114. številka. Ljubljana, nedeljo 18. maja. XII. leto, 1879. Uhaja vsak dan, izvzemši nouedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pretentali M a v s t r o - o g e r ■ k o dežele za celo leto 16 gld., za pol 1 ta Š gl., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. PO kr., za en mesec 1 riđ. tO kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veft, kolikor poštnina izruiša. — Za gospode uGitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Z ft Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prej. man M četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vraeajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nemci se ponujajo. Ruski listi poročajo po Bismarkovej „Nord-deutsche Ailgemeine Zeitung" to le novico, in 88 jej posmehujejo kakor zasluži: Prec«j ko je bilo na Nemškem znano, da jo princ Batten berg imenovan za kneza bolgarskega, dobil je ta vsak dan toliko pi.sem od Nt mcev, prosečih za kakovo Blužbo v Bolgariji, da bi iehko vse javne službe napolni v novej svojej kneževini b samimi temi Nemci, ki se mu ponujajo. Upati je, da so Bolgari uže toliko duže v no samostalni, in da je pri njih narodni Cut uže toliko razvit, da bodo Bvojeniu knezu naravnost in dovolj odločno povedali, da imajo 2 njim samim nemStva popolnem dovolj, da ga jim pa več uvažati mj čisto nit potreba. „Ha lija za Italijane" si> uasi laški sosedje klicali T svojem narodnem boji zoper tujstvo, in upati je, da se bodo tudi Bo g^ri t odobnega reka držali. V tej zadevi jih bodo pač njihovi osvoboditelji Rusi lebko dobro podučili. Tudi oni bo dosti Nemcev v svojo slovansko domovino vzeli in jih v službe nastavili. Ah uit kaj jih nijao veseli. To Nemci uže sumi ve 6 in tožijo po svojih noviuah. Ondan je na primer v nemikej „Kij.ii. Ztg.* tožil neki Neintc, dopisuik iz Ruskega, da Rusi nikakor ne gle a o vtč s spoštovanjem na Nemca kot na kakov izgled, temuč da „z zasmehum" kažejo na „kultuitiagerja", katero besedo niti ne prestavljajo, sumo da jo mo rejo tftktneje rabiti. Pa priLC Batteuberg ima že drug izgled, ki mu živo odsvetuje v slovansko Bolgarijo vmarširuti B&tabun utmtkh „službi iska'cev". Ko je b.l bavarski pru.c Jurij puklict>u na grški prestol, obkoi.i ae ju pr. c-j z bavaisko- Na Stanko Vrazovem domu. C Da Je.) III. Ko pridem v sinogiud, vzkliknem i jaz, kakor Slanko Vraz, ki jo svoj čas tu miadostue BVOje (iruž co iskul, z otožnim glasom: Z lenu gorico, gdč ao vama Vil-, Što su negda ovdfi pojuć žilo plilo? Ah, otale ao, • tšlo za ir govi teatre, Jer sad dr..č i kukolj polj.', livadu stro " Iz gorice Zttidem v tihi do1, o katerem slavni Stanko poje: „Eno prodol, za nju gde kupnih jiigod.i, Vrfilo, gdč rukama zaerpi mi vode." nernSkimi uradniki in svetovalci. Pa baš /ara l tega nij dolgo kraljeval. Narodni Grki so uj< ga in njegove Bavarca izgaali iz dežel«. Zalnja lusko-tur.ska vojska je narodni Čut v celem orijentu vzbudila. Še celo Kopčanje so potrpljenje izgubili in tujce Angleže n Francoze iz svoje vlade zapodili ter svoje narodnjake na njih me>ta posUvili. Pač Bolgari ne bodo drugače ravnali! Politični razgled. Hotrun.M* «lt»žele. V Ljubljani 17. maja. Ravno zdaj, ko to pišemo, 17. maja opo-ludne, zbrali so se državni poslanci obeh zbornic pred cesarjem, kateri jim bode bral svoj prestolni govor in jih potem razpustil domov; zasedanje tega državnega zbora je končano. Dunajski časniki pravijo, da se bode cesarjev prestolni govor oziral lo bolj ali celo »anu< nazaj n - dovršeno delovanje zborovo in na njegove sklepe ter spominjal tudi enodušmh izjav pri zadnjej cesarskej srebrnei poroki, a da programa za bodočnost ne bode razgrinjal, temuč ta se objavi že le v onem prestolnem govoru, s katerim bode n ov o vo 1 j e n i državni zbor odprt. Po tem tacem tuli o pomirjenji 8 Čehi ne bole nič omenjeno. S cer pa uže tako jutranji dan prinese govor sum in puhu. pojasnilo. CeSIce novine prinaša o demonstrativne, od občin podpisano izjave proti besedam ministra Ta;ifl\jja, kakor da „bode češki narod svoje posla ;Ce prisilil v državni zbor s'opiti " Temveč č-ski volilci proglašajo, da bodo svojim poslancem popolnoma nrepu tili določbo iti ali ne iti, kakor bode veČina narodu h poslancev odkci.'a. Krivo da sodijo oni, ki nu-nijo, da so če:ki vodje delali polit.ko v proti vj\ z narodom. Tu obde ine oto?en spomin blažen h lipov, ki sem jih vžil v mirnem zavetji te divne i'o'.ine. NevedOma zanese me noga v pr jazi.i log, kjer se ;c Vraz nfki najraje izprehajal in kjer smo mi toiikrat mi«'ne pesni ps-vuli in vzkliknil s.m i jo«, kakor svoj (as Vraz pri pogledu t' ga 1< g%: „Evo g j, u kolo gdč ao hvatih Vilah, I stiuh n;:c, Lada g.le me zagrlila." Do .e, i k studencu, izvirajočemu pod košat ni gfbrom, k j r je — kakor sta mi pravili d. vo.,ki — često po cele ure sedeval pevec „glusov iz dubrave žerovinske", in k;i r smo i mi prež.v t ii mnogo blaženih tr* notkov, \zd hnem žalosten: „Krasan si moj kraju; to su mesta ista, Al od cvču sreće nij' već njednog lista. .fM<*if;»st-rki listi 80 hudi na Šmerlinga, »'asovitega očeta za nas Slovane neugodnih vuliln h redov, ki nas v umetno manjšino pocinkajo, ker je ta mož zadnje dni zopet v ovojem govoru na slavnostnem banketu naglasi, ia bodo uže njegovi otroci doživeli Avstrijo /.opet zjeiinjeno, t. j. centraliz rano. Viiiiuje tlržnve. Iz Londona poroča najnovejši telegram: Prijavljeno dopisovanje rusf.n• nnt/tejtJteo o izvršitvi