 cestnih tehtnic. Celotna skupna vrednost izvoženih tehtnic je 1,655.0')0 dolarjev, s tem pa je to tudi največji izvozni posel Libele doslej. V teku so že tudi dogovori o izdelavi novih 97 cestnih tehtnic za Indonezijo, vendar je sklenitev tega posla v veliki meri odvisna od uspešnosti tekočega posla. Velik dosežek Libele posebej izpostavljamo tudi zato, ker gre pri njem za enega, žal še izredno redkih izi>oznih poslov celjskega gospodarstva z manj razvitimi deželami tretjega sveta. NA SLIKI: Na tovorni postaji v čretu nalagajo dele cestnih tehtnic na železniške vagone. Čaka jih še dolga pot po morju do Djakarte. fFoto: B. Stamejčič) OKOLJE PRVA NAPRAVA BO PRI ETOLU Poleg industrije, ki s svo- jimi odplakami, svojimi stru- penimi ostanki iz proizvodnje in dimnimi plini močno one- snažuje okolje v celjski kot- lini, je najmočnejši onesnaže- valec komunala. Medtem, ko so vsaj v zadnjem času v in- dustriji le naredili nekoliKO resnejše poskuse, da svoje onesnaževanje omejijo, pa je bilo področje komunale vse do predkratkim povsem zane- mar j eno. Vsaj z ekološkega vidika. V industriji, kot smo že omenili, premiki so. Cin- karna, naprimer, je že pristo- pila k reševanju največjih ekoloških problemov, do ka- terih je pripeljala proizvod- nja titanovega belila. Ob pol- industrijski čistilni napravi, načrtujejo tudi izgradnjo last- ne deponije za sadro. Velike dosežke pri varstvu okolja be- leži.io v železarni štore, kjer je novi del proizvodnje ekolo- ško že neoporečen, v kratkem pa bodo rešili tudi težave, ki izvirajo iz starega dela. Tudi EMO, ki je med močnejšimi onesnaževalci voda in zral:a, pripravlja ustrezne ekološke rešitve. V kratkem bodo spu- stili v obratovanje biološko čistilno napravo za čiščenje odplak, celoten EMO pa bo v svoji energetiki že pred pri- hodom plinovoda v Celje pre- šel na uporabo plina. Kot rečeno, v komunali na- predek kljub težavnemu sta- nju le ni tako hiter, kot bi želeli. Celje je komunalno na- sploh skromnejše urejeno in opremljeno, kot sorodna slo- venska mesta. Kljub temu pa velja povedati, da bomo Ce- ljani v kratkem le dobili prvo čistilno napravo, ki bo loci- rana v bližini ETOLA pri Skofji vasi. Ta naprava bo čistila komunalne odplake iz severnega dela niesta in bo. po pričakovanjih, pomagala očistiti potok Hudinjo ter ta- ko to vodo usposobiti vsaj za industrij.sko uporabo. Pred časom pa je bila v Ce- lju že pn'a lokacijska raz- prava, na kateri so se dome- nili, kje bo lociran osrednji celjski zbiralnik in čistilna naprava. Dogovorili so se, da naj bi ta bila ob Savinji pod Starim gradom. S tem pa je znan šele osnovni _ lokacij- ski pogoj za gradnjo te čistil- ne naprave in zbiralnika, medtem ko konkretnejših po- datkov o tem, kdaj bo grad- nja stekla in za kakšno či- stilno napravo gre, še ne po- znamo. Kar zadeva zrak, ki je v ob- čini še posebej slab, perspek- tive niso nič kaj rožnate, šir- jenje Celja, nastajanje novih stanovanjskih blokov in zase- bnih hiš vse bolj načenja že tako hudo prizadet zrak. Ugo- tovljeno je, da k onesnaženo- sti zraka kar 40 odstotkov prispevajo zasebniki in manj- ši, neindustriiski onesnaževal- ci. V Celju sicer veliko pri- čakujemo od novega plinovo- da. Nanj naj bi se namreč po- leg največjih srospodarskih de- lovnih organizacij priključila tudi nova stanovanjska nase- lja. Le za upornbo v komu- nalne namene bn na voljo 50 milijonov kubičnih metrov plina. Kaže pa. da nenačrtna ffradnja in premajhno vztra- janje na vgrajevanji) plinskih instalacij na tem področju po- vzroča vrsto težav. Prav zad- nji stanovanjski bloki v Celju so dokaz tej trditvi. Verjetno pa še ni nič za- mujeno in morda si prav oA težko pričakovanega plinovo- da oziroma zemeljskega plina v Ce^ju lahko oT/^tamo naj- večje ekološke ^boljšave S.B. PIŠE BRANKO STAMEJCJC Koordinacijski odbor za stabilizacijo je pred dnevi objavil zbirne podatke, ki dajejo dokaj pestro in zanimivo sliko o lanskoletnih stabilizacijskih prizadevanjih in dosež- kih v celjskem združenem delu. V analizi, ki zal zaradi skromnega odziva še zdaleč ni popolna, na kar opozarja- mo posebej, bodejo v oči predvsem podatki o izkoriščanju delovnega časa. že v mesečnih analizah stabilizacijske dejavnosti je bilo opaziti veliko pozornost, ki jo celjski tozdi posvečajo boljšemu izkoriščanju delovnega časa. še vedno pa so dosežki tu zelo skromni. Organizacija dela, nagrajevanje po delovnem mestu (izobrazbi itd.) namesto po rezultatih opravljenega dela in drugi dejavniki, ki izvi- rajo zgolj iz lastnih slabosti tozdov, so povzročili stanje, za katerega lahko trdimo le, da je nevzdržno. Očitno v rednem delovnem času delamo premalo, s tem pa slabimo že tako nezavidljivo produktivnost. V tem zapisu naj predočimo le nekaj podatkov, ki takšen položaj zelo plastično ponazarjajo. Po nepopolnih podatkih analize, ki je zajela 105 celjskih tozdov, torej le dobrih 70 odstotkov tozdov, je razvidno, da je bilo v gospodarstvu lani opravljeni kar 1,420.820 nadur! žal ne vemo, kakšno je to stanje v primerjavi z leti prej. vseka- kor pa je to številka, ki preseneča. Ta številka namreč pomeni, da bi lahko delala tovarna s 618 delavci — toliko delavcev namreč v enem letu opravi enako število delovnih ur. Če pustimo ob strani vprašanje, koliko je nadurno delo produktivno, nedvomno pa drži, da manj kot redno, še vedno ostaja veliko vprašanj. Smo zaposlili premalo delavcev? Če ne, ali smo v polni meri izkoristili razpo- ložljivi delovni čas? Nedvomno sta to vprašanji, na katera bo treba odgovoriti. Nevzdržo je namreč takšno razsipa nje s časom, delom in denarjem. Res je sicer, da je bila večina nadur opravljenih v proizvodnji, kjer je bilo lani nad dvestosedemdeset tisoč nadur. Pa vendar, ali ni prav to podatek, ki guvuri v prid tezi, da imamo zaposlenih premalo delavcev ali pa da, če temu ni tako, redno zapo- sleni delavci ne delajo poln delovni čas. Nesporno je, da so nadure potrebne — že zaradi izpadov od dela zaradi bolezni, pa nenadnih proizvodnih potreb in podobno, številke pa so mnogo previsoke. Saj je samo za nagrade delavcem, ki so delali nadure, bilo izplačanih lani nad 16 milijonov dinarjev. To ni majhen znesek Drug podatek, ki sili v razmišljanje, je, da je bilo lani v celjskem gospodarstvu za sestanke porabljenih sko- raj 141 tisoč delovnih ur. Podatek navajamo z rezervo, saj petina od 71 odstotkov analiziranih celjskih tozdov na vprašanje v analizi m odgovorila iikLei>amo torej, da je število tako porabljenih ur še mnogo višje. Da bi nadomestili za sestanke porabljene ure, bi moralo celo leto poln delovni čas delati kar 61 delavcev. Dve tretjini vseh sestankov je bilo v delovnem času! Pri ocenjevanju sestankov je seveda treba biti previden. Sestanki namreč niso izgubljen čas, saj so osnova za delo. Nedvomno pa lahko zastavimo dve vprašanji. So na.ši sestanki res takšni kot bi morali biti? Ali je upravičeno, da je večina sestankov med delov- nim časom? Treba bo odgovoriti tudi na ta vprašanja. S konkretnimi ukrepi, racionalizacijo sestanicarstva in pre- nosom sestankov v popoldanski čas, kjer je to le mogoče. Vemo namreč, da so naši sestanki razvlečeni, nepriprav- ljeni, dolgovezni in mnogokrat tudi neplodni. O tem priča tudi analiza stabilizacijskih dosežkov, iz katere je raz- vidno, da v delovnih organizacijah domala dvakrat več razpravljajo kot ukrepajo. Verjetno so prav pri boljši organizaciji dela, večji delovni disciplini in v zvezi s tem tudi boljšim delom največje rezerve za koristnejše izrabljanje delovnega časa. Ukrepati bo treba, saj nas v to ne silijo le zahteve po stabilizacijskem obnašanju, ampak tudi vse višji stroški izgubljenega delovnega časa in pešajoča produktivnost. §t. 23 —9. junij 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 TURIZEM MED ŽELEZARJI MANJ ZANIMANJA ZA SVETINO v železarni Store je vse nared. Za dopuste nanii-eč. I Razpisi za zasedbo zmoglji- vosti v počitniškem domu na Rabu ter na Svetini so bili objavljeni, prijave pa so v glavnem, oziroma vsaj za. člane kolektiva, že zaklju- čene. Kolektiv ima na Rabu dom s štiridesetimi ležišči. Poleg tega imajo na voljo še 64 ležišč pri zasebnikih. Dom je star, zato ni naključje, [ če imajo idejni načrt za gradnjo novega, ki naj bi bil kot hotel kategorije B. Se- veda pa nimajo sredstev in zato tudi ne vedo, kdaj bo- do lahko začeli z njegovo graclnj'0. Na vsak način pa najbrž ni daleč čas, ko se bodo morali odločiti tudi za to naložbo. Sicer je življenje v domu dcbro organizirano. Ne gre samo za prenočišča in hra- no, za kopanje, marveč tudi za organizirano rekreacijo, za plavalne šole, za izlete in i pod.obno. Penz-ionska cena v domu je za člane kolektiva 88 dinar- jev v sezoni in 60 din v pred- ; sezoni. Za vse druge, tudi I za svojce, je seveda nekoli- ko več. Sicer pa je ekonom- ska cena penzicna 180 dinar- jev. Razliko med njio in re- gresirano plačajo temeljne organizacije zdmženega dela v železarni. Problem, s katerim se or- , ganizatorji letovanja na Ra- bu srečujeijo že nekaj let, je v tem, da med člani ko- lektiva ni zanimanja za pred in posezono in da vsi aH vsaj večina hoče preživeti v domu del svojega dopusta I julija in v prvi polovici av- gusta. Zato tudi nekaj slabe volje, če komu ni m.oč ustre- či. In zato je dom odprt sa- mo 72 dni. Lahko bi bil dlje! Lani so na Rabu imeli ne- kaj nad 700 gostov, od tega 284 članov kolektiva. Vsega skupaj pa so imeli 7310 no- čitev. Vsaka izmena v do- mu namreč traja deset dni. Za svoje goste imajo orga- niziran tudi avtobusni pre- voz. Nekoliko drugače je seve- da s Svetino, ki ima osem- najst ležišč. Za to postoj,an- ko vsaj med člani kolektiva ni večjega zanimanja. Zato dopust v tem domu preživ- ljajo predvsem drugi, doma- či so boij redki. Zato pa je bolj uveljavljena kot izletni- ška točka. Ne samo ob praz. nikili, tudi sicer, tudi za po- poldanske izlete in podobno. Penzion na Svetini velja za člane kolektiva 50, za vse druge pa 82 dinarjev.' Sicer pa, tudi tu so pro- blem prenočišča, če bi j'ili imeli več, bi imeli tudi več -gostov, kajti druge turisfč- ne agencije se zanimajo predvsem za zmogljivost od trideset ležišč naprej. Zato imajo tudi za Svetino pri- pravljen idejni načrt za zgra- ditev depandanse, ki bi ime- la 40 ležišč. V tom primeru bodo povečali še kuhinjo. Moramo reči, da TOZD družbena prehrana in gostin. stvo v okviru delovne orga- nizacije železarne štore, do- bro gospodari in da dosega dobre uspehe tudi pri orga- niziranju družbene prehrane v kolektivu itd. M. B. Pred domom na Kabti tudi dovolj prostora za razvedrilo. Tudi namizni tenis ,)e iitia, ki venomer prival>l,ja igra!«; in navijače... (foto: Sašo 1'isanec) VARSTVO PRI DELU MED NAJVAŽNEJŠIMI NALOGAMI JE VAROVANJE DELAVCEV Področje varstva pri delu ^ sodi med tista področja, s ka- ' terim se delavec srečuje vsak dan na svojem delovnem me- stu. Zato povzročajo neureje. ne razmere s področja varstva delavcev pri njihovem delu stalno nezadovoljstvo zaposle- nih in tudi upravičeno boja- zen za lastno zdravje, v zad- njih letih je na področju vas'- stva pri delu vnesel več no- vosti zakon, res pa je tudi, da se je močno povečala skrb samoupravnih organov in vofl- stev podjetij za to področje. Tudi v konjiških tovarnah se je stanje na področju var- stva pri delu v zadnjih letih vidno izboljšalo. Samoupravni organi in vodstva podjetij so veliko storili za to, da se de- lavci počutijo v tovarnah var- ne, da imajo večino potrebnih zaščitnih sredstev in da je zato tudi nezgod pri delu vse manj. Veliko več kot poprej so v konjiških tovarnah vla- gali v področje delovnega standarda, saj so v tovarnah zrasle nove garderobe, uredili so sanitarij 3, posvetili /so skrb ustrezni hrani delavcev in še posebej ureditvi delov- nih prostorov. Največ je na področju delovnega standarda in sploh varstva pri delu na- redil Konus, ob njem pa še Kovaška industrija Zreče, v nekaterih manjših tovarnah, kot je naprimer Kostroj, pa področju varstva pri delu se niso posvetili dovolj pozorno- sti. Jasno je, da sta Konus in Kovaška industrija storili naj- več za varstvo svojih delavcev tudi zato, ker sta v zadnjih letih obe tovarni gradili več novih proizvodnih prostori>v in vzporedno z naložbo skr- beli tudi za ureditev delov- nega standarda v novih tovar- nah. Sočasno z urejanjem var- stva pri delu so v konjiški občini vidni tudi vse boljši rezultati zdravstvenega var- stva delavcev. Tudi na tem področju so največ naredili v Konusu in Kovaški industri- ji, saj naprimer v Konusu že deluje redna zdravstvena slu- žba, v kovaški industriji v Zrečah pa nameravajo še le- tos urediti obratno ambu- lanto. Naj naštejemo le še nekaj podatkov, ki ilustrirajo celot- no področje varstva pri delu v konjiški občini. Prehrana delavcev (topli obroki) so urejeni v vseh tovarnah in ustanovah, le gozdarji nimajo urejene prehrane zato, k^r pač narava njihovega dela onemogoča ustrezno organizi- ranje prehrane. Nočno delo žena so odpravili v vseh ko- njiških tovarnah razen v Ko- nusu, kjer ponoči le še ob- časno dela 30 žena. Veliko skrb posvečajo konjiške to- varne usposabljanju delavcev za področje varstva pri delu, predvsem gre za občasne se- minarje in predavanja s tega področja. In končno so tudi samoupraTOC akte, ki urejajo področje varstva pri delu, sprejeli v domala vseh konji- ških organizacijah zdmženega dela. D.4MJANA STAMEJČIC y MITKOV SMAF Medobčinski odbor savinj- skih planinskih društev — vsega skupaj jih je 22 — pri- pravlja v nedeljo, 12. t. m. izlet k Matkovemu škafu. Zbi- rališče udeležencev — računa- jo, da jih bo najmanj 200 — bo ob pol devetih popoldne pri hotelu sester Logarjevih. Letošnji izlet k Matkovemu škafu bo zanimiv, saj nekate- ri pravijo, da bo snežna plast v škafu debela še okoli 25 metrov. V nedeljo bo odprta tudi lovska koča; pravijo, da bodo lovci v njej postregli celo z gamsovim golažem. M. B. NAŠI DOPUSTI ANKETA NA CELJSKIH ULICAH v prejšnji številki Novega tednika smo že pisaili o tem, kaj nudijo turistične agen- cije našemu delovnemu člo- veku in občanu v letošnjih poletnih mesecih. Tokrat pa smo prepustili besedo kar občanom samim in z anke- to na celjskih ulicah želeli Ugotoviti, kako prežavljajo dopustniške dni v poletnih mesecih. CENE BENJAMIN iz Ce Ija: »Letos se bom odpravil na turistično potovanje po poteh revolucije, ki ga je pripravila turistična agencija celjskeg-a Izletnika. Sicer pa zadnja leta preživljam po- letne dni v glavnem doma, ker mi je tako najbolj udob- no. Prejšnja leta sem veliko potoval v tujino, in sicer sem potoval organiziirano, prek agencij. Menim, da je tako potovanje še najbolj Udobno. In če bom še kd.aj letoval ali potoval, bom to vedno opravil prek agenci- je.« VLADIMIR KOS iz Pe trovč: »Poletje bom preživel doma, ker mi je to najbolj všeč. Sem bolj nedeljski do- pustnik, le redko grem na daljša potovanja. Tako se včasih odpravim v Grožnjan v Istro, kjer dopustuje moja hčerka in zet in tedaj res Uživam. Rad namreč gledam tamkajšnjo slikairsko koloni- jo in poslušam koncerte glasbene mladine. Želje po Potovanjih v tujmo pa res Wmam ...« Ni\DA BOHORC iz Celja: »Danes še nič točno ne vem, kje bom preživela letošnji poletni dopust. Razmišljam o organiziranem potovanju v Grčijo ali pa o letovanju nekje na jadranski obali. Vsekakor pa se bom podala na dopust prek katere od turističnih agencij, ker me- nim, da bom imela tako s potovanjem in namestitvijo najmanj težav.« JANKO PRISLAN iz Celja: »Sem tajnik hortikulturnega društva v Celju in veliko po. tujem skupaj s člani našega društva povsod po domovini in tudi tujini. Prej, ko sem bil mlad, si potovanj nisem mogel privoščiti, ker pač ni- sem imel denarja, sedaj pa poskušam vse zamujeno na- doknaditi. Vedno potujem prek turističnih agencij, ker je to najbolj udobno. Da bi pa letoval kje na morju? Ne, letoval pa še nikdar nisem in mislim, da tudi ne bom!« NUŠA ZAJC iz Celja: »Le- tos verjetno ne bom odšla nikamor v času dopusta, ker pač nimam dovolj denarja. V prejšnjih letih pa sem večkrat letovala na - morju, vedno s prijatelji.« FANIKA MOTOH iz Celja: »Letošnje poletje bom pre- živela kar doma, ker je mož bolan in ne moreva nika- mor na dopust. Prejšnja le- ta pa sva bila velikokrat na morju, nisva pa potovala prek agencij kam v tujino. Si pa takšnih potovanj res želim!