241. številka Ljubljana, v petek 18. oktobra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan ivever, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Gosp. dvorni svetnik Heinricher — in gosp. Gregorič. (Dopis is spodnje Štirsko.) Čitala se je v Vašem cenjenem listu neka notica o tajniku Ptujske posojilnice, V. Gregoriči in gosp. dvornem svetniku ter predsedniku Celjske okrožne sodnije. Ta notica jo bila posneta iz nasprotnih virov in je bila tako suhoparna in brez djanBkih okolišev, da človek nehotoma vsklikne: nekaj pa ho je pri dotični obravnavi vender le govorilo, kar moJ8terski poročevalec po Gothejevem nasvetu „modro zamolči". No, ni nam znana vsebina dotične kazenske pravde; ni nam tudi znano, na katere razloge se opira razsodba Graškega sodnika. A vender smo v stanu nekaj fakt navesti, ki dokažejo, da prosinja pravosodno osobje vsaj deloma nek duh, ki je ravno nasproten svetopisemskemu duhu, ki oživlja Ako se tem faktam ne bo oporekalo in dokazalo, da so neistinita ali pretirana ali drugače zavita, onda se bo morala razsodba, s katero je bil V. Gregorič obsojen na 150 gld. globe imenovati nedostatno, pomankljivo. I. Ludjevit Kresnik, sedanji namestnik načelnika pri okrajnem zastopu v Slovenski Bistrici, jo pred nekaterimi leti, in sicer takrat, ko je že gospodarila nemškoliberalna stranka v tem zastopu, slutil, da ne gre vse v redu, posebno kar se denarja tiče. Veliko besedo je v tem zastopu imel veletržec St., poseben prijatelj gospoda dvornega svetnika, ki ga je z m i raj na lov vabil Kresnik se pri ne kej priliki izreče blizu tako, da se pri okrajnem zastopu v Slovenski Bistrici gode goljufije. Vsled tega seveda velikansko razžalenje časti in — tožba. Da ima Kresnik takrat tu ugled v akte pri dotičnej korporaciji, bi lahko zamogel nastopiti dokaz resnice; kajti, k..kor posnamemo iz drugih časnikov, so se vršile takrat take nerednosti, ki so goljufiji podobne kakor jajce jajcu. Kresnik je bil obsojen v prvi instanci in obsodba je bila potrjena tudi od druge instance Pred prizivno obravnavo v Celji pa se je prijatelj St. izrazil na kopališči v Slovenski Bistrici pred več osobami o tej stvari doslovno: „Der Herr Hotrat wird schon einen Senat zusammensetzen, dass das Urtheil gegen Kresnik bestiltigt wird.M To se je začelo po mestu govoriti in izvedel je to tudi Kresnik. On prosi vsled tega c. kr. nadsodnijo v Gradci, da se deleguje druga prizivna instanca namesto Celjske okrajne sodnije. Nadsodišče je ukrenilo poizvedbe, ali je g. St. res one besede izrekel. Več osob, ki so prej to vest zatroBile mej svet, je bilo zaslišanih. Pri zaslišanji, ki se je vršilo v Slovenski Bistrio1, so vse osobe izrekle, da St. tega ni govoril. Kresnikova prošnja za delegacijo druge prizivne sodnije je bila vsled tega odbita In glejte čudež! Kresnikova obsodba je bila potem v prizivnej obravnavi ode. kr. okrajne sodnije v Celji v resnici potrjena. Kresnik je kazen potem tudi v Ptuji prestal. Ali jo to bilo v resnici samo le naključje ali srečnu divinacijii, da so Bistričani že pred prizivno obravnavo vedeli, da bo Kresnikova obsodba potrjena ? II. V Dravmskej dolini biva drug lovski prijatelj gospoda dvornega svetnika g. —n. Lov je tam v najem dan po posameznih občinah; obč;no Brezje je v najem dobil pošten imovit kmet. Tega naprosi g. —p, da bi mu dal dovoljenje, da sme v tej občini letečo zverjad streljati. Kmet mu to za leto 1885. dovoli, ker je menda kmet reflektiral bolj na zajce kakor na jerebico. Na sv. Gospojnice dan (15. avgusta) 1886 pride g —n. ravno takrat, ko kmeta ni bilo doma njegovo ženo prosit, da bi mu tudi za tekočo jesen dovolil jerebice in sploh letečo zverjad streljati. Žena kmetova tega ni dovolila, ker jej je kmet prej rekel, du ne bo dovolil; menda ga kmet že ni mogel nadzorovati več, ali res samo jerebice strelja. Žena kmetova je tudi prosilcu odvrnila, da naj ž njenim možem govori. Ona bi zoper to nič ne imela, če bi mu kmet tudi za leto 1886. dovolil. Tako je izpovedala žena pod prisego. Najemnik lova in njen mož pa je tudi pod prisego izrekel, da prosilec po Veliki Gospojnici ni njega prišel zopet prosit, ampak je brez prošnje in brez dovoljenja v občini Brezje na lov hodil. Vsled tega je kmet dotičnika zavoljo tatvine ovadil. Gosp. —n je prišel k obravnavi in je privedel več prič, ki so vse potrdilo, da je kmet zatoženemu dovolil jerebice streljati. Za kateri rok se je todovoljenje raztezalo, pa priče niso bile vprašane. Obravnava se preloži, da se pokličejo že druge priče, katere jc zatoženec navedel. Mej tem časom so spremeni osoba obravnovalnega sodnika. Druge priče neso mogle nič povedati o letu 1886., ker so bile samo navzoče takrat, ko je kmet za I. 1885. dovolil zatoženemu streljati jerebice v Brezji. Kmet in kmetova žena, ki nista še bila nikdar kaznovana sta pod prisego izpovedala, da za leto 1886. nista dovolila — mu