berlinskega dogovora v Vzhodnjej Rumeliji kaže, da sta obe - 'ali sporazumni. Anglija se v teh diplomatičnih spisih zavezuje, da bode pri porti odločno govorila /a izpol-njevanje pravic in privilegij danih Vzhodniej Rumeliji; Rusija pa zagotavlja, da, če Bolgari ne bo lo mirno sprejeli dane si avtonom je, jih ne bode podpirala, temuč bode prizadevala si pokoriti ljudstvo pod to, kar je mej vladami dogovorjeno. Ukaz *•»#*/»*'//'* carja ve^va generalnim guvernerjem v Moskvi, Varšavi in Kievu, kit kor tudi provizortfnim generalnim guvernerjem v Pettrburgu, Harkovu in O lesi, naj svojo oblast, dano jim z ukazom 17. aprila, raztegnejo tudi na one oblastoiju, ki pripadajo k dotičnim vojaškim okrajem. Tiitihi sultan je sprejel ruskega generala S'roh'pina, ki je v Curigvad prišel, in mu je podaril Osmnnie oricn. — Aleko-paŠa aH knez Vogerides bode baje jutri 18. t. m. v Pil popelj prišel vlado sj-rejet. Iz C&rifjmifta se javlja, da je porta *e le potlej dala konvencijo z Avstrijo v „Tur-quiou natisniti, ko je zvedela, da Avstrija v Bo. ni pripravlja z vojsko Novi pazar zasesti, m ko je vsled prihoda generala Obruceva „zvezau z Rusijo gotova bila Nadalje se pravi, da je sultan hotel s tem objavlienjem (menda /.a javnost ne namenjene) konvencije zabraniti u.i aljnje izseljevanje muhanuda c«v iz Bosne. Iz Trnovega se v rPol. Coir." porota, da je deputacija, ki prinaša knezu B.ttenbergu protokol o njegovem imenovanji, oilplula iz Varne v Livadijo. Denes ali jutri jo bede knez sprejel. Samcat po njih šetjem s t ugani bez broja Kfi po grobna dec<) Slava mati moja . . Ol pivbuinih fuvstev omamljen, sedem na mahovit rob kraj hladnega vrelca in se ugreznem v tožno slastne spomine nekdanjih blaženih duij . . . S'učaj, ta čnrodfcjni fiktor v človeškem življenji, tanesol me je bil pred petnajstimi I ti v ta divni kraj. Bilo je spomladi 1. 18G4, ko me je poziv privede! k — Svetinjam. II jeval sem dan na dan po krasnej okolici, r saje in si.kaje divne selanske prizore, ki se tu aj očesu razodevajo. Nekega dne zajdeni Daš k omenjenemu studencu, pri katerem za-gle lam krasno, visokostasno devo, ki veselo po. 65, s pisano roi ko zajema vodo. Zavzet ostrmim in motrim ta divni prizor. A deklica me je opazila in bil sem priti oran pozdraviti jo. Deva mi pr azno odzdravi in v kratkem Iz Rinta se poroča 15. t. m. Denes je papež imenoval devetnajst škofov, mej temi so: škof Pavel za Veliki Varaždin, Dunajevski za Krakovo, Frind (Nemec) za Ljutomerice na Češkem in Szabo za Szamos-Ujvar. I« Hirwne se piše v „DaiIy Nevvj", da je tam mišljenje Angležem jako neprijazno in da se bode teško vojske ogniti. Budhistični popje nagovarjajo kralja, naj boj začne, ker letos da je tisti čas, ko je treba tujce iz dežele zapoditi. Dop INS. iz [Jutoineru 13 maja. [Izv. dop.] V glavnej skupščini okrajne posojilnice v Liutomeru 11. t. m. bil je račun taiste za Čas od 1. januarja pa do 31. decembra 1878, katerega tukaj razglašamo, od nadzornega svetovalstva predložen in tudi v vseh stavkih potrjen. Vsted tega so prejemki vkopaj 52722 gld 80 Va k<"- in izdatki vkupaj 47970 gld. 3 »/■ kr iznašali, ostalo je torej koncem leta v gotovini 4752 gld. 77 kr. Udom dru'-tva se je mej tekom leta iz posodilo na menjice do G m. 1695G gld., in črez 6 m. potem podaljšalo 7G731 gld. 50 kr. Udje imajo na zalogah vloženo 12331 gld. 59 kr., hranilničarji pa 82663 gld. 89 kr. Rezervni fond imel je s začetkom leta 2830 gld. 36 kr., k temu se je pridejalo na konci leta 1878 iz pridobljenega dobička, po tem iz pristopnin in na tekočih obrestih 506 gld. 11 kr., torej premore z začetkom 1879 I. rezervni fond vkupaj 333G gld. 47 kr Bilanca o društvenem premoženji kaže sledeče: Imetje društva iznaša: a)Gotovina4752 gld 77 k,.. — b) Vrednost menjic 93687 gld. 50 kr — c) Vrednost inventara 350 gld., — in d) dolžne obresti 1657 gld. 28 kr., vkupaj tedaj 100447 gld. 55 kr. Dolgovi društva pa: a) llerervni fond 3336 gld. 47 kr. — b) Terjatve društvenikov 12331 gld. 59 kr. — c) Terjatve hranilničar-jev in graške hranilnice vkupaj 82663 gld. 89 kr. — d) Podporni fond 1057 gld 94 kr. in — e) Naprej sprejete obresti 1057 gld. 66 kr. Vkupaj tedaj 100447 gld. 55 kr. Društvo je imelo koncem 1877. leta 307 udov, pristopilo jik je tekom leta 14, a od-palo 33 in to deloma po odstopu, deloma vsled smrti, ali ker so bili iz društva zavoljo neizpolnjevanja društvenih dolžnostij izključeni. — Opravilnih deležev je bilo koncem 1877 leta 307, priraslo jih je 14 in odpalo 33. Kukovec, Žemljic, Gomilšek, načelnik. bhgajnik. preglednik. Mm llllMifce 15. maja. [Izviren dop.] K m-a na vodi, en dopis iz Rbnice; uže pet lu- loh let nobenega; če je bil kedaj kateri kaj prida od tuka% se vam morda čast. bralci uže skomina po njem. Mogel bi vam cel koš novic poročati iz preteklosti, sedanjosti in celo bodočnosti, Če prav nijsem prorok. Pa nečem, raji še drugi pot kaj. Zi zdaj samo nekai, da bi se čast. bralci „ne preobjelli" (naj mi ne zamerijo robatega izraza!) nad prepogostimi poročili od tukaj, kajti pri nas je res vse tako živo, vse tako zanimivo in toliko novega, saj veste kaj je Ribnici, da bi ne bilo kraja ne konca s poročevanjem. Pa kaj bi se „v cajtenge dajali", naj drugi, ki bo zato. Toliko je opravila, toliko je dela, da res, res — kaj vem kaj. To vam je narodno gibanje pri nas, — — — ali žalibože Bamo v nedeljo pred av. mašo in po maši pred cer-vijo. pa pri t'sti