na sodišču Varna hiša: latocišče ali popravni dom? Ov ST. 60 - LETO 63 - CELJE, 1.8. 2008 - CENA 1,25 EUR GUsbrnago^c)^: MIRNA REYNOLDS! ^unki z Novim t«diuk kjer so Članj civilne iniciative s spremstvom uspeli svojo peticijo izročiti Sta-vrosu Dimosu. Dramo z zapletom v obliki tožb zoper investitorja in z vrhom ob sodbi ustavnega sodišča, ki do-sodi v prid nasprotnikom asfaltne baze, z razpletom, v katerem se popolnoma zavozlajo šentjurska upravna enota, občina in ministrstvo za okolje in prostor z začasno »izgubljeno« dokumentacijo, vecjetno že poznate. Spomnimo le, da je lani investitor asfaJtne baze še razpolagal s pravnomočnim dovoljenjem za obratovanje, nato so Člani civiine iniciative Planinska vas prejeli sodbo upravnega sodišča, po kateri na; bi asfaltna baza izgubila gradbeno in posledično uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje je medtem investitor Še imel, gradbeni inšpektor pa ni mogel ukrepati. Na upravni enoti nam takrat niso znali povedati nič novega, saj /e uradna dokumentacija o sodbi upravnega sodišča nekje na poti očimo »zašla«. Bau legalnOf cnro izločena » postopka Nekaj novosti v zvezi z delovanjem asfaltne baze so nam vendarie razjasnDi na šentjurski upravni enoti. «Investitor trenutno razpolaga s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, ki smo ga izdali v letu 2006, vendar ni- ma vadbenega dovoljenja, saj je ministrstvo za okolje in prostor njegovo izdajo zavrnilo. Upravno sodišče je tožbo investitorja, s katero se je pritožil zoper to pritožbo, zavrnilo. Lani je tako odločba ministrstva postala pravnomočna»« pojasnjuje višja svetovalka na šentjurski upravni enoti Urška Novak. V prevodu - objekt posluje legalno na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja. Kot Se navajajo v upravni enoti, so letos marca po uradni dolžnosti dovolili obnovo postopka izdaje uporabnega do-voljenja, vendar se je investitor zaradi zapletov glede gradbenega dovoljenja na sklep pritožil, upravna enota pa je pritožbo aprila odstopila v re- ševanje okoJjskemu ministrstvu. »Je pa upravna enota v postopku obnove uporabnega dovoljenja za asfaltno bazo v marcu izdala tudi sklep, s katerim je Civilni iniciativi za varstvo okolja Planinska vas zavrnila status stranskega udeleženca v postopku obnove izdaje uporabnega dovoljenja,« še dodaja Novakova. V CIVO so se na ta sklep pritožili, vendar je okoljsko iTunistrstvo njihovo pritožbo že zavrnilo. Volk ni sit, koza ni cela, CIVO nekoliko utišana in v defen-zivi. Asfaltna baza pa mimo obratuje naprej in očitno tudi ni tehtnega razloga, da ne bi svoje dejavnosti smela oglaševati. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Zavod za kulturo, turizem in šport Vrsnsko in Klub mladih Vransko Vas vabita na prireditve VRANSKI POLETNI VEČERI TELEVIZIJA v«e kot 1« TV progremov I* «Fie|l INTERNET • MMI de 2D np» TELEFONIJA motnevt upeniN cMuJtteltoA* 'bfnpMrtpoyvetlpolubtWimflwgiilu Docfcitne tnformocU«: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-nxri: lnfo@tumsok.net www.novitednik.com sobota, tS. evgust 2008« ob 20.00 airkev sv. Maftliia v šmartnem pri Prekopi ZVOKI KITARE IN FLAVTE, duo Umonium sobota, avgust ob 20.30 tetni kino pod zveadami za Vrtc^ Vransko HEAtni^ celovečerni slovenski film o žNrIjenju tn delu Primoža Trubarja_ ^IWlklnapoiLzv«*dto>l» Vrtcem Vransko • ' reTEUKJI ZAJTRK, romantična komedi)a NASI POSLANCI? Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili» da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obl)ub pred Štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. Moteča delitev na »Pred štirimi leti sem se odločil, da uspešno delo župana nadgradim z delom v državni zboru,« je omenil Lojze Posedel, žalski župan, za katerega je v 4. volilnem okraju glasovalo več kot 26 odstotkov volivcev. Kandidiral je na Usti LDS, ki jo ]e sredi mandata zapustil. »Zaradi svojega načina dela, razumevanja življenja in politike sem se odločil, da zapustim LDS. Ne zato, da bi prestopil v drugo stranko, temveč smo še s šestimi poslanci ustanovili svojo poslansko skupino, kasneje društvo in stranko Zares,« je pojasnil Posedel. »Glede na odzive tako v lokalni skupnosti kot drugih, ki me poznajo, sem prepričan, da so mojo potezo prav razumeli, da ni Slo za zamere ali iskanje boljših pozicij- Želeli smo nekaj novega, novo politiko, Id jo potrebujemo.« Glede na vztrajanje v opoziciji bi verjetno v tem mandatu našli precej minusov ... Ti se kažejo v načinu delovanja in vodenja sej. Nes-p oŠ to vanje procedure pri sprejemanju posameznih za-konov kaže ob^stniško držo, ki se je s pomočjo vlade pripeljala v DZ. Pri pripravi zakonodaje so bistveno premalo upoštevali stroko, v pripravo so bili vključeni drugi »strokovnjaki«. Če pogledamo samo medijski z^on. Višek se je pokazal pri zakonih, povezanih s pokrajinami. Nanje smo naslavljali očitke od začetka, ko je sicer večina glasovala za ustavne spremembe. Od takrat pa se je dogajalo izrazito soli-ranje, hitenje in vsiljevanje zakonov, ki niso imeli podpore. Za posiljevanje, veliko pomanjkanje razumevanja in konsenza jemljem rudi izredne seje v času parlamentarnih počitnic, mesec dni pred volitvami. In plusi? Veliko sprejetih odločitev v OZ je prineslo izboljšave, vendar če bi upoštevali predloge opozicije, bi lahko bili ti zakoni Še boljši. Dobro je bilo predsedovanje EU, Čeprav smo bili kot Slovenija in DZ premalo vključeni in je bil zaradi tega izplen bistveno slabši. Savinjska dolina je Imela v tem mandatu tri poslance. Je bilo to dobro? Zagotovo je potrebno, da ima občina in regija svojepo-slance. Vendar je bila v tem mandatu nedopustna delitev na naše in vaše. To se je poznalo ludl pri naložbah v okolici, kjer so bQi »naši župani in poslanci«. Delitev se je iz- Lojze Posedel, rojen leta 1955, je po OŠ v Žalcu in gimnaziji v Celju diplomiral na Ekonomsko-po-slovni fakulteti v Mariboru. Zaposlen je bil v Železarni Štore in Hmezad Agrini Žalec. Bil je vodja oddelka za finance Občine Žalec, zdaj pa je že tretji mandat njen župan. kazala tudi pri obiskih vlade in premierja, ki po lanskem neuj}u edino Občine Žalec ni obiskal. Značilnost mandata je tudi, da je DZ postal glasovalni stroj, ki je potrjeval vsako odločitev vlade. Katere naložbe v občini bi omenili kot osebni prispevek? Zanimivo je poslušali poslance. ki naštevajo projekte, Češ da so jih pripeljali v občino in posicbeli za denar. To je skregano z vodenjem države, saj naj bi o projektih odločali v ministrstvih na osnovi zakonov Ln programa vlade. V tem mandatu smo bili pač priča dodeljevanju denarja mimo običajnih poli, spreminjanju postopkov in forsiranju posameznih sredin. To za dobro vodenje države zagotovo ni primerno. Ne gre za nevoščljivost občinam, ki so denar pridobile, poudarjam le, da je U'eba delati strokovno in ne po naročilu politike. Ce pa vseeno omenim aktivno in strokovno delo naših občinskih služb, smo uspeli z glasbeno šolo, položili bomo temeljni kamen za dom za varstvo starejših v Žalcu, izdeluje se dokumentacija za šolo v Gri-žah, zelo uspešni smo tudi pri pridobivanju evropskega denarja. Verjetno boste septembra kandidirali? Da, ker sem v prvem mandatu dodobra spoznal način ddovanja DZ. Z^j si bom prizadeval za uveljavitev nove politike, ki pomeni več sodelovanja in spoštovanja, preseganje blokovske delitve, v ospredje pa postavlja prave rad-QOte, torej človeka, okolje, socialno varnost, zdravje in izo-braže vanje. US I k [i»j [r-1 klobuka Kokarje z bogata preteklostjo Utrip lončarjev in romarjev Vas kraj Kokarje sporn-ni na kakšno zanimivo doživetje? Mnoge ne, prepri* čani pa smo, da je kar nekaj fantov, seveda z ustreznim »emšom«, moraJo v Kokarje na orožne vaje, veli-ko je tudi celjskih tabornikov, ki so taborniške veš* čine osvajali na tabornem prostoru na l^zah. Neka* teri so se proti cerkvi Marije Device odpravili na romanje ali na pohod na Čreto, Če pa ne drugače, ste za kraj sbšali v povezavi z dvema hoteloma, da o lanski poplavi niti ne govorimo. Vse te zanimivosti in zaselke skriva Krajevna skupnost Kokarje v nazarski občini, večina pa se jih razprostira na desnem bregu Drete pod Čretsko in Dobroveljsko planoto. Kdor še vedno ne ve, kje ležijo Kokarje, ga iz Na-zarij po cesti proti Gornjemu Gradu usmerijo table. KS s 530 prebivalci sestavljajo zaseLki Kokarje, Pusto Polje, Potok, LaČja vas in Čreta, med našim obiskom pa so nas prijazno sprejeli predsednik KS K •■^rr- Kflkarska idila % csfkvijo Device Marije Stanko Flere, Milan Lever iz vrst gasilcev in Zvonka Za> krajšek v imenu tabornikov. Od lončarstva do dveh hotelov Ko omenjamo Kokarje, ne moremo mimo lončarstva, ki je ljudem v preteklosti rezalo debelejšo rezino kruha. Da se ni govorilo o zadrečkem, temveč kokarskem lončarstvu, slišimo, ki je bilo najbolj znano po čmi posodi. Nastala je po posebnem postopku zaradi svojevrsme ilovice, nekateri so drva z dovoljenjem nabirali tudi v Škofovskih gozdovih, za črno barvo posode pa so v peč za žganje dodaj^ borovo smolo. »Zadnji lončarje s svojin\ delom prenehal leta 1931 v Potoku. sedaj pa resno razmišljamo, da bi to dejavnost ponovno obudih. Če ne drugače, bomo mojstre, ki obvladajo to obrt. zaprosili, naj nam pokažejo postopke,« so napovedovali sogovorniki in obujali spomine na davno preteklost, ko so kokarski lončarji nosili svoje izdelke Kraj se omenja v 1340 v smislu »kar pri kapeli«» leta 1460 pa se pojavilo ime Kokaije (Kokriach). [me kraju je d^ romarska cericev, prvič omejena leta I42S. »\jeta 1453 je nastopila huda zima, zaradi mraza je umrio več ]|udi in živine. Na romanje se je iz Gornjega Grada odpravila procesija ljudi. Ko so se po par urah boje zbrali na hribčku, talaat še pred kapelo, je med mašo z juga zapihal veter in zgodii se je pravi čudež * zime je bilo konec,« je obudil legendo Stanko Flere. Kasneje so seveda sezidali cerkev. Msvečeno Devici Mariji, ki je sedaj ena od podružnic Župnije Rečica ob Savinji, l^di proti koncu druge sv^ovne vojne se je kar nekaj mater in deklet vojakov na kolenih zahvaUIo, ker so njihovi najljubši preživeli vojne grozote. v krošnjah. Tudi v svetu je bil znan kokarski klobuk, posoda za peko domaČih klobas, ena izmed najbolj odmevnih prireditev v kraju pa je bil Lončarski praznik. V cerkvi na Čreti, posvečeni Materi Božji, je eden od oltarjev posvečen sv. Ani. Sicer cerkev spada pod Župnijo Vransko, oltar pa de pod Rečico. V Kokarjah si oko kar spočije na gri6h. poraslih z gozdovi. Eden najlepših količkov je zagotovo kmetija Ve-niše, kjer je že pred leti zrasel Ranč Bu^er, v katerem najdejo obiskovalci poleg naravnih lepot obilo drugih možnosti za razvajanje. Malce drugače je s Hotelom Natura v Lačji vasi, kj je spet zaprl svoja vrata, kar domačinom nikakor ni povšeči. »Predlagali smo, seveda bo o tem odločal lastnik, da bi v hotelu uredili varovana nad-standardna stanovanja,« je omenila ZakrajŠkova. Ko smo že ravno pri turizmu, so iz sogovornikov kar vreii podatki o različnih možnostih: tradicionalne pohode na Čreto (najbolj množičen, v organizaciji KS in vseh druStev, je prvomajski pohod) s svojo prijaznostjo vedno obogatijo domačini, žal pa nimajo nobene turistične kmetije. Zakaj, o tem ne bi modrovali. »Imamo pa druge vrste turizma,« so se pohvalili in pri tem izpostavili Športni center Laze. Tam so poleg brunarice gasilcev in Športnega društva Dreta vvasem Kokarje svoje mesto naSli žportni navdušenci, na hribčku pa taborniki Rodu Sotočje Nazarje. Taborniški prostor tudi oddajajo, v tem tednu gostuje skupina Koprčanov, sicer pa poleg taborjenj pripravljajo več drugih prireditev. »Z življenjem in utripom na Lazah smo zadovoljni, saj se mnogi odločajo za rekreacijo, tekme, gasilska srečanja ... Vendar imamo težave s posamezniki, ki povzročajo škodo na objektih,« je nezadovoljen Flere, hkrati pa razgrnil načrt, kako bi center, predvsem v počitniškem času. še bolj »dihal«. Na Lazah, za katere se izdeluje nov ureditveni načrt, ima svoj prostor tudi Rod 11. grupe odredov Celje. Odmev otroške ratigranosti Podobno kol v drugih KS imajo tudi v Kokarjah obilo načrtov in premalo denaija, čeprav, poudaija Flere, imajo podporo tako pri nazarskem županu Ivanu Pumatu kot pri občinski upravi, s katerimi se dogovorijo o prioritetah. Letos bo na vrsti urejanje cest proti Creti in cerkvi Device Marije. »Želja je ogromno, zavedamo pa se, da se vseh ne da uresničiti,« pravijo. Med ljudmi je še živ spomin na lansko poplavo, ki je pustila sledove praktično v vseh zasd- V akdji NOVI TEDNÜC V V^ŠEM KRAJU bomo obi-^(ali Imensko gorco v občini l^četrt^ Nado novinarko boste našli v poneddjek, 4. avgusta, ob 19. uri v lovski koči, kja* ji boste lahko zaupali zanimivD zgodbo ali pa ji predstavili proUem. Če želite, da iHldemo tudi v vaS kraj, nam piitte ali nas pokličite! kih, njene posledice pa še vedno odpravljajo. Hkrati s težavami utrip v teh koncih bogati društveno življenje, Tako je aktiven Konjeniški klub Buteko, močno je čebelarsko društvo, na Farband, pri nekdanji angleški baraki na 702 metrih nadmorske višine, domujejo planinci, ob Dreti imajo svoj dom lovci, po izjemno odmevnih in uspešnih letih pa je KUD Franc Šaleški Finž-gar v mirovanju. Kljub temu v KS Se vedno domuje veliko kulture, saj na prireditvah sodelujejo pevci, recitalorji, muzikanti, sogovorniki pa poleg Završkih deklet omenijo Klaro Praznik s pevskim zborom. »Kolikor se da. drug drugemu pomagamo, škodujemo pa zagotovo ne,« je izpostavil Lever. Ena bolečih ran je izguba zadružnega doma, ki so ga krajani zgradili z udarniškim delom, kasneje pa ga je mozirska zadruga prodala. Tako so poleg prostora za kulturno društvo izgubili prostore za KS, ki sedaj gostuje v domu PGD Gorica ob Dreti. Ste opazili nov kraj? Ne, le PGD se imenuje po delu Lačje vasi, kjer je bila nekdaj ludl Šola. Začetki Nihče ne ve. koliko romarjev je z upanjem vstopilo skozi vrata ko-kanks cerkve. Šolstva v KS Kokarje segajo v leto ISS4, šolo na Gorici so dogradili 1880, leta 1970 pa je šola nehala delovati. Koliko generacij in spominov to pomeni, lahko samo ugibamo. »Nekdaj smo iz re-ČiŠke Šole pozimi s sankami peljali knjige na Gorico,« se je spomnila ZakrajŠkova. Prav tako na Gorici najdemo še eno cerkev, posvečeno sv. Katarini, v kateri pogosto odmeva otroška razigranost • rečiški župnik Fer-dlnad Luknar namreč otroke Iz tega okoliša v zakristiji še poučuje verouk. Naj ne pozabimo še na Frana Tratnika, znanega slovenskega slikarja, rojenega v Potoku, pravijo sogovorniki in ugibajo, če smo kaj pozabili. Zagotovo smo, saj le redko naletimo na tako bogato življenje, kot smo ga odkrili v Kokijah. URŠKA SELIŠNIK Foto: MARKO MAZEJ Stanko Flore, Zvonka Zaknjiek in Milan Lover ne taborniškem mestu. RanS Bur^erv svojem sijaju Gos^e iz Kopra so pri|nvljali taborni prostor za nepozabna doSvotja. NOVI TEDNIK TEDNA Na kmetiji Zdkošek na ekološki načjn kmetujajo U deset let. ukvaijajo pa so z vinogradništvom, s sadjarstvom ii> poljedelstvom. Od vil do vilic brez kemije »Domače« še ni nujno eko in bio - Premalo tovrstnih izdelkov, cene pa višje Eko je »iii«. Ljudje tudi pri nas v zadnjih letih vedno bolj pazijo na to, kališne izdelke kupujejo in dajejo v usta. Pridelovalci so na drugi strani v tem našli svojo Irž-no oito. Bu>loSko kmetovanje bi, kot pravi Jurij Ludvig iz Zdniže-nja ekoioSlcih pridelovalcev in predelovalci Deteljica, ki deluje na Celjskem, najlažje pojasnili kot kmetovanje na način babic. Stanko ValpatiČ je pred dvajse-limi leti kot fant op«Lzil velike spremembe v naravi. »Začel sem se spraševati, kaj se bo zgodilo čez desetletja, če bomo ljudje tako ravnali z vodami, njivami in s travniki. Takrat sem lahko Še pil vodo iz jaika, v nekem trenutku pa to ni bilo več možno,« je dejal ValpatiČ. Zastavil si je vprašanje, aii se bo pitna voda v jarku kdaj povrnila, če bodo kmet-je trosili toliko kemičnih sredstev in Škropiv ter masovno vzrejali živino. Z namenom varovanja narave in živali se je VaipaliČ sprva od- ločil za ekološko kmetovanje, kasneje za miroljubno kmetijstvo. Na kmetiji Zakošek, kot pravijo, so se za ekološko pridelavo odloČili zato, da imajo zdravo prehrano. da si pridelajo ži\ila doma ter da ne zastrupljajo zemlje, vode in zraka. Ekološka pridelava se ne nanaša le na ekološke proizvode, temveč je pomembna tudi za ohranjanje zemlje, onesnažene zaradi škropiv in gnojil. Naiaj k naravi Kaj ekološko kmetovanje, v rabi sta tudi izraza biološko in organsko kmetovanje, sploh je? Poudarek je na gospodarjenju v sožitju z naravo. Kaj je prepovedano? Marsikaj; uporalM sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, topnih mineralnih gnojü, gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, sintetičnih dodatkov v krmilih in gnojilih ter preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki. Kaj to Domjena Hojntk pnvi, de je tmvenje ekološko pridelane hrane dolgoročna naložba 2a zdravje tioveka. Za ekološke pridelke je treba nekoliko gl(^je seČl v iep. Naredili smo primerjavo cen za nekaj izdelkov, ki jih postavljajo na ekološki kmetiji Valpatič, 8 cenami na tržnici in povprečnimi cenami trgovskih verig. Pri ekološkem pridelovaicu boste za paradižnik odšteli S evre za kilogram, cene na tržnici se gibljejo okoli 2 evrov» v trgovinah med 0,99 in 1»99 evra. Kilogram ekološko pridelanih kumar stane 2 evra, na tržnid med 1 in hS evra. v trgovinah med 0,59 in 0,79 evra. pomeni v praksi? Po besedah Val-patiča ekološki kmetje ne uporabljajo škropiv in ničesar, kar bi obremenjevalo okolje in zemljo. Vera Zakošek je poudarila tudi pomen kolobarjenja. Konvencionalen kmet, ki bi se odloČil za ekološko kmetovanje, bi se moral, kol pravi ValpatiČ, prijaviti kontrolni službi. Certifikat bi lal^ pridobil po treh letih prehodnega obdobja. Vera Zakošek je dejala» da so na njihovi kmetiji ekološko kmetovaii že prej, ko to v Sloveniji še ni bilo v ospredju. »Z možem sva se ^edovala predvsem po avstrijskem ekološkem kmetovanju. Certifiicai smo dobili že v tretjem letu.