« a s. PHOZIRJE: UGODNA OCENA Konec prešnjega tedna je mozirsko občino obiskala skupina predstavnikov repub- liške skupščine in republiških družbenopolitičnih organiza- cij, ki jo je vodil podpredsed- nik skupščine Vlado Logar. Bilo je to običajno srečanje z najvidnejšimi predstavniki občinske skupščine in občin- skih družbenopolitičnih orga- nizacij v Mozirju, ki je velja- lo oceni izvrševanja nekaterih nalog, ki so za Gornjo Savin- njsko dolino živijenskega po- mena. Tako so ugodno oceni- li ustanovitev delavnice Is- krine temeljne organizacije združenega dela Feriti v Sol- čavi, prav tako ugodno pote- kajo dela na modernizaciji ceste. V manjšem zastoju je reševanje urbanistične pro- blematike, nekaj posredova- nja pa bo treba še pri zagoto- vitvi pogojev, da bodo lahko tudi ljudje v skrajnem koncu Gornje Savinjske doline spremljali ves televizijski spored. Seveda pa so se razgovori ustavljali še pri drugih vpra- šanjih gospodarskega in dru- žbenega značaja. M.B, Spet nekaj novega. V Ljubljanski banki in s tem tudi . v njeni celjski podružnici. Znova korak, ki kaže, da banka misli na vas, na delovne ljudi in občane. V veljavi so nove oblike odobra- vanja posojil. Gre za tri pravilnike o namenskem kreditiranju občanov. Veljajo že nekaj dni, aili natančneje od 1. junija letos. Tokrat gre za posojila občanom za dopust in turistična potovanja, zatem za nakup rabljenega motornega vozila pa tudi za posojilo za popravilo mo- tornih vozil. Zakaj vse to? Ljubljanska banka in z njo vred podružnica Celje ni le tista banka, ki zbira denarna sredstva, ki spod- buja različne oblike denarnega var- čevanja, marveč potem zbrana sred- stva tudi vrača občanom v obliki po- trošniških posojil, v obliki posojil za graditev stanovanj itd. Seveda pa gre še za druga posojila. In ko so v banki ocenjevala svo^a nova pota na tem področju in raz- mišljal i, kako bi se lahko s svojimi uslugami še bolj približali občanu in delovnemu človeku, so analize poka- zale, da gre prav za področja, ki jiih zdaj zajemajo pravilniki o namen- skem kreditiranju občanov. Pa si oglejmo gla^vne značilnosti teh pravilnikov! KREDITI OBČANOM ZA DOPUST IN TURISTIČNA POTOVANJA Ljubljanska banka, podružnica Ce- Ije, bo odobravala te kredite občanom za dopuste in turistična potovanja v domovini. Občan pa pridobi pravico do tega posojila z mesečnim varče- vanjem ali z enkratnim vplačilom de- pozita. Občan mara plačati najmanj tri enake mesečne vloge oziroma ve- zati deipoziit za dobo najmanj treh mesecev. Pravico do posojiila pa dobi en mesec po vplačilu zadnje mesečsvfi vloge oziroma takoj po pretefcu nove vezave depo^ilta. Znesek posojila znaša 150 % od zneska privarčevane hraniiilne vloge oziroma 2O0 % od zneska vezanega depozita. Najnižji znesek posojila je 1.000, najvišji pa 10.000 din, obrestna mera za posojilo je 11 % letno. Rok za odplačilo posojila je največ 12 me- secev, sicer pa banka obračunava od namenske hranilne vloge oziroma od vezanega depoEita obresti po 7,50/0 letni meri. POSOJILA ZA NAKUP RABLJENEGA' MOTORNEGA VOZILA Tudi to posojilo je vezano na me- sečno varčevanje oziroma na enkratno vplačilo depozita. Občan mora v tem primeru vplačati najmanj šest enakih mesečnih vlog oziroma vezati depozit za dobo najmanj šestih mesecev. Pra- vico do posojila pridobi občan en mesec po vplačilu zadnje mesečne vloge oziroma takoj po preteku dobe vezave depozita. Znesek posojila znaša 100 0/0 privar- čevane vloge oziroma 150 ",'0 od maska depozita. Najnižji znesek posojila je 5.000, najvišja pa 40.000 din. Obrestna mera za posojilo je 12 % letno, doba vračanja pa je največ 24 mesecev. POSOJILA ZA POPRAVILA MOTORNIH VOZIL Občan pridobi pravico do posojila en mesec po vplačilu in vezavi depo- zita, ki znaša 30 % zneska kredita in sklene v ta namen pogoidbo o na- menski vezavi depozita. Občan veže depozit za dobo, ki je enaka dobi za odplačilo poisojila. Naijnižji znesek posojila po tem pravilniku je 1.000, najvišji pa 15.000 dui. Obrestna mera je 12% letno, ban- ka pa obračunava od vezanega depo- zita po 7,5% letne obresti. Rok od- plačila posojila jie naijveč 12 mesecev. To so le glavne značilnosti teh pravilnikov. Za vse podrobnosti pa se dbmite na poslovne enote LJiubljansike banike, podružnice Oelje, 6. stran ~ NOVI TEDNIK St. 23 — 9. junij 197*. Naslov Moija široka ce- st» je res iaposojen, ven- datr taiko čoidovito zajema vse bistvo tega, kar lahko doživi neka ladja, da ga znova in znova uporabilja- mo. Celje kot. naaiv kraja, mesta, m več znano kot še pred nekaj deiseitletjii sa- mo V25d'0ilž Save in Dona- ve, v preteMostd po ceflj- stkdlh gnoffith in še naaaj po Celed, to je ime, M ga po starih in najnovejišili dr- žavaih neprestano širijo na- še gospodarstvo, naže to- vaane in tigoviine, ria&i de- lovni ljudje. Posoda, les- nim izdeHkiOm, teMnicam, strojem in še bd morala naštevati, se je v teh dneh z imenoan COEILJE pridruži- la še predstavTjica! Krep- ka predstaivnica. Dollga 148 metirov! Sdiroka 23 metrov! Visoka 13 meitirov! Nosilnoist IS .400 bruito re- gistrsikiih ton! Ni kaj, veličastna pred- stavnica, aHi ne? In vseskoBi bo nosdOa celjske obeOežije. Ne siamo z imeaiiom! "V aaihavaih bo ostalo zapisano, da je lad- jo OE5LJE fcrstilla botffica ZOnCA STOJANOVie, dd- rektorica. celjskega Centra za sociailno delo, da je po- sadko ob prihodu v doono- vlno poedravii JOŽE MA- ROLT, predsednik skTJ|P'šča- ne Celje, da bo v njenem najbolj impozantnem pro- storu visela siika celjskega akademskega slikarja AV- GUSTA LAVREaNCJČ^A, in to slika Celja, no, na.vse- zadnje pa tudi tcf, da smo jo krstiiH Celjani v Izoli in to točno tako, kot zna- mo Celjani ter pač Šta- jerci! če vsemu temu prl- štejeano še nekaj čudovito zapetih pesmi celjskega KOMORNEGA ZBORA, na- menjenih ladji, je slika popolna. Zaželdmo laidji Celje ru- da mi miimo morje! Kar nekaj mesecev je minilo, kar je Zojfka Sto- janovič z lično sekirico na Japonskem sprostila stek- lenico šampanjca, da je peneče udarila v bok naj- novejše ladje Splošne plov- be Piran. Velenje, Kranj in Maribor že pljujejo po najširša »cesti«, zdaj se jim je pridružilo še Celje. Po dolgi plovbi z Japon- ske, obisku več priKtanišč, razkladanju v Trstu in kratkem skoku v domovi- no, kjer so jo v soboto sprejeli p.redstaivnikd Celja, se bo znova odpiravila 29- članska posadka pod vod- stvom kapitana HUGA MOŽINE na dolgo pot pro- ifl Združenim državam Amemke. »Računski center,« je de- jaJ Drago, ko sva stala v komandni kabina (to je le itsraz, gre za velik prostor z mr>.oaico najraBlienejšilh aparatur) Celja. >>Glaiznja,« sem ga, dopoi- nil, ko sva igrala košarko v sobo za rekreacijo. V manjši bazen na pix)stem nisva hotela, ker je Drago pozabil kopalke! Kljub temu pa sa^a bdla toliko radovedna, da sva splezala na najvišji deil lad- je, če ne upoštevam jam- borov, in sd ogleda;la ladjo v vsej njeni vesličastni ši- rini, dolžini in globini. Vei*- jetno se v tem trenutku ne bi začudila, če bi videla člane posadke, kako se vo- zijo z mopedi z ene strani ladje na drugo. Drago se je sicer s fotoaparatom napotil na najoddaljenejši konec ladje, veoidar se mu je to pozneje maščevalo zaradi novih čevljev. To- liko za šalo, vendar res- nično smo občudovali čla- ne posadke, da tako malo- številni oskrbujejo dan za dnem takšnega velikana kot je ladja Celje. Odli^čna kuliinja, urejeni družabni prostori ter jedilnica, barv- ni tel©\7izorji, telefoinska zveza in še marsikaj dru- gega lajšajo življenje na dolgih poteh. Toliko laže jam je, ker plujejo na mo- demi ladja, pod ugodnimi pogoja in pod našo zasta- vo — tako so povedali, ko smo jih vsi raidovedni spraševali po življenju na ladja. Vendar brez utvar, delo je težko, naporno, to- da posebno zadovoljst.vo pa je ob misli, da s svo- jim delom prispevaš k plovbi tako čtidovite ladje. Kapitan Hugo Moždna sicer še ni bil v Celju, vendar upa, da bo ladja še naprej ostala taiko lepa, kot je naše mesto ob Sa- vinja. Verejtno ne bom preti- raval, če bom zapisal, da je bil ponosen tudi Jože Marolt, saj je kot prvi celjski župan stopil na »našo ladjo in v prisrč- nem nagovoru zaželeil po- sadki md-mo, varno plov- teo Zofka, ki je bila še pKjsebej dobrodošla na lad- ji kot botra, je dobila v dar vetokanski šopek. Predsednik Marolt je še dejal: »Ime Celja ne bi dali kakršnikoli ladji, pa naj to ne zveni, kot ne- skromnost!« Na kratko, vesele in po- nosni smo bild vsd, ki smo se udeležili tako veličast- nega dogodka., veseli tudi prijaznosti posadke, ki je skrbela za nas na nekaj- urnem tovariškem sreča- nju, čeprav smo vsi vede- li, da bo že čez nekaj ur krenila na dcjlgo pot. Tatkšno je pač mcrtrnar- sko življenje, takšna, so pač morja široka pola. Plovti, plovi. tnarčnca rrjjo ja! Plovi, plovi vainc) — hud- ja Celje! Tekst: Miian SElNJ^AR Foto: Drago K/IEimrED Poadravna j^ovocra predkvtavnika Splu^ne pia^be Piran (levo) in preidsednika skupščine oibčine Oilje Jožeta Marolta. Celje — to ime bodo spoznala vsa svetovna prjvldTiim^A, Komandni most se vz^eoija visoJoo v nebo Splet zapletenih naprav ureja elektronika St. 23 — 9. junij 1977 NOVI TEDNIK — stran 7: PREIIKONGEI^I O KADROVSKI POLITIKI EJna izmed, pomembnili naLog v pripravah na 8. kon- gres ZKS in 11. kongres ZKJ je dosledno in odgovorno uresničevanje kadrovske pciitike v vseh organizacijah zveze komunistov. S tem v zvezi gre za dvoje pomemb- nih vprašanj in sicer za odnos zveze komimistov do celotne kadrovske politike v naši družbi in za številne, zelo odgovorne in terminsko opredeljene naloge, ki sto je pred vodstvi in članstvom zveze komunistov pred kongresi. Kriteriji, za Icatere si bo prizadevala zveza komunistov pri konkretnih kadrovskih rešitvah, so po- znani. To pa seveda ne pomeni, da prihaja v praksi do odstopanj, ki dokazujejo, da idejni vpliv zveze komu- nistov v vseh sredinah še ni povsem zagotovljen. Prav to pa terja od komunistov pripravljenost, da v ka- drovskih pripraval^ v predkongresnem obdobju po- novno, z vso doslednostjo upoštevajo dogovorjena me- rila kadrovske politike in tudi proces njene demokrati- zacije. Na 2jadnji seji komiteja občinske konference zjveze komunistov so tudi konjiški komunisti spregovorili o področju kadrovskih priprav v predkongresnem ob- dobju ter o merilih kadrovske politike. Dogovorih so se, da bodo pri izboru ljudi za odgovorne vodilne in vodstvene funkcije v gospodarstvu, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in drugih organih, še zla- sti upoštevali prispevek posameznika pri razvoju samo upravljanja, njegov prispevek v boju za takšen položaj delovnega človeka, ki temelji na rezultatih dela, pris- pevek posameznika k graditvi enotnosti in enakoprav- nosti narodov in narodnosti Jugoslavije, k razumevanju in pojasnjevanju neuvrščene politike, njegove delovne, strokovne, morailne in osebne lastnosti, ki so pomemb- ne za delo na vodilnih in vodstvenih funkcijah. Konji- ški komunisti so tudi menili, da se morajo otresti po goste prakse iskanja kadrovskih rešitev predvsem zno traj ozkega kroga znanih imen. Takšna kadrovska poli- tika je ozka in nedemokratična. V tozdih in krajevnih skupnostih namreč dosegajo rezultate, ki niso zgolj zasluga enega delavca, ampak širokega kroga delavcev in občanov. Zato je potrebno širiti zaupanje v delovne ljudi in širiti tudi socialno bazo kadrovanja v zvezi ko- munistov. Člani komiteja so sprejeli vrsto neposrednih nalog, ki zadevajo kadrovanje v predkongresnem obdobju. Tako so se domenili, da bodo najkasr^eje do 15. novem- bra letos opravili v vseJi osnovnih organizacijah volilne konference, da bi bili laliko že v mesecu decembru in januarju konstituirana občinska in medobčinska vod- stva zveze komunistov. Evidentiranje kandidatov za delegate obeh kongresov pa mora steči takoj. Zato so konjiški komunisti sprejeli sklep, da bodo prvo iazo evidentiranja zaključili že do konca septembra letos.4 DAMJANA STAMEJCIČj VELENJE SLIKE O TITU ZANIMIVI DOKUMENTI ČASA v izredno lepih prostorih velenjske knjižnice in galeri- je so v počastiteiv letošnjih jubilejev v petek 3. jimija svečano odprli potujočo raz- stavo Kabineta slovenske fo- tografije, na kateri je foto- reporter Joco Žnidaršič raz- stavil številne portrete mar- šala Tita, ki so nastali v zad- njih treh letih. Poleg foto- grafij je razstavil nekaj por- tretov maršala Tita v pati- niranom mavcu in vosku akad. kipar Drago Tršar. Na slovesni otvoritvi, kateri je prisostvoval tudi avtor, so se zbrali predstavniki družbeno- političnega življenja občine Velenje in številno občinstvo. V uvodnem kulturnem delu programa so sodetlovali: Hil- da Holzl, sopran, in Bogda- na Stritar, mezzosopranistka, ki je obudila tudi spomine na pesnika Kajuha v parti- zanih pred odhodom 14. di- vizije na Štajersko in na dru- ge partizanske pesnike in komponiste, ki so ustvarjali partizanske pesmi med NOB. Obe operni pevki je s harmo niko spremiljal Milan Stante. Razistavo, ki jo je omogočil Komite občinske konference zaK Velenje, je s krajšim aa- govorom o avtorjevem delu odprl član upravnega odbora Kabineta slovenske fotogra- fije Marko Aljančič, ki je ob zaključku dejal, da se lahko obiskovalec te razstave |X)ču- ti kot bi bil na razstavi na- vzoč preidsednik Tito osebno Ob tej priliki je izšel tudi reprezentančen razstavni ka- talog, v katekrem so številne fotografije in predgovor o Jocu žnidaršiču, ki ga je na- pisal publicist Bogdan Po- gačnik. Avtor razstave, rojen 20. 3. 1938 v Šoštanju, je urednik fotografije pri dnev- niku DELO in razstavlja že od leta 1960. Je letošnji Pre- šernov nagrajenec, prejel pa je številne domače in tuje nagrade, med zadnjimi aprila letos na svetovni razstavi fo- tožumalistike v Amsterdamu. Naš posnetek prikazuje predsednika Tita v družbi z znanim predvojnim komuni- stom, nosilcem spomenice 1941, in dolgoletnim družbe- nopolitičnim delavcem bivše občine Šoštanj, Andrejem Stegnarjem (levo), ki je na- stal med letošnjim nedavnim obiskom predsednika Tita v Sloveniji. V. KOJC NI PREHODA ZA PEŠCE Pred meseci so na obeh straneh Ljubljanske ceste v Medlogu uredili avto- busni postaji za lokalni promet. Gre za tisti dve avtobusni postaji, ki sta v neposredni bližini želez- niškega prehoda in na- sproti vrtnarske šole. Vsi vemo, da je tam cesta pr- vega reda, ki je zlasti ob takoimenovanih prometnih konicah (zjutraj in popol- dne) nabito polna različ- nih motornih vozil. Stanje se bo še poslabšalo s pri- ha.jajočo turistično sezo- no, saj bo promet domala ves dan neprekin,jen. Problem pa je v tem, da ob avtobusnih posta,jah NI označenega prehoda za pešce. Zdaj se dogaja, da skupine pešcev dobesed- no izsilju.jejo prednost pri prehodu z ene na drugo stran. Zlasti velja to za tiste, ki se pripeljejo iz cel.}ske smeri in namenijo v šolo. Težave nastajajo tudi zvečer ali ob slabem vremenu, saj vse skupaj nI posebej razsvetljeno ali kako drugače označeno, da tam prečkajo tudi pešci. Res je, da doslej še ni bilo resnejše nesreče, ven- dar to ne sme biti vodi- lo, da se ne bi našlo ne- kaj kilogramov (ali pa tu- di manj) bele bar\'e za ureditev zebre. Ali pa morda čakamo na prvo žrtev in bomo potem ure- dili tisto, kar je nujno po- trebno za varnost tako pešcev kot tudi voznikov motornih vozil T. VRABL 00 ZSMS BLAGOVNA TUDI NA OBČINSKI PRAZNIK SE PRIPRAVLJAJO Mihaela Trebovc je pred- sednica Osnovne organizacije ZSMS na Blagovni, sicer pa dijakinja 4. letnika Vzgojitelj- ske šole v CJelju. Pogovarja- va se o delu in življenju mla- dih v domačem kraju, o njih aktivnosti in o pripravah, ki tečejo tod na občinski praz- nik. »Koliko mladih vas aktivno dela v OO ZSMS Blagovna?« Približno 20 nas je, ki de- lamo po različnih komisijah za razna področja. Uspešno dela komisija za šport, kultu- ro in še nekatere druge. Na- še delo bi bilo mnogo bolj- še, če bi imeli mladinci svoj prostor, ki bi si ga tudi ure- diU in se tam še bolj red- no sestajali in se dogovarja- li o na.šem delu.« »Kje se potemtakem sesta- jate?« Najčešče na osnovni šoli na Blagovni. Naša tiha želja je, da bi, v primeru, če se bodo učenci prešolali v Šent- jur, dobili v tej stavbi svoj stalni prostor. Morda bomo potem z bolj organiziranim delom pritegnili večje število mladih in se bi potem laže lo- tevali večjih in bolj pomemb- nih akcij.« »Kakšno je vaše sodelova- nje z družbeno-političnimi or- ganizacijami in krajani?« Veseli smo, da tesno sode- lujemo s krajevno organizaci- jo Socialistične zveze, ki je bila nedavno t^a na novo us- tanovljena. No. s strani kra- janov do sedaj nismo dobiva- li kdo ve kakšne podpore, si je pa nedvomno želimo. Sami se bomo trudili, da bomo z delom dokazali, kaj znamo in zmoremo.« »Se torej lotevate kakšnih akcij?« Seveda. Se posebno v tem )^našem« mesecu, razen tega pa se v kraju pripravljamo na praznovanje občinskega praznika. Dan mladosti pa bo- mo z majhno proslavo poča- stili 28. maja zjvečer. želimo, da bi se je poleg mladih udeležilo čimvečje število kra- janov. Tudi za občinski praz- nik smo se odločili, da bo- mo pripravili kulturni pro- gram ter uredili in očistili okolico. Prav v teh dneh je stekla akcija izdelovanja ko- šev za smeti. Dela nam vse do izteka praznika in tudi potem, ne bo zmanjkalo, če bo potrebna naša pomoč pri urejevanju, oziroma asfalti- ranju ceste od Sel do Blago- vne, ki naj bi bila nared do občinskega praznika, se bo- mo radi odzvali. Reči moram, da smo zelo veseli, da bo le- tos praznovanje v naši kraje- vni skupnosti.« MATEJA PODJED LOZNICA PRI 2ALCU: ALARMNA SIRENA Prostovoljna gasilska društ tva so še vedno med naj aktiv-" nejšimi po manjših krajih, pripravljajo vaje, igre, veseli- ce, športria tekmovanja in ne nazadnje tudi pomagajo pri preprečevanju elementarnih nesreč. Za učinkovitost sled- njega pa je potrebna dobra oprema. Gasilci na Ložnici pri Žalcu so tako v nedeljo ob svojem gasilskem domu »krstili« alarmno sireno, za katero so večino sredstev zbrali sami. Istočasno so pripravili tudi zelo uspešno verižno vajo. Sledila je zaba- va^ katere čisti izkupiček bo- do porabili za nakup novega avtomobila. Seveda to ne bo dovolj, vendar bodo jronovno vstopili v akcijo vsi, prispe- vali in kupili, kajti zavedajo se, da morajo osnovne stvari za odstranjevanje in prepre- čevanje elementarnih nesreč imeti pripravljene. JANKO ZAGODE 2ALEC: 560 MLADINCEV VEC Mladinska organizacija v žalski občini se je v mese- cu mladosti p>ovečala za 560 novih članov. Prav toUko pionirjev so namreč v tem času sprejeli v osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Pomembna je ugotovitev, da so bili vsi ti sprejemi slavnostni in v večini primerov v naravi, v krajih in mestih, ki so znani iz predvojnega revolucionarnega gi- banja. Tako so pionirje iz šemi>etrske osnovne šole sprejeli v mladinsko organizacijo na Gori Oljki, kjer je bila maja 1940. leta pomembna pK>krajinska konferenca SKOJ, pionirji iz vranske osnovne šole pa so stopili v mladinsko organizacijo pri šmiglovi zidanici, kjer je bila prva konferenca CZ KPS. DARKO NARAGLAV TABORNIKI SLOVENIJE TITU ZA ROJSTNI DAN Taborniki Slovenije in Jugoslavije so izročili pred- sedniku Titu čestitko za rojstni dan na poseben način. Dne 24. maja ob 17.45 so po vsej Jugoslaviji zadoneJi pozivi po radiu »taborniki zbor — naš pozdrav Titu!« Več kot 20.000 slovenskih tabornikov je steklo na določena mesta, kjer so pričeU s taborniškimi tekmo- vanji in igrami. V Sloveniji sta bUa izbrana taborniški odred Heroja Bračiča v Slovenskih Konjicah in odred v Ilirski Bistri- ci za neposreden radijski prenos njihovega zbora in tekmovanja v postavljanju šotora. Konjiški taborniki so zatem v sprevodu krenili skozi mesto na področje Konjiške gore, kjer so ob osmih zvečer zakurili velik taborni ogenj. Takoj za tem pa so zagoreli na področju gore še manjši ognji v obliki be- sede TITO. Potem so taborniki nadaljevali slavnost s kulturnim programom, pesmijo in kolom ob ognju. VEHA MOZIRJE: PRIZNANJE VETERINARJEM Ne samo iz\iršni svet, tudi delegati vseh treh zbo- rov občinske skupščine Mozirje so izrekli priznanje veterinarski službi v občini za opravljeno delo. LaJi- ko se postavijo in lahko pokažejo, čeprav s tem ni rečeno, da so napravili vse in da nalog ne manjka. Pa vendar, tudi lanskoletna živinorejska razstava v Gornjem gradu je potrdila, da so šli na pot kvalitete in da so vsaj, kar zadeva goveje živine, prišli v sam jugoslovanski vrh. Toda, zdaj gre še za nekaj drugega in ne saario za strokovno delo. Gre za pogoje, da bo to delo še boljše, gre za pobudo, da bi v občini vendarle veteri- narska postaja dobila primerne prostore in tudi ta- ko dobila vei-ifikacijo za svoje delo. če teh ne bo,, se lahko zgodi, da bo izgubila svojo samostojnost pa naj bo ta v takšni ali drugami samoupravni orga- niziranosti. Izvršni svet je podprl to pobudo in tudi nakazal smeri za njeno uresničitev. Lokacija nove veterinarske postaje je predvidena v Rečici ob Savinji, ki tudi sicer,; prevzema v kmetijskem pogledu vodilno mesto. Za'" njeno zgraditev bi potrebovali okoli 120 milijonov'^ starih dinarjev. Nekateri sofinancerji so znani, dru-" ge pa bo treba prepričati, da je njihova udeležba nujna. STORE: ZDRAVSTVENA PREVENTIVA Skrb za preventivo v zdravstvenih posegih v štor- ski železarni ni nova. In tako bodo v tej delovni skupnosti tudi letos organizirali preventivno zdrav- ljenje za zdravstveno prizadete in socialno šibke de- lavce. Izbrane člane kolektiva — končno besedo o tem ima zdravnik obratne ambulante — pošljejo na le- tovanje v hribe (10 dni) oziroma v zdravilišča (14 dni), K stroškom prispevajo tudi kcristniki te skrbi sami. Njihov delež je odvisen od višine osebnega dohodka na družinskega člana. Vrh t^ga bodo s pomočjo sredstev, ki so v kolek- tivu določena za preventivno zdravljenje, poslali na pre- ventivni zdravniški pregled deset svojih članov z dol- goletnim stažem v kolektivu, ki delajo na pjsihično odgovornih delovnih mestih. Ti pregledi bodo v zdra- vilišču Radenci. MB MOZIRJE: STANKO PRODNIK V »SAVINJI« Te dni je sklenil svoje delo v upraraih oi^;anih občiriske skupščine Mozirje Stanko Prodnik, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe ter prev- zel novo odgovornost v kolektivu litovskega podjetja »Savinja«, prav tako v Mozirju. Stanko Prodnik je uspešno delal na odgovornih mestih v občinski upravi več kot 25 let. Tudi na no- vem delovnem mestu mu želimo čim več uspelK>v. MB LETUS: KRAJEVNI PRAZNIK Letos 12. junija bodo občani Krajevne skupnosti Le- tuš prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin, ko so tega dne množično odšM v partizane krajani te krajev- ne skupnosti. Osrednja proslava bo v nedeljo 12. ju- nija dopoldne, ko bo najprej slovesna seja sveta kra- jevne skupnosti, sledil bo kulturni program, nato pa bodo odprli nekaj komimalnih objektov, ki so jih naredili v letošnjem letu. Med najvažnejše sodi, da bo na levem bregu Letuša dobilo kar 42 gospodinj- stev vodovod. Od 5. do 12. junija pa bodo v I^etušu razne športne in kulturne prireditve, med katerimi velja omeniti gostovanje dramske skupine Svoboda iz Polzele z komedijo Dundo Maroje, ki bo danes v če- trtek, v soboto pa bo koncert i>evskih zborov iss Le- tuša in Braslovč. športna tekmovanja pa bodo v ro- kometu, malem nogometu, šahu in streljanju. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 9. junij 1977 ROGAŠKA SLATINA; GRAFIČNE LISTE O ROGAŠKI SLATINI PODARIL KURT MULLER v raastavnem salonu v Raj- ga&ki Slatini bila v torek, 7. t. m. svečana otvoritev raiistave grafičnih listov, ka- t/ere \e abra'. m poklonil viidravilišču gost iz Švice g. Kuri Miiller, ki je otvo- ritvi tudi prisostvoval. S pomombnostio zdraviliš- ke Rogaške Slatine so g. MUl- lerja, lastnika galerije v Zii- richu, seznanile v veliki me- ri ravno grafične vedute, ki so v preteklosti opozarjale širšo javnost na zdravstvene in rekreacijske možnosti, ki jih je nudil v te namene urejen kraj in izredne lepote njegove okolice. Ko pa je prišel g. MiJUer v Rogaško Slatino sam, jo doživel us- pešno zdravstveno izboljša- nje, obenem pa ga je oča- rala tudi mikavnost kraja in skrb domačinov za številne zgodovinske ostaline. Zato se je odločil, da bo iz svoje zbirke p>okla.nial vedutc na- ših krajev prav zdravilišču v Rogaški Slatini in s tem omogočal ja\'nos(ti spoznava- nje dragocenih .spomeniških dokvimentov. Ta sedanja razstava pred- stavlja žie drugi izbor vedut iz zbirke g. Mullerja, ki jih je zbral in že odbral za edravilišče v Rogaški Slati- ni. Prvi izbor je obsegal ve- duite iz različnih krajev naše države, zdaj raastavljteni pa je zasnovan iziključno na ve- dutah Rogaške Slatino in ti- ste najbliž'e okolice, ki se je in se še navezuje na zdravi- liško dejavnost na območju slatinskih vrelcev. Na razstavi je zbranih 50 vedut iz 17., 19. in tudi že 20. stoletja, ki dokazujejo, da je bila Rogaška Slatina s svojimi zdravilnimi izviri in tudi prelepim pokrajin- skim zaledjem i>oleg Dobrne Laškega in Rimskih Toplic med najibolj propagiranimj ter popularnimi zdraviliškim: področji v Sloveniji in je bi la v svoji preteklosti izred no vabljiva za domačine ir številne tuje goste. Nni^ihnrpiša raz.st,flv;l i«nf veduta, ki opozarja na Ro- gaško Slatino je iz leta 1681. Najvfč upodobitev je iz 19. stoletja. To je iz časa, ko je zdravilišče doživljalo nenava- den razcvet, pospešen stavb- ni razvoj ter velik napredek v gostinski, zdravstveni in krajevni urejenosti. Kot zdravo in prijetno letovišče je Rogaška Slatina pridobi- vala vedno večji renome in je vzbujala vedno širše za- nimanje, ki se je odražalo zapisano v potopisih in to- pografskih dokumentih ter tudi v likovnih predstavitvah kot ilustracijah raznih suit in serij, pa tudi na spomin- skih kozarcih in vsem dru- gem. Razstavljene grafike — ba- krorezi, litografije, jeklorozi, lesorezi — so listi iz znanih suit, izdanih pri založbah v tujini, predvsem v Gradcu. To je znana Vischerjeva to- pografija Štajerske, to so znane suite, kot je stara Kaiserjeva (1832), Lamplova (1841—,50\ Burgerjeva (1856), Lejrkamova (1859—67), Re- ichertova (1863—66) in še druge. Avtorji listov v teh iz- dajah so znani grafiki, med njimi Klarmann, Mayeii-Pay- ne, Kuwasseg in ostah moj- stri, ki so se ukvarjali pred- vsem z vedutnim slikarstvom. Upodobitve na razstavlje- nili grafikah nas seznanjajo z zgodovinskim razvojem Ro- gaške Slatine, zdravilišča v celoti in tudi z izgradnjo po- sameznih stavb ter njihovo namiembnostjo. Na listih jc opazno tudi tisto prijetno razpoloženje, kakršno je vla- dalo ob zdravljenju s sla- tinsko vodo v urbanistično urejevanem in tudi naravno lepem okolju. (zmeniti je treba, da so vse grafike očiščene, urejene in okvirjene tako, da kar blestijo v svoji brezhibni le- poti! Za vso to urejenost je poskrbel g. Miiller sam Zdravilišče v Rogaški Sla- tini je bilo do zdaj lastnik j le redkih, na tej razstavi ! predstavljenih vedut. Neka- ] tere med njimi tudi niso bi- { le še objavljene v publika- j cijah, ki obravnavajo zgodo-J vino zdravilišča, kraja in njego\-ega območja. Zato ima predstavljena zbirka poleg vseh kulturnih in 'jmetno- stnozgodovinskih vrednot tu- di izjemen po.-nen kot zbir- toa krajevnih vedut, ki jih Rogaška Slatina — zaradi ka- tere so te grafike sploh na^ stale in kateri so bile prvot- no tudi namenjene — do- slej sploh ni imela. In zato zasluži naklonjenost g. Miil- lerja, ki jo z vedutami izka- zuje Rogaški Slatini, posebno spoštovanje. Same razstav- ljene grafike pa pomenijo poleg občudovanja likovnih značilnosti še poseben dopri- nos k spomeniški dediščini obsežne zdraviliške zgodo- vine. MILENA JVIOŠKON Rogaška Slatina z današnjim hotelom Pošta. Jeklorez iz okoU 1840. leta. Avtorja: L, Mayer in A. H. Payne KAJ GLEDAMO ZELENO SONCE je eden uspešnejših znanstveno-tantastičnih filmov. Pripoveduje o življenju na Zemlji v letu 2022, ko svetu vlada beda. Okolje je uničeno, proizvodnja hrane po- staja vse večji problem. Na svetu živijo le tri vrste ljudi: bogati, revni in policaji. Glavni junak filma —- policaj — raziskuje umor znanstvenika, ki je edini po- zna! formulo novega živila — zelenega sonca. Tajna tega živila je med najbolje čuvanimi, saj od zelenega sonca zavisi obstoj prenaseljenega planeta. Kdor odkrije to skrivnost, je izpostavljen največji nevarnosti, saj velika družba, ki zeleno sonce proizvaja, ni pripravljena, da bi ljudje izvedeli, kaj pravzaprav jedo. Ob tem, da gre v filmu pravzaprav za kriminalko, ki je postavljena v prihodnost, pa ne moremo zanemariti zanimivosti teme, ki se je loteva — problema prehrane človeštva, ki bo, morda še prej kot so to mislili ustvar- jalci filma, postal eno osrednjih vprašanj obstoja. Prav zato je film dokaj prepričljiv in vreden ogleda. SNOOPV SE VRAČA je film, ki ga nikakor ne bi smeli prezreti. Gre za celovečerno risanko, ki pa je mnogo bolj življenjska kot večina priljubljenih Disneyevih mojstrovin. S pre- prosto risbo, živimi vsakdanjimi junaki (Charlie Bro\vn, pes Snooppy in množica otrok), izjemno iznajdljivostjo in duhovitostjo, tke avtor Bili Melendez prisrčne pri- povedi o prijateljstvu otrok in psa, o medčloveških od- nosih in malih ter velikih problemih otrok, čeprav so to ameriški otroci, so njihovi problemi problemi vseh otrok sveta. Zato je film Snoopy se vrača tudi požel toliko uspeha in navdušil vse — od otrok do njihovih staršev in vseh pravih ljubiteljev dobre risanke. Samo- svoj filmski izraz, ki navdušuje s svojo preprostostjo, je to risanko morda bolj kot marsikatero drugo pri- bližal psihi otrok. Snoopy se vrača je film, ki bi ga morali videti starši in njihovi otroci. BRANKO STAMEJČIC NAGRADA M.KORUNU Združenje aramskiii umet- nikov Srbije je sklenilo le- j tos podehti nagrado za naj- boljšo režijo ljubljanskemu režiserju Miletu Korunu za režijo Cankarjevega dela Po- hujšanje v dolini šentforjan- ski, ki ga je uprizorilo Slo- vensko ljudsko gledališče Ce- lje, med drugim tudi z veli- kim uspehom na letošnjem Sterijinem pozor ju v Novem Sadu. Nagrada je zveznega značaja in je Mile Korun doslej šesti režiser, ki je pre- jel to pomembno priznanje, ki je nedvomno priznanje tu- di za celjski gledališki kolek- tiv. D. M. GOSTOVANJE IZ PARACiNA V soboto zvečer bodo v Slovenskem ljudskem gleda- lišču gostovali člani mestne- ga gledališča iz Paračina z znano dramo Sokratova smrt. Gostovanje gledališča iz Paračina sodi v tradicio- nalno sodelovanje z amater- skim gledališčem AG železar Celje-Store, ki se je pričelo že leta 1972. Takrat so na- mreč Celjani gostovali v Pa- račinu z Mrtvim Kurentom v režiji Jureta Kislingerja. I>ve leti pozneje so gostovali z Veroniko Deseniško v režiji Cveta Vernika in lani z Ma- tičkom v režiji Toneta Zor- ka. GLASBA V L OSNOVNI SOLI Le nekaj dni je minulo odkar je bil zaključen XII. mladinski pevski festival, zborovske prireditve mladih pa se še kar nadaljujejo. V Celju ima vsaka šola svoj zbor, nekatere po dva ali celo 3. Večina njih želi predstaviti svoje delo javnosti. V petek 3. junija je bil v Narodnem domu koncert zborov in so- listov 1. Osnovne šole. V nabito polni dvorani so se zvrstili trije zbori od najmlajšega enoglasnega do dvo- glasnega in tix:glasnega mladinskega. Vse tri vodi pri- jiadevna zborovodkinja Jožica Soko. Enoglasni abor je zapel tri pesmi z dobro izgo- vorjavo in z osnovnimi elementi lepega petja. Dvo- glasni v rumenih majicah, »Festivalski«, ker je sode- loval pri otvoritvenem koncertu festivala, je vsekakor najboljši in bogata glasovna rezerva za večji troglas- ni zbor. Zsipel je tri pesmi, nekatere zahtevne kot npr. Ježevo »Potovanje« ali Adamičevo »Posmehuljo«. cSčitna je vešča roka in metodično delo Jožice Soko. Pevčki frazirajo okusno, muzikalni loki so zaokrože- ni, zvok je jasen, nevsiljiv, otroško naraven. Pregljeva »Zorica« je bila morda najboljša v pogledu interpreta- cije, dc-življena in enotna v podajanju. Osnove glasov- ne izobrazbe se odražajo v čistih višinah, v enotnem dihanju in v dobro odtehtani dinamiki. Prav gotovo: odličen pomladek za troglasni zbor. Slednji je imel levji del programa. Simonitijeva »Slavnostna pesem« ni povsem zazvenela, najbrže tudi zaradi improvizirane klavirske spremljave. »Za vasjo« Radovana Gobca je bila dobro podana s sočnimi akordi, intonacija pa je ponekod šepala. Pimikova »Pomladi pojdeva na očkov grobv( je bila jasna in lahna v začetku, slišali smo lepe piane, zaključek je bil žal neprecizen — škoda. Ritmično dobro izdelana in muzikalno je bila zapeta »Kaj je to mir«. CMlična je bila klavirska spremljava. In še so sledile Jobsta »Naša pesem«, Mozartova zna- na »Uspavanka« ter za konec slovaška »Tancuj«, ne- katere bolj, nekatere manj posrečeno v ritmu in iz- delavi. Celoten vtis je dober, vendar je dokaj jasno, da ima Jožica številne težave z vzgojo svojih pevčkov. Iskreno povedano, to še ni festivalska kvaliteta, ni še vse dognano, izpiljeno, čisto, A prepričani smo, da bo tekom enega leta abor napredoval, se izpopol- njeval z mladimi glasovi ter se uvrstil v prvo vrsto slovenskih mladinskih zborov. Vrzeh med poedinimi zbori so izpolnili številni instrumentalni solisti na klavirju, violini, flavti, kita- ri in harmoniki. Spored je napovedovala vsebinsko le- po in jasno učenka 8. razreda. Ob koncu se je zbor poslovil od zvestih pevcev, ki odhajajo iz šole in iz zbora. Prejeli so spominska darila, zborovodkinja Jožica Soko številne šopke, ki jih je tudi pošteno zaslužila. EGON KUNEJ 20. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE ZA UVOD JE POSKRBELA ZARJA IZ TRNOVELJ v ponedeljek se je v Tr- bovljah slovesno aačelo 20. jubilejno zaključno srečanje imaterskih gledaliških sku- pin Slovenije, na katerem se bodo predstavile najboljše | predstave letošnje sezone. Na zaključnem srečanju sodelu- jeta tudi dve skupini s celj- skega področja: Zarja iz Tr- novelj se je predstavila v po- nedeljek s komedijo Vladi- mirja Majakovskega Vehka žehta v režiji Štefana Zviže- ja. Prosvetno društvo Šmart- no ob Paki pa se je predsta- vilo v sredo z Burnsovimi Veselimi berači v priredbi in režiji Bogomirja Verasa. T)- krat bom pisal o Veliki žeh- ti, prihodnjič pa o Vesaiih beračih Vladimir Majakovski prika- zuje v Veliki žehti številne pojavne oblike razraščajočega se birokratizma, rezultat ka- terega so čedalje bolj razčlo- večeni medsebojni odnosi m čedalje bolj puhlo življenje posameznikov. Do absurda zbirokratizi ranemu svetu to- poumnega uradništva postav- lja nasproti nematerialno Vi- zijo prihodnosti, ki jo vna.ša v razčlovečeno sodobnost fo.s forescentna ženska iz 'eta 2030. Ob njenem obisku m že ob izdelavi časovnega stro- ja se najostreje manifestira- jo značilnosti zbirokratizira- nega sveta. Izkaže se, da je revolucionarni zanos v bombastičnih frazah in pa tetičnih gestah le videz, p-Jd katerim se skriva topoiun- nost, nazadnjaška težnja po dokončni urejenosti sveta m duhovna izpraznjenost. Samo- zadovoljni tvorci vsakovrstn'h prihodnih fraz in neumorni urejevalci fasciklov očitno ne mislijo, ne čustvujejo in ne sanjarijo. Zato nimajo razu- nevanja niti za ananost, ki ! odkrivanjem novega in ne- oianega ogroža že utrjene /rednote (odpor proti izumu časovnega stroja), še manj za. mgažirano umetnost, ki oi s ! prikazom bistvenih prot>le- ! nov prebujala. (Pobedonosi- | kov: »Jaz vas prosim v ime- j au delavcev in kmetov, da j me ne budite! ... Božati mi morate ušesa, ne pa vznemir- jati, . ..«) Zanimiv je tudi od- nos Majakovskega do izobi-a žencev in umetnikov, ki so prikazani kot sluge tega - rokratiziranega sveta (novi- nar Hipec, režiser, slikar). Ti so še za spoznanje moralno oporečnejši, saj se zavestno prodajajo oholim debilneže.m, kakor sta Ivan Ivanovič in Potaedonosikov. Besedilo je omogočilo rrno- veljski skupini kar nekaj po- membnih prednosti: sporoči- lo je živo in aktualno tudi v našem času in prostoru, kar poleg živahne komedijsKe fakture gotovo koristi izredni komunikativnosti predstave; karikiranje in pretiran pavjs, ki se jima amaterji le s te- žavo izognejo, sta tokrat p-> vsem v skladu s »pozunaaje- nostjo« (patos v govoru m gesti) dramskih oseb; bese- dilo ponuja tudi številne mo- žnosti za doseganje spektaivu- lamih učinkov, v množičnih scenah in svetlobnih efektiii, kar tudi koristi živahnejšemu vtisu celotne predstave. Na teh osnovah je gradil režiser Štefan Žvižej in uspe- lo mu je sorazmerno učinko- vito gledališko dejanje, ki si- cer po intenzivnosti ni po- vsem enakomerno in mu tu- di v podrobnostih še mars;če sa manjka, a zato ni niti dol- gočasno niti neangaž.ran Med uspele domislice lahk štejemo začetno telovadb na odru, igro v igri, kjer avditorij smotrno vkljuiin dramski prostor, in zaklučr sliko. Manj primerna se n scenografska rešitev, poseb< še materializacija časovnes stroja, ki je v začetku sce sko učinkovita, proti kon( I>a njena izraznost platii Mestoma motijo tudi sveti bni efekti, ki niso povse usklajeni z vsebino, (zlai uporaba stroboskopa ob sio' statičnem prizoru ni učmk vita) in predolga koračnic ki postane kmalu monoton Med Igralci velja omen vsaj Milana Ramšaka, ki je velikim naporom izoblikov ustrezno karikaturo Pobed nosikova, pa Sandija Jeli kot Optimistoviča, Sreč. Centriha kot Ivana Ivano ča, 2ivka Boškovnika k režiserja. Cvetko Stoklaso kot prevajalko in Feren Primca kot slikarja. Pome ben prispevek so daU tudi \ ostali nastopajoči in tehnic" sodelavci trnoveljske Zarje SLAVKO PEZD St. 23 — 9. junij 1977 NOVi TEDNIK — stran 9 TOMI SLAV ŽAGAR JANEZ UrLAZNIKj SONJA SUPANIC ŽALEC S ČLANSTVOM PREVZELI ŠE VEČJE OBVEZNOSTI Letošnje pomembne jubile- je naše partije, mesec mlado- sti in 85. rojstni dan tovariša Tita so v žalski občini poča- stili tudi s svečano sejo Ob- činske konference Zveze ko- munistov, ki je bila minuji teden v Žalcu, še pred tem pa so na krajši slovesnosti sprejeli v Zvezo komunistov 77 novih članov, med njimi tudi devetnajst prosvetnih de- lavcev. Svečanosti v Žalcu se je udeležil tudi član predsed- stva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Emil Roje, ki je v svojem govoru orisal lik komunista. Preberimo si, kaj so nam povedali nekateri mladi ko- munisti. TOMISLAV ŽAGAR: »Dile- me o tem, ali naj postanem član Zveze komunistov ali ne, ni bilo. Mladi vse bolj čuti- mo potrebo po tem, da posta- nemo komunisti. To je naš dolg družbi, ki nam omogoča življenje kakršnega imamo. S tem, ko sem zavestno postal komvmist, pa sem se obvezal, da bom morai čim več pri- spevati za napredek naše dru- žbe. Tako seveda, da bom tudi družbenopolitično akti- ven.« JANEZ UPLAZNIK: »Na družbenopolitičnem področju sem že več let aktiven. Naj- prej sem bil predsednik os- novne organizacije Zveze so- cialistične mladine v Vrbju, ki je lani bila proglašena za najboljšo v republiškem tek- movanju Naš klub. Sedaj sem predsednik mladine v Hmezadu, kjer sem aktiven tudi na drugih področjih, da pa bo lahko moje delo še bolj uspešno, sem spoznal, da moram postati član avantgar- de delavskega razreda. Upam, da bom sprejem v članstvo s svojim bodočim delom op- ravičil.« SONJA SUPANIč: »Srečna sem, ker sem bila danes spre- jeta v Zvezo komunistx>v. Prav je, da je bilo največ sprejetih prav mladih. To dokazuje, d.a se mladi dobro zavedamo, kakšno vlogo ima danes Zve- za komunistov. Biti komunist danes ni samo čast. To je v prvi vrsti odgovornost in ob- veza za naloge, ki so pred nami. če se bomo tega vsi zavedali, potem se za prihod- nost ne bojim, s svojim de- lom se bom kar najbolj tru- dila, da bom opravičila zau- panje, ki so ga imeli vame tisti, ki so me predlagali za sprejem.« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR CELJE VRNITEV V ŽIVLJENJE PRESTAJANJE KAZNI PREUSMERJENO V VZGOJO V celjskem zaporu in kazeai- sko poboljševalnem domu za mladoletnike, kjer prestajajo kazen odvzema prostosti mla- doletniki od 16 in mlajši pol- noletniki od 18. do 23. leta iz vse Slovenije, že veliko let ni več slišati rožljanja s klju- či in videti le strogDi obrazov nadzornega osebja. Za zaprti- mi vrati in zamreženimi okni se odvija pestro in dinamično življenje ter različne dejavno, sti na kulturnem, prosvetnem športnem in drugih področjih^ To in še marsikaj drugega iz- haja iz vzgojnega in izobra- ževalnega programa. Mladi obsojenci imajo možnost, da dokončajo osnovno šolsko izobrazbo, da se priučujejo na različnih delih, da se izučijo različnih poklicev, da si pri- dobijo morebitne pomanjklji- ve delovne navade in seveda tudi, da se v času prestaja- nja kazni resnično poboljšajo. Mlade prestopnike vzgaja- mo sodobno, v duhu naše stvarnosti ter pripravljamo za življenje na prostosti, za živ- ljenje v naši samoupravni so- cialistični skupnosti. V počastitev meseca mla- dosti so se mladi obsojenci že dva in več mesecev prej srečevali na tekmovanju v ša- hu, namiznem tenisu, odbojki, košarki in nogometu. Sem sodi tudi tekmovanje enajstih obsojencev v namiznem teni- su in nogometu, ki ga je or- ganizirala mladina Cinkarne in na katerem so obsojenci zasedli četrto mesto med de- vetimi ekipami. Pod nadzorstvom vzgojite- lja Vlada Deželaka je bil v dvorani zavoda na dan mla- dosti kviz, na katerem je so- delovala večina obsojencev. Tema kviza je bilo otroštvo tovariša Tita ter njegovo ži- vljenje. Seveda so mladi obsojenci tekmovali tudi za čim večji red, disciplino čistočo in ču- ;<■ družbene imovine. Zma- alci so dobili nagrade v deiuirju, v ugodnostih, v obi- sku kinopredstave pa tudi po- kal. To pa še ni vse. Preko pred- sednika mladinsike organizaci. je v zaporu, Ivana Mušiča, so mladi obsojenci našli koristne stike z mladimi v mestu. Mla- di obljubljajo, da bodo odpu- ščenim obsojencem pomagali pri vključevanje v normalno življenje in da bodo postali koristni člani naše skupnosti, kar si tudi sami želijo. Sicer pa tudi delavci zavoda želijo, da bi javnost, zlasti pa odgo- vorni v OZD in TOZD ter drugi našli v bodoče več po- sluha pri resocializaciji mla- dih delinkventov. Dostikrat na tej poti pomaga tudi dobra beseda, polna prijateljstva m razumevanja ter topel spre- jem na katerem koli mestu na prostosti. DRAC^ POLŠAK PREBOLD. NOV ZDRAVSTVENI DOin Invesititor je Regional- ni zdravstveni dom Celje, del sredstev pa bo na- menila žalska občinska skupščina in to iz sred- stev samoprispevka ob- čanov. Zaradi neprimerne lokacije je bila gradnja pred časom zaustavljena, sedaj pa so končno pri- čeli z deli. Kljub temu pa se marsikdo ne more sprijazniti z nenačrtno gradnjo. Sicer pa bo to v Preboldu ni nič novega. Kakorkoli že — zdravst- veni dom bo pa le! J. V. KOMUNISTI Cm PRIPRAVE NA tPLITVE v torek je bila v Celju seja komiteja občinske konference ZKS, na kate- ri so komunisti ocenili po- litične priprave na volitve. Uvodoma je o teh pripra- vah govoril sekretar občin- ske konference SZDL Ce- lje Tone Rozman, ki je poudaril, da so priprave na volitve stalna naloga vseh družbenopolitičnih organizacij in samouprav- nih organizmov v občini, zato jih ne smemo oce- njevati kot neko izjemno politično akcijo. V pred- volilno delo moramo vključiti predvsem ocene pretekle aktivnosti, ovred- notiti moramo delež posa- meznika v delegatskem delu in pregledati tudi, v kolikšni meri smo posa- mezne naloge uresničili. Tone Rozman je nadalje dejal, da se morajo ko- munisti zelo odgovorno vključiti v proces eviden- tiranja, še posebej zato, ker ne evidentiramo samo kandidatov za delegate ▼ skupščine družbenopoli- tičnih skupnosti, ampak vse kadre. To pomeni, da evidentiramo tako pred- sednike osnovnih organi- zacij sindikata, Zveze ko- munistov, predsednike kra- jevnih skupnosti in druge. V drugem delu seje so člani komiteja sprejeli vr- sto nalog v zvezi s kad- rovsko politiko v pred- kongresnem obdobju. D. S. Narodnostni boji Nadaljujemo z izvlečki iz obsežnega prispevka prof. Miloša Rybafja za »zbornik občine Laško« o 750 letni zgodovini enega najstarejših trgov ob Sa- vinji. Seveda je a izlu- ščenimi drobci iz celotne- ga besedila določena teža- va, ker izvzeti izvenijo na svoj način, kar seveda poveča še časnikarski na- čin podaje. Majhne ne- rodnosti s tem v CTezj (nekaj jih je bilo> naj nam avtor besedila iz ka- terega črpamo »iveri«, oprosti?! Navidezna prevlada Nemcev Zares je večstoletna po- dložnost čmožolti Avstro- ogrski imela svoje posle- dice, tako da je trg Laško navidezno bil nemški. Ob- last je bila v rokah Nem- cev, prav tako goisoodir- stvo, razen pivovarne ka tere lasitnik je bil Simon Kukec V začetku druge polovi- ce prejšnjega stoletja .se tudi v Laškem začne mo- čno narodnostno gibanje med Slovenci. Ugledni la- ški tržani so se udeležiH slovenskiii taourov v Zai cu (1868) in Sevnici (1869) Med tem: so bile družine učitelja Flisa, tr- govcev; Drobnica m Els- bacherja, zdravnika Žni- deršiča ter več slovenskih dijakov ter študentov, čitalnica v Laškem je bila ustanovljena 1869 le- ta, v njenem odboru pa so bili poleg slovenskih tržanov tudi zavedni kme- tje iz laške okolice ter cela vrsta takrat najugle dnejših slovenskih (in hi^vaških) imen, ki so bili častni člani čitalnice, med njimi škof Josip Juraj Strossmayer m dr. Janez Bleiwels, urednik »Novic« iz Ljubljane V zagrizenem boju pro ti slovenskemu izobražen- stvu v trgu in prebu i ene- mu slovenskemu kmečke- mu zaledju, so si Nemci 1872 leta izborili izločitev trga kot samostojne obči- ne. Do propada avstro- ogrske monarhije je trg imel zato nemško zastop- stvo, okolica pa ob po- moči tržanov ves čas slo- vensko in sicer v dveh občinah; Marijagradec m Sv. Krištof, Polagoma je bilo vedno več vplivnih Slovencev v Laškem, S krepitvijo nji- hove ekonomske moči pa so se namesto Nemcev začeli kot stroko\'nijaki poiavliati v podjetjih slo- iran.ski bratje Čehi. S po večanim obratovanjem rudnikov v okolici se je začelo razvijati delavsko gioanie in leta 1896 je bil v Laškem prvi večji de- lavski shod. Laško je dobilo tudi po- družnico družbe sv. Cirila in Metoda, bralno društ- vo z dramatičnim, knjiž- ničnim, pevskim in ■j;od- benim odsekom, ustanov- ljena pa je bila tudi Hra- nilnica in posojilnica. Nemci so okrepili svojo dejavnost z let 1892 odpr- to »schulvereinovsko« šo- lo, pa bi na prste prestoli družine v trgu, katerih otroci niso hodili v nem- ško šolo. Vladala je pra- va dvotirnost. Celo zele- nega Jurija, povsem slo- venski narodni običaj, so vodili po ulicah iz obeh šol posebej. »Vroča birma« leta 1898 Eden od mnogih dogod- kov v desetletjih narod- nostnih bojev je bila t>ir- ma leta 1898. Že na dan pred birmo je učiteljeva vdova Flisova dala kmeč- kim fantom slovensko trobojnico, da so jo izjo- besili na mlaju pri cerkva. Dogodek se je zjdel taiko pomemben, da je iz Ce- lja z žandarji prišel sam okrajni glavar grof A- tems, da bi Interveniral. Drugi dan je bilo še bolj burno. Na predvečer birme so kmečki fantje postavili pri cerkvi 30 metrov visok mlaj in ho teli naiij obesiti sloven- sko, papeško in cesarsko zastavo, župan in dekan sta protestirala in hotela, da bi visela le cesarska zastava. Ponoči so bili pri mlaju tudi Nemci, ki so čuvali, da bi Slovenci ne izobesili svoje zastave, Slovenci pa iskali prilož- nost, da bi jo le privezali na vrh. Ker jim ni uspe- lo z mlajem, so ponoči zastavo izobeseli v zvoni- ku in se »zabarikadirali« v stolipu. Ker niso mogli v stolp, so drugi dan Nemci zganjaM tak hrup, da je škof prekinil bir- manje in so fantje aato z zastavo zapustili cerkev in se v zmagoslavnem po- hodu podah v Kukče-.'0 pivovairno (zdaj »Volnc.c) in izobesili zastavo na to- varni.škii dimnik. Pivovar- nar Kukec je fante od- žejal s pivom, s tobakom pa založil narodniak tr- govec Andrej Elsbacher. Toda narodne zavesti, ki je vse bolj bodrila Slo- vence ni moglo nič zau- staviti. Bila je svetla vo- dnica v prihodnost, veli- ko svetlejša od električne luči, ki jo je leta 1885 uvedel v zdravilišče njen lastnik, kar je bil tretji primer električne razsve- tljave na Slovenskem, čas se je prevesil v novo, dvajseto stoletje, polno no""-ih burnih do- godkov in neslutenih sprememb. Slovenska šola v Laškem okoli leta 1930. Sedaj je v njej ]>'>možnii šola in oddelek radeške glasbene šole. Levo je hiša krojača Pergerja, ki pa je bila med vojno poru- šena in na tem mostu zdaj podružnica L.jubljanske banke. VOJNIK: GASILCI IN GLASBA Prosiovoljnu gasilsko dnjštvc Vojnik bo tudi le- tos pripravilo, zdaj že tret- jič, revijo ali bolje rečeno, srei8nj( narodno-zabavnih aiifamblov. Letošnje sreča- nje »dobrih zvokov« do- mačih napevov in melodij bo v soboto, 1'1. junija in to ob lepem ter toplem vremenu pred gasilskim don?om, v prime m slabe- ga vremena p>a v vojniški dvorani kulturno prosvet- nega društva. Po besedah Francija Zemeta, ki sode- luje pri pripmvi tretje re- vije, bo nastopilo sedem ansamblov, in sicer »Brat- je Skaza« iz Zreč, VeseM Liibojčani, »Bratje Senroč- nikft iz Socke, Fantje šti- rih vasi iz Galicije, Savinj- ski k\Tntet, K\'artet Fran- kolovčani (letos prazznuje- jo desetletnico obstoja) in domačini Zemetov ansam- bel. Pokroviteljstvo nad le- tošnjin) srečanjem v orga- nizf.cijd PGD Vojnik je prevzelo Celjsko gostinsko podjetje, TOZD Ojstrica., vse skupaj pa se bo za- čelo ob 19. uri. Brez dvo- ma bo poskrbljeno, da bo- do vsa ljubitelji narodnih napevov in viž prišli na svoj račun, za kar jamčijo prijavljeni ansambli, kate- rim se utegne še kateri pridružiti, zlasti ansambel Vikija Ašiča iz Celja in ansambel Francija lipič- nika iz Zagorja. T. VKABL MOZIRJE SKUPAJ STA 50 LET! ZLATOPOROČENCA MARTIN IN ANGELA AUBREHT Prejšnjo soboto sta pred pooblaščenega delegata občin, ske skupščine v Mozirju sklepanje zakonskih zvez sto- pila tudi zlatoporočenca. Da sta znova rekla svoj da, da sta potrdila petdesetletno sku- pno pot, pot ljubezni, zve- stobe in medsebojnega spo- šitovanja. Martin Aubreht 178 let), upo- kojeni urarski mojster ter njegova žena, gospodinja. An- gela (75 let). Martin Aubreht je začel svo- jo delovno pot v Celju. In potem vojska. Sicer pa se je času, ko se je bila bitka za Koroško, pridružil tudi bor- cem za severno mejo. Svoj urarski poklic je vzlju- bil in tako se mu še danes ne more povsem odreči. Tu in tam še vedno pogleda v kole- sca ur. Vzoren obrtnik in pri- zadeven družbenopolitčni de- lavec. Bil je tudi med prvimi odborniki ljudskega odbora takoj po vojni. Za svoje delo in udejstvovanje je prejel več družbenih priznanj. Urarstvo pa se v družini nadaljuje, saj je to delo prev. zel sin Martin, ki sredi trga v Mozirju vodi delavnico. Pomembnega živijenskega dogodka so se poleg zlatopo- ročenca veselili še dva od treh otrok, pet vnukov in dva pravnuka. Še na mnoga zdrava in sre- čna leta! M. B. LOKOVINA PRI DOBRNI JAKOB IN MARIJA HABE NA ZLATI POROKI Svečanost, kakršnih ni /eti- ko. Tudi v celjski poročni dvorani ne. In zato so tiste, ki se vendarle vrstijo v dalj- ših časovnih presledkih, toli- ko bolj razveseljive. Sicer pa, to je občutek, ki ne preveva samo zlatoporo- čenca in vse, ki so povezani z njunim življenjem. Nanje je jTonosna tudi družba. Zato tu- di lepa pozornost ob pono^mi potrditvi a\'estobe in ljubezni, ob ponovnem izreku tiste be- sedice »da«, ki ju je že doslej ■■.Tezala petdeset let in bi ju naj še dolgo, dolgo. V ta/kšnem slavnostnem raz- položenju je potekala minulo soboto tudi zlata poroka Ja- koba (76 let) in Marije Habe (71 let) iz Lokovine pri Do- brni. Kot priči sta lep mv- Ijenski jubilej potrdila njuna sinova, sicer pa se je ob ;"la- ti poroki razveselilo sedem od osmih otrok, 12 vnukov in en praviiuk. Lepo nasledstvo. Zlatoporočenca sta kmečka človeka. Zemlja ju je pove- zala in skozi dolga leta sta poleg skrbi za družino po- znala le trdo delo na kme- tiji. Le tu in tam je oče zagra- bil harmoniko in z veselimi vižami razveselil še druge. Njuna hiša je bila tudi ti- sta, ki je gostoljubno spreje- la borce za svobodo. Vsi so pomagali, najstarejši sin pa je odšel tudi med partizane. Zato je njihovo življenje po- vezano še zdaj z organizaci- jo Zveze borcev. Se na mnoga zdrava leta! MB CELJE: DESETI IZLET Letošnji izlet socialnih podpirancev celjske obča- ne, k] ga je organiziraia občinska organizacija Rde- čega križa iz Celja, je bil deseti po vrst-i. Udeležilo se ga je 128 socialnih pod- pirancev iz celjske občine. V preteklem tednu so se s tremi avtobusi odpeljali do Škofje Ix>ke, Dražgoš, Vrbe, Begimj in nazaj v Celje. V Dražgošah so se udfcležih proslave, v Be- gimjal: pa so si ogledali pomnike mučenja. Po kosilu v Dragi se je razvile prijateljsko sa-eča- nje, veselje pa je prevla- dovalo tudi ob povratku domov. Besede zahvale tu- di tokrat niso manjkale, pibv pa bi bilo, da bi ob tej priložnosti izkazali kak- šno pozornost tudi tistim, ki se izleta niso mogli ude- ležiti. Z. S. V ŽIGONU PRI LAŠKEM MOTIL JIH JE DEŽ — DOBILI PRAKTIČNE NAGRADE škoda, da jim je vreme "ja- godno, kajti vse je bilo pri- pravljeno, da kar najboljše izpeljejo že tretjo zapored, veselo domačo prireditev »te- kmovanje koscev in grabljic«, ki je bila v nedeljo popoldne, 5. junija v vasi žigon. »Ta prireditev postaja že tradicio- nalna«, so mi rekli fantje in dekleta aktiva mladih za- družnikov Vrh nad Laškim, ki so že ves teden marljivo pripravljali vse potrebno. To- da na žalost, na nebu so se pojavili temni oblaki in dež je začel neusmiljeno padati, tako da so bile grabljice pri- krajšane, da pokažejo svoje vrline, še bolj pa so bili pri- krajšani oni za šankom, ker je veliko ljudi kraj zapustilo »n so si .šli iskat streho dru- gam. A večina je le vztrajal« in čakala, da posije sonce, da se podelijo nagrade in se- veda, da se zavrtijo ob prijet- nih melodijah ansambla laš- kih pivovarjev, ki so odme- vale dolgo v noč. Tekmovalo je 21 koscev, ki so se delili na starejše in mlajše. Pri starejših je bila pr\^ nagrada 250 kg umetne.ga gnojila, ki jo je dobil Franc Knez iz Sela, drugo — 250 kg cementa je dobil Franc Knez iz Malih Grahovš, tretjo — 3 bale strešne lepenke in sod ibitola pa Stane Marki jz Polane. Pri mlajših so bile nagrade enake, dobili pa so jih: prvo Drago Knez iz M. Grahovš, drugo Viki Lapornik iz Gre- hovš in tretjo Vinko Brečko iz Polane. Vsem ostalim so bile podeljene tolažilne na- grade. Pri sestavi nagrad so sode- lovali: Kmetijska zadruga Laško, Bor Laško, Komunal- no podjetje Laško, Volna in in Pivovarna Laško, za kar se jim aktiv zadružnikov naj- lepSe zahvaljuje. F. BRECKO ICOZJH: PAVLIHA m mm Ob koncu proj.šnjega tedna nas je obiskalo MladinsKO gledališče iz Ljubljane z ve- seloigro »Pavliha in Mica«. Predstava je več kot uspela in ob prizorih, ki jih je uga- njal Pavliha, je čas hitro minil. In kaj naj rečem za konec? Rad bi, da bi bilo v našem kraju še več takšnih kultur- nih prireditev! DEJAN KRESNIK ilA$ KRAJ RIMSKE TOPLICE: KVIZ O VSEM MtnuU petek je bdi na osnovni šoli »Antona Aškerca« kviz na temo na- rodnoosvobodilne vojne. Sodelovali so učenci od četrtega do osmega razreda. Četrti razred je odgovarjal o Dražgo- ški bitki, peti razred o vseh glavnih ofenzivah, o Sutjeski in Drvarju, šesti razred vse o Titu, setdma razredi o iz- gradnji državnosti v Sloveniji od 1941. do 1945. leta in osmi razred o pohodu XIV, divizije na štajersko. Kviz je vodil Andrej Mlakar. Imeli smo komi- sijo, ki je ocenjevala naše odgovore. Kviz je trajal dve uri in pol. Vsi učenci, ki so na telkmovanju sodelovali, so pokazali dobro znanje, •sa trud pa so bile skromne nagrade. MIHAELA BRLEČ, novinarski krožek osnovne šole Rimske Toplice PRAZNOVAr^JA V MAJU Praznovanja ob letošnjih jubilejih se iztekajo. Organizirane akcije in proslave smo izvedli in mislim, da smo s tem najlepše prispevali svoj delež tudi mi mladi. V okviru vseh teli jubilejev smo v mesecu aprilu prireddili proslavo za praznik OF, kjer so bile }x)deljene tudi nagrade vsem zaslužnim obča- nom. Istega dne nas je obiskal znani general — podpolkomik Brajevič, ki nam je pripovedoval o svojih doži- vetjih med vojno in o izgradnji nove Jugoslavije. 9. maja nas je pot peijala na Ce- bine, kjer smo si ogledali znamenito Barličevo domačijo, v kateri je bil pred 40 leti ustanovni kongres KPS. V hiši smo si ogledali ploščo in fo- tografije vseh udeležencev kongresa. 13. maja so nas obiskali in nam hkrati vrnili obisk \ičenci pobratene šole iz Trstenika. V naši republiki so se zadržali tri dni in si ogledali naš kraj in okolico. Ob •'skali so tudi Ljub- ljano, celjski gra-d in pivovarno v La- škem. Na pionirski konferenci je sodelo- vala pisateljica Pavla Rovanov^a, ki nam je na kratko v nekaj besedah orisala čas NOB. 22. maja pa se je v okviru občin- skega praznika predstavil dramski krožek osnovne šole z Nušičevo ko- medijo »Doktor«. Praznovanja pa smo zarključili s proslavo ob 25. maju, rojstnem dnevu predsednika Tita. Ta dan smo sedmošolce sm-eieli v ZSMS. MIHAELA BRLEČ, novinarski krožek osnovne šole Rimske Toplice LAŠKO;PONOVNA ANALIZA RAZMER V ponedeljek so se v Laskom zbrali sekretarji osnovnih organizacij ZKS in predsedniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Po uvodni besedi predsed- nikov občinskega sindikalnega sveta, občinske skupščine, izvršnega sveta in konference ZK je potekala živahna raz- prava o uresničevanju zakona o zdru- ženem delu in nadaljnih ukrepih za stabilizaciio gospodarstva v občini. NOVA PROIZVODNA HALA »ELKOV« V ponedeljek s podiranjem dre\'ja t sadovnjaku, rušenjem kozolca in sta- novanjske hiše bivše Plaznikove doma- čije v Debru se je začela gradnja nove proizvodne dvorane za »ELKOV« la- ški TOZD Dravskih elektrarn. ELKOV že leta izdeluje kovinske konstrtikcije za daljnovode in transformatorske p>o- staje. Nova proizvodna hala, dolga bo 750 metrov, bo velika pridobitev in bo jsa nekajkrat povečala proizvodne zmogljivosti tega kolektiva. MARIJA GRADEC: RAZDRAPAN I^OST Leseni mo.st mi ;>esti iz Mai';jagradca v I/ahomno je že prava razvalina. 2e nekaj let most sploh nima prave ogra- je, za kar so poskrbeli tudi domači »kamikaze«, ki preizkušajo živce in trtinost pločevine na mostnih strani- cah. Reden promet, zelo gost in vse go- stejši je, je obrusil mostnice, tako, da so ii-h «>.mn š* nevarne torcske. . na pristojno mesto )deno kam v telo? vzdržuje K S Laško, e njen strokovni taj- le uspe storiti nič. t, ki praznuje z me- j močno načet, imajo cu bolj malo upanja, i,vljen, preden se kaj vtobusni vozniki že pred mestom izkrca- i onstran nevarnosti -ček. I: OGREVAN II DELUJE je je v Šoštanju od- ■opalni bazen, ki ima 36 do 28 stopinj Cel- vsak dan od 9. do bazena pa delujeta ja in slaščičarna. V ravnatem okolju je n, ki ga dopolnjuje sončenje in igranje portnih iger. Z baze- HD Partizan Šoštanj. V. K. LET INVAIJOOV »v občine Velenje Je ►rganiziralo že 6. tra- )jih članov. Letošnje- ! dvema avtobusoma invalidov, ki so obi- [ladenci in Moravče, Nato so obiskali še dali tamkaj .šnje zna- ►mer, kjer so jih po- i člani upravnega od invalidov. Da so si ine znamenitosti Lju- gre zahvala tovarišu mera. Z izletom, ki lepem vremenu, so elenjske občine zelo ga bodo v jeseni iz- , tiste člane, ki se ga (udeležiti. V. K. ^ISIIIIIBEL ATEUI« lavdušuje s posebnim 1 zabavne glasbe po I tudi drugod ansam- Izpod Reške planine. Musili na lanskolet- stivalu, kjer .so do- lasov poslušalcev. Ci- iarata poslušalcu pri- Eisbe, za nameček pa bpatični Gita in Eri- sta odlični pevki, i^eden smisel za hu- ()esedila in glasbo za ludi vodita. Sicer pa le: harmonikar Jož-e inci Medved in kita- la zadnjem času pri- L koncerte in pravijo, idno polne, vključili praznovanje treh po- r naše družbe in na- pslavah v žalski ob- EDI M.^SNEC HOO MLADIH f) c)sniih razredov os- Kranjca iz Polul so J na pohod na Cret, v počastitev leto- i bitki na Čretu, kjer ^tajerski bataljon je fen Golavšek iz Vrnn- h sodeloval. Z, S. AKIJUCEK IIH VAJ i šola Celje, ki jo že P}ze Borinc, je pre- Llčila z nadaljevalnim ^ko za mladino, kot f^eležilo se ga je več •"azličnih starosti, od ^^n^ je zajemal naj- ^ke plese, za katere Mu.