OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsline tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of Xll Kinds
vol. xxxv.—leto xxxv.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 27, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 63
Nova politična luč na nebu
new YORK, 26. marca— Henry Krajewsky je ustanovil stranko ubogih" in začel volilno ^rbo za predsedniške volitve. Postavil se je sam za kandidata nastopil za program "več otrok in manj davkov." Socialno zavarovanje se naj nanaša tudi žene matere, nobenih davkov pa naj ne plačujejo tisti, ki imajo na leto manj kot $6,000 dohodkov. Krajevsky javlja, da bo nastopil kot kandidat pri primar-'lih Volitvah v New Jersey, ki se vršijo dne 15. aprila.
Domače vesti
Gradbeniki proti zahtevi 23 25c poviška plače
Eksekutivni poslovodja organizacije gradbenikov Building Tirades Employers Association, John F. Burns, je snoči izjavil, da so gradbeniki proti zahtevi 19 strokovnih skupin pod AFL, zahtevajo vkupno 25 centov poviška na uro.
Burns je nadalje poročal, da J® 11 skupin doseglo sporazum ^ delodajalci za povišanje za centa na uro. S tem povi-skom bi se dvignile plače 11 unij
$3 na uro.
Gladina v prometni
lesreči
Snoči so štirje mladeniči sreč-'^o ušli resnim poškodbam, ko je ^^to, katerega je šofiral 19-letni Edwin Luckanc iz 1371 E. 47 zdrknil 40 čevljev globoko -Clark Ave. mostu. Trije so aj ^^sili, ko so skočili iz avta po-^®in, ko so se vrata na desni ^^ani odprla, voznika pa je mo-policija rešiti, ker je bil za-na tleh. Odpeljan je bil v ^Gstno bolnišnico.
dan poročen—
razporoka po 12-tih let
Ralph D. Albanese se je po-^očil 19. aprila 1940. Žena, kate-3® opisal kot "krasno blondin-®>" mu je drugi dan po poroki ^šla. Iskal jo je zaman 10 let, P^edno je leta 1950 končno vlo-tožbo za razporoko. Včeraj JG sodnik, 12 let po poroki, ' Je trajala en dan, dovolil raz-Poroko.
^opet domov
Poznana Mr. in Mrs. Louis in Roytz, ki sta se nahajala počitnicah v Floridi, se bo-a te dni zopet povrnila na svoj
dom
na 22481 Chardon Rd., Eu-
ALI SE DOVOLIJO "USMRtENJA IZ USMILJEHJA"!
NEW YORK, 26. marca—Več kakor 2,500 Britancev in Amerikancev, ki zavzemajo v znanstvu in v družbi viden položaj, se je obrnilo na Združene narode, da pravno dovoli usmrčenje "iz usmiljenja" tistih bolnikov, ki so neozdravljivo bolni.
Skupna prošnja na Združene^
narode zahteva, da se ta pravica "umora iz usmiljenja" uvrsti v listo splošnih človečanskih pravic.
Prosilci se sklicujejo na sedaj obstoječe obče človečanske pravice, ki prepovedujejo mučenje, ki hočejo storiti človeštvo prosto strahu in ki pripoznajo pravico človeškega dostojanstva. Vse te pravice pa so nepopolne, če ne priznamo človeku pravice, da umre.
Osebe, sicer še pri življenju, pa v stalnih bolečinah so—mučeni-ki; osebe, neozdravljivo bolne, iriajo pred seboj strah počasnega in muke polnega umiranja. S tem pa, da se držijo te osebe pri življenju, ki ga nočejo, se greši zoper človeško dostojanstvo.
Spomenica je bila predložena glavnemu tajniku Združenih narodov Trygve Lieu.
Kakor se poroča iz krogov Združenih narodov, morajo prosilci za svojo spomenico dobiti kako državno delegacijo, da jo v imenu države, članice Združenih narodov, formalno predloži.
Vprašanje "umora iz usmiljenja" je staro. Več zdravnikov je bilo že ol^sojenih, ker so radi neozdravljivih bolezni, kakor so oni kvalificirali te bolezni, pomagali ljudem umreti. Razne verske sekte se protivijo "umoru iz usmiljenja" iz verskega stališča. Drugi zopet s stališča, da današnja višina medicine nikomur ne daje pravice, da bi kvalificiral, kakšna bolezen je neozdravljiva.
Med prosilci so znanstveniki, zdravniki, teologi, pisatelji, politiki. Imenujmo le imena Uptona Sinclaira, romanopisca; Norman Thomasa, vodje ameriških socialistov; Mortana Smarta, osebnega zdravnika nedavno umrlega
angleškega kralja Jurija VI., in Harold Laskya, znanega britanskega laborista in ideologa britanskega socializma. Med prosilci so tudi sodniki in zelo dolga vrsta predstavnikov zdravstva v teoriji in praksi.
Kriminalec Sutton izdan
NEW YORK, 26. marca — Najbolj iskani, sedaj v rokah pravice nahajajoči se ameriški vlomilski tip Willie Sutton je omrežen od obtožb in dokazov.
Drugi kriminalni tip, znan po bančnih vlomih John De Venuta ga je prepoznal in mu spričo preiskovalnih oblasti povedal v obraz, da je Sutton tisti, ki je organiziral, vodil in izvajal bančne vlome.
"Ta moj korak mi narekuje moja vest in skrb za mojo ženo in še nerojenega otroka," je pristavil De Venuta, ki s tem računa, da bo za sebe izprosil milejšo sodbo.
Žalostna vest
, Mr. Jcv :;ph Plevnik, predsednik slovenske posojilnice St. Clair Savings and Loan Co., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da je preminila na dan sv. Jožefa, 19. marca, njegova edina ostala sestra -Alojzija Mi-helič, doma iz Vevče pri Ljubljani. Bodi pokojnici lahka domača gruda.
Registriranje končano
Novo registriranje za primarne volitve je dalo včeraj 12,753 novih vpisov, kar znači za Cleveland rekord enega dne.
V Cuyahoga okraju se bo vkupno vpisalo 618,000 volilcQV.
DIVORCE—DIVORCE— RAZPOROKA NA RAZPOROKO
Poročila o ameriških raz-porokah postajajo dolgočasna^ ker so že preveč vsakdanja.
Neki ameriški pisec in statističar, ki se bavi z zbiranjem podatkov o ameriških razporokaii, trui sledeče:
Leta 1890 je bilo na sto porok v Ahieriki le šest raz-porok.
Če bodo šle razporoke naprej po sedanji stopnji, potem bo prišla v Ameriki leta 1965 na vsaki dve poroki ena razporoka.
V gotovih okrajih v gotovih državah pa že danes število razporok presega število porok.
Homoseksualci v javni upravi
WASHINGTON, 26. marca— Državno tajništvo je objavilo, da je od januarja 1951 odslovilo iz službe 126 homoseksualcev. V )pravičilo navaja državno tajništvo, "da ni nobenega dvoma, da so homoseksualci v takih službah nevarni." Gonja zoper nje se je začela leta 1951 in se nadaljuje.
Kongresniki so mnenja, da se homoseksualci ne nahajajo samo v državnem tajništvu, torej v službi ameriške zunanje politike, marveč bi jih našli v vseh od. delkih, kakor v notranjem, poštnem, finančnem in drugod.
Zastrupljevanje in epidemije na Koreji
Ohio. Pred odhodom iz Ofide najlepše pozdravljata ^ svoje prijatelje in znance, v knjižnici utri, v petek zvečer se bo zone	filme v prostorih jav-gg njižnice Norwood podružni-tek^^ ^05 Superior Ave. Priče-ho ob 8. uri. Vstopnina je ^ ®ta, toda otroci dobijo vstop spremstvu staršev.
°^ošja večerja 2^ °®Podinjski odsek Kluba Slovencev, 6818 Deni-niar P^^^^di v soboto, 29. Hi kokošjo večerjo. Servira-9 prične ob 6. uri in traja do ho ^\^^hi se občinstvo, poseb-tn člane klube, na udeležbo.
"odatek
se nam poroča, da je tere	Mary Gliha, o ka-
^n^^ti smo včeraj poročali, 63 društva sv. Lovrenca, št. fav.„ in Oltarnega društva Lovnmca.
za tržaški dom osmih se vrši seja Vengif^ tržaški dom v Slo-delavskem domu
''aterl
II
ložo.
na
^d. Vabi se /vse, ki se za akcijo, da se ude
NEW YORK, 26. marca — Državni tajnik Dean Acheson je ponudil v imenu Amerike ameri-š!:o pomoč, da se pobijajo epidemije na Koreji v Mandžuriji in na Kitajskem, če so se te bolezni v resnici pojavile, kakor zatrjujejo komunisti. Ameriška pomoč je bila ponudena potom glavnega tajništva Združenih narodov, katero ponudbo je tajnik Trygve Lie sporočil komunistom.
