ZB7. itifOiL V C^^hl^^rf a ^^^^^^d^^b* 4M ^^^^^^^^_ ^BM xyi.wt •rio tato fe*4 mpm| . K W— I Mio I*M «*m| . . . . K ». &tL : : ;: :%\ -*—•••«*.«"*.—.• M MM 9 • • • • «*W m "^* Mpraf • • • . K 15« ■ Vpr&Smfra #»dt iMMitai tt ■* p** u odgovor 4op!tnf« ali tnimto. Intfrtfl v^Jijo: pctaraslopna petit mti f» nitrat p« 30 tfeL, a dvakrat p# I« vtiL, sa trikral tli vettrat p« 16 fin. Ptctt In Mhv»* vnta 35 via Poslano VT«tj 30 vin. Prf vsčjlli inicrd'aJi bo dogovora. UptirvfttVft m] §• poftiljajo naroCniae. rehlaauelj% taaaanfl Ltd, trn )• ■đmfniatrativm« stvari ———— Phimih AUvOfca volja 10 vtaartam» -— Hi ptaiena oirođla brn istodobne vpoaiatv* oaročnlat §» « Min. •■arotM UskaMB- tfttofo* *t M. .Storensfcl Narod* refe v Lf«M|«i ■a doai dostavljen: ■ ▼ upravsaftoa ft^Jtsuau ado teto aaprej . . . • K 24*— I četo tato oaprej • # • • JC &*«» pol leta . . . • . . 12-— I pol leta m • • • , • li**p četrt leta 9 .•••»•*— I tttrt trta „ • • • • » M oa mesec m ' • • • » ^— I m aiaatv 9 • « « t • MW Dopfsl naj se franklraja Rokopisi s« im «nCafaw iređnf itro i Kanflova mUca Itlftr prtfflčj« Icvoj talaffa« it St Hi oralo poro!. Dona). 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Karla. Na obeh straneb Šila nemške In a v stro - osrske čete kljub najsilnei-šema sovraineniu od poru nepresta-ik> prodlrajo. Tuđi vzhodno od rcke Alute smo pridobili ta!. Severovzhodno od Campolunsa so se pone-srečili ljuti sovražni protinapadi. Ob sedmograšk] vzhodni fronti v snegu in mrazu le malo bojnega delovanja. Fronta e f m. princa Leopol-da Bavarskeea. V VolinlU raestoma živahni artiljerijski boii ITAUJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba dI. H 6 f e r. fml. Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Južno krilo pod vrhovnim po-vdjnfStvora generalobersta nadvojvode Karla stojećih zavezniških čet Je izvofevalo zadnje dni popo4en 09peiL Ćete armade gefisrafa von Falkenhavna so si napravile v bitki pri Tarfruju pot iz goro v ja ter so do-spele včeraj s kolono, ki prodira v dofhri Motru, do žeieznlce iz Vercio-rove v Krajovo. Zaman je bil silno žilavi romunski odpor, ki se ie izra-žal v ljutih protisunMh zlasti vzhodno in Josovzhodno od Targ^ujuja. Tuđi na obeh »traneh Alute prodiraK>Če avstro-o*jr»ke in nemške sile so do-speie v neprestani žilavi bo**>i na vznožje gorovja. Včeraj so prekoračile crto Calimane?ti-Suici. Rotnun-ski napadi so se ponesrečili tu ravno tako, kakor severno od Campolun^a. Od 1. novembra naprej snio vjeli na Vlaškem i 89 romunskih častnikov In 19.338 mol ter vpieniii 26 topov, 17 tnunici|5kfh voz hi 72 strojnih ptišk. Na sedmosraški vzhodni fronti, Južno od T5Iifyesa, so zavrnHe bavarske čete armade generala v.Arza ruski stinek. Boli proti severn nobe-tfh posebnih dogodkov. ITALUANSKO BOJ1ŠCE. V Vfpavski dolini Južno od Bili smo zavzefl neki itaHianskl jarek ter vja* 4 častofte in 12t> mož. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Ničesar novela. Namcstnik načelnika ceneralnega štaba pi. H o f c r , fml. Hii ufalo ponio. Berolin. 18. novembra. (Kor. u.) Wolffov arad poroča: Veliki glavni »tan: ZAPADNO BOJISCE. * Armadna skupina prc-% t olonas! ed n ika Ruprehta Bavarskega. Angleška artiljerija Je oamerfla svoje delovanje pred vsejp aa aaš# pozicije na obeh bregorlh Aocra. P# Pripravi z ognjem so Izvršili sreder Francozi močan oapad sa SaBHjal la južne priklopne crte* U Pa •• li ▼ ognju rtoaiB- Fronta nemškega presto- lonaslednika. Na severni fronti Verduna in v posameznih odsekih Vogesov ie stre-Ijanjc včasih oživclo. VZHODNO BOJISCE. Fronta generalfeldmar-šala princa LeopolJa Bavarskega. Ob Ščari in ob Stohodu je bila sovražna artllieriia živahnej^a kakor prednje dnl. Pri Vitoniecu severoza-padno od Lučka se je t polneni obse-gu posrećilo ije'nsko pamil.isko pod-vzetje. Armadna fronta ^encral-oliersta nadvoj. Karla. V zasnežernh Karpatili se položaj do Drelarnih čest južno od Bra*e-va ni izpremenll. V brezuspešnem navalu, ki je zahteval iljuko jvwi so posku?!ii Romuni potisniti naza sredino fronte severovzhodno oti Camptilun^a. V gozdnfh Jiorah na obeh straneh doline Aiute in Jiu napreduje narad nemških avstro - ostr-sklh čet. Zopet smo vjeli več mož. BALKANSKO BOJISCE. Armadna skupina fceneral- feldmaršala von Mačke n- s c n a. Na levem krilu nemsko - bol^ar-sko - otomanske armade v Dobrudži ?e prišlo včeraj do artiljerijskih bojev. MAKEDONSKO BO.HŠČE. Krvavo smo zavrmli franeoske napa • Berolin, 19. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. fronta gfm. prestolona-slednika Ruprehta Bavar. Že veČ dnl na naših pozicijah na obeh straneh Ancre ležeći osen] je kaxal, da bodo Angleži najbrže nadalje vaJ i tam svoj napad. Korijen i ca, ki je včeraj nastopila za sovraino fronto in silno stopnjevanle ogn|a da-nes zjutraj je naznanflo nov velik poskus, prebiti na>*o fonto. Poskus se ie kočnal z velikim porazom za Angleže ter jlm dal le na malo točkah brezpomembne prldobltve tal. Pod povel|fil5tvom generalov Fuchsa in bar on a Marschalla se boreče Čete so v žilavi obratnb] k ljubo val« angle-škemu navalu. BIH smo potisnienl nazal Južno od Serre-Grandcouta in na malo bockah Južno od vasl tmr stojimo v prJpravllen! zaporni porlelfl na Jnžneni bresn Aficr«x Vte druse točke opetovano napadane 12 km široke fronta sa Mše Trle čett držale ali pa t protisTiiikB nruto aacaL Močm acM) franeoska artflierOa v odaeku Južno od Safflr-Satlllsla li uvajal napade, kl so ae m severo-rapadnem robu ffozđa St. Picra Vaaat z IzfnbamJ zkmlL VZnODrfO BOJISCC Araadia froata geiieral- feldnarlala priaca Le- opolda Đavarskega. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Karla. Vzhodno od doline Putne (v go-rovju Gyorgyo) so zavrnlli bavarski polki šunke moćnih ruskih sii južno od liegvesa. Na§e operacije od konca oktobra na sedmogr. južni fronti so potekte, kakor smo prlčakovall. Nefnške in avstro - ogrske ćete so Kiiub žJavei.Mu oJooru Romfinov za-voicvale izhod iz gorskih sotesk v vla>ko ravnino. Prebile so mo^ne roiiiH'wiio naše uradno poročilo nam sporoča vesele vesti. Po ljutih borbah so si izvojevale hrabre pod vrhovnim poveljstvom prestolnna-sTednika Karla stojeće čete generala Falkenhavna dohod y valaško ravnino. Prodrle so globoko v romunsko ozemije i'rt ustvarile položaj, katerega nadaljni razvoj obeta nam bogate sadove sovražniku pa grozi z naravnost katastrofalnimi posledicami. V dolini rcke Jiu (Sii) čez Vul-kansko sedlo prodirajoče naše \n nemske čete so zadele pred nekaj dnevi pri mestu Tergu Jiu (Targuju) na močan sovražen odpor. Romuni so bili zbrali tu močno armido, ki naj bi bila ustavila naše prođir-inje. V prostoru med rekami Motru. Jtu in Oilortu se j> razvila odločilna bitka, v kateri je bil sovražnik poražen. Z neodoljivo silo so pritisnili naši na Romune in vrgli njihovo levo v dolini reke Motru se nahajiioče knlo tako energično nazaj. da se je sovražnik jadrno umaknil. V na^lem zasledovanju so dospeli sprednii voji našega desnega krila do železnice Orsova - Turnc Severin - Craiova do točke, ki se nahaja nad 70 km južno Vulkanskega prelaza. S tem je postala tuđi situvacija v oršovskem kotu stojećih romunskih eet skraino kritična, Dostop v valaško ravtnno pa si je izvojevala že tuđi *!ra«ra Fal-kenhavnova kolona, ki prodira ob reki Aluti. Prekoračila je crta Cali-manetsi (ob Aluti) — Suici (ob reki Topolovu) ter se nahaja torej že nad 35 km južno prelaza Vorostoronv. Operacijski cilj prve kolone jt oči-vidno mesto Crajova. cilj dru^e pa Caracat. S dosego teh dveh ciljev bi bila naša armada gospodarica Va!a-hije. torej celeg zapadne^a Jela Ro-munske in naše čete bi prekoračile že več kot pol pota od sedmoq:raske meje do Donave. Njihov uspeh ni le v teritorijalnem oziru sijajen, razvi-deti je energijo njihovih sunkov tuđi ir velike števila vjetnikov in uerab-ljenega nlena. Naši uspehi v Valahiji bođo «»j-brž prekrižali tuđi ruske doi!3v>ke nacrte. Vedno silneiši artiljerijski boji med Ruščnkom in Crnovodo do-kazujejo. aclaJ sovražnik silno, a brezuspešno. za-vrnlli smo ga z vTelikimi. izgubami. V dolini Alute silni boji. Na levem bre-gu so se umaknile naše čete proti Arcfulu in Radacinestija. Na desnem bregu smo obdržali svoje pozi-Vie. V pokrajini Jiu so se umaknile naše čete na Capacioso, jugovzhodTio od Torguluja in proti Carbestiju, južno od Torguluja. Ob Crni boji patrulj in slaboten artiljerijski ogenj. 16. novembra. Južna fronta. Ob ćeli Donavi slabotni artiljerijski in infanterijski boji. V Do-brifdži nobene izpremembe. 17. novembri. Na zapadni fronti Moldave so bila včeraj pričeta bojna dejanja prckinjena vsled sla-bega vremena. Vjeli smo več mož. Na severni fronti od Ncntenic do Prcdeluza nobenih* važnih bojnih de-janj. V dolini Prahova srditi topovski in pehcrtni boji, posebno na lerem bregu. Naše čete so odbile napade sovražni ka in obdržate svoje posto-janfce. V oz-emlju Dragoslavlja je na-pltlal sovražnik srdito tekom dneva in ponoći; mestoma je prišlo do baicK netnejra boja. Sovražnik Je bil odbit z velikimi izgubami. V dolini Alute je nar>adal sovražnik srdito in nas prisili!, da smo se umakniM nekoliko proti Enciulestiju. Ob Jiu smo se umaknili nekoliko v smerl proti Ste-fanestiju. Mi smo napadTi ob krilih in poznali sovražnika na^aj. Ob Crni slabo topovsko delovanje. — Južna fronta. Ob Donavi pehotni in topovski boji. Naša artiljerija je obstre-ljevaJa t uspehom RaŠčuk. V D o -brud!i nič novega. Rusko aradno {»oročilo« 16. novembra. Ronnn-ski fronta. Sedmofraško. V pokrajini seremo cif Tolaye$a Je iz-▼rfil sovrainik napad, ki smo fa •avrnih % ornjen puSk in stroinfli poflL P# ljuto« »oin s# se potetle ■ale čete »trjene visine jufovzho4-m od Tolgyesa, vide IM ■»£, »ed ■ttari mmb £Myh ta irmla^r ^ ilN|M pvftc T pokra|lrt pri Ccn- PHHB1 mpH VvOVMH MP. CMr- imM, ki |b sv* «md pcipted z ognjem številne artiljerije, je imel silne izgube. Vse njegove napade smo do sedaj zavmili. Romuni so obdržali svoje pcziciie V dolirrah Alute in Jiu ljuti boji. — Pobrudža. Naše čete so iznova prodrle proti jugu. Sovražnik zazida pri umikanju romanske vaši. 17. novembra. Romun-« skafronta. Ob sedmograiki fronti je izvršil sovražnik v dolini Ter-gului na Campolung zopet ćelo vrsto napadov ter se polastil vaši LirestL Vse sovražne napaJe v okolici Al-bestija smo zavmili. V pokrajini ob Aluti in Jiu je pričel sovražnik, ki je dobil močna ojačenla. z ljuto ofenzivo. Romuni so opustili vas Tergul Jiu v dolini reke Jiu. — Nadonav-s k i fronti nobene izpremembe. »Brigada tigrov«. »Pester Lloyđ« poroča, da so v Velikem Varadinu (Nagyvaradu) sc-stavili brigado prostovoljcev xa boj proti Romunom. ki si ie nadela hne »brigada tigrov,^. Poveljstvo nad to brigado je prevzel princ Lodvik Windischgratz. Sovražniki v Bitfllji Bitka za Bitolj je trajala več kot dva meseca. Dne 15. septembra so se Srbi pokistili Maike Nidže vzhodno Florine in pričel i so se krvavi boj! za Florino samo. Bolgarsko nemške čete so se žilavo branile in še le, ko «> se Srbi 30. septembra polastiH Kajmakčalana severovzhodno nie-sta, so se polagoma umaknile mi fronto Kenali (ob železnici Florina-Bitolj)- levi breg Crne, desno bolgarsko - nemško krilo pa se je nasla-hjalo na severni bresr malega Pre-spanskega jezera. Meseca oktobra ?e je pričela druga faza krvavegai borenja za Bitolj. Srbom se je sicer posrečilo prekoračiti reko Crno pri Brodu in Skoči viru in prodreti č« Brod približno 3 do 4 km proti se-veru .do Veljega sela, v centru, fu-žno Bitolja pa so bili vsl napora fran-coskih čet zamanj. hrabri branitelji $o dan na dan odbili vse napade hi so sovra^nika tako izmučili, da ie po-lagotna opešal. Proti koncu oktobm so boji skoraj popolnoma ponehali Ir zdelo se je, da je Sarrail že obupal Splošen vtis je bil takrat ta. (te }6 cmtenta bitko izgubila in pojavili so se glasovi, da bodo sovražniki na-daljno ofenzivo na make4t5nski fronti sploh opustili. Zdelo se ie, da ozna-* ču}e oficijozni rEcho de Bulgaiie« položaj popolnoma točno, ko ie dne 9. t. m. zapisal: Makedonska fronta je hnela samo eno ranljivo točko: Južno Bitolja. Sarrail in Srbi so se tam trudili do skrajnega, dosegli pa so le popolno izmučenje rn« polom političnih načrtov entente na Balkanu. V^jaski strokovnjak >Pe«tor LIoyda« pravi, da je menđa le ođ-ločnost 5rbov, ki so hoteli raje počiniti, kakor pa da bi odnehali, po-vzročila obnovitev bqja. Rci se Ja pričel 7. t. m. ob Crni nov silen artiljerijski boj, 10. 