« Sicer se kmetovalci, ki merujo, da bi lahko izpolnili standarde, lahko obrnejo na katero od združenj ekoloških kmetovalcev, na Celjskem je to Deteljica, kjer jih seznanijo s podrobnostmi in postopki. Z datumom prijave na kontrolni organizaciji začne na kmetiji teči obvezno, najmanj dveletno obdobje preusmerjanja. Po pridobitvi certifikata posebne uredbe določajo pogostost in način nadzora za pridelovalce in predelovalce. Na vs^ kmetiji se letno izvede vsaj ena redna kontrola, v predelovalnih obratih vsaj dvakrat. Bodite pozorni na oznaice! Slovensko ekološko kmetijstvo urejajo posebne uredbe in pravilniki ministrstva za kmetijstvo. Za ekološko kmetovanje so potrebni certifikati, ki potrjujejo skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, ävil in krmil, in to z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Kontrolirane kmetijske pridelke oziroma živila s certifikati se mora pri nas označevati z enotno označbo »ekološki«. Poleg uradne označbe so lahko označeni še z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot sta na primer Biodar aii Dem^er Lani je bilo v ekološko kontrolo vključenih že približno 2 dsoč kmetijskih gospodarstev ali 2,6 odstotka vseh kmetij v Sloveniji ter 4,8 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Vlada je leta 2005 sprejela tudi akcijski načrt za razvoj ekoloSkega kmetijstva, medtem ko za tovrstno pridelavo nudi tudi finančno podporo. Ekopridelkov in izdelkov ie vedno maio Ekološki izdelki so, kot pojasnjuje imiv. dipl. ing. kmet. Martina Robačer, kooidinatorica kontrole ekopridelave na Inštitutu za kontrolo in cerlifikacijo v kmetijstvu m gozdarstvu Maribor, živila najvišje kakovosti z več suhe snovi in manj vode ter posledično z več vitamini, minerali in aromatičnimi snovmi. »V Sloveniji je certificira-nih ekoloških živil, ki jih pripravljajo slovenski predelovalni obrati, približno dvesto. Opazne rasti žal ni več, verjetno stagnira zaradi slabe prodaje. Največ ekoloških ži-je pri nas Iz skupine žit in izdelkov iz žit, malo pa je izdelkov iz sadja. Na trgu najdemo slovensko ekološko mleko, kefir, jogurt in domače kislo mleko. Sveže ekomeso in mesne izdelke zelo težko najdemo v trgovini,« pojasnjuje Robačer jeva. Ljudje radi posegajo po ekološko pridelanih živilih, kar je potr- dila tudi Damjana Hojnik, ki na celjski tržnici prodaja izdelke z ekološke kmetije Krivec in ValpatiČ. Hojnikovaje potrdila, da se ljudje zavedajo onesnaženosti zemlje in uživanja nezdrave hrane, ki je pridelana tako, da je v prvi vrsti pomemben samo lupital in ne zdrav način prehranjevanja. »Vidimo, koliko je bolezni, kar je vse povezano s hrano, ki jo uživamo. Ljudje so vedno bolj bolni, vedno več je stresa. Hiter način življenja puš^ neizbrisne posledice. Spremenjen način prehranjevanja je dolgoročen načrt in pomeni, da že zdaj naredimo nekaj zase in ne šele potem, ko moramo uživati tablete in zdravila ter posegati še po drugih sredstvih.« Hojnikova opaža, da se odziv ljudi razlikuje glede na mesta. V Mariboru ljudje več kupujejo ekološko pridelane izdelke, morda zaradi večje ozaveščenosti ali zaradi večje populacije ljudi, Hojnikova pa dodaja, da imajo večji delež v poslu ti^ovski giganti. PM, VT. KS Foto: KATJUŠA IP« ^ ANKETA Avguštin PeniČ: »Za nakup ekoloških pridelkov se odločamo vedno, kadar je odprto. Najraje imamo pirine piškote z domaČo marmelado, jemo pa tudi vse druge dobrote, »pršjačo«, staro kozjansko pogačo oziroma kruh brez kvasa, ki so ga nekoč pekli na Kozjanskem. Ekološko pridelano zelenjavo bi radi jedli, ampak je nI, se pa trudimo poiskati. Če se le da.« Dani Podpečan: »Ekološko pridelano prehrano kupujem, sploh ob sobotah, kadar sem na tržnici. Kupujem zelenjavo za juhe, priku-he. Hidi navadno zelenjavo kupujem. Kjer kupujem, se mi cena zdi primerna kakovosti, saj poznam pridelovalca. Moraš jesti tudi hrano, ki ni ekološka, da se navadiš na strui>e. Najbolje je jesti enkrat eno in enkrat drugo, ker Če nisi odporen, spet ni nič.« Marija Deban: »Ekološke pridelke kupujem poredko« ker malo hodim v mesto tn rudi na tržnico. Če bi bili izdelki bolj dostopni, bi jih več kupovala. Dopoldne smo v službi, popoldne je pa že težko dostopno- Ko pridemo domov, nimamo več kam iti kupit.« Karolina Krivec: »Ekološke predelane zelenjave ne kupujem, ker doma pridelujemo biozelenjavo. Ne vem, če }e cena takšne zelenjave kaj višja, saj ljudje takšne hrane še ne znajo vrednotiti. Jaz raje pojem 10 dekagramov manj in tisto v redu.« gospodarstvo O cetis Cvetoči laški turizem na sredi poti Druga faza velikopoteznega projekta končana brez pomoči države - Letošnje leto čudno za turizem Danes bodo nov Štiri-zvezdničDi hotel laške Ther-maae z Wellness spa cen-trem obiskali pni gostje. V štartu jim je uspelo zapolniti 40 odstotkov l^apacitet, sredi meseca pa računajo na večji obisk Italijanov, ki se za dopust pregovorno odločajo tik pred zdajci. Zadolžena družba kljub prvi zavrnitvi Še upa na nepovratna sredstva iz Evrope, ki jih razdeljuje država. Z njimi naj bi ne le pokrili del dolga, temveč fiimnčno zaključili še naslednja dva projekta, ki jih imajo v^pri-pravljenostl«. Več let stari načrti in želje Zdrasnllšča Laško, ki je medtem spremenilo svoje ime v Thermano, so zopravljeno otvoritvijo ravno na polovici. Sredi februarja so otvorili termalni center, v katerem so do danes zabeležili 55 tisoč obiskovalcev, s sredino otvoritvijo pa so hotelske zmogljivosti povečali za 100 odstotkov. 24 milijonov evrov vreden hotel trenutno ponuja 90 sob, pripadajoči »ližitkarski« center pa sestavlja 25 prostorov za terapije, masaže in rekreacijo. Kongresni hotel..vreden 22 milijonov evrov, naj bi prve goste dočakal v slabem letu dni, prav kmalu pa bi radi iz- Za povabljene goste je bila uradna otvoritev v sredo zvečer» vsi ostali pa si bodo novi pridobitvi lahko ogledali v teb dneh, ko v Laškem pripravljajo dvodnevno prireditev Naravno in zabavno. vedeli tudi, ali je v Celju, kjer želijo postaviti hotel Zvezda, možnost koriščenja termalne vode. Znova razočaran nad državo Podobno kot je bil direktor delniške družbe Thennana Roman Matek Že večkrat razočaran nad odnosom države do njihovih razvojnih projektov, si tudi ob veliki pridobitvi hotela z wellness centrom ni mogel kaj, da ne bi pokritiziral delo ministrstva za gospodarstvo, ki razdeljuje evropska sredstva. »Naložbo smo morali speljati sami, saj nam ministrs- Stlrinajst sob novega hotela do zgraditve kongresnega hotela, ki se bo držal novega, še ne bodo uporabljali. Ravno deset dni pred otvoritvijo pa se jim je pripetila še manjša nesreča • voda Je zalila del novega Wellness spa centra ter tmičila parket, zato bo prve dni ta obratoval le polovično. tvo evropska sredstva ni odobrilo. Trdijo, da smo z investicijo začeli pred pridobitvijo sklepa o odobritvi sredstev, kar ne drži. Z deli smo začeli 25. oktobra, torej po vseh racionalnih rokih za izdajo sklepa. Temu je pritrdilo tudi upravno so-diSče, ki je ugotovilo, da je bil njihov zaključek res preu-ranjen ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Upamo, da bo zdaj odločitev drugačna,« pravi Matek. Projekt so s pomočjo kreditov zaključil i sami. 30 odstotkov vrednosti so dobili s kar tremi doka-pitalizacijami družbe, za ostali, večinski del pa so najeli dolgoročen kredit. Kljub vsemu v Laškem ostajajo optimisti. Junija so-se prijavili na nov razpis ministrstva za gradnjo kongresnega hotela, tretjega, zadnjega dela projekta wellness parka, na državna sredstva računajo tu- di pri projektu izgradnje hotela v Celju. Kljub zavrnitvi njihove prošnje za razširitev doma starejših še vedno upajo, da bodo v kratkem le dobili ustrezno koncesijo. Nemci začeli varčevati Kljub temu. da bodo v zgodovino ITiertnane zaradi dveh velikih otvoritev dva datuma letošnjega leta zapisali z veliko, leto ocenjujejo kot precej nenavadno. »Letošnje leto je za turizem prav 'Čudno<-Prihajamo v obdobje recesije. kar vpliva, da začno Nemci in Avstrijci varčevati. Klasično začno najprej varčevati ravno pri turističnih poto- Po končani tretji doka-pitalizaciji, ko se je za prodajo delnic Zdravilišča Laško odloČila tudi občina Laško, je največji lastnik Therm ane Iniond Holding. Infond Holding je, kot je znano, tudi največji lastnik Pivovarne Laško. vanjih, izbirajo krajše aranžmaje in bližje destinacije,« op^ Matek. »Obenem je Slo-venija v evroobmočju na najvišji inflacijski stopnji, kar pomeni, da ostali Evropejci prihajajo v relativno dražjo državo. Enako velja za ostale turiste, ki so sicer vezani na ameriški dolar, saj za >ze-lence< ne dobijo ravno dobre menjave.« Rast cen živil in energentov pa botruje dejstvu, da je podjetje kljub rasli števila nočitev ter s tem poslovnih prihodkov v izgubi. Negarivni finančni rezultat ob 55 odstotkov povečanem številu gostov vseeno znaša 400 tisoč evrov, zaradi dražjih kreditov se je primanjkljaj povečal za 600 tisoč evrov. »Plin se je podražil za 40 odstotkov, ži^ pa... da ne govorimo. Cena olja je zdaj za 69 odstotkov višja, kot je bila pred leiom dni, jabolka so poskočila za 80 odstotkov, solata za 3d odstotkov. Nekaj ukrepov smo že sprejeli, da smo zajezili odhodke, tako da sedaj poslujemo pozitivno. Upajmo, da nas v prihodnosti ne čakajo novi stroškovni in inflacijski pritiski,« je zaključil Matek. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Finander ne more v Podčetrteic Prekmursko podjetje Fi-□ander ne more kupiti lastniških deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v Termah Olimia. Tako sta predvčerajšnjim odločili upravi Kad In Sod, saj se je iztekel rok za Pinandrovo ponudbo, po kateri je ponujal za delnico Term Olimia 50,2 evra. Kol so uradno pojasnili po omenjeni odločitvi, vsebuje Finandrova ponudba pogoj, da je pripravljen odkupiti celoten večinski državni delež v Termah Olimia (torej tudi tretjega v lasti Slovenskih železnic). Čemur v tem trenutku ni mogoče ugo-diti. Kot smo poročali, se je Finander pred kratkim s Slovenskimi železnicami že pogodil za odkup njihovega 28-odstoinega deleža v Termah Olimia in to po ceni 48 evrov za delnico. Te-EDu so v kar treh ministrstvih ostro nasprotovali, zato Finander železničarje, ki so si premislili, toži, sodišče pa je izdalo začasno odredbo, s katero jim je prepovedalo začasno razpolaganje z delnicami. To lahko, zaradi dolgotrajnih postopkov, traja tudi do dve leti, poznavalci razmer pa ocenjujejo, da do prodaje Term Olimia pred volitvami ne bo prišlo. Kot omenjajo v javnosti, naj bi bile v ozadju Finan-drove ponudbe dejansko Terme Čatež, ki se potegujejo za toplice v Podčetrtku tudi uradno, v svojem imenu. BRANE JERANKO Zaradi Mercatorja pred novim postoplfom Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding so v torek prejeli obvestilo Agencije za trg vrednostnih papirjev, v katerem jih ta obvešča, da je zoper družbe in njihove vodilne zaradi suma kršitve zakona o prevzemih pri prevzemu nadzora nad Mercatorjem začela postopek. V laškem in Infond Holdingu očitana dejanja zavračajo. Kot sta Pivovarna laško in Infond Holding objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je Agencija zaradi domnevne kršitve zakona o prevzemih, ta opredeljuje kršitve in globe v primeru neobjave prevzemne ponudbe, začela postopek zoper omenjene družbe in zoper odgovorne osebe: BoŠka Šrota iz Pivovarne Laško, Dušana Zorka iz Pivovarne Union, Tomaža Blago-tinška iz Radenske in Matjaža Rutarja iz Infond Hol-dinga. Agencija družbam očita, da naj bi s skupnim delovanjem, nakupi delnic na dan 14. septembra 2007 imele v lasti 48,34 odstotka Mercatorja in s tem presegle prevzemni prag, zato so bile v skladu z zakonom o prevzemih zavezane dari prevzemno ponudbo, kar pa niso storile. Podjetja iz Skupine Pivovarna Laško bodo Agencijo zaprosila za sedemdnevno podaljšanje petdnevnega roka» v katerem naj bi podala pisno izjavo o očitanem prekršku. Podjetja bodo za po- daljšanje roka zaprosila zaradi počitnic in odsotnosti nekaterih zakonitih zastopnikov pravnih oseb in odgovornih oseb ter razmeroma kratkega roka za obsežne očitke o prekršku za tri leta nazaj, so sporočili iz Laškega ter dodali, da podjetja ter njihove odgovorne osebe niso storile očitanega prekrška, saj so bile na ta dan skupaj imetnice 23,34-odstol-nega deleža v Mercatorju in tudi niso usklajeno delovale z družbo Infond Holding. Ta je postala nadrejena družba Pivovarne Laško 17. marca letos, ko je prav agencija izdala odločbo o uspešno izvedeni prevzemni ponudbi. V Laškem ugotavljajo tudi, da se jim zdi »zelo zanimivo, da je agencija začela postopek 25. julija letos, medtem ko naj bi bil prekršek storjen 14. septembra lani.« To po mnenju LaŠČanov lahko na »določeno politično obarvanost očitanega prekrška«. Sveže letošnje odkritje pa je, da so družbe bolj ali manj direktno povezane. Infond Holding je večinski lastnik laške pivovarne, sam Infond pa je v večinskih rokah Centra Naložb. Slednjega upravlja družba Kolonel oziroma podjetje Boška in Anice Šrot. Zakonca imata v lasti 25 odstotkov Mercatorja, Pivovarna Laško 8,43 odstotka, Pivovarna Union 12,33 odstotka, Radenska pa 2,57 odstotka »najboljšega sose da«. STA, RP portn^f mtijffcljšitn okusom JUCtUALNO Varna hiša ali popravni dom? Pravila in omejitve v varni hiši so za ene stvar tajnosti in varnosti, za druge sredstvo maltretiranja Za normalen vsakdan ljudje potrebujemo znarsi-kaj. Občutek varnosti pa je gotovo prav aa vrhu osnovnih potreb za Človeka vredno življenje. Ko ta izgine izza sten lastnega doma in se tja naseli govorica pesti, fizičnega in pstiiičnega nasilja, se življenje zamaje do temeljev. Marsikatera ženska * dejstvo je, da se v la-kern položaju znajdejo pogosteje - bi se brez pomoči nikoli ne otresla jarma stra-hu in zlorabe. Pot v varno hišo je za mnoge prvi ko-rak na poti rešitve. Ali pa bi vsaj morala biti. Dejina zgodba je le ena mnogih življenjskih usod. ki so se v osmih letih prepletle na skrivni lokaciji nekje na Celjskem. Naša sogovornica ni imela lahkega življenja že od najrosnejših let. Živela je med Celjem, Avstrijo in Nemčijo, med mamo, babico in ie kakšno od mnogih tet. »2e kol otrok sem praktično živela s kovčkom v roki,« pripoveduje Deja. V Nemčiji je spoznala svojega partnerja in se za naslednjih 19 iel preselila v Dalmacijo. Preživela je balkansko vojno, smrt moža in po spletu okoliščin z 11-letnim sinom, najmlajšim od treh otrok, nazadnje prišla v rojstno hišo v Rimskih Toplicah- Z močno voijo in odločnostjo, da življenje postavi na prave tire, je pred leti uspela pozdraviti svoj aJkoholizem. Doma pa so razmere postaje neznosne, Zaradi nasilja v družini se je skupaj s sinom februarja letos znašla v varni hiši. A kot pravi, je v njej našla le malo tistega, kar bi človek od tega imena pričakoval. Za vsako figo na cesto? Vselitev je potekala po pro-tokoiu. Do prvega stika pride preko centra za socialno delo, policije, tudi lastnega telefonskega klica. Z osebo se dogovorijo za zmenek na nevtralnem mestu. Potem jo nastanijo v vami hiši, kjer ko ostane največ eno leto. «Streha nad glavo je, ni kaj reCL Tudi čisto in urejeno je. Varno hiio v največji meri financirajo država, fundacije, občine in donatorjL Prispevek uporabnic je v Sloveniji enotno urejen in določen glede na višino denarne socialne pomoči (DSP) za prvo odraslo osebo v družini. Trenutno znaša mesečno 30 odstotkov zneska DSP (65,31 EUR) za žensko. 10 (20,62 EUR) za prvega otroka, 5 (1039 EUR) za. drugega in nadaljnjega otroka. Za ženske, ki nimajo dohodka. Je bivanje in vsa oskrba (vključno s hrano) brezplačna, dokier se ji ne uredi vir dohodka. Materialna pomoč v obliki živil se omogoči tudi ženskam» ki so se znašle v trenutni materialni stiski. V izjemnih in utemeljenih primerih lahko na prošnjo stanovalke predsednica in vodja hiše višino mesečnega prispevka znižata. Kar pa se drugih stvari tiče ... nimam besed,« svojo pripoved začne Deja. »Predstavljala sem si tudi varno psihično zavetje, pa je vse prej kot to. Ženske in otroke obravnavajo, kot da so v popravnem domu. Ampak terorja imamo - roko na srce -že od doma dovolj. Od svetovalk ni nobene prave pomoči, držijo se papirja, rjau-čenih teorij. V pi^tičnem pogledu pa so >bose<. Vse tri. Saj niti svojih otrok nimajo, pa bi nam solile pamet.« Z vselitvijo v hišo se stanovalke podredijo tudi določenim pravilom, hišnemu redu in kapitalni zapovedi, da morajo lokacijo varne hiše obdržati v tajnosti. »Vse to podpišeš. Predvsem to, da ne smeš izdati lokacije. Jaz je nisem. Ampak, saj vsak v Celju ve, kje je. Kar vprašajte taksiste, pa Se koga. Vodstvo hiše pa je zaradi togosti pravil ven zmetalo veliko stanovalk. TUdi takih, ki niso imele kam, aJi pa so lahko Šle naravnost nazaj v levji brlog, od koder so komaj pobegnile.« Za ilustracijo pove primer sicer polnoletnega dekleta, ki jo je do vhodnih vrat pospremila sošolka, pa mamice, ki je zaradi duševne stiske otroka, svojo 11-letno hčer, vzela s seboj v službo. Žal v nočno izmeno. »Vse tri so se morale izseliti. Kje je tu humanost?« se sprašuje Deja.»Z neverjetno gospodoval-nostjo nas je ena od svetovalk nagnala čistit klet, ker smovhišo spustile bivšo stanovalko, ki nam je nekaj pri- Z zaščito pod vroče sonce v soparnem in vročem čeuikovem dopoldnevu so se opozarjanja na nevarnosti izpostavljanja soncu ter preventivne ukrepe lotili v Projektni pisarni Celje • Zdravo mesto. V središču Celja so postavili stojnico z zloženkami o priporoCiÜh, kdaj se je vamo izpostavljati soncu, česa se je potrebno izogibati in kako preprečiti kratkoročne ter dolgoročne posledice. Mimoidočim so delili tudi brezplačni promocijski material, od vzorcev krem za sončenje, do plastenk vode. »Meščani so se nas navadili, tako da smo pripravljeno razdelili v pičli uri. Upamo, da smo komu priskočili na pomoč s kakšnim nasvetom ali mu vsaj polepšali dan,« je bila z odzivom na akcijo zadovoljna Alenka A\^uštin. PM, foio: KATJUŠA Ko si vsttski, je vama hiša lahko rešitev. Dokaj stroga pravila pa po mnenju nekaterih pomaniio «naftretiranje stanovalk. nesla. Tista, ki je pritisnila na gumb. pa si je prislužila strogi opomin. Po treh te vržejo iz hiše ...« Podobno je tudi z večernimi izhodi. Po deseti uri lahko stanovalka vstopi le, če se vrača z dela. SIcer mora oz. do osemkrat lahko prespi kje zunaj. Deja s sinom tako niti na končen Helene Blagne ni mogla. »Že tako je prikrajšan za marsikaj v življenju, zdaj pa mu niti tega malega veselja ne privoščijo. In potem mi rečejo, da lahko greva, ampak naj pač ostaneva do sedmih zjutraj zunaj- Kot da smo me za prevzgojo, ne tisti, ki so nas spravili noter.« Varnostni sistem v hiši deluje tako. da se vrata odpirajo izključno od znotraj, Tako mora vedno ena od stanovalk ostati doma. Predvsem zvečer, ponoäin ob koncih tedna, ko so zaposlene odsotne. »Ničkoltkokrat se ml dogaja, da zvonim in Čakam celo večnost. V tem Času bi me že lahko v veži kdo ubil, sin pa mi za povrh vsega ne sme odpreti vrat,« se seznam Dejiruh pritožb kar ne izteče. Ker je v množici opravkov med službo in iskanjem stanovanja pozabila prositi za podaljšanje, so ji namenili zgolj še mesec bivanja. Potem bo morala na cesto. »Brez pardona.« Varna hisa Je zatociicef ne stanovanje Valerija Capi, strokovna vodja celjske vame hiše, je bila nad vsem povedanim presenečena. »Konkretnih zgodb razumljivo ne morem komentirati. Nesporazumi pa očitno v veliki meri izhajajo iz nesodelovanja omenjene gospe s strokovnimi delavkami. O vsem se je mogoče pogovoriti, najti kompromis. Tudi v pravilniku in statutu je možnosti za pritožbo veliko, pa žal gospa ni izbrala nobene izmed njih. V tem primeru je šlo vse mimo nas. Z vso odgovornostjo pa zagotavljam, da nikogar, ki ni imel kam, nismo vrgli na cesto.