jerebic streljati. Vsled tega je bil zatoženec krivim spoznan in na nekaj dni zapora obsojen. On se pritoži. V priziv nej obravnavi je predsedoval g. Heinricher sam. In glejte, kako Čudno se je tam argumentovalo. Iz izpovedb tistih prič, ki so bile pri prvi obravnavi zaslišane in ki bo niti uprašale niso, za kateri čaB je dal kmet dovoljenje za jerebice, se je najeden-krat sklepalo, da je kmet — mu podelil, kar se obroka tiče, neomejeno dovoljenje za jerebice. Vsled tega je bil v drugej instanci od zatožbe oproščen. Ako bi se obravnava v drugej instanci točno vršila, bi morale vsaj še prva priče jedenkrat zaslišane biti in bi se morale izrecno vprašati, ali je bilo dovoljenje v resnici neomejeno podeljeno. Mora se vender uvaževati, da lovski najemnik ne bo neomejeno svoje pravite brezplačno drugemu odstopil, ker lov stane denarje. Konečno pa se je v razlogih druge instance tudi poudarjalo, da —n gotovo ni imel tatinskega namena, ker je v drugej občini sam lovski najemnik. To pa je veuder le čudno. Tatovi in tisti, ki še hočejo tatovi postati, bi v očigled tega razinotrivanja lehko do zaključka prišli, da če si v najem vzamejo kak lov, že zavoljo tega ne morejo kaznovani biti, če v sosednih revirjih brez dovoljenja streljajo. In kar je za lovske tat fine veljavuo, bi moralo tudi veljati za druge tatviue. Saj živijo vsi tatovi pod isto postavo. Naj bolj čudno pa je to, da dotični gospod v Brezji ne strelja več jerebic, čeravno je okrožno sodišče mu priznalo neomejeno pravico do njih in čeravno je še tam isti kmet lovski najemnik. Govorili bi še lahko nekaj o tistih kaznovan-cih, ki so bili udeleženi pri Š-martinskej aferi leta 1884. Tudi tukaj tiči Ahilova peta za gospoda dvornega svetnika. Na dalje o slučaji, v katerem je sin tretjega njegovih lovskih prijateljev prosil za delegacijo drugega sodišča, ker je bil zavoljo različnih hudodelstev v zapor djau. No vse to Bi prihranimo za prihodnjič. Ako taki slučaji, o katerih se v celem okraji govori, rodijo kake sumnje, se temu ne bode nikdo čudil. Če je toliko kokodakanja, mora tudi nekje jajce tičati, če je toliko dima, mora tudi nekje tleti. Ni čuda, ako se vsled tega ovije okoli sive trudne glave gospoda predsednika lovorjev venec romantike, ki ga usposablja bolj za junaka v romanu nego za predsednika c kr. okrožne soduije. Dal Bog, da to ne škoduje nižjemu osobju na spodnjem Štajerskem. J u s t u s et tenax p r o p o s i t i vir. Deželni zbor kranjski. (IV. seja, dne I 8. oktobra 1 889. 1.) Mestna občina Kranj prosi, da se store potrebni koraki, da se ohrani gimnazija v Kranji oziroma, da se razširi v višjo gimnazijo. — Prošnja se izroči upravnemu odseku. Poslanec K1 u n utemeljuje načrt zakona, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. leta dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin. Dotični paragrafi se v novi obliki glase: § 5. K ostalim stavbnim troškom za ta poslopja morajo cerkveni prebendarji prispevati takrat, kadar dnje njih prebenda po načelih, po katerih se zračuni dopolnilo h kongrui iz verskega, oziroma iz državnega zaklada, vsako leto najmanj za 50 gld. višji čisti dohodek, nego pravilno določena kongrua. § 6. V tem slučaji morajo prebendarji, kadar preseza čisti dohodek njih prebende praviluo določeno konguo do 100 gld., plačati 10. za 50 gld. 100 „ 200 „ 300 B 400 n 500 „ 600 „ 700 „ 800 „ 200 300 400 500 600 700 800 900 del 9. n 8. „ 7. „ 6- „ 5. , 4- ■ 3- n polovico po odbitji troškov za ročna in uprežna dela še oBta-jajočih stavbnih izdatkov, katerih ni možno pokriti na način, navedeni v §§ 1. —4. ; nikoli jim pa ni plačati kaj več. § 7. Cerkveni prebendarji so upravičeni, dolžni znesek, ki jih zadene, poplačati v letuih obrokih, ki nikakor ne smejo znašati več, nego pravilno določeno kongruo presezajoči vsakoletni večji dohodek, pa se tudi smejo zmanjšati pod tretjino tega večjega dohodka. Dolžuost, plačati te obroke, preide, v kolikor jih ni prebendar, glede na odobrene plačilne roke, moral plačati sam tudi na vmesne dohodke izprazneue prebende in na naslednika v nje užitku. Deželni predsednik baron \Vinkler izjavi v imenu vlade, da se popolnoma strinja z nasvetom Klunovim, da se dotični deželni zakon spravi v soglasje z državnim zakonom. — Predlog se izroči v poročanje upravnemu odseku. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča o računskih sklepih raznih dobrodelnih zakladov za 1. 