219. številka. Ljubljana, petek 24. septembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1<J gl., za pol leta 8ft£ M četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih "sol'.di in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gtd, 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četni* opne potit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnmnovej liiSi 5t. o ^gledališka stolba". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, l j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiii.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se začne naroče-vanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote* list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta    .   .   .   :   .    3 gld. 30 kr.
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    n      „  3   „   — „
Nova konstelacija evropskih zaveznikov.
[Izv. dop.]
Politično nebo se je jelo v zadnjih dneh zagrinjati v temne oblake. Gambettin precej ponosen govor, bi zagotovljali, jr neposreden uzrok, da je prešinil premogočno Nemčijo strah z električno hitrostjo. Zatorej je razprostrla nemudoma svojo tipalce, da bi, to se ume, na lastno korist razdvojila ali združila sedanje ev-
„Pedagogični pogovori."
[Dopis.]
Nedavno je „Slovenski Narod" naznanjal to knjigo, obetajoč, da pozneje izpregovori obširneje o njej. Denes izpolnuje svojo obljubo.
Človek, hraneč v sedanjej viharnej in ina-terijalnej dobi živo ljubezen do slovenskega slovstva, gotovo z veseljem pozdravlja vsak nov plod na našem slovstvenem polji, bodi si v tej ali onej stroki. Zato smo tudi mi s pravo radostjo prebirali in prebrali knjigo g. Jos. C i perlo v o.
Akopram so ti „Pedagogični pogovori" le ponatis obširnejše zbirke iz „Učit. Tovariša", kjer smo jih pozorno čitali prej uže posamezno tiskane, vendar nam je reči, g. Močnik je imel dobro misel, ker jih je zbral, da jih mogo čitati sedaj tudi rojaci, katerim ne prihaja „Učit. Tovariš" v roke.
Dodal je knjigi gosp. Močnik kratek a jedrovit proslov. Na vsem mu bodi lepa hvala!
Dejali smo, da so nam ti „Pedagogični pogovori" prav po všeči, in kako bi nam ne
ropske zaveznike. V prvej vrsti je objela Nemčija s pravo dekliško zaljubljenostjo našo državo. Sprejem cesarjevega naslednika Rudolfa v Berlinu nam kaže dovolj jasno, kako nas potrebuje sicer ponosna sosedinja v strahu pred za veke ponižanimi Francozi, kakor je je zagotovljaln še pred malo leti.
A ne samo Francozje so krivi našega nenavadnega nemškega prijateljstvu, temuč posebno dva moža Charles Dilke in Chalcmel Lacour, ki se tudi bratita in snujeta silno novo zvezo mej Angleži in Francozi.
To je Ahilejeva peta Nemčije, poslednje je prijaznost, ki je zvabila našega vnanjega ministra k posvetu v Bismarkovo naročje. Kaj se bode skuhalo v tej nemškej kuhinji, še ne vemo prav, a to je gotovo, da Slovanom avstrijskim nič koristnega. Kdor se brati z najhujšimi našimi sovražniki, ne more pomagati nam, ako bi imel tudi najboljšo voljo.
Izmej političnega zagrinjala shoda teh mož se prikazuje uže tudi tretji zaveznik, to bi bila Italija.
Jasno nam je iz tega, kdo so prihodnji naši prijatelji in kaj imamo od njih pričakovati. Nemec in Lah, državi, ki prežita uže leta in leta po razdvojenej našej državi, naj jo ščitita posled! Čudno in neumljivo.
Naravno je, da si Italija zadnji čas tudi zadovoljno roki mane. Kaj jej more prijetnejše biti kot povabilo v koncert dveh mogočnih velevlastij, posebno v Času, ko se obrača Francoska od nje.
lili? V njih izreka tehtne in mnogokrat filo-zofsko-duhovite svoje misli in nazore o vzgoji izlasti naših dnij mlad učitelj, kateri se je iz ljubezni posvetil svojemu vzvišenemu pozivu in ki z bistrimi očmi opazuje svet in življenje. In tako je prav. Želeti je samo, da bi našel g. C i perle mnogo posnemalcev, osobito mej mladimi svojimi tovariši. Naše pedagogsko slovstvo nema še svojega Komenskega, Saiierja, Pestalozzija in Diester-wega, nam nijso še pisali možje n la Fe-nelon, Rousseau in Dupanloup. Ako se oziramo v minolost svojega pedagogskega slovstva, nam je najprej s ponosom zabeležiti blažega škofa Slomška, mnogo in mnogo-stranski delujočega v tej stroki, a za njim ima prvo mesto g. A. Praprotnik, ustanovitelj „Učit. Tovarišu" ter znan prijatelj mladini, in potem nam je pohvalno imenovati vrlih gospodov učiteljev: M. Močnika, Iv. Tomšiča, Iv. Lap aj ne ta in dr. Vsi ti domoljubi so se svojimi zdravimi spisi zelo pripomogli, da se je iz šolstva po Kranjskem in po sosednjih deželah izgubila „kita" starih školnikov, katera ne pristoji našega časa zahtevam.