šeni. Poučeval jih 30, tako kot vsa leta i plesni mojster ^aribora, t)ARJA GLANCNIK BABNA GORAi PRVI BODO DODALI ŠE ENO DELOVNO AKCIJO Solidarnostna akcija pri urejanju kmetije Zorkovih otrok na Babni gori na Koz- janskem je uspela že pred leti. Otroci so namreč nena- doma ostali brez staršev in v akciji za i-ešitev nekaterih vprašanj so sodelovale števil- ne delovne organizacije. Zorkovi otroci danes ni.so več otroci, marveč že fantje, ki kmetujejo kolikor zmorejo. V njihovi vasi pa je še nekaj šibkih kmetij, ki sicer imajo naravne pogoje za sodobno kmetovanje, vendar jim ne- urejene ceste to preprečujejo. Tudi domačini so pred leti pomagali Zorkovim fantom, oni pa so odstopili del svo- jega zemljišča za dokončno ureditev vaške ceste. Solidar- nost so vrnili s solidarnostjo. Nedavno pa je krajevna skupnost Vinski vrh organizi- rala na Babni gori delovno akcijo, ki je niso zaključili. Tudi v njej so poleg doma- činov, mladih in drugih r.o- delovali tudi nekateri delovni kolektivi, prevozniki itd. Odločili so se, da bodo ak- cijo ponovili, kajti krajevna skupnost Vinski vrh želi ce- sto, ki povezuje Zorkovo do- mačijo z vasjo, dokončno ure- diti. In tudi v tej akciji ra- čunajo na pomoč! MILAN ŠTANCER Spomin na prvo delovno akcijo pri urejevanju ceste ... Zbirko lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in po- verjenikih na šolah, pri akviziterjih in tudi neposredno pri za- ložbi Mladinska knjiga, Oddelek za prodajo po pošti, 61000 Ljubljana, Titova 3. RADI DAJEMO KRI Brezplačno krvodajalstvo je postahj pri nas že lara- dicionalno. Največkrat se ga spomnimo le ob Dnevu krvodajalcev — šestem juliju. V tem času potekajo v pospešenem i*ti'ipu tudi krvodajalske akcije, ki so na našem območju mnogo- številne, zlasti na ix>deželju; organizirajo jih oMJnrski odobori Rdečega križa, ki imajo v svoji sredi vetliko brezplačnih aktivistov, ki pripravljajo krv-odajaJske akcije.. Tako je krajevna organizacija Rdečega križa na Polzeli, skupaj z zavodom za transfuzijo krvi, organizi- rala krvodajalsko akcijo, ki je odlično uspela. K odvize- mu krvi je prišlo 258 občanov, od tega jih je bilo 171 iz Tovarne nogavic na Polzeli. Nekaj občanov, ki so darovali kri smo povprašali, zakaj dajejo kri in zakaj sodelujejo v tej humaoii ak- ciji. Odgovorili so:.......- ^. ... ROMAN ARTMK: »Star sem 15 let in sem daroval kri že devetkrat. Rad jo dam, ker vem, da s tem pomagam sočJweku. To je tudi edina pomoč, ki jo zdrav človek nudi bolne- mu. Pri teh akcijah bi mo- rah mladi bolj sodelovati, kajti na ta način se mlad človek tudi vzgaja v hu- manih odnosih. To pa je potrebno današnji mladini vcepiti, je pa za take hu- mane zadeve zelo dojem- ljiva.« OLGA PANTNER: »To- krat sem kri darovala dinj- gič m vem, da to ni mno- go. Vesela sem, če bo ta moj dar komu pomagal. Krvodajalskih akcdj se bf>m še udeleževala in bom skušala nadomestsiiti, kar sem zamudila. Občuiteik,da lahko pomagaš drugemu, je prijeten, nikoli pa se ne ve, če ne bomo Idisti, ki radi dajemo kri sami kdaj potrebovali pomioč.« DRAfiO RIBIC: »Do&iej sem kri daroval osem- najstkrat in če ne bo ka- kih ovir, pri tem mislim na zdravje, jo bom rad dai tudi v bodoče. Uspeh krvodajalskih a.kciij pa mo- ra mt. pripisati v našem kraju tudi prostemu dne- vu, kri ga ima vsak krvo- dajalec. V delovnih kolek- tivih se to zelo pozna, za- to je udeležba tudi zelo visoka. Kri je bistvena .se- Eiaviiifa našega življenja, dajemo pa jo zaradi hu- RADO KORES: »S kivo dajalstvom sem se danes srečal prvič. Priznata mo- ram, da sem imel nekaj treme, ki pa je bila čisto odveč. Odvzem krvi ni bo- leč, zato se zdaj tuod- jetje iz Laškega. Pristop k dt lom je pozen, ker je bil lastnik hiše, v kateri je trgovma, Hmezad iz Žal- ca, ki pa na adaptacijo ni pristal, saj bo stala okoli milijon dinarjev. Sporazu- meli smo se za prenos lastništva in novi lastniki stavbe v Strmcu smo zdaj mi. To odločitev je potr- dil delavski svet Hmezada 4. 6.. to se pravi, v soboto. Načrti so izdelani in z iz- vajalci del smo dogovorje- ni, da bomo 1. julija od- prli v Strmcu sodobno sa- mop>ostrežno trgovino in hkrati uredili zunanjost prodajalne. Edina prepre- ka je stranka, Id se je v stavbo, vsaj ta.ko sem bil informiran, vselila samo- volino Dne 28. 5. 1977 si je iz- poslovala od Hmezada od- ločbo, da se ji dodeli soba na podstrešju objekta, ki ga imamo mi v načrtu, da ga adaptiramo in preure- dimo v sodobno trgovino. S Hmezadom smo zdaj v dogovoru, da bo za ime- novano stranko skušal naj- ti začasno rešitev v svo- jem stanovanjskem fondu. Zupanek Anka namreč sta- novanjske pogodbe še ni- ma, čeprav jo odločba o dodelitvi sobe poobla.šča, da jo lahko s Hmezadom sklene. V desetih dneh mo- ramo za Zupanekovo najti rešitev, kaj'ti dela se mo- rajo odvijati po rokovni- ku. Jutri ah pojutrišnjem začnemo (to se pravi v ča- su, ko naš časnik izide, op. uredništva), do 29. junija pa morajo biti vsa grad- bena dela opravljena. Z Zupanekovo sem med- tem govoril le enkrat in to po telefonu, pred dnevi pa me je v Celju iskala, a me ni našla. Takrat je tudi povedala, da ima Hmezadovo odločbo za so- bo Ko je do te ovire pri- šle med nami in Hmeza- dom ni bilo prave koordi- nacije.« V razgovoru nam je to- variš Golavšek še povedal, da se z zadevo, ki se tiče samopostrežne trgovine v Strmcu, ubadajo že od no- vembra. Ves ta čas pa se z An- ko iz Strmca ni nihče po- govarjal. Ne stari, ne novi lastniki hiše, ki je predvi- dena za adaptacijo, na nje- nem podstrešju pa je An- ka vse do zdaj mimo ži- veib. Očitka, da bo ona kriva, če krajani ne bodo dc>bili nove trgovine, ne prenese, hkrati pa ponuja možnost, ki je v trenutni situaciji dokaj sprejemlji- va, kakor pa se usklajuje z Merxovimi načrti pa je veliko vprašanje. Tam, kjer zdaj Anka biva s svo- jo hčerko, je mišljena be- tonska plošča, popraviti pa bo potrebno tudi ostrešje. Anka mora torej v krat- kem in po hitrem postop- ku zapustiti svoje bivali- šče in oditi. Toda kam? Rada bi ostala v Strmcu, bodo njeno željo upošte- vali? Tako so nam oblju- bili na kraje\rni skupnosti, toda čas bi bil, da bi do Anke kdo stopil in pov- prašal po njej. Anka Mi v negotovosti, k: je najhujša, hkrati pa ponuja svojo rešitev. Rokavica je vržena in pobrati jo bo treba. Kdo bo prvi začel? ZDENKA STOPAR V tem prizidku bi lahko stanovala . . . Trgovina danes ... ŠPORT OD A DO Z \ Za.:;rel>u je bilo veliKit iiifdiKiroduo atletiko le-knio- van,je »Hanžekovičev memonal«, kjer so med tekmovalci iz tujine nastopili tudi celjski atleti. Pomemlien usjM-h .je d(»st';;el Stanko Lisec z zmage* na l5iHI m — 3:I7,;i — kar .je najbol,jši rezultat letošnjega leta v Sloveniji. l>Lišan Prezelj je bil četrti v skoku v višine« (JOD cm), .iVlarko S.jekloča .šesti na 400 m (49.0) in Rok Ko;)iiHr četrti na 4(Ht m ovire (5:^7>. XXX v kvalifikacijah za APS so imeli v Celju največ usjjeha celjski atleti in atletinje. Zabeležili so trojno z.ma.go na 1(K) m ovire (Gajser, Žibret. Žgank), dvojno na 100 metrov (Okorn, Kožar), 4(X) m (Kožar, Banjeglav), disku (Strahov- nik, Aubreht) m enojno v .štafei.i 1x100 m, .skoku v višino Strožer, 1000 m Račečič, 2O0O m l^ozman, skoku ob palici Žirovec in metu krogle Rovšnik. Med atletinjami je Maroša zmagala na 100 in 200 m, Blatmkova na 800 m, Erjavčeva v metu diska, Regnerjeva v skoku v daljavo m štafeta 4x100 m. Bilo je še več drugih dobrih uvrstitev! XXX Mičo Mijač. eden najboljših metalcev diska pri nas, ki ga je žal v zadnjem obdobju precej pestila poškodba rok, je žalosten iz,javil: »Ponovno prihajam v formo, pridno tre- niram, tudi sorazmerno dobro mečem, žal pa razen uradnih tekmovanj nimam kaj dosti možnosti za nastopanje, Z Zdravkom Pečar,jem sva zaradi tega razočarana, saj skoraj vsi mednarodni mitingi pri nas minejo brez diska. T.iko se res ne moremo kaliti in napredovati, v inozemstvo pa nas tudi ne pošiljajo.« Pripomba: brez dvoma takšna (Mlloči- tev ni pravilna in treba bi bilo noiska.ti možnosti »a čim- številne.jše nastope Pečarja in Mljača. saj le tako bosta lahko napredovala v disciplini, kjer smo na vso moč defi- citarni v primerjavi s svetovnimi dosežki! X X ;■; V Mariboru so bile letošnje igre gradbincev Slovenije. Med več kot 400 nastopajočimi so pono-vno zmagali pred- stavniki celjskega Ingrada. Bravo: X X V predzadn,jem kolu republiške nogometne lige je velenj- ski Rudar v derbiju premagal na domačem igrišču celjske- ga Kladivarja s 3:0 in si tako že zagotovil prvo mesto ter nastopanje v višjem rangu tekmovanja — II. zvezni ligi. Šmartno je gostovalo v Vlurski Soboti in iztržilo remi z Muro 2:2. Velenjski Rudar tako še nadalje vodi. Kladivar .je tret.ji, -Šmartno pa četrto. V zadnjem kolu gostuje Rudar v Mariboru proti Želenzičar«u. Kladivar in šmartiu* pa igrata doma proti trboveljskemu Rudarju oziroma I/.oli. ■< \ .< Na novem kegljišču v .t^-bIu Preboid je bilo letošnje finalno tekmovanje v kegljanju zii ženske ekipe. Celjanke (lanske državne prvakinje) so ob odsotnosti Marinčeve in Gobčeve osvojile solidno tretie mesto, med posameznicami pa je bila najboljša Celjanka Magda Urh. XXX Celjski judo klub »Ivo Reva« je organiziral republiško prvenstvo za mladince. Celjani so ekipno osvojili četrto me- sto, prav tako pa so osvojili tudi štiri medalje: Martin Gro- sek je postal republiški prvak, tretje mesto pa so v svojih kategorijah osvojili Janez Oštir, Igor Pristovšek in Janez Drugovič. Žal ni nastopil državni reprezentant Marjan Hab- jan, ki je z našo mlado reprez«»ntanco na tekmovan.ju v Alžiriji. XXX Končano je republiško prvenstvo v moški rokometni li- gi, Minerva iz Griž je četrta, Šoštanj pa šesti. Oba sta zbra- la po 25 točk. Medtem, ko je uvrstitev Šoštanja realna, pa je Minerva nekoliko razočarala, zlasti ob zaključku tekmo- vanja. Brez dvoma bo treba to ekipo, ki se je doslej hitro razvijala, za nadaljnji kvalitetiai razvoj nekoliko pomladiti, ji dati sveže krvi in mladostnega poleta. XXX Kajakaši kluba Nivo Ctelje ,so gost^jvali na tekmovanju na Krki. Na progi dolgi 31 kilometrov je med veterani zma- gal Pavel Vrhovšek, Silvo Kovče je bil drugi med mladinci, mešani par Grm—Škorjanc pa prav tako prvi v svoji kate- goriji. XXX v medobčinski košarkarski ligi med elani po 3. kolu vodi Kovinar (štore) pred Glinom Nazarje, Žalcem, Zlatoro- gom Laško, Preboldom, Garantom Polzela itd., v mladinski pa je bilo odigrano samo srečanje med Gradisom in Vele- njem (62::76). Mladinci Kovinarja so odstopili od nadal.i»ije- ga tekmovan,}a. XXX Celjski jadralni piloti so dose.gli nov uspeh. Veteran Maks Arbajter je še enkrat dokazal, da je maček zračnih višin, saj je preletel z jadralnim letalom več kot .500 kilome- trov in znova potrdil najvišje letalsko otllič.je za to pano.go — diamantni C. Nekaj več kot 300 km sta preletela Hab.jan in Leskovšek. Prvi .je pogoj za znak potrdil, drugi pa izpol- nil. Sreč-me višine! XXX NOVA TRIM AKCIJA! Po kolesarjenju in hoji še v teku! Kdaj? Od danes (četrtek) do sobote in to na Gričku, sta- dionu v štorah in stadionu Kladivarja v Celju (na slednjem samo v četrtek in petek). Moški morajo preteči 240« m. žen- ske pa 1600 m. Časi za določene starostne kategorije so določeni, nastopajo pa lahko vsi, ki so starejši od štirinajst let. Prijavite se na startu, kupite karton (5 din), ga izpolni- te in se javite starterju. (ieslo te akcije je »T.1 ZNAČKA JE NAJVEČ VREDNA!« ROKOMET BA, ATLETIKA NE v torek st;i bili v Cel.jii dve vi-čji miiliiarodni pitredilvi in to »Zorl40v nicniorial« v orsanizaciji maril>orskrga atli-tskega društva (KlaiUvar .je prispi'\al štadion in sodniški zbor ter nekaj atletov) ter rokometna tckii'a med olimpijskim zmagovalcem iz Vlontreala Sov.jetsko z\ezo in okrepljenim Celjem (25:22 za Cel,ie). Atletski nijlin<^ je razočara!, kajti od obljiibl.iene.ua smo kvali- telntua videli malo. .še sreča, da je nastopil naš evropski prvak Ne- nad Ste kič, ki .]e skočil v daljavo S,II m in tako doseiiel drusi naj- boljši rezultat letos na svitn in pr\e.ea v Kvrnpi. Večina diseijilin je bila poprečno zasedenih, kar izkazujejo tudi rezultati. Torej nov ciokaz — veliko obljubljene.ija, malo narejenega! Naša stara praksa! Čudimo se tudi organizatorju, da ni poskrbel niti za en sam plakat ali transparent tako da .je udi obisk zaradi slabe reklame bil slab. Molje je bilo v liali Ciolovec na rokonieni l)Masiars.ke kise« — zabavno glasbena bai-vn.a oddaja (Lj) 18.40 Moeaik (Lj) 18.45 Ne prezrite — Titove knjige (LJ) 119.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (L.f) 19.30 T V dnevnik (Lj) 19.,55 Propagandna oddala (LJ) 20.00 Oči kritike (LJ) 20.40 PrOTJa.gandna oddaja (Lj) 30.45 I. Bergman: Prizori iz zakonskega živ- Ijenoa — barvna nadalievartka (Lj) 21.36 J. Hrlstič: Ohridska legenda — pred.sta- va SNG Maribor, bat\Tia oddaja (Lj) 22.40 TV dnevnik (Lj) SREDA 17.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — barvna oddaja (LJ) 17.25 Cas stekla — barvni dokumentarni film (Lj) 17.55 Obzornik (Lj) 18.10 Na .sedmi stem (LJ) 18.40 Mozaik (LJ) 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Žalec (Lj) v9.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 20.00 Film tedna: Macbeth — barvni film (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 19 30 TV dnevnik (Lj) 22.15 Propagandna oddaja (Lj) 22.20 TV dnevnik (Lj) 22.30 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah — Skandinavija fLJ) ČETRTEK 17,10 Medved, ki je hotel ostati medved, barvni film (Lj) irr.25 Obeiomik (LJ) 17.40 Moeaik (Lj) 17.45 Poltjujdnoznanjstvieni tilm (Lj) 16.35 T Egner: Razbojniki iz Kardemomme n". del (Lj) 19.15 Riisanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Propagandna odidaja (LJ) 20.00 Svet v letih 190^1939, dokumentarna oddaja (Lj) 21.00 Pogovor o . . . (Pota naše elektronske industrije) (LJ) 21.50 Miniature: Mila Kačič, barvna oddaja (Lj) 22.15 TV dnevnik (Lj) PETEK 17.10 Kirižem kražem (Lj) 17.20 Pisani svet (Lj) 17.55 Obzornik (Lj) 18.10 Zelena dobrava — barvna oddaja TV Zagreb (Lj) 18.40 Mozaik (Lj) 18.45 Regionalna arhitektura (IJ) 19 15 Risanka (Lj) lfi.20 Cikoak (Lj) 18.30 TV dnevnik (LJ) 19.55 Tedenski notranjepolitični toomentar (Lj) 20.00 Propagandna oddaja (Lj) 20.05 Edvard Munch, barvna natlaljevanka (Lj) 20.55 Raag'ledi: Sopotniki neke ideje (IJ) 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) 21.30 Bogataš in revež — barvna nadaljevan- ka (Lj) 22.20 TV dnevnik (LJ) SOB<3TA 8.00 Medved, ki je hotel ostati medved — barvni film (Lj) 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — barvna oddaja (Lj) 8,25 Prevzeti medved — oddaja Iz cikla V znamenju dvojčkov (Lj) 8.45 Razbojniki Iz Kardemo^mme — II. del (Lj) 9.25 Človek in zemlja —• serijski barvni film (Lj) 9.56 Izbira študija in poklica — banana od- daja (Lj) 10.25 Dokumentarna oddaja (Lj) .... Edvard Mimch — barvna nadaljevanka (Lj) 17.30 Obzornik (Lj) 17 45 Nevarna pot — film (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikoak (Li) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.50 Tedensiki zunanjepolitični komentar (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 Prava zgaga — barvni film (Lj) 21.20 TV dnevnik (Lj) 21.35 625 (Lj) Zabavno elasbena oddaja (Lj) PROMETNE NEŠREČEI NEPREVIDNO PO GOZDNI POTI Po gozdni poti v Bočni se je peljal s kolesom na pomožni motor FRANC ZAJC, 65, iz Podhoma, in sicer po levi strani vo- zišča. Srečeval se je z voznikom kombibusa FRANCEM KAKERJEM, .30, iz Ljubnega. Ko je le-ta opazil kolo na svoji polovici cesti- šča, je ustavil. Zaje pa se je kljub temu zaletel vanj, padel po cestišču in se lažje poškodoval. pešec: na levi strani Pri odcepu ceste proti Konovemu je voz- nica osebnega avtomobila VIDA TAMŠE, SO, Iz Velenja prehitevala tovornjak in pri tem zapeljala preveč v levo Tu je zbila pešca FRANCA HLADINA, 67, iz Velenja, ki je hodil pravilno po svoji levi strani. Pešec se je pri tem le lažje poškodoval. MOPEDA STA TRČILA Na cesti jned Prekopo in Pondorjem sta se srečala mopedista JOŽE ZAVRSNIK, 17 iz Prekope in ŽELJKO KOS, 16, iz Pondorja in ker je vozil Kos povsem po levi strani, sta čelno trčila. Levo nogo in levo roko si je zlomil Zeljko Kos, miličniki pa so ugo- tovili, da sta oba vozila brez ustreznega voz- niškega dovoljenja in z neregistriranima mo- pedoma. REČICA PRI LAŠKEM MALČKI SE PRIVAJAJO NA DRUŽBO IN IGRO Betka Trobentarjeva, vodja podružnične šole v Rečici pri Laškem ob sobota^ ni prosta. Sicer pa itak zaradi bolniške odsotnosti kolegice itak pou- čuje vse štiri razrede, pa je Cicibanova šola le še »majč- keni dodatek« k delovni ob- veznosti. Mala Cicibanova soda ni mala šola predšolskih otrok. To je bolj ali ne akcija za socializacijo podeželskih ot- rok v krajih, kjer ni vrtcev in kjer tudi ni najslabšega od vseh socializacijskih dejavni- kov — dvorišča med bloki. Otroci s podeželja so na- vadno doma vezani le na sta- rejše brate in sestre, ali pa na mlajše od sebe. Največ- krat so jim odrasli edina družba. Takšni otroci pridejo v malo šolo in pozneje v pr- vi razred plahi, nevajeni dru- žbe vrstnikov, v marsičem pa tudi neprilagojeni. Da bi to premogli so v odročne j ših podružničnih šolah (v Brezi, na Vrhu v Henini in Rečici) organizirali Cicibanovo šolo. Te šole so dobro založene z igračami, vodijo jih učiteljice elementarke. Otroci se igrajo, med igro se naučijo ravnati s pisali in barvami, naučijo se prvih pesmic in spoznavanja družbe ter narave. Takšen način prilagajanja podeželjskih otrok EK)znejše- mu šolskemu kolektivu ima za posledico večji učni us pa tudd otrokom je m: lažje. fRAN ROŠ ZVESTA ČETA 39 Na dvorišču mariborske vojašnice je stal slovenski ba- taljon petih sto mož. Strumno z dvignjenimi glavami. Pet sto kokard, pet sto pušk. Tisoč oči, žarečih vanj, ki je bil prijezdil na belcu, visok, teman, z očmi in brki kraljeviča Marka. General Maister. Na iskrem belcu, v srbski uni- formi, slovenski general: »Vojaki Slovenci! V imenu domovine se zahvaljujem vam, ki ste ji včeraj v jutru na večno oteli lepi Maribor. Z zvesto službo in smelim dejanjem. Sodelovali ste pri razorožitvi nemških oddelkov, ki so si to mesto na našem severu lastili. Nihče izmed vas, ki vas je štiriletna vojna pod tujim gospodstvom izmučila, ni omahoval, temveč je trdrio stisnil puško v pest ter odšel na mejo, da brani našo zemljo. Vi niste zbežali domov v gorak zapeček in se niste poskrili, da vas ne vidi domovina, ki išče v sili tvoje sinove. Prve strani zgodovine naše osvobobitve vas bodo omenjale kot može. Vztrajajte v svoji volji in službi, dokler nam ne bodo zagotovljene pravične meje. Še mar- sikje čakajo na vas in kadar bo treba, vas pozovem in pojdemo do zadnje naše vasi. Vi vsi pojdete, kamor vas pozove Jugoslavija, v njeno slavo pojdete z menoj!« In je potegnil svetlo sabljo, zamahnil je ž njo na zahod pod sivo nebo novembrsko, vzpel se je in belec ž njim. Potem je stopil s konja in hodil pred vrstami. Mimo mož, ki so vse vojno gorje preizkusili v Galiciji, Srbiji, na Sveti gori in Doberdobu, v Tirolu in ob Piavi, da, celo pred Verdunom. Mirno mož, ki so videli Sibirijo in mimo najmlajših, ki so šele v tem letu bili preoblečeni. V očeh vseh je gorela vera vanj, v Maistra, ki ne more biti mojstra nad njim, ki je govoril blesteče in iz dna, ki je z očmi vžigal pogum. »Praznik, tudi vi ste tu!