tekočini, ki jej mi in njeni prodajalci Hrvatje „vinou pravijo! Tukaj je prav lepa in zelo obiskovana narodna čitalnica, „ribniški narodni dom", kadar je kaka slav-nost, smo prvi in se tako ponašamo, da vse o nas govori — pardon, — ein irrthum, — pri nas radi narobe govorimo, hotel sem reči, da je vse to menda enkrat bilo. Čast. bralec naj mi oprosti, mislil sem na našo velikansko Blavnost 23. in 24. aprila — oh, zopet zmota, hotel sem reči, o katerej se je Ribni-čanom samo sanjalo, pa ne vsem. Najmanje pa 6nim gospodom, ki bi pri tac'h priložnostih v vseh ob/irih ee; stališča svojega visokega poklica za narod največ storiti mogli. Zdaj si pa ti gospodje prav „žiher" klobuke črez nos in črez ušesa potegnejo, posebno pred Dolenje vaščani, Če ne pred vso Slovenijo. Dolenjci bo nam tisti večer svetili, mi smo pa na klic: „ Matevž ustani, zori se zori" vprašali zaspano: kakšno vreme je, in še malo se zavili, če je prav liska v hlevu lačna z repom mahala. Pri nas nij tako kakor drugje. Zraven vaših neslanih bi lahko pri najboljši kvarto-pirskej družbi zaspal. Tedaj zakaj druzega jezik rabite, ne za druge! SR lleke 12. maja. [Izviren dopis.] Oni slovenski vozniki, kateri so v jeseni tako veseli šli v Bosno in Hercegovino, vračajo se zdaj največ s prav kislimi obrazi. Pri njih se je vtrdil zdaj slovenski pregovor: „Povsod dobro, doma najbolje". Vsaj njihovi konji bi tako rekli, ker bi ne jim prav lahko na vsako rebro klobuk obesil. La nekaterim voznikom se je posrečilo dobiti nekoliko denarja, večina pa ne*ma dosti razen starih oficirskih dežnih plaščev. katere bo iim naSi čaahrki podarili. Vsak dan jih pride cela karavana skozi Reko, in precej „hudičev" in „permej-dušev" se sliši. Neka'eri podvzetntki italijanski so imeli več voznikov najetih, a ti so jim zaupali, češ. bido u>fl plačali vse skupaj. No, ko je bilo treba odštet', so ti laški sleparji zbežali z denarjem. Vlada je sicer tem goljufanim siromakom da?a vsakemu po 15 gl., pa kaj bo to, pot iz Bosne na Slovensko je velika. Slovenc', evo vam zopet ieden od toliko žalostnih primerov, da se čuvate Italijanov in njihovih laških zviač. Vreme je tu zelo slabo. Kolikor časa sem tukaj, tako še nij bilo 5 dnij skupaj lepo vreme. Ali ker je gori na Magjar«kem tuli tako, Se povodnji so menda, tako uže potrpi reška duša, ker vse magiarski „mis'ijo". Njihova vera v tem, da sta Reka in OgerBka ena te teta zemlja je zopet v tem naš1* močno podporo, ker so njihova vremena enaka. Tj Vodic v Č Čariji 15. maja. ("Izviren dopis.] Tudi na Vodicah v Čičariji se je pet-indvajsetletnica cesarjeve poroke Blavno obhajala Na preddan so nrši lepi zvonovi milo napovedali ljudstvu slovesnost druzeea dne. Zvečer Rta dva krasna kresa na gori „Zabnik* daljnim krajem kazala udanost Č i 5 e v do svojega svitlega cesarja in njegove rodbine. Dne 24. je bila slovesna sv. maša, pri katere) Be je cesarska himna in hvalna pesen pela, potem skupni obed, katerega ro se mej drugimi udeležili c. kr. prijetnik Jožef Ro-m o ld, poštar Martin Ribarič in finančna straža. — Vse je bilo v nailepšem redu. Napitniea je na napitnico sledila, cesarska himna prepevala se, in vsi smo bili tako veseli in zadovoljni, da ne bomo tega dne nikoli pozabili. Na zadnje se je mladina tudi nekoliko zavrtela, kar jej nij zameriti. Ic l.lviita v Bosni 13. maja. [Izviren dopis.] Veselje prešinja človeka tu v tujini, ko čita v domačem dnevniku dolge vrste dopisov o praznovanji srbrnega pira Njiju Veličanstev. Vsaka še tako mala vasica mile nam Slovenije pokazala je pri tej priliki svojo udanost (Dalje v prilogi.) razgovoru sem izvedel, da je — nečakinja Stanko Vrazu. Ona me povabi, naj jo izpremim na dom, kar sem i drage volje storil. Sprejeli bo me jako prijazno in gostoljubno. Preživel sem nekaj dnij v tej veselej hiši, v druščini blagih Vrazovih ljudij, in ko Btm se po ukazu svojega poziva ločil od njih, povabili so me, naj jih zopet kaj obi-čem. Blodil sem potem po širnem svetu, po tujih krajih, a moje srce je hrepenelo vedno nazaj k tem blagim ljudem. Povrnil sem bb ?opet semkaj in preživel sem nekaj mesecev tu na divnem Vra/.ovem domu. O zlati čas — nikdar mi ne izgineš iz spomina! Bili bo najsrečnejši dnevi moje mladosti! Kakor nekdanji paat;rj v blaženej Arkadiji sem živel v tem krasnem „Stajarskem raji", v blagodejnej druščini Vrazovih nečakinj, brezskrbno ttja v en dan, ne bri gajoč se za bodočnost. V prijaznej slogi bojevali smo, vesele pesni prepevaje, po zelenih goricah, po senčnatih logih in se radovali zlate, blažene mladosti. Deklici pevali sta mi miloglasue na j z raožnarjevimi streli na predvečer sv. Jurija rodne pesni, a jaz sem ji učil naših ume tel j no vloženih pesnij, ki so se v kratkem po vsej okolici raznesle. Pri VBej Vražo vej rod bini razodeva se živo veselje do petja, osobito ti dve sestri sta bili vneti za pesni in sta sloveli daleč na okrog zbog lepega svojega glasu. Razve tega smo se razveseljevali z raznovrstnimi igrami in videl sem tu marsikateri jako ginljiv in globokomišljen naroden običaj in več staroslovanskih narodnih vraž. Imel sem priliko, opazovati te radostne, dobrodušne in življenja vesele ljudi e raznih časih in svečanostih, ter preživel z njimi kio-gotek svetkov vsega leta: z Vrazovimi sem !