O teh boleznih se širijo in tiskajo različne vesti. Najprvo so iznesli komunisti na Koreji trditev, da so Amerikanci vodili na Koreji bakteriološko vojno in razsipali zastrupljeni mrčes. Bolezni da so se prenesle v sosedno Mandžurijo. Nato so prišli Kitajci s podobno obdolžitvijo, da je bilo videti nad celinsko Kitajsko ameriška letala, ki so razširjala in odmetavala zastrupljene muhe in drugi mrčes. Tem obtožbam se je pridružil ruski delegat pri Združenih narodih Jakob Malik in je zahteval, da se Amerika nil splošno obsodi, obsodi pa tudi način takega vojskovanja. Amerika je predlaga mednarodno komisijo, ki naj obtožbe preišče. Rusija se je temu predlogu zo-perstavila.
Zadnje komunistične obtožbe, ki jih je širil komunistični radio v Pekingu, trdijo, da so komunisti v severni Koreji ujeli skupino
ameriških vohunov, ki da so kot padalci padli za bojno črto, da bi videli, kakšne učinke ima bakteriološka vojna med korejskim prebivalstvom. Ti padalci da so se vežbali v taboriščih osme ame riške armade, da so bili preoblečeni v severno korejske in kitajske vojake, oboroženi s puškami radijskimi aparati, z medicinskimi zalogami in fotografskimi aparati. '
Obratno se poroča iz Stock-holma, da je švedski kapetan Sten Naucler pričal, da so za vezniške čete ujele severne Korejce, ki so imeli pri sebi material za zastrupljevanje vodnjakov in rek. Naucler trdi, da imajo zavezniki dokaze, da so sever ni Korejci hoteli vršiti sabotažo na ta način in da so bili ti sa-boterji vežbani v posebnih taboriščih v severni Koreji.
V debati pred Združenimi narodi v New Yorku se nadaljuje dvoboj med Malikom in ameriškim delegatom. Malik ne mara preiskave na Koreji potom Mednarodnega rdečšga križa. Malik trdi, da je ta ustanova navadna švicarska nacionalna organizacija; dalje pa, da so mednarodni juristi že ugotovili, da so epidemije ha Koreji. Tej trditvi je ameriški delegat dodal, da so ti juristi komunisti, oziroma njihovi simpatizerji.
FOSTER DULLES ODSTOPIL
WASHINGTON, 25. marca— Foster Dulles, republikanski svetovalec predsednika Trumana v zunanjih zadevah, je formalno odstopil,od svojega položaja. V izmenjavi pisem med njim, predsednikom Trumanom in tajnikom Achesonom, vsi trije poudarjajo, da je delo Foster Dul-lesa končano, ker je odobrena mirovna pogodba z Japonsko, ter varnostne pogodbe s Filipini, Novo Zelandijo in Avstralijo. Truman in Acheson poudarjata, da je Dulles opravil odlično delo in Zedinjenim državam velike usluge.
TRUMAN ZA NESREČNIKE V ARKANSASU
KEY WEST, Fla., 26. marca —Predsednik Truman je odredil, ia se nakaže iz zveznega fonda $700,000 za ponesrečence, žrtve zadnjega tornada. Govemer države Arkansas je zahteval $1,-536,000. Tam je bilo po tornadu prizadetih 1,542 družin, porušenih 774 domov, 648 hiš pa poškodovanih.
Rusija gleda na Nemčijo le kot
bodočo komunistično Nemčijo
NAPORE ZAPADA, DA SE POMAGA NEMČIJI-JE PREPREČITI
ZVEZA S ŠPANIJO— ZIDANA NA CEMENT .. . ?
MADRID, 27. marca—Novi amerišjii poslanik v Španiji Lincoln MacVeagh je predložil danes v četrtek generalu Franku svoja poverilna pisma.
Novi poslanik se je izjavil, da bo njegova naloga kot poslanika v Španiji ta, da postavi ameri-ško-španske odnošaje zidane na cement.
SLUČAJ OATISA OŽIVLJEN
FRANKFURT, Nemčija,, 26. marca — češka radijska postaja je prenašala izpoved ameriškega dopisnika Oatisa, ki je pričal v zadnjem vohunskem procesu v Pragi, sam pa je bil radi vohun stva že obsojen na 10 let zapora. Sledeč prenosu Oatisovega pričevanja je Oatis priznal, da je imel zveze z obtoženci sedanjega procesa.
VOLITVE NEPISMENIH
ASMARA, Eritreja, (Afrika). 26. marca—V Eritreji so se začele volitve 68 poslancev, ki naj gredo v ustavodajno skupščino, ki naj izglasuje federacijo s sosednjo Etiopijo (Abesinijo). Abesinijo' je zasedla pred vojno fašistična Italija, Eritreja pa "je bila italijanska kolonija. Ti vo-liici gredo prvič na volitve, večina od njih pa je nepismena.
WASHINGTON, 26. marca—Zavezniški odgovori na rusko noto, da se sestane j o na konferenci zastopniki štirih velesil in pripravijo po svojetskih predlogih pot do združene Nemčije, obravnavajo točko za točko in pridejo do zaključka, da je sovjetski predlog glede zedinjene Nemčije le propagandnega značaja.
Sovjetski predlog je bil glede"®"
Norwood Community Council
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja Norwood Community Council v prostorih St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. Prebivalci iz naselbine so vabljeni na udeležbo.
V Colorado
Mrs. Mary Rolih iz 15820 Huntmere Ave. bo v soboto odpotovala v Denver, Colo., kjer bo obiskala svojega sina in njegovo družino, ki biva tam. Želimo ji obilo zabave in srečen povratek!
Zadušnica
V soboto zjutraj ob 7.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za pokojnega Frank Medved. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Uspela priredba
Kakor se nam poroča, je razstava ročnih del, ki jo je priredila Slovenska ženska zveza v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., dobro uspela. Ročna dela so bila krasna in pridne žene in dekleta, ki so jih izvršile, so dobila odobravanja za lično delo. Odrski program je bil zanimiv, pri kontestu, katera bo spekla najboljšo potico, je dobila prvo nagrado Mrs. Josephine' Posch, 944 E. 222 St., drugo pa Mrs. Mary Muniza, 6603 Edna Ave. Oddanih je bilo tudi več drugih dobitkov. Ves program je vodila glavna predsednica Mrs. Albina Novak, njena pomočnica pa je bila glavna nadzornica Mrs. Ella Starin, na-čelnica šivalnih klubov pri SŽZ.
Posebne cene na potrebščinah
Mr. Joseph Dovgan nudi v svoji trgovini Century Tire Service na 15300 Waterloo Rd. zelo znižane cene na raznih potrebščinah za hišo in vrt, kakor tudi na avtnih potrebščinah kot so tajerji, baterije, itd. Opozarjamo na oglas, ki bo priobčen v jutrišnji izdaji Enakopravnosti, v katerem bodo navedene razne posebnosti, pri katerih si boste lahko prihranili denar.
Aretiran radi tatvine
Willie P. Morris, star 29 let 10601 Bryant Ave., je bil včeraj aretiran in poslan v Canton, Ohio, kjer se bo moral zagovarjati radi tatvine. Obtožen je bil, da je tamkaj ukradel truk in staro železje, v skupni vrednosti $4,491.57.
Državljanski papir najden
Na Stanard Ave. se je včeraj našlo državljanski papir, glaseč se na ime Leopold Ardigal, rojen v Avstriji. Lastnik ga dobi nazaj, če se zglasi pri Mr. Frank Smole na 5430 Stanard Ave. Pozdravi
Pozdrave iz New Smyrna Beach, Fla., pošilja Mr. Anton Bavetz, ki piše, da je tamkaj lepo in gorko.
Nemcev z3lo širokogruden. Nem-oom naj se dovoli oborožitev, naj 30 pomilostfjo vojni zločinci, naj pa bodo nedotaknjene vzhodne nemške meje napram Poljski. Sovjetska zveza bi si žslela enotno Nemčijo, seveda pod komunističnim vodstvom. Ta Nemčija naj bi bila centralizirana in ne federativna, z enako prestolico— z Berlinom na čelu. Iz Berlina naj bi dirigirala vse politično nemško življenje ena dovoljena politična stranka, ki bi jo vodili komunisti. Glede delavstva naj ]i njegovo usodo izročili v roke eni unijski organizaciji, ki bi dajala pod vodstvom komunistov direktive za vso državo—zopet iz Berlina. Nemška industrija -laj se po sovjetskem načrtu ob-.10vi, s produkcijo pa plača vojna odškodnina. Zadnji cilj bi bil do xŽ3n tem lažje, ker bi po sovjetski zamisli diktirali nemško državno in gospodarsko življenje organi, ki bi jih kontrolirala So-/jetska zveza.