« se je nasmehnil. »Da, in tudi Meglic in Veninšek.« Trojica je zrla k njemu, ki je bil mladcem okoli »Mla- dega maja« nekoč vodnik. V času, ko so samo še slutili, da je treba preobrata v vseh stvareh, ki niso bile prav. Zdaj so služili zares domovini. Vsem v bataljonu je bilo dobro ob polnih loncih in izdatnih plačah, med vojaki je bilo mnogo tovarištva. Zvesto so služili. V kavarni je zvečer igrala godba, ko so vstopili vojaki s slovenskimi kokardami. »Zahlen!« je nestrpno zadonelo od nekaterih miz. Tudi Herta je bila tu med gospodo, na mladega gospo- diča se je mehko naslanjala. Brez otroka se je bila pre- selila semkaj, novih kavalirjev je našla obilo, niti službe ji ni bilo treba v preživljanje. »Lepo našo domovino!« je stopil Polde k orkestru. »Nimamo not!« je bil odgovor. »Note imamo mi!« je zahrumela gruča vojakov in ne- kateri so sneli ročne granate izza pasov in jih postavljali na sredino mize, da so stale tam kakor buteljke. Dame so kriče vstajale, gostje so naglo odhajali, godba je za- igrala. V jutru petnajstega dne v mesecu decembru je bil tudi Maribor, ves brez snega, odet v nove zastave. Pe na vozovih je prihajalo vajij ljudstvo izpod Pohorj Dravskega polja, iz Slovenskih goric vse do vztrajne verne trdnjave šentiljske. Prijezdil je general Maister, z mirnimi očmi je gledal oddelke, nato se je sprevod pomikal mimo n] Mnogo nad tisoč vojakov. Na balkonu Narodnega doma so se vrstili govor Valovi klicev so se dvigali, godba je udarila, moški si odkrili. Otroci so vihteli zastavice, s smehljaji so zrli nje vojaki. Ko je bataljon prikorakal v vojašnico, so mu razglc »Zvečer odidemo na Koroško!« »Vendar že! Tudi tja ponesemo svoje prapore. L na sever jih postavimo, da bo oteta zadnja naša vas.« V temi so dospeli na kolodvor, vsi težko oblo Udomili so se v živinskih vagonih in se kmalu premal Noč je bila gosta, a videle so se vse pogostejše sn ploskve v ozki dolini. Nekaj ur je preteklo in vlak se je ustavil. V bližii šumela voda, Drava. Oficirji so hodili mimo vagonov. »Pa kje stojimo?« »V Dragivgradu.« Delili so meso in čaj. Zdaj so bili že na Korošl sredi noči. Okrog četrte ure zjutraj so spet obstali. »Sinča vas. Izstopite!« Počasi so se praznili vagoni. Svetlejša je bila zdaj sredi snežne ravnine. Vojaki so napolnili kolodvorske store in barake v bližini. Pred šesto uro so se razvrstili. Nikogar ni man jI nihče ni bil nejevoljen, vse je bilo v redu. V četverostopih so korakali proti severu, po cesti ] Velikovcu. Tam je stal Malgaj s svojim šibkim oddell ki je bil nedavno zavrnil napad osemkratne nasprotni premoči. Nikjer se ni pokazal človek. Molče je korakal I Ijon. t. 23 — 9. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 zaupno mmi TABLETKE stara sem osemnajst, let m jemJjem feontracepc-ijske tablete. Veliko sem že slišala o njih, tudi to, da otroci, ki so planirani, niso zdravi. Jaz bi namreč rada tako napravila. Imam fanta in rada se imava, oba tuda še študirava, Ne misliva se še poročiti, ker ničesar nimava. Mama me tudi svari in mi pravi, da je potrebna najprej »štalca«, potlej pa pride šele »kravca«. V dvo- mih sem, zlasti zaradi otroka, ki naj bi ne bil zdrav, če bova s fantom tako ravnala. MOJCA DRAGA M0JC:A Tvoja mama ima prav, zato jo po- slušaj. Govori ti skozi usta stoletnega izkustva, ki se odraža v ljudskem pre- govoru »najprej štalca, potlej kravca«. Te modrosti ni še nobeden zanikal in tudi v tvojem primeru je najbolje, da tako raiTiaš. Glede tabletk pa ne pt»- slušaj starih devic, ki take »novice« širijo. Premalo časa je še preteklo, da bi znanstveniki dognali kaj podobnega. %m JE TAK KOT mi Pred leti sem se ločila od moža, ker n: skrbel za družino in mi je zapustil tri otroke, za katere ni nikoli imel dinarja. Lsistnica kmetije sem bila jaz in on se je k nam priženil, zato je tudi odšel brez vsega. Ko se je odselil se ni več zaposlil-in tako sama skrbim za otroke. Kje mož ži\'i, me ne zanima, ker tudi otroci nočejo slišati zanj. Te- ga pa ne pišem zato, ker bd od njega karkoli zahtevala, pač pa zato, ker po- dobne značajske poteze ugotavljam pri najstarejšem sinu. Končuje osemletkio in nič ne razmišlja kje se bo zaposlil, nadaljeval pouk ali se šel kam učit. Najbolj mu prija pohajkovanje in brez- delje. Imam zemljo, lahko bd postal kmet, pa noče. Ostala dv^ otroka, hčer- ka in sin sta v redu, le najstarejša me vznemirja in se bojim, da bo tak kot oče. če ima denar ga takoj zapravi in brezciljno tava naokrog., Ce me vidi na njivi, da se mučim, mi leČe, da se delata ne izspOača. Mi lahkic kaj s^j^etu- jete? KIVLETICA DRAGA KMETIJSKA PROIZVAJALKA! Mislim, da bi se morala podpisati tako, kot sem te jaz v odgovoru na- slovila. Mati, kmetijka in proizvajalka. To zaslužiš, ker sama skrbiš za otroke in sama zanje »proizvajaš«. Običajno je re« tako, da jabolko ne pade daleč od drevesa, samo v celoti to ne drži. Osnovne znafajske poteze se re« pode- dujejo, se pa jih da z vzgojo odpravili ali preusmeriti. Za tvojega sina pa mi- slim, da še nikoli ni bil pošteno lačen, zato ne zna ceniti tvo,jega dela. Kadar si bo moral sam služiti kruh, potem ne bo gledal na tebe pomilujoče in zviška. Daj mu to poizkusiti, zato naj gre čez počitnice delat, da ti ne bo postaval in brezciljno zapravljal cas in denar. Kje ga pa dobi, si o tem kaj razmišljala? NATAŠA ALPINISTIČNI KOTIČEK VREME JE NESIGURNO, PROTI JUTRU ZMRZUJE Pretekla sobota in nedelja za plezalce ni bila pjieveč ugo- dna. Vreme je nesigurno, predvsem proti jutru zmrzuje sneg v severnih stenah in če- prav je že junij, še povsod visijo ledene sveče, nad ste- nami pa strehe, ki čakajo na svoj čas. To prehodno obdo- bje iz zimslkega v kopno ple- zanje izkoiistijo naveze veči- noma za tj-ening v kopnih Itra- t:{V-j-, v<. ■ v skalah Tiema- Kij.:.i;- ^-;. t:m napovedim sta ■v nec:;'^-:.:( ;i.ltz,ali dve celjski naveza v va;'-icdni steni Turške gore (ModecRežkova smer) ter v južni stieni Mrzle gore, Narveza Zupan Jože in Reber- čnJk Famka pa je ponovila v Klelku Dirat^rnanovc smer — IV. do V., za kaj več pa ni bilo vremena. Izjemen usipeh pa predsta- vlja ponovitev Stebra Sit v Julijskih Alpah, ki sta jo op- ravila Knez Franček in Zu- pane Jože (Fajfar). Severna ostenja Velike Mojstrovke, Travnika in šit predstavljajo najbolj zanimivo alpinistično bariero nad dolino Planice in v njih potekajo tudi najzah- tevnejši smeri Alp. Travnik je zaslovel s prvo VI, stopnjo v si\'Oji steni že pred \rojno, kjer sta plezala Nemca Ascihenbrenner in Tietfenbrun- ner. Prva ponovitev je bila opravljena šele po vojni in sedaj je ta smer preizkus.m kamen pred odhodom najbolj- ših navez v tuja gorstva. V tej smeri so se leta 3950 in 1952 pridružile prav tako težke nove slovenske smeri VI. sto- pnje, predvsem klasična De- beil'jakova Varianta in Zajeda, sita do dobila svojo prvo še- stico šele po vojni in med težkimi smermi v tej steni danes prednjači malokdaj po- noArliena skraino težka smer po Stebru. Smer sta načela Aleš Kunart^er in Milan Pinter že leta 1958. dokončal pa jo je Ante Mahkota z Jernejem Hori'atom in Borisom Grud- nom leta ]966. v nedeljo, 5. 6. sta io ponovila prvič letos oba celjska plezalca v izred- no hitrem tempu in brez ve- čjih problemov. Ocena smeri po plezal sik j knjigi je: cela smer VI, v,stop VI + A2 do A4. višina 550 metrov. Čas ple- zarjia 14 ur Kljub deloma mokri skali in nizki tempe- rat'Qri sta io Knez in Zupane, zmogla v 30 urah. Tako težka smer na začetku sezone na- povediiie nadaljevanje izjem- nih dosežkov mladega plezal- ca Koeza ki ie T)Olen<'ialen ■i^ri^-jir-irifii Eft odpravo' Everest "'P' ''\ez&r}}eT!': m-^rr težkih smeri' v stetnai*-. c-:-,*.<. :,?;akraA/-a na Ga?;ebrum I, \ Karakoranvu <6(J6f. m) je na, pol-j po naki-stansikem pred- eoT-tu. Naleteli so na nepred- \!)dpnp' tf^žave in zadete s pa- kistansko administracijo in birokraciio. zaradi česar ob- staia ne^^amost, da .Mm ryri vZTKinu na vrh zmsnika ča«a. Od'orfi^'e se udeležuje tudi Ce- lian Canžek Franc, ki ie po- slal svoje rrve po^idrave s poti no Pakistanu. Na sliki: ve]]>e TSTJTjoke v snegu so le- jzredno nevarne pri vsto- T - v steno in tudi na tJlanin- «;>ih turph. kjer prečimo ve- čia snežišča Ena od modernih jmur za leto 1977 je frizura z imenom Eva. Najprej so jc izobliko- vali v Kanadi. Pravilen kroj frizure daje možnost česanja na več načinov. Frizura je la- hko počesana gladko nazaj ali pa asimetrično na stran z rahlimi valovi. Z novimi iri- zurami harmonirako tudi so- dobne lasne barve. Vsi sred- nje neodrejeni torii s sr>etli- mi prameni aU odtenki imajo povsod v svetu še vedno pri- mat. GJZELA ŠUREEK PRIPOROČA VeSebUagovniica T vHs vabi na oddeSck manutakture. kjer vam nudijo vse vrste namiznih prtov, posteljnega perila, brisač in najrazličnejših artiklov, ki jih potrebit- jete v vašem domu. Staša GorenšeU Kot veste, se je letošnja moda ogrela za več smeri. Poleg vsem znane športne tudi za nekoliko bolj romantično, folklorno obarvano smer. Takšne so predvsem letošnje poletne obleke. Sešite so iz platna, bombažnega ali lanenega v beli ali naravni barvi. Seveda pa je takŠ7io platno vselej nekoliko obogateno. Bodisi s krojem, ki je bogat, nabran in večplasten, ali z drugimi drobnimi dodatki. Tako imajo nabrana krila včasih spodnjico ali dva do tn volane ob spodnjem robu. Zgornji del je kar se da preprost, največkrat v obliki steznika. Na krilu so našiti pisani trakovi ali široke čipke. Pas je vedno poudarjen in ozko prepasan. Morda se vam bo prvi hip zdelo, da boste takšno folklorno obleko lahko oblekli le v počitniških dneh v primernem okolju — toda pred- stavljajte si kako lepo bi v toplih sončnih dneh popestrile in poživile sive mestne ulice in zidove. 16 stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 9. junij 1 KONČANO V POSTOJNI, ZDAJ MARIBOR NE SAMO ŠPORT — AMPAK TUDI UTRJEVANJE MEDSEBOJNIH VEZI v nedeljo zvečer se je v Postojni končalo 32. prven- stvo Ljubljanskega armadnega območja. Med osmimi ekipami so nastopili tudi Celjani (reprezentanca obeh vojašnic »Jožeta Meniha-Rajka« in »Slavka Šlandra«), ki so dosegli lep uspeh, pri katerem je treba predvsem izdvojiti dva — v rokometu (prvi) in atletiki (drugi). Samo tekmovanje in srečanje mladih vojakov šport- nikov je še enkrat potrdilo, kako resno in sistematično skrbijo v naši vojski za fizično sposobnost in rekrea- cijsko dejavnost vojakov ter starešin. Dobra fizična pri- pravljenost je eden osnovnih pogojev za nadaljnje uspešno opravljanje zahtevnega dela. če k temu prište- jemo še vse ostale faktorje potem vidimo, da so takšna tekmovanja in srečanja prava oblika. Tekmovanje v Postojni je končano, zdaj je na vrsti Maribor, kjer se bo koncem junija začelo vsearmijsko prvenstvo. Med ekipami bo tudi reprezentanca LAO, ki so jo sestavili iz tistih, ki so bili najboljši v Po- stojni. Med njimi bo tudi V2čje število vojakov športni- kov iz Celja, če je bilo postojnsko srečanje »olimpiada vojakov športnikov iz vse Jugoslavije v malem«, bo v Mariboru v »velikem«. In to ne brez osnove. Skratka, v letu praznovanj pomembnih jubilejev naše partije in tovariša Tita, so se izredno uspešno na vseh področ- jih vključili tudi pripadniki naše vojske. Vrh bo v Mariboru, za katerega želimo, da bi znova potrdil vse kvalitete naše sedavie družbe. TONE VRABL !»kiipšcina občine Koper je bila pokrovitelj in gostitelj celjske ekirh" na prvenstvu LAO. Vodja celjske ekipe Ilusein Maslo (desno) je ob sprejemu izročil doniacinam spominsko darilo, izdelano v Steklarni Hrastnik, s katero celjski vo.jaki že vrsto let uipešno sodelujejo. ZlATI. SREBRN! IN DOBRI UGODNA UVBSTITEV TEKMOVALCEV CELJSKE GARNIZIJE Postojna je bila pretekli teuen gostiteljica 32. šport- nega prvenstva ljubljan- skega armadnega področ- ja, veličastne manifestaci- je, ki se je je udeležilo več kot 800 športnikov-vojakov in starešin iz Ajdovščine, Kranja, Ljubljane, Maribo- ra, Novega mesta, Postoj- ne, Vrhnike in Celja. Od srede do nedelje so se ekipe borile za metre in sekunde v vojaškem mnogoboju, streljanju, pla- vanju, judu, rokometu, od- bojki in atletiki. Več kot 70-člansko moš- t\-o celjske garnizije je v Postojno pripotovalo do- kaj »elegantno« — z dve- ma avtobusoma celjskega »Izletnika« — k čemur so pripomogli delovni organi- zaciji Tehnomercator iz (3eija in Nama iz 2alca ter družbeni dejavniki iz Hrastnika. Ce pogledamo na prvo stran dnevnika s postojn- skin tekmovanj, lahko ugotovimo, da se je Celja- nom dobro godilo. Po noč- nem počitku v kavsami »Milovana šaranoviča« so se odpravili na morje — v Koper, ki je bil pokro- vitelj .celjske ekipe na 32. špc^rtnem prvenstvu. Moš- tTC je v prostorih Pokra- jinskega muzeja sprejel predsednik skupščine ob- čine Mario Abram, nakar so sa Celjani ogledali še »Luke Koper« m (jelovno (jrga)uzacijo Tomos. V slednji so gostitelji poskr- bel: za izdatno kosilo, preastavnik Kreditne ban- ke Koper je celjski ekipi podari) kup športne opre- me, medtem ko so se Ce- Ijpjii oddolžili z umetniš- ko oblikovano amforo in s spominsko plaketo. Naslednji dan pa se je pričelo zares. Celjski mno- gobc>.'ci so bili realisti. V hudi konkurenci že reno- rniranih tekmovalcev iz diiigih ekip niso mogli ra- čun^-t' na visoko uvrstitev. »Sicer pa je važno sodelo- vati,« je dčjal vodja 6-član- ske vrste Radovan Jocko- vjc. );Vojaški mnogoboj je nedvomno ena izmed naj- bo'j zahtevnih- disciplin tekmovanja, saj se mora posameznik spoprijeti s ploiranjem po vrvi, meta- njem bombe, skokom v da.'jtt\o, preprekami in krt>som . ..« Oljska ekipa je v mnogoboju — med osmimi ekipami — zasedla šesto mesto s skupnim številom točk 270. Največji optimisti so bi- li seveda rokometaši celj- ske garnizije. Strah in tre- pet pn rokometaših dru- gih ekip so že pred tek- movanjem vzbujala imena izkušenih rokometašev iz celjske garnizije: Miljak, Nimš, Zorko, Serdarušič, Frjzula . .. Ekipa, ki je zaigrala silno ubrano in enotno — v njej dejansko m bilo razikk med »bolj- šimi« in »slabšimi« igralci ditjge rokometne ekipe rn zasluženo prejela ziato od- ličje. Prvo zlato za Celja- ne! V sedmih zaporednih zmagah so rokometaši celjske garnizije zabili na- sprotnikom kar 165 golov, prejeli pa so jih le 78. »Veseli smo zmage,« so na koncu povedali »zlati lant.je«. »vendar moramo pripomniti, da nas še bolj veseli to, da med nami ni bilo nikakršnih »zvezdniš- kih« razlik, ampak smo na- stopili kot ena sama ce- lota.« Čeprav se plavalci, strel- ci in odboj kar ji ter judo- isti iz Celja niso uvrstiH na najbolj bleščeča mesta, je treba pribiti, da so se športno borili in navzlic skromnejšim rezultatom vseeno pokazaSi razmero- ma visoko fizično in mo- ralno pripravljenost. »Dejstvo je tudi,« je po- vedal vodja celjske ekipe Husein Maslo, »da so ime- le nekatere ekipe na teh p(xiročjih vrsto izkušenej- ših tekmovalcev, ki so bili absolutno pretrd oreh za našo ekipo.« Sijaj zlata i>a je c:telja- nom spet zasvetil, ko so bilfc rif. vrsti tekmovanja iz atletike. Prvo zlato me- daljo med posamezniki je osvojil vojak celjske gar- niiiije Marjan Ceme, ki je zalučal bombo kar 69,45 meti-a. Vojak Lampič Bo- rut jt \ teku na 400 met;^ rev r časom 53,2 sekunde osvojil srebro. Srebro se je zas\etlikalo tudi okoli vratu vojaka Djurice Kova- čev^cb,, ki je pretekel 8O0 meti-ov v ča.su 2:02,2. V skoki; v daljavo se je z bi-( nasto medaljo odrezal Srd.ian Djordjevič, žeiljko Bud'šič je bil četrti v te- ka na 5000 metrov . .. In jx)tem še dve zlati! Fno je osvojila štafetna ekipa Djordjevič, šaHja, Kovačevič, Lampič v šta- feti 4 x 400 metrov s časom 3:35,4, drugo pa peterobo- jec Sti-uger Bojan, ki je nabra! 3.213 točk. Zavoljo teh in drugih rezultatov je Clelje v ekip- nem plasmaju v atletiki zasedlo zasluženo drugo mestc. Končni vrstni red ekip p.j končanem tekm.cvanju pa je bil naslednji: 1. Po- stojna, 2 Kranj, 3. Mari- bor, 4. Ajdovščina, 5. Ljub- ljana. 6. C^lje, 7. Novo mesto, 8. Vrhnika. Vsi nastopajoči so, kot je aejal na zaključni slo- vesnosti poveljnik armad- nega področja, generalpol- kovnik Franc Tavčar-Rok, pokazali visoko stopnjo čvrste moralno-politične enotnosti »in našo priprav- l.^enost, da tako enotni in fizično pripravljeni izvršu- jeiiio vse naloge, ki nam jili nalaga naš vrhovni ko- m-aridant maršal Tito.« Besedilo in slike: MITJA MER.ŠOL Vojaki celjske ekipe, ki so osvojili na LAO prvo mesto v rokometu. Stojijo od leve proti desni: Jeram, Nimš, Drakulič, Serdainišič, Ambrožič, Miljak, Tešovič, Fejzula, Orsag in Zorko, v prvi vrsti pa Maslo, Ivanovič, Pavi- 6evič, Ristic, Žemljic in Husikic. MED MLADIMI CELJSKIMI ATLETI ZAKLJUČEK ŠŠD JE BIL V CELJU v Celju je bilo republiš- ko prvenstvo Šolskih šport- nih društev Slovenije (s^^lek- cije), kjer so z našega .)bmo- čja nastopili tudi Celjani (v obeh konkurencah) in Zaičan; (samo pionirska). Kljub te- mu, da v nobeni ekipni k>.v lourenci zmaga ni ostala do- ma pa smo vseeno med pie- jado mladih nadebudnih športnikov atletov odkrili ne- kaj zanimivih primerov. S tremi izmed njih smo se po- govarjali: MATEJ JUTERŠEK je nec 8. razreda osnovne šoi Vojniku. »Dve leti sem član AD Kladivar in rei treniram. Na stadion s prišel sam, treniram pa na srednje proge. V»'iel s pi*vega mesta na tem tek vanju v teku na 600 meti posebej pa še slovensk pionirskega rekorda — 1:2 Z atletiko se mislim tud bodoče resno ukvarjati, me ta šport izredno ve« Na tekmovanju sta ga spr Ijali tudi m.amica in ses ki mu je tudi prva čestit Tudi TANJA POTEKO je Vojnika, učenka 8. razreda v osnovni šoli »Bratov Dobr.)- tinšek«. Zmagala je v teku na 400 m. »Treniram že dve leti in pol. Zdaj sem dosegi a svoj najboljši rezultat. Za atletiko me je navdušil tre- ner Mladen Pavljak, iiatere,^a sem spoznala na krosu v Celju. Zelo rada tečem na 400 m pa tudi tekov na Krat- ke proge se ne bojim.« MLADEN PAVLJAK, pr sionaIni ti'ener AD Klacii ki je pred leti prišel v C in zda.j ob pomoči ostalih varišev trenerjev že žanje ve dobre rezultate in us oc Celjska atletika je ponovt. kvalitetnem vzponu. »Kje vsrok za naše uspehe? snem in sistematičnem z najmlajšimi. Zajeli širok krog, ki ga navaja na atletsko stezo. Velik talentov, samo praviln* raš z njimi delati. Mi to poskušali in poskui; ter, poglejte, tudi uspevar To je bila samo tro mladih iz bogate plejade li skega atletskega narašči Pravilno delo, talenti in ponovno imamo trenutni Celju zelo kvalitetno m. atletiko, ki se bo ob • resnem delu brez dvom vila na pozicije, ki smo imeU nekoč. In to je " prav. Dobra šola že da^e bre sadove! Tekst: TONE VR-^ Foto: TONE TAV^ VLADO KOŽAR je iz Ce Ija, obiskuje pa 8. razred na I. osnovni šoli. Je že tudi med republiškimi pionirskimi rekorderji. »Zmagal sem v teku na 60 m, s časom 7.2 sekunde, vendar je moj ose- bni rekord 7,1. Treniram ta dve leti, na stadion pa me je poslal moj učitelj telesne vzgoje Janko Veligovšek. Mo je proge so do 400 metrov, rekorder pa sem na 300 in 400 m. Če bom ostal zvest atletiki? To je popolnoma ja- sno.« 23 — 9. junij 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 SLOVENSKA POPEVKA CELJE FESTIVAL ROČK GLASBE, ŠANSONOV iN POPEVK 22. - 25. 6. 