>okopal burkastega Kurenta, bil sem navzo-Čen, ko se je na 8redpo3tno sredo „baba" ža gala; tu sem praznoval „vuzemu, ple^aje okrog velikanskega ognja, ki se na velikonočno jutro o jutrnlci na prostem kuti; tu s prijaznega cerovškega hriba smo preganjali „čarovnice" ; tu na prostem griču smo zažigali o sv. Ivanu orjask kres in skakali, narodne pesni pevaje, skozi visoko plapoldči plamen; na Vrazovem domu preživel sem veseli dan košnje in žetve, imel sem priliko občudovati pnrednoat, nagajivost, dovtipnost slovenskih taric in v krasnem vrtu slovečih jeruzalemskih in ljutomerskih goric sem se radoval i vesele trgatve, ter sem zavzet poslušal slovesno pokanje možnarjev in Bamokresov, ki se je prjetno razlegalo po blagoslovljene] okolici, odmevajo od griča do griča, V gostoljubne) Vrazovej hiši Btavil sem o božiču njsB!ic«B in Btm bil deležn'k vseh čudovitih obredov pri „kolinah", „domlatkih" in enakih gostijah. In vse to užil sem v mikavne j druščini krasnih, blagih in prostodušnih deklic I A kamer koli smo šli in kar koli Brno delali, povsod naa je navdajala blagodejna slutnja pesnikovega doba, ki je razprostiral nad nami Priloga „Slov. Naroda" k M. 114., 18. maja 1879. in zvestobo do vladarja in mile mu družice. Ta so pokali moznarji in kresovi plamteli, ter kazali požrešnim italijanisimom svoj 81 o v a n -s k i značaj; zopet tu so vihrale mogočne cesarske in narodne zastave z oken, in pomenljivi transparenti zaljšali so poslopja. In mladina, — ti narodova nada in prihodnjost, — kako si se ti izvrstno in primerno radovala ! Kako si sadila lipice v vedni spomin lepe slavnosti! Ko pa dneva hrup potihne, in večerna zarja ta tužni svet obsije; povsod se zbero možaki-veljaki v primernem prostoru, ter pri kozarcu ruj nega vinca napivajo. Le škoda, da nij bilo vsakemu dano v Bvojej domovini, v krogu Bvojih domaČih, te redke slavnosti se udeležiti; kajti stotine in stotine nas je še tu v Bosni, koji zdihujemo po Bvojem domu, koji stoprav zdaj, ko smo daleč proč od domačega ognjišča, vemo in znamo ceniti pesnikove besede: „Domovina mili kraj!" Pa nikarte misliti, da tukaj nij bilo nikakršne slavnosti. O, zelo se motite; kajti i mi smo praznovali srebrno poroko cesarske dvojice, in sleherni je bil z izidom slavnosti zadovoljen. Blagovolite torej sprejeti popis te slavnosti. Bdo je res nekaj nenavadnega, da i istinito lepega in veličastnega. Na predvečer visocega goda naznanjali bo občinstvu topovi iz stare „kulea začetek slavnosti, in polkovna godba, čakajoč tega trenotka pri takozvanih velikih vratih, zaigrala je cesarsko himno na mestu in potem šla, spremi juna od nebrojne množice, po mestu do oficirske čitalnice. Tu je bila mala serenada, in potem je godba svoj obhod po mestu nadaljevala. To je bil torej začetek slavnosti. Drugi dan zjutraj izbudili so nas streli kanonov iz sladkega spanja, in vojaška godba je kakor na predvečer mesto obhodila. A prava siavnost pričela se je še le ob 10. uri, ko je bila slovesna sveta maša v katoliškej in pozneje še v srbskej cerkvi. Zopet so se kanoni oglasili in naznanjali začetek svete maše, in ljudstva vseh stanov in veroizpove-danj, iz mesta in vasi, je privrelo in se gojelo v cerkev. Tu so se vsi zjedinili, bodi si katoliške, srbske ali turške vere. Srbi in Turki šli so v katoliško in potem vsi skupaj še v srbsko cerkev. Hoteli so s tem pokazati svojo udanost do novega gospodarja. Cela stvar je pa imela jako bojevit obraz, neBmrtne svoje peruti. Deklici, osobito Jasi p i na je vedela mnogo pripovedovati o „ zlatemu svojem stnjcu, ki je baje čvrsti svoji nečakinji silno rad imel; obetal jima je blagi mož neki jako lepih rečij, kar je tudi izpolnil pri vsakem svojem povratu na dom; pravil je Jo-tdpini, katero je poaebno ljubil, da, kadar vzraste, jo bode vzel sobo j v Zagreb in jo dal poučevati v vseh potrebnih predmetih. Blagej devi lesketale so pri enakem pripove-danji solze v očeh. Sploh sem opazil, da jej je izniej vseh peterih sester blagi atrije naj živeje v spominu ostal, in menda vsled njegovega obetauja polastilo se je njenega srca neugasljivo hrepeujenje po mestnem življenji in izobraženji. Neka otožna miloba, sladkogrenka melanhohčnost razodeva se iz vsega njenega bitja, in ko je često po cele ure na vrtu sedela in o zlatih gradovih, katere jej je slavni Btrijc obetal, sanjarila, dozdevalo se mi je — Ttelesjena, milotožua Vrazova poezija . . . (Daljo prih.) kajti deputacije b kmetov prišle so nvisoko na konjih", s svojim popom na čelu in z mnogovrstno izdelanimi zastavami, v cesarskih in narodnih barvah. Vsako zastavo je pa zaljšal kaki napis, n. pr.: „V slavo srebernog' pira Njeg. Veličanstva Franjo Josipa L, ali „Živio car austrijski, ugarski i kralj hrvat-sko-bosnj aćkiu, ali „Živili braćo, dobro došli!", ali „Bosna 1463 !4 „Živio Franjo Josip I., naš hrvatski kralj, 1878!" itd. Mesto samo imelo je tudi jako praznično lice. Zastave in zastavice vsake vrste in mnogobrojne rute visele so pri oknih in nad vratmi. In zvečer 24. aprila plavalo je mesto v bli-ščečem morji brezštevilnih lučic. Na oknu vsake bajte in bajtice gorele so sveče ali pa kaka lampica. In ako se pomisli revščina, a kojo se morajo tukajšnji ljudje boriti, reči se mora, da so zadosta storili v proslavljanje visocega praznika. Vsak je storil po svoje) mori, in mimogrede še omenim, da so bila nekatera poslopja prav lepo in jako okusno razsvitljena, in imeli Brno priliko videti na nekem poslopju transparent, kateri bi v marsikaterem avstrijskem mestu „furore" delal. Le škoda, da je bilo vreme tako neugodno, kajti razen malih prenehlja-jev