« Kot smo preverili, tudi De-je in njenega sina, čeprav se ji je medtem že iztekla pogodba, niso. »Povprečna doba bivanja v hiši je pri nas od tri do štiri mesece, kar je tudi priporočljivo. Varna hiša je prehodna rešitev za čas, ko se oseba počuti ogroženo in to tudi dejansko je. Z individualnim sve-tovanjem ter skupinskim delom poskušamo ženskam vrniti samozavest, osebno moč in zavest, da so same ojigo-vome za svoje življenje. Ko jih začnejo pravila v hiši motiti. je to dober znak. da so začele pridobivati na moči. Vama liša je stvar zaščite in varnosti, ne pa reševanje stanovanjskega problema, čeprav je ta na koncu skoraj vedno prisoten. In del naše pomoči je tudi v tem. da skušamo čim prej skupaj s stanovalko najti novo bivališče. Dolgoročno vama hiša pač ni primerna rešitev. Se posebej, če so vpleteni tudi otrod.« Špe-kulacijo, da že skoraj vsi vedo za lokacijo, Caplova odločno zavrne. >»Mi moramo delovati po principu anonimnosti. tajnost in varnost je pri nas temelj delovanja.« Kot pravi Caplova, so pravila za skupno življenje v hiši pač nujna, sicer bi prihajalo do popolnega ner^a oz. anarhije. T\i-di vrnitev v hišo do desete ure zvečer.« Izjema je služba. Za vse oäMIo nf^ je m^i^nn drjgiv voriti, ampak zgolj z^di koncerta bi ponočevanja verjetno ne dovolili. Gre pač za to, da je vama hiša namenjena resnično ogroženim, tem pa verjetno tudi ni v interesu po-noä hoditi okrog. Za talkine situacije ima stanovalka mož- nost koristiti interni dopust, kar pomeni, da prespi zunaj hiše. Tako pač je.« Glede usposobljenosti svetovalk Caplova razloži, da so vse tri primemo strokovno izobražene in z večletnimi delovnimi iz-kušenjami na socialnem podreja »Tlidi zdravniku ni treba preboleti vseh bolezni, da bi lahko pomaga) pacientu. Vosmih letih, kar obstaja varna hiša v Celju, se je skupaj v vseh treh enotah zv^o okrog 420 stanovalk, Resnično upam in verjamem, da je imela veČina od teh z varno hišo pozitivne izkušnje.« Hvala begu xa varao hlio Poiskali smo Se tretje mnenje. Majda je fazi trganja spon iz nesrečnega in nasilnega zakona s tremi otroki v vami hiši bivala kar trikrat. »Pravila so pravila. Ampak nihče ne gre v vamo hišo na počitnice. Tlidi sama sem doživela, da se je morala stanovalka izseliti, ker jo je prišel fant čakat pred stavbo. In to je prav, Tajnost lokacije je edino, kar ti v trenutkih, ko ne veš, kdaj ti bo nasilnež prišel za vrat, vrne dušni mir. Za začetek sem dobila to. V naslednji fazi telefon, različne nasvete ... edino, kar se mi je obesilo, je bil račun. Prvič kar znosen, glede na to, da smo bili Štirje, drugič je bil tako visok, da bi lahko šla kar v hotel in niti nisem imela dovolj denarja na računu. Ostala sem samo dva dni. Zdaj ne vem, kako je stvar urejena. Sicer pa hvala bogu za vamo hišo. Ni bilo lahko in enostavno, vendar mi je v najtežjih trenutkih nudila varnost in zatočišče. Ko si res v krizi, je to vse, kar potrebuješ,« zaključi Majda, ki si je zd^ srečno in mimo uredila življenje. SAŠKA T. OCVTRK Foto: KATJUŠA 8 ppitervju NOVI TEDNIK Prihajajo, da bi pomagali sočloveicu Janja Pajk: »Razvili smo dobre partnerske odnose s krvodajalci.« - Krvi trenutno dovolj, a nikoli se ne ve ČAS dopustov se ponavadi pozna tudi na dransfuziO' loških oddelkih in v transfuzijskih centrih po Sloveniji. V celjskem letno okoli 9100-krat odvzamejo kri, pri čemer stanje tudi v poletnih mesecih ni kritično, pravi predstojnica transfuzijskega centra v Splošni bolnišnici Celje Janja Pajk. Dnevno se namreč še vedno oglasi približno trideset krvodajalcev, medtem ko se njihovo število povečuje tudi na terenskih krvodajalskih akcijah. Lani so odvzeli 9180 enot krvi in sprejeli 9700 potencialnih krvo-dajalcev. Naraščanje je opazno tudi letos. »Krvodajalci še vedno spontano prihajajo na odvzem, Tako ocenjujemo, da $0 naše zaloge primerne za trenutne potrebe. Včeiaj smo imeli terensko krvodajalsko akcijo v Gornjem Gradu, kjer nas je obiskalo 88 ljudi,« potrdi svoje zadovoljstvo Pajkova. Kljub temu. da je krvi dovolj, se povpraševanje po krvnih skupinah razlikuje. Po kateri je trenutno največje povpraševanje? Več pacientov, ki bi potrebovali isto krvno skupino, trenutno nimamo, a so zaloge negativnih krvnih skupin manjše v primerjavi s pozitivnimi- To je posledica tega» da je tudi v populaciji več ljudi z RhD pozitivno skupino. Pri nas je tradicija že od ustanovitve leta 1949, da si transfuzijski oddelki med seboj pomagamo. Ko se nenadoma pojavi potreba po določeni krvni skupini in te krvi nimamo dovolj, takoj priskoči na pomoč Center transfuzijske medicine UKM Maribora, Zavod RS za transfuzijsko medicino iz Ljublj^e ali drugi oddelki. Izmenjava poteka v vse smeri. Kako sicer privabljate krvodajalce? Mislim, da s svojim profesionalnim odnosom in s pogoji, ki jih imamo v transfuzijskem centru. V zadnjem obdobju smo med krvodajalci naredili anketo o zadovoljstvu. Ugotavljamo, da so stoodstotno zadovolji z našim delom in s prijaznostjo ter tudi s počutjem v naših prostorih. Ocenjujemo, da se število prihodov na oddelek zvišuje v primerjavi z odvzemi na terenu. Imamo redne krvodajalce, ki se pogosto vračajo. Veliko jih je celo takšnih. ki se vračajo točno po treh mesecih, torej po prete-Čenem obdobju, ki je dovoljeno za moške, oziroma štirih mesecih za ženske. Razvili smo dobre partnerske odnose z njimi in zato tudi število stokratnikov, tistih, ki so že stokrat darovali kri, raste. Ravno v tem tednu smo imeli znova enega. v Sloveniji je krvodajalstvo Še vedno humanitarna, brezplačna dejavnost. Krvodajalci sicer lahko koristijo ugodnost v obliki prostega dne, medtem ko jim na Češkem in Slovaškem za kri ponujajo celo olajšave pri dohodnini. Se na tem področju že kažejo težnje po plačljlvosti darovanja? V Evropski uniji je krvodajalstvo opredeljeno kot dejanje, ki ga izvaja Človek po lastni odločitvi, kar pomeni, da je prostovoljno in ni plačano. Tako je pri nas že od leta 1952. To je po eni strani tudi najbolj prav. V Ameriki so se recimo že pojavljali krvodajalci, ki so prihajali zgolj zaradi koristi, pri čemer se lahko pojavi težava z margi-nalnimi skupinami, ki so ri-zične. Mislim, da imamo redne zdrave krvodajalce, ki prihajajo ne glede na to, ali kaj dobijo. Prihajajo z namenom pomagati sočloveku. To ;e prava skupina ljudi in ti so redni krvodajalci. Enodnevno odsotnost z dela krije zavod za zdravstveno zavarovanje. To je v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo večja ugodnost, Vomenjenlh državah je predvidena le odsotnost z dela v času darovanja krvi. Dogovarjamo se, da bi kot motivacijo uporabili še razdeljevanje ^adiv za zdrav način življenja, ker se tudi krvodajalci srečujejo z različnimi tegobami. Kaj pa mladi? Koliko jih je med krvodajalci? Kako jih sploh motivirate za to humano gesto? Ze tradicionalno v sodelovanju z Rdečim križem organiziramo predavanja v srednjih šolah. Jeseni in spomladi dijaki četrtih letnikov pri nas darujejo kri organizirano. Letno imamo približno 800 dijakov krvodajalcev. Mlade navajamo na darovanje krvi in jih seznanjamo z našim delom. Odziv je dober, in ko pridejo drugič, že vemo, da smo prvič posejali dobro seme. Pri tem so krvodajalci v prednosti, saj imajo redno kontrolo krvi, na težave jih tudi opozorite. Vsi krvodajalci morajo izpolniti vprašalnik, ki ga pregleda zdravnik in postavi dodatna vprašanja, če je označeno kaj, kar ni v skladu z zdra\nm načinom življenja ali v kontekstu darovanja krvi. Zdravnik svetuje, kako naj takšen človek živi zdravo in tudi kdaj naj se oglasi naslednjič, če ga moramo odsloviti za določen čas. Vsi, ki želijo biti krvodajalci, to ne morejo poslati. Obstajajo strokovni pogoji glede zdravstvenega stanja potencialnega krvodajalca. Če se pojavi nujna potreba po k^ - kako ravnate v teh primerih? Če je treba kri zagotoviti v zelo kratkem času, torej v nekaj urah, in bi bile potrebne veliko večje količine krvi, kot so normalno predvidene zaloge, se najprej povežemo z našimi sosednjimi centri in si priskrbimo kri iz Maribora ali Ljubljane. Če se zaloge počasi manjšajo, takrat angažiramo Rdeči križ, ki povabi krvodajalce. Velikokrat pa samo pokličemo krvodajalce, ki so zaposleni v bolnišnici ali naši bližnji okolici. Po novem je potrebno pridobiti dovoljenje za opravljanje transfuzijske dejavnosti. Ste v celjskem transfuzijskem centru že poskrbeli za to? Podali smo vlogo javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, ki bo po Sloveniji izvedla preglede in podala oceno. Gre za nov sistem, kiprinaša dodatni nadzor nad vsemi, ki izvajamo to dejavnost. Vemo, da mora biti vsaka izdana komponenta krvi kakovostna in varna za uporabo, zato se pri svojem delu trudimo. da temu vselej zadostimo. Se delovanje celjskega transfuzijskega centra s tem kaj spreminja? Govorilo se je» da naj bi kri odslej obdelovali le v Mariboru in Ljubljani? Janja Pajk, dr. med., je specialistka transfuziolo-glje. Na transfoziološkem oddelku Splošne bolnišnice Cd)e je zaposlena od le-U 1990; od 1999 kot specialistka transfuzijske medicine. Januarja 2006 je postala njegova predstojnica. Nenehno izboljšujemo svoje delo, zato si želimo, da bi lahko še naprej predelovali kri tudi v Celju, saj predstavlja to dejansko pravočasno in zadostno preskrbo s krvjo v regiji. Naredili smo vse, da bi ostalo tako. kot je zdaj. To je naša želja, saj gre za pomembno regijo s tristo tisoč prebivalci. Kmalu bo v Celju tudi urgentni center, zato bomo eden temeljnih stebrov za oskrbo lega centra. Preskrba s krvjo mora bili stalna, pravočasna in zadostna. Vse več ljudi se zanima za darovanje kostnega mozga. Ti se lahko vpišejo v posebno bazo podatkov? Sodelujemo pri podajanju odgovorov na vprašanja potencialnih darovalcev kostnega mozga, Zbiramo njihove podatke in jih posredujemo zavodu za transfuzijsko medicino, ki potem organizira predavanja. NaletoŠnjihdveh je bilo od 70 do 80 ljudi. V prvem delu se evidentirajo in seznanijo s postopkom, potem jim odvzamejo vzorec, ki ga analizirajo v Ljubljani. Kogar zanima, lahko dobi informacije po telefonu. Kako sicer izgledata odvzemanje krvi in njena obdelava? Pacientu odvzamemo 450 ml krvi. Vsaka kri gre v proces predelave, kjer nastanejo eritrociti, plazma in trombociti. Potem to testiramo In shranjujemo pod posebnimi pogoji. Trobmociti imajo rok uporabe pel dni, zato je redna preskrba zelo pomembna, eritrociti od 35 do 42 dni, medtem ko sveže zamrz-njeno plazmo lahko uporabimo tudi po daljšem času. Približno dve leti in pol mineva, odkar ste postali predstojnica transfuzijskega centra (takrat transfuzio-loškega oddelka). Zdaj že lahko ocenite stanje. Imate kakšne težave? V kakovosti sledimo vsem slovenskim in evropskim zahtevam zakonodaje, saj je naša naloga, da se stalno prilagajamo in delamo po najsodobnejših metodah deia. Velik posluh za naš oddelek ima vodstvo bolnišnice. Tako direktor kot strokovna direktorica razumela naše potrebe, ki so z razvojem postale precej večje kot nekoč- Nimamo problemov, ki bi lahko izvirali iz pogojev dela. Veseü nas, da imamo dovolj krvodajalcev. I^av je, da apeliramo, naj prihajajo darovati kri takrat, ko jih zaprosimo, saj je takrat potreba po krvi povečana. T\idi če so v časovni stiski, lahko po telefonu preverijo, kakšno je stanje pri nas. Vedeli moramo, da je potreba po krvi vsakodnevna, in če smo zdravi, je najlepše, če se navadimo na darovanje krvi. ANDREJ KRAJNC Foto: GrupA ^PROSTI CAS Epidemija nesojeniii ravnateljev? Protikandidat za ravnatelja Glasbene šole Celje s tožbo na delovno sodišče Pri izboru ravnateljev celjskih šol se otitno zapleia v več kot enem primeru. Medtem ko je r^ubliški šol-sKi inšpektorat opravil Inšpekcijski nadzor nad imenovanjem vršilke dolžnosti ravnateljice v Vrtcu Anice Čemejeve. se vse bolj zapleta tudi pri imenovanju novega ravnatelja Glasbene šole Celje. O nepravilnostih ]e svoje že povedala republiška šolska inšpekci* ja. zdaj naj bi Še delovno sodišče. Spomnimo, da dolgoletni ravnatelj Vid Marčen jeseni odhaja v pokoj, zato sta bila že pred časom objavljena raz-pis in postopek imenovanja njegovega naslednika. Na razpis sta se prijavila dva kandidata. oba učitelja glasbe. Svet zavoda je sredi junija za novega ravnatelja imenoval Simona Mlakarja. Vse je kazalo, da je novi ravnatelj izbran. Mlakarjev protikandidat Kristian Kolman se je medtem odločil za tožbo na delovnem sodišču, saj meni, da so bile kršene njegove pravice. Kot pravi, zahteva razveljavitev sklepa o imenovanju ravnatelja in ponovitev javnega razpisa, saj naj bi bü med drugim učiteljski zbor v Času ^sovanja sestavljen neskladno z zakonom. »Postopek izbire in imenovanja nista sporna!« Vid Marčen, ravnatelj v odhajanju» je še enkrat natančno prečesal postopek izbire in imenovanja in meni, da ni bila narejena nobena napaka, »ki bi odločilno vplivala na izbiro in nato imenovanje Simona Mlakarja za bodočega ravnatelja Glasbene šole Celje.« Pred- Bo Simon Mlakar 1. oktobra sedel na ravnateljski stol glasbene sole? vsem Marčen obžaluje zadnje dogodke, saj sta oba kandidata sodelavca in učenca te Šole. »Vsem dostopni podatki kažejo jasno sliko. Na anonimnih volitvah Članov učiteljskega zbora je Mlakar dobil 43 in Kolman 13 glasov. Svet staršev je prav tako dal prednost in pozitivno mnenje Mlakarju. Izvedli so tajno glasovanje s šestimi prisotnimi Člani od sedmih, pri čemer je Mlakar prejel pet glasov in Kolman enega. Tudi na občini je pristojni organ dal prednost in pozitivno mnenje Mlakarju. Svet zavoda je tako pri izbiri kandidatov izbral Mlakarja z vsemi devetimi glasovi,« pojasnjuje Mareen, In dodaja, da se je Kolman na svet zavoda, svet staršev, učiteljski zbor In šolsko ministrstvo pritožil že med razpisnim postopkom. »Sledil je inš- pekcijski nadzor mirustrstva (kjer so nam potrdili ugotovitev kršitve nekaterih določb v postopku imenovanja» op. p.), vendar inšpektorica ni ugotovila prekrškov, ampak nas je zgolj opozorila na vprašljivost sodelovanja članov volilne komisije v kandidaturi za Člana sveta zavoda,« pojasnjuje Marčen in dodaja, da nikakor ni šlo za nepravilnosti, ki bi lahko odločilno vplivale na izbor ali Imenovanje. »Ministrstvo se očitno ni poglabljalo v celotno dokumentacijo, ampak je zgolj formalno podalo negativno mnenje o izbiri kandidata. Mnenje je neobvezujoče in glede na to, da so Mlakarja potrdili vsi ostali organi, je svet zavoda 19. junija Simona MJa-karja imenoval za bodočega ravnatelja Glasbene šole Celje,« povzema Marčen, ki je seznanjen s tem, da se je protikandidat po prejemu obvestiia o imenovanju ravnatelja pritožil na celjsko delovno sodišče. »Od tam so nam poslali zahtevek za obrazložitev; ki smo jo tudi poslali preko svojega odvetnika.« V Glasbeni šoli Celje zdaj čakajo na potezo delovnega sodišča, vendar, kot pravi Marčen, svet zavo^ ne vidi razloga za ponovitev razpisa in razveljavitev imenovanja. Dilema, kdo bo s 1. oktobrom sedel na stolček ravnatelja glasbene šole» torej ostaja odprta in odvisna od delovnega sodišča. Marčen ob tem meni, da je bila škoda že storjena, saj»takšni dogodki seve da vznemirijo kolektiv«, Na poiiodu se ena inspelccija Pred časom smo poročali o domnevnih nepravilnostih pri imenovanju vršilke dolžnosti ravnateljice celjskega Vrtca Anice Černejeve. Pred iztekom mandata se je od funkcije ravnateljice namreč poslovUaAfia Potočnik, svet zavoda pa je pred mesecem dni sprejel sklep o njeni predčasni razrešitvi. Z imenovanjem vršilke dolžnosti Vaaje Krašovic se očitno niso strinjali nekateri Člani sveta zavoda pziroma zaposleni v vrtcu, saj bo bile na naslove medijskih hiš poslane anonim-ke o domnevnih nepravilnostih pri imenovanju. Na ministrstvu za šolstvo so nam potrdili, da so tudi sami prejeli anonimno prijavo, in napovedali, da bo pristojni inšpektorat ukrepal še v tem mesecu. Inšpekcijski nadzor bodo v Vrtcu Anice Čemejeve vršili v sredo, več informacij pa bo na voljo v začetku naslednjega tedna. POLONA MASTNAK Tudi srednje šole potrebne obnov Medtem ko v Času šolskih počitnic v celjski občini pospešeno nadaljujejo prenove šolskih objektov in investicije, vredne 4S0 tisoč evTOv, se obetajo še bolj obsežna in dražja dela na ob* jektih srednjih Šol v regiji. Na razpisih ministrstva za šolstvo je bilo namreč odobrenih karnekaj projektov. Za leto 2008 je ministrstvo za šolstvo srednjim šolam v celjski regiji odobrilo kar nekaj sredstev. Potrdili so, da je za športno dvorano pri celjski 1. gimnaziji že izdelan idej- ni projekt, v pripravi pa so ravnokar postopki za sklenitev pogodbe za izdelavo projekta. Gimnazijo čaka tudi obnova strehe, za kar so na razpisu prejeli 39 tisoč evrov. Sicer pa je ministrstvo Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje odobrilo približno 18.700 evrov za odvodnjava-nje površinskih voda. sanacijo fasadnega ometa in sanacijo interventne poli. Kar 94 tisoč evrov bodo vložili v sanacijo fasade Srednje ekonomske šole Celje. Nekaj del bo izvedenih tudi na Srednji Šo- li za storitvene dejavnosti in lo^tiko Celje, gre za šolo na Ljubljanski cesti, ki od lanskega leta sodi pod okrilje Šolskega centra Celje. Tam bodo sanirali toplotno postajo, za kar bo ministrstvo primaknilo skoraj 40 lisoč evrov, za sanacijo strehe pa približno 78 tisoč evrov. V Vrmarski šoli Celje bodo zamenjali radiatorje, za kar je ministrstvo namenilo malo več kot 42 tisoč evrov. Še neka) šol v regiji naj bi dobilo nekoliko prenovljeno podobo. Šolski center Velenje bo saniral okna na šolski stavbi C, na razpisu je za to investicijo preje! 