1977 Prugram orireditev VEČER ROČK GLASBE S PLESOM, sreda, 22. 6. od 17. do 22. ure — dvorana Golovec Izbor najboljše nove slovenske ročk skladbe Nastopajo: Predmestje, Prah, Horizont, Rudolfovo, Izvir, Jutro Gostje večera: YU TOP ROČK SELEKCIJA — pose- bej za to priložnost izbrana skupina najboljših jugoslovanskih ročk glasbenikov. Povezovalec: Dušan Velkaverh Vstopnina' 50 din VEČER ŠANSONOV, četrtek, 23. 6. ob 20. uri — Slovensko ljudsko gledališče Celje Nastopajo: Elda Viler, Marjana Deržaj, Majda Se- pe, Meri Avsenak, Irena Kohont, Janez Hočevar- Rifle, Arsen Dedič, Alfi Nipič, Lado Leskovar, Bo- ris Cavazza, Andrej šifrer. Gost večera: FRANCO TRIANCALE (predstavnik itaUjanske angažirane šansone) Režija: Zvone Šedlbauer Glasbeno vodstvo: Bojan Adamič Vezno besedilo: Marko Slodnjak Vstoonina: 80. 50. 30 din VEČER NOVIH SLOVENSKIH POPEVK, petek, 24. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec Nastopajo: Pepel in kri: Nadie Valada — Francija Ditka Haberl: Vince Hill — BBC London Marjetka Falk: Jana Kocianova — Radio Bratislava Alenka Pinterič: Kathy Nugent — Radio Dublin Eva Sršen: Zsuzsa Cserhaati — Radio Budimpešta Strune: Skupina Sheer Elegance — Radio Luxemburg Marjeta Ramšak: Regina Thoss — Radio Berlin Duet sester Jerman: Zbigniev; Wodecki — Radio Varšava Ivo Mojzer: Maria del Mar Bonet — Radio Madrid Edvin Fliser: Stephanie Lindbergh — Radio Hamburg Tomaž Domicelj: Peter Doyle — ex New Seeckers, Anglija Oto Pestner: Radojka Šverko Braco Koren: Ismeta Dervoz Janko Ropret: Marjan Miše Aleksander Mežek: Ansambel Makedonija Franjo Bobinac: Teška industrija Povezovalka: Jana čede Vstopnina: 80, 70, 60, 40 din ZAKLJUČNI VEČER, sobota, 25. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec Razglasitev nagrajencev — revijalni nastop tujih gostov — show nastop Marie Myriam — zmagoval- ke- Evrovizije '77 — družabni večer s plesom (do 0,4 ure) ob glasbi plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška. Povezovalec: Saša Veronik Vstopnina: 150 din Predprodaja vstopnic: poslovalnice TTG in dve uri pred pričetkom prireditev. POKROVITELJI SLOVENSKE POPEVKE '77 SO: Aero Celje, Ingrad Celje, Ljubljanska banka, Zla- tarne Celje, TTG — Ljubljana. ____^____...... VINCE HILL (na siikij, ki ga na letoš- njo Slovensko popevko pošilja BBC — London, ho pel v alternaciji z OTOM PESTNERJEM. VINCE HILLA se bo- do spomnili televizijski gledalci, ko nas je imenitno zabaval skozi serijo zabavno glasbenih oddaj s svojimi go- sti in plesno vokalno skupino NEW GENERATION. Mi. ŠPORTNO SREČANJE DELAVCEV ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV USPELO SREČANJE POKAZALO MNOGO POTI ZA NAPREJ v Velenju so bile v so- boto III. športne igre de- lavcev zaposlenih v zava- rovami skupnosti Triglav. Tekmovalci so se pomerili v malem nogometu (samo moški), odbojki (samo žen- ske), kegljanju, streljanju in vlečenju vrvi (oboji). Odbcjkarice so nastopile v telovadnici osnovne šo- le Anton Aškerc, zmagala pa jc celjska elcipa. Vse na.sprotnice so premagale z veliko lahkoto. Naj'bolj zabavno je bilo pri vleče- nju vrvi, kjer je prišlo tu- di do manjših spoTOv, saj se nekateri niso mogli spnjaznUi s porazom. Ne- ka rt rc' ženske ekipe so šle celo tako daleč, da so si pomagale z moškimi tek- movalci, nato je sledila diSKvalifikacija, žolčna voj- na protesti in vse kar so- di zraven, vTli celjski or- gčijiizatorji pa so vso stvar miriK rešili ^ zadovoljstvo \'sen nastopajočih. Pred tekmovanji je bilo še srečanje delegatov za- varovalne skupnosti Tri- glav v velenjski Rdeči dvo- raj.'u Srečanja se je med drugim udeležil tudi Stje- pan šaubert, predsednik koiegij skega poslovodnega organa zavarovalne skup- nosti Triglav: »Z današnjim srečanjem ta oblika sodelovanja po staja tradicija, ki jo bo- mo, tako upam, gojili tudi v bodoče. Delavci v zava- rovalstvu imajo za seboj dokaj razgibano obdobje s poudarjeno aktivnim sode- lovanjem diiižbeno politič- niJ-j organizacij, zlasti so- cialistične zveze, ki omo- gočajo, da v praksi resnič- no zaživi takšno zavaro- valništvo, ki bo na zasno- vah zakona o združenem delu opravljajo pomemb- no funkcijo v združenem delu. Na delo, ki ga oprav- ljamo, smo lahko ponosni, saj je bil to prvi primer, da v tem specifičnem si- stemu ustvarimo pogoje za preseganje skorajda tradi- cionalne razdvojenosti med delavci v zavarovalništvu m zavarovanci. V organizacijah združe- nega dela in krajevnih skupnostih je v procesu konstituiranja zavarovalne skupnosti izvoljenih preko 8O00 delegatov. Ustanovlje- nih je 94 rizičnih skupno- sti, v katerih je preko 1000 delegatov, skoraj 5O0 dele- gatov deluje v zboru dele- gatov rizičnih skupnosti.« Stjepan šaubert je skle- nil svoj govor z mislijo, da so takšna srečanja iz več razlogov izredno pri- merna oblika za nadaljnje razvijanje vsega, kar sodi v zavarovalno skupnost Triglav. Takšno obliko je treba dopolnjevati in do- grajevati, saj so še mož- nosti za nadaljnji razvoj. Zadnje — III. srečanje v Velenju je samo potrdilo pravilne odločitev delavcev v zavarovalni skupnosti Triglav, da se vsako leto dobijo, pogovorijo, izme- njajo delovne tispehe in iz- kušnje, pomerijo v šport- nih panogah in tudi raz- veselijo. Vse skupaj sodi v nadaljnji razvoj zavaro- valne skupnosti Triglav, od katere bomo imeli ko- risti vsi, Božo Jurak, direktor ob- močne zavarovahie skup- nosti TRIGLAV v Celju, je podal uvodni govor. Velenje je bilo v soboto najbolj »zavarovano« mesto v Jugoslaviji, saj so se v njem zbrali na III. športnih igrah delavci združeni v zavarovalni skupnosti Triglav. Po uvodnem delu so se pomerili še v različnih športnih panogah. Največ .smeha je povzročilo tekmovanje v vlečenju vrvi, k,jer so se med seboj pome- rili pravi strokovnjaki za to zvrst športne panoge. Nekaj je bilo tudi padcev, ven- dar zmagala .je dobra volja, kar pa je najvažnejše. 18 stran — NOVI TEDNIK Št 23 —9. junij 191 PRODAM šotor (nemšlu) za 5 a*eb, 1 le- to star, p(>5«ni proijan telefoii 0613 ai-7i(m od i«) dio ai. ure. /ivtofrikolkio, nosibi;osu do 7ift0 kg prixliii.m. informacije od 118.310 do 119 », tel.: ()63 21,5-103. barvni televizoir »gvorenje«, še skoraj itm^ ugodiw) prodam. m:*rt,a javornilt, trg. v. kon- gresa j, celjti — muaej revo- tucije — lušniaki) sibanovanje. ogled vsaik dan. spalnico, dobro ohramjemo pro- dam. pjžinofhr.. vojkoma. i-?, tol.: sedežno garn(l-,m.ro za dnevno ;m- bo ugodno pwda.m. frainc vo- dopivec, celje. na otoku 7. posestvo z 12 ha '>bdel«>i/alne zemlje, li5 hii gozda m z vei- j(tm gospodoiraicim pasiiiipjtan v neposredni bližini celja pro- dam. ponudbe pošljite pod oa- nalso »kmetiia<{. &radbeno parcelo, liosu) kv. m, na orobdinem, oddaljeno 5 mi- nut od železniške pastaje, po- ceenj. fjrodam. informacije pn ozmec, kukovičdva 3 a, pobile, najd gostilno belaj. kosilnico, hidravlično, 2» trak- toir doitz m plug eiiobraaden aa steyer, 4 nosilce (fcrav«rze), djodžine t met.rov. prodam iva« ktamaršek, pnraaž i i 5i leipi .»ndna legi, ne- posredno v bližini železauškcj tn avtobusne postaje na grobel- nem, ugodna prod.ara. vpra^ti pri leopoldu gubeiti^ek, 'turška ejoirca 2, šentjur. kosilnico bcs s sed«mem m obra«alnikiam. at^aro 2 leti, rtnii (žamet) voziček, prolain. tele- fon 2l-'776. vec parcel, na lepi somom legi, primerne aa vikend, aeik) ugod- no prodam. angela fidler, leš- je, skofja vas. fiat 750, motot, menjalnik, vra- ta, streha, nov*, tip in aa šl&>do 1000 mb, glava mob<>rja. '/rata. stekla m nazne dede, prodam. fraiiic tvi&ss., tahoraik) 40, ji-jt čez lahorašek. flvr 1300 in tnfaani elektro n\>> tor 3,5 k3 prodam. lipar, kom pole 84, štoire. zarilul selitve ugodno prodiam- 2 spalnici, kombinirano sobo tn več posamezaili kosov pohištva. ivan golmajeir, celje, maribor- ska u). miymast ogleda v sob<> to in nedeljo od 9. do 112. u' in od 15. do 18. ure, ali po v lefouu 218-054. samonakladalne vile trakt«w ske pi\xiam kart gradi;iiiut. vel gi>ielce i3, laško. slivlco 134)1 3, letnik li971, pro- dam incormaimje po telefonu 775-cc«, v-sak dan od 14 do 16 ure sod 6o01 ixi kiahinj.siko kreden- co pr(xiam marija deaelak. kiosmm, marija gradec ll6, s3270 la&ko. avt«j škoda, latnik :->7ll, karam- bolirin, p.".)ilatilnico krobath na 3 ope- racije v odličnem stanju, pro- dam. .jože arzonšek, turno i — 6i;vig3. gonoa pri slmuci. pralni stroj znamke indesit, ze- lo dobro ohriujein. prodam pj zelo ugodni ceni. mirlo> nelc, goriška ui. 2, celje, vi. nad- stropje, ogted v liopomanskem času do 12. ure. stanovanjsko zgradb.> .s kv. m zemlje, ob a.sfaluram ce- sti prodam. košnii.ca celje. 0.gsled sabufca vas dan, nedelja dopoliine. moped t 12 in aolejc tea- ami 8 brez tniotorj.a, prodam ah me- njam z;i motorno žago. vlado korider, orova vas 7, podzela. fl\t 75*) iax, 71 letnik, ug»xtno prf>lani. ogled vsako p>pod.dne od 17. do i«, ure. celje, fre- 3ih'>'/.i 10. klavirsko haim:to>ni.ko V2iy b hohner amanuc (ie iuke ivn prodam za 1.000 000 din. feidjj spaffi, a.>kerčeva m 4 kom. rabljonih oke.ri ditnenaije 11^) x 112li) cm ptfklani 9»»?m. a. lakir. zagrad '.H. buldožer 10 ton (z del«tm> ze- lo poceru r>roil:im pikiudbe pi>l »buldožer;! pony expres v zelo dobrem sta- njti pfo«dam po ugo«lni cem. drsbgo . knafstc, kersnikova T-, celje graditelji poaoiri z 10 ods^ populita prpdairn l&>mpletiia vi zana akna .on balkonska vrafea. zglasite -se wsak dan dio 14, ure. tone aplanc, pri plianinšak. ma- rux>rska ai.. c^^je. mlade i,>se — nerašte ovčarj-?, pro-lam. peštaj, za^aid 83 a, ce ije. pchilovne pmsitx>re, primerne aa kalcr.šnokioh obrt, med prostori pripravljeno za dograditev sta- novanj, prodam. vresk, vojnik 47. spaček, letnaik 76, ugodno pro- k dam. drago maček, olešče 19, la.sko — pn osnovni šoli r»- ka. telefon 730-914 od 7. do 14.30. v soboto 111. junija razprodaja enodnevruh selekcij skili .aessnic tn brojlerjev, na celjski tržni- ci. izkoristite zadnjo pnložnas*: ugodnega nakupa. se pripor) ča kranjc, delavska 28- traktor eicher, a vgrijijeno ko so, prodam po ugodm ceni og- led v večernih uraih. hennan kotnik, socka 24/a. strmec pri vojmku taiinds 17 m, stroj 1970 letnik in tiat 1120, lot) libruk, pro- dam. informacije tel 772118 aii arclm 37. popoldne. osebni .ivto renault ib tl, sbir i leu) in pol, prodam. cena p) dogov^>ru ogled mogoč vsak dan. anton juihik, prihova i-^ nazarje. z 7.5« (m.ooo lan/ aalo dobro ou ranjen 2 novimi gumami, regi- striran do maja li078, prodam. oglod v petek m četrtek oA V^. do l'j. ure m v soboto od 10, do 112, are, zorko, ul. bratov dobrotinšek 4, tcolinja — pri samijpostrežbi lew>, driiga uli- ca desno :! kavča. kuj:iinjsko viseoa, 3 le- ta s^aro kredenco, otrotiko p(j- steljo, športni vaziček m prai- ni stroj, prodam vse po ugod- ni coni. kličite aa tel.: 2i8-353. spalnico, malr» rabljeno prodam. ivanka grobeuuk, partizanska :i5, žal'3c. košnjo prodam. sander. l^^m berg li8. strmec. fiat 330 spe<3l:ai, p>tne):)en manj ■ šega popravila, prodam tudi-na kredit. brine ,^sko. puncarjeva 12, celje. fial' 7M, letiniilt november 1973, 30 01)0 km, brezhibno ohranjen, prodam aa 2 700 000 din, celje, ljubl.janskii »0. dobro ohranjen ferguaon 35 ugodno prodam. motor general- no popravljen trobiš, ljubecna 73, '.-ikofja vis. jeep, letnik 1970 in obnovljen ftait n>laim, ivo gubensek, sogaikii slatina, telefon aiibolim. flat 750, letnik 71, ugr ferguaon drugo pj dogo^^ra ponudbe pjd »tam«. v savlnj.ski dodim me.i oedjem - ljubljan.i>, na lepem prost»d- ru (dobre avt/obusne zvezm), prodaju .ali dam za ^eč let v najem novej*) komfortoj iušo opretiujano ai manjši> dnjžino. ah upokojence. tel, 0©:}724-<>44 od 11. do 13. ure aveiieir o-l us do 119. ltre. novo hišo, stooir*] vseljivvj v šentjurju, prodam, slavijj ja«. skale sl. velenje, stenske ali stropne obloge — hrastova, 24 kv. m. pnxlam jerico 2eleznik, polule, "celje nsu ittk) z defektnira motorjen',. prodam js") ugodni ceni. iv.«^ mastujik, veliki ravan 7 pr; socki. motorno koui Mr. ts 250 ccm ug)odt>o prodam. ogled vt>aik dan pn adamu jecl, maičloijvec 1, breze |.in celju kozolec 10 x 112 m cel obložn z deskami, lagodno prodam. p" speh. laze kasaze 74 (v gosta ni). enosobno podstrešno st^anova nje ob dečkovi cesti prodam. ogled mogoč v petek in sobo- to od 15. ure dajje na dečkovi cetiti 42, celje. enoslanovanjsko hišo z gi.ji raiflo in nekaj aeanlje prodam fraru; mimik, medlog 60. škodo ■ k)*) mb de lux. letnik 19*9, registrirano do maja 19t«, ugodn.-:) prodam za li4.«)0 dm. jože verdel, pri3t:iva 2(4. do- brna. hat 750, letnik 11970, ugodno prodam na ček gorjan. gon- ška i, celje, illšo s sailnim vrtijnt. elektrika in voda, primerno aa vikend, blisu ceste rinuske ti>pki>; — jurklošter. pro«lam antotn Lon^: čaj:, zigerskji vrh 41, sevnica. osebni ,avto TM k - kombi. letnik li9t,2, prodam ourjan. o«) riska 1,- celje. elan t m čoln, tomos 4 m prucolico aa čoln — nosjlnost M) kg. pro-lam vse kupljen«! v letu lott) m uporabljeno 14 ■lili. gena 115,000 dui. irdamia- cije po tel.: 0»3 2r7-j49 oil mM da 115. ure. KUPIM ->,.•«._»«;) š l«w. letnik 74 ali 75, ; j:,) r).blj«xo, kupun stmuša, 'J ii\.5,, završe 118, grobekio. l, n i v'erx./ilno sfcružnioo oja 15'!«) :'lii;i doilžine, novejšo kupim vlirloj kladnik, bo«ina 50. smairtno ob dreti. . osamueno par.-elo ali rn.i.t) kmetijo kupim. ponunibe p-Mi »kmetija«, ZAPOSLITEV ;>'. r. '/,1 jenki spre^jmem taikoj. : , .j.^rski *ilon maj«la murgelj, :.'a.yodna št 51. celje .^oferja ul e kaif-eg<5(nije ;> 3 letitti praksi> .sprejmem takoj. plača 8 0(w din po(ku.i 8io-in9, teragekja aa izdelav«! b;ilkon»w poi/rebujem vprašati t bife p:aj-k. celje, mais^va 2 v redno deloano rarani^rje .iprt>j mera kvalificinineg«* 3ob«)islildiir ja — pleslcari,:i in nk ilelavci. /ni si želi priuč.iti te stroke. sil vester jurjec. gelije. prešer.nii>- va ul. 9. zglasite se gašlc;i slatina. opremljeno sobo -rr celju iši,fem. ponuidloe na nat^iiav iiriti ovn-jček, mariibaralka oesta 16. s lovervske komj ice novejše icomfoirtinio stamjvan,!-- (brez centralne) v oelju same njam za enako aii večje s cent ralno kurj<*vo. ponudbe pod »lepa lega«. mlado dekle, zaposleno v hot- lu evro(>a, išče sobo v okoli' celja. informacije dobite v h«) telu, dopoiidne, pri andji kreič dvo m pol sobno stamovanje na otoku zamenjam za večje. sne- dič. na otoku 5. na stanovanje vaamem mlado zaročenca ali vdovo upokojenk*!, tudi z otroki. ponudbe pod »sa- vinjska!<. na stanovanje sprejmem dv« fanta. celje, zidanšk?wa 3. neopremueno sobo, garsonje ro ali enal)ino stanovanje iščem. ponudi« [jixl .»dobra plačnica^<. sobo z i>premi.) au brez, išciem. vrnitev iz i na marijan ko«:- mam, girafilk, lest'!inio 7, telef^jn 7«5-l(14 v sredlšcu šentjurja nudim ^y\)o s souporabo kopalm«*;, pop>l)dan.sko varsitvo otr'5kia vsalc drugi teden antjjn sreimoo, šentjur litto. dvema dekletoma oddam oprem- ljeno sobo. teliaitska c. *4. ce- lje. sobo v celju ah o:k»lici nujno potrebujem poni*!!« poil »za- paslen v ciakamii«. RAZNO obveac\m cenjene .stranke, da bo avt/jmehanuhia delavmca sa- prta zaradi letne§:a dopusta «.>! 35. 8. do 10. 7. lri>simo za hitro posojilo *)i).(k)0 sd. ga ramcija novejša hiša lepe oi) resti m .dobra nagrada ponud be po«i ozntiiko )>hvaležra:(. nujno rabiva li5.0"io dan aa do- bo u) me3ei:;ev. ponudi« pod obit-aila) i>u) oi*, obresti«. izdelujem me^ce sa giv>jei ko oi trakliorski p>g>jin m jj imam tudi na zalogi. mirko j] rak. prihova 28, nazarje. avto moto društvo šlander pr čne v ponedeljek, dne 30. jur ja tečaj cestno piometmh prei pisov. prijave sprejema avi( moto društvo slander, ceij ljubljanska 37 vsak da od do 18. ure, soboto od 7. do li vabljeni! zahvala dr. pavlu driiovšiku, dr .^m dobniik-slfarijevi, sastram- (.'v v.j^; danici, faniifci, ivanki in dri),t!;k ter streanenjiu •o.sfilbjiu ijnity8irik3«ga oi delka siplošne l).olmlšinice celje, e zahvaljiujem za vso ski^b ui ponng pn adra/vljenju hvaležna pacientka ivanika bi bk, p^išika vas GOP OBNOV.A Celje Po sklepu Poslovnega odbora objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE Poieg splošnih p bo dne 20. 6. in 21. 6. od 8. do 12. ure, zaklju- -^a pa bo, ko bodo zasedena vsa prosta mesta, najkasneje do 30. 6. v junijskem in do 31. 8. v av- gustovskem roku. V istem šolskem letu pa vpisujemo še 30 učencev v oddelek za poklic bolniški strežnik. Vpišejo sie lahko kandidati, ki so končali 6 rai^edov osnovne šole in dopolnili 13 Let starosti. VPISNI DOKUMENTI SO: — izkaz o uspehu in vedenju v osnovni šoli — izpisek iz rojstne matične knjige — potrdilo o zaposlitvi — prijavnica (obrazec 1,20) Informativni vpis bo 27. in 28. 6. od 7. do 10. ure. RAVNATEL.JSTVO št. 23 — 9. junij 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 KINO UNION: do 12. junija francoski bar- vni film »To noro ameriško dekle«; od 13. junija dalje sovjetsko-japonski barvni film »Dersu Uzala«. METROPOL: 9. junija še ameriški barvni film »Zeleno sonce«; od 10. do 12. junija italijanski barvni film »Kamora, neapeljska mafija«; od 13. junija dalje jugoslovanski bar- vni film »Vdovstvo Karoline Žašler«. DOM: do 12. junija ob 16. uri ame- riška barvna risanka »Snoopy se vra- ča«; ob 18. in 20. uri pa ameriško-itall- janski barvni film »Mesto za ljubimce«; od 13. junija dalje italijanski barvni film »Policija obt-^"""'^" SLG četrtek, 9. junija ob 17.45 uri B. Brecht: »Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti« — za 3. šolski abonma. Petek, 10. junija ob 15.30 uri »Gospo- dar Puntila in njegov hlapec Matti« za I. mladinski abonma. Sobota, 11. junija ob 10. uri »Gospo- dar Puntila in njegov hlapec Matti« za 4. šolski a-bonma; ob 19.30 uri gosto- vanje Amaterskega mestnega gledališča iz Paračina. Ponedeljek, 13. junija ob 19.30 uri »Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti« — gostovanje v Mestnem gle- dališču Ljubljanskem PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE Saldo .Td dan 31. XII. 1076 — 6.683,00 din 1. Vzgojno pobolj. dom Radeče, po skle- pu SDS, l.ooo din; 2. 2TP Ljubljana, Zidani most — del. sred. namenj. za novoletne če.stitke, 500 din; 3. Klenovšek Kvirin, Celje, Dobrova 46 — namesto venca za pokojnega Bratina Jožeta, 5O0 din; 4. Rudi in Željko Dobovišek, Rogažka Sla- tina, Zlatorogova 4, namesto venca svoji teti Mariji Podkubovškovi iz Maribora, 6O0 din; 5. Občinska konferenca SZDL, Celje — Sklad skupne porabe po sklepu delovne skup- nosti, l.ooo din; 6. Jakobina Pejha, Rogaška Slatina, name- sto cvetja na grob Eve Damše, 100 din; 7. Golaž Elizabeta, Šentjur p. Ii94 , 500 din; 8. Lckošek Angela, Laško. Olešče 5«. 