je skoro vedno deževalo, in denes ko to pišem, pa sneg gre in mraz je kakor po zimi. Čudno vreme imamo letos. Domače stvari. — (j- Josip Ogrinec.) Tikoma pred končavanjem uredovanja tega lista smo dobili po pošti žalostno vest, da je nepričakovano in naglo umrl naš prijatelj in sodelovaleč, znani slovenski baletristični pisatelj Josip Ogrinec, profesor na gimnaziji v Vinkovcih, komaj 36 let star! Pokojnik je bil rodom iz Podgorja pri Kamniku, prej suplent v Novem mestu in potem v Vinkovcih, kjer je, naredivši še le lani končni izpit, letos detiiitivni profesor postal in komaj postavši, eto, 13. t. m. umrl! Komaj pred nekaj meseci nam je še poslal za „Liatek" opis Pešte, ki Brno ga tedaj natisnili in veselo uredniku obetal: „zdaj sem prost, veselja imam, zdaj ti pišem za listek, kadar želiš." — O njegovem literarnem delovanji prihodnjič več. — (Prvipo8ku8 zopet neslogo z a-aejati) mej slovensko narodno stranko pred volitvami je naredil deaašnji sobotni „Slove-nec", sprejemši v svoje predale neki dopis iz Celja, v katerem se pripoveduje neresnica, da bode g. dr. Vodnjak kandidiral na Kranjskem, in to se imenuje „modro in taktno", češ, da „osebno sovraštvo do kandidatov od 1873.1. v celjakem okraji nij prenehalo", da pa na Kranjskem dr. Vošnjak nćma „osobnih sovražnikov", ki bi mu „nalašč nasprotovali", da v celjskem okraji nbo treba čisto novega kandidata postaviti" itd. Proti konci dopisa dobode tudi „Sloveuaki Gospodar" eno brco, in mariborski slovenski centralni volilni odbor eno, iz česar smo dopisuika precej uganili. Nehceuio se prepirati, ker vemo, da bode ta poskušaj „Sloveućevega" dopisnika „iz Celja" popolnem nevspešeu ostal. L i da se vulilci motili ne bodo, naj povemo za gotovo, da prvič nij res, da bi g. dr. Vošnjak bil skleud svoj dozdaoji volilni okraj zapustiti in na Kranjskem kandidirati; drugič pa rečemo: žalostuo bi bilo za Slovenstvo in nikakor bi ne bilo vabljivo podati se v narodno delovanje, ko bi narodni volila zamotali taić izkušenega moža, ki je svoje .osebne sovražnike" (mej katere Bpada tudi ta „Slovenčev" dopisnik) z delom in dejanjem tako osramotil in vse njih obrekovanje tako ovrgel, kakor dr. Vošnjak. Mi sodimo, da pri volitvah imajo odločevati narodni patrijotje, ne pa „osebni sovražniki" ali osebni prijatelji. Sicer se bode pa izkazalo, da je število tistih naglašenih „osebnih sovražnikov" jako malo, oeiziatno in brezvplivno. — „Slovencu" se moramo pa le čuditi, če morda misli, da bode s taci mi dopisi komaj Bpet doseženo narodno disciplino povzdignil. — (Od sv. Križa pri Kostanjevici) se nam piše: Včeraj (15. t. m.) smo tu izročili materi zemlji truplo, 13. t. m. zamrlega tukajšnjega učitelja Josip J ero m a. Pokojni je kacih 16 let učiteljeval, svoje prerane smrti — bil je 36 let star — kriv je bil nekoliko sam, nekoliko pa strogost druzih, kateri hočejo ravno v učitelju videti združene vse lepe čednosti. Usmiljenja je vredna vdova in dva nepreskrbljena otročiča, kajti valed nedefi-nitivnosti pokojnika v službi nemajo tolike postavne pravice do redne mirovine. — Pogreba se je udeležilo veliko učiteljstva ii okraja in mnogo domačega in bližnjega ljudstva iz Kostanjevice. — (Poslanec vit. Langer) je odložil svoj mandat kot namestnik centralne komisije za reguliranje gruntnega davka. — (Kranjski notarijatski kolegij) je volil v svojem zadnjem občnem zboru : predsednika g. dr. Jarneja Z u p a n c a, za namestnika dr. Vilh. Ribitscha, za ude komore pa notarje dr. Rudescha, J. Arka, L. S vet ca, J. T rille r j a in dr. Stei a e r j a. — (Pred ljubljanskimi porotniki) je bil predvčeranjem Audrej Martinčič v taj-nej obravnavi krivega izpoznan zločinstva spolzkega posilstva in obsojen na dve leti taške ječe. — (V PoBtojno) pride nedeljo 25. t. m. tržaški nemški Schillerverein. — (Ljubljanski knezoškoi) gosp. dr. Pogačar se je v četrtek iz Notranjskega vrnil v Ljubljano. — (Na južne j železnici) ae brzovlak vstavlja od 15. t. m. skozi poletni čas v Laškem trgu in Rimskih toplicah. — (Volilno ugibanje na Goriškem.) Ker se bližajo držav nozborsku volitve, je odbor „Sloge", slovenskega političnega društva v Gorici razposlal pozive rodoljubom po deželi, ki naj bi sporočaj odboru do 22. t. m., kakšno mnenje je mej narodom glede teh volitev, in katerega moža želi narod, da bi se postavil za kandidata. — (Mestne volitve v Gorici.) Dne 11. t. m. so pri dopolnitnej volitvi III. vol. skupščine po hudej borbi zmagali vsi trije kan-didatje „Lsonzove" takozvane liberalne stranke, tedaj pristaši sedanje večine mestnega zastopa, Dne 15. maja pa je v II. razredu zmagal „Isonzu" protivni „Comitato econoinico" s kandidatoma Catinellijem in Paternollijem, zaradi tretjega pa bo jutri ožja volitev mej dr. Vin-cijem in vit. liozizioin. — (Duhovenske spremembe v ljubljanskoj škofiji.) G. Viljem Ga-' penu gre za administratorja v Planino, g. Jožef Golmajer iz Koprivnika za kaplana v Hinje, g. Andrej Sinienec iz Bučke v Šint Rupert, g. Pečnik Valentin iz Mengiša za administratorja v Vranjo Peč, g. Miha L^vtižar iz Doline v Prečino, g Vrančić Nace iz Šinarija za administratorja v Zagradec, g. Jakob Lebar iz Svibna v Čatež, g. Auton Lanasi iz Dobr- niča v Žužemberk, g. Jožef Jaklič, fajmoSter v Starem logu, je dobil faro Mokronog, g. Franc Cirer, kaplan v Naklem, je Sel začasno v pokoj. — (Kako bi se sprideni svet po boljšal.) Piše se nam s primorskega mesta Te dni se je Bprehajal uže pozno na večer neki reški kavalir po „korso" glavnem trgu Bil je videti prav eleganten gospod. Visok ci linder mu je pokrival prazno glavo, in mu ču val tisto malo pameti. Na dolgem traku visel mu je magjarski kožuh, ves v franžab, a v rokah zvijala se mu je prav lepa palička in Bpremljal ga je njegov zvesti pinč, z jedno besedo: bil je prav fin gospodič. Samo jedno napako je imel, pomislite, — imel je „prilično dolg no8u, in baš ta napaka mu je napravila velike sitnosti. On opazi pri nekih vratih lepo deklico, in naenkrat je bil pri njej — ali ga je poklicala no vemo. Ko jej začne prav Bladko govoriti, kakor se tudi spodobi takemu človeku, posumnja mati dekličina kje da bi deva bila. V svojej Bkrbi vzame staruha sve-svetiljko s petrolejem ter gre po stopnicah v vežo, od koder je slišala mošk glas. Ali ker je bolj gledala na moškega, kot na stopnice — „nesreću nikoli ne spi" — izpodtakne se majki, ter pade z lampo vred po stopnicah, olje se razlije ter se z njim polije tudi kavalirjev magjarski kožuh. In glej, — naenkrat je bilo vse v ognju po veži. Tudi gospodov kožuh je začel goreti, a on v tej stiski Bkoči proti vra-tam, ali v prevelike) zmešnjavi vdari tako trdo z glavo ob nje, da mu je cilinder skočil črez ušesa in črez oči. Pomislite si zdaj nesrečneža, kateri nij vedel, kaj bi začel, na hrbtu ga pa tudi uže peče. V tej nevolji začne glasno na pomoč klicati, njegov pinč mu pa pomaga. Kriči pod cilindrom in zaklinja mater, katera je mej tem vstala, če tudi je bila vsa potol-čena, — da nij mislil nič hudega z njeno hčerjo, in da jo bode gotovo za ženo vzel, samo če ga rešijo. Sedaj so prileteli gasilci, ter menda le se Bilo pogasili goreči petrolej, ker stopnice so bile lesene. Slekli so tu ii ko-žuharju kožuh in sneli mu cilinder. Ko začuti kavalir zopet prosti zrak, Bkoči proti vrata m popusti kožuh, cilinder, paličko in „iVajericu" ter odnese samo krvavi nos in gorko pleče. Njegov zvesti pinč ga je baje b trudom dohajal, tako je tekel. Moja stara gospodinja pa pravi: Tako naj bi se zgodilo z vsemi zape ljivci, potem bi se uže svet poboljšal, ta sprideni. Dunajska borza 17. maja. Enotni UrL dolg v bankovcih . . 07 gld. 55 Enotui iiri.. dolg v srebru . . ■ 25 ■ ■ — t Vkeijo narodno banko . . . .841 — ■ BO i . . 117 20 . . . — _ — 0. kr. oekini..... 9 n 36 t ■ . . 5 54 , . 57 n 70 * A. Orehek, l^roja-č "\7" I_ij-u_"blja,z3.i, priporoča se p. n. občinstvu za izdeluvanje obleke po najnovejšoj tac oni, jako ceno, ter a tem naznanja, da ima svoje prostore zdaj poleg vhoda v čitalnično restavracijo, tik zvezdnega drevoreda. (216—3) Za nže več let obstoječo štacuno z mosaniin blagom, v trga dolnje Štajersko, iščeta se dva izurjena, slovenskega in nemškega j Olika zmožna trgovska pomočnika. Kavno tukaj se sprejmeta dva učenca, katera sta vsaj dovršila z dobrim vspebom četvero-razredno ljudsko šolo. Ponudbo pod šifro Jk* XI. sprejema admini stracija „81ovenskega Naroda". (2JI—2) Trgovska hiša v necom velikem mestu na Kranjskem, na velikem trgu, je zavoljo domače namere iz prosto roke na prodaj. Kdor želi to bišo kupiti, naj vpraša v administraciji „Slovenskega Naroda". (222-2) Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da se bode iz nova krito, popravljeno in s pri-pravo za postav ljetuje lceg"lo"v (brez dečka) obskrbljeuo keglišee •v ia.ed.eljo cLrs.6 IS- t. rrx. otvorilo. Vhod v gostilniški vrt skozi nunske ulice poleg nunske cerkve. Spoštovano -A.. Solile Firmen als Vertreter eriJniiciit. (196—246) Vsem, ki trpe zapiranje, zaslinjenje, breztežnost, želodeČni katar, napihovanje, vrtoglavost, glavobolje, zimico, zlato žilo, izpusčajo na koži, zlatenico, bledico, protin, vodenico in obistne bolezni, priporočajo se už i 60 lot kot dobre znane karpatične zdravstvene pile. Skatlja s 15 pilanu stano 21 kr., zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr., s pošto 1 g d. 10 kr. Manj kot en zavij se ne razpošilja. Edino in samo pravo pri lokarju Ivanin I Viciiricliu, v Milaoki na Ogornkem. Izpis iz doslih zahvalnic: Naznaniti vam moram, da so vaše pile čudovito uplivale; prosim še jeden zavoj. Na Vrhniki, dne 6. marca 1879. Josip Gerjak, komi. V korist trpečega č oveštva vašemu blagorodju naznanjam, da so m no, 75 let Btarega moža, vaše pile mojo tridesetletne bolezni ozdravile. Balasa-(iyarui:it. dne 39. nov. 1878. M! Karel Pongracz, kr. svetovalec. Eleg-antna spomladanska obleka 18 goli Praktična spomladanska zgornja suknja 10 goli Tšulne spomladanske hlače 5 gold. in v pri morji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni obleke za otroke od dveh let naprej. Mr Spalne suknje za gospode in gospe* priporoča M. Neumann, krojaški mojster, v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11, v Lukmanovej hiši. 9s^P" Vnanje naročite .se proti povzetju urno izvrši in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (115—14) Tujci. 