79 tisoč evrov, Še 47 tisočo v pa za sanacijo ravne strehe in odtočnih vodov na stavbi B, Ena večjih investicij čaka Šolski center Šentjur, kjer bodo za 95 tisoč evrov pridobljenih sredstev sanirali streho na kmetijskem delu šole. PM Popravek www.radiocelje.com V torkovi izdaji smo v tekstu GJasbeni praznik v Dobju napačno zapisali, da je kot harmonikar soUsi nastopil An* diaž Frece Iz Šentjurja, ki je kasneje zaigral tudi z dedkom Vinkom Freceiom. V resnici je zaigral z dedkom Ra-dom Frecetom. Za napako se opravičujemo. w Šovinistična modrost Pred nekaj dnevi me je prijateljica pobarala, naj nekaj napišem v zvezi z domnevnim prispevkom v nekem Časopisu. niti sam ne vem, v ka-terenL Pisalo naj bi, da na mesme bazene prihaja vse več tujcev, pravzaprav sezonskih d^vcev, poleg tega je bila zapisana pripomba, da se bodo vsaj imiil;. Če sem äsio iskren, ji sprva sptoh nisem verjel Zdelo se mi je, da kaj tako butastega že ne morejo napisati. a ko je končno zadevo omenil Še ndt znanec, sem pač moral verjeti. Ne vem zakaj, a zazdelo se mi je> da je to mor^ napisati ženska. Ib-rej neke vrste novinarka. Čeprav vemo, da si dandanes Že marsikdo domišlja, da je ali da bi Mko bil novinar. Vsi vemo, da imamo na kopice butastih revij. Časopisov, raz-noraznih prili^ in še česa> kjer dnevno »naserjejo« toliko buč-nic. da jih je nemogoče skladiščiti na Zemlji, toda tovrstne i^ave si pravzaprav ne sme privoščiti, še posebej, če je i^va uredniško podprta, ceb avtorsko časopisna, niti en sam časopis. Če bi jo prebral v nekem drugem času. red-mo leta 1935 v miadin^m časopisu berlinskega Hitler-jugenda, bi se mi še zdela lo-@čna ^ede na raven takratnega himraija in stanja duha, a ko kaj takšnega sliSim dandanes, 9i ne morem kaj, da si ne bi skušal predstavljati k^ota ali idiottnjo. ki si je kaj takšnega privo$čO/-a. Kaj je bil pravzaprav namen te igave? Je sploh obstajal kakšen namen? Po moje namena ni bilo, ker je Izjava pač butasta čez prag bolečine, prava mojstrovina neskončne neumnosti. Toda če to izjavo prebere nekdo podobno butast, kot je nsti/-a, ki jo je zapisal/-, po mojem v t^ izjavi vidi nekakšen namen. Lahko pomisli, recimo, da se nebo šd kopat na bazen> ker je voda umazana, saj se vnjej kopajo sezon-d. Lahko tudi pomisli, spet ti čefurji. ki nam zasedajo delovna mesta, kar seveda splob nI res. Res je marsika j dnjge-ga, redmo, da ima marsikdo o sebi čisto precenjeno samo- Piše: MOHOR HUDEJ moho rh ©holmaiJ .com podobo in se mu potemtakem dozdeva, da zanj ni primerno vsako delo. I^^cenjeno sa-mopodobo, kot jo ima red-mo ta snežno bela, namiljena. čistunja (ne vem, z^Uj imam vtis. da je lo izjavo napisala ženska), ki si lahko s svojega piedestala nadčloveka privošči izjavo za javnost, ki je So\1nistična, pridehna, kmetavzarska, zaplankana in nasploh,da tekap. Predvsem pa, tovrstne izjave so pravzaprav tiste, ki stereotipizirajo svet okoli nas, ki v kolektivno podzavest vsajajo predsodke, sovraštvo, laž in podobno. Nenazadnje, takšne izjave so celo kaznive. Spoštovani brald, ne zato. da bi delal reklamo celjskemu bazenu, pridite nanj. sezonski delava so res tam, res se kopajo, saj bi se vi ludi, Če bi ves dan garali na hmeljiščih ali viseli na kcdcšni stanovanjski strehi pri 35 stopinjah, ampak zagotovo se siušiiajo že po službi, po delu, kjer se hudo znojijo. Stuširajo se (prisežem. videl oa lastne oči), tudi preden gredo v bazen. ker spoštujejo naše navade. Zagotovo obstaja kakšna izjema, kot je to povsod, kot je biio recimo pri nas pred uvedbo obveznega tuširanja, recimo kakšnih pet let nazaj, da ne pozabimo» toda teh Izjem je bistveno nianj. Spoštovani bralci, z vsem spoštovanjem do sezonskih delavcev, ki pri nas za »male pare« služijo kruh, medtem ko nekdo naš bogati (videl na lasme od), vam zagotavljam, da niso kužni. Kužen je smisel za humor, saj je menda za to Šlo. ki se mu z drugimi besedami reče Šovinizm ali kar lepo prevzetnost. Sramota! Popravek V Članku z naslovom Celjani z vrtovi, javite se smo v petek objavili, da predsednik Krajevne skupnosti Teharje Franci Kač na njivah prideluje pšenico, ki je po zadnjih narejenih analizah najbolj obremenjena s kadmijem. Kol je sporočil Kač (in tudi domačin, ki je minuli teden podatek povedal), na njivah prideluje le oves in že šest let ne prideluje več pšenice. Vse odkar so bili objavljeni rezultati analize, ki jo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Cdje. »In tudi takrat, ko sem jo še, je nikoli nisem dajal za krmo živini, temveč v mlin,« dodaja. »Veste, ko smo dobili analize, smo jih posredovali na vsa možna ministrstva, a kljub temu nihče ni ukrepal, nihče ni nič prepovedal. Dobüi smo le nekaj priporočil in med njimi je bilo tudi to, naj pridelano žito potem uporabimo le za krmo živali- Pametni znajo biti vsi, a nihče ne ukrepa. Še več. Ko jih vprašamo, kaj naj potem naredimo s kmetijsko zemljo (sam imam štiri in pol hektarje), in jI želimo spremenili ri)o, nas označijo kot >kmetijske tajkune<. ki želijo zaslužiti na račun zemlje. Kaj naj zdaj z njo končno počnemo, ne pove nihče.« Da se je zmotil pri opisu, kaj goji predsednik krajevne skupnosti na svoji zemlji, je dodal tudi Alojz Kroflič. RP 10 CEUE I ŽTOBB NOVI TEDNIK Dvigalo na kulturni spomenik Prva celjska hranilnica obnovljena, a pa mnenju nekaterih na slabše Več kot 120 let sUra mestna hranilnica na celjskem Krekovem trgu je v teh dneh dobila povsem novo podobo. Obnovljeno fasado so obarvali modro, po mnenju nekaterih pa jo kazi sodob-no stekleno dvigalo. Stavbo, ki je bila pred dobrimi 120 leti zgrajena kot denarni zavod» je od lani ob-navijala Banka Celje, ki ima v stavbi svojo enoto. Kot so poudarili v Banki Celje, so celotno obnovo izvedli pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediSČine v Celju, zato se je marsikdo vprašal» kako je le-ta takšno rešitev izvedbe dvigala sploh »požegnai«, glede na to, da navadnim smrtnikom v mestnem jedru vselej postavljajo stroge zahteve glede prenov ali pa, da pred leti podobnega dvigala na objektu Metro-jd zavod ni dovolil. Prva celjska hranilnica nasproti Celjskega doma je veljala za reprezentančno stavbo arhitekta Brucka Ivana Frauenderja, zgradili pa so jo po vzoru dunajskega Henrlkovega dvora. Kot so pojasnili na zavodu, se držijo načela, da je v javnih ustanovah tieba ustrezno poskrbeli za invalide, če- Sodobno dvigalo mragim ni vseč, nekateri pa so nanj že nestrpno čakali. tudi ^ za kuJ turni spomenik. Ponavadi vztrajajo, da se takšne rešitve poiščejo v notranjosti objekta, kar pa v tem primeru ni bilo mogoče. Tlidi gradnja na dvoriščni strani objekta ni bila mo- goča. »Potrebno je biio sprejeti kompromisno rešitev,« je v imenu konservacorke, ki je spremljala gradnjo, povedala Branka Prime. »Po zgledu rešitev, ki jih uporabljajo tudi drugod po Evropi, smo se odločili za samostojen sodobni objekt. Ker gre za visoko prilDčen objekt, je bilo nujno rešitev poiskati za invalidne osebe, vendar prav nobena bolj sprejemljiva varianta ni prišla v poštev. Če bi vztrajali pri preureditvi glavnega vhoda, bi morali glavne stopnice povsem odstraniti. Četudi bi mi v tako rešitev privolili, bi bil višinski naklon stopnic še vedno previsok. Ostala bi le še prepoved, kar ni smiselno.« Obnova Celjske mestne hranilnice je trajala dve leti, kot so pred Časom povedali v Banki Celje, pa so dolgo iskali r«šitev za postavitev dvigala» kar je obnovo podražilo. 1\jdi uporaba stekla namesto klasičnih materialov je bila po mnenju Primčeve dobra odločitev konservatorke. »Zaprt sistem bi bil bolj moteč, transparentna gmota ni toliko problematična. Res je, da je na prvi pogled maJce šokanten, ker takšnih rešitev nismo vajeni, a je vseeno^bo-[je, kot da bi se kulturni spomenik toliko prenovil, da bi izgubil svojo pričevalnost,« je dodala Primčeva. RP, KŠ Foto: KATJUŠA Marija VolavŠek iz Celja: »Obnovljeno hranilnico sem opazila, ko sem malo prej Šla mimo. Zdi se mi zelo lepa in lepo obnovljena. Tudi dvigalo je primerno in je dobro, da so ga postavili zraven. Se mi pa zdi. da arhitekturno ni najbolj ustrezno in ne spada najbolj k stavbi.« Ivana Leber iz Celja: »Opazila sem Že, da je hranilnica obnovljena. Mislim, da so za obnovo uporabili takšno barvo, kot jo je imeia nekoč, in to mi je všeč. Mislim, da je stavba zdaj zelo lepa. Dvigalo pa ni preveč prijetno na pc^ed, meni sploh ni všeč. Kvari izgled celotne stavbe.« Milenko Popovič iz Celja: »Zdi se mi, da je obnovljena hranilnica v redu in da je še kar lepa. Tudi dvigalo mi je všeč, saj je zanimivo za o^ed. Tako imamo v Celju vsaj nekaj zanimivega, kar si lahko o^edamo. Dobro se ujema tudi z železniško postajo.« Boro Simič iz Celja: »Obnovljena tiranilnica je čudovita. Tudi dvigalo je lepo in popolnoma spada zraven. Mogoče le malo preveč štrli ven, proti ulici. Vendar je to bistvo moderne arhitekture. Da imaš nekaj starega in nekaj modernega.« Srečelov za obnovo spomenika Na Svetini nad Štorami so začeli junija z obnovo podružnične cerkve sv. Križa, ki je tik ob lani obnovljeni znameniti cerkvi Marije Snežne. Petsto let stara podružnica je v zadnjem času bolj kot ne služila kot cerkveno skladišče, njene freske pa so pre-pleskane. SvetinČani so se odloČili, da bo odslej drugače. Kut-turni spomenik namreč slovi po. pol tisočletja starem razpelu ter veliki oljni sliki z božičnim prizorom, Med sedanjo prvo fazo obnove, ki naj bi jo zaključili najpozneje v letu dni, bodo menjali tlak in sanirali omete, zamenjali stavbno pohištvo ter električno napeljavo. Prva faza bo staJa približno 40 tisoč evrov. Sle-dilabodo najzahtevnejša in najdražja dela, restavratorska dela na freskah in oltarju. kar bo stalo sto tisoč evrov. Kot je povedal cerkveni ključar in skrbnik po- godbe Branko Mlakar, bodo restavratorska dela trajala od enega do dveh let. Finančno bo pomagalo ministrstvo za kulturo, obnova pa je pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine. SvetinČani, ki so veliko prispevali že za lani končano obnovo cerkve Marije Snežne, si bodo zaradi visokih stroškov med drugim pomagali z bogatim sreče-lovom, ki bo ta konec tedna med njihovim množičnim romarskim praznikom Marije Snežne. Tako bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri. maša in procesija z lučkami ter nošenjem Marijinega kipa, kar bodo v nedeljo ob 10.30 ponovili. Na obeh slovesnostih bo Igrala Svetin ska pihalna godba pod vodstvom kapelnika Ivana Ulage. Na romarski praznik obišče Svetino na soboto do tri tisoč ljudi ter nato v nedeljo do sedem tisoč. BRANE JERANKO Cerkev sv. Križa na Svetini je bila predolgo v senci svoje velike sosede, Marije Snežne. Svetinčeni so se po leni končani obnovi Marijine ceriore lotili se obnove pol tisočletja starega sv. Križa (na sliki oltar). elektrosignal, doo. Uspešno podjetje z več kot polstoletno tradicijo zaradi povečanja obsega de i ZAPOSLI: 1. projektanta elektroinstalacij • vsaj VI. stopnja izobrazbe eiektrotehnične smeri • 2 leti prakse s področja projektiranja • znanjeangleškegaaiinemškagajeaka - uporaba Word, Excei, ACAD, WSCAD • voznük] izpit B^tegorije in lastno vozilo 2« elektromonteija (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - voznih' izpit B-kategorije enado-nalizacijski zaplet približno šest tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča bo tako dosegel epilog najkasneje do sredine novembra. »Do takrat bomo s kupnino za zemljišče poravnali odškodnino v višini dvesto tisoč evrov.« Nad razpletom je zlasti zadovoljen investitor, podelje SG Kovač. »Pomembno je. da gradnjo nadaljujemo in zaradi prekinitve del ustvarimo Čim manj stroškov.« Kolikšni so ti po dvemesečnem mirovanju strojev, direktor podjetja iz Izlak, Ivan Kovač, še ne upa napovedovati. »Verjetno zanje ne bo treba zahtevati odškodnine.« Preboldčani bodo strošek za poplačilo omenjene odškodnine najverjetneje»zakrpali«spo-močjo komunalnega prispevka. »Minimalen prispevek bomo prisiljeni nekoliko povišati, in sicer na približno 120 tisoč evrov,« pojasnjuje Debelak. V bližini preboldske graščine, brezbrižno propadajoče (še ene v vrsti) dediščine Paul i novih, bo po hitrem razpletu zaradi interesov in obvez vpletenih tako najkasneje julija prihodnje leto svojo posteljo našlo 132 starostnikov. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Do 10. avgusta naj bi stroji ponovno zaropotali. S plačilom dvesto tisoč evrov so dosegli poravnavo zaradi donacionaliiacijskega spora. Gradbena inšpekcija ni uicrepaia Občina Vransko in tamkajšnji štab civilne zaščite sta z začasno odredbo ljubljanskemu podjetju Gradiš prepovedala nadaljevati zemeljska dela. Ta bi sprožila nadaljnje plazenje in ogrozila žii^jenja prebivalcev nad novogradnjo stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi v kraju Brode> kot smo že pisali. Ogroženo območje si je v začetku tega meseca že drugič ogledal geolog in ugotovil, da se je po prvem plazenju junija, kljub sušnemu vremenu, plaz razširil po pobočju. Odgovorni morajo tako čim hitreje pri- praviti sanacijski program in končati projektiranje pilotne stene ter dela izvesti v čim krajšem času. Gradbeni inšpektor pa vse doslej ni ugotovil podlage za ukrepanje, saj izvajalec gradi objekte tako, kot je določeno v gradbenem dovoljenju in dokumentaciji. Zaradi spremenjenih okoliščin na terenu, ugotovljenih med gradnjo. se dela izvajajo glede na ugotovitve izvedencev. V izdelavi je tudi dopolnitev projektne dokumentacije, ki bo podlaga za odločitev o morebitnih dodatnih delih. MJ Tekmi lovcev in icoscev Lovska družina Tabor prireja v nedeljo na lovski koči med-družinsko lovsko strelsko tekmovanje, ki se bo začelo ob 9, uri. Tekmovalci bodo tekmovali v disciplini glinasti golobi ter v tarčah srnjaka, gamsa in bežečega merjasca. Prav tako v nedeljo pa bo v Svetem Lovrencu pri Preboldu 27. tekma koscev, grabljic in štangarjev. PriČetek hitrostnega gasilskega tekmovanja za pokal Sv. Lovrenca se bo začel ob 9. uri. Tradidonaina tekma koscev, grabljic in štangarjev bo ob IS. uri, nato pa sledi vrtna veselica z ansamblom Jodel Express z jodlai^ko kraljico Brigito. MJ Popotnica iz »flosarskih« icrajeii Dogajanje ob Flosarekem balu, ne samo rockŽur. na Ljubno pritegne ogromno mladih. S Plosfestom, rock žu-rom za mlade, na katerem je pritegnila skupina Rib-ija Čorba, so na Ljubnem odprli letošnji že 48. Flo-sarski bal, ki ga obogatijo tudi s praznikom občine. Slavnostna seja občinskega sveta z druženjem s pevci in godci bo zvečer v kulturnem domu, jutri vvečer-nih urah Ljubenci vabijo na Flosarski večer, osrednje pa bo nedeljsko dogajanje, ki se bo začeio ob 15, uri z etnografsko povorko. Organizatorji obljubljajo veliko prikazov običajev, nekatere med njimi bodo lahko obiskovalci spoznavali prvič. vsem pa je skupno obu- janje nekdanjih šeg in navad v tem »flosarskem« kraju. Po povorki bodo splavili )>flos« in krstili novega zelenca, vmes pa bodo pridne gospodinje pokazale, kako v njihovih kuhinjah nastajajo »ajdnek, bučin golaž in žlinkroti«. Obujanje običajev na Ljubnem obogatijo z mnogimi športnimi dogajanji, tudi s smučarskimi skoki, ki bodo jutri popoldne, vmes pa bo še več obračunov v drugih disciplinah. Ob tem je bilo veselo že v minulih dneh, ko so v Rastkah predali namenu nov sodoben most, ki bo zagotovo izboljšal varnost na cesti. V sredo so v Okonini z odprtjem pip odpri! nov vodovod, ki pomeni veliko izboljšanje pri oskrbi z zdravo pitno vodo za krajane Okonine in Juva-nja. Pri gradnji je Občini Ljubno poleg županov sosed-njih občin in krajanov, ki so odstopili zemljišča, z denarjem pomagala tudi Evropa. »S tem načrtov zagotovo še ni konec, v ospredju pa bodo poleg vodovodnih sistemov za Radmirje in verjetno Meli še obrtDO-poslovna cona v Lokah, komunalno urejanje zemljišč za gradnjo individualnih hiš ter vzpostavitev e-toCk,« je naštela najpomembnejše načrte Županja Občine Ljubno Anka Rakun, US. foto: MM m 12 ŠEMTJUB I LAŠKO hovi tednik Protihrupna žogica z Darsa na ministrstvo od tam pa v pisarno brez pristojnosti - Gorenakovi še vedno trpijo Da je prekomerni hrup onesnaževanje tiste vrste, ki dolgoročno pusti na človeku hude posledice» &o si strokovDjaÜ že dolgo enotni. Žal pa je v Sloveniji to področje še hudo neurejeno. O težavah družine Go-renak iz Cerovca pri Šentjurju smo že pisali vzačet-ku maja. Živijenje ob avtocesti postaja neznosno, njihova prizadevanja za izboljšanje položaja pa vse bolj podobno boju z mlini na veter. Nihče od pristojniit, niti upravlja le C cest Da rs niti predstavniki Agencije RS za okolje, ne zanika, da hrup za tri domačije na vzpetini nasproti počivališča Zima na avtocestnem odseku Celje-Dramije objektivno presega dovoljene me|e. Načeloma razumevajoče kimanje pa se od tu dalje zaključi s piia-tovskim umivanjem rok. Nihče ni za nič pristojen. Nihče jim ne more ali noče pomagati. Naj spomnimo, da avtocesta Gorenakovo zemljo preseka na pol. Zlasti težki tranzitni promet, ki seje zadnja leta vsaj podvojil, pa je z neprekinjenim hrupom življenje nar^il praktično nez- nosno. Ob koncih tedna se temu pridruži §e »kraval« s počiv^Sča. Edino, kar je v teh letih naredil Dars, je položaj domačinov še bistveno poslabšalo. Ob prestavi-tvi žične ograje so iz nerazumljivih in Se zdaj nepojasnjenih razlogov poselili nasad borov, ki je vsaj malo zaltrival Čistino do avtoceste. Iskanje kompromisa in odgovorov se je, tako za Co-renakove kot za nas. na Darsu končalo z nejevoljnim klicem in brezpredmetnim pisnim pojasnilom, češ da so škarje in platno v rokah ministrstva za okolje in prostor. Vsa dokumentacija, večletno dopisovanje, pritožbe in izvedenska mnenja, so torej romala na naslov ministra Podobnika osebno. Henrik Gorenak po mesecu dni čakanja razočaran ugotavlja» da za malega človeka ni nikomur mar. Sogovornico smo našli v Lilijani Kuhelj z Agencije RS za okolje. Primer so namreč oddali njim, čeprav posebnih pristojnosti tudi om' nimajo. Protihrupne karte, ki so podlaga za ukrepanje, so doslej izdelali samo za Ljubljano In okolico. Dar-sovi načrti sanacije tega av- Gorenakovima postaja žhrijanjs ob avtocesti iz dr>eva v dan bolj rwznosno. A kot kaže, se za trava troh dnian nad počivallžSem 2ma no zmeni nihča. tocestnega odseka ne vsebujejo. Problem Gorenakovih jerazum!jen,a kot pravi Kuh-Ijeva, he osamljen. »Dejstvo je, da zaradi višinske razlike družinam v Cerovcu tudi protihrupna ograja verjetno ne bi pomagala. Obstajajo sicer tudi rešitve v stilu zamenjave oken, preselitve, izpla- čila odškodnin. O vsem tem pa hi se bilo treba spogajati z upravljavcem infrastrukture.« A Kuhljeva glede tega med vrsticami.ostaja skeptična. Kaj torej ostane malemu Človeku, v boju z državo in njenimi inštitucijami? Glede na to. da gre v tem pri- meru le za tri družine, niti javni protest ne bi bi) prav opazen. Henrik Gorenak bo kljub zaenkrat nenaklonjenemu razvoju dogodkov vztrajal za vsako cerio. Vseeno pa so družine nad Cerov-cem iz dneva v dan bolj obupane. SASKA T. OCVIRK Orientalski ples jo je prevzel Sprva je Monika Žonta nihala med hip hopom in orientalskim plesom Monika Zorru v opravi za orientalski Laščanka Monika Žonta se je z orientalskim plesom prvič srečala že pri 14. letih. Čeprav se je sprva odločala med hip hopom in orientalskim plesom, jo je slednji bolj prit^nil, s tem tudi spremenil njen način življenja. Skrivnosti In čarov orientalskega plesa zdaj uči Korošce. In kot pravi, so nad tem plesom, ki je hkrati sprostitev v vsakdanjem tempu, navduSeoi, Orientalski trebušni ples je v razUčniii oblikah razširjen na Bližnjem vzhodu In v Severni Afriki, najbolj je uspel in se razvil v E^ptu. Kot pravi Monika Žonta, gre za ptes, skozi katerega začutiš svoje telo. Začetki pa so bili mučni in naporni. Ce ji ne bi ob strani stali starši in prijatelji, danes verjetno ne bi znala tako dobro plesati. To je ples, ki se ga učil korak za korakom, ritem za ritmom, in če kaj ne gre, kot bi moralo, potrebuješ veliko vaj. Sedaj, po dveh letih trdega dela in znanja, ki ga je v tem času pridobila, so solze, ra- zočaranje in neuspehi že pozabljeni. »Brez glasbe ni dobrega plesa,» pravi Monika, ki jo arabska aii turška glasba popolnoma prevzameta. »Pomembno je. da začutiš ritem, s katerim se zlijejo gibi telesa.