1888 Najdeniški zaklad ima či*to imovino 4219 gld. 30 kr. in se jo pomnožila za 827 gld. 76 kr. — Blazniški zaklad ima imovine 155.042 gld. 75 kr. in seje pomnožila za 30.569 gl. 53Va kr. — Porodniški zaklad je imel »kupne potrebščine 5 623 gld. 77*/i kr., pokritje pa 1143 gl. 68 kr., v primeri s proračunjenim primankljajem, kaže se skupnega prihranka 415 gld 181/« kr. — Pri bolnišnem zakladu znašala je skupna po- trebščina za redne troške 62.788 gld. 88Va kr., pokritje pa 12.400 gld. 87 kr., torej se kaže pri-mankljaj 50 388 gld. OP/a kr., ki je v primeri s proračunjenim primankljajem 46.442 gld. 28 kr. večji za 3.445 gld. 73'.', kr. Vsi računski sklepi se odobre. (Dalje prita.) Vodovodnega odseka poročilo o pokritji upravnih potrebščin mestnega vodovoda in o ceniku za oddajo vode. (Konec.) Glede poslednjega omeniti je potreba, da mora, dasi se bode voda prepuščala v prosto porabo, določen biti vender nek maksimalen pot rošek, da se pride v okom plitvauju z vodo, katero bi se utegnilo sicer ugnjezditi. Vodovodni odsek je torej določil, da se bode v prosto porabo dopuščeni potrošek vode razdelil v tri razrede tako, da bode onemu, ki bode plačeval več najemščine, dopuščeno tudi več vode v prosto porabo; da se bode pa vender absolutni potrošek dopuščal veči onim stanovalcem mesta, ki plačujejo manjšo najemščino, tedaj ubož-nejšim vrstam. V ta namen razdelil jo vodovodni odsek po najemščini stanovanja, resp. hiše v tri razrede in sicer takole: V 1. razred spadala bode najemščina do 250 gld.; v 2 razred spadala bode najemščina od 250 gld. do 500 gld. in v 3. razred spadala bode najemščina čez 500 gld. Za prosto porabo določeno je vi. razredu 300 litrov ; v 2. razredu 450 litrov in v 3. razredu 600 litrov vode na dan. S tem jo voda za prosto porabo računjena jako obilno, kajti veliko je 2e, ako se na vsacega prebivalca računi 50 litrov vode na dan. Vodovodni odsek pa jo računi z gorenjo razpredelitvijo veliko več. Po uradnem statističnem izkazu bilo je namreč leta 1887. v Ljubljani 4819 stanovanj, od katerih se je plačevalo najemščine do 200 gld. Ako se k temu številu prišteje še polovica onih stanovanj, od katerih se je plačevalo letne najemščine od 200 gl., do 300 gld., tedaj 238 sta novanj, spada v prvi razred 5075 Btanovanj, katerim bode dopuščeno porabiti na dan 1517-10»»* vode. Po istem izkazu plačuje se od 573 stanovanj letne najemščine od 250—5 00 gld. Ta Btanovanja pri dejo torej v drugi razred z dopuščenim dnevnim po troškom vode 257 85 m3. V tretji razred spada konečno po istem izkazu 164 stanovanj z na jeni-žčmo preko 500 gld. in dopuščeni dnevni potrošek vode znaša zanje 9840 m8. — Po tem takem dopušča se vode za prosto domačo porabo 1878.85 ma ali 1,873.350 litrov na dan. Ako se računi Ljubljansko stanovništvo okroklo s 30.000 duš, tedaj je vidno, da pride na vsacega prebivalca 6244 litrov vode na dan. Kar se bode vode porabilo za domačo porabo več, od te bode po nasvetu vodovoduega odseka treba plačati posebno pristojbino. Razen tega pa predlaga, kakor je bilo že omenjeno, vodovodni odsek plačilo posebne pristojbine od vse one vode, ki se bode iz meBtuega vodovoda oddajala za druge namene. Po tei obrazložbi predlaga torej vodovodni odsek: Slavni mestni zbor naj sklene: 1. Slavni deželni odbor se naprosi, da predloži visokemu deželnemu zboru načrt sledečega zakona v obravnavo in sklepanje; „Zakon z dne......s katerim se upeljuje vodovodna najemninska doklada v deželnem glavnem mestu Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem takole: § 1- Takoj, ko se v deželnem glavnem mestu Ljubljani polože cevi ob kakem posestvu in tedaj občina zamore to usedlost preskrbljevati z vodo, obvezan je lastnik tega posestva že s tem, da plačuje občini vsako leto znesek petih krajcarjev od vsacega goldinarja najemščine, ki se je priznala od posestva. § 2. Lastnik posestva ima pobirati to najemninsko doklado ter je oddajati občini. On je prorok za redno njeno plačilo. § 3. Vodo, kolikor jo je potreba za domačo porabo (za kuho, pranje, znaženje) oddajala bode občina brez posebne pristojbine; za vodo, ki se bode od- dajala v druge namene, pa bode plačevati pristojbino po določenem ceniku. Za veljavnost tega cenika treba je odobrenja deželnega odbora v soglasji s c. kr. deželuim predsedstvom. § 4. Pravica, pobirati to doklado, preneha konci leta 1830. 2. Za oddajo vode iz mestnega vodovoda določa se sledeči cenik: 1. Za privatne hiše. Za vodo kolikor se je porabi za kuho, pr m je in snaženje čez dopuščeno množino, določeno v splošnih pogojih o oddajanji vodo iz mestnega vodovoda, plačevati bode po napovedbi vodomera av. gld. 0 12 za vsak kubični meter. 2. Za javna poslopja, zavode itd. sploh za vsa poslopja, od katerih se ne plačuje najemščina: velja pravilo, da se jim bode poraba vode računala po av. gld. 0 12 kr. za kubični meter, ako se ob vežejo za določen najmanjši letni potrošek; mestnej občini ostaja vender prepuščeno, da ae pogodi ž njimi za pavšalno pristojbino. 3 Za obrtne in poljedelske namene. Voda za obrtne in poljedelske namene bode se oddajala le proti kontroli z vodomeri. Cena določa se sledeče: a) pri letnej porabi do 1000 m3 av. gld. 012 za m9 brez popusta; b) pri letnej porabi od 100O do 2000 m8 av. gld. 0 12 za m8 s popustom 10°/0; c) pri letnej porabi od 2000 do 5000 w8 av. gld. 012 za m9 s popustom 15°/0. Za letno porabo Čez 5000 m9 pridržuje si mestna občina, da se pogodi s trošnikom od slučaj a do slučaja. 