Sedanje nemško-poljske meje
Poljska država se je razširila v svojih zapadnih mejah daleč v vzhodno' Nemčijo. Znana je meja, ki se označuje po dveh velikih rekah Odri in Visli. Sovjetska nota oziroma predlog je ta, da naj se ta nemško-poljska meja prizna dokončno, ker je bila itak dogovorjena med štirimi zavezniki, tato na konferenci v Jalti, kakor leta 1945 po končani vojni na konferenci v Potsdamu. Vzhodno nemška vlada, ki je v rokah komunistov, je s posebnimi pogodbami tako s Poljsko, kakor s Češkoslovaško, priznala dokončno in za zmeraj te meje in naj jim pritrdi tudi Zapad oziro ma zapadno nemška vlada.
Zapadno nemška vlada v Bonnu je ponovno izjavila, da ne prizna v imenu Nemcev te zapadns Nemčije, sedanji zavezniški odgovor na ruski predlog pa trdi. da na imenovanih konferencah v Jalti in v Potsdamu ni bilo dokončno dogovorjeno, kje bodo tekle nemško-poljske državne me je, ampak je bilo to vprašanje prepuščeno mirovni pogodbi Nemčijo v dokončno rešitev. Rusi naj pokažejo pravo voljo
Zavezniški odgovor se bavi mednarodno komisijo Združenih narodov, ki naj gre v Nemčijo in naj tako v vzhodni kakor v za-padni Nemčiji preišče, ah so dani predpogoji, da se izvedejo v celotni Nemčiji splošne in svobodne volitve. Ta komisija je sestavljena, je žs v zapadni Nemčiji in čaka, da se ji dovoli vstop v vzhodno Nemčijo. Vzhodna nemška vlada in Sovjeti tej komisiji ne dovolijo vstopa, češ, da bi njeno delovanje in raziska-vanje o pohtični situaciji pomenilo vmešavanje v notranje razmere druge države, kar je itak splošno nedopustno. S tem so Sovjeti in vzhodno nemški komunisti, ki so pod pritiskom So-vjetov, dokazali, da jim ne gre za
združeno Nemčijo, ki bi se sama svobodno odločila o obliki notranje uprave in političnega režima, marveč za Nemčijo, ki bi bila pod sovjetskim diktatom.
Z zapadno Nemčijo—
v zapadno Evropo!
Zavezniški odgovor opozarja Sovjete, da hočejo s svojo novo akcijo obrezuspešiti, da bi se za-padna Nemčija posebej oborožila in postala faktor v Severno-atlantski zvezi, o kateri trdijo Sovjeti, da je napadalnega, zapad pa, da je le obrambenega značaja. Vstop zapadne Nemči-ie med obrambene vrste zapadne Evrope je le mirovnega, obrambenega značaja, trdijo zavezniki, kot taki pa ji je dovoliti oborožitev in soudeležbo.
Zavezniki nadalje poudarjajo, la hočejo imeti svobodno nemško vlado, predno bi se sklenila z , Nemčijo mirovna pogodba. Taka ;vobodna vlada naj se izreče za j^ristop Nemčije med Združene uarode.
Nadaljne glavne točke odgo-/ora so sledeče:
Zapad je za združeno Nemčijo. Voljo Nemcev naj izrazi svobodno nemško ljudstvo. Bodoče evropsko življenje naj sloni na sodelovanju—tudi Nemčije, ne ,'ja na nezaupanju in tekmovanju. Ne gre samo za združeno Nemčijo, ampak tudi za združe-!0 Evropo. V tej zvezi se bo lahko ohranil mir, preprečil napad n preprečil oživljen militarizem. Ta politika je v izključnni službi miru.
l!usko stališče—
zopet negativno
Kakor se poroča iz Moskve, so prvi vtisi zavezniškega odgovora na ruski predlog ti, da bo Rusija vztrajala pri svojem stali-š u, ki ga je izrazila v imenovanem predlogu. Nekateri pričakujejo, da bi bilo mogoče kako omiljen je ruskih predlogov. Vendar ne v bistvenih točkah. Najglav-nejša točka je sedanja nemško-poljska državna meja, na kateri vztraja Rusija s Poljaki vred kot na meji, ki je dokončna in kot taka med zavezniki na obeh konferencah v Yalti in v Potsdamu že dogovorjena.
Bodočnost^ Nemčije ostane nespremenjena. Zapadna Nemčija' se bo pogajala s tremi zapadnimi zavezniki in sklenila separatno pogodbo, na kateri se po zadnjih poročilih dela z vso naglico in naj b' bila vsaj v načrtu gotova že za 1. aprila.
Pogrebi
Pogreb pokojne Elizabeth Croson se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd.
Pogreb pokojnega Frank Lon-gar se vrši v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
1
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. marca 1952
ii
ENAKOPRAVNOST
J J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)______________
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZA AITLEEJA ALI ZA BEVANA?
(3)
Winston Churchill je brez ugovora svetovna osebnost. "Vsestransko izobražen človek, potomec britanske politične roabme, tako poln življenja, da se trdi o njem, da je bil celo prezgodaj rojen, ker je hotel priti čimpreje na svet. Vkljub temu pa Winston Churchill ni bil v normalnih časih nikdar predsednik britanske konservativne stranke ali britanske konservativne vlade. Le v časih, ki so sami na sebi izredne narave, ki zahtevajo izrednih udarcev in protiudarcev, je bil poklican Churchill na britanski oder. Prva svetovna vojna ga je imela kot mornariškega ministra, da rabimo ta izraz, druga svetovna vojna pa kot predsednika vlade. Pri zadnjih volitvah je Churchill zmagal. Toda ne po številu oddanih glasov, ampak po črki vo-livnega zakona. Po številu oddanih glasov je ostal v manj-, šini. Pri vsem tem pa naj nihče ne izgubi izpred oči slike časa, v katerem so se volitve vršile. Mrzla vojna, ki naj se spremeni v vročo vojno? Samo v takih momentih je mogoč Winston Churchill kot človek, ki ni sto odstotno pristaš bistvenega britanskega principa zasebnega in državnega življenja—kompromisa.
Clement Attlee je potomec britanske meščanske družine. Sin advokata, kasneje sam advokat, kot govornik neučinkovit in ne hrupen človek. Socialno življenje je vzel praktično. Namesto, da bi vodil pravde in si iz pravd koval denar, se je zatopil v vprašanje, kako pomagati mize-riji, v kateri je živelo delavstvo v, londonskih predmestjih. Sicer teoretično podkovan v socializmu, mu ni bilo do socializma kot takega, marveč do konkretne pomoči britanskemu delavcu kot ga je treba odgojiti v njegovem in v interesu britanske države. Britanska Labor Party je razmeroma mlada, predvsem če se primerja z močnimi socialnimi demokratskimi strankami v raznih evropskih državah. Te stranke so bile močne na evropskem kontinentu, ko v Angliji o njih ni bilo skoraj sledu. 2e s tega stališča vzeto, ne izgubimo izpred oči, da je šlo v britansko življenje popolnoma svoja lastna ločena pota.
V britanski Labor Party, predvsem pa v njeni idejni prednici Fabian Society in v praktični delavski politiki, so bili l^boristi v gotovem pogledu močnejšega kova, kakor Attlee. Pokojni Ernest Bevin je bil odličen govornik in organizator britanskih Trade Unions. Bivši zunanji minister Morrison je človek možganov. Finančnik Cripps je doma v finančnih in kolonijalnih vprašanjih kakor malokdo. Vkljub temu je bil Clement Attlee že leta 1931 izbran za podnačelnika, leta 1935 pa za načelnika stranke. Zakaj?
Winston Churchill, ki ima oster jezik, ki zadene v živo, je imenoval Attlee j a "ovco v ovčji obleki." Pravilno. Attlee je tip britanskega debaterja, ki skrbno premisli, kaj naj se uvede v praksi, ki je naravnost neprekosljiv vodja mirne, trezne debate in poznan šef raznih parlamentarnih in gospodarskih odborov. Attlee ne vzplamti in se ne razburi. Vsak korak, ki naj odjekne v britanskem gospodarskem in političnem življenju, pa je pretehtan in pre-debatiran do kraja.
Attlee je zmagal pri volitvah leta 1945, ko je v istem letu zmagal ali vsaj sozmagal v svetovni vojni, torej na bojnem polju, Winston Churchill. Zakaj je izbrala Anglija Attleeja, da vodi za nadaljnih pet let domačo politiko?
Domače razmere v Veliki Britaniji po vojni so bile svojevrstne. Britansko gospodarstvo je bilo porušeno. Anglež je prvič v svoji zgodovini postal dolžnik, ko je bil do sedaj vedno posojilodajalec. Zunanja trgovina je padla. Na stotine tovarn je bilo porušenih ali med vojno zaprtih. Železnice in ladjedelnice so utrpele 6,000,000,000 dolarjev škode med vojno. Štiri milijone hiš je bilo med vojno porušenih ali poškodovanih. Zunanji dolgovi so narastli na 11,000,000,000 dolarjev. Polovica britanske trgovinske mornarice z 18,000,000 tonami je ležala na dnu morskih globin. Industrija je rabila popravil. Dežela pa pomoči. Attleejeva zamisel je bila, da se pritegne k obnovi skup-1
Slavje 25-letnice Čitalnice SDD in ideje za Slovenski dom v Trstu
CLEVELAND, Ohio — V nedeljo, 16. marca je praznovala Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. svojo 25-Ietnico obstoja. V ta namen se je organiziralo skupno z odborom, ki deluje za postavitev Slovenskega doma v Trstu veličastno prireditev, na kateri je nastopilo osem pevskih zborov iz Clevelanda in predmestja Euclid in Maple Heights. Bila je prava pevska manifestacija in po velikosti in množini pevcev in pevk, se lahko primerja ta nastop programu, ki se je vršil pred leti na vrtu Društvenega doma (sedaj AJC) na Recher Ave. v Euclidu, ko je dirigiral Louis Šeme.
Vsebinsko in po skupnosti pa je bil nedeljski program najbogatejši, kar jih pisec teh vrst pomni. To pot je bil oder enostavno premajhen za tako številni skupni nastop za zaključne dve pesmi, kjer je nastopilo nad 170 pevcev in pevk.
Sodelovali so pevski zbori: Zvon, Planina, Zarja, Adrija, Slovan, Glasbena Matica, Triglav, Jadran in Mladinski pevski zbor SDD.
Program je odprl s kratkim nagovorom John Zaic, predsednik Čitalnice SDD in nato izročil vodstvo programa poznanemu Mattu Petrovichu, ki je dobro vodil program. Na programu je bil označen kot vodja programa Joseph F. Durn, kateri pa je bil zadržan vsled prehlada, in kot že omenjeno, ga je lepo na-domestoval Matt Petrovich.
Nato je bil predstavljen Mladinski pevski zbor SDD pod vodstvom pevovodja Joseph Gregu-rinčiča. Zapeli so patriotično ameriško in slovensko himno ter pesnitev "Potrkan ples" prav živahno.
Častni govornik je bil pesnik in glasbenik Ivan Zorman. Predmet njegovega govora je bil "Naša slovenska književnost." Ivan Zorman zelo dobro pozna našo slovensko književnost in je umetnik na tem polju. On ima neomejeno spoštovanje do pisateljev in pesnikov in ne pozna sebičnosti, je močan in iskren pri določanju književnih dobrin pesnikov in pisateljev, kjer se ne da motiti ne od prijateljev in ne od sovražnikov. V svojem govoru je naglasil pomen slovenske pisane besede in misli, ki so jih izrazili slovenski pisatelji in pesniki v naših knjigah, katerih dobre lastnosti se lahko prenesejo med vsak narod. Nesmrtni pisatelji in pesniki slovenske besede nas bodo še klicali iz naših Čitalnic mnogo let, ker dobre lastnosti, ki smo jih od njih prejeli, bodo prenešene v ameriško družino. Zorman je za
svoje lepe besede prejel navdušeno pritrjevanje od navzočih v obliki močnega aplavza.
Zatem se je nadaljevalo s pevskim programom. Nastopil je moški zbor Zvon pod vodstvom Ivan Zormana in mešan zbor Planina. Zbor Zvon ni številno več tako močan kot smo ga poznali prejšnje čase. Zapeli so dobro F. Majerjevo "Tičica gozdna," koroško narodno "Oj dečva" in A. Hajdrihovo "Slava Slovencem." Mešan pevski zbor Planina je pa precej narastel in so odlično zapeli Ivan Zormano-vo "Ljubi fantič" in dobro V. Vodopivčevo "Dneva nam pripelji žar" ter narodno "Kako ozke so stezice."
Poznani zbor Zarja se je odzval z Oton Župančičevo "žeb-Ijarska" in zapeli so prav dobro in pa zabavno "Dobra žena." Zbor ni močan kot je bil pred leti, a drži se vseeno na primerni pevski višini, potrebuje posebno moških glasov. Zbor je dirigiral njihov učitelj Joseph Krabec in pri klavirju pa je spremljal Edwin Poljšak. Zbor Zarja je po obstoju najstarejši izmed obstoječih pevskih zborov in je pred enim mesecem praznoval svojo 35-letnico obstoja.
Iz zapadne strani Clevelanda so prišli in nastopili pevci zbora Triglav. Ta zbor je bil organiziran pred par leti in se je izoblikoval v primerno močan zbor. Zapeli so ubrano Hladnikovo "Slovan na dan" in M. Tomcovo "Med cvetlicami v logu."
. Iz Euclida sta gostovala mo ški zbor Slovan in mešan pevski zbor Adrija. Moški zbor Slovan je še vedno močan glasovno in po številu in so dobro zapeli Pla-ninškovo "Jaz pa v gorico grem," potem živahno "Josephino polko" in humoristično narodno "Martinu Kebru," v kateri je pel solo Anton Shubel.
Iz Euclida je nastopil mešan zbor Adrija. Ta zbor sestoji največ iz naše mlajše druge generacije ameriških Slovencev in se je zadnje čase zelo dobro uveljavil v naši pesmi. Presenetljivo dobro so podali Aljaževo "Oj zbogom ti planinski cvet" in pa valovito Straussovo "Ob lepi modri Donavi" in v zadnji so se odlikovale posebno sopranistke.
To pot je prišel v goste tudi pevski zbor Glasbene Matice, ne vsi, a je bil zbor vseeno dobro zastopan. Zapeli so Verdijevo "Nabucco" (poslovenil Ivan Zorman), v kateri pesnik izraža tožbo po izgubi doma in izreče željo- f)o svojemu domu, svoji pravičnosti. Za naše občinstvo je ta pesem še precej tuja, a vsebinsko je pa zelo bogata. Zatem so prav ponosno in dobro zapeli Vilharjevo "Mornar" (za zbor priredil Ivan Zorman).
POGLEJTE—ALI VI VOLITE V 20. DISTRIKTU?
20. KONGRESNI DISTRIKT
Zapadna stran mesta Cleveland varde; 12^ -4-5 6 7 8 9 33 Mesto Parnia Mesto Brooklyn
Vzhodna stran mesta Cleveland varde: 23-31-32-in tisti del varde 21, severno od St. Clairja, Bratenahl Village

CtPAtk



iAKMW^^ MTa.
* 'wpn jr

P»*ITAS
LYW J
J

PARMA
UNnB3».e. vluAia! esvcvsnucr

20. DISTRIKT—Zgornja mapa je bila pripravljena po kampanjskemu odboru kandidata Edward L. Pucel za kongres, ter kaže koliko in katere kraje obsega 20. volilni distrikl. Meje tega distrikta so bile preme-njene po državni zakonodaji ob zadnjih kongresnih volitvah. Zelo važno je, da veste v katero volilno okrožje spadate, da boste lahko pravilno volili za vaše zakonodajce. Iz te mape je razvidno, da so varde 23. in 32.. katere tvorijo po večini naši slovenski državljani, v temu novemu 20. kongresnemu distriktu> Poslužite se svoje državljanske pravice, udeležite se 6. maja primarnih volitev. Glasujte za EDWARD L. PUCEL za kongresnika v 20. distriktu.
nost in ne posamezni interes. Devet glavnih gospodarskih panog kot prevozna sredstva, obveščevalna sredstva, jeklo in podobno, je spravil pod skupno upravo. Tudi ljudsko zdravje. Pri vsem tem pa se je Attlee skrbno izogibal "etatizma," to je državne vsemogočnosti in r>i podredil "socializiranega" gospodarstva pristojnim državnim ministrstvom, marveč je ustanovil zanje posebne gospodarske korporacije.
K tem korakom Attleeja na naše bralce samo eno vprašanje; Ali je konservativec Winston Churchill kot sedanji predsednik britanske vlade kaj spremenil na tej zamisli Attleeja?	L. C.
Pevci zborov Triglav, Slovan, Adrije in Glasbene Matice so peli pod vodstvom njihovega pevovodja Antona Shubela, pri klavirju je pa spremljal Reginald Resnik.
Nato je nastopil v mešanemu zboru pevski zbor Jadran, kateri prepeva že nad 30 let v Col-linwoodu v Slovenskem delavskem domu, kjer se je vršila ta impozantna prireditev. Zapeli so ubrano E. Adamičeva "Lipi" in venček iz opere "Gorenjski slav-ček" (Foerster)i pod vodstvom Vladimirja Malečkarja in ob spremijevanju na klavir po Reginald Resniku. Pevovodja Ma-lečkar je držal zbor v slogu melodije in čuta in ne pusti kriča-vosti, kar je pravilno.