«^ Tudi v Sloveniji je veliko povpraševanje po orientalskem plesu. Naša sogovornica svoje izkušnje in znanje o orientalskem plesu predaja naprej, saj že pol leta uči v Plesni šoli Devžej v Slovenj Gradcu. »Zanimanja za ta ples je veliko» saj se zanj odločajo dekleta od 16. do žensk pri 60. letul Zanimivo je, da v Sloveniji ni nobenega fanta, ki bi se žele) preizkusiti vtem,« nam še razlaga. Ker pa je imela srečo videti tudi fante, ki plešejo orientalski ples, Še doda, da so ti lahko bist^no boljši v tem kot dekleta: »Fantje veliko bolje obvladajo svoje telo, vidimo lahko izrazite^-be trebuha, prsnega koša in vsakega delčka telesa.« Ker ima Monika tudi skupino z imenom Almas, pravi, da je v skupini lažje plesa- ti, saj pride koreografija bo\\ do izraza. Vsem, ki želijo plesati orientalski ples, svetuje: »Bodite vztrajne in nikar ne obupajte. Gre za ples, skozi katerega boste spoznavale sebe in svoje gibe. Pomembno je. da se človek prepusti ritmu. ki ga sprošča in mu pomaga odmisliti vse skrbi.« DANI ILUEVEC Sončev mrk sredi Šentjurja Danes bo Sibirijo in Mongolijo zajel poltretjo minuto dolg Sončev mrk. Naše kraje bo zatemnitev ^olj oplazila. Astronomi napovedujejo 12-odstotDO zatemnitev Sonca, ki bo vrhunec doseda ob 11. uri in pet minuL Člani Astronomskega društva Kosci tako med 10. in 12. uro va> bijo na Mestni t^ v Šentjurju na predstavitev varnega opazovanja Sonca. Vse pa je seveda odvisno od vremena. Sesti astronomski noči, ki se je preteklo soboto zgodila na Pre-vorju, namreč prvič ni bilo ravno naklonjeno. Tradicio-nalni dogodek, ki so ga v tamkajšnjem observatoriju pod okriljem Šen^urskega poletja organizirali Kulturno drultvo Prevorje, Astronomsko društvo Kosci in Občina Šentjur, je namreč zaznamovala astronomom neprijazna oblačnost. Ker pa so v goste povabili strokovnega predavatelja Fnde-rika Madarasija, ki je obi* skovalcem približal tematiko strokovne izbire kvalitetne astronomske opreme. je srečanje zvezdolju-bih obiskovalcev vseeno doseglo svoj namen. V večnamenskem pTosioru tam-kajšnjepodnižničneitoieso razstavUi teleskope različnih kvalitet in cenovnih razredov. Med emineninimi go-sä je bil tudi predsednik Slovenske astronomske zveze Rok Vidmar. Tema pogovorov so bile tudi aktivnosti v prihodnjem letu. Obeta se nam namreč svetovno leto astronomije. Sto Lokorje 1o. 3230 Šentjur rozpi$uje prosto delovno mesto VODJA HLADILNICI SADJA IN ZELBNJAVE zo svop PE HLADILNICA CEUE Pogoji: • izobrozbo V. stopnje • vsaj 2 leti delovnih izkušenj no podobnem področju Nudimo: - dinamično delo ' zeio stimulativno pioČilo Iniotmocije na tel. št. g. Boštjan Prošnje $prejemcimo Q dni od objave no gornji noslov. novi tednik PODteTRTEKl ŠMARJE P. J j KOZJE | 13 Pesnik v vinogradu Tone Gaberšek je letošnji dobitnik plakete Občine Šmarje pri Jelšah Ob omembi Toneta Ga-berška skoraj ni Šmarčana, ki ne bi takoj pomislil na učitelj, radi jsicega napovedovalca, kulturnika, igralca in nenazadnje vinogradnika» doma iz Koretnega. Prav letos je Tone za svoje aktivno delo na vseh prej omenjenih področjih dobii najvišje občinsko priznanje ' plaketo Občine Šmarje pri Jelšah. Tone je Študiral slovenščino in ruščino. Za slednja priznava» da mu je prišla prav ie nekajkrat. »Ravno med mojim Študijem je prišlo do političnih preobratov. Ko smo profesorico spraševali» kam bomo šli zdaj učit ruščino, naro je odgovorila, da mogoče na Luno.« Ravno obratno pa je slovenščino poučeval na osnovnih šolah v Podčetrtku in Zibiki, kjer je bil tudi ravnatelj. Pa ne samo slovenščino, tudi družbo, naravo, zemljepis, celo telesno vzgojo, poleg jezika pa najraje še zgodovino. Ko se je ponudilo mesto knjižničarja na centralni šoli v Šmarju, je sprejel izziv in lam vztrajal dobro desetletje vse do upokojitve. Spomin še danes seže na začetke učiteljske kariere. »Včasih sp.ne le učend, ampak tudi starši drugače gledali na učitelja. Kar je reke) učitelj» In lo govorim brez samovšečnosti, je veljaJo kot pravilo.« Zdaj že dolgo ni več tako. in čeprav je Tone po pogovoru z ravnateljem Šmarske šole morda celo razmišljal, da bi tam delal tudi po upokojitvi, pa, ko je prišel dan D. na to sploh pomisli ni. Kmečkemu delu danes manjka duša In ker je nekoč pač veljalo, da je učitelj gibalo kulturnega življenja, se temu tu- Tme Gabsrsek v svc^m vinograthj dl Tone ni mogel izogniti. In se luti ni želel. Pisanje ske-Čev, v katere je vpletal zlasti prizore iz kmečkega življenja, mu je šlo dobro od rok. »Snov sem vzel Iz življenja, koi osnovni princip mi je služil generacijski konflikt.« Ob brskanju po prireditvah, pri katerih je sodeloval, mu je v najlepšem spominu ostalo obujanje star^ kmečkih običajev in tradicionalno srečanje narodnozabavnih ansamblov v Zibiki. Prav s slednjimi je Tone zelo povezan. Ajisambli Toneta Lesjaka, Robija Zupana, Lojzeta Slaka is Mira lOinca so le nekateri izmed tistih, ki jim je s svojim čutom za pisano in ri-mano besedo napisal besedila pesmi. Pa tudi sam rad zapoje. »Danes se je življenje na vasi precej spremenilo. Tehnika je naredila svoje, ni več kmečkih opravil, ki so bila včasih. Ibdi ni veČ petja, ki je včasih spremljalo vsako delo. Danes manjka ma- lo duše vsemu temu delu. Vsak bi rad Čimprej čimveč naredil. Tudi do kruha ne čutijo več toliko spoštovanja kot včasih, ko je kruh res zrasel na žuljavih dlaneh.« Ljubeien do besede pred radijskim mikrofonom Ker pač nikoli ne zna reči ne, so ga ljudje )>potlsnili« še med gasilce in prostovoljce Rdečega križa. In šele danes prizna, da je toliko dejavnosti težko uskladiti. Pri tem zlasti trpi družina. »Ljudje se ne zavedajo, da se človek, ki se ukvarja s prostovoljnimi dejavnostmi na več področjih, sooča večkrat s težavami tudi doma, ker domaČi težko razumejo, da si nekje potreben. Res da so društva prostovoljna, a ko se jih enkrat lotiš, postanejo tvoja obveza.« Od sredine sedemdesetih do začetka novega tisoč- letja je delal na Radiu Ljudske tehnike, današnjem Štajerskem valu. »Moj takratni razrednik Jože JakoŠ je bil zelo uspešen napovedovaiec, ki nam je bil vsem vzor. Nekateri smo mu želeli slediti in tako sem se znašel v radijskem studiu.« Pred mikrofonom težav ni imel, se je pa kot slavist zelo ujezil, če je ugotovil kakšno jezikovno nepravilnost. »Kot slavist bi moral vendarle skrbeli za čisto izreko, ampak včasih tudi stvari niso bile pripravljene, kot bi bilo treba in ko smo prebrali, kar je bilo pripravljeno, je bilo že prepozno. Zame so radio, televizija in gledališče še vedno hiše lepe besede.« Še danes mu trdno v spominu ostaja, kako sta morala s tehnikom Darujem Sovincem kar sama v nekaj minutah ustvariti napovedano kmetijsko oddajo. »Priznane gospe Ide Tepej, ki je takrat pripravljala lonetijske oddaje, ni bilo oziroma ni utegnila pripraviti prispevka. In ker sem oddajo že napovedal, sva s lehnücom poslušalcem prenesla nasvete za pripravo kisa in dobro delo v vinski kleti.« Koi kaže, mu slednje še danes dobro siu-ži. Njegovo vino iz grozdja, ki rasle na 3200 trtah, hodijo kupovat celo DolenjcL Rad ga ponudi vsakemu, ki ga obišče. Sicer pol^ ukvarjanja z vl-nogradništvom, veliko časa nameni razmišljanju. O tem, kaj je storil. Česa ni. »Šele zdaj ugotoviš. Če si komu storil kri\^co.« Časa mu ostane še za prebiranje dobrih knjig in snovanje novih pesmi, z ženo pa sta se prav letos odloČila, da želita potovali in odkrivati nove dežele. Grčijo sla že spoznala. Le kaj ju čaka prihodnje leto? ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUŠA Klopotec in nogomet v VirStaiiju bodo v nedeljo, S. avgusta, praznovali krajevni praznik 9 IS. KlopotČ^vo nedeljo ter z otvoritvijo športnega igrišča. Začeli bodo s slavnostno sejo sveta KS ter nadaljevali na Banovini, kjer bo ob 15. uri začetek kulturne prireditve, s postavitvijo klopotca. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnje krajevno priznanje Viiijemu Plevniku, dolgoletnemu predsedniku KS in drugih društev, kjer je deloval uspešno. Sledila bo nogometna tekma na novem Igrišču za nogomet za umetni travi, s katerim račimajo na še večje zanimanje mladih za ^rtno dejavnost. Doslej so imeli namreč zasilno igrišče, s pomočjo občine in države je odslej drugače. Otvori) ga bo župan Peter Mišja, sledila pa bo veselica. BJ Dom v središču Kozjanskega v Kozjem se pripra\ijajo na gradnjo doma za starejše občane, ki bo dislocirana enota obstoječega doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah. V (^>činski upravi so povedali, da je idejni projekt pripravljen, znan je tudi investitor velenjski Vegrad, pri Čemer vrednost naložbe znaša več kot štiri milijone evrov. V domu, ki bo na občinskem zemljišču pri zdravstveni postaji, bo 60 postelj ter 14 varovanih stanovanj, občina pa ima ustno zagotovilo, da bo ministrstvo gradnjo dislocirane enote dovolilo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nam Je v pretekih dneh odgovorilo, da ima do pro- jekta v Kozjem pozitivno stališče ter da lahko pride do uresničitve čim prej. Na ministrstvu Še omenjajo, da vse aktivnosti potekajo v skladu z navodili, ki so jih že prejšnji mesec posredovali šmarskemu domu. V Šmarju so sklep sveta zavoda o širitvi dejavnosti že sprejeli. V občinski upravi v Kozjem so povedali. da pričakujejo pisno obvestilo ministrstva o dislocirani enoti v najkrajšem času. Poudarjajo ludi gospodarski pomen doma, v katerem bo kar neicaj delovnih mest, saj so v Kozjem v zadnjih letih zaprli dve večji tovarni. BRANE JERANKO nGlavni« šmar^ki koledar Jaka Rihtarie na en^m oč postankov ob pot*. 500 idiometrov ob Dravi Dvanajst kolesarjev Športnega društva Šmarje pri Jelšah se je pred kratkim podalo na pot od izvira Drave v Italiji do rodnega Šmarja. V tem Času so prevozili 500 kilometrov. Pol je bila uspešna, ocenjuje vodja odprave Jaka Rib-tarič. V Štirih dneh in prav toliko etapah so predrli le eno zračnico. »Štartali smo v groznem nalivu in bili kar malo razočaram, nekateri so celo že obupovali, potem pa smo imeli na poli čudovito vreme,« se spominja Jaka. S Tob-laškega polja jih je pot nato preko Avstrije mimo Celovca vodila v Slovenijo, na Ravne na Koroškem in naprej proti domačemu Šmarju. »Na poti večjih problemov nismo imeh. Morda le z jezikom. A smo se uspeli sporazumeti s kombinacijo nemščine, angleščine, hrvaščine in slovenščine,« se pošali zdaj, ko je pot že za njimi. Vozili so se večinoma po kolesarskih poteh, čeprav se niso mogli izogniti nekaterim makadamskim odsekom. »Prvi dan je bila signalizacija odlična, v nadaljevanju poli pa je bilo na kritičnili mestih kritično rudi za nas.« Na pot s kolesi se je sicer podalo enajst moških in ena ženska, ki pa po pripravljenosti ni v ničemer zaostajala za moškimi kolegi. In kaj si je Jaka s poti najbolj zapomnil? »Kultura šoferjev v Avstriji je zelo visoka, nihče ni zatrobil za nami. Ko pa smo prišli čez Holmec v Slovenijo, pa se je takoj začelo tiob-Ijenje In izsiljevanje.« Sicer šmarski kolesarji že načrtujejo nove podvige. Najprej se bodo odpravili preko Dolenjske na Notranjsko, se udeležili petega šmarskega kolesarskega maratona to nedelj o in odšli na pot okrog Julijcev. ANDREJ KRAJNC !/yiJU novitednik wwiw.novitediiik.coin VOJNIK ZREČE I SL KONJICE u Kaj bodo z novim pogrebnikom naredili svetniici? Naraščajoče nezadovoljstvo krajanov Vojnika z novim koncesionarjem za pokopališko in pogrebno dejavnost, podjetjem Primožič, je svojce pokojnih pripeljalo do tega, do so sinoči na redni seji občinskega sveta o tem seznanili tudi svetnike. Njihova ne ie želja, temveč zahteva je zamenjava koncesionarja. Da jim je novi koncesio-nar z neprimernim obnašanjem ter visokimi cenami precej siopil na živce, so želeli podrobno seznaniti tudi svetnike, ki na srečo 5e Diso imeli možnosti, da bi nove storitve spoznali na last-ni koži (podrobneje smo o tem pisali v torkovi številki). Zato pravijo, da jih ne zanima, s kom ima občina večje koristi, njim je po- membneje, s kom so zadovoljni sami. Kot menijo, bi morala biti v razpisnih pogojih za novega koncesionarja tudi postavka o primerljivih cenah za opravljene storitve, saj daleč naokoli ne poznajo primera, ko bi pogreb zna5al kar 1890 evrov. Obenem bi v pogojih morali zapisat) ali vsaj k^neje dodati tudi protokol, kako naj se krajevno običajen pogreb sploh izpelje (pisali smo, da novi koncesionar pogrebe izvaja tako, da žare ne položi v pripravljeno jamo» temveč to stori šele po oprav-Ijenem obredu, česar Vojni-čani niso vajeni). Svojci tistih» ki so umrli v zadnjem meseca, od kar pokopališke storitve opravlja podjetje Primožič, so šli še korak dlje. Opazili so, da se novi koncesionar ne le na pogrebih, temveč tudi pri urejanju pokopališča obnaša precej nenavadno. 2 namenom, da bi prihranil pri stroških odvoza smeti, jih ob večerih spravi v vreče, naloži na avtomobilsko prikolico ter odpelje v druge zabojnike, saj tako stroški odvoza padejo na ramena drugih. V dokaz so priložili fotografije, iz katerih je razvidno, da je podjetje, ki je doslej skrbelo za odvoz smeti svoj zabojnik odpeljalo, domnevno zaradi premajhnega naročila odvoza. Vsetoje po mnenju svojcev (od šestih opravljenih pogrebov v lem mesecu je kar pet naročnikov pogreba ne» zadovoljnih) dovolj, da občina razdre komaj podpisano koncesijsko pogodbo. ROZMARI PETEK Zabojnika za smeti na pokopališču ni veS, so pa med torn ie namestili rini^sga. Kljub vsemu to po mnenju svojcev pokojnih, ki so luli nezadovoljni z opravljenimi storitvami novega koncesionarja, pomeni, da bo tudr pokopaliiče odslej bolj neurejeno, kot je bilo dosedaj. Krajani Jankove zadovoljni Krajani Jankove pri ivenci v Vojniku so v soboto otvorili 300 metrov novoasfaltirane ceste, vredne 12 tisoč evrov. Za utrditev cestišča in pripravo za asfaltno prevleko so sami zbrali prispevek. Na pridobitev so čakali deset let. zato je bilo slavje in zadovoljstvo ob otvoritvi toliko večje. RP Nova metla v ireškem turizmu Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje turizma LTO Rogla-Zreče ima novega direktorja. Funkcijo je sredi junija prevzel Janez Pušnik iz Šentilja v sosednji občini Mislinja. Dosedanje direktorica Zdenka Kejžar je prevzela vodenje "Hiristič-ne informacijske pisarne Zreče. Kot poudarja Janez PuŠnik, ki je prišel v Zreče iz mariborskih Term, kjer je bil direktor prodaje, bo osnovno vodilo pri njegovem delu povezovanje turistične ponudbe v širšem območju in oblikovanje novih produktov, »V naslednje leru bomo oblikovali vrslo tematskih produktov: kulturnih, Športnih, zgodovinskih, etnoloških... Vsi bodo imeli svojo dramalur-^jo in bodo vključevali kvalitetne ponudnike iz regije, ki pa se ne sme zapreti med te hribe, ampak mora pogledati tudi čez,« pravi Janez Pu-Šnik. Torej ne samo preko Zreč in Pohorja, temveč tudi preko Žičke kartuzije» Vitanja s spominsko sobo Her- Janez Pušnik beda Potočnika Noordunga, konjiškega Zlatega griča in drugih zanimivosti območja, ki jih povezuje tudi blagovna znamka Rogla. Ob lem Janez PuSnik napoveduje tudi vključevanje v mednarodne projekte, ki jih sofinancira Evropska unija. Podobne, kot je projekt turistične destinacije Rogla, v katerem so se ob podpori Evrope povezale ob^e Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje in Op-lotnfca ter ponudniki na tem območju. MBP Kmalu začetek obnove ceste v Črešnjice Občina Vojnik je sredi tedna z izbranim izvajalcem del, podjetjem CM Celje, podpisala pogodbo za obnovo povezovalne ceste Frankoiovo-Čre$njice-Žiče, vredno 75S tisoč evrov. 85 odstotkov sredstev so pridobili iz evropskega siclada, ostali del ter pripadajoči davek pa bo poravnala občina, kar pomeni, da bo občinski delež narasel na slabih 40 odstotkov. V tieh letih, kolikor bo trajala obnova, bodo obnovili del ceste od bazena pri Frankolovem do odcepa za cerkev v Črešnjicah, ki )e že več let v zelo slabem stanju. izvajalec del bo z gradbenimi deli začel v naslednjih štirinajstih dneh, raziog, da bodo dela razširili kar na tri leta, pa je v razpisnih pogojih evropskega kohezijskega sklada. 1\idi sam izvajalec nad dolgoročnostjo ni navdušen, saj zanj co pomeni dodatno tveganje pri stroških dela in materiala, zato bo kljub vsemu z deli poskušal Čim prej zaključiti. RP Za otroke brezplačno Športni center Vojnik> ki je zrasel na mestu starega squash kluba, v poletnih dneh za mlade ponuja vrsto brezplačnih športnih in kulturnih prireditev. Poleg sobotnih žurov, s katerimi popestrijo popoldneve, med tednom mladim ponujajo brezplačno uporabo fitnesa in dvorane za squash, po predhodni prijavi pa se lahko mladi udeležijo tudi začetnega tečaja karateja (vodi ga Rado Krušič). Do torka pa še zbirajo prijave za brezplačno likovno delavnico, ki jo bosta vodila profesor likovne vzgoje Uroš Krivec ter uveljavljen celjski umetnik Jure Cekuia. Z različnimi slikarskimi tehnikami bodo mladi ustvarjali na temo športa, najboljše izdelke pa bodo tudi nasadili. RP Glasbena šola poka po šivih Glasbena šola Slovenske Konjice se je šele pred šestimi let) preselila v nove prostore nad OŠ Pod goro. Z novimi programi nenehno narašča Število učencev. V minulem šolskem letu je doseglo število 33S, tako da je nova Šola že pretesna. »Za načrte, kt jih imamo, bi potrebovali še vsaj dva do .tri prostore,« ugotavlja ravnateljica Olgica Zbi^jnlk, ki zaldjučuje že četrti mandat na Čelu šole. Z novim šolskim letom želijo bogati ponudbi ^asbenega in baletnega izobraževanja dodati še oddelek za petje. »A to Še ni vse. Ciljev in želja imamo še veliko. Vedno več zanimanja je na primer za džez. Lahko bi ustanovili orkester. ,.