4. Za motorje. Voda za motorje oddajala se bode, ako se ne bode potrebovala za nič druzega dalje po av. gld. 0'05 za kubični meter. 5. Za vrtove. Od vrtov pred hišami in od lepotičnih vrtov do površine 200 m" ni plačevati pristojbine, ako se voda zanje jemlje iz hišnih vodovodov. Od lepotičnih vrtov s površino čez 200 wa, in od vseh ostalih vrtov plačevati je pristojbina za vodo po napovedbi vodomerov z av. gld. 0 12 za m"; vender si mestna občina pridržuje pravico pogoditi se za pavšalno svoto. 6. Glede oddajanja vode za katerikoli od 1 do 5 nenavedeni namen pogoditi se je od slučaja do slučaja z mestno občino. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1889. Ivan Hribar, poročevalec. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. oktobra. Mladočeški klub poslal je staročeškemu klubu interpelacijo, ki jo mislijo staviti v deželnem zboru ei nI*t*m zaradi akademičnega bralnega društva, da jo podpiše. Staročeški klub se je pa izjavil, da kot klub se ne pridruži interpelaciji, ki bode ja-valjne kaj koristila, da pa daje prostovoljo posamičnim članom, če jo hočejo podpisati. Drugo leto bode moravskeniu deželnemu zboru potekla postavodajna doba in se bodo torej vršile nove volitve. Te volitve bodo velicega pomena v dvojnem oziru. OdloČiti Imajo, bodo li Nemci še nadalje gospodarili na Moravskem, v deželi, katere tri četrtine prebivalstva so slovanske. Imele bodo pa te volitve tudi upliv na državnozborske volitve, ki se vršo jedno leto pozneje. Nemci dobro spoznajo važnost teh volitev, zaradi tega so se pa začeli že pripravljati zanje- Deželnozborski klub nemški je sklenil v kratkem sklicati shod zaupnikov, da se posvetujejo glede bodočih volitev za deželni zbor. V galiSkeni deželnem zboru bodo Rusini in poljski poslanci kmetskega stunu predlagali, da se osnuje deželna zavarovalnica proti ognju, ker mislijo, da bi deželna zavarovalnica lahko ceneje in uRpešneje poslovala nego zasobui zavodi. Predlagali bodo tudi, da se uvede prisilno zavarovanje, pri čemer se pa vender ne bode nikogar sililo, da se mora zavarovati baš pri deželni zavarovalnici. Na Dunaj pripeljal se je predvčeraj v spremstvu načelnika pisarne ministerskega predsedništva, državnega tajnika Tarkoviea, ministerski predsednik ogerski, da poroča o tekočih zadevah cesarju. Tisza je imel razgovor z ministrom vnanjih zadev Kalnokvjem in sekcijskim načelnikom Szogyeny-jem. Ministra Szaparv in Szilagvi prišla sta tudi na Dunaj. Vnairje države. Radikalni klub skupščine srbske izvolil je Marka Mitrovića predsednikom in Pera Maksimo-vici podpredsednikom. Izvolil je tudi štiri tajnike. Radikalni klub je vsprejel nova klubova pravila. — Liberalni klub je volil Avakumoviča predsednikom. Vodja opozicije bolgarske Gankov pisal je Stambulovu, da naj bi vlada zaprečila povrat Ko-buržanu v Bolgarijo. S tem bi se jabo olajšala rešitev vprašanja bolgarskega in pripravila pot za sporazumljenje z Rusijo, ki zahteva le moraličnega zadoščenja. Stambulov baje ne bode nič odgovoril na Cankovo pismo. Princ Ferdinand sedaj biva v Parizu in pridno pohaja razstavo. S političnimi vodjami Francije nič ne občuje. Vlada bolgarska se sedaj pogaja z „L£nderbankoa zaradi novega posojila. Pogajanja bodo, kakor se kaže, uspešna. Pomenljivo je, da so ruski listi sumili, da je „Lander-bank" bila obljubila prav za prav posojilo, ko se je govorilo o ameriško angleškem konsorciji. Morda so pa le imeli prav. Kdo ve, če sedanja pogajanja neso le nadaljevanje tedanjih pogajanj in če omenjeni konsorcij, za katerim je stala omenjena banka, le zaradi tega ni dal posojila, ker hoče „Lander-bank" sama javno stopiti na prizorišče. Skoro vsi rs« sli i listi naglašajo, da Rusija vnanje politike svoje ne sme premeniti in je tudi premenila ne bo. Nadejati se je pa zboljšanja od-nošajev z Nemčijo, ker bode slednja najbrž jo v kratkem ukrenila na drugo pot. Sploh pa poslednji Čas ruski listi o Nemčiji precej prijazno pišejo in bolj napadajo Avstrijo. V Nemčiji hočejo onim 65 baterijam, ki so dosedaj imele le po štiri topove, dodati po dva topova, da bodo vse baterije imele po 6 topov. S tem bode nemška vojska dobila 168 novih topov. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bezcniek.) XXIII. 