Koncem je pa prišla ona slavna točka programa, na katero smo čakali vsi v nekakšni napetosti. Skupaj so nastopili vsi pevci in pevke od osmih zborov, pod vodstvom Antona Shubla, nad 170 po številu, in so slavnostno zapeli A. Hajdrihovo "Morje" in ono poznano "Nazaj v planinski raj," kar je bilo višek dneva in veličastni zaključek programa.
Dvorana Slovenskega del. doma je bila popolnoma zasedena in mnogi gostje so se zadovoljili s stojišči. Po programu se je vršila domača zabava in ker je bilo navzočih veliko pevcev, se je prepevalo in plesalo pozno v noč ob zvokih Tomšičeve godbe.
Louis Kafcrle.
mi-ne preostaja. Torej, naj bo povedano, da se je na ponovno prošnjo od strani naših poset-nikov, ki so že videli slike, pa bi jih radi še enkrat videli, zavzel Klub društev Ameriško-jugoslo-vanskega centra na Recher Ave., da ustreže. To se bo vršilo prihodnjo nedeljo, ker pozneje ne bi se moglo kazati jih do prihodnjega leta.
Pridite torej k nam v nedeljo, 30. marca in se dobro zabavajte. Pričetek bo ob 3. uri popoldne, in imeli boste še dovolj časa na razpolago, če nameravate pose-titi še kako drugo prireditev.
Vabim vas vse v imenu Kluba društev Ameriško-jugoslovanskega centra!
Mary Medvešek.
Premikajoče slike v AJC na Recher Ave.
EUCLID, Ohio — V nedeljo, 30. marca se bo proizvajalo premikajoče slike, ki so bile posnete po John Žigmanu prošlo leto, ko se je nahajal na obisku Jugoslavije.
Da so slike vredne poseta, mi ni treba še posebej poudarjati, saj so bile proizvajane že dvakrat pri nas, prošlo soboto pa v Girardu, Ohio, in kakor se sliši, so tudi tamkajšnjim rojakom ugajale. Danes ne bom opisovala, katere kraje se bo kazalo, ker bi vzelo preveč časa, katerega
Tretja krajevna konferenca društvenih uradnikov SNPJ
CLEVELAND, Ohio —Tretja krajevna konferenca društvenih uradnikov SNPJ se bo vršila v nedeljo, 30. marca ob 9. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., (Annex) po sledečem sporedu:
1)	Predsednik federacije Cam Zarnik odpre zborovanje, nakar govori o delu domače federacije in o važnosti federacij v splošno.
2)	Matt Petrovich, predsednik gospodarskega odseka si je izbral za svojo razlago "Kako varna so naša smrtninska zavarovanja."
3)	Distriktni podpredsednik Carl Samanich o aktivnosti an gleško poslujočih društev.
4)	Mary Perdan in Ella Samanich, direktorice mladinskih krožkov—o aktivnosti in potež-kočah istih.
5)	Prosto kosilo za vse navzoče uradnike ali zastopnike od 12. do 1. ure popoldne.
6)	Začetek popoldanske seje ob l.uri. Glavni govornik na popoldanski seji bo glavni blagajnik Mirko Kuhel, ki bo razjasnil razne zadeve, ki se tičejo bolniške podpore, operacij, odškodnin, poslovanja in dolžnosti društvenih uradnikov itd.
7)	Splošna diskuzija, vprašanja, odgovori oziroma pojasnila.
8)	Zaključek konference.
Namen takih konferenc je, da se vodilni društveniki pogovore o problemih svojih društev in jednote, ter o svojih nalogah kot društveni voditelji. Važno je torej, da se posebno tajniki in predsedniki odzovejo vabilu federacije. Vabljeni so tudi posamezniki oziroma člani in uradniki društev iz vseh Ohijskih naselbin, ako se zanimajo za taka zborovanja.
Za Clevelandsko federacijo SNPJ društev:
Josephine Tratnik, tajnica-
Domača zabava krožka z večerjo v nedeljo
CLEVELAND, Ohio —Da si pri našemu krožku št. 1 Progresivnih Slovenk zopet nekoliko okrepimo blagajno, smo sklenile prirediti 30. marca domačo zabavo z večerjo. Pričetek bo ob 3. uri popoldne. Igrale bomo karte in se drugače zabavale, večerja se bo pričela servirati ob 6. uri.
Naše kuharice bodo pripravile okusno kokošjo pečenko z vsemi drugimi dobrotami. Ker p® imamo omejeno število vstopnic, prosimo, da si iste preskrbit® pravočasno. Dobite jih pri članicah ali pokličite tajnico MrS-Mary Vidrich, da vam rezervira večerjo: KE 1-2723.
Po večerji se razvije domača zabava s plesom. Vabim vas, 1® pridite^ zopet bo nekohko veselih uric, saj pravijo, da je veselje pol zdravja.
Torej, ne pozabite nedelje, 30-marca vsi in vse v Slovensken^ delavskem domu na Waterloo Rd.
Mary Mezgec, poročevalka-
V pojasnilo
CLEVELAND, Ohio — V pojasnilo na dopis, priobčcn v Pi'O' sveti z dne 12. marca, pod naslovom "O akciji za spomenil^ padlim v Št. Jerneju na Dolenj' ' skem." Mod drugim je tudi sle' deči stavek: "Skušali bomo delovati skozi organizacijo SANS in sem o tem že pisal tajnik^ Johnu Pollocku, za kar še ni-(Dalje na 3. strani)
VABILO K
predvajanju premikajočih slik iz Jugoslavije
posnete po
JOHN ZIGMANU
pod
pokrovitel jslvom
Kluba društev AJC na Recher Ave.
v nedeljo, 30. marca
OB 3. URI POPOLDNE
VABI
odboh
VABILO NA
večerjo in domačo zabavo
ki jo priredi
KROŽEK ŠT. I PROG. SLOVENK
V NEDEUO, 30. MARCA
v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
SERVIRANJE OB 6. URI; GODBA IN PLES PO VEČERJI. VSTOPNINA PROSTA (večerja $1.50)

ENAKOPRAVTTOBT!
HTCSTT 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
o TREH MICKAH
(Nadaljevanje)
Zavezala si je podrenc, stopila po grablje in zlezla na voz. Hijo! je pognal oče in po strani pogledal hčer, ali je pač pustila doma rdeči sončnik. Ni ga imela s sabo! Oče Menart se je rahlo na-muzal.
Senožet v Gorenjem lazu je ležala v breg in ljubo sonce se je upiralo vanjo z vso neusmiljeno svojo silo.
Gospodična Mici pa je v brezobzirni, neolikani tej vročini morala obračati otavo, kakor so jo obračali drugi, in jo je grabila in nosila v kupe in hiteti je bilo treba—zakaj na zahodu se je dvigala siva meglena stena, ki ni obetala nič dobrega—in prelest-no lepa bluza gospodične Mici je dobila na hrbtu in ob straneh velike črne lise od potu.
V zvoniku na nasprotnem griču je ura bila šest. Ob tem času se v Ljubljani delo pri zidarjih ze nehava; kdor dela naprej, dobi posebe plačano vsako uro. Natakarice ob tej uri šele pričenjajo, prej lahko ves popoldan dremlje jo ali se frizirajo. Tu pa gre delo kar naprej in vedno bolj se je mudilo in že je bila trdna Roč, ko je tudi drugi voz otave bil naložen in je počasi pokal in stokal po nerodni gozdni poti navzdol proti domu.
Gospodična Mici je bila vsa zbita in tako trudna, da po večerji niti ni marala k šivilji, ampak se ji je hotelo po postelji. Toda ko je legla, dolgo ni mogla zaspati,—bolele so je kosti. In je mislila na preljubijeno Ljubljano in na gostiln bogato Šiško,
na gugalnice v drevoredu in čar drugih komedij, — na svojega prijatelja Milana, ki zdaj vojake služi v Celovcu, in na Ivana, ki je v civilu in začasno onega na-domestuje v njenem srcu, in potem so ji prešle misli na dobrega Smuka in na njegovo lepo domačijo, pa se ji je pričelo zde-hati in je zaspala in zasanjala in se ji je sanjalo—pa brez zamere —od uši. Take sanje sicer niso gosposke, toda so koristne. Kajti drobna ta žival pomenja denar. Siguren denar! Tako siguren, da so baje banke, ki na take sanje kar koj in brez težkoč in druge varnosti dajo primeren predjem.