9O se Srbi zagnaff proti Pol<7iqrn severoxapadno SkoČt-vira ki pričeti so se novi trdovratn! bcrK, tekom katerih so 5c netnšlco-bolgarskr Čete umaknile za vaši Te>-ravcf m Čegel. ki leži ta vrhodno Bf-tofta; severovrhodno rasi čegef se dviprei visina 1212. ki dominira vsoj olroJico tti tndi b!tol?sko ravnino. Po^ šest tfe \i5ine je morala biti torei ođ-loCUnera pomena. Nemci m Boitari so se dobro zavedali pomena te to* cire, ravno tako pa tuđi SrW. Mepo-ptsmo hudi In krvavi bofl $• divjal lu več M. V s1ol>okMi' SMf« ste rm-Wb priiat«lj in sovrainik vse ar^m ve&Ske čednosti do najviđje «teph% ld mu Srbi v smeri ia Gmnište re«no napredovali, v loku reke pa je neka sr^5ka divizija po ljutom boju V7- *i neko višfno «ever-bo od Ivna. T'" sovraf ne p^ctir-^a-de v tei n^krajim so zavrrili. P^] proti Trijadu so ^r-drle frrrnensko-srbske čete v smeri n* Jara*ok ter napadi« samotan «ko vi širo, ki s© 5o zzsoćM po za sovrafnika silno krva-Ttm boju. V pokraj ni severTvzhn**-HO od Kenalija se je polastila naša fcotiferrica Ne^rotina (Necročartov?V V bojih 15. novembra srno vjeli na tei irofiri 400 mož in v^ienil? 3 strojne pusice in eno 15cm. havbieo. 18. novembra. Orijentska annada: Na Ievem brecru Stnime so Angleži odbili srdit boćarski proti-napad na Barakli. Vzhodno Crne so Srbi zavzeli kakih, 8^0 metrov glo-bok sovražni jarek. V loku reke se nactaljuje boj za nas ugodno. \is^vo 1212 scverozarpadno Ivena so Srbi »vzeli z jurišem vzlie odporu Nem-oev m Bol?arcv, ki so imeli krvave feKttbe, ko so napravili več strašnih protinapadov na to pozicijo na bitolj-ski plan javi so prodrli proti Bitolfu. Prišli smo do okolice Kamine navzlic poplavi, ki je znatno ovirala gibanje Angleško uradno ooročilo. 17. novembra. Solunska fronta. Vzeli smo Barakli ter so-vražnika zopet pregnali iz vaši Pro-senik in Kumli. Vjeli smo 31 mož. vplenili eno strojno puško ter priza-dejali sovražniku težke izgube. Turska voina* TURSKO LfRADNO POROĆ1LO. 15. novembra. Naša letala so metala uspešno bombe na ze'ez-niške naprave v Kairu. Z ostalih front ne poročajo » nobenem po-membnem dogbdku. 18. novembra. Na fronti Cv-frat - Tigris in na perzijski fw;mi ni izvzemši delovanjc poizvedovalnih odđelkov in letalcev nič bistvenega porodati. Del paših iz Hamadana poslanih čet je prodrl proti Sultanabadu 150 kilometrov jugovzhodno Kama-dana, napadel ruske kavaleriiske ćete, na katere je nzdetei in prišel do 15 km od Sultanabada. Napad, ki so ga poskusili Rusi prot] naši meii se-verovzhodno Revanduza z ćelom njihovih sil je bil preprečen z izguba-ini žanje. — Kavkaska fronta. Sovražnik, kateremu se je bilo po-srcčiio vdreti po varstvom fiuteca ognja strojnih pušk v naše pozicije v dolgosti kakih 100 metrov. Je bil s protinapadom ven vržen. Pozicija )* vsa ostala v naših rokah. Z drugih front ni več važnega poročatL Prtusili \ nii ttttiUL Rezultat devetih laških ofenzhr. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevahkegm stana: So-vražno časopisje, posebno italijan-sko, ne more nikdar Gadosti pretira-vati v zadnjih bi tkah na Goriškem dosežen uspeh. Nasproti temu naj govore na kratko pa jasno dejstva: Na Primorskem so morale naše čete doslej biti devet obrambnih bitk. Naša fronta je ostala sevemo Solka-na neizpremenjena. Na Goriškem, kjer so polagoma nastopile skoro vse čete sovražne armade, je c? ,^el so-VTažnik v poldmgoletni vojni prostora kvečjemu \2 kilometrov. Ta uspeh je stal Italijanc mnogo nad milijon krvavih iztrub. štavilo vjetnikov od začetka avgijsta, torej v štirih bit-kah, ss z italijanske strani navaja na 40.000. ]Ui ^rno na jugozapadni fronti enkrat napadli. pa smo vjeli 50.000 mož in vplenili nad 300 topov. m Prvotm fronta je tekla preko Podgore čez zapadni rob hriba Sv. Mihaela, zapadni rob doherdobske visoke planote. čez Selce in od tam v južnovzhodni smeri do morja. 5e-danja fronta pa gre vzhodno Gorice Čez Vrtojbo. Kostanjevico, Novo vas. Jamlje in od tam v loku do mena. katero doseže 3 km zapadno Devina. Resnica o bojili za pozitHo »pri dveh smrokah«. Dtina?, 19. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnororočevalske^ra stana: Trn-dei se, obraniti italijan^ki narod, ki je vsled dol^e voine dobe razočaran in v skrbeh. v razpoloženju, uprod-nem z« \rM*rf>, smatra nradnr> armadno poročcval«tvo ob prilikah za pzicijo *nri dveh smrek?.h* na \ismi 5v. Marka vzhodno Gorice. Po podrob-nem op?!tu av?tro-oo?tav!jenin jarkov izpraznieni. Ttaliiansko armadno poročilo 16. t. m. pravi, da so jarki x močnim zapornim ogniem artilieriie bili zrroet osvojeni, nenadn! n»pad so-vraznika pa da je bil ptfa^ko zavr-njen. Po poroči^u 17. t. m. i? rase^el sovražnik zor»et ppr iarkov. Avstro-ocrrsko nr?dno non^Č^n podaje ta do-prodek 15. in 16. «lcnpno z dvema stavkama (15.: Vzhodno Oarice so zavzele naše čete en itsti;anski ja-rek. vjele 5 oficirifv in 475 mož in vr>!enf!e 7 strojnih pusk. — 16.: nadalje so osvojie nsše čete zopet en italijanski jarek. vjele 60 Italijanov in vplenile dve strojni pu^ore in je mogel zasesti neka} Iw-kov iužnavzhodno »hiše % dvema smrekama«. Na ostalem frontnem de* 1a je bM z ogn"omnimi isRubami glađfco zavmjen. Na Krasa je položaj ne-tzpremenjen. Letafskl nnpmš m Padeže. O napada na Pador» se pmrffc*-Jo te-le podrobnost!: Napad na Par aMald so pegostema zakrflUvsak li-vid. Vendar pa so aaia letala biez nadalmik težkoč daMtfa eitt. ICakor hitro m m polavfli MđroDlaiiL to h za vojno, ali iz vse^a tecra m nnstalo nič. Nem-ški nacrt o civilni «1nžbi Je napravil v Italiji največji vtisk. Vojna z Rusijo. RUSKO UR4DNO POROCILO. 16. novembra. Zapadna fronta. Na ćeli fronti obojestran-sko streljanje, ki je bilo silnejše ob Naroškem jezeru in na več odsekih ob Stohodu. V pokrajini severno od Selvova je obstreljevala naša artiljerija s kemičnimi projektili uspešno sovražna taborišča, Ob Narajovki v okolici vaši Lipnice Dclnje so izvršili Nemci energičen napad ter poskusili vzeti del jarkov. ki smo iim jih bili včeraj vzeli. Dva zaporedna sovražna napada smo s svojim ognjem zavrnili. 17. novembra. V pokrajini višin zapadno od Lipnice Dolnje je sovražnik z artiljerijskim ognjem oviral naša dela za popravljanje naših jarkov. V Gozdnatih Karpatih je sovražnik napađcl jugozapadno od Vakarka in ob gori Capul. Zavrnili smo sa s svoiim ognjem. V okolici Jakobenija, zapadno od avstrijskega Kimpolunga. smo zasedli več višin in vjeli več mož. Ruske Izgube. Od 1. julija t. 1. naprei so imeli Rusi baje 879.288 mrtvih, ranjenih in vjetih, med njimi 91.531 častnikov in m*d temi 55 Ittalskih častnikov. Med častnikl se nahajajo en general, 2 pol-kovnilca in 3 podpolkovnfld. Car o končat znasL Petrocrad, 17. novembra. (Kor. ur«t) Car Je poslal tfržavneran svetu telegram, v katerem se zahvaljuje za patrijotično imUienje in izraženo željo vseh žrtvovati vse. 4a se izvoja-|e konečiia anaga. Car pravi: Trdno se« prepričao, da fcodemo % inna-Iktin naporom naSe armade in aliir*-oih vojsk razrešili historične proMe-me Riviie in tistik, ki ae i 4o Mu- Za p edaedrtai feamt Je bfl n- Siokhete. 