«Za nove programe bodo potrebovali dodatne prostore. »Lahko bi jih uredili na še neizkoriščenem podstrešju,« vidi rešitev ravnateljica. Hkrati z naraščanjem števila učencev - od leta 1992, ko je ZbiČajnikova prevzela voden je glasbene šole, se je njihovo število več kot Olgfca ZbiČajnik podvojilo, narašča tudi kakovost izobraževanja. Zanj skrbi 28 zaposlenih: »2e-liiti, da vsak instrument uči strokovnjak,« poudarja ravnateljica. Vztrajanje pri tem načelu je prineslo učencem že številne nagrade (n priznanja na različnih tekmovanjih. »Vsaj tako smo veseli tudi zelo dobrega obiska, ki 50 že stalnica ob nastopih naših učencev,« ne skriva zadovoljstva Olgica ZbiČajnik. MBP novi tednik KULTURA 15 Večmedijska razstava na kar treh prizoriščih Center sodoboUi umetno-$d Je včeraj v Galeriji sodobne umetnosti, likovnem salonu in Špitalski kapeli za ogled odpr) prvi del večme-dl)ske razstave Podoba prostora» katere namen je prikazati ustvarjalnost sodobnih avtorjev s širšega celjskega prostora. Razstava bo postavljena v dveh delih, saj na njej sodeluje kar 67 ustvarjalcev. Kuratorkfl Galerije sodobne umetnosti Alenka Dom-jan je dejala, da je bil Podo-ba prostora sprva delovni naslov, danes pa je postal koncept, s katerim želijo razgrniti vizualno likovno dejavnost širše celjske regije. »Želimo pokukati v prostor ne samo okolice Celja, ampak tudi v vso Kozjansko, Slovenske Konjice in velenjsko-ša-leški prostor,« je pojasnila Domjanova. Obseg umetniških del Je velik in govori o živosti umetniškega ustvarja-nja na Celjskem, je pa tudi razlog, da bo razstava postav-Ijena v dveh delih in na treh prizoriščih, saj so razstavni prostori Galerije sodobne umetnosti, Likovnega salona in Spitalske kapele premajhni. »Avtorjev ne želimo omejevali, temveC jim želimo ponudit enakovredne prostorske in lerminske možnosti in zaradi tega je nastala razdelitev na dva dela,« je dejala Domjanova. Kuratorki prvega dela razstave sta Petra Kapš in Mojca Puncer. Kapševa je sodelovala z umetniki, ki tvorijo aktivno jedro celjske likov- Razstava Podoba prostora sondira ustvaijalnost umetnikov celjsJcoga področja in njihovo produkcijo iz ladnjih petih lat ne umetniške scene in so v širšem prostoru poznani po vsakoletnih projektih Vstop prost. Za razstavo Podoba prostora jo je zanimala njihova individualna likovna produkcija. Mojca Puncer pa je izvirala iz velenjskega prostora, kjer je naletela na precej fotografske prakse z veliko različne poetike: »Kot kustosinja sem razpirala prizorišče vidnega, razmišljala sem o povezavi medija, podobe in telesa. Fotografske prakse se Sirijo v smeri veC-medijskih postavitev, vse pa teži h komunikaciji s publiko,« je dejala Puncerjeva. Dn^i del razstave, za katerega sta poskrbeli kuratorki Alenka Domjan in Milena Koren Božiček, bo na ogled od 2. septembra. TINA VENCUST Foto: KATJUŠA Pogled skozi Okno poletja Kulturno umetniško društvo Svobodna Kuba do konca avgusta organizira festival Okno poletja 08. Džez, tango, klasika in improvizacija so rdeče niti festivala na terasi celjskega lokala Cuba Libre, ki vsak četrtkovvečer ob soju bakel prebuja mestno jedro. Organizator festivala Tadej Kozovinc je dejal» da se je za tak izbor ^asbe odločil, ker ima rad nekomercialno glasbo^ ki je v Celju še manjka. »Celje je že tako veliko, da potrebuje posebno ponudbo, zato meni strah organizirati kaj takega, saj je dober odziv. Na začetku sem se spraševal, kako bodo ljudje sprejeli klasično glasbo, harmoniko in podobno. a izkazalo se je, da niso zahtevru, verjetno pa bodo vedno bolj. Zaenkrat jim je dovolj, da je glasba v živo in da se nekaj dogaja,« pravi Kozovinc. Kljub temu, da se festival odvija brez plačanega oglaševanja, je obisk zelo dober, obiskuje ga predvsem veliko mladih. Doslej je na četrtkovih večerih nastopilo več zasedb z skupnim imenom Kubanska mla-dina. Glasbenike vodi Miha Strniša. »Naša zasedba je zeio univerzalna, lotevamo se vseh možnih zvrsti, igramo večinoma priredbe, avtorske glasbe zaenkrat še nimamo. Kubanska mladina je naše prodajno ime, kadar nastopamo v Cuba übre. sicer pa gre za veČ zasedb, kot so Gamma, The Slagers in podobni,« je dejal Strniša. Tadej Kozovinc V prihodnje lahko v okviru festivala Okno poletja 08 pričakujemo Še večer latino house glasbe, l^ jo bo vrtel DJ Milan Jošt, nastope celjskih uličnih umetnikov in prikaz obrti Srečka Molka, ki edini v Sloveniji izdeluje prstane Lz lesa. Na Stanetovi ulici se bodo ob sobotah odvijale delavnice za otroke. 17. avgusta se obeta Kubanska noč, s katero se bo festival tudi zaključil. TINA VENGÜST Foto: KATJUSA Pevski seminar zagotovo tudi priiiodnje leto s koncertom opernih arij so diplomanti in štu« denti glasbenih akademij iz Slovenije in Hrvaške v torek v Celjskem domu sklenili letošnji mojstrski tečaj sopranistke mednarodnega slovesa VlatkeOr-ŠaniČ. »Na takšnih seminarjih se ukvarjamo predvsem s pevsko tehniko, saj so udeleženci večinoma mladi, ki žeD-jo izpopolnili svoje znanje oziroma odpraviti določene težave,« pojasnjuje OrŠani-čeva ter poudarja, da morajo profesionalni pevci negi pevskega inštrumenta namenjati pozornost skozi vso svojo pevsko kariero. Zaradi siceršnje zasedenosti z nasw-pi in študijem skozi leto pa, kot pravi udeleženka Kristina Suster iz Mozirja, prav poletni čas mladi pevci izkoristijo za obisk seminarjev: »To je priložnost, da v kratkem času zelo intenzivno delaš z določenim profesorjem, s katerim se nisi srečal v času Študija ter se posvetuješ in spoznaš še dntge načine za bogatitev svojega znanja.«' Seminar, ki je potekal drugo leco zapored, bodo po besedah Idejnega vodje, celjskega baritoni s ta Boštjana Korošca, zaradi velikega zanimanja skoraj zagotovo pripravili tudi prihodnje leto. MG Foto: KATJUSA Knstina luster js skupaj z ostalimi nastopajočimi navdušila caljsko občinstvo. vinivw.radiocelje.com Kfljigorrut ob šostanjslu knjižnici Knjigomat ob šoštanjski knjižnici Ob šoštanjski knjižnici je zaživel servis Biblio 24 oziroma knjlgomal, ki omogoča izposojo knjig 24 ur na dan. Kiosk sprejme 153 knjig, ki jih bralci lahko izbirajo s pomočjo naslovnic in kratkih povzetkov. Bralec s kioskom upravlja s pomočjo zaslona na dotik. Knjige, izposojene v knjigomatu, se lahko vrnejo samo v isti knjigomat. v katerem so bile izposoje-ne. Knjižnica Velenje uvaja ta servis s podporo občin in v sodelovanju z inštitutom za informacijske znanosti iz Maribora. Gre za novost v slovenskem prostoru, saj imajo tovrstne kioske samo v Velenju, Šmartnem ob Paki in Šoštanju, sicer pa jih poznajo že v Franciji in na Portugalskem. Za izposojo knjig bralci potrebujejo magnemo izkaznico Knjižnice Velenje in osebno petmestno kodo, oboje pa dobijo v knjižnici. US 16 REPORTAŽA novi tednik Zaljubljena ze več kot 50 let! Zakonca Iglar iz Mačkovca sta naročnika Novega tednika že od leta 1947 - Zakaj mora imeti potica ugled? Ko smo se zaradi posebne naloge pred časom peljali v MaČkovec pri Trobnm Dolu. smo malo za hec In malo zares v novinarski ekipi načeli zanimivo temol Velike veČine tistiti, ki danes ustvarjamo Časopis, ki ga pravkar berete, leta 1947 (In še nekaj deset let kasneje) sploh še ni bilo na svetu! To smo se se^^a pogovarjali zato, ker smo se odpravljali na obisk k zakoncema Iglar. Ta sta na Novi tednik namreč naročena že dobrih 61 let. 80-letna Martina Iglar nas je na ti in v hladilniku klobase, za kate- svoji domačiji pmazno priČakaJa s sosedo Paniko Zeleznik, ki prihaja pomagat pri nekaterih opravilih. V kuhinji je bila dišeča levica» ki se ji še Cankar ne bi odpovedal, na Tni7i so nas že čakali piško- re takrat še nismo vedeli (glede na dobroto [glarjev le slutili), da jih bomo dobili v dar. »Ja> kje pa je gospod Franc?« smo takoj vprašali. »V sobi. Bere Novi tednik,« je odvrnila njegova žena. »Ko smo mislili, da nas morda malo heca» smo opazili, da je res. Franc se vse, doWer ni časopisa dobro pregledal, ni pustil motiti. 2 nasmehom se nam je čez Čas vendarle pridružil: »Vedno vse preberem.« Nakar je nadaljevala Martina: »Me je enkrat nekdo vprašal, zakaj ne naroČiva Kmečkega glasu. Pa sem odgovorila, da me zanima» kaj se dogaja v moji okolici, lu, kjer sem doma. Novega tednika ne bova odpovedala, dokler bova äva, sem mu zabrusila!« BCMetna Martina lglar(v raliah diži napogrosljnotaiinikovD Pdtico, kjer so objavljani vsi celjski radijci) s sosedo Paniko Železnik. Slašcični tandem nekoč, danes dokaz, da so dobri sosedje zlata vredni. 82'Franc Iglar se nem je pridrwl« sele ko je Novi tednih prebral do potankosti. In ima popolnoina prw, da se pri tem na pusti zmotiti. )>Kaj najprej preberete v časopisu? Večina ljudi gre najprej gledat osmrtnice, tudi vi?*< nas je zanimalo. »Seveda. Osmrtnice. Pač vidiš, kdo je umrl, če morda koga poznaš. l\idi zadnja stran je zanimiva, ker vidim, kdo se je poročil, medtem ko seznam prirediev in o nesrečah tudi preberem.« Martina Iglar ne le, da je naša zvesta bralka, še več. Na Radiu Celje pozna skoraj vso ekipo. »No, ne vživo. Imam pa tukaj vaše slike, ki ste jih pred časom objd\dii in vedno vem, kdo je na programu. Zelo rada poslušava Toneta Vrabla in njegovo oddajo ob ponedeljkih. Njega sem srečala v živo. Leta 1991. Takrat sem bila na izletu 100 kmečkih žensk na morje!« Pesničina ugledna potica Ves čas med obiskom so bili na mizi slastni piškoti, potica, keksi. »So zelo dobri, toda tako slastni, 'iocelje kol jih zna speči naša Tüika, niso,« doda soseda Panika Železnik. Izvemo, da sta včasih skupaj pekli za kakšne vaške priložnosti, poroke, danes le še redkokdaj. Njune potice, piškoti so imeli sloves da-leč naokoli in Martina nam je začela omenjati, kaj vse vsebuje dobra potica: >'Veste, vsak piškot ali potica mora Lmeii svoj u^ed, Vsakega gosta moraš lepo pričakati in pogostiti. Zdaj sladice kupujem in naročim v pekami, a se prej vedno prepričam, kakšne kvalitete so.« Si predstavljate njune ponedeljkove večere ob Vrablovi glasbi? Pravijo namreč, da ni potice brez Golice! Igiarjeva sia se poročila leta 195i. Medtem ko je bil Franc občinski mož, predsednik zveze borcev, porotnik na sodišču v Celju in zelo spoštovan Član vodstva Krajevne skupnosti Šen-trupert, je bila Martina ves čas gospodinja. Toda za vsa kmečka opravila na domačiji sta skrbela skupaj, dokler so bile moči in mladost. A ni starost problem. Zdravjebolj. »Ni se treba bati starosti, ampak tistega, kar zraven pride,<< je dodala Ig-larjeva. Pri opravilih v hiši jima zdaj nesebično pomaga Železnikova, na kmetiji njun sorodnik. Ne glede na dolg zakonski staž sta videti še vedno srečno zaljubljena. V vsaki njuni besedi je čutiti medsebojno spoštovanje. Martina je za naš obisk spisala tudi pismo» ki ga je posvetila svojemu možu.» Bil je pomemben mož, poglejte ga danes. Nihče ga ne najde, Čeprav pelje cesta mimo naše hiše...« Prav prijetno smo bili presenečeni nad Martininim talentom. Krajani in marsikateri pohodnik, ki ga pot zanese mimo njune hiše, ve, da ima Iglarjeva veliko sposobnost za tvorjenje verzov. In verjeli ali ne, dobesedno jih »strelja<^ kar iz glave, brez lista. >»Kdaj pa kdaj ponoči ne morem zaspati in si kaj izmislim,« je povedala. Včasih, tudi danes tu in tam, ni bilo slovesnosti, da ne bi Martine pocukali za rokav in jc prosili, da zloži kakšen verz. »Prijetno je tu, na podeželju, a čas je, da se odpravimo,« smo dodali ob koncu dopoldanskega kramljanja. Inko smo hrustali njune dobrote, ki smo jih dobili Še za popotnico, smo pomislili: »Poleg ugledne potice sta vsekakor pomembna dobrota in poštenost, kar Iglarjeva res premoretal Hvalal« SIMONA ŠOUNiC Foto: KATJUŠA Razstava cika$tegB goveda je pritegnila pozornost rejcev in mnogi med njimi so se po privtaeni predstavitvi odločili, da bodo zabeli z gajfinjem te slovenske avtohtone pasme. Goveda so prilagodljiva in dobro uspevajo ne skromnih, hribontih območjih, odporna na bolezni, poznana po dobri plodnosti Idealno, kajne? Iz solčavske »luknjeff Utrinki z Dnevov turizma na Solčavskem - »Katuroc« in »sirnek« ter cikasto govedo Posebno pozornost so na razstavivzadružnem domu pritegnili metulji, ki jih je vokolici Solčave v svoje mnia ujelJoseph Debets. Sedaj U solčavski domačin seje z Nsozemske preselil pred tremi desetJe^i, skupno pa je v gozdovih odkril preko 450 različnih vrst metuljev. Zadnji vikend v juliju je že po tradiciji rezerviran za obisk Solčavskega, k)er pripravljajo tradicionalne dneve turizma. Ibdi letos so Solčava-ni ponudili pestro paleto dogajanjar s katerim so predstavili živijeDje in utrip v teh nekoliko odmaknjenih krajih. Tako so med drugim v cerkvi Ma- avtohtone pasme ter pripravili tudi rije Snežne zadoneli mogočni glasovi kvinteta Smrtnik iz Kort pri Železni Kapli. Nastopu petih bratov je zven dajala akustično izjemna gotska cerkev, ki skriva enega naSih najdragocenejših umetnostnih zakladov, upodobitev Marije z detetom v naročju. Poleg drugega kulturnega dogajanja so domačini svoje delo predstavili na različnih razstavah» il so pričale o marljivosti in sposobnosti ljudi, prikazali so zdravilne rastline, ki rastejo v teh koncih, svojo blagovno znamko pa je predstavila tudi interesna skupina za predelavo volne ovac jezersko sol^vske pasme. Posebno mesto je zavzela ku-linarika, obiskovalci pa so si lahko ogledali značilne solčavske jedi» med katerimi niso manjkali »suha župa«, krompirjev »zos« in oženjem žgan-ci. Seveda so tudi na številnih drugih turističnih točkah predstavili svoje dejavnosü, na primer kurjenje kope v Logarski dolini in razstavo starega orodja na Klemenčem, predvsem domačim ljubiteljem športa pa so namenili tu^ veČ tako ali drugače šponno obarvanih srečanj. Čisto nekaj posebnega je bilo merjenje lovcev iz petih dnižin, ki so (v lovskih uniformah, da ne bo pomote) preizkusili svoje nogometno znanje, pravila pa precej prilagodili zeleni bratovščini. Za zabavo in smeh je bilo poskrbljeno. Prijateljstvo ne pozna meja Posebno pozornost je med ljubitelji živali pritegnila razstava dka-stega goveda. Organizatorji so pred-staviL plemenske živali te slovenske lidtadjo plemenskih teličkov in krav, Cikasto govedo se je razvilo iz enobarvnega keltskega goveda» skozi stoletja pa prilagajalo na tradicionalno okolje in geografske razmere. V drugi polovici 20. stoletja so začeli to pasmo načrmo uničevati, pred dvajsetimi leti pa je prišla na kritično točko izumrtja. Ohranila se je le v listih r^ah» ki so bile odmaknjene od umetnega osemenjevanja. V želji, da bi pasmo zaščitili, so pred sedmimi leti ustanovili društvo in začeli z načrtnim rejskim delom. Sedaj tudi na Solčavskem najdemo kar nekaj rejcev, ki ski^ pasmo ohraniti v vsej prvobitnosti. Ibdi tokrat je bila vabljiva nedeljska prireditev Prijateljstvo ne pozna meja, na kateri se prestavljajo pev-d in instrumentalisti iz bližnj e in daljne okolice, tudi preko slovenskih meja. Kol je poudaril župan Alojz Upnik, Solčavani že stoletja živijo v svoji luknji, kot pravi ena od solčavskih pesmi, ki je po svoje oblikovala domačine. To se izraža preko svojstvene kulture, ki pa jo Solčavani, ob ponosu na svoje korenine, radi delijo z drugimi. To bodo verjetno pokazali tudi ob občinskem prazniku priliodnji teden. Letos bo še posebej slavnosmo, saj je občina uspela na več evropskih razpisih, na katerih so prejeli kar zajeten kupček denarja. Po zatrjevanju župana Lipnüca ga bodo usmerili v razvoj, manj za ceste, z njim pa bi radi predvsem polepšali vas Solčavo, ki je za razliko od drugih občinskih središč bistveno manj razvita od drugh zaselkov in domačij. URŠKA SEUŠNIK Foto: MARKO MA2EJ V Solčavi, da ni prehude krvi in »oponašanja«, že nekaj let nagrade kar izžrebajo. Med razstavljavci ročnih del je tako nagrado prejela Katarina KJadnik, za domače jedi Marija KlemenŠek, za zelišča pa Rezi ka PruŠnik. Za najbolje urejeno okolje in lepo cvetje pa je, tudi to se dogaja, tokrat žreb nagrado namenil županu Alojzu Lipnlku. Kovačev Frarrci ali Franci Podbrelnik (prvi z desne) je kot modarator nedeljskega dnizenja tudi tokrat natresel nekaj »modrosti», mod dnigim predlagal uvedbo »njet pri Igli, kjer bi vozniki dobili kozarec »katuroca« (borovnice, namočene v žganju) in pol kozarca »sirneka«. Tre^i z desne je župan Alojz Upnik. Izdelki iz solčavskega filea so vse bolj prepoznavni Hekdaj so iz ovčje volno, predelane na posebne način, izdelovali boli klobuke in copate, danes pa filcdio praktično vso, kar» srce požolf. od spominkov, obeskov za ključe do kravat in okraskov na oblačilih. — ŠtS0-l.«w9U8t2Q08 - SPORT »Stojanovič je prinesel nekaj novegacc Pogovor z vezistom MIK CM Celja Dejanom Urbančem Ob Simonu Sešlaiju se je Deian UrbaoČ ustalil v prvi postavi celjskih nogometašev, ko jih je vodil Pavel Pinni. Tipični zadnji vezist, ki natančno razporeja pridobljeno žogo v napad V Areni Petrol je v 1. krogu proti Rudarju stopil na zelenico v 59. minuti, na Ptuju pa je nato proti Dravi odigral praktično brez napake, za nameček pa k zmagi 2:0 prispeval oba gola. Bil je najbolj oblegan igralec vodilnega moštva na lestvici. »Vsi smo zelo zadovoljni s Startom. Odlično smo pripravljeni. Imeli smo tudi nekaj sreče. Strinjam se z vami, ta paČ spremlja hrabre. Upam, da se bo tako nadaljevalo. Namreč treniramo zelo dobro, trener Stojanovič je prinese) nekaj novega. Vsi se zelo trudimo. Pomoč gledalcev na jutrišnji tekmi proti Domžalam bo zelo dobrodošla.« Ste v prednosti, ker so Domžalčani v sredo gostili Dinamo na prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij za LP? Ne. Državni prvaki so vajeni tempa sobota - sreda - sobota. Imajo širok kader, ki dovoljuje rotacijo. Zaradi obračuna z Zagrebčani ne pričakujem nič kaj lažjega dela. V nedeljo ste zadeli dvakrat» prej pa v prvenstvu le enkrat! Uspelo mi je, s približno 20 metrov, pred dvema sezonama v Velenju proti Rudarju. Izgleda, da nisem dober strelec. Tokrat se mi je posrečilo dvakrat in sem zelo vesel. Z Pfavdasi Dejan Urbane med lokalnim derbijem 2 Rudarjam. velike oddaljenosti sem v polno zadel tu^ na pokalni tekmi prott Nafti, ko je bil trener še Jani Žilnik. Pri prvem nedeljskem golu je bilo očitno, da ste vedeli, kam boste žogo usmerili. Drži? Po akciji Gobca in Bakari-ča se je žoga odbila izven kazenskega prostora in kar naenkrat sem jo zagledal pred sabo. Bil sem sam in uspelo mi jo je dobro zadeti z nouanjlm delom stopala, proti nebranjenem levem delu vrat. Da nimate leve noge >>zgol j za na avtobus«, kot radi rečejo nogometni kibici» pa ste dokazali v končnici tekme. Veliko je opravil Rok Štraus in mi porinil žogo nazaj. Nisem prav nič razmišljal, imel sem dovolj prostora in sem sprožil z levico. Žoga je opla-^ domačega igralca in po-nagajala vratarju. SUSati je bilo, da niste us-lišali klubskih želja glede nove pogodbe. Pred pol ieta sem obnovil pogodbo, ki mi bo potekla čez dve sezoni. Res je, da smo se pogovarjali o še daljši pogodbi, a se še nismo dogovorQi. Kako se spominjate prihoda v Celje iz Krškega? Med javnimi pobudniki, da je Celje zbralo nadarjene nogometaše s Celjskega» je bil Darko Klarič. Takratno mladinsko ekipo, ki naj bi bila temelj za prihodnost članskega moštva, smo okrepili fantje Iz Štor, Šentjurja, Laškega, Krškega. Z Dejanom Kelharjem sta se uspela prebiti skozi sito, kaj kmalu pa sta bila posojena ljubljanski Olimpiji. To je bila lepa izkušnja za naju. Doživela sva prve tekme v 1. ligi, Polovica sezone nama je dosti pomenila, kajti veliko sva se naučila. Močno ste nase opozorili vdresu slovenske reprezentance do 21 let, ki se sicer pod vodstvom Branka Zupana in Janija Zilnika ni uspela uvrstiti na EP, je pa v dodatnih tekmah bila precej trd oreh Nizozemski, kajne? To so bili doslej najlepši trenutki v moji karieri. Ko igraš pred polnimi tribunami, potem šele doumeš, zakaj se vse skupaj sploh odvija. V Celju nas je reševal vratar Handa-novič, na povratni tekmi smo bili bolj samozavestni in si pripravili nekaj zrelih priložnosti, odločila pa je njihova in-dividlualna kvaliteta. V prvi postavi Celja je tudi vaš bivši soigralec Slavi-ša Dvorančič, s katerim se veliko družita. A preden je prestopil v Celje, je pred leti gostoval v Areni Petrol. Veže vaju neprijetna izkušnja, kajti Šlo je za zlom noge. I^-ko se spominjate dogodka? Bilo je pred leti, a ostala sva dobra prijatelja. On je igral za Dornžale. Srečala sva se blizu sredine igrišča, žoga je bila med nama, nikogaršnja. Nesrečno sem ga zadel. Bil sem šokiran, ko sem videl, ka) sem storil. Stežka sem tekmo odigral do konca. Še nekaj časa sem potreboval, da sem sploh prišel k sebi. Obiskal sem ga v bolnišnici in mu zaželel čim-prejšnje okrevanje. Zdaj je, na srečo, vse v redu. DEAN ŠUSTER ŠPORTNI KOLEDAR PEnK, L 8. NOGOMET 1. SL, 3. krog: Gorica - Rudar Velenje (20). SOBOTA. 