Politikarji nijso baš slabi, Italijani, tega nas uči zgodovina zadnjih trideset let. Kar si ne morejo pridobiti z orožjem v roci, to skušajo s politično barantijo. In nemogoče nij, da tudi y zadnjej zvez5 prikupčujejo, ko bi Avstrija prišla v zadrego, svoje „neodrešene" dežele. To bi bile po ceni. Trient in naše slovensko obrežje naj bi bila plača takovemu prijatelju? Zoper prvo nemarno posebnega narodnega interesa, a z drugi n bi izgubilo na vsak način tudi Slovenstvo in Slovanstvo.
„1 nostri pensieri in lui dormir non pono." S temi Tassovimi besedami se tolažimo zdaj, ali drugače rečeno, da je in ostane naše irre-dentovsko prijateljstvo morda le njihov „pium desiderium", ker jim manjka sicer poguma, zadovoljiti svoje „neodrešence".
Dalje se spreminja situvacija tudi v vzhodu. Varuj nas Bog, da bi bilo poslednje cesarjevo potovanje vnanje - političnega pomena, ker bi kazalo, da ne zaupamo ve': našej najboljšej zaveznici Rusiji. Tudi podunavsko vprašanje jo kritično in kaže, de celo po kraljevej kroni hlepeča Rumunija nij naša prijateljica, ker ima za soboj zaščitnico Francosko.
Še malo dnij in prepriča nas brodovje v Adriji, kakov je pravi evropski koncert. Za zdaj nas ne zadovolji zveza Avstrije, Nemčije in Italije in nasprotno Anglije, Francoske, Rusije in brez dvoma še nekaj manjših državic^ Mi le našej vladi naglašamo, kar smo storili uže tolikokrat: „Tu, quid populus numero ma-ximus tuus desideret, audi! L—s.
Omenjenim pedagogskim pisateljem se je pridružil g. Ci perle. Njega „debut" na svojem polji je srečen, vendar to naj duhovitega mladega rojaka ne odvrača, z daljnimi temeljitimi študijami širiti krog svojim idejam in natančnejše opazovati življenje v raznih društvenih razmerah. Toda izpregovorimo o g. C i-perlovem zanimivem deli samem.
Dejali smo, da so ti „Pedagogični pogovori" ponatis iz „Učit. Tovarila". Nekamo čudno je, ako beremo v knjigo združen broj sestavkov, kateri so izhajali na dan v karih nov i n a h od roka do roka. Sestavki po novi-nah se največ bero naglo, da ne rečemo površno, izpregleda se marsikaj ne dovolj utemeljenega, izpregledajo male zmote, a vse to je drugače, ko nam podaja pisatelj svoje posamezne članke urejene v knjigi. Tu je treba, da takovi članki stvarjajo organično celoto ali konci broj završenih duhovitih sestavkov, da nam je po njih moči natančno sodbo sklepati o predmetih in o pisatelji. Ne pravimo sicer s tem, da g. Ciper lovi sestavki v nečem smislu nemajo neke splošne vodilne misli, saj se manj ali bolj obširno sučejo vsi na pedagog-skem polji, tudi veje po mnogih mestih časih
Politični razgled.
No* rta nje (le&ele.
V Ljubljani 23 septembra. Kakor se „Pester Llovdu" dne 22, t. m. z Dunaja piše, grof Taaftie že zdaj nij misli opustil, narediti neko posredno stranko, ki mu bode, kadar bode treba, tu li pred sedanjo večino pomagala. Dalje se češkim listom žuga, da je celo ministerstvo složno zoper vsa rpre-nngljenja", naj torej ne napenjajo loka preveč. — No, prennglosti se tej vladi pać ne moro očitati!
V lirva<«keni s'iboru je bilo dne 21. t. m. posvetovanje o dr. Vrbaničevem predlogu, ki nabraja nezakonitosti magjarske vlade proti Hrvatom: zlasti, da se proti nagodbenemu za konu magjarski jezik sili v hrvatske tele-grafne, poštne in železnične urade, a hrvatski jezik, ki ima v vseh uradih hrvatskih prednost, da se izriva Ban Pe jače vic obeta v pismu, ki ga je Živkovič čital, da hoče srna trHi za svojo dolžnost, posredovati pri skupnej (magjarske j) vladi, da se te nezakonitosti od pravijo. Miškatovie* poziva predlagatelja, naj svoj predlog oporeče in počaka tako dolgo, da bode novi ban, ki obeta pomoči, pokazal kaj bode storil. — Glasovalo se je potem vendar o Vrbaničevem predlogu, ki je padel z 20 glasi proti 47.
Vila»uje driuve.
Albanci ncčejo udati se in videti je, da bodo rajši pustili, da se Ulcinj sestreli, nego da bi ga brez boja zapustili. — Govori se, da so angleškega konzula iz Skadra izgnali.
Iz Aten se javlja, da je grška armada uže GO.000 mož močna. Vseučilišče v Atenah ostane zaprto zarad vojnih dogodkov. Djzdaj je 100 študentov v armadi.
Ministerska kriza na Francoskem obrača pozornost vsega sveta na se. Nihče ne dvomi, da je padel Freveinet samo zavoljo Bvojega govora v Montaubanu, kjer je preveč naglašal mir proti Gambetti, ki je v Cher-bourgu prej navestil vojsko z Nemci, kadar pride čas. Nesloga z Gembetto, Čegar vpliv vedno raste, v vprašanji zarad marčnih dekretov o duhovnih bratovščinah, je le bolj vnanji uzrok krize. — To se ve, tako brž tudi po padu Frevcinetovem vojske še ne bode, ker Gambetta čaka ugodnega časa, vendar „miro ljubiiih" in sebi protivnih ljudi nehče na čelu vlade. —
Zadnji telegram iz Pariza pak uže poroča, da je Ferry imenovan za naslednika Frevci-netu v predsedstvu ministerskem a v n a n j e ministerstvo da prevzame Barthelemv Saint Hilaire.