25. avgusta. (Industrijatna palača.) Predno ostavim Pariz, grem še jedenkrat v razstavo, da si pogledam zadnjič najvažniji oddelek, ki se more smatrati središčem razstave, ker gospoduje nad drugimi po svojej obširnosti, blesku in bogastvu, kakor zvunanjem tako zuotrajnem. Za Ei-felovira stolpom je to najzanimivejši objekt; a ako sem odložil opis njegov na zadnje dni, storil sem zaradi tega, da bi si mogel napraviti, po večkratnem gledanji in razgledovanji, o njem kolikor mogoče popolneji pojem, ter da bi ga mogel vsaj v bistvenih črtah predstaviti cenjenim čitateljem. To je namreč industrijalna palača z osrednjim domom z narodnimi rokotvorinami, z raznimi oddelki za francosko in inostransko industrijo. Osrednji dom (Dome central) predstavlja se zares veličastno po vsej svojej zvunajnosti, po svojej arhitekturi. To je nekaj teatralnega, bliščečega in leščečega, kakor hram čarovnic, kakor nekoje roito-logično svetišče. Uhod je posebno bogato okrašen, kakor da bi bil posipan z dragimi kameni, vse se blišči v raznih bojah, v zlatih, rudečih, rumenih, tako, da v oči b6de in jih skoro utrudi. Nad glavnim uhodom je Parižki grb in svetilnica za električno luč, ki priliča velikemu biserju. Po svodu stoje sohe, predstavljajoče razne genije, a na vrhu angelj slave. Takov je, površno povedano, pplošni utisek zvunanjosti; a ne manje velikanska je vsa notranjost doma. Slikarije so čudesne; na vrhu svoda se razprostira velika trobojna kokarda, iz katere švigajo ognjeni jeziki; okolu in okolu bliščeče se zvezde, pa razne alegorične podobe, predstavljajoče razne narodnosti sveta. Po velikanskej okroglej dvorani napravljene so tribuue za rokotvorine iz Sevra. Ta dvorana ima v premeru 30 metrov. Mej drugimi predmeti precej pada v oči pav z razšopir-jenim repom visok 8*/i m In širok blizu 2 m. V prvem nadstropji izloženi so gobelini. Videti so različna alegorična okrašenja, zastori, tapete itd , kakor so bili napravljeni za dvorane v Elizejskih palačab, v dvorani Apolona in drugod. Vse to je delo slavnih mojstrov: Gallanda, Lavastra, Lefevra, Ehrmana in drugih. Srednja galerija je široka 30 m, dolga 170 in visoka 30 m. Na obeh straneh ima arkade v različnih oblikah, katere vodijo do posebnih oddelkov, kjer so izloženi proizvodi francoske industrije. Vsaka arkada ima takošua okrašenja, kakoršna odgovarjajo predmetom, izloženim v onem oddelku; n. pr. tam, kjer je izložena pohišnina, vidijo se pri uhodu krasni zastori, kjer je orožje, naslikani so pri uhodu vitezi v železnih oklepih, kjer bo ure, vidimo peščeno in solnčno uro; kjer so železni izdelki, so vrata od umetno kovanega železa itd. V tej izložbi je dosta jako redkih in dragocenih predmetov: paviljon od porcelana od Havilanda; kiosk od Lionske svile visoka soha sv. Mihaela od brona. Kdo bi mogel izbrojiti vsaj nekaj teh prekrasnih izdelkov iz mozaika, emajla, fajance in gline! Lepih oltarjev, (n. pr. iz cerkve v Trioul-lier), mramornih aoh in posod (od Cantinija v Mar-zejlu), svilenih in metalnih izdelkov se ne moreš nagledati, niti se ne moreš doBta načuditi napredku francoske industrije v vsakej stroki. Mej oddelki za inostranno industrijo je po abecednem redu prvi a v s t r i j s k o- m adj a r s k i. Objema 2291 Razven tega oddelka je še na Orsavevem nabrežji pri Seini mesto od 300 □»* opredeljeno za izložbo avstrijskega žita in drugih poljskih plodov. Kar se tiče industrije, mora se vsakdo o njej pohvalno izraziti, Če ravno se po mnoštvu razstavljenih predmetov ne more meriti z mnogimi drugimi državami, posebno ne z nekaterimi od onih, ki so službeno zastopane. (Konec prih.) Domače stvari. — (Odlikovanje.) Gosp. dr. Fr. R a d a j, češ. kr. notar v Mariboru in namestnik deželnega glavarja v deželnem zboru štajerskem dobil je red železne krone tretje vrste. — (Postopanje kranjske hranilnice) nasproti slovenskemu šolstvu, ker je z ničevim razlogom, da se bode vsprejel Liechtensteinov predlog, odteguila podporo za šolske zgradbe, sta v današnji seji jako ostro bičala poslanca Hribar in dr. Tav čar ter kazala, koliko daje hranilnica nemškemu „Schulvereinu". Jako nesrečno sta skuSala odgovarjati dr. Schaffer in Luckmann, trdeč, da je kranjska hranilnica privaten zavod. Poznalo se je, da ni več Dežmana. — Prihodnja seja je v torek. — (Klub hrvatskih in slovenskih poslancev) v Poreči, broječ devet članov, se je takoj začetkom deželnega zbora konstituiral in in izvolil gosp. M. L agi njo predsednikom, gosp. M. M a n d i ć a tajnikom. — (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo priredi v nedeljo dne 20. t. m. svojo tretjo predstavo, ter uprizori prvikrat izvirno veseloigro »Ministrovo pismo"; spisal dr. Jos. Vošnjak. Že ime pisateljevo jamči p. n. občinstvu, da bode imelo zopet zabaven večer. Pisatelj „Ministrovega pisma" stopil je lansko sezono z veseloigro „Penew prvikrat kot dramatičen pisatelj pred slovensko občinstvo Igra je prodrla z najboljim uspehom in bode izvestno še mnogokrat zabavala prijatelje našega gledališča. — V proslavo odkritja spomenika prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku dne 29. junija 1. I. spisal je g. dr. Vošnjak veseloigro „Svoji k k svojim", katero je občinstvo vsprejelo z burnim odobravaujem in po kateri prav marljivo segajo čitalnice in ostala zabavna društva po celej Slovenski. V nedeljo dne 20. t. m. pojde tretji njegov umotvor iaz deske in prepričani smo, da bode občinstvo z razprodano hišo