1.000 din; 9. Reberšak, Turnšek, Pečnik, Cink — Ža- lec, šprajčeva ul. — v spomin umrlega so- seda Stanetu Praprotnika, 400 din; 10. OOS podružnica Žel. postaje Celje — po sklepu samoupr. in družbeno polit, org. 5.0O0 din; 11. Tovarna nogavic Polzela, prisp, name- sto obdaritve ob dnevu žena, v okviru obve- ze »Polzela«, 100,000 din; li2. Sindikalna org. Zavoda za pož, var, Celje, 400 din; 18, OOS TOZD za PIT promet Celje, 7,750 din; 14. Občinska geodetska uprava Celje, na- mesto venca in cvetja Mariji Skubic, Litija, Zg, Log 18, 560 din; 15. OOS pri RZS Celje, po sklepu 10 sin- dikata, 1,000 din. Stanje sredstev na dan 31, III, 1077 126.993 din. Zbrano od 1. IV. do 6. V. 1977; 16. DU Celje — avtorski honorar od Paul Ivana, UJV Celje, 157,60 din; 17. Franjo Omerza, Celje, Kersnikova 32, prostovoljni prispevek, 500,00 din; 18. Konus Slov. Konjice — prispevek po sklepu OMR dne 1. IV. 1977 — dotacija, 40.350,00 din; ifl. Tkanina, Celje, SSP — po sklepu DS dne 18. III. 11977, 5.tK)O,00 din. Skupaj (od 16. do 18.) -i- saldo 31. III. 1877, 173.000,60 din Prejete obveznice: 20. Napret Zvone, Emo Celje, 300,00 din; 21. Volfand Dunja, Malgajeva 2, Olje, 400,00 dm; 22. Pere Stane, Zdravil. Rog. Slatina, Kid- ričeva 18, 600,00 din; 23. Krajšek Rihard, Emo Celje, 300,00 din; 24. Obveznice delavcev Zavoda Ivanke Ura- njekove Celje- Glušič Silva, fjoo.oo din, Kusierle Rosana, 600,00 din Martič Marija, 500,00 din Pangerl Cvetka, 400,00 din Krpan Angela, 500,00 din Zlatečan Marjana, 400,00 dm Kežman Sonja, ,500,00 din Volmut Brigita, 500,00 din Krajnc Elica, 600,0(1 din Besimi Danica, iOO,W din Seničar Marija, 60;),00 din Orlic Danica, 500,00 din Horvatič Tatjana, 400,00 din Ščurek Jožica, 600,00 din Pungartnik Erika, 200,00 din Kranjec Cilka, 500,00 din Romih Slavica 500,00 din Bjelčevič Tončka, 400,00 din Golež Milica, 200,00 din ZavrSnik Boriea, 60(1,W) din Spendl Biba, 500,00 din skupaj 10,000,00 din, 25. Horvat Drago, 1,000,00 din; 26. Strmčnik Berni, Celje, ob železnici 5, 1.000,00 din; 27. Krhljanko Franc, Rogatec 74 a, 200,00 din; 28. Strmole Ivan, Goriška 4, Olje, 1.000,0» dm; 29. Vošnjak Fanika, Breg 28 p. Polzela, 1.000,00 din; Skupaj obveznice: 15.800,00 per 26/5. Denarna sredstva: 173.000,60 din. 1. Rudi Dobovišek, v počastitev spomina poikojnega Franja Vičiča, Rogaška Slatina, 200,00 din; 2. Tehno-mercator Celje, prispevek od či- stega dohodka prodaje srečk na srečolovu na plesu T, 7.200,00 din. Skupaj den. sredstva: 1^.400,60 per 23/5. ŠOLSTVO Odbur za uiediicbojiia razmerja delavcev Tehniške šole Celje objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE v računovodstvu za nedoločen čas Po,s:oji za sprejem: 2-k^tna administrativna šola in 2 leti delov- nih izkušenj ter po.skusno delo 2 mesecev. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave v tajništvu Tehniške šole Celje, Pot na Lavo 22. PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER CELJE razpisuje za šolsko leto 1977/78 vpis 240 učencev v 1. razred usmerjenega izobraževa- nja za pedagoški poklic, in sicer: za poklic vzgojitelja predšolskih otrok: 60 učencev, za poklic učitelja za razredni pouk: 60 učen- cev, za poklic učitelja za predmetni pouk: 120 učencev. Pri vpisu morajo predložiti: 1. prijavo za vpis obr. 1.20, kolek 2,00 din 2. originalno spričevalo 8. r. osnovne šole in izkaz 3. mnenje osnovne šole. V primeru, da bo število prijavljenih kandi- datov presegalo število prostih mest, bodo imeli prednost pri vpisu učenci, ki imajo ob enakih drugih pogojih boljši učni uspeh v tistih predmetih osnovne šole, ki so te- meljni za uspešno napredovanje v pedagoški šoli. Vpis bo 16. in 17. juni.ia 1977 od 7. do 14. ure. Rezultati vpisa bodo objavl.ieni 21. 6. na og- lasni deski Pedagoškega šolskega centra C*lje. GIMNAZIJA CELJE razpisuje vpis v 1. razred v šol. letu 1977/78 — sprejetih bo 270 učencev — prednost imajo učenci z boljšim uspehom — vse običajne dokumente VKLJUČNO z izkazom sprejemamo 16. in 17. 6. 1977 od 8.00 do 12.00, na glmnjHiiji Celje. ŠOLSKI KOVINARSKI IN METALURŠKI CENTER ŠTORE 'Razpis za sprejem učencev v POKLICNO KO- VINARSKO IN METALURŠKO ŠOLO ŠTORE (praktični pouk v šolskih delavnicah) v ŠOLSKEM LETU 1977/78 V šolo bodo sprejeti učenci za nasledn,ie poklice: — strojni ključavničar — 40 — strugar — 22 — rezkalec — 12 — orodjar — 8 — brusilec — 6 — livar — kaluuar — 30 Prijave za vpis v šolo bomo spreji-niab med 20. In 30. junijem, v primeru manjšega šte- vila prijav v tem roku, pa tudi med 26. in 30. avgustom. Kandidati za vpis v šolo morajo ob prijavi predložiti: — spričevalo 8. razreda osnovne šole — zdravniško spričevalo o sposobnosti za de- lo v določenem poklicu — izpolnjen obrazec 1,20 Dru'4^i poboji; — kandidati ne smejo biti starejši od 18 let Vsem, ki bodo sprejeti v šolo je zagotovljena kadrovska štipendija v delovnih organizaci- jah ŽELEZARNA ŠTORE, CINKARNA CE- LJE, EMO CELJE. Kandidati lahko pošljejo prošnjo za štipen- dijo direktno delovnim organizacijam. V času šolanja je možno bivanje v domu učencev. Kandidati, ki želijo med šolanjem bivati v domu. priložijo k prijavi za spre- jem v šolo tudi prošnjo za sprejem v dom si6«ass}L,______ » TEHNIŠKA ŠOLA CELJE, Pot na Lavo 22 razpisuje za šolsko leto 1977/78 vpis v 1. razrede. Vpisali bomo: 4 oddelke strojnega, 3 oddelke gradbenega in 1 oddelek kemijskega odseka. Pogoji za sprejem: 1. uspešno končana osnovna šola z oceno iz tujega jezika, 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let in mora biti du.ševno in telesno sposoben za študij izbrane stroke, 3. prednost pri vpisu imajo kandidati z bolj- šim učnim uspehom. Učenci poklicnih šol kovinarske stroke, ki so se v lanskem šolskem letu (1976/77) izo- braževali po predmetniku in učnem načrtu za izobraževanje kovinarjev in strojnih teh- nikov z isto osnovo, imajo pravico vpisa v 2. letnik strojnega odseka. Kandidati predložijo pri vpisu: 1, izpolnjen obrazec 1,20, kolkovan z 2 din državne takse, 2. originalno spričevalo o končani osnovni šoli oziroma za vpis v 2. letnik spričeva- lo 1. razreda poklicne šole Prijave za vpis bomo sprejemali v dneh od 20. do vključno 23. junija 1977 od 8. do 12. ure v tajništvu šole. Rezultati vpisa bodo objavljeni 25. junija 1977 na šolski oglasni deskL II. Vpis v Enoto za izobraževanje ob delu in sicer: v 1. razred strojnega odseka tehniške šole, 1. razred elektro odseka tehniške šole in 1. razred strojne delovodske šole. Pogoji za sprejem: 1. uspešno končana poklicna šola kovinarske oziroma elektro stroke (za strojno delo- vodsko šolo pa tudi najmanj 3 leta pra- kse), 2. starost nad 18 let, 3. zaposlitev. Navedene razrede bo šola odprla le, če bo dovolj kandidatov. Prijave za 1. razred sprejemamo od 15. do vključno 24. junija 1977. Oh prijavi morajo kandidati predložiti: 1. prošnjo za vpis, kolkovano z 2 din, 2. spričevalo o končani poklicni šoli, 3. izpisek iz ro.j.stnc matične knjige, 4. potrdilo delovne organizacije o zaposlitvi, navedbi delovne dobe in delu, ki ga op- ravlja, 5. izjavo delovne organizacije o plačevanju šolnine odnosno izjavo, da bodo plačevaU samL Vpisovanje bo za vse razrede od 22. do 31. avgusta 1977 ob ponedeljkih in sredah od 13. do 16. ure v tajništvu Enote za izobraževa- nje ob delu. Tehniška šola Celje, Pot na La- vo 22. Ob vpisu vplačajo kandidati tudi 1. obrok šolnine v višini l.OOO din. ^ AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje Odbor za kadre pri DSSS objavlja naslednje prosto delovno mesto: ČISTILKE za določen čas (dve delovni mesti) Kandidatke vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovsko socialni službi Aera Celje, čuprijska 10, najkasne- je v 8 dneh po objavi. »VRVICA« tovarna trakov in okraskov — Celje, Kosova ulica 14 razpisuje za šolsko leto 1977/78 DVE ŠTIPENDIJI 1. eno štipendijo na Ekonom- ski srednji šoli 2. eno štipendijo na Srednji tekstilni šoli, tkalska ali ple- tilska smer Kandidat mora prošnji za štipendi- jo priložiti: — natančno izpolnjen obrazec 1,65 DZS (prošnja za štipendijo), pri po- datkih o dohodkih je treba upošte- vati osebne dohodke za leto 1976 — prepis zadnjega šolskega spriče- vala — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju. Prošnje je treba poslati do 30. 6. 1977, na gornji naslov. Odbor za medsebojna razmerja ZLATARNE CEUE TOZD »AUREA« CEUE Celje, Kersnikova 17 razpisuje prosta delovna mesta: 1. Finančni knjigovodja I 2. Grafik 3. Vodja izmene v strojni delavnici Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje iz sistemizacije delovnih mest; —• kandidat pod točko 1. mora ime- ti srednješolsko izobrazbo ekonom- ske smeri s tremi leti delovnih iz- kušenj na delu finančnega knjigo- vodstva — poskusna doba 2 meseca -— Kandidat pod točko 2. mora biti kvalificiran grafik s tremi leti de- lovnih izkušenj na ustreznih delih — Poskusna doba 2 meseca. — Kandidat pod točko 3. mora ime- ti delovodsko šolo s tremi leti de- lovnih izkušenj na ustreznem delu — poskusna doba 2 meseca — delo je dvoizmensko Temeljna organizacija s stanovanji ne razpolaga. Kandidati naj, prosimo, posreduje- jo svoje vloge na gornji naslov v 15 dneh od objave razpisa. DO »Vektor« Ljubljana Šmartinska c. 104 Odbor za medsebojna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEF POSLOVALNICE DO »Vektor« v Velenju Pogoji: prometni oz. ekonomski tehnik z najmanj 3-letno delovno prakso v cestno transportnem prometu in stanovanjem v Vele- nju ali bližnji okolici. — poskusno delo 3 mesece 2. ADMINISTRATOR v pos- lovalnici DO »Vektor« v Celju Delo za določen čas od 1. 7. 1977 do 31. 7. 1977 Pogoji: — administratorka s končano dveletno administrativ- no šolo, — poskusno delo 2 meseca 3. PRIPRAVNIK ekonomski ali prometni tehnik v pos- lovalnici DO »Vektor« v Celju Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO »Vektor« — kadrov- sko splošni sektor, kjer dobe tudi podrobnejše informacije. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Vzgojno varstvenega zavoda občine Laško razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE — TAJNIKA POGOJ. — srednja izobrazba ekonomske smeri, družbeno politična neoporeč- nost, 5 let delovnih izkušenj Razpis velja 15 dni po objavi. Gostinska šola Celje Ul. 29. novembra 12 RAZPIS za vpis novincev za šolsko leto 1977/78 Crostinska šola bo sprejemala prijave za vpis novincev 20. in 21. 6. 1977. Prijave oddajte oseb- no v tajništvu šole dnevno od 8. do 14. ure. Sprejeli bomo: — v oddelek za kuharje 70 učencev — v oddelek za natakarje 90 učencev šolanje traja tri leta. Sprejemnih izpitov ne bo. Učenci si morajo do vpisa v šo- lo poiskati učno mesto v kate- remkoli gostinskem podjetju. Razpis za šolanje odraslih bo objavljen na oglasni deski šole. RAVNATELJSTVO ZAPIS s POTI PO VELEBITU MLADI ODHAJAJO V NEMČIJO ALI FRANCIJO Pot od Ogulina, preko goz- dov Kapele ter do Krasna, kjer je izhodiščna točka za osvajanje Velebita, je v mar- sičem ffiiiniimiva. Nemogoče je, da človeka ne bi vznemirila. Zaradi obširnih gozdov, ki jim ni ne konca ne kraja in včasih dobi človek občutek, kot da je v pravi džungli, ki jii ne t>o konca. Tu in t^am se vidu skromna kmetija, m ljudem nudi ravno tolik d, da se lahko prežive. O kakršni- koli mehanizaciji ni govora, že zaradi tega, ke'' zemljišče ne nudi niti tolik, da bi se jim izplačalo investirati v so- dobno mehaniz.icijo. Zdi se, kot da bi se tu ustavil čas. Na legemdarm Kapeli, kjer so našli v objemu neprehod- nih goadov varno zato',isči^- parbizaini. Mladih ljudi nisem nikjer videl. Samo izčrpane očete in matere otro'-v, ki so šli za zaslvižkom v Karlovac, ali pa naprej proti nor ju. Mnogo tudi v Nemčijo in Francijo. Pred skromno hišo, ki bolj zasluži ime bajta sem viaeJ starko, ki je z motiko obde- lovala košček zemlje ter se od časa do časa za-zrla ne- kam v daljavo, si z rikavom obrisala 2aiojno čelo . . . Kakšnih pet kilometrov da- lje sem videl skoraj isu pri- zor, le da je pred poslopjem stal Eord z nemško registra- cijo. Verjetno je prišel na dopust sin... Občutek pa sem imel kot da ta avtomo- bil ne sodi sem. Kot da bi porušil mogočno tišmo ka- peliSkiti gozdov. Velebit! To, kar je za nas Slovence Triglav, Črno- gorce Lovoen ali morda za Grke Olimp, to je za Hrvate Velebit, ki preseneča na vsa- kem 'koraku. Prvi cilj mi je bit Zavižan. Pod vrhom, je planin-ska postojanka z aie- teorolosko postajo s stalno posadko meteorologov. To po- meni, da ni treba imeti bo- jazni, da bd bil dom ob na- šem obisku zaprt. Sam Zavi- žan sicer ne sodi v jugoslo- vansko planinsko transverza lo, pač pa v velebitsko, če pa že osvajamo vrhove sever- nega Velebita, potem bi bilo škoda, da bi ga ae obiskali. Ndkaj metrov niže se že za- čne »Velebitski botanični vrt« ki so ga uredili na p^^budo zagrebškega univerzitetnega profesorja Frana Kušana leta 1966. Vrt obsega okrog tride- set hektarjev, na katerili je vsaj nekaj tisoč različiih vrst travnatih bilk, od ten ne kaj, rem tako kot povsod med planinci. Vesela družba, kle- pet, smeh, pripovedovanje planinskih dogodivščin . , , Iz nahrbtnikov začno na mize prihajari dobrote. Tu sploh ni pomembno čigaTO je kaj. Pla- ninci tega ne poznajo. Vse je skupna last. Tudi dve stek- lenici domačega žganja, lii krožita od ust do ust. Za dobro voijo! V domu imajo štirideset le- po urejenih prenočišč in dom na Zavižanu bi lahko marsi- komu služil za vzgled. Tako po svoji čistosti, domačnosti in prijaznosti. Sredi noči nas je prebudilo grmenje in šviganje strel. Že nekaj trenutkov za tem se je vlilo izpod neba. Jutri imamo pred sabo še dolgo pot. Nekdo je šel do vrat, jih odprl in opazoval v noč, v kateri se je vsakih nekaj sekund zabliskalo, tako da je osvetlilo vso okolico. Up- ravnik doma je prihitel do vrat, potegnil planinca " ve- žo ter hitro zaprl vrata. »Ne igraj se fant moj! Zunaj je hladno, tu je toplo. Najraje udari tja, kjer se mešata to- pel in hladen zrak ...« •-^■:-r)-n. strel, grme- nju in škropotanju dežnih kapljic na streho ter o.kna se pogrez.nem v sen. Zjutraj ob potili se vedno dežuje, toda treba je iti da- lje, se po-i^apeti na Crik\'eno in potem naprej na Alan, kjer čaka avto. Pot je lepo markirana m nemogoče, je. da bi ciovek zašel še v tako slabem vre- menu. Pravzapi-av le vse do Alana trasiratia izredno lepo. Leta 1889 jo je trasirai inže- nir Ante Piomužič, ki je imei sorodnike celo v Žalcu. Zgra- dili so jo v letih 19-30 do 1933. Opazujem isvaite boiovce. pogled mi splava tja doli pro- ti morju, vse naokrog pa smo obdana z neprehodnun golim skalovjem. Ne vem ka- ko bi šlo brez markacij, ver- jetno pa bi bil obsojen vsaj na nekajdnevno tavanje, ki bi se lahko tragično končalo med številnimi prev-siilmi 5-tenami. Za trenutek je sonce raz- gnalo kopuste oblake, 0Ds'ja- lo vrhove borovcev in hra- SiCv m dežne kaplje so se za- lesketale. Vsenaokrog se je bleščalo, kot da bi nam tu- di sam Velebit hotel pove- dati, kako ves drugačen, bolj prijazen je in bolj lep, če ga prekrijejo sončni žai"ki. Pot od Zavižana pa do Ro- ssijeve kolibe traja kakšne tri ure in še predno smo pri- šli do tja se je svet okrog nas spet spremenil. Vet-3i je zavijal okrog zavetišča na sedlu, dežne kaplje so se nam zaganjale v lica. Sedaj bi bil dobrodošel požirek ti- stega žganja od sinoči! Kljub vsemu pa je tudi takšno vreme, ko se človeku zazdi, da je odrezan od sve- ta, sam izgubljen kdo >/e kje in tako majhen, po 5va,'e lepo. Od Rossijeve kolibe smo potem napravili še skok na Gromovačo, kjer je štampilj- ka za velebitsko transverzalo. Crikveno ni več daleč. Tam je štampiljka za jugosio^-en- sko transverzalo. Za osvoji- tev Crikvena je bilo potreb- nih tudi nekaj plezalsiv'h iz- kušenj. Naenkrat nas sredi pobi preseneti sneg, ki ga gazimo skoraj dve uri, dokler se nam za trenutek ni zazdelo kot da smo na čemšeniški planini. Tik pred končn.ni ci- ljem — Alanom, kjer se nam je naenkrat spet prikaza o morje. Tik pod nami. V za- vetišču na Velikem Alanu se preoblačimo in preobuva- mo, vsenaokrog pa nas obda- jajo bukovi gozdovi. že čez nekaj minut smo na jadranski magistraii, v Senju tn Crikvenici. Gremo dcniov! Pot na Velebit je pripravil Meddruštveni odbor planin- skih društev iz Žalca. V krat- kem bodo obiskali še južm Velebit tn nadaljevali YU transverzalo po gorah Bosne in Hercegovine ter Črne go- re. Vse z enim samim ciljem — spoznati, kako lep jo naš gorski svet. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: IVAN JURHAR TO SOBOTO V VELENJU ENAJSTERICA LOTA PROTI SELEKCIJI STOPA Velenjčani še zmeraj sla- vijo osvojitev prvega me- sta v republiški ligi in uvrstitev Rudarja v II. zvezno ligo in prav sredi te nogometne mrzlice se jim obeta še en nogometni dogodek, ki ga šalek in okolica ne pomnita. V soboto 11. junija ob 16. uri se bosta na igrišču Rudarja srečali ženska enajsterica lanskega pokal- nega prvaka — moštvo LOTO iz Zagreba in nogo- metna selekcija revije STOP iz Ljubljane. Enajsterica Lota iz Zag- reba velja za eno najbolj ših v ženskem nogometu pri nas, saj je med 14 mo- štvi prve zvezne lige tre- nutno tik pod vrhom in še zmeraj v tekmi za naslov letošnjega državnega prva- ka. V njem igra vrsta državnih reprezentantk, med najboljšimi pa so Ma- rija Lasič (kapetanka) in napadalna trojka Dragica Majhen, Milica Pajič in Ka- tarina Božič. S kakšnim uspehom se jim bo upiralo Stopovo moštvo, ki ga vodi inž. Franjo Kljun (predsednik izvršnega sveta SOB Vele- nje), je težko napovedati, vseeno po imenih Kljuno- vih izbrancev lahko sodi- mo, da bo razburljivo. Stopove barve bodo nam- reč branili — Miro Cerar, najboljši konjenik gimna- stike vseh časov, pa Bog- dan Norčič in Bojan Kri- žaj — oba znana smučar- ska asa; dalje igralci: Pol- de Bibič, Boris Cavazza, .lanez škof, Dare Valič, Radko Polič, Tone Gogala in Janez Hočevar-Rifle; in pevci: Janko Ropret, Bra- co Koren, Janez Bončina- Benč ter Dare Hering; ra- dijska moža Mirko Boga- taj in Rado Časi ter konč- no tudi Tone Fornezzi-Tof, ki bo s svojimi zasoljeni- mi komentarji spremljal dogodke na igrišču in ob njem. Pravico bo delil zvezni sodnik Lado Jakše, za dob- ro počutje pred tekmo in med polčasom pa bodo skrbeli člani ansamb »Begnagrad« iz Ljubljan ki se bodo prvič pokaza Velenjčanom. Pravi nogometni viken torej. B.( OZDRAVLJENA MUIVIIJA 40 strokovnjakov kairskej muzeja je preteklo leto vloi lo veliko naporov, da so m miji Ramzesa II »vrniu zdra je«. Namreč, po vrsti razli nih pregledov, med njimi tu rentgenskih, so ugotovili. ( je mumija resno bolna: op žili so manjše frakture kos ogrožali pa so jo tudi živals in rastlinski paraziti. Zdravljenje je bilo tako \ pesno, da mumijo sed^j si razstavljajo. Ker pa je tre misliti tudi na bodočnost, ti nutno v Centru za nuklear raziskovanja v Grenoblu r: iskujejo možnosti sterilizac: faraonove mumije z gama ži KI, saj bi jo na ta način la ko ohrariili poznim rodove« HIJMOR Dedek Koren se pogo- varja z dedkom Kova- čem. Koren potoži: »Sinoči so me tako boleli zobje, da vso noč nisem mogel spati. Se vam tudi kaj takega pripeti?« »Ne,« se pohvali Ko- vač: »Moji zobje in jaz spimo ločeno.« NOVI TEDNIK - Glasilo .) organ;/.. , •: delovnega ljudstva Laš-o Sl-n- K..:ij:ce. Šentjur, Šmarje pri Jelšah m ZaiCc — Uredništvu. Celje, Giegorčičsva 5, poštm predal 101 Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik; Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo-' žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Milenko Stra" šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozeinstvo je cf na' dvojna. Tekoči račun 50102-601 20012 OGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 2i2-3G9, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.