Neizmerno smešno rolo igra  nem«k I
diplomat in „/aupni mož" Bismarkov Varn-bUler. On je zdaj prisiljen priznati, da je po habje brbljal tja v en dan, ko je francoskega bivšega ministra Wad<lingtona obdolžil bil, na je rusko ponudbo zveze izdal Nemcem. Varn-btlller je — kakor se „Agence Hivas" iz Sfutfgarta piše — prisiljen povedati, da nij nikoli nič uradnega poročila o tem dobil, temuč le to ponavljal, kar je v časnikih bral. Naj-brl je menda Varnbnier mislil tako kakor pred nedavnim naš Schvvegel, da kar on v Ludvigsburgu govori, ostane mej štirimi stenami, „zaupnou povedano, da se njegovim nemškim volilcem malo koža ježi, pa bo! Ali dan denes je čas novin in telegrafa. Nič ne ostane „zaupno" kar je političnega, nego gre v svet, ki je zelO kritičen tudi Nemcem nasproti.
Italijani so 20 t m. na mnogih krajih praznovali desetletnico zjedinjene Italije. Da je pri tej priliki spet marsikatera „iredentov-ska" laški želja po našem avstrijsko s I o v a n-skem primorji izrekla se, to se razume po la škem običaji.
Dopisi.
Wj Dunaja 20. sept. [Izv. dop.] (Slovenska obrtniška šola na Gorenjskem.) Ta dobrega vira sem slišal, da hoče naučni minister Conrad na Gorenjskem (kje, nij bilo Še rečeno) na državne stroške ustanoviti obrtniško šolo za hišno industrijo. Učni jezik bi bil slovenski. *
Pri velicem talentu Slovencev za mehani'na dela, pri tem, kakor se je razna hišna industrija na Kranjskem uže brez uka in šole lepo razvila, bila bi taka šola velik dobiček za Kranjsko. (B la bi le želeti, da bi se g minister ne premislil, temuč svojo namero malo bolj hitro izvršil, nego li izvaja posledice znane resolucije o slovenskih šolah, katere sta v deželnih zborih obetala dva c. kr. deželna načelnika vlade, štajerski namestnik KUbeck, in kranjski dež. predsednik VVinkler, a mi ne vidimo še ničesa izpolncnega. — O obrtniškej šoli imajo tudi „Novice" telegram z Dunaja Ured.)
1« Celja 19. sept. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" je zadnjekrat samovoljo nekaterih občinskih pisarjev omemil. Evo eklatantnoga dokaza, da je resnico govoril.
Občina Grižk a je zarad nekega dekleta,
katero je v B raslo včah utonilo, in katero je Savinja do Grižkega mosta prinesla, nemški račun za pogreb občini Braslovče poslala.
Občina Braslovška je odpisala, ker je njeni uradni jezik slovenski, da ne sprejme nemškega dopisa od slovenske občine G riž k e.
Občina Griže misli občino Braslovško se sledečim dopisom na okrajno glavarstvo v Celji denuncirati:
„Zalil 3,'J9. K. K. Ilczirkshauptmanschaft! Aus den Instehenil.'ii Iiicipe't'jr'.'ii Zuschrift i«t zn crsuhen, dass dieser Gemoiml-amt bei der Gemeinde Frasslail um Etnbrfsgnug der kosten riicksichtlich das hier i m San n il iiss.- aufgcnfundenen Miidchens Maria Šroais an-gesucbt hatt. Aus der jenscitigen Hescheidung aber ist zu ersehon dass der Gemeindeamt Frasslau an eltlen National II a der kriinkelt man bittet dasselbe anzuweisen Instehnnden Betrajr sofnrt einzu-bringen und anher abzufilhren. Gemeindeamt Greis 27. Juli 1880. Der Gemeindo Vorsteher Mathias Go-lanšek, durch Koccvar m. p."
Ali naše okrajno glavarstvo C djsko je bilo mnenja, da bedasti diktator tega dopisa bolj „kriiukelt" kakor narodna občina, ker je županstvo Braslovškemu prijazno v lepe j slovenščini pisalo, naj s starši omenjenega dekleta zapisnik naredi in okrajnemu glavarstvu pošlje, kar je občina Braslovška se ve da tudi v lepej slovenščini storila.
Človek, kateri ne pozna razmer, mislil bi, da je v Grižah kaka kolonija Germanov, ali tam švabi, kakor smo od dobrega vira zvedeli, neki pisar, kateri je tudi v bližnjej tržkej občini za župana.
Kakor se mi je pripovedovalo, je občinski odbor Grižki v svojej seji leta 1877 sklenil, daje uradni jezik v občini Grižkej slovenski. Kuko je mogoče, da se poštena slovenska občina in zavedni narodni odbor po javnosti sm ;ši in osramotuje?
Župan driski, kakor se čuje pošten narodnjak, ne zna pisati in je nemškega popolnem nezmožen. Ali občinski pisar ima na domu v bližnjem trgu občinski štempelj, sprejema in odpisuje veliko občinskih grižkih aktov in podpisuje za predstojnika, ki nemškega jezika ne zna: durch.......a. Dobil si je pa v omenjenem trgu pomagača, kateri je tam pri njem za občinskega slugo in kateri sliši na ime ......r, in kateremu odgovorni občinski pisar Grižki diktira.
res visok filozofsk duh, dalje se javlja isto tako v obravnavanji predmeta mnogo nenavadnega bistroumja; vendar mnogo je preveč „prima manu" načrtanega, prejednostransko obravnanega in premalo utemeljenega. Videti je, da g. C i perle še nij prežfl tiste d6be, katero Nemci nazivajo „Sturm- und Drang-periode", v katerej, pobijajoč jeden ekstrem, človek pada v drugi, zato je tudi naš g. pisatelj zdaj velik realist, zdaj pesniško navdahnen idej ali st, a vsegdar kažoč ple menit značaj, ki se bori za najvišje svetinje Človeštva z mladostno ognjevitostjo in hvalov vrednim entuzijazmom. Ostati utegne g. C i-perle tudi v bodoče zvest svojim vzorom, toda poznejše se bode v marsičem modifikoval, svoje misli v mnogokaterem oziru ukrotil in motril svet s čistejšim,  mirnejšim pogledom.
Člankov strogo pedagogskih g. C i p e r 1 o-vih, v katerih se nahaja marsikatero zlato zrno, ne presojamo, nego tu nas je volja nekoliko izpregovoriti o tistih sestavkih, katerim so predmet splošno zanimiva vprašanja, kakor na pr. vprašanje o ženskej emancipaciji, o tako starej pa vendar večno novej ljubezni, na-cbraženejših stauovih in o romanih v novejšem slovstvu.
O ženskej emancipaciji se je uže toliko pisalo, ta beseda se je uže t olik rat rabila v poljubnem smislu, da je težko iz vseh teh često duhovitih razprav (glej : Johna Stuarta M i 11 a) posneti pravi pojem ter določiti pristojno mer in mejo, Črez katero bi smela po starih šegah in mislih stopiti ženska in koliko jej je dovoljeno vzdvigniti se nad krog svojega poziva. —
Čemu je sedaj toliko žensk po telegrafskih in poštnih uradih, po tiskarnah, učiteljic itd. (celo ta način emancipacije menda ne prija g. C i p e r 1 u ?) Vzroka tej prikazni nam je iskati v sedanjih društvenih razmerah, in da bi Sokrat, modrak nekdanjih Grkov, o teh razmerah majal z glavo, je verjetno, nikakor si pa tega misliti ne moremo, da bi ta pra-vicoljubivi mož, živeč v našej dobi, temu se čudom čudil. Dekle, katero po svojem stani in naobraženosti ne more opravljati trdega posla, ker tudi fidčno nj' sposobno za to, in ker dalje nema dote, da bi se omožilo, (se danji Seniki ljubijo izlasti polne mošuiee!) gre v pripravnico, k pošti itd., da se jej posreči dobiti svojemu stanu in svojej naobraženosti primerno službo. Vprašajmo jih, tiste gospice po šolah in po različnih uradih, če bi ne bile
rajše ljubeče soproge, skrbne gospodinje v obiteljskem krogu, nego li, da jim je — devicam samicam — učiti, telegrafovati, oskrbovati pošto itd. V Je pa li tu res taka nesreča človeštvu, kakor se vidi g. Ciperlu, ker ženske vršijo dela, katera so prej bila izročeno jedino moškim, da si rajše pošteno služijo kruh, nego da bi zapale pregrehi in tožno pogibale dušno in telesno ? Velika mesta nam dajejo bašti v tem oziru mnogo poučnih primer.
V ljubezni se nam kaže g. C i perle prevelikim realistom. Komu je rnOSi ljubezen, katera je tako stara kakor Človeštvo, do dobra spoznati, kdo jo more preiskati, kdo deti v sistemo ali jej stvariti določeno lice? Na tisoč* načinov se izraža, baš tolikrat se je uže opevala, počenši s pevcem „visoke pesni" do poslednjega liričnega pesnika naših dnij. Ana-kreon in Pieširen, Ilafis in Boris Miran, vsi se mej soboj nekako dopolnujejo. Neizmerno je kralj >vstvo ljub zni, ona ne obsega samo ubozega človeškega srca, nego vso prirodo. Opozarjamo tu na izvrstno knjigo: „Fisiologia deli' ainore", katero je spisal Paolo Montegazza. Po g. Ciperla mislili bi v ubozem človeškem rodi ne imela pravice ona ljubezen, o katerej pojd pesniki,  da je
Mi  stavimo po  dobrih informacijah na
<J.......a praSmje: kdaj je njega občinski odbor Grižki pooblastil zadeve Grižke na svojem domu po njem ali po njegovem dikti-ranji od  svojega občinskega služabnika tam
„durch.......aM ali „durch K ..... r" ura
dovati ? Dalje, kako se on podstopi slovensko občino in slovenskega župana, nem flki ne/možnega, pred javnostjo na smeh poviti? Za koga je potem občinski odbor? On sklene slovensko uradavanje in plačani pisar taiste občine smeši slovensko urado-vanje javno in uradno kot „ut) eitlcn National Ha der krankelt!"