17. maja: K v rop m : Radinskv iz Trsta. Prt rs um.m Dr. Gwas Iz Trsta. — Bartolitsch iz Dunaja, — Jonas iz Gorice. — Gaspari iz Sarajeva. — Friodman iz Dunaja. Pri Slalioat Prinz iz Dunaja. — Golob iz Kamnika. — Haustier iz Kočevja. — PitBcheran iz Dunaja. — Faiiler i& Gradca. — Kug en, Damask iz Dunaja. — Kobera iz Hrastnika. Pri Vlrautu: Zalokar iz Lase. — Gregorin iz Litije. Gostilna pri avstrijskem cesarji, (Gasthof zum Kaiser von Osterreicli.j Sv. Petra cesta št. 5, blizu post e južne železnice, jo notranjo popolnem novo in okusno popravljena, in priporoča svoje sobe po nizke) ceni p. n. slav. potovalnemu občinstvu, »osebno prečastitej duhovščini za mnogobrojni obisk. Restavracija je dobro oskrbljena, izvrstno đ-olen-jslso vino, dobro ^.uerjevo jpirvo, ceno Icocllo in-v-ederja. je slav. občinstvu na razpolaganje. (181—3) n isii tm Pravi dan. ~"3Mt Deželno gledišče v Ljubljani. Teatro-Caperta (preje Mellinijevo gledišče). V nedeljo dne 18. maja zvečer ob 8 uri velika briljantna predstava iz marjije, fizilce, optilce, ln.ica.ra.-vilice i. t. d. i. t. d. 11 koncu v prvič: €lir4>uiolecliteeataractapoikilc% v svojoj vrsti doslej še nedosežen trojni čudoviti vodomet, odičen s čarobno živimi slikami. iJ*£~* Natančneje glediščni listki ld plakati. HJ VvtflnTlillU " f'auteull 80 kr., — sedež v parterju 70 kr., — partčr in V inlJj)lllllll . loša 60 kr., — sedež na galeriji 40 kr.. — vstopnica vojakom in dijakom 30 kr, — galerija 20 kr. Kasa je odprta zjutraj od 10.—12., in popoludno od 2.-5. ure. V ponedeljek dne lil. maja ob 8. uri zvećir velik« predtdttva z jJBBF" in>imlikhiki nitt itn programom. Sledilo bode Haiuo aekoliko predstav. (233) Z .ZU >v.y\jy\Ay ww s-k^ \as \as \as \as ^as \a/ {^^^K. ,^Fv .^K, ^^K, ^"v ^"V^^Fv ,^rV ^"v ^Pv /rv yrv Javna zalivala. 1 Podpisana se naj topleje zahvaljujem |Ž£ glavnemu zastopu banke „Slavije" )K za točno izplačilo kapitala 1000 gold., katero je bil moj ranjci soprog pred tremi loti v mojo korist zavaroval za slučaj svoje smrti pri imenovanoj banki. w Terezija Jančigaf, J (234 gostilničarka v Kozlerjevoj pivarni. tt i \a*s v*^ NA^ NA^ SA^ NA«' >Af v^/ nA^ SA*' NA^ ^^^^.^■a.^^^V^^v,^^.,^^..^^ .^^..^^ ^^^v.^^ Premeščenje. j+ Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je svojo prodajal- J*^ nico pred 1^ zvezdni drevored, na oglu gledišrnih ulic, v yL ^ Cettinovicevo hišo ^ ^/ preložil. SA. SI Isti ima v zalogi veliko Izber nuj novejših §W $ Hotator, -e uojt, kožioiino. $ Ko/iiliovinii se mej poletjem skrbno t*liruiijevu; naj ^Tl boljše se priporoča Tj (133-7) Anton Krejči, kožidiar. I Bergerjevo međicinično I milo iz smole (Theerseife), ■ priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na Avntro-Ogri•■*!»< in, l niiidiilirm. Nemškem, IIolitutlNkeni, v .Švlol in na Ituuiua- Hkem itd. užo 10 let se sijajnim vspehom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito zoper hraste, kroničm in luskinisti lišaj, nalezljivo hrasto, tolitnl tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rudeč nos, ozebljino, potenje nog, in zoper vse zunanje otročjo bolezni na glavi. Vrh tega se se vsakemu priporoča kot polt čistočo sredstvo za umivanje. Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. HergerJevA milo Iz nuiole ima 40°/0 koncentr. smolo iz lesa, jo skrbno narejena tor so stvarno od vsega druzega mila iz s mole , ki so v trgovini nahaja, razlikuje. 21^*" Da se prekanjenju izogne, zahteva naj so v lekarnah ^ ^ ter naj se pazi na zeleni določno ^^^^S ZHvItek in tukaj pona- llergerjevo milo y^^.li. >a| tisneno vurstveuo iz smole, ^jAfisV*^ murko. Jedini zastopnik za domaČe in tuje dežele: lekarnar CjJ . XI e 11 v O i> a. v xi. C.lnvnn zalomit za LJul»I|auo v lekarnah J. Svobod :i in G. P i c c o 1 i; potem v lekarnah v Idriji, vNovemmestu pri B e r g-m a n n u; v Radovljici pri A I o k b. Kobleku; v K r a n j i pri Š a v u i k u in v K a ni e n i k n. (317—lz) Čitalnična restavracija. Udano podpisani se zahvaljuje dozdanjim svojim p. n. gostom za mnogobrojno obiBkavanje grostllne jsri "^7"lra,rLt"u. (Stern.-wa.rte), katero je imel enajst let v najemu. Vsem tem, kakor tudi p. n. slavnemu občinstvu, in osobto prečastitej duhovščini naznanjam, da sem z denašnjim dnevom odprl restavracijo v ljubljanske] čitalnici. Tu se bode dobivalo dobro in ceno 3c©sll© in -v-ežerja,, izvrstno dclcnjslco in lolsseljslco vino, pravi kraški teran in I-Iczlcr-5evo carsko pil-vo. Na novo opravljeni JJi^* vrt kakor tudi kegljišče ""^H jo slavnemu občinstvu na razpolaganje. Za mnogobrojno obiskavanje svoje gostilne prosi z vsem spoštovanjem Valentin Gerčar, gostilničar. V Ljubljani, dnč 14. maja 1879. (217—2) Lepa Wertheimova kasa, nova cenila okolo 200 gold., se proda v a LS0 gold. z mizico vred. 0<(3()—1) Več so izve iz prijaznosti pri gosp. Karel K h liček u, trgovcu na dunajskej cesti v Ljubljani. Nove vozne liste za železnice prav po nizkej ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Velika zaloga izdelanih nepotrat-nih ognjišč vsako vrste in velikosti jako v ceno iu s poroštvom. C. kr. patentirane plošie za ne-potratna ognjišča, ki ne pofiijo v vročini Zagotavlja so vestna in točna postreiba, Vsake vrste stavbena dela iu alj^ popravljanja so sprejemajo. C inilnlki s podobami se na za-btavanje zastonj pošjejo in frarico. 5 AlToin C. Ahčin, stavbeni kijuč.ir, krojaško ulico št. 8 nova. (197 1 »»t^\^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^rV^^ i Razglas. V sredo 31. maja t. 1. dopolnilne ob 9. uri se bode MT košnja detelje na njivah pod T ivo lijem kosoma v najem oddala. Najemniki se vabijo določeni dan ob 9. uri zjutraj v Latermanov drevored. Mestni magistrat v Ljubljani, dne IG. maja 1879. (228—1) rMMI !■! !■! !■! !■! !■! f Premesčenje. I Mestni zdravnik, med. in cMr. ir. j Franc Illner, X magister porodničarstva, I stanuje v Slonovih ulicah št. 52, f v 2. nadstropju, (210-3) R polog kavarne „pri slonu", tor ordinira od 8. J do 9. ure dopoludue, in od 2. do 3. ure po- Bpoludnei uboge bruzp'ačno. i Dr. Franc Papež, i i sidvokat v I ^ j nI >lj;i n i. f * jo preselil svojo pisarno i v Eecherjevo hišo št. 4, 1 zraven starih Križank (v sprednjih pritliČnib ^ sobah). (229—1) Premesčenje. Udano podpisana javlja s tem svojim čestitim p. n. naročnikom, da ima bvojo prođajatnico za drobno blaga zdaj v itev« 11 (nova) na meti nem u. Za mnogobrojno prijazno obiskavanjo priporoča 8e (232—1) z vsem spoštovanjem Kristina Zabukovich. ff ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I i I? mm P. T. Čast imam naznanjati uljudno čestitomu občinstvu, da som trgovino s trakmi „pri prelji pod križem" gospod A. Trnitiiov«) p:ed dvema ui> stcema prevzel, ter vabim čestito občinstvo v nakupovanje zdoiaj zaznamovan;b iz nova izbrauih rtč.j. (57—3) So spoštovanjem T- S. Benedilit- Velika zal< ga svilenih, baržunastih, volnenih in pavoljnatib trakov, kordon« ti- iti chappe svile, najboljšo vrste sukanca za šivalni stroj in kitajski evim v vseh barvali. Velika izbir trakarskih, svilenih, krogljičnih in gombov od biserne matice, uradniških iu gombov za livičje. Lispi o v in žoe-a za mrrže, belega, črnega in cinkastega kostara, J žrobljev, žrebijev « d drota iu vroton e šravhov), okov za hišno opravo ;in stavbo, jako solidno izdelanih nepotratnih « gnjišč in njih posauanib delov, peč j od litega železa za kurjavo s pr« mogom ali drvmi, delov T za vodnjake in cue. :lsto tako sprejemata naročila za vso proizvode c. kr. priv. prve kameniške tovarne za cement, kakor: plošče od ceni m.i za tlak J po cerkvah, h.snih vežah iti po mostovžih, cigel '/a strehe od cementa, p in cevi za vodovode, korita itd., vso to se vračuni po originalnih ♦ faliriškdi cenah. X Traverze, zauotane aii zvaljano, bo po meri preskrbe in ceno ♦ zaračunijo. (206—2) M. Lentsche, prodajalnica špecerijskega in materij alnega blaga, (Preširnov trg tik železnega mostu.) X >: >: >: H >: >: >: >: >: >: x >: priporoča svojo veliko zalogo "fe>a.r-v- za soTone malarj'e O v v v v Se 'i in ma.stilce, kakor tudi čopiče (piuzelne) vsake velikosti, 1^1 fini firmož, uležano laneno olje po najuižjej ceni WkWm Špecerijsko blago TOl 11 se dobi na drobno in olo po najugod- ■*■ (103-3) nojših pogojih. ■*■ ♦Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*.l*« ar Skoraj zastonj! Od konkurzne uprave nedavno na nič prišle veliko angleške fabrike za britautja-urebro dobili smo nalojr, da naj vse pri nas v zalogi ležeče blago od britanija-srebra za majheuo povračilo vozniuo in '/« dela plače delavske, podari m Proti vpoBlanju svote novcev, ali pa tudi proti povzetju pri vsakoj reči določene cene le kot povračilo voznine od Angleške do Dunaja iu kot neznatni del delavsko plače, dobi vsakdo sledeče zav c* trti dol reelne vrednosti, skoraj zastonj, b' kom. tile >a Jedi od britanija-srebra, in > kom. enačili tile iu kavo, skupaj i i komadov, stalo so projo gld. 6, zdaj pa vseh l'£ komadov skupaj . gld. t.sn 6 „ namiznih nožev od britanija-srebra, z ang.eškimi ostrinami od jekla, nadalje d kom euacih vilic« skupaj 12 komadov, ki so prejo veljali gid. 0, zdaj vseh koniadov HkupaJ »,♦••■ a. IO 1 ia|<-uialec za mleko, teške kvaliteto, prej gld. 3, sdaj „ —.70 1 n n i «•'»«►. najtežje vrste, od najboljšega bnl a ni) a-srebra, preje gld. 4, zdaj ..... n 1.10 G podMtavkov za nože od bmaiiija-srobra, prejo gld. 2, ztlajj............— .65 1 klešče od britanija-srebra za sladkor, preje gld. 1, zdaj „ —.80 Kazen tega se elegantne namizue svečnike, par gld. 1.—, 2.—, 2.50, a.— ; taso, a kr. 50, 76, 80, gld. 1.—, 1.40; vrčki za kavo, a gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; Bladkome pusice, h gld. 2.—, 2.8'J, 4.—, 5.50, 7.—; sladkorne slpuiee, a kr. 2?), 40, 75, 90, gld. 1.— ; karaliudelj za kis in olje, a gld. 2.50, A.HO, 3.50, 4.i5, 5.—; pusice za surovo m.n o, a kr. 7.>, gld. 1.70, 'i.80, d.ib, 4.—; čašo za juho s podstavkom, a gld. 1.60, 2..0, 3.— Neverjetno po ceni! in za vsako gospodinjstvo p. sobnega priporočeuja vredna je sledeča Kklad, obstoj« <-a iz :t:t komadov praktičnih, tvr izvrstno izde m ili Nlviiiij, naiejciiib iz najtiuejšega brnainja-srebra za ue-verjeLi.o malo ceno lo Kld. «.1."» in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih uozev, z ročuikoui od biitan.ja srebra, s pravo angleškimi srebrno- j i k . c:. 11 n. ostrinami, ti n jako linih vilic, bntan Ja-sn bi o, iz jednoga kosa. b .. teškiu /,li< za jedi od britanija-srebra. ti „ zlic za k»vo ou britanija-srebra, najboljše kvaliteti. 1 imiHiviii zajemale« za mleko od britanija-srebra. 1 tenki zajemulee za Juho ud britanija-srebra. 6 kom. poUNiavkov od britainju-M'cbra za uoze. 1 izvrstne klešCe od britanija-srebra za sladkor. o3 kom. Vse te reči so izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki jo na celem svetu jedina kovma, katera ostane večno beia, in so od pravega srebra tudi po 2t)ietnem rabljeuju no mOrfl raslodltl, za kar hv> ^arauluje. Naj so tedaj vsakdo ■ naročili kolikor inogočj pohiti, kor pri tako izrodnej conoati se bo kma.u vsj poproda'.o. (60 —lO.i Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro ogorskih provincijali: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: 15ni u aV 14uiiib9 Wien, 1. Elisabethstrasse Nr. G. •a w • m - u c«* t « s • -.o °* ► M • -s it « g ^ —, — o v S ,_ g ™ *a is JkdhUij ui urtdi:)k Jcbip JurciO. LntiUima iu tiak r Nuroauo utikaraeu.