#
Ponoči se je bliskalo in grmelo, z dnem je nehala nevihta, ni pa nehal dež, ki je enakomerno in vztrajno padal na žejno zemljo in se ni kaj pripravljal, da se umajcne boljšemu vremenu. Toda zaradi dežja ni bilo nič manj dela. Že navsezgodaj so zapeli na podu cepci in so neumorno peli svoj starodavni kanon: "Pi-kapoka pikapoka pikapok pika-pok ..." popoldne pa je pred podom pod napuščem pričela zveneti in klopotati še čistilnica in je bilo dela za vse roke.
Gospodično Mici je uvajala še-gava sestra Urša najprej v skrivnosti svinjske kuhinje in ji sila resno razkladala, da je svinjam težje kuhati nego ljudem. Zakaj če kuhaš ljudem in se kuha skazi, jed vendarle ne gre v nič: akoini za ljudi, zaleže vsaj svinjam! Kdo pa naj je za svinjami, kadar tem ne bi dišalo, kar so jim skuhali!
Naznanilo in zalivala
Globoko potrti naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in brat
FRANK BARBIČ
Zatisnil je svoje oči dne 2. marca 1952.
Pogreb se je vršil dne 5. marca na Whitehaven pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku poleg njegove zveste družice Ane, naše dobre matere.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem za krasne vence cvetja, ki so ga položili k njegovi krsti. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo, kakor tudi vsem, ki so darovali za dobrodelne namene.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga sprejmili na zadnji poti, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb.
Posebno zahvalo pa naj sprejmejo pevci "Zarje" za krasno petje in Mr. Matt Petrovich t'er Mrl Joseph Durn za lepe besede v slovo.
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja!
žalujoči os^tali:
FRANK JR., EDWARD E. in EUGENE, sinovi
MICHAEL, brat; ^
MRS. MARY SIMČIČ, MRS. ANA
ARHNOVER, MRS. ROSE PODBOY in MRS. FRANCES JERALE, sestre # vnuki in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 27. marca 1952.
Popoldne so je postavili k čistilnici. Tod in tam, povsod dim, smrad, prah in prepih, neznosen za gosposki nos, za gosposko lice, za gosposko gospodično Mici! Jako ... In namesto priznanja za požrtvovalnost in trud sploh ... še ono očitno ali prikrito roganje sodelavcev, pogledi, šepet, smeh, opazke! Vse jih je bodlo v oči: njena obleka, vsa in vsak kos posebe, in prav vsaka njenih kretenj, res, grozno! Vsak človek vendar ni za vsako delo—o, če bi jo videli, kako se je sukala v Ljubljani pri gospodični Fini . . .
In sploh njeni govorici so se muzali, ko je vendar gosposka ljubljanščina tako vzvišena nad robato kmetsko besedo. Zavračala jih je z uničujočimi bliski iz svojih oči. Ali kmet je kmet— kaj se meni kmet za poglede, ko se ga niti ne prime, če mu v lice zabrusiš naravnost "Pardon!^' ali "Oprostite!"—Grizlo je gospodično, tolažila se je pa: "Ne boste me dolgo gledali!"
Deževalo je tudi drugi dan in tretji se je začel po istem kopitu. Gospodična Mici je bila razdražena, da se ji je kar ponujal jok. Sklenila je, da izpregovori danes odločilno besedo z očetom, bodi potem, kakor hoče!
Bilo je torej tretjega dne dopoldne. Uboga gospodična se je pod odgovornim vodstvom sestre Urše trudila pred svinjskim kotlom in sekala buče, pesno perje, zeljno ščavje in druge za-kuske za svinjski obed. Smilila se je sama sebi. Od gorjupih občutkov ali od pekočega dima bu-taric so se ji dvigale solze, pa jih je junaško požirala: saj bo še danes konec trpljenja!
(Dalje prihodnjič)
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. I.
(Nadaljevanje)
Tako živo sva se zapletla v razgovor o ameriških Slovencih,
da nam kar ni pustil oditi. Ker pa ga nismo hotele več zadrževati od njegovega dela, smo odšle z obljubo, da ga še drugič obiščemo, če bo čas dopuščal.
Vprašala sem moji prijateljici, Zimo in Meto, če poznate Ano Budič, katere naslov sem imela in sta rekli da, in če želim iti k njej ? Rekla sem, da je ona mati Josephine Petričeve, članice našega glavnega odbora in da bom zelo cenila, če me vzameta k njej.
Prišle smo do kamenite hiše,
obdane z vrtom, šle k zadnjim vratom in potrkale. Med čakanjem smo čule iz notranjosti glasove malih otrok. Prav kmalu se je pojavila pri vratih drobna materinska ženica in ji je Zima razložila namen našega obiska.
Odvedla nas je v veliko družinsko sobo in smo se takoj počutile doma. Pogledala me je vprašujoče in dejala;
"Ali niste imela priti v Ljubljano kako leto nazaj?"
"Seveda," sem ji odgovorila, "toda takrat nisem dobila dovoljenja od naše države za vstop v jugoslavijo in tako sedaj prihajam."
Hotela je kajpada vedeti vse o njeni hčeri in družini, ona pa nam je pravila o sebi, da je jako zaposlena z lastnim delom, kakor tudi z delom pri AFŽ, kjer je "aktivistka" in iriia precejšnjo odgovornost.
Potem nam je pripovedovala, kako je par tednov pred mojim prihodom dozorel hmelj, a ni bilo dovolj rok, da ga pobero. "Vidite," je dejala, "hmelj mora biti obran ravno ob pravem času, drugače pa zgubi na vrednosti." Tako je šla z mnogimi drugimi ženami prostovoljno ven na ta polja, da pomagajo in kot posledica je prejela Ana Budič prvo nagrado, ker je nabrala največ hmelja. Bila je zelo zanimiva in iskrena osebnost ter nam je povedala mnogo drugih izkušenj.
Ona in njene hčere so zelo aktivne pri AFŽ, ženski organizaciji. Otroci njene hčere so bili vsi zbrani okoli nas in na prigovarjanje nam je eden nekaj de-klamiral.
Ko je prišla domov ena izmed hčera, se je tudi ona pridružila razgovorom.
Najbolj so si želele, da bi prišla njih hči v Zedinjenih državah za stalno nazaj v Slovenijo in so rekle, da bi se odpovedala hiši, v kateri žive, če bi se odločila priti. Zelo smo uživale njih,gostoljubnost in obljubile priti nazaj, če bo le čas dopuščal.
Za prihodnji dan smo imele načrt iti v Maribor. Tako smo vstale prihodnje jutro na vse zgodaj, a smo morale čakati za odhod, dokler se ni dvignila megla. Bilo je že skoraj 11, ko smo se podale na pot in potovale skozi Litijo, Zagorje, Trbovlje, Celje, Konjice, Slovensko Bistrico, dospevši v Maribor okrog pol ene popoldne.
(Dalje prihodnjič)
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
sem dobil odgovora." Enak članek je bil priobčen tudi v Enakopravnosti in to že dne 3. marca.
Naj bo povedano, da je prijatelj Jerry Gorentz prejel sledeči odgovor na njegovo pismo:
"Cleveland, 8. februarja 1952. "Mr. Jerry Gorentz,
132 Blawn St., Johnstown, Pa. "Cenjeni:
"Prejel Vaše pismo o zadevi spomenika padlim partizanom. Kakor je razvidno iz pisma, se gre za postavitev spomenika padlim borcem za Št. Jern^ na Dolenjskem. Pismo bom predložil odborovi seji SANSa na redni seji 18. februarja zvečer.
"Pripomnim pa naj Vam, da je SANS imel kampanjo v pomoč otrokom in materam, katera je povoljno izpadla. Med posamezniki pa so se vrstile ko-lekte prav do novega leta. Seveda so bile ene manj uspešne. Sedaj pa se je pričela kampanja za postavitev Kulturnega doma v Trstu. Da bi se pa ob istem času kolektalo pa še za spomenik, pa ne bi bil zaželjen uspeh. Priporočal bi, da se počaka, da se ta kampanja završi.
"Seveda, to je moje mnenje, ni pa s tem rečeno, da se pozneje ne uresniči Vaša želja.
"Vas iskreno pozdravlja,
"Jolin Pollock, tajnik."
#
-Komentarja k temu ni potreba. Dodam naj še, da SANS dobiva še vedno razne prošnje za upravo otroške Jjolnice v Ljubljani, kakor tudi od drugih dobrodelnih ustanov.
Odbor SANSa je mnenja, da

'
MANDEL-NOVA
PRED-VELIKONOČNA POSEBNOST!!!
10% F» o F» U s T A 10%

■
a
RED GOOSE SHOES
/
Vse naše NOVO SPOMLADANSKO in
VELIKONOČNO OBUVALO NARODNO ZNANEGA IZDELKA, za moške, ženske in otroke, je vključeno v tej VELIKANSKI POSEBNOSTI
CENE SO OD
S
3
NAPREJ
Da ste deležni tega popusta, prinesite izrezek tega oglasa z vami
'
je še sto in sto stvari potrebnih. Hrana, obleka, med najbolj potrebnim pa so zdravila, ker teh za enkrat še vedno primanjkuje v Jugoslaviji. Najprvo pomagajmo tem ustanovam, potem pa bomo skušali pomagati takim, ki začasno še lahko počakajo.