18. novembra. 0C uj Po privatnih vesteh lista >Uya Da-CHM Allehaadat )e po eksploziji v Arhangebkn nastala škoda dosti več-ia kakor ie bilo urađno primano. Pravijo, da je 706 oseb težko ranjenih. Norveški poitni arad javlja, da ne poSilJa več paketne pošte čez Ar-hangelsk. ker je ondotno skladišče pogorelo. ________m Poljska armada. KrakoT. 18. novembra. V var-savski in lublinski generalni jruber-niji so bili te dni nabiti letaki, ki na-znanjajo. da bodo dne 22. t. m. začele poslovati posebne prtglaševalne pi-sarne za prcstovcljni vstop v poljsko armado. Priglašajo se naj moški brez razlike občevalnega jezika in konfesije med 18. in 45. letom. Prosto vol j-ci. ki imajo oficirsko kvalifikacijo se sprejemajo do 50. leta. Z dnem pri-glasitve so poljski prostovoljci obvezani se takoj cklzvati event. pozivu pod orožje. Poljske čete bodo imele Dešpolkc s stroinimi puškami, kava-lerijo, saniteto in tren. Samostoino ne bodo nastopale, že zato ne, ker ne bodo imele topov; uvrščene bodo marveč v nemško armado. Poljski prostovoljci bodo prisegli na poljske zastave zvestobo nemškemu cesarju kot vrhovnemu vojskovođli združe-nih armad centralnih držav, ooliskl državi, ter nemškemu in avstrijske-mu cesarju kot porokoma za obstoj poljske države. Poveljevalni jezik bo poljski. Zahteve poljskih kmetov. Kakor poročajo poljski listi se je vršil v Lublinu velik shod poliskih kmetov, ki so zahtevali takojšnjo ureditev poljske države, intronizaci-jo kralja, ki mora znati poljsko in mora biti katoličan. in ki naj skliče parlament, ustanovit poljsko narodno armado. Kmetje so tuđi zahtevali, da se izpustijo vojni vjetniki poljske narodnosti. Pruska poštanska zbornica o poH-sketn vprasaniu. VeČina te zbornice je predložila naslednji predlog: »S proklamacijo samostojne kraljevine Poljske je bil s soglasjem kraljevske vlade in pod njeno odjrovornostjo, a ne da bi bil imel deželni zbor priliko izreci svoje mnenje. storjen korak, ki se tiče naj-važnejših živijenskih interesov pruske države. Poslanska zbornica izreka odločno pricakovanje. da se bo pri končni ureditvi razmerja te nove države ustvarilo traine izdatne voiaške. gospodarske in politične za-gotovitve Nemčije. Zbornica si pri-držuje pravico, zavzeti stališče k temu koraku, ki se tiče interesov poljsko govorečega dela Prusije, izjav-Ija pa že danes, da smatra vsako preuredbo notranjespolitič. raxmer v nemški vzhodni marki za nemogoČo, če bi količkaj ogrožalo nemsici značaj s prusko državo neločljivo vezanih, za obstanek m moč Pmsije in Nemčije neizr>frfbno potrebnih vzhodnih ^to je poljskih) nrovinc. — Ta predlog priđe že ta teden na razpravo in nanovedujejo listi veliko razpravo o PoljnVih na Nemškem. Berlin, 18. novembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiprer« poroča: Notranji minister LoebeH bo v ponedeljek preciziral stali^če pruske vlade pri razpravi o poliskem vprašanju. Četverozveza In Poliska, Geneva, 19. novembra. (Kor. u.) Glasom .Agence tlavas« so italijan-ska, anglesTca in franeoska vlada v smislu v Parizu vršivše se konferen-ce sklenile, naročiti svoiim zastopni-kom pri nevtralnih vladah, naj izro-Če protest pri izjavi Nemčije in Av-stro - O^rske glede Poljske. Ta protest soglaša s protestom ruske vlade. Sitka i\ M. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 17. novembra popoldne. Noč je potekla na ćeli fronti razme-rema mirna 17. norembrazvečer. Ražen živahnera topovskega boja severno od Somme v okolici Saillisla ni poročati s ćele fronte ničesar. Bdtflsko vraćao porobilo, 17. novembra, Veliko arti-Ijerflsko delovanje na belgijski fronti Južno od Nienporta tn proti Dixmu-idnn in Soesin^hu. ANOLESKO URADNO POROClLa 17. novembra popoldne. Raz-širili smo svojo fronto pri Beaucour-tu ob seremem bregu Ancre. Težko sovražno obstreljevanje Beaucourta in Beanmont-Hamela. Vćeraj popoldne ma it dri wmbm sovraJoi prott- napađ povod, da smo zopet opustili del pokrajine, ki smo jo bili 14. novembra pri visini Warlencourt za-vzeli. Izvršili snio dva uspeSna ne-itadna napada na sovražne jarke se-verovzhodno od Wulverghesna, vjeli već mož in prizadejaU sovražniku velike izgube. . 17. novembra zvečer. Severno od Ancre ni poročati ničesar ražen od časa do časa o sovražnem topovskem ognju, zlasti v okolici Beaucourta. • Skupno število od 13. novembra sem vjetih znaša 6190 mož. Danes smo obstreljevali sovražne crte pri Loosu in Hulluchu. Nemski letalci. Berolio. 1°. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: V noči od 16. na 17. november so nemški pomorski letalci na mesto Fournes in na btaH-?Čc Coxvde metali bombe, ve^inoma tezkega kalibra, ki so sknpaj tehtale nao 1400 kg. Uspeh je bil dober. V Fournesu je bilo videti več poinrov. V Coxyd"u je letalo z streljaajem iz strojnih pušk uničilo dva reflekterja. Angleska šestmllijonska armada. »Dailv Chronicle« piše o sili an-gleške vojske, da ie bilo nabranih nad 5 milijoraov prostovoljcev, voja-ška dolžnost pa je dala še en milijon. Pri tem pa nišo šteti kontingenti ko-lonij. Brezplodna parižka konfereaca. Italijansko čas^pisie napoveduje novo parižko konferenco in dostavlja te pomembne besede: Pred vsetn preseneča nas dejstvo, da sta bila pri baš zaključenih po-svetovanjih na-vzoča angleska ministra Asquith in Lloyd George, za Italijo pa ni bilo ne Bosellija ne Sonnina in ne Bissolati-ja, marveč je Italijo zastopal slabot-ni in brezTX>mernbni zakladni minister Carcano. Boii na morju* »DEUTSCHLAND« TRClLA Z VLA-ClLNO LADJO. London, 18. novembra. (K. ur.) Reuter poroča iz Ne\v Londona: Tr-govska podmorska ladja »Deutsch-land« se ie ob 5. in 15 minut zjutraj vrnila v pristanišče, ker ie bila tr-čila s spremljajočo vlačilno ladjo, ki se je potopila. Vlačilna ladja se je potopila. Sedem mož posađke te vla-čilne ladje je utonilo. Kaka poškodba »Deutschland« se ni dognala. Amsterdam, 18. novembra. (K. urad.) Reuter pooča Iz New Londona: O stanju podmorske lad$* »Deutschlandc varujelo strogo tajnost. Kakor zatrjujelo, notranjost nodmorskega čolna ni poškodovana. Tekom par dni bo mogla zopet od-pluti. Neki mož posaDeutschlanxf« so proti »Deutschlan-du« ložili tožbo, delajo ja odgovorno za potop ladje - vlačilnice in smrt moštva. Izgube angleškega trgovskega brodovia. Berolin, 18. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča. Glasom poro-čila Reuterjevega urada je parla-mentski tajnik angleške admiralitete dne 15. novembra izjavil, da je bilo od angleških trgovskih ladii s l<)00 in več tonami od početka vojne do konca septembra t. 1. izgubljenih ne-kaj čez 21/* odstotka. Pri tem so vštete vse izgube vsled vojne in ne-sreč. To poročilo je napačno. Kakor izvemo z merodajnega mesta, je bilo do konca septembra t. 1. samo vsled vojnih dogodkov izgubljenih trgovskih ladii z 2J80.000 tonami ta-kih lavo mirovno posredovanje. Vsi listi so polni vsakovrstnih vesti, da hoče prezident Združenih držav Wilson posredovati med voj-skujočimi se državami v svrho mini. Avtentičnega poročila o tem namenu rrezidenta \ViIsona nJ nobenega, \Vilson je imel sicer te dni velik govor, v katerem se je zahvalil za zo-netno izvolitev za preziđenta in raz-pravljal o trpljenju z vojno prizade-tih narodov, toda o kakem posredovanju za mir ni izrekel ne ene bese-de. Morda so vse vesti o Wilsono-vem mirovnem posredovanju le bor-zn\ manervri. saj se na borzah vsega sveta ravno zdaj spekulira tako, kakor malokdaj popref. Ruska oficijelna izjava. Petrograd, 17. novembra. (K. u.) Minister zunanjih će\ je zastopnikom Rusije pri zavezniških državah po-slal naslednjo brzojavko: Pred kratkim po časopisju gotovih dežel raz-šir^ne vesti o baje vršečih se tajnih pogajanjih med Rusijo in Ncmčijo, ki da se nadaljujejo v namen sepa-r a t n e g a miru, ne morejo vsled njih trdovratnega ponavljanja ostati po ruski vladi prezrte. Cesarska vlada polama važnost na to, da izjavi n a j o d ! o č n e j e, da moreio te b r e z s m i s e ! n e vesti podpi-rati samo cilj sov raznih držav. Rusija bo rnedotaknjeno ohra-rrla tesno zvezo, ki jo veže z •■■jenimi hrabrimJ zavezruki. in je d a -ieč od teg:a, đa bi le mislila na kak separatni mir ter se ^oče s svoje strani ob strani zavezni-kov boriti proii skupnemn covrazniku, ne da b? knj odne-^a!a. do ure končne zmage. Nobena sovražna wptokm m more onajati tega neprekbcaefra aktepa Rusije. Naroča se Vam, đa poskrbite za razbijanje te f*jave v najSirSi javnosti ter da sporočite vsebino te brzojavke vladi, pri kateri ste akreditirani. Netaškl dopMatl. Kdb, 18. novembra. »Koln. Ztg.c poroča oficijozno iz Berlina: Kolikor vemo, ni Nemčija na nobeno stran pričela s kakršnimikoli mirovnimi pogajanji. Vest lista »Đaseler Nati-onalzeitung« je morda poskusni balon, morda pa tuđi prosta izmišljotina, ki nadovezuje na znana Wilsono-va stremljenja, fcj pa nima prav nobenega resnega ozadja. Tuđi Anglež! ne vedo ničesar. London, 18. novembra, V zbornici poslancev je vprasal poslanec Mason ali se more vršiti debata o miru in o predlogih nemškega državnoga kanelerja. Minister Bonar Law je odgovoril: Meni ni prav niČ znano, da bi bil nemški državni kanc-Ier predlagal mirovne pogoje, ki bi ne temelji na priznanju nemške zmage. Prepričan sem, da je pretežna većina zbornice z menoj istega mnenja, da bi taka razprava sedaj ne imela nobenega haška. Z ozirom na to izjavo poudarja-jo parlamentarni sotrudniki angle-ških listov. da se v zbornici splošno domneva, da bo vojna Še dolgo trajala. Zlasti sir John Simons je izjavljal. da je najsilnejsa stran An-glije ta. da bo vztrajala do konca. Razne politične vetfi. = VeleiJdainiški proces proti dr. Kramaru in tovarišem. Razprava o ničnostni pritožbi dr. Kramara in to-vansev pri najvišjem domobranskem sodišču je bila v soboto končana in je bila razglasitev razsoibe določena za danes v ponedeljek dopoldne. = Spomin na začetek vojne. Ehi-najski zastopnfk »Frankfurter Zei-tung« poroča, da je umrli nemški poslanik Tschirschkv vedno deloval za poglobljenje zveze med Nemčijo in Avstro-Ogrsko in da je bila ta zveza le enkrafizpostavljena nevarnosti, namreč dne 30. julija 1914, ko je Tschirschkv izrocil grofu Berchtoldu noto berolinske vlade, zahtevajočo s poudarjaniem, naj se Avstro-Ogrska v interesu miru za-čne direktno pogajati s Petrogradom, Govoril sem — piše poročevalec — v teh razburjenih dnevih pred izročitvijo in po izrocit-vi note s Tschirschkvjem in zamo-rem napram sramotnim obrekova-njem v pamfletni literaturi in v če-tverozveznem Časopisju samo potr-diti, da je bil dčplomatični korak Nemčije grenkoresen zadnji poskus za ohranitev minj in da ga je Tschirschkv kot zadnje unanje veselo pozdravi!. Takrat so bili še vsi četvero-zvezni d^plomatie na Dunaju in so v 24 urah izvedeli za odiočilne dogod-ke. Če dolže vzlic temn Nemčijo in Tschirschkega volje za vojno in i gn ori rajo demarško z dne 30. julija, ^tore to proti svoji boljši vednost. Tschirschky !e imel za to le grenak usmev. = As^ociazione Trento - Trie-ste. »Politische Korrespondenz« poroča z italijanske meje: Ministrski predsednik Bojelli je sprejel te dn! odposlanstvo društva »Associone Trento-Trieste.Pred. društva je Izra-zil mnenje, da bo to društvo skoro razpuščeno, ker se približava ideal društva: ujedinjenje Trentina in Trsta z Italijo. Odgovor italijanskega ministra pa ni bil tako poln nade na uresnicenje svrhe društva. *:akor predsednik. marveč je Boselli rred-sednfku svetoval. naj opusti misel ra razpust društva, ker bq treba tu-di v bodoče mnogo storiti v korist itali-janskih bratov. Torej italijanski ministrski predsednik ne smatra osvo-jenja Trentina in Trsta za tako sigurno in tako blizu kakor predsednik »Associazione«* = Tuđ! ženske v nenrik! civilni vojni službi? Berlinska »T&gl. Rundschau« poroča: Vršijo se v zađe vi civilnega službenega zakona še poiz-vedovanja in pokajanja in zlasti vprasanje. v katerem o b s e g u bo potegniti tuđi žensko prebi-valstvo civilni vojni siaž-b i 5e ni odločeno. Novi zakon bo uveljavljen začetkom I. 1917. — Po »T. R.« sodifi. bodo na Nem^kem torej rudi žene podvržene dolžoosti d* »Im voJm $lužb% imbii a ▼praianta, v katerem obt«gm m naj to agodL ZdreJnji mm itnik. Praca. 19. novembra. Češki listi vsefa strank obfavliajo danes sledeči manifest: Ceškemu narodu! Dogodki sedanjeea časa sililo češke stranke, da zavzamejo h gotovim vprašanjem in dogodkom skupno stališče. Na obzoru so spre-membe, ki bi mogle seči v same temelje naše države in njene ustave, vprašanja, katerih enostranska razrešitev bi ne bila niti v interesu države, niti v interesu našega naroda. V nemirnih časih današnjih svo-tovnih dogodkov ne more no-bena stranka sama pre-vzeti odgovornosti za var-nost političnih pravic celega naroda in tuđi ne za nadaljni razvoj, ki bo sledil po končani borbi na bojiščih. — V prepričanju, da vršimo le voljo celega, po narodni enoti danes bolj kakor kedaj stremečega naroda, in da delujemo istočasno v interesu staroslavne dinastije in velile historič-ne misije države, ki spočiva predvsem v ujedinjenju in ohrani ne-dtljivost njenih kraljestev in dežel, kakor tuđi v popolni ravnopravnosti vseh narodov, smo združili na n;ajoritetnem principu državne po-slance v eno celoto »Česktf Svaz«. Polegr tesra združenja čeških poslancev, katerega namen je jednotno postopanje v narodno - političnih in ustavopravnlh vprašanjih. stopa v življenje iz zastopnikov političnih strank izvolie-ni stalni narodni zbor. imenovan »N&rodnf vvbor«, ki naj bo vsem političnim podjetjem Češkega svaza v oporo in istočasno n a j v i š j a moralna instanca v onih po-iavih političnecra življenia, kateri bi izven komnentence poslanskega de-lovanja zahtevc li razrešitev z vse-narodnepfa vidika. Konstituiranie obeh teh zborov narodne organizacije je bilo izvršeno včeraj na rosvetovaniu pooblašče-nih z^i^tonnikov tako-le: Narodni vvbor: Predsednik: dr. Karo! M a 11 u š, vrhovnf ra\-natelj Deželne b?.nke: elani: inž. B. Bečka, p^sc. dr. Ft. Fic^ler, poslanec, dr. R. Hsefeer. dr. I. FormaneTc, posTanec, eksc. dr. J. Fort, O. fTabermarm, po-slnnec. mons. dr. Fr. Korđač, vi. sv., J. Ma??ek, Ant. Nemec, pos!.. V. Rej-Tron. Jan SeđJak, pol., K. Sonntag, moravski dež. odh., Fr. Sabata, Ant. Svehla, predsednik Češke ajrr. stranke. mk. dr. Adolf StranslcC\ V4ast. TTfar. Fr. ITdr^aT. Poro5rvo, da se boTevzem?]o rodnfsane stranke: ^e5tcrvsV>vanska aerama stranka, česTco-slovanska soc -dem. de'avska stranka Narodna svo^^domfselna (mindočeška) stm.n-V^. Nnroi^o - socij?lnp stranka, Če-"ka združena katoffslca stranka. T ;ndck° r^nredn^ ^tranV^ na Morav-^kern. Če?1 - s'ovansTva Vr?? -soc. strnnlcn. Moravska katoTiško - narodna stranka. [mm. mmn \\wi DunaL 18. novembra. (Kor. ur.) O cesarjevem zdravstvenem slanju je bil zvečer izdan nasleđnj* b a ' o -* i n: Pri N» Vel. se je .^d cianos 7*u^ traj n ivzlic temu da se katar ni $r*vt-nie.iil, pojavilo 1 a h n o ;nr?j;ćno z risanje temperature do 38 stopinj. Delovanje srca dobro, dihanje mirn o. Navzlic temu se je cesar ves dan posvetil delu ter je razentega sprejel v avdijenci Rrofa in grofico WaldhTir?. najvi§ie?a dvorjanika kneza Montcnuova, generalna Tidiutanta grofa Paara in baro-na Bolfrasa ter zunpnjega ministra barona%Buriana. Na Dunaju, 18. novembra 1916. zvečer. Telesni zdravnik K^rzl. Profesor O r t n c r. Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Korespondenca »Wilhe!m« poroča: O cesarjevem zdravju je bil izdan tale buletin: Zdravstveno stanje NJ. Veličanstva se je v toliko malo i z -b o 15 š a 1 o, da je znašafa temperatura zjutraj 36-6** ter narasla do zvečer na 37-7°. Subjektivno stanje in delovanle srca trajno dobro. Nj. Veličanstvo cesar je sprejel včeraj čez dan prvega dvornika kneza Monte-miova. generalna adjutanta general-obersta grrofa Paara in jreneralobcr-sta barona Bolfrasa. kabinetnega nmuUiUa baroaa gchlaaif^ lakctl skegm iefa će Darnvary)a ta mlnictr-*ega predscdnlk* dr. v. Koerbcrja v eoournt mvtHtacL Telesni idravnlk: dr.KerzL Profesor: dr. Ortner. teli ii ffindil feftL Osooie slavne tvrdite Zankl-dnovi je zopet nabralo 50 K za gori-ške pribežnike in ta znesek poslalo »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Neumornim nabirate-ljem in dobrotnim goriških beguncev bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala. Ivan Berdoo t. V Ricmanjih je urari gosp. Ivan Berdon, bivši va-ški načelnik, mož, ki je igral tako važno vlogo v znani ricmanjski aferi, kat era je zanimala vso evropsko javnost. Naj počiva v miru! Zlato poroko je obhajal dne 19. t. m. gospod Franc MerniDlja iz Dol. Vrtojbe pri Gorici. Na dekliški C. M. šoll na Acque-dottu v Trstu je prosto mesto suplen-tinje. Prosilke, ki bi reflektirale na to mesto, naj se zglase tajtoj osebno ali pismeno pri šolskem vodstvu. Občinski zastop v Veprfncu raz-puščen. Namestništvo je razpustilo občinski zastop v Veprincu, v volo-ščanskem političnem okraju v Istri, in je poverilo občinske posle uprav-nemu odboru. Urari ie v Zadru prof. Jozo M o -d r i ć, posestnik, svoj čas novinar in znan publicist. Sodeloval je obilo v raznih listih, pisal je največ itall-jansko, izmed najznanejših njegovih spisov je italijinski spis o Rusiji. Več let potem se je bavil samo z ekonomijo in industrijskimi podjetji. Do-segel je 63 let. Ime Vagna. Tekom vojske je nastala v »Vagni« pri Lipnici velika naselbina beguncev, ali pravzaprav ćelo mesto samih barak. Vagna, tako se imenuje nekdanja vas blizu te^i barak, pa nima nemškega imena, kaj-ti ime »Vagna« je ravno tako kakor več drugih srednje in gornještajer-skih imen krajev kot Gradec (Graz), Ljubno (Leoben), Travnik (Wies), Kicek, Lipnica (Leibnitz) itd, sloven-skega izvora, kar izpričuje, da so bili Slovenci pred več stoletji naseljeni na Srednje in Gornje Štajerskem. Slovensko ime »Vagna« pa ne ugaia nemškemu pesniku Petru Roseggerju ki sodi, da bo tukaj nastalo maloobrt-niško mesto vojaških domov. Za nemsko mesto bodočnosti pa ne služi dobro slovensko ime, zatorej pred-laga, naj se Vasrna prekrsti v »Vag-nao« ali »Wagenau« ali »Wanau«. Peto vojno posojilo. Petič apelira finančna uprava na avstrijsko prebivalstvo, naj ji za iz-redne vojne izdatke da na razpola-ganje denar. Nemske banke, nemški veletrgovci, nemški industrijalci nemški prekupci In vojni liferantje, kakor tuđi agrarci imajo od vojne velikanske dobičke in so torej v prvi vrsti poklicani, da se odgodejo pozivu finančne uprave še malo izdatne-je, kakor pri predidočih posojilih. A tuđi vse drugo prebivalstvo ima pa-trijotično dolžnost, da po svojih mo-čeh podpiše kar mogoče mnogo voj-nega posojila. Slovenci smo se tuđi pri podpisovanju vojnih posojil doslej vselej odlikovali in čeprav je slpven-ski del goriške dežele danes opustošen, bo narod tuđi pri petem posojilu storil vse, Kar mom Zaveda se namreč, da s podpisovanjem vojne-ga posojila podpre hrabro armado ter ii pomaga premagati sovražnike. Vsi se zavedamo, da je popolni poraz sovražnikov čisto zagotovljen in da nam prinese končna zmaga bogate sadove. Podpisovanje vojnega posojila je pa ttrdi potrebno, da se no^ vič posvedoči, kako mogocen je naš državni kredit. Ta je sijajno prestal najtežje skušnje in za to bo pameten človek, ki si hoče za prihodnjost za-gotoviti lepe dohodke. hitel podpisat vojno posolilo. Papirji vojnega posojila so najbolj đobičkanosni papirji prihodnjosti. Z zavistjo gleda bogata Angleška na nas, saj vidi z začude-njem, s kakimi bogatstvi razpolaga naša država. Četverozvezniki so mislili, da priđe naša država v denar-ne stiske, če bo vojna dlje časa trajala, a zdaj vidimo, da je četverozve-za vojaško in financijelno poražena. Doma sploh ne more dobiti denarja, nego ga mora iskati na posodo v Ameriki in ćelo pri Japoncih. Mi pa smo brez vsake zunanje pomoČ! dobili doma ves potrebni denar za vof-no in iz lastne moči plačujemo vse obresti najetih vojnih posojil. NaS državni kredit zasluži največje za-upanje. Patrijotizem In zdrava pamet bodo našemu prebivalstvu tuđi pri petem vojnem posojilu vžgali veselje da bo dosegla veliko ftoančno zma^ go in podpisujmo vsak kar mogočQ največ vojnega posojila. Dnevne vesti. —Odlikovanja. Cesar je podelil viteški križec Franc - Jožefovega reda z vojno dekoracijo deželnovlacU nenm tajmku v Ljubljani dr. Frideri-ku L u k a n u in okrajnemu glavarjn v Postojni dr. Antonu Pilshof^rju. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila namestniški koncipist pri politični upravi na Primorskem Bruno Sta« re, zdravnik dr. Emanuel Derea* n i v St. Vidu pri Ljubljani in žuran v Cerknic! Ivan L a v r i č. — Srebr*-ni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 17. pešpolka Franc AnderwalcL — Vojna odlikovanja. Odlikova*-ni so sledeči poštni uradniki tržaške* ga poštnega in brzoiavnega ravnateljstva: stavbeni komisar Gustav* S t e d r y z vitežkim križem Fraa Josipovega reda z vojno dekoracijo, poaravnatelj Ivan Bonetta in stavbeni komisar Alfred Dejak z zlatiiu zaslužnim križem s krono na traki hrabrostne svetinje in poštna asistenta Adolf Kaffou in Martin Ml*» kar z zlatim zaslužnim križem na tra* ku hrabrostne svetinje. — Orožnišlca stražmojstra Karol Drašler in Rudolf \ elkavrh sta odlikovana s srebrnim zaslužim križem s krono na traka hrabrost; c svetinje. — Iz saie masistratnega sremt ja dne 17. novembra 1916. Sprejme se ponudbo Josipa Seidla, okrajnega načelnika za Spodnjo Siško, ki Je prfc pravljen prepustiti dobavo ledu iz občinskega ribnika v Siški (poleg Galletove grjščine), katero je bil zdražil on na javni dražbi za 45 K* za letos mestni občini za isto ceno v podnajem. — Stavbno dovoljenje se podeli akcijski družbi za kemično u>i dustrijo za zgradbo majhne stano vanjske hišice za delavce poleg njene tovarne ob Sv. Martina cesti št 50 (»Hmfabrike«), provizorno stavbno dovoljenje pa nadporočnikovj -vdovi Amalij; liliuslerjevi za posta^ vitev -;i>ska za tcbaCno rrafiko in prodrjo Cr^opisov ob Dunajski cestf nasprui ^Bavarskemu dvoru«. — Franji Mribernikovi se odda mestno parcelo na oglu Sv. Martina ceste in Prisojne ulice, ki jo je imela več let v naiemu, za dosedanjo najemščina letnih 25 K za nadaljnje leto v nm* jem. — Rodbinam, ki so imele mestnt svet za solo na Prulah že dve leti brezplačno v najem, se podaljša na^ jemno dobo za eno leto. — Mariji Je* sinovi se da za cesto namenjeni me* stni svet pred njeno nišo št. 25 na Poljski cesti za eno leto proti od«« škodnini 12 K v najem. — Vsled no-vega zakona o občinskih taksah, M je stopil z dnem 15. novembrom 1916 v veljavo, bodo morali plačevati ka-varnarji, katerim je bil svojčas ma^f* stratni gremij znižal občinsko takso na 2 K, to takso po novih doloćilih zakona. — Cesto proti novemu po-kopališču bo nasadila mestna obči-na s kostanjevim drevjem ter se je že začelo s kopanjem jam. — VsJ mesarii, ki so kar brez vsakegn do-voljenja postavili lope, s© bodo morali zavezati, da jih bodo na zahtevo mestne občine takoj brez vsake ođ-škodnine odstranili; tuđi ima mestna občina pravico, od prostorov, kjer stoje lope, pobirati primerno pristoj-bino. — Slovo na I. drž. glmnazifl v Ljubljani. V slavnostno razsvetljeni dvorani I. državne gimnazije v Ljubljani se je danes ta zavod Rpslovil odi svojega velezaslužnega ravnatelja gospoda vladnega svetnika dr. Lov-ra Požarja. Delovanje gospoda vlađ- ^nega svetnika dr. Požarja ostane v neizbrisnem spominu profesorskemu zboru in dijaštvu. Profesorji so imeli v s\ojem ravnatelju prijatelja in to-variša, ki ie znal ohraniti popo!n& harmonijo, dijaki so imeli v njem vedno skrbnega voditelja in laščitni-ka. Zavod se je pod ravnateljstvom vladnega svetnika dr. Požarja znat-t no povzd'rrni! in tuđi podporni skiad se je po njegovi zaslugi izdamo pomnoži!. V imenu zavoda se je posio-vil od g. vladnega svetnika g. prot Novak, v imenu profesorskoga kolegija g. prof. dr. Valentin Korun in prof. veronauka Fr. Perne, v imenu đijaštva pa se je zahvalil Z. vla4i>e-mu svetniku osmošolec g. Zba^nik. Lcpo petje je preskrbel g. prof. Kozina. Gospod vladni svetnik dr. Požar se je gjnjenega srca Jn solzniii oči zahvalil in zapusti 1 je lahko zavod z zavestjo, da mu ohraniio proiescrski zbor in dijaštvo iskreno hvalsžnost in spoštovanje. — NadoficUal mi dež. sodišču ▼ UabUani gospod Albert Pog»č-n i k je odlikovan s častno svetinjo za štiridesetletno vzorno sinftara- Stran 4. «mVJll¥ftKmU NAMULT. m* 90. ■IHmmlll IVI*. 267. ttev. — »Glasbeaa MatfMc. Vstopirt-ee za koncert slavnega CdDctfa kvarteta v Ljubljani, kl bo v sobo to 9. decembra v Unionu, se /e od nedavno v Celju aretiranih 6 dija« kov, ki so mu bfli izročeni radi zločina trotenja javneffa miru, ker so peli >KeJ Slovencu. Dijaki so se po dva-#nevnem neprostovoljnem bivanju v Gradcu zopet vrnili v Celje. Finančna prokuratura, ki le ob-stojala v Celovcu, je bila razpušče-na. Njene posle je prevzela fmančna prokuratura v Gradcu. HecifiT Porte« nas* i* naseK naj jo prinese v Novi Udmat 3tev. 12. Izgubljena Ie bila v soboto na po-tn Iz Kolizeja do lekarne Piccoli de-narnica, v kateri je bilo kakih r^O K. Pošteni najditelj na] jo odda v Koli-seju. \Tata št. 39. Kufc-Va % plemensko živino In pfetnenskimi prašiči. Pri kranjskem deželnem me5tu za dobavo klavne živine v Ljubljani se je ustanovil po-»eben oddelek za dobavo plemefie goveje živine m pleTnenih prašičev. Kupci plemetie živine in praŠiČev se oposarja}o, da se v slučaiu. ako Že-lijo kupiti plemene živine ali pleme-nih prašičev, obračajo na spodaj navedeni naslov. Naročila se lahko iz-\TŠik> po možnosti potom zaupnikov Kranlskeca deže^nega mesta za dobavo klavne živine, kjer kupee stp-nujt. Ako dobava ni v kraju kupca mogoča, se dobavi plemena živina in Dtemeni prašiči iz krajev, kjer jo je v zadostnem številu na razpolago. Plemenske živine in plemenskih pra-llčev je priflaienih \z vseh krajev v sadostnem številu,, tako da se bodo jaročila takoi hi