Občini Grižki pa svetujemo na so ne da pred svetom smešit', naj voljeni odbor dobro pazi, kaj se uradno piše v njegovem Imenu in da so njegovi skb'pi izpolnjujejo; naj se občinskemu pisarju naroči, da se strogo občinskih sklepov drli in slovensko nraduje ter naj vsak akt dva pisanji zmožna občinska svetovalca podpišeta kajti kakor ko zdaj vidi, je delovanje v imenu občine grižke vse graje viedno. —
B#, l*t»<li* rada v Istri 21. sept [Izv. dop.I Predvčerajšnjem je umrl v Podgradu v Istri trgovec g. France Šabec. Bil je pokojnik velik dobrotnik ubožnega ondotnega ljudstva in ima največjo zaslugo v tem, da je S svojim poštenim delom rešil narod oderukih rok. Domača podvzetja je, kolikor mogoče, v prvoj vrsti podpiral, ter iskal zveze n..jveč z narodnimi trgovci, s katerimi, kakor tuli z nasprotniki, ako je uže z njimi posla imel — je slovenski dopisivah — Mož jeklenega enačaja, bil je največja podpora na rodnemu gibanju v gorenje j Istri, kar pričajo razne soglasne volitve. Narod zaupal je poštenjaku, kakor malokateremu. Tu li njegova trgovina slovela je na daleč. — Narodna dru gtva podpiral je krepko; bil je ustauovnik in poverjenik „Matici", poverjenik „družbi sv. Mo-hora", poverjenik družbi „Hrvatskih ljudi v Istri", zaupni mož „Slavije", odbornik „ Edinosti" itd. — Prerano ga je izgubil narod v obče, a osobito Podgradska okolica, kjer ga je ljudstvo sploh „svojega otca" nazivalo. Tako moramo spet staro slovensko tožbo peti: maio imamo izvrstnih narodnjakov, pa še te nam rada prerana smrt pobira! Večnaja mu pamjat! H. D.
„duše sladka mana", krepčajoč jo v viharnem življenji.
Ako je pa g. Ciperle kar se tiče ljubezni realist, imenovati ga smemo skoraj idej al i sta kar se tiče ženske vzgoje aristokracije ali sploh naobraženih stanov. Premalo se ozira na vladajoče razmere in bi naj raj se tu vse videl osnovano po jednem vzorku. Po g. C i perla uku bi Človek sodil, da je soprogi naobraženega človeka baš toliko znati, kolikor preprostej kmetici. Ali res nij ženskej biti veščej v drugih stvareh, nego li v tem, da ume sukati kuhalnico in šivanko? Ali naj po polnem zatira v sebi hrepenenje po razlaganji o delovanji prirodnih močfj ? Ali nema ničesar izvedeti o bitji in žitji ljudstev v minolih vekih? Ima li res smatrati muziko, poezijo itd. zgolj budalostmi? Tajiti n:j moii, da se je prav tu mnogo grešilo, da je pri mnogih ženskih iz višjih krogov vsa naobraženost (ako se srne tako nazivati) le nekaka „zlati pena", krijoča samo koketovunje, gizdavost in pohlep po užitku, toda kdo bi dvomil, da se nahaja tudi mnogo žensk, katere poleg svoje višje naobraženosti ne puščajo v nemar skrbi o svojej obitelji, ka-
Telegram „Slovenskemu Narodu". |
Kranj 23. septembra. Denes zjutraj1 je naše mesto obiskal c. kr. deželni predsednik Winkler. Bil je slovesno sprejet od župana, od mestnega odbora, od dekanu, od požarne hrambe, od mestne šole in celega prebivalstva. Govori so bili slovenski, mesto je vse v zastavah, vse praznično, sijajno, radostno! Živio "VVinkler!
DomntT nI vari.
— (Slovensko u (• i t e I j s k o dru štvo) je imelo včeraj občni zbor. Udeležba je bila primerno velika. Učitelji so sklenili resolucijo, naj se na učiteljskem pri* pravniški uvede slovenski jezik kot učni jezik. Obširneje poročilo je nam za jutri obljubljeno.
— (Se zrn i rotn nemško profesorje na slovenske g i ni ti a z i j e |) V dunajskem'uradnem listu beremo: Minister za bogočaatje in nauk je imenoval Miptenta na prvej nemškej državnoj gimnaziji v Brnu Josipa Wenzi'la za pravega učitelja na državno gimnazijo v Gorico!
— (Iz Postojne) se nam piše: Tukaj nameravajo požarno stražo ustanov.ti. Kaline barve bode ta jako koristni in potrebni iiš'.i-tut, kaže se uže sedaj, kajti dr. Deu figurira kot aranžer. Ta gospod se pač povsod tam vmešava, kjer bi se brez njega prav lehko opravilo in bolje.
— (Volitev"tupo na.) V Bukovici, okruja Litijskega, je bit te dni zi župana voljen Nace Kutnar, za svetovalci pak Franc Strmec in Anton ltojec.
— (Iz Konjic) piše g. Ladislav Posek v „Tagespost", da so vceeitve grunt nega davku na Štajerskem previsoke, skoro za pol višje nego na Kranjskem.' T<« nij prav, zoper to se mora odločno ugovarjati, to je res. Ali g. Po sek je pozabil povedati, da so bili v cenilnih komisijah skoro sami njegovi političtti prijatelji, njegove stranke agitatorji.
— (Požiganje.) Potepuh Janez Hlebec je 9. julija t. 1. iz maščevanja ker nij prenočišča dobil, zažgal kozole Josipu Skarji v brež-kem okraji. 20. sept. je bil pred celjskimi porotniki na šest let uječe obsojen.
— (Razglas o Matičnih zadevah.) Od odbora „Matice Slovenske" se objavlja:
tere so ljubeznjive žene, skrbne matere in s katerimi občilo vpliva blažilno na vsacega človeka? Se ve je treba tu paziti na obične oblike vljudnosti, katerim se prišteva tudi „po-ljubovauje roke" (horribile dietu!), o čemer piše g. Ciperle s takšno nevoljo.
O novejših romanih takisto izreka naš g. pisatelj svoj „annthema". Izvestno je naopačna trditev, da so vsi novejši romani brez cene. Gospod bi rad ljubezen kar pregnal iz njih, Ako romanopisec riše život svojega junaka, vendar ne more izogibati se ljubezni. Odprimo slovstveno zgodovino vseh narodov, in našli bodemo, da v njej ljubezen vselej igra odličen nalog. Po nazorih g. Ciperlovih bi se v romanih ne imelo opisovati ljubezensko življenje, nič romantičnega, nič tragičnega, nič vzvišenega, sploh ni kaka poezija. Prav pravi on, da so mnogi novejši romani le spleteni-cena slovstvena dela, da marsikaterega tudi sicer izvrstnega književnega proizvoda te vrste nij dati v roke ženskej mladini, a saj tudi uijso pisani zanjo: Ona ima svoje sk»\stvo. Ko so vprašali Wielanda, bi li dal svoja dela svojim hčeram, da jih bero, je odgovoril,
„Ker nekateri društveniki »Matice" s svojim! doneski zaostajajo in se s tem zastanek od leta do leta množi, spoznrd je odbor za potrebno, zastanek vsacega društvenika do konca 1870. leta likvidirati. Vsled tega se ustanov-nikom in pa društvenikom v tekih krajih, kjer Matični odbor nema poverjenikov, razpošiljajo izterjalni listki naravnost, drugi jih pa dobivajo po svojih poverjenikih, katerim so se v posamezn h zavitkih poslali s prošnjo, m j jih jim pa po pošti pošljejo in tako odbor pri izterjevanji v pos'anem izkazu zaznamovanega zaostanka podpirajo. Če se pri tem kaka pomota pokaže, naj jo blagovoljno odboru naznanijo. Odbor rMatice" se s trdnim zaupanjem nadeja, da ga bodo gospodje poverjeniki tudi v tej težavnej. a za „Matico" jako važnej nalogi po svojej moči podpirali, kajti le z dru-ženo močjo je mogoče zaželeni potrebni red v rMatieuo" finance vpeljati. Omeniti pa je odlom treba, da se tu in tam v dotičnem iz-k't/.u nahajajo „Matični" dolžniki, kateri v dotičnem poveijeništvu v zadnjem „ Letopisu" tiskani nijso. Ta razloček izvira pa od tod, ker se je v teku pričujoče likvidacije pozvedelo, da so se dotičniki iz družili krajev tja preselil'. Ni\j tedaj to gospode poverjenike nikakor ne moti. Apeliramo pa tudi na rodoljubje gospodov društvenikov, ki so „Matici" še kaj dolžni, naj blagovolijo svoj dolg brez daljnega odlašanja takoj poravnati, in če mislijo, da je o tem kaka pomota, jo odboru naznaniti. „Matici" je le tedaj mogoče svojo dolžnost na vso stmii o pravem času spolniti, ako jej doneski društvenikov o pravem času in popolnem dohajajo. Omeniti je dalje tudi še to, da nekateri društveniki mislijo, da so društveniki le tistega leta, v katerem so svoj letni donesek odrajtali. Ali temu pa nij ttko, kajti po „Matičnih" pravilih je „Matični" društvenik: „kdor ko ustanovnik plača 50 gld. precej ali v petletnih obrokih, — potem kdor se kot letnik zaveže, da bode „Matici" plačeval po 2 gld. na leto, — knjižnice in družbe pa so nesmrtni društveniki, če plačajo 100 gld. ali precej ali pa v petletnih obrokih, — zraven teh so še tudi častni udje". — Če tedaj kdo za to aH uno leto knjig nij dobil, zato še nij prestal biti „Matičin" društvenik in nij še odvezan plačila svojega obljubljenega doneska, ampak on more le zaostale mu knjige od „Matice"
„da bi scer tega ne storil, da bi pa vzgajal svoje hčere tako, ka bi se, njega dela beroče, nikakor ne pohujšale." To je moder sovet vsem pedagogom in vzgojiteljem.
Završujoč svoje kritične opazke o g. Ci-perlovej knjigi se ne moremo vzdržati, da bi hvalno ne omenjali njega izvrstno pisanega članka o „zarjavebh devicah" ; toda kar se tiče njega mržnje do sinov »Abrahamovega rodu", zdi se nam, da je zašel predaleč. Mi sicer nijsmo apologetje tega plemena, vendar meni li g. C j perle, da nij tudi mej Židi dosta naobražencev, katerim nigdar ne rabijo ona obila in često v knjigi navajana prokli-njevanja in rotenja? —
Sploh svedoči delo g. Ciper la, da je duhovit mož, riat>) bode v poznejših letih mnogo tega, kar zdaj zagovarja in dovolj nepodpfr;', gledal dingače, in tuli obilo tega, kar zdaj zamere, našel, da nij najslabše, nasproti pak s;- mu zopet pokaže, da mnogo onega, po čemer hrepeni njegovo domoljubno srce, nij mogoče vresničiti in doseči. —12 —
terjati. Ud .Matici" neba le še tedaj biti, ako umrje, ali se društvu izrecno odpove, ali pa če se po odborovem sklepu vsled § 3. „Ma tičnih" pravil iz vrste družbenikov izbriše. Ko-nečno še to: Nekateri društveniki mislijo, da 80 letnino za tisto leto odrajtali, v katerem od rMatice" knjige dobijo. Naj zaradi tega blagovoljno prejmejo to-le pojasnilo: Razpošiljanje knjig se iz mnogoterega vzroka včasih zakasni, tako, da se knjige še le po novem letu za preteklo leto razpošiljajo. V t»k:h slučajih so je tedaj letnir.a ie za preteklo, ne pa za tekoče leto plačala. Kjer so poverjeniki nastavljeni, imajo ti gotovo tudi svoje zapisnike
0 plačilih društvenikov; iz teh se vse lehko natanko razvidi. Naj častiti gospodje poverjeniki in posamezni gospodje društveniki to opom njo blagovoljno na znanje vzemo"
— (Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved v Ljubljani in v Kranj i.) C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani bo dne 2. oktobra dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilnice nzum baierischen Ilof" na dunajskej cesti po oči t m j dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljene plemenske junce in telice (10 do 14 repov) Muriškega (sivega) plemena; v Kranji pa dne 4. oktobra dopoludne ob 9. uri kakih 18 repov Belanskega in Pincgavskega (rdečega) plemena. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor največ za-njo da, proti temu, da jo 1. koj plača in 2. se po pismu zaveže, da jo najmenj dve leti za pleme obdrži. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske, v Ljubljani, dne 22. septembra 1880.
— (Za Stanko Vrazovo svečanost) darovali so npdalje gg.: Matija Modrinjak, prost v Ptuji. 5 gold, Anton Kocuvan, župnik pri sv. Vrbanu 2 gold., Franjo Jug, kaplan v Ptuji 1 gold., Miha Planinšek, podvzetnik v Ptuji 1 gold., dr. Jakob Ploj, odvetnik v Ptuji
1 gold. Odbor: Ant. Jesih, blagajnik, dr. J. Geršak, predsednik.
Razne vesti.
* (Romanje v Meko.) Iz Sarajeva se je pred par dnevi več Turkov odpravilo na romanje v Meko. Iz mesta gredoč so peli izreke iz korana in nove« metali mej ljudstvo. To romanje troje pol leta ter dobi vsak Tuik, ki se vrne iz Meke, naslov „hadži", ter sme nositi žolt turban.
* (Neroden lovec.) Učitelj J. lteiser je 18. t. m. šel na lov v knez Lichtensteinove gozde v Breitensteinu. Ustreli srno ter se ta zvrne. Ker je pa še dolgo pojemala in se je R. bal, da mu naposled srna še uide, skoči k njej in jo udari s puškinim kopitom. Puška se pri tem sproži in krogla zadene lovca Rei-serja samega v trebuh. Umrl je še tistega dne.
Dunajska borza 23. septembra.
(Izvirno telografično poročilo.)
Enotni d<ž. dolg v bankovcih .	. 71	g!d.	60
Enotni drž. dolg v srebru   . .	. Ta	n	65
	, 87		90
	131	n	—
Akcije narodne banke   .   . .	. 829	n	—
Kreditne akcijo......	. 2*3	n	30
London .........	. 118		30
Srebro .........	, —		—
Napol.........'..	. 9		42
0. kr. cekini.......	. 5	TJ	65
		n	2">
Slovenske knjige.
Pri uredništvu .Slovenskega Naroda" se dobe* in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče slo-tonske krnite:
1. „Doktor Zoher", originalen slo vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. Kalifornske povesti" od Brei Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Taaomer**f tragedija v 5. dejanjih Spisal J. Jurčič.   Cena 00 kr.
4. Na Ževlnjah'*, izviren roman. Spi sal Janko Krsnik. Cena Go kr.
5. „Župnik JVakefleldskl", Spisa. Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenij Janez Jesen I-o.  Ceim 1 glu.
A. dvema stoloma**, izviren
roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. ,,Cvet in Sad**, izviren loman Spi sal J. Jurčič. Cena £0 kr.
Zahvala.
Vsem čestitim prijateljem in znancem, ki so nam mej boleznijo in o smrti uepo-zahljlvega nam ranjcega soproga, oziroma očeta, brata, svaka iti strijca, gospoda
Josipa Strzelba,
izkazovali globoko sočutje, ter so mnogobrojno udeležili res velikega izprevoda, bodi najtoplejša zalivala. Slava vBem, ki ste urur&cmu podarili mnogobrojnih prekrasnib vencev, vzlasti hvala tudi gospodom Sokol-cem za mnogobrojno udeležitev in gospodom pevcem „Narodne Čitalnico" za njih veliki trud, ko so nam se svojih lep in in ginljivim petjem, tolažili žalostno srce.
(457)   Žalujoči zapuščeni.
Stanovanje.
V .. Miivmj-- lil Al £t. 7 na konfcrennein trgu ne oddaja prvo in drugo nadstropje. — Več o tem se poz ve pri Ivan Vilhnrju na „bavarske m dvoru. (458—1)
V fiušiiiDi jn u
(459—1)    v Lingarjevih ulicah
se vsuko sredo in soboto dobivaj.)
frišae pečene is kranjske nesene klobase.
Dobra dolenjska vina
stanejo liter po S* in a« kr.
Pivo -& steklen-lcstli.
Umetne zobe in zobovja
(zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval sobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvarino trajno plombira. Zobne operacijo brez bolečin izvršuje z ouiotljonjem z gazom za smejanje (410—12)
zobni zdravnik A. PAICHEL
poleg Ilrndcckcgn moMn, I. nudatropje*
Ordinuje od 0.—19. in od 2.—5. ure.
S3
c .=> I m 9f
hit
"Sos
a S"
iS .c: <*> **
J
83 o m
a « o
=
V.
».2 a
S«
A
e a
P
CO
O
CO
s o I >
K/1
o
rt
o
4
k
S a a
=s .2 2 E	M
Ib	t <
1 1	* ■i J
1.1 »v rt	is m T.
f» o
■
I S
e «
% 1.2
5 tc'-^'Bi ^_m a .s g c5 =^ S ^
t^.^ r. , I t- -2 d.
e« bo.   1     . Omi
c O M     rt 2
«.2 a   S h ,
S rtj« i i.i ■
a s"5)8 ■s? a*
Čujte, glejte in strmite!
Zbog likvidiranja nedavno na nič priSlo veliko tovarne ia liriliiitlja-Krebro odda se sloleeih 47 koitiudov o I tlobrega bri-litui ju-Mi ehrn ramo za »Id. kounj za sam > četrti del tega,
kur Jd delo stalo, tiakie ftkornj xantou|9 in sieer: (i kom. vrlo dobrih uainisuih 110/4-v. z ročnikom od britanija srebra, s pravo unglcSkimi srebrno-jeklo-niiiii ostrinami; 6     „    jako linili vilic, britanija-srebro, iz jednega kosa; 6    „    tefikih žti-i s» Je«II od britanija-srebra; 12    n    tlie in kavo od britanija-srebra, najboljSe kvaliteti ;
1 masivni rajem n lec sa mleko od britanija-srebra;
1 teški sajeuialee zh juho od britanija-srebra; G kom poduožuikov od biitati ja-aroura; o*    „    podata*ko*. fino cizelirani;
2 krasna u 'iiii/iui Mvecnik« ul britanija-srebra; 1 kožek za kruli, masivni, od br.tanja-srebra.
iH kom. Vseh teh 47 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ft I ki jo na eelem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po letnem rabljonji no moro razločiti, za kar so s;arantuje.
r~ c
t^ —
r° .-S — ^ «
c S, * m
9 u m ^3 *
rt a •—,
a .m W
ja 2 2 »
5 « g 3
prej ) gl. 3 —, zd ij gl. —SO
3.—.
m     n   MO, „ n
.    ■ *60, 9 „
4_
„ n    d.f.O, „ „
„ 2— in „ preje gl 4 —. zdaj gl
■    ,—.60, „ „
n      n   BC0\ „ „
. 3 50 in „
1 — —.50 1.50 l.fiO 1.20 1,20
3. — 1,—
—.30 — 75
4. f.0
Razen fe0'a s> fi» dobi:
18 britanija-srebrnih nožev, vilic in ilie po G komadov, vaeh 18 komadov Mmo gl 0 7.j.
6 lakih tlic za kavo........
1 sajciualcc za Julio od brit. sreb.
J...    .   ■ n   ««l«'ko n „
** n
G |>odnožnikov B
1 Hludkorulk n 1 tiar Mtecuikov
1 »    s s
!     -       ,      " Vl'ŽJl n H
1 zvonček
1 kozarček za Jajca „    „ ^
1 Holnjak in poi>rujak n » „ 1 knranlidelj za JeMlh 11 olje „    n „
1 orodje zn žyci»lenkc za na mizo, težko, od britanija srebra, preje gl. 3 —, zdaj gl —.«) .
Priprava za kavo in čaj a gl. 2.—. 2.50, 3.—, 4.— ; k!o5čo za sladkor a k.-. 35, 60, HO, gl 1 —; s adkomiki a gl. 2.—, 2.80, 4. — ; sipalruki za »...dkor a kr. 25, 40, 75, DO, gl. }.—j karatindelj za jesih in olje a gl 2.—, 4.—; ška'ljco za su ovo maslo a kr. 75, 9\ gl. 1.70, 2 80, 8.2.>, 4.— ; in šo mnogo d-uzoga blaga. V dokaz, da inoj u naznanilo
zavežem so s tem javno, da, ako blago no bi bilo po volji, Je v/.urnem brez ugovora miza). Omenjam tudi mnogo meni priposlanib zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljcval polagoma objavljati. — Kd >r hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slibo za svoj d.mar, naj se obrne samo na j^diui kraj za naročitvo za vse ces. kr. avdtro ogerjko provincijo pod naslovom:
Gencral-Depot der I. engl. Brilaniiiji-Silber-Fauriken
A. FIAIgg,
Wlen, Rotheiithuriustrasse 9, gegenuber dem erzbischbflichon
Palals. (302—7)
Izdutelj in mrednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".