pokazalo pisatelju, da ve ceniti njegove zasluge za slovensko dramatiko. — Igra ima vseskozi živahno dejanje, zanimivo zapletko in razvoj ter se odlikuje z ostro črtanimi nasprotji značajev. — (V blaznici na Studenci) dodelani sta dve novi poslopji, za kateri je deželni zbor kranjski dovolil predlanskim 66.000 gld. Včeraj je stavbeno vodstvo vpričo zastopnika deželnega odbora g. dr. Vošnjaka izročilo novo poslopje oskrbni-štvu deželne bolnice. Prostora je v obeh hišah za 80 blaznih, ki se bodo zdaj tjakaj premestili iz de želne bolnice. Potem bode ostal v deželni bolnici le še opazovalni oddelek, blazni pa bodo na Studenci oskrbovani, kjer je za 180 prostora. Vrhu teh pa se na deželne stroške oskrbuje še 50 neozdravnih blaznih v hiralnici. — (FranVidičevadijaška ustanova.) Ranjki Fr. Vidic, ki je v Ljubljani umrl 28. aprila 1889, volil je v svoji oporoki glavnico v znesku 600 gld. za dijaško UBtanovo, do katere imajo pravico učenci ljudskih šol slovenske narodnosti, kateri hodijo v šolo v Kamniku ali Stobu. — (Gospa M. P. Neureutterjevav Pragi), ki se jako laskavo spominja nas Slovencev in z besedo iu dejanjem podpira posamične člane našega naroda, našo leposlovno in dramatično delovanje, pristopila je kot ustanovnica „ bratovščini hrvatskih ljudi v Istri". Pretekli mesec potujoč skozi Volovsko izročila je ustanovno vsoto in letni donesek svoje prijateljice, slavnoznane pisateljice Gabriele Preissove. — (Premembe v vojaštvu.) Dežel no-brambeni uaredbenik z dne 15. t m. javlja da je poveljnikom kranjsko - primorskega brambovskega pešpolka št. 4 imenovan dosedanji poveljnik 12. če škemu brambovskemu pešpolku Rudolf baron G ali. — C. kr. nadporočnik Fndolin Kaučič pešpolka baron Sokčevič štev. 78 premeščen je na svojo prošnjo k brambovskemu batalijonu štev. 25 v Ljubljano. — („Pisma iz Pariza") od g. profesorja Bezenška, katera donaša že več č sa naš list, začeli so priobčevati v srbskem prevodu Belgrad-Bki časopisi: uradne „Srbske Novine" pod oddelkom „narodna privreda", kakor tudi organ narodne radikalne stranke „Odjek", kateri se je v uvodu, dodanem od uredništva, o njih jako pohvalno izrazil. Ona pisma, ki govore o srbskem paviljonu na Pariškej izložbi, seveda posebno zanimajo brate Srbe. Ćastitamo jim na krasnem uspehu pri izložbi. — Na bolgarski jezik prevaja ista pisma J. Konstantinov, a na slovenskem bodo še izišla prihodnjega meseca tudi v posebnej ličnej knjigi. — („Slovenski Pravnik",) prinaša v 10. štev. naslednjo vsebino: 1. Prof. Vojnovič: Nova teorija o temelji zaščite posestne. (Konec) 2. —1.: O notarjih ali beležnikih. (Konec.) 3. Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. (Dalje.) 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) „Mala fides" prvega zvršilnega kupca nepremičnino, ki se je pozneje vnovič prodalo b) O dopustnosti glavne prisege glede okolnosti, dogodivše Be za nedoraslosti delatove. Kazensko pravo: a) K uporabi §a 312. kaz. zak. b) Zadenejo li stroški kazenske pravde zasobnega tožitelja, kadar se razveljavi vsled obnovljenega kazenskega postopanja pravomočna obsodba in potem preiskava ustavi brez glavne razprave? 5. T.: O besedi „ugovor". 6. II. redna glavna Bkupščina društva „Pravnika". 7. Književna poročila. 8. Drobne vesti. — (Neverjetno, a vendar resnično.) Slavni štajerski deželni odbor, v katerem sedi cvet nemško-štajerskih liberalnih gospodov, namerava v Admontu na gorenjem Štajerskem ameriško trsnico napraviti in je pre" potrebno zemljišče že najel! Ali hočejo posekane gorenje-štajerske planinske gozde z žlahtno vinsko trto zasaditi ? Modri gospodje hočejo izgojiti tako nmeriško trto, ki Be ne bode samo trtni uši upirala, ampak tudi najhujšemu mrazu in najo8trejši zimi kljubovala! Kaj li poreče k temu prvi strokovnjak, g. blizo Maribora ? „Slov. Gosp." — (Mej Varaždinom in Čakovcem) je železnični promet ustavljen, ker je povodenj odnesla jeden objekt. Osobni promet utegne v par dneh biti mogoč a le tako, da bodo potovalci čez most peš hodili. — (Iz Pazina) piše se „Naši Slogi" o izredni živahnosti in gibanji, katero se od 1. oktobra opaža na gradu Montekukul i. V tem gradu biva sedaj g. Ch. B a u d e t, zastopnik g. J. C h a m -p i o n a, bogatega trgovca z vinom in šampanjcem v Rheirasu, in kupuje belo grozdje od vinogradnikov iz GraČišča, Lindara, Pazinskega polja, Berme, Treviža, Motovunskih Novakov, Kaldiera itd. Voz za vozom, uatovoijen z debelim grozdjem prihaja in se izkrcava. Kilogram plačuje Be po 9 do 10 soldov, le nekoliko voz plačalo se je po 8 soldov. To je za naše kraje jako dobra cena, zlasti ako se pomisli, da se grozdje stiska in ožema prav na lahno, tropine pa se dajo kmetu nazaj, da si ž njimi napravi za domačo pijačo „žonto" (vin piecolo), ali pa skuha žganje. Kmetje skupili so za grozdje lepe vsote in ker bode gospod Baudet prihajal vsako leto, bode to nov vir blagostanja. Upanje je, da pride v Pazin prihodnje leto neko bogato francosko društvo kupovat slive, breskve, črešnje rumenine itd. — (Razglas.) Izvirno beljansko (pisano) goved (bike), nakupljeno z državno podporo, prodajal bode podpisani odbor v ponedeljek 28. oktobra t. 1. dopoludne ob 10. uri na dvorišči gostilne pri Wuch-rerji b Lescah. Goved se bode prodajala dražbeno s sledečimi pogoji: 1. Govedo se postavi na dražbo za polovico cene, katero je stala družbo, in proda se ouemu, ki ponudi za njo največ. 2. Kdor kupi govedo, mora je precej plačati. 3. Kupec se zaveže z zaveznim listom, da uzame kupljeno govedo v varstvo svoje. Podpisani odbor ni porok za nobeno reč, zato naj pa vsak, ki misli kako govedo kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1889. Ivan Murni k, predsednik Gustav Pire, tajnik. Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda*. V smislu § 19. tisk. zak. izvolite nastopne vrstice vsprejeti v Svoj list: „Slovenski Narod" piše v pondeljek 14. dne oktobra 1889 v štev. 237. med drugim to-le: „De-želnega zbora prvo dejanje vrši se v stolni cerkvi, kjer se zbero vsi odposlanci naroda slovenskega na Kranjskem. Letos se je z veliko veselostjo opažalo, da je pri dotični maši bil prisoten tudi g. Kalan." Temu nasproti izjavim resnici na ljubo, da podpisani pri dotični sv. maši nisem bil prisoten, da se torej moja navzočnost ni mogla opažati z veliko veselostjo. Spoštovanjem vdani And Kalan. Ljubljana, dne 16. oktobra 1889. Opomba uredništva: Na ta popravek odvrnil je naš poročevalec: „Ako g. Kalan sam ni bil prisoten pri maši, potem pa ima dvojinca, ki mu je podoben, kakor jajce jajcu " — V ostalem bi nam pa g. Kalan zelo ustregel, ko bi nam blagovolil kaj več povedati o netopirjih s kljuni, o železnici izza 1805.1. i. t. d Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjnli nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovnic poslati naročnino saj do ponedeljka 21. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskega Naroda". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. oktobra. Pod predsedstvom grofa Kalnokvja bila je danes ministerska konferenca, katere so se udeležili ministerski predsednik grof Tauffe, poljedeljski minister grof Falkenhavn, pravosodni minister grof Schonborn in pa ogerski ministri Tisza, grof Szaparv in Szilagvi. Praga 17. oktobra. Mladočehi danes stavili interpelacijo zaradi razpusta češkega akademičnega društva, Namestnik Thuti takoj nemški odgovarjal, da je društvo stopilo na politična tla in tako prekoračilo svoja pravila. Njegov predsednik je razpustil društvo, a da je on takrat bil namestnik, storil bi bil tudi tako. Opazil je dalje, da se dijaki nepoklicani mešajo v politiko. Obžalovati je, da je interpelacijo podpisal tudi profesor tehnične velike šole (Mladočeh prof. Tilšer). Na te besede nastal je velik hrup na galeriji, kjer je bilo jako veliko dijakov. Tilšer zakliče: „Tukaj sem poslanec, a ne profesor!" Vrhovni deželni maršal preti, da bode poslušalce z galerije odstranil. Mladočeh dr. Podlipnv zakliče: „Policijska država !" Drug mladočešk poslanec pa zakliče namestniku! ,,Mi smo češki interpelo-vali in zahtevamo češk odgovor." Sele čez nekaj časa mogel se je nedaljevati dnevni red. Kraljevec 17. oktobra. Car in carica s posebnim vlakom dospela ob 5. uri 40 min. in po kratkem postanku potovala dalje. Osek 17. oktobra. Drava, ki še vedno narašča, odnesla je osem mlinov na čolnih. Dunaj 18. oktobra. Po informacijah „N. Fr. Presse" je pri sedaj vršečih se vkup-iiili ministerskih vprašanjih prišlo na vrsto tudi vprašanje, ali bi se vojska imenovala cesarska in kraljevska. ,,N. Fr. Presse" zmatra to za sekundarno vprašanje in hladnokrvno pričakuje izida ministerske konference. Potsdam 18. oktobra. Cesar in cesarica zvečer ob 11. uri v Monzo odpotovala. Razne vesti. * (Na češkem vseučilišči v Pragi) šola se v letošnjem zimskem tečaji 1931 rednih in 197 izrednih slušateljev, in sicer: 733 rednih in 89 izrednih pravoslovcev, 1032 rednih in 25 izrednih medicincev, 148 rednih in 11 izrednih mod-roslovcev in 72 farmacevtov. * (Vreme v Peterburgu.) V Peterburgu imajo že 14 dnij jako toplo, prav poletensko vreme, kakeršnega že 140 let ni bilo v ruski presto'niči oktobra meseca. * (Nezgoda na železnici) V Sterlingu v Kaliforniji trčila sta vkupe, kakor se iz Novega Yorka 10. t. m. javlja, dva železnična vlaka. Mnogo ljudij je mrtvih in ran;enib. K 318 „LJUBLJANSKI ZVON za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. I it J « i : 17. oktobra. Pri Slonu : Waniseh od Bole cerkve. — Ilanbur-ger z Dunaja. — Glaser iz 1'ulja. — K«;ržič iz Senezee. — Reisser iz Novega mesta. — Demel iz Čabara. — Mtilaner iz BudimpeSfe. l'n ,Mh11«'I : ProUn^r, lJa-mrach, Scliulte, lleichard in Koch z Diinuja. — Oehs iz Parisa. — Buchle.r iz Trsta. Zudenica z Reko — Sehwara iz Budimpešte. — Dol-liner II Soluo^rada. Pri Južnem kolodvora: Lukschik iz Brna. — Jeuc-ko iz Milana. Pri BaTHTHkciii dvoru Matek lx Celja. a'mrl i so r IJiil>!jaui : V dežel ne j b olnici: lf>. oktobra : Marija Pere, gostija, f)(> let, za osta-relostjo. 16. oktobra: Fran Boksviek, mesar, 1(5 let, za spri-denjem jeter. V vojagkej bolnici: 17. oktobri: Jo'.ef Tabor, deželo brambovec, 23 let, za vnetico trebnine mrene. Meteorologično poročilo. 3, Caa opa-zovanja Stanje harometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. -»j M o r» t 7. zjutraj 786 4 mm. 24" C 2. popol. 7341 mm. 14-6" C 9. zvečer j 734 1 mm. j 8-2*' G si. sva. hI. sah. si. ziih jas. .jas. d.jas. 0 0.) mm. Srednja temperatura 8 5°, za 2*8' pod norma!otO< XDTjLXLajslsa. "borza dne* 18 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — daopi Papirna renta.....gld. H4 10 — gld 8445 Srebrna renta.....„ 84 9"> — „ 8618 Zlata renta......„ 11025 — , 110 35 5°/,, marčna renta.....99'flft — , 9'.t-80 Akcije narodne banke. . . „ 991*— — , 1*21'— Kreditne akcijo..... , 30550 — n 306-26 London.......„ 119*85 — „ 11940 Srebro ........ „ —•— — . —•— Napol......... , 9-47'/, — . 9*48 C. kr. cekini .... , 5li7 — ( fy(>7 Nemfike marke .... , 5840 — , S8-4T/, 4°/0 državne srečko h 1. 1864 260 gld. 132 gld. 60 kr. Državne srečke iz 1. l«64 100 , 176 „ 50 „ Ogcrska zlata renta 4* 0 . . ... 100 „ 35 „ Qgerska papirna renta 5";0 . . . , „ 55 5,J/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. — ,, — ,, Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. 122 „ 25 „ Zemlj, obč. avstr. **/•*/« zlati zast. listi 120 „ — ,, Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ — „ Budolfove srečke..... 10 „ 19 „ 60 „ Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 ,, 143 „ 10 Trammway-drust. velj 170 gld. a v. — , — ,. Za lit. izišli JanežiC-Bitrtcl ,.Oeutacll -Hlo-venischeM Iland-Worterbiicli*» lepe, trpežne, pol eliagrlnove po SO kr., s pošto JO Ur. več, njem vred HO kr. (890—1) Z vc/.ii- Janez Bonač, knjigovez. Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo glede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekSa in trnja več let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. fj. r^i K;- .414. At* fj-..^.1- Otvorjenje brivnice. UaoJHm II naznanjati slavnemu občinstvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, visokemu plemstvu in gospodom častnikom tukajšnje posadke, gospodom uradnikom in trgovcem i. t. d , da bodem Jutri v ttoboto dne 19. oktolirn t. 1. otvor 11 novo elegantno lasničarsko-brivsko dvorano min IiLongresneni ti-g-it št. 3 v Koape 91. Zetinoviek. — Deloval h, in blizu pet let pri gospodu L, Uusinaru v popotno z«dovoljnost ter so bodem vedno prizadeval vae zadovoljiti s solidno in dobro postrežbo, da si osiguratn dobrohotni obisk eastitih svojih gostov. — Prosim za mnogobrojni obisk in podporo v novem podjetji svojem. — Podpisujem se Blavnemn občinstvu /. odličnim »poštovanjem Aleksander Grjud, "to r 1 -v e e- (888—1) •r,' rfV f^v rr- I a xv .s t ii e zaloge R. DITMAR NA DUNAJI. LuNtne » 1 o g e tuzemstvu: Ili U I 1 IVIf^ll 1^11\ U U II flll II inozemstvu: Dunaj, Budimpešta, v . . Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, Največja tOVama Za SVetlllllCe V Evropi. Milan, Rim, Lyon, Varšava, Trst. (XJ"sta.r>.OT7-ljeri.SL 184:0.) Bombay. DITIHAR-JETE SVEmNICE R. DITMAR-JEVA M. Mm s?eti!nica 30'" svetilna sila 105 sveč. Fonometrično Umerila gospoda Dr. L. Weber, kralj, profesor na vseučilišči v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na ti-hniki na Dnnaji. R.Ditmar-jeva Dunajska bliskovita svetilnica 81) 8]>0(lllj užiga, regulira in ugasuje. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Vt-likosti: l.V Svetilna sila: :;i 20' f)0 25' 70 30'", 85" 87 13S 45'" 157 sveč mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Soliični svetilec 15in 1**"' Dunajska "'^ovna svetilnica dayno prcverjemi B^tomil Zft misne, viseče in stenske svetilnice. Vse steBilciie stvari, „. . ,.,„,„:.., . . . , .i-. .i • • x- • Mizna svetiln;ca z brilantnim ki so potrebne /.a petrolejske svetilnice, — v največjej meteornim svetilcem i/.ln'ii. QQ imoaliTift rvT>nrTovici Posrečilo so mi je še bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske svctlkse (s krogljnstim plamenom), ki so dosegli velikiiiisk uspeli v Ob UUbolJLlU UpUzjd»I let. tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njiboVO evetllno silo Še povekŠHtt, ravnanje S njimi pa napraviti jednostavnoj«, do so (1.) , ZK, m lahko prižgejo, ko se proč vzame svetiIničen venec, ne da bi ae moral proč vzeti as cilinder, tulpa alt pa strešica. (Glej podobo.) se takoj zastonj in franko. 30» Ilustracije in ceniki pošljejo Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka (678—7) Tovarniška znamka. jša trgovina s svetilnicami na prodaj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lustuiiia in tisk „Narodne Tiskarne". 59