točno izvrševala. — Dobavimo lahko takojr Plemenske krare (breje, mlekarice in 8 Meti), telice (mlaj§e in breje), btke (mlajše tn za spu^čanje sposobne), plemenske prasce, prašiče xa pitanje (JO do 50 k£ težke), plemenske svi-Bje (mladice in breje) in plemenske merlasce od 30 do 60 kg. Mrjasci se bođo prodajali po znižanih cenah, za rejca, ki jfh delj čas drži}o za pleme, Y»a naredila znatančnim naslovom (t J. rnie, priknek. kraj, poSta m železniška postaja) je pdH-Jati Kra«3sketnu defcemetnu mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turfaškl trt St 1. _______________ Aproviiaclia. + OMaia »oke tr«^rce^ Tr-ffovccm m bo4© Mkasata moka y sredo IZ. »ovtmkra IM <* 8. im v mestfii posretoTmhmd. + NasMMto prw*ale fl^ke. Radi nakazila aove tiofcc se trgovci naprošajo, da lemndiaa BflflM-ni)o ne Kiestnern magistrata, tf#A^a hiša, L nadstropje. kcMk* je prOtSU-\0 w*bke ir iwe}š»«e pfWa|t. ____ + Prodala moke^ strtiiMML četrtka 28.1 ol napral. VMi In c*- M UUMltt ac &t0Vi pfVPSttMML sa, Mostna aproviaaetla ne bo postat več prodaiala na stojrrie! na Vodniko-vem trgu wesa t sili aaidaae ffhrme, tenrvvć v cerkvtsv. Jofefk. Redom* se bo začelo prodaja* meso — Č£ bo sploh na razpolatfo — ob 7. uri zjutraj. Ce bi se pa prodaja kak dan ne vršila ali začela pozneje, ho ob 7. uri zjutraj že na vratra tosađevno obvestilo. Tndi rajžeflei se bodo od-dajali le v cerkvi sv. Jožefa. Nainovejša poročila. NEMŠKO VECERNO POROČILO. Berollii. 19. novembra svečer. (Kor. urad.) VValffov urad poro5a: Na obeh straneh Anere in ob fO-zdu St. Plerre Vaa*t od časa do časa moćni artnjcrlhkl boU. Na Vlalkem uspeh). ITAL1JANSKO URADNO POROClLO. 18.novcmbra.Na Krasu razne artiljerijske akcije in mali uspehi na naši fronti. V zoni vzhodno Vrtoi-•ice v Vipavski dolini je napadel so-vražnik včerai z močnimi silami našo policijo pri Koti 102 južnovzhodao Sempetra pri Gorici. OJ valov naic-Z* točnega in brrena ofnja zadet se je umaknil v neredu in pustfl številna trupla na bojišču. Vjelt smo tuđi ne-kaj rc*tf.. V oatalein operacijskem ozemlju ^meiuje xnaten sneg dtlo-vmnje na^T>! čet. Iz nekai vf^KH točk gorovia se naznanjajo tempcratnne — 20°. ATFNTAT NA »DrZUTSCHLAND«. Berolin, 10. novembra. (Kor. u.) Ameriške brzojavke fraacosklh H-stav z dne 11. t. m. prina^ajo glasom »Vossischc Ztg.« poročila newyor-ških listov, đa je bil trčenja »Dcutschiand« ob ameriški vlačlmi pamik kriv atentat na trgovsko podmorsko ladjo. Neki motora! colu je hotel zavoziti v »Deutschland«. ki se je ognfla in pri tem zadela o» vla-dflno lađio. Nadalje se poroča, da je bil nelKto aretira«, ki Je hotel spraviti naboj smodnllca v ^f^eutschland«. Podmorska tr^ovska ladfa Je le malo poškodovana tikov kratkom rfi-picria. Izdaiatell in odcoTomi urednik: Valendn KoftmV. Lapmtwa Ht ffek »Narodne tIMrome« Pri graft£ini v Ribnici (Doieni^.o) je naoroda): 250 tratite* ribelBaa 100 grmlčev agraza In 500 sadlk pnipana. Cono po dogowom. 37% IMo *mite ▼ tffoimi i maiinim blagom, Bajtjubfe oa deieti. 37W Kjc, pove uprava. SVov. Naroda«. fltii 89 V tV0B flH^Hmml mv mWl pos'estvo hiSa i f«»podarskimi poslopji, 2 vrtova, sadovnjak, 3 orali zcmljiSCa, Živina. Aaa Ird« ta, •**»*•• ob Uv*L starinsko torbico (Gtasperleo) in IfltfM ■(•rla«. »JKariinnm", 6ospoiHijska !ola. Prazne vreče tseh vrst io v vsaki množini tapvjo vedno ter nla^uje naidraije ■ ■ - trgOVSlca tvrdka mmmm I KuJIan, Kranj, Gorenjsko. 3729 Sprojmojo se "O.6 onci poStenib starSev s prim Sofsko naobrazbo in prihjalke mthie široke. VeSČc feleznine imajo prednost. Hrano In stan«vait)e v hi§i 3768 A. SUtaU Zaloika oosia 21, POPER A kf 20 I t sat* fm po 5, 10 ta 15 kf prodala proti pOTiotfo, Iroalio Trot 3754 J. OV1DIN, Tnt, Vki Canov it 24. Kivitkv iešh veQa partija mila u pranje dobro blago, v 2abojih a ca 60 kg, kat^ro odHaia po primerno niskih ■ cpnab ===== tvrdka A. Kuilan, L)«M!«a«, Barlovska —trn li. n UOtolika s ppWBmmo *vs^o|a te poak otroik Cenj dopise se pmsi na upravn »Slov. Naroda« pod p.Mttol|Ua SOtS«. JSL% : stanovanje : fofeo la kimiiiio sa §olcol« Vpr^Sa se: Vovt Totfmat Š*9T. H, Hm v dvonadstropna, poles magistrata, c gosti!-ni5kd koncesijo, acetMensko raisvetljavo, vrtom, 9 sob za tuice in z velikim gozdom v Rasnu ter četo gosti\ni5ko opravo, pr«4m Aaiallta Paala ▼ SvteiloTam- KAPITALIST podjrten, SO iA6o za neko izvrstno in relo potrebno imajdbo. 3762 Pooudbe pod v,Napr«I 37^2 • na upravn. »SIot. Naroda«. 19"" Proda SO blizu postaje cestne i^lp/mce 3755 j hISn v Uoimatu pri Ljubljani Hiša ima 3 mala in rno vet']? »»»noTanje. Poixve ^e pri F- P« Tidle ft Komp. v &]oM|aal9 Pre-ioraovs altoa. Prlloinostnl jaknp. 1600 parov dobrih UmsBtaMevlli!! (na ¥etavo), visokih z dehelimi podšt- vanimi nodplati iz klobuci ne po 9 K 50 vin. nar so na prodaj Smt za preprciijrta — PtSilja pa poizrtji: Rmdoll Wer«ishelm iotarmUfca stioga £evq«v Gradec, SporoaM« %. zaboi za klavira Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod *sabel S7S4". 37r> £t • •■ ki bi zoal tuđi kl ju* Mrojnik saftssrs koj. Plača po dogovoru. Vpra^a se pi| Josip Bormnaaaa ▼ L|nU|aal 3747 |5^A—.^ ara«a|a atarool^ Gospa zr^^s Pismene ponudbe pod »Vartaa g^ AlBia 375?M na upravn. »Slov. Naroda«. «757 Kupim fino dobro ohranfoao lovsko puško, ftvocevko tati naletio u «r. lovak« potrv^MUio. Ponudbe pod: „UraOnlk 3750" na upravn. »Slov. Naroda«. 3750 BV^ Proda so aov iolg te o ž uh. In nova obleka. J75t Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. m^ otroka 15 mesecev starega v oskrbo proti pri« merni od^kodnni Daj se zglui pri Pemil, BetKotnm ulica 15t staaevanie 7. oiTrOllllKd takd v dobro službo i *troiuna tovarna Samsa Jfc Go. v Li ubijani, Motol-kova ulica 4- Zglasiti se je osebno od 2.—3. ure pop. 3758 Hiša na prodaj ▼ Ea&dW M. 20, pri Rovan Mti. V hi§i so štiri sobe, dve kuhinji ter prostori za prodajalno s stanuvanjem. Poleg niše st nahaja tuđi vrt Hiša leži na jako lepem prostoru. — Več se izve ▼ Kavom mosta Olova! trt *- •*• ^724 Damske klobuke == w najwe£|i izberi priporoča ■ , MINKH HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stani trg itev. 21. Popravila najeonojo. 2954 PopravM« »ajoonajo. Za jesensko sezono priporoća tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Pfešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgitnliiiili itlek za gospode.in dečke ter mične noroeti 3O9 i UHrttiji a 131! io tte. Cen»ki zastonj in franko Popolne opreme otroškega perlla v zalogl aea vsako starost pri|i