John Pollock.
At the first sign of eyestrain, see your eye physician (Ophthalmologist) and then bring your prescription to us for-careful compounding
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
SHOE REPAIR SHOP
Proda se popravljalnico čevljev (Shoe Repair Shop) z moderno opremo.
Vpraša se na 16131 St. Clair Ave.
IŠČE SE STANOVANJE
STAREJŠA ŽENSKA
išče ^stanovanje s 4 ali 5 sobami. Poštena plačnica, želi dobiti v bližini E. 152 St. Kdor ima za oddati naj pokliče
LI 1-1158
SLOVENKA
srednjih let, stalno zaposlena, mirnega značaja, išče stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
IV 1-2452
SOBE V NAJEM
■

Mandel Shoe Store
6125 ST. CLAIR AVE.
dvoja vrata od North American banke


ZAKONSKA DVOJICA
dobi v najem veliko spalno sobo. Na razpolago je tudi shramba za obleko. Za podrobnosti se obrnite na
1031 E. 141 ST. LI 1-7466
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša za eno družino; 6 sob," 3 spalnice, gor kota na plin, klet, preproge, beneški zastori, garaža z novimi vratmi (overhead). Blizu busa. Se proda radi smrti v družini. Za vsa pojasnila pokličite KE 1-7465
NAPRODAJ
Proda se peč in avtomatični plinski grelec "Hot Boy." V prvovrstnem stanju.
Vpraša se na 1116 Easl 87ih Slreet
DELO DOBIJO MOŠKI
"OLIVER"
potrebuje
Operatorje
za
(velike in majKne) DRILL PRESS MILLING MACHINE VERTICAL MACHINE operatorje HORIZONTAL GRINDER (internal and external) SURFACE FLANGE
LATHES (veliki in majhni turret) ENGINE Potter & Johnson
33
ASSEMBLERS (heavy non-precision)
ASSEMBLERS (special equipment)
Incentivna plača takoj od začetka na incentivnem obratovanju zgornjih del.
SHEET METAL FABRICATORS EXPERIMENTAL DYNAMOMETER TESTS (experimental) ELECTRICIAN ELECTRICIAN HELPERS INSPECTORS (floor and process) TOOL GRINDERS TOOLMAKERS
Dobra plača od ure; morate biti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine! 5% premija za 2. šift. 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0303
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JOUA^ BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek)
(Nadaljevanje)
Kdaj pa kdaj po pet ali šest dolarjev se je sicer materi zdela že velika vsota. Ali pa je zadostovalo za banko, za trgovca in davke in še celo, da bi najeli delavce in pričeli na veliko? Kaj neki je Morten mislil? Zdaj je bil Simen tisti, ki je moral hoditi na delo, pozimi na ribolov, spomladi in jeseni na dnino. Zaslužek pa ni bil nič boljši kakor takrat, ko je bil Morten še doma. Bil naj bi z doma in bil naj bi na posestvu. Služil naj bi denar in dvignil Kvidal po bratovih načrtih. Kaj neki je mislil Morten? Prihajala so nova naročila od njega: "Lotite se tega in tega! Pričnite kopati jarke severno od barja!" Prav, ampak sem z denarjem! Saj bo kmalu obogatel, ko je imel vendar tam preko že posestvo, ki je merilo šest sto maalov.
Simen nikoli ni pozabil tiste prve zime, ko se je mati nekega dne vrnila domov in vsa žarela. Končno vendar pismo. In denar. Tako? Koliko sto? "Tri dolarje." Mati je bila bogata, ko je mahala s tistimi tremi tujimi bankovci. Simen je skril porogljiv nasmeh.
Ko bi bila mati dobila teh par vinarjev od kakega sina z Lo-fotov, bi bila samo vzdihovala, zakaj ni več. Zdaj pa, ko so prišli od njega, ki je bil v Ameriki, od domačega boga, je bilo skoraj kakor cel milijon. Morten ni nič pisal o tem, da,je zastavil svojo žepno uro, da je dajal nova naročila; Storite to in to do pomladi. Pišite mi novice iz domačega kraja. Ali je Gun-nar Ramsoya še župan? Ali jih veliko obiskuje okrožno šolo?
Ampak veliki Kvidal je strašil tudi v glavah mlajših bratov in sester. In nekega dne je Simen res pričel krčiti svet v bregu onkraj reke. Sekati brinje in gnničje še nekako gre, ali ko je treba kopati ledino, je težje. Same korenine in kamenje, korenine in kamenje. Sreča, da ima pri sebi Petra, prav zares oba čutita križ in ramena. Peter je tako zelo podoben očetu, tršate-ga vratu je in nagle jeze. Če česa ne more napraviti, takoj kolne in sredi dela se naenkrat vsega naveliča in zbeži čez drn in strn. Vsaka drobnita zemlje mora biti z lopato obrnjena. Za vsako ped se je treba potiti. Ce
JUGOSLAVIJO
Z ladjo je potovanje še vedno najbolj poceni
POTUJTE S
CoftARIfOM
v luksuznih razredih kabin!
Odplujte z največjimi in najhitrejšimi ladjami na svetu QUEEN ELIZABETH QUEEN MARY
Celo luksuzni In prdstomi Cunard kabinski razredi stanejo zelo malo In lahko potujete ŽE SEDAJ, ''Thrift Season" cene bodo do 4. ' maja. Turistični razredi bodo na razpolago po 15. avgustu po nizki ceni (170 ter pristanlščnimi davki.
Potom gueen Mary ali Queen Elizabeth Vi lahko pridete do svojega odrejenega mesta v Jugoslaviji prav tako hitro In celo hitrejše kot s katero koli drugo ladjo! Na primer, LJubljana Je oddaljena od Cherbourga le 29 ur vožnje z vlakom, voznina za drugi razred pa Je le $31.35.
za samo
'232.
50
in pristanišininnl davki
N. Y. do CHERBOURGA
V	5 DNEVIH
Direktne železniške zveze via Paril za vsa mesta
V	JUGOSLAVIJI
Cunard Line
so Kvidal na ta način krčili, jej umljivo, da posestvu ni *V( j<- In nekega dne -sta brata pričela razmišljati o Mortenu, ki je živel tamkaj v preriji s šest sto maali najboljše zemlje. Samo plug mu je treba zastaviti, če je bilo res tako, kakor je bilo narisano na rdečih in modrih lepakih, ki so jih razpošiljale ameriške parobrodne družbe, tistim tam preko niti za brazdo ni bilo treba hoditi. Kaj še, sedeli so kakor gospodje na plugu in se le zaradi lepšega vozili preko njiv. Tako lepo je bilo zdaj bržkone Mortenu. In zdaj pa zdaj gre v svojo pisarno in piše domov: Napravite to in to! Delajte pridno in čistite zemljo korenin in kamenja. Hej, hej! Sicer boste vsi skupaj okusili bič.
Saj menda ni mislil, da bo tam preko hranil in služil denar tako dolgo, da postane milijonar, bratje pa naj bi zavrgli svoja mlada leta in garali, da povzdignejo Kvidal? In ko bo nekega dne posestvo veliko in lepo urejeno, da, takrat se bo Morten vrnil s svojim bog.astvom v žepu. "Zdaj lahko greste svoja pota! Zakaj jaz sem najstarejši in posestvo je moje."
Krčenje je le počasi napredovalo. In proti materi sta bila oba tako čudno godrnjava in nejevoljna. Če sta kdaj pa kdaj zaslužila kaj denarja, ji nista več dala vsega. Hotela sta biti vendar oblečena kakor dostojna človeka, odkar mati ni več tega zmogla. Peter si je hotel privoščiti žepnp uro. In razen tega je bila še okrožna šola. Tja sta hotela oba prav tako kakor Morten.
Simena je pred nekaj časa zelo mikalo, da bi postal kovač. Peter je znal že delati kolesa za vozove, prav tako dobra kakor se kupijo v mestu. Ampak pisma izseljencev so jima odkrila take pravljične razglede, da je bilo vse, kar sta počenjala doslej, le
malenkost. Ko sta bila vsak Ano zimo na, ukioz,ni boli m nau čila nešteto stvari o kraljih in vojnah in pohodih Vikingov, je bilo vse drugo še bolj neznatno. Prav tako je bilo, kakor bi bila obstala in se zastrmela v druge čase in ljudstva, preko drugih delov sveta, kjer gre le za velika dejanja—kjer se omenjajo samo možje, ki se povzpnejo visoko nad druge. Zakaj naj bi hodila tod okrog in se mučila za Motena ?
Pisma izseljencev so bila podobna v tem, da so pripovedovala, kako čudivito je vse tam preko, ali zamolčevala, kaj so naseljenci morali pretriJeti. In v okraju so učinkovala kakor prebujenje. Ko so se zbrali ljudje pred cerkvijo, so govorili samo še o pismih. Pomislite, Kal Ska-ret je imel že zdaj šest sto maalov zemlje, pravo veliko posestvo! Res čudno je, kaj se vse dogodi na svetu! Marsikak kočar je hodil okrog in mislil na Kala. In Foil je pisal domov, da jim nekaj lahko zagotovi— v Ameriki ni nobenega razločka med stanovi. Tam župnik in zdravnik prva pozdravljata, če srečata kakega delavca. Veliko več Per ni pisal, pristavil je le, da na svojem kosu zemlje lahko krmi bUzu petdeset krav. To je seveda dalo malim ljudem v okraju marsikaj misliti. Strašilo je po glavi kočarju, ko si je moral v zgodnjem zimskem jutru utirati pot skozi snežne žamete h glavnemu posestvu in opravljati dnino s praznimi rokami z Lofotov. Ko so letela skozi vrata pisma akvokatov—ko je prišel Ebbe, da bi rubil, neprenehoma so mislili ljudje na ameriška pisma. Tako se godi malemu človeku tukaj! In tako se mu godi v Ameriki! Le spomnite se, kako je bilo s Kalom!
Vse več in več se jih je izseljevalo. Če se je poročil kak kočarjev sin, je zelo preudaril, ali
bi si izkrčil prostor za kočo. Le pi edrbi' jo v rdel. kaj se pravi pričeti kot kočar. Največji del leta je bilo treba opravljati dnino in šele zvečer kopati na lastnem kosu zemlje korenine in kamenje, da bi nekega dne pridelal krme za dve kravi. In če stase z ženo vse življenje tako mučila, so bili njuni otroci prav tako brez doma, kakor sta bila ona dva. Kmet je združil njive in travnike z glavnim posestvom in tako je bil svet obdelan vse više preko bregov in hribov. Ameriška pisma so jih učila, da se reveži lahko lotijo česa boljšega. Pelji se čez lužo in postal boš bogat človek, večji in mogočnejši kakor kdorkoli v domačem okraju.
Ko pa so potem prišli tja in pisali domov, so se njihova pisma glasila kakor vsa druga pisma iz Amerike. In četudi jim je šlo tako slabo, da si nič več niso vedeli pomagati, so o tem molčali. Naj pridejo rajši še sorodniki in znanci za njimi. Vsekakor so hoteli biti pred očetom in materjo možje, ki so se visoko povzpeli. Hoteli so biti kakor drugi izseljenci, domači bog na omari.
Nekega dne je Beri Kvidal dohitel gozdar, ki se je peljal na dvokolesnem vozu. Ustavil je in jo povabil, naj prisede.
Ta gozdar je bil čuden človek. Pridigoval je in govoril o tem, naj kmetje ničesar ne kupujejo v mestu, ampak naj si vse orodje napravijo sami, kakor v sta-
r^h časih. Šolo je smatral za ntesrečo. Ljudje so bili od nje le bolj in bolj neumni.
"No, Berit, kako je? Že trije vaši fantje so bili z menoj pri izsekavanju v gozdu. Pametni so in pridni. Take mladine potrebujemo." ^
'''Da, Morten pa je šel svoja pota," je vzdihnila.
Gozdar je dvignil svojo sivolaso glavo in pogledal po pokrajini. Čez nekaj časa je rekel: "Škoda, toliko mladih ljudi se izseli. In menda prav tisti, ki so bili na takozvanih visokih šolah."
"Da, res je. Če ve kdo malo več kakor drugi, mu seveda ni tako lahko pričeti po starem."
"Moralo bi biti lažje. Saj namen šol bi moral biti vendar ta, da bi vzgajale sposobne delavce za dom, ne pa emigrante. Bog obvaruj—na ' zborovanjih sicer zmeraj govore, da so silno nacionalni. Ampak, ko pa gredo takoj drugi dan svoja pota. Tega ne razumem."
Berit je nekaj čas premišljevala. Rada bi bila branila Mor tena. "Ampak kljub temu," je rekla, "jim tisto, kar so se učili, samo koristi."
"Bog obvaruj,»seveda. Ampak čemu naj bi uboga Norveška izdajala toliko za šole za tisto mladino, ki obdeluje in bogati Ameriko? Larli sem imel pri sebi štiri fante z različnih hribovskih posestev. Njihovi očetje so se rod za rodom mučili tam gori. Zdaj je prišla vrsta na te štiri. Hoteli so na visoko šolo in po-
DIREKTORIJ SLOV. DEL. DOMA
15335 WATERLOO ROAD — CLEVELAND 10, OHIO
naznanja vsem članom (delničarjem) korporacije, da so izplačilni čeki na račun članskih certifikatov SOD v vsoti 10% pripravljeni, in lastniki certifikatov naj se zglasijo v uradu tajnika.
Uradne ure tajnika so: v ponedeljek od 8. do 9. ure; v torek od 7. do 9. ure; v četrtek od 7. do 9. ure in petek od'7. do 9. ure zvečer. Prinesite s seboj svoje certifikate.
V. ČOFF, tajnik.
tem, potem so postali Ameri-kanci. Letos odpotujejo vsi štirje tja. Nekega lepega dne bodo hribovska posestva spet sami pašniki. Tako je in zmeraj huje bo, zato bodo že šole poskrbele.'
Berit je hladno oblilo po hrbtu. Kaj, če bo tudi s Kvidalom tako!
"Saj se bo spet vse popravilo," je rekla obotavljajoče se.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
JOSEPH VRABEC
Zatisnil je svoje mile oči dne 27. marca 1951.
Eno leto je minilo,
odkar si nas zapustil Ti,
tuga in žalost se je naselila v
naša srca,
odkar Tebe več med nami ni.
Solza dan na dan nešteta pada, tužno bije nam srce,
oh, ko bi se odprla vrata in bi vstopil Ti med nas.
Žalujoči:
Angela, soproga Joseph in Stanley, sinova
Cleveland, Ohio,
dne 27. marca 1952.
Obrnite te na Vašega pooblaščenega Cunard potniškega agenta
BUKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
EUCLID POULTRY
549 EAST l«51h ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoviek, latlnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Glavni stan za blago za moško in žensko opravo in za pošiljke preko morja, po zmernih cenah.
Hard finish, 50% volneno, 50% rayon Men's wear Worsted Suitings, idealno za nošo skozi celo leto, v temno plavi, sivi in rjavi barvi: regularna $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jarda.
Crease-resistant volneno- rayon Gabardine in Sharkskins, 60 inčev široKO, blago za moško in žensko opravo v temni in svetli barvi. Regularno $2.50, sedaj samo $1.75 jarda.
Imamo tudi obilno izbero blaga na jarde za ženske suknje, obleke, suits in krila po posebnih cenah. Imamo tudi popolno zalogo krojaških potrebščin.
Govorimo nemško in slovensko.
S. LlEBERMAN WOOLEN CO. 1446 West 3rd St,
blizu SUPERIOR AVE.
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30; ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
Še ena posiljha!
Fine kakovosti pisano Percale
Spomladanske obleke

».».V
%

Checks Stripes Plaids
Geometries
Na sliki sta le dva vzorca izmed mnogih stilov
Stil A: Ličen stil v plaid barvi . . . z gumbi spredaj do pasu . . . trak ob pasu ... en žep. V rjavi, plavi, reza barvi. Mere 38 do 44.
Stil B: Novelty plaid stil z gumbi spredaj kqt suknja . . . širok ovratnik. Všit pas ... en žep. V zeleni, plavi, črni barvi. Mere 38 do 44.
So jamčene, da se operejo in so stalne barve!
p| Bombažni percales, ki so "doma" v kuhinji . . . pri nakupovanju ... pri oskrbi otroka. So jamčene,-da se operejo ... so stalne barve. Po budžetni ceni za spomlad!
Poštna in telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000
The May Company Basement oddelek z hišnimi oblekami
Moški in ženske, ki morajo nosili
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
FRITZ'S TAVERN
6507 ST. CLAIR AVENUE
Prijazno vabimo na okusno pečene in pohane ribe vsak petek.
Dobro postrežba—prijetna družba in okusna pijača. Se priporočamo.
Fritz' & Ruth Hribar, lastnika
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, child, urgently" need 3-4 room unfurnished apartment. Any good location S. E. Moderate rental-MUseum 4-7680
>000000000000000^^
#
Don't gamble with firr-odds ore against you!
m
OOOOOOOOOOOOOOOO^