2, 8. NOGOMET I. SL, 3. krog: MIK CM Celje - Domžale (20). Slama Sto>anoviS »Kelhar in Bulajič za vzorff Pogovor s trenerjem vodilnega moštva v L SNL Slavišo Stojanovičem Mladinsko nogometno moštvo MIK CM Celje je letos postalo pokalni prvak, kar šest igralcev se )e pridružilo članskemu kadru. Roman B^ak, Mario Močič in Raj-ko Rep so že igrali proti Crvenl zvezdi, štiriletni pogodbi pa sta podpisala Dejan Kr-Ijanovič in Igor Kuljanac, ki pa ju bodo tako kot Denisa Popoviča poselili drugo-ligaSu Šentjurju. Medtem pa trener članskega moštva Slavi-Ša Stojanovič odkrito priznava, da si Žeii še kar nekaj okrepitev. »Zaradi po§kodb in kartonov, ki bodo §e sledili, se seveda še želimo okrepiti do 31. avgusta. Ne bomo se zaletavali. Tako kot sem sam v svoji karieri storil veliko napak, tako jih je tudi Celje, kar sem opa^ iz pogovora s Simonom Sešlaijem. Ni kaj skrivali, iščemo dva kvalitetna vezista Ln napadalca. Lahko da bomo vzeli tri igralce, lahko samo enega Državni prvak Domžale bo jutri v 3. krogu prve slovenske lige gost Arene Petrol. Tfek- mo z Dinamom ste si ogledali na malem ekranu. Kaj vas je zanimalo? Večino zadev poznam. Zanimal me je predvsem novi napadalec Perutovič. Nekaterim i^alcem sem bil trener deset lei> nekaterim šest, nekaterim malce manj. Ti teden sta manj vadita Alel Kačičnik in Gregor Režonja. Kako je z njima? Oba imata težavi s stegenskima mišicama. Režonja bo kmalu oared. Ne sme pa ponoviti napake, kajti pred desetimi dnevi se je prehitro vmil in poškodba se je malce obnovila. Pri Kačičnaku je bolj zapleteno. Zdravstvena služba se bo potrudila glede čimprejšnje rehabilitacije. Je pa edini desni bočni branilec» kajti Pu5 §e nima certifikata. Bivši klub mu je še dolžan denar. Tako) bi mu predal papirje, če se Puš odreče dolgu. Prej nisem vedel za zapleteni položaj, sicer bi ustrezno reagiral. Zdi se, da trdno verjamete v visoko kakovost osrednjih branilcev Spasoja Bulajiča in Dejana Kelharja in da vzrok za prilož- nosti Rudarja in Drave pripisujete neu^a-nosti. Drži? Stvari ne morejo takoj popolno delovali. Kelhar je v prejšnji sezoni večino tekem odiral oa bočnem polo^ju, Bulajič pa je novinec. Dovdj sta čvrsta. Za priložnosti tdunecev oi kriva le zadnja linija. Imamo nezanesljiv iznos žoge. TU pade odgovornost tudi na zvezne igralce, ker ne prihajajo po žogo in se ne ponujajo dovolj. Gre enostavno za pomanjkanje samozavesti vuvod-oih minutah. Mislim, da sta omenjena braMca za vzor glede dela. Če bosta tako nadaljevala» lahko pričakujemo večjo stabilnost. Pogovarjamo se na Skalni kleti. Kako se počutite tukaj? Dobro. To je bila moja lokadja pri mojem prvem odhodu iz yubljane. To je bilo leta 1996. Nekatere stvari so se blazno spremenile, nekatere pa so ostale iste kot pred dvanajstimi leti. No, ko so prisotni dobri rezultati, potem je logično vzdušje med igralci m ostalimi odlično, ko so slabši, pa je temu primemo. DEAN ŠUST£R, foto: SHERPA št. so -1. avgust 2008 novi tednik SPORT 19 Fabi in Roki že danes v Peicing že danes opoldne bos (a iz Slovenije proti prizorišču olimpijskih iger odpotovala judoist Roki DrakSiČ in njegov trener Marjan F^bjan. V ponedeljek se bosta proti Pekingu odpravila Urška Žol-nir (prav tako Sankaku Celje) in Celjan Matjaž Ceraj. v sredo pa še Lucija Polavder. Ceraj, ki je sicer član kluba iz Slovenske Bistrice» je sinoči vadil pri Fabjanu. Slednji je zadovoljen s pripravami, ki jih je opravil s svojimi tremi varovanci. Za Žolniijevo in Pola vderjevo priznava, da sodita med favoritinje za stopnič- ke, medtem ko lahko Roki Drakšič preseneti iz ozadja. Do tekme bo moral shujšati še za okoli dva kilograma, malce še tudi Urška, Lucija in Matjaž pa takšnih preglavic nimata, saj nastopata v najtežjih kategorijah. DŠ Marjan Fabjan in Ureka Žolnir sta se pred štirimi leti v Atenah imenrtno odrezala. V ligo različnima željama Med Štirinajstimi moštvi 3. SNL-vzhod bosta tudi dve z območja Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Trgovine Jager Šmarje« ki že pet sezon igrajo v tem rangu tekmovanja, in novinec Möns Claudius iz Rogatca, ki se po spletu srečnih okoliščin po šesdh sezonah vrača v tretjo ligo. Obe ekipi se bosta borili za obstanek, a v Rogatcu ne skrivajo. da merijo tudi višje od sredine tabele. Močno pomlajeni Potem ko so v finišu sezone v Šmarju zapravili možnost za uvrstitev med štiri ali celo tri najboljše ekipe v ligi, saj so odigrali obupno v zaključku, je prišlo do velikih sprememb. Najprej je odstopil trener članov Goran Prevoliek, ki sije kasneje na prigovarjanje odgovornih v kiubu premislil, saj v Šmarju niso našli zamenjave zanj: ^'Res je ca ko. istočasno sem uredil stvari v službi, privabila pa me je mlada ekipa, s katero bom skušal kaj narediti.« Poslovil se je dolgoletni igralec Primož Kidrič, ki bo trener mlajših selekcij v Šentjurju. Tam bo igral najboljši strelec David Firšt. Ka-petan Boštjan Hemavs in Boris Križanec sta se vrnila k NK Rogaška, vratar Marko Pepelnak je odšel v Avstrijo. Grega Gradecki še ni našel kluba ... V klub so privabili mlajše igralce iz MIK CM Celja in Šentjurja. Od izku- Ibro MusiS šenejših je ostal Aleš Kos. Proračun kluba, približno 60.000 evrov, je v glavnem že zagotovljen, stare obveznosti so poravnane. Ob štadionu so končno premaknili strugo potoka in nastal je prostor za gradnjo novih klubskih prostorov in garderob ter tudi tribun. Istočasno na) bi se ob osnovni šoii začelo urejati tudi pomožno igrišče, saj je klub prejšnje, ki ga je urejal z občinsko pomočjo pri Jelšingradu, izgubil zaradi izgradnje golf igrišča. Z licenco« a v gosteh Möns Claudius iz Rogatca je po sijajnem spomladanskem delu sezone, ko je kar dvanajstkrat zmagal na trinajstih tekmah» zaključil Štajersko ligo kot drugi, a se je vseeno skupaj s prvouvršče- nim Simer ŠampiODom iz Celja uvrstil naprej, Zaradi nepričakovano izpraznjenega mesta bi morale biti odigrane kvalifikacije, a je od njih odstopil član Pomurske lige Rakičan. V Rogatcu so poskrbeli za precej stvari in dobili licenco za igranje, Vseeno bodo mo-raii bid gostitelji v Rogaški Slatini. V Rogatcu namreč ni pri-memihgarderob in tribun, načrt za izgradnjo pa je sicer že pripravljen. Ekipa )e enaka kot spomladi, saj so uspeli zadržati prvega strelca Ivana Fi-rerja. ki je spomladi na 12 tekmah dosegel kar 17 golov in je želel igrati v Avstriji. Uspešni trener Ibro Mušič je pred Startom optimist: »Glede na to. da imamo skoraj celotno ekipo enako kot spornladi, pri-Čakujem, da bomo za vse ekipe še kako trd oreh. Zaradi dopustov sicer Se nismo popolni na treningih, zato pričakujem, da bomo pravo formo dosegli po Štirih, petih krogih- Realno pričakujem mesto v sredini lestvice, bližje vrhu kot dnu.« Številni iolcalni derbiji Dodajmo še, da bodo s Celjskega v tej ii^ igrali še Kovinar iz Stor, Šmartno. Simer Šampion in Dravinja iz Slovenskih Konjic, tako da bo na Celjskem odigranih kar 30 lokalnih oziroma regijskih der-bijev, ki vedno poskrbijo za dodatrTo napetost Cako na igrišču kot ob njem. JANEZ TERBOVC - ŠLSO Iz Sarajeva po bronasto medaljo Na evropskem prvenstvu veteranov v Ljubljani, kjer nastopa 3.684 atletov Iz 4L držav, je Slovenija doslej osvojila 13 odiičij. Zmagala sta Novomeščan Igor Prime v metu diska in Beno PiS-kurvtekuna 1.500 metrov. Med dobitniki bronastih kolajn je (udi celjski atlet Marko Božiček v kategoriji nad 45 let. 400 metrov z ovirami je pretekel v času 60,70 sekunde, kar je državni rekord za kategorijo M-45. Lani se je Božiček udeležil SP v Italiji in osvojil 9. mesto s časom 63,36 sek. Čeprav je s 1. januaijem postal direktor predstavništva Slojpine Pivovarna Laško v Sarajevu, se je še bolj goreče posvetil treningom, se redno udeleževal napornih (dveumih) nedeljskih nogometnih tekem na travi celjskega atletskega štadiona, opustil pa mesto trenerja pri AD Kladivar. Večjih zdravstvenih težav ni imel, medalja je poplačala trud. {A •u" I L.I @ t! »O» I a« iCOi Marko Božiček in angleška tekmeca Božiček je bil trikrat slovenski državni prvak, leta 1985, ko je bil Rok Kopitar poškodovan, pa je zmagal v finalu Pokala Jugoslavije. Njegov osebni rekord je 51.72. DEAN ŠUSTER Najprej nogomet, potem »torturaff Konec tega meseca ali v začetku naslednjega bomo izvedeli, kakäne dlje 5l bo v novi sezoni zastavilo vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna l^Ško oziroma trener članskega moštva Ibne Tiselj. Zaenkrat pričakuje od vsakega igralca skrajna prizadevnost pri vadbi, ki je izjemno naporna: »Celjski klub je klub z bogato tradicijo in ugledom, tako doma kot v Evropi» zato morajo vsi igralci v vsakem trenutku za celjski dres borbeno pokazati vse, kar znajo. Za tistega, ki tega ni sposoben, ni prostora v ekipi Celja Pivovarne Laško.« 2e čez teden dni bodo »pivovarji« odigrali prvo tekmo (Casarano) na turnirju v Banja Luki. Že zdaj jih spreletava srh ob misli na 13. avgust, ko jih bo Tiselj popeljal na desetdnevne priprave v Zreče. Menda načrtuje, da bo tako kot veČina ambicioznih moštev zastavil visok ritem igre s »hitrim centrom«. Novi predstavnik za odnose z javnostmi je Miha Pantelič. sin Rada Panteliča, ki je pr^ leti že opravljal isto hinkcijo. DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ Dvoboj najboljs^a no8orT>elaša med celjskimi rakometaü Corazda Škofa in Vasje Furlana spremlja Dragan Gajič. • 1. avgwt 2D08 CEV-INFORMACIJE Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v slUadu z uredniško pobtiko, razen ko gre za odgovore in popravke v sMadu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu ozironia jib avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazu* mom, morajo biti piscna podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ler s telefot^ko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. Patrulja so na da v prispevku Patrulja se ne da (NT, 18. 7. 2008) župan občine Šmarje pri Jelšah, gospod Jože ČakŠ> trdi> da je bila glede problema nelegalnega parkiranja tovornih vozil ID gradbene deponije v vasi podana samo ena ustna pritožba. To ne drži, saj je bil na oddelek za okolje in prostor, pa tudi županu, aprila 2005 poslan obširen dopis, ki navaja uredbe prostorskih aktov in določila Uradnega lista RS, kjer je jasno napisano, zakaj Co okolje ne ustreza zahtevam takšne dejavnosti. Glede omenjene problematike smo se na občini pogovarjali že večkrat, in prepričana sem, da bi v odsotnosti vsakršnega protestiranja danes v naši vasi prav gotovo stalo povsem legalno parkirišče za omenjena tovorna vozüa. Beseda »začasno^denega objekta oz. prostorov-850 m^. 5. Vse podrobne Informacije lahko zainteresirane stranke dobijo na sedežu zavoda, po e-pošti na naslov: Qpcsd.celie@gov.si ali po tel.: 03 42&-63-00. 6. InforTnativneponudbesprel^namodo 15.8.2008 Direktorica Centra za socialno deto Celje mag. Ofga Bezensek Lsülc wiiinm.nomrMeclnik. DOLGP VROČE POLETJE •'•T''. 4 Izgubljeno mesto Mogočnosti mističnost in lepota perujskega mesta Machu Picchu Večina popotnikov se v Peru in Južno Ameriko odpravi prav zaradi slave ostankov mesta Machu Picc-hu. Zelena barva obstaja v neštetih odtenkih in energija, ki jo mesto izžareva, je izjemna. Nihče ob njegovi mogočnosti, mističnosti in neverjetni lepoti ne ostane hladen. Ure in ure bi ga Jahko občudoval in se znova in znova vračal. Tako skrit, da ga niso našli niü španski osvajalci, je Machu Piahu ostal vsedo leta 1911, ko ga je naposled povsem ne-pričakovano odk^ ameriški profesor Hiram Bia^am. Iskal je pozabljeno inkovsko mesto Vilcabaxnba, a je naletel na nekaj povsem drugega. Z bujnim zelenjem poraSčen, sredi perujskih Andov, že skoraj na meji z deževnim gozdom in kar 400 let pozabljen, se je pokazal v vsej svoji lepoti» Machu Picchu. Mesto stoji med dvema hriboma na višini 2761 m, z obsegom 13 km^ Zgrajen naj bi bil v letih 1460-1470 kot majhna inkovska utrdba s približno 1000 prebivalci, ki naj bi umrli zaradi epidemije iz pragozda. Obstajal je le 100 let. Za turiste so ga odprli Šele pred drugo svetovno vojno, a raziskovanja še potekajo, poleg tega rekonstrukcija samega mesta. Do skrivnostnega mesta danes vodi cesta iz Aguas Calien-tes, kamor se turisti pripeljejo v štirih urah po vijugasti soteski z vlakom iz 100 km oddaljenega Cuzca, nato pa jih na vrh hriba popeljejo mini busi. Tisti z več kondicije se odločijo za pot. ki vodi po sledeh Inkov in za tak podvig potrebujejo kar Štiri dni. Množice turistov, malo domačinov o zgodovini mesta ni ničesar zapisanega, a o njem obstajajo teorije. Našli so več kol 50 grotiov2 verjetno ženskimi okostji. Tako so sklepali, da so v mestu živele device, ki naj bi bde inkovske svečeni-ce. A kasneje so ugotovili» da majhne kosti niso nujno ženske, saj je bil andski človek izjemno nizke rasti in bi tako lahko bile tudi moške. Druga teorija se je naslanjala na sam namen mesta. Domnevali ii& •"^BGOlGdfli J.'f. "tih IZLtTTJlkC^VA TlJEJ6Tl6lA ACTtNOJA Aškerčeva 20.3K)0 Mfi-. tel.: >386 03/4Z8 7S 00. t^oift: rtM^ulfliHksi vmwiztetoft.t); poslovainka ŽilM.Ut.: D3 671 71 IS. »aiil: ita.2al«cMtttik4j GARDALAND • odhodi vsak torak. Četrtek in soboto * CANEVAWORU> • odhodi vsak torek, četrtek in soboto • GR05SGL0C1CNER 16.8. • BUDIMPEŠTA 27.-28.a • BEOGAAD13.-14.9. BOGATA PONUDBA IZLETOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE (odhodi po va$l ^elji) POLETJE 2008 so, da naj bi bilo tu nekoč pomembno obredno središče. Pa ne le nekoč, ampak tudi le danes. Leta 2001 je bil tu slovesno ustoličen Toledo» prvi perujski nacionalni predsednik. govoreč quechua jezik. Mesto so sestavljale več-nadstropne hiše. palače, lempiji. stopnišča, terase, vodni kanali. Templji so služili opazovanju inkovskih božanstev Sonca, Lune in zvezd. Sonce so Častili zaradi toplote in svetlobe, ki so ju potrebovali za dobro letino. NajpomembnejŠi je tempelj Sonca v polkrožni obliki. Njegova posebnost je okno. obrnjeno proti vzhodu, skozi katerega točno 21. junija posveti sonce. To je bil za Inke zimski solsticij. Arhitektura mesta odraža hierarhičnost družbe. Najbolj obdelani bloki kamenja so sestavljali palače» slabše pa stanovanja in hiše. Stopnišča in svetišča so izklesati iz skal, medtem ko so druge zgradbe postavili brez uporabe veziva samo iz natančno prüegajoüh se kamnov. Kamniti bloki tehtajo tudi 50 ton. Sestavljeni so tako natančno, da niti rezilo noža ne more vmes. Domovi plemi-čev so bili na terasah okrog glavnega trga, kmečke hiše pa na nižje ležečih ploščadih. Odprt raven prostor so uporabljali za praznovanja. Bivališča so bila krita s slamo in imela skupno notranje dvorišče, namenjeno hišnim opravilom žensk. Na več sto terasah, ki so ležale pod mestnim središčem, so gojili povrlnino, koruzo in krom-pir pa so nasadili na polja, obdana s kamnitimi zidovi. Pret so prinesli iz 500 m nižje ležeče doline. Na poljih WELLNESS PARK LAŠKO Vabljeni na prireditev NARAVNO IN ZABAVNO \n 3.8.2008 nird 11. ir 17. ^ffl ' Termatni C«nirr. • 20*% pc^u&tna nskup darilnih bonw wcllnessstgriicvob otvoritvi Wdineu Spa Cenira«peitcr inimadj^ki program • bogate ig^e e WaiNESS PARK LASKO wtHnnsfurk'Um^lhtnnansA wwrr.tfiermarvai] Ii THE RMANA jä o>u;bs daM^i »6imj so pridelali dovolj hrane za kar 10.000 ljudi. Perujci se zavedajo pomembnosti svoje nacionalne ikone» zato je vse, kar se tiče izgubljenega mesta, drago, od karte za vožnjo z vlakom do vstopnine in vodiča. Lastnika železnice sta družbi iz Čila in Anglije, tako da ves zaslužek roma v žepe tujcev. Domačini praktično nimajo nič od tega. Še več, večina jih 5e nikoli ni bila tam, saj si ne morejo privoščiti vozovnice za vlak, pa čeprav za njih velja nekoliko nižja cena. Turisti pa drvijo na goro vsak dan in vedno več jih je. Tako veliko jih je. da se je Machu Picchu začel pogrezati - za 1 cm na mesec. Katastrofa! META 0MER2A POTEPUH Vi ižlvijl vase počitnice jemljeino retnol EQJOy«füAJftP&pjH GmesgloekrierlS.S.. 1 dtn. 99€**Oriovo gn«E4«. 1 ^n. 53€** Boronif^hi oL6üwUnd Dalm4tj.4a.2S,9,. 18M MuztlftU vlak v 0«rfikAMa, 13.9., Id, 79<*$Jirainria. 22.10.. e dni. 437€ POUTJfi^ TM PftKfftTlW. 7 dpi. faflL «mo aaac. atrolki nirf*ll4IQOMH) Uniag. odhodi 2.^9.9.: H.8^ 3*, 7 d. pol» Qard«n Ittre 4', pol. 7<|, UH Du^i otok.9.e.»h.ldV4nda3*,»ll lnc.7d,od490"Pebean«.9.d..h.(»inl)a 4Vpol,7d.3S81 O. Podov« 3*. pol. 7d. 372€*'Šibonlk.9,9.. h.lvan 4',pol. 497< Blograd NM,94.. h.KomaH 4«. pol. 7d.3S3€''Dwfl« U,.9.8..App Hptün Tunla, h.L« KhalH« 3* 9.9^ Po?, M9€**0|«rba. h.Sun Club 4.9.» Ali 43S€ Kid&AKeniia. 1i.lQ..9dnr. [«iDifipnalftD. »vjo »«f«)iff.ofl Tanzanlla Ia Zanribw. 14 dni. |gofo Manyara. HP Nporongofo. HP ffzofo Eyal. HP Torartflif ^ od 34aOg' Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje; 1:03 713 23 00, f: 03 713 23 08 Vedno sveje^jy« www.radioceije.comiiiiiiiiw.novitednik.coin OTOKTASOS _ Hot»l ROOON H0USE*^up selen« oua miru POLHNZION, od 469 €+itl.tikM TERMINI 2.9. In 14.9. Owkorc;v> irctiMUTMuiRiios PUwtnj&ei^osm RIUIACIJE Premoženjski davek Bralka živi v vikendu, lu je edina aepremiČDioa v njeni Usti, tam ima tudi stalno prebivališče. Čudi Jo, ker mora plačevali davek od premoženja, saj pozna podobne primere iz soseščine, kjer lastnikom tega davka ni trelM plačevati. iz Službe za odnose z javnostmi Davčne uprave RS odgovarjajo: »Konkretne davčne obveznosti vaSe brailce ne moremo komentirali, ker njene identitete ne poznamo, posledično pa nam niso znani vsi podatki, ki vplivajo na njeno obdavčitev. V nadaljevanju zato podajamo splošen odgovor, vaši bralki pa svetujemo, da se za konkretna vprašanja po telefonu ali osebno obme na svoj pristojni davčni urad oziroma izpostavo. Zakon o davkih obCanov določa, da ta davek plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) in prostore za počitek oziroma rekreacijo. Zavezanec za davek od stavb in prostorov za počitek oziroma rekreadjo je lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma u^valec upo- rablja premoženje sam ali ga daje v najem. Osnova za davek od premoženja na posest stavb in prostorov za počitek oziroma rekreacijo je vrednost le-te, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za ^anovanjske zadeve in na način, ki ga določi občina. V zakonu je nadalje dolo> čeno, da se osnova za davek od premoženja za stavbe zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m' stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prejšnjega ostavka. Davčna osnova se zniža pod pogo-jem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjsl^ prostorih. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lasmi ka. Zavezanec za davek od premoženja mora pri izpolnjevanju Napovedi za odmero davka od premoženja opredeliti tudi vrsto premoženja, ki je navedena v obrazcu, in sicer: a} stanovanjska hiša, b) stanovanje, c) prostor za počitek oziroma rekreadjo, d] garaža. Podatke zavezanec povzame iz listin o pridobitvi {kupoprodajne pogodbe). Davčna izpostava pri odmeri davka od premoženja upošteva podatke iz listin, s katerimi razpolaga in odmeri davek glede na opredelitev, za kateri namen zavezanec uporablja prostore, to je, ali gre za stanovanjski aH počitniški objekt. Stopnja davka je torej odvisna od opredelitve namena uporabe stavbe.« Elektrike zmanjkuje Bralka, ki se Je iz Celja preselila v vas škofija nad Zibiko (občina Šmarje pri JelSah) se pritožuje, ker tam zmanjkuje elektrike. Enako vpraSanje je postavila v rubriki Modri telefon oktobra lani, nato je bilo vse v redu do 9. junija, od takrat je spet po starem. Tako je v juliju zmanjkalo elektrike dvajsetkrat po dve do tri mi-nute ob različnih urah. Andreja Bezjak, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elekiru Celje, od-govarja: »Za pogoste in kratkotrajne prekinitve električne energije na področju Ško-fije v občini Šmarje pri Jelšah je krivo delovanje sistemskih zašdt v razdelilnih transformatorskih postajah, ki se aktivirajo ob neugodnem vremenu in ob številnih poletnih nevihtah. Del teh izpadov in prekinitev nam povzročajo tudi ptice ujede, ki s svojimi razponi kril in dotiki na kovinske konzole in betonske drogove (ki so ozemljem) povzročajo aktiviranje zaščit. Z rednimi pregledi in popravili okvar na daljnovodih v službi vzdrževanja poiz- kuša mo število prekinitev zmanjšati. Odjemalce električne energije, ki so se preselili iz mestnih središč na podeželje, je z ekvivalentno energijo zelo težko zadovoljili, ker so naprave pretežno grajene v nadzemni izvedbi in s tem izpostavljene Številnim zunanjim vplivomi. TVudimo se, da bi te razlike s posodabljanjem električne mreže čim prej odpravili.« BRANE JERANKO Cemu sploh ločeno shirati odpadke? Bralko s Ceste v Šmartno v Vojniku zelo jezijo polni zabojniki za lo^no zbiranje odpadkov na zbirališču v tem naselju. Kot pravi, odgovorni že tri tedne niso izpraznili zabojnikov za ločeno zbiranje cidpadkov (zbirališče je v naselju). Vsi zabojniki, predvsem za zbi-ranje pločevink In papirja, so že dva tedna naÜto polni, kar, ni ravno lepo videti, ljudje» ki ločeno zbirajo odpadke, pa so razočarani, ker jim ločeno zbiranje nič ne »koristi«. Kot je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi pri podjetju Simbio Helena Kojnik, so omenjene zabojnike medtem že izpraznili, o samem urniku pobiranja odpadkov pa pojasnila: »Frekvenca odvoza ločeno zbranih h'akcij je odvisna od vrste odpadka: papir se odvaža tri- do štirikrat mesečno, steklo enkrat do dvakrat Občina PreboM objavlja JAVNI RAZ PIS za podelitev koncesije za izvajanje ZOBOZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI na območju občine Prebold Pogoj k • zakonsko predpisani in drugi pogoji« ki jih mora izpolnjevati kandidat/-ka za podelitev koncesije, če je fizična ali pravna oseba Rok za prijavo na razpis oz. oddajo kandidature le 30. 9. 2008. Kandidaturo je potrebno poslati po pošti oziroma osebno predložiti v zaprti ovojnici, na kateri mora biti: - vidna označbd »Ne odpiraj • Prijava na Javni razpis: »»zobozdravatvena dejavnost« • naslov: Občina Prebold, Hmelja/sKa cesta 3, 3312 Prebold. Razpis in razpisna dokumentacija sta dosegljiva v tajništvu Občine Prebold in na spletni strani Obane Prebold: httD://www.prebold.cQm na mesec, pločevinke in plastenke pa enJcrat mesečno- Če nas občani pokličejo v vmesnem Času» ker so zabojniki že polni, pa opravimo odvoz takoj, ko je to možno. Občani nas lahko pokličejo na tel. $t. 03 425-64-00. Ob tem moramo povedati, da se v poletnih mesecih zelo povečajo količine plastenk in pločevink. pa tudi drugih odpadkov, zato naši vozniki delajo v podaljšanem delovnem času in tudi vse sobote-«^ Kot je dodaJa Kojnikova, so v podjetju zaradi vse večjih količin ločeno zbranih odpadkov kupili novo tovorno vozilo za odvoz teh odpadkov ter na-bavili 1800-litTSke zabojnike (postopek j e trenutno v fazi izbire ponudnika), ki bodo na mnogih ekoloških otokih zamenjali manjše. »Ekipo, ki dela na odvozu, pa bomo okrepili z novimi delavci, ki so že na uvajanju. Razmišljamo pa tudi o večji frekvenci odvozov.« RP Če imale težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona OSI/ 569-581, v»ak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavile (udi po telefonu 42-25-190. Vse za gradnjo baunax. Velja za gospodinjske količine. Ponudba velja od 01.0$. do 07.08.2008 oz. do razprodaje zalog. bauMax Kidričeva ulica 32 3000 Celje Delovni čas: pon.-sob.: 07.00-20.00 ned.: G8.00-13.00 A OIN€RS m AMStICAK EXCESS - pri nakupu nad € 1M pifrCHo oa h obrokov br«t otiresti. mw\ KREDfT (a ifTWtnila Am«Hcw CKpcMS luniMl eJMIOlEtllT TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 2. avgust 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.1S Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 3.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot» 18.00 Lestvica - 20 Vročili Radia Cdje» 19.00 Novice, 24.00 SNOP {Murski val) NEDELJA, 3. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforlzem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, S.OO Poročila, 8.45 Jack pot, 9.J5 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom « Anton Gaberšek, prejemnik najvišjega prizna-nja občine Šmarje pri Jelšah, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice« 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po Čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 24.00 SNOP [Radio Kranj] PONEDELJEK« 4. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo lack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kuirurni mozaik« 12.15 Bi0go jack • i2bir^o skladbi tedna, 13.00 Znanci pred milux>ibnom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsako^aii, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak. 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 5. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna» 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, U.OO Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela > velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA« 6« avgust 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narod-nozabavna melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?» 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Av3«ukova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar - ponovitev, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošU, 13.30 Mali O • klici, 14.00 Regijske Dovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Luminodoc-he, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEKr 7. avgust 5.00 Začetek jutranjega program;^, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.0Ö Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutrar)ja kroruka KaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Odmev» 14.00 Regijske aovice, 14.15 Kaleidoskop, 15.00 Špon danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Robin) PETEK« 8« avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 •Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem oni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14J O Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skiivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 White label, 24.00 SNOP (Radio Robin) Zgaga v studiu! »Poskusi biti za trenutek resen,« ga prosim skoraj že na kolenih. Tony Carter pač vse obrne na šalo. V najbolj nepričakovanem trenutku zna vetru stresati takšne, da boste radio zagotovo navili do največje jako-sti. »Ob koncu službe se zmeraj sprašujem, ali bom dobil povišico ali bom odpuščen,« prostodušno pravi in doda, da se je pri vsej radijski kilometrini že navadil, da ga ljudje ali obožujejo ali pa jim gre na živce. »Končno spet en moški vokal v etru Radia Celje,« smo radovedno planili v studio pred nekaj meseci, ko se je Slatinčan Tony začel »udinjati« pri nas. Zatem ko je v svoji dolgoletni karieri zamen j d Številne radijske postaje, od nacionalnih do komercialnih. Ja, če se vam je zdelo, da ste ga nekje že nekoč slišali, imate gotovo prav. »Koncepta komercialnih radiev sem se krepko naveličal. Saj veste, vse v stilu »mi smo naj-boljši, edini pod soncem«. To me je začelo utrujati. Meni pa čisto ustreza kdaj prebrati kakšno radijsko Č^titko, poročila in osmrtnice,« o odločitvi za delo na Radiu Celje pravi Tony. Že sama zgcxlba o njegovem »silovitem pristanku« v radijskih vodah ni od muh. »Kol 15-leini >šmrkavec< sem se vsak dan z avtobusom vozil v Celje v šolo in voznik je kot obseden >nažigal< eno od radij- skih postaj in s tem pretežno težko znosnega moderatoija. To bi pa tudi jaz znal, no, celo bolje,« sem se hvalil najboljšemu prijatelju in padla je stava za pico in pivo. In res sem se odpravil na misijo, ki je najpr^ vključevala lociranje stavbe radia. Nisem bd napovedan, ampak direktorico je dejstvo, da sem takole meni tebi nič z ulice zajadra) na pogovor z vodstvom o sodelovanju tako zabavalo, da sem res dobil priložnost pred mikrofonom. Najprej mladinska oddaja, nato vse ostalo,« se spominja Tony. Medtem je v srednji šoli, Cimnaziji Lava, pridno izkoriščal status na ra-Čim radia... No, zdaj ko je malo, no, ne večji, vsekakor pa starejši, Tonyju programski koncept Radia Celje ravno ustreza. »Lahko si dam duška, pa Še plačan sem zato. Hmmm, edini radio, pri katerem ne bi mogel delati, je denimo Radio Ognjišče. Za to bi moral imeti priporočilo lokalnega župnUu oziroma fare...« Ne vem, ali misli resno, ali gre spet za eno njegovih potegavščin. Fant, ki se mulahko pripeti vse, kar si sploh lahko zamislite. »Kakšno kavo si grem iskat k našim sosedom sodnikom, ki so mi že nekajkrat lepo razložiU, češ, danes nimamo obravnav. V studiu sem seveda prste preveč stegoval in mi je že uspelo pritisnili skrili alann. Pa je bila že na poli intervencija.« Ena zadrega je bila še posebej huda. Sre(^ noči, ko se je odpravljal na nočni program, je pred našo medijsko hišo mrtvo hladno odslovil našega direktorja, ki je želel z njim vstopiti. »Je pač bila tema. Pa s^ rekel, gospod, zdajle je zaklenjeno, uradne ure imamo jutri zjutraj.« ^ ^ _ PM,JptQ: CmpA Naš Peter na Kitajskem Peter Zupane, ki vas zasipa z informacijami iz sveta filma in katerega filmske kritike lahko berete na hllp://£ilmskoplat-no.blog.radiocelje.com, se je na poletni oddih odpravil najdlje od članov ekipe Radia Celje. V tem času nas pridno obvešča, kaj se dogaja na Kitajskem. Pravi, da je s plezanjem r^ HuangShanre postavil osebni rekord, nato pa $e je odpravil v Gulang Yu. ki je otoček 2 nekaj plažami, vilami, tropskim drevjem ... Kop^ se je v še vedno precej umazanem Kitajskem morju. V Xiamenu je preizkusil znanje kitajščine, vendar ga ni skoraj nihče razumel... Skratka, naš Peter uživa in to mu tudi zares privoščimo. Siiiiiiiir! Klik! 20 VROČIH RADIA CEUE TUJALfSTOGA I VtVAlAVnA-aXOPlAY t5) 2. UMSONG-SARABARBUfS (2) 3. GfVErrZME-MADONNA (2J 4. ItOSSSOAClfll PERRYKATY (3| 5. nsnjR&lA RlKAmA (1} $. CANYOUHE«flM£- mOUElGlfStAS {3| 7. TEENAGEUMAFfAR- AUQAKEYS (4) a JOHMWAYNE-BiaYlDOL (5) 9. Aan^TIMESlCRlED- SHARLSNSmeU (6) taSTAM^YOURF^- D0NNA9JMMß (1) DOMAČA lESrm t POSCBB^OAN-CMARNABS^ (3| Z JAZaŽEJM-PANOA (5) 3. DANES.^.VČBUJ-AMKAHORVAT (4) 4. VIŠJE-ULTRA (3) 5. GPmA-m (6) 6. BABlUm-UmM^ARK (2) 7. UJETAVSAfiE-ANOflAŽHRSARie} B. STABOGReMNAFREJ- tfflinJAMAIS (t) 9. HIPHOP-JULfnEJOSTINE |2) lONAPOTU^-IVASTANIČ (t) PflEOlDGAZATUJO TQNI6KrVi/E KAVE TKE STARS-6RYANA0AMS 110VETPM0VEINHEREM06Y PREDLOGA ZA DOMAČO USTVICO: T1NISlTAKISl£DfiJI KONGRES DAL£Č(€OČI-PniRslANU$ Htgn^tgiea: Jois Kav% Jenkcva 49. Velerje Prime, ljubl)8riskd1D7b. Celje Ndgrajncd dvigneta aftun. Id jopodWjaSQ^RTVS. na ogldsnsni odd^ Radia C^. Ustwo 20 w»äh lahko posKilstBvsdkD soboto ob IS.urL VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 C£LISK1H 5 plas I l>fMslEPRVI-ZAPaJIVK£ (4) 2. KUWTK-VHT (S) X fiQDOČAMAMCA-ANS.UPOVS£K(2) 4. &TWŠMOJAPUNCA-€aLTl (3) 5. STAH2QiN-&W (1) PREDLOG ZA lESlVICO: UUBr.lJU81-£KRICE - SLOVENSKIH I ZADTillAJOOVSNOP-SUiU (5) 2. POJCAMSMŽUA-MOOnVAL (6) a KOPOTDČISEZi/ONI' AN$.GCßSKICVn (2) 4. KOMUZKANTVEČrftZDRŽlDOMA-fmSPOMH (t) 5. KVAIATIOČE-NAVEZA {3) PREDLOG ZA LESTVICO: RERIŠK-JAVOR NSptiBBCK lirol IM, Prešernova 37b. Žaiec Marjana Pevec. Zidani most 89. Zidani most Ns^ajencsdiflgnsa nagrado na oghszBn oddeftu Radia Ce§e. lAStvieoC^dc^ S lahko posiužsts vsak lunede^ek ob 22.15 uri. lestvi» Slovefiskti 5 pa ob 23.15 url Za predlogez obeh lestvic laM:o glasi^ete na dofksnio s pr4(dBnim kupončkomPoS^taifl na nastov: N(M tecM. PF^emova t9. 3000 Cs^ ^ m Pomladin poletje sta letna časa. ki ju ljudje največkrat i^oristimo za svečane dogodke, kot so poroke, birme, mature in seveda tudi za težko pričakovane dopuste, piknike v naravi in druženje s prijatelji. To so trenutki, za katere želimo, da nam trajno ostanejo v spominu in če kdo, potem je v takšnih trenutkih naš najbližji prijatelj in pomočnik -fotoaparat, Islu'en nasmeh. Neviden dotik. Lepota, ujeta v objektiv. Objem čutnosti. Po-gl^. poln ljubezni. Drobni trenutki velikega poročnega dne ali le našega vsakdana. Vse to \idi in spremlja budno oko profesionalnega fotografa, ki mu težko kaj uide. Med te sodi tudi Aijoša Videtič iz Velenja, s katerim se je v skupnem nočnem programu po-govaqaia Tanja Seme, tonski mojster pa je bii Mitja MikJavc (desno). Zdaj pa recite siiiiiiiiiilrrrrl KLIKU! novi tednik TI Prednosti srečnih ljudi Splošna družbena prepn£an|a nam rada vcepijo mne-nja o tem, kaj je sre^. Kaj lahko opazimo? V kolikor ljudje preve<^ okupirani z materialnostjo v smislu »imeti vet in več«« radi izgubiio smisel za ob^tke pristne sre-če. Tisti, ki iz meseca v mesec komaj preživijo, pa radi pokažejo na »srečne« ljutJi, Češ kaj vse imajo» mi pa ne. Nekateri predpostavljajo, da je sreča namenjena le mladim, starejši kot si, bolj se izgublja njen žar. Toda sreča se ne skriva v kopičenju materialnih dobrin, ne v hlepenju po njih, tudi v hrepenenju po mladosti in lepšem zunanjem videzu ne, sreča se skriva povsem drugje. V zadnjih raziskavah, ki domnevne krize sredine živ- je zajela več sto tisoč ljudi iz Šestnajstih držav, so ugotovili, daje sreča enako dostopna ljudem vseh starosti in da starost ne vpliva na občutenje življenjske sreče. Tako lahko pozabimo na zgodbe o »krizi srednjih let« in podobnih sindromih zrelih ljudi, saj se stopnje depresivnosti, samomorov in ločitev ne povečujejo v letih Ijenja. Tudi spol ne vpliva na doživljanje sreče. Oba spola se sicer nagibata k različni m oblikam nesrečnosti. Ko so v težavah, moški pogosteje postanejo alkoholiki, medtem ko so ženske pogosteje depresivne. Obenem pa se moški in ženske v enaki meri opredeljujejo kot zelo srečne ali zadovoljne s svojim življenjem. Dobri partnerski odnosi sodijo msd najvelje avljenjske radosti. Raziskave kažejo, da so lastnosti srečnih ljudi: - pozitivna samopodoba, - občutek nadzora nad last-rvim življenjem, - optimističen pogled na življenje, - družabnost in odprtost, • dobri partnerski in prijateljski odnosi, ' zanimivo poklicno delo in dejavni konjički, obenem pa dovolj počitka in odmika» • trdno zdravje, - stvarni cilji in pričakovanja. Iz naštetega laf^o sldepamo, daso lasmosö srečnih tjudi dostopne vsakemu Človeku zahodne dvilizadje. ne ^ede na spol, starost, status, imetje in podobno. Je pa res, da se Je potrebno za srečo nenehno truditi, vendar ne v smislu imeti to in to, ampak najprej postati. Denimo poslati družaben, realno sočuten, ustvarjalno dejaven in prijateljsko naravnan na vseh področjih Življenja. Strokovnjaki menijo, da je v naši čed^je bolj individualistični družbi, za katero je značilno upadanje dnižbenih povezav, osamljenost eden od ključnih vzrokov za naročanje depresivnosti. V zahodnih državah živi več kot dvajset odstotkov ljudi samih, kar je nekajkrat več kot pred petdesetimi leti. Stopnja ločitev se je podvojila. Delež otrok, ki ne ži\djoz obema staršema, seje več kol podvojil. Obenem večina ljudi izjavlja, da je zanje prav partnerstvo aü zakons^ zveza najpomembnejši intimni odnos. Zato ne preseneča, da je za veČino ljudi ločitev najpomembnejši vir nesrečnosti, medtem ko je predan partner med največjimi ži\^jenjskimi radostmi. MARJA TURNIŠKI WAV w. moju spe h. co m ★ .C * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, I. avgust:Ob 12.14 nastopi srečanje Ume in Son* ca v znamenju Leva, mlaj, ob 12.22 pa popoini Sončev mrk, Vpliv mrka bo deloval stresno, lahko depresivno. V nekaterih trenutkih boste Žalostni, črnogledi in slabe volje, zdelo se vam bo. da vas Življenje pritiska z vso svojo težo. Čas nikakor ni primeren za razčiščevanje medse-bojnih odnosov, kajti mimogrede lahko pride do resnega prepira. Prav pa je, da razčiščuj ete zadeve pri sebi, vendar ponovno obstaja nevarnost, da se počutite žrtev oko-liščin In življenja. Okoli vas se bodo dogajale mnoge slabe stvari, nesreče bodo pogostejše, kriminal bo v porastu. v porastu pa bo tudi merjenje moči in tudi izbruhov. Nestabilnosti je pričakovali ludi v naravi. Ob 17.44 bo Luna v konjukciji z Merkurjem. Obdani boste z akcijo, v sebi pa vseeno občutili večji nemir. Vaša intelektualna energija bo izredno izpostavljena, vendarle ste lahko površni, ker boste želeli naredili vse naenkrat. V zdravstvenem smislu bo občutljiv prebavni sistem in Želodec. Sobota 2. a\^usi: Ob 14.36 bo Luna v konjukciji z Venero, kar vam bo prineslo lepe, osrečujoče trenutke v partnerskem in ljubezenskem življenju. Predate se lahko življenjskim užitkom. Čutnosti in erotičnosti. V dnevu prevladuje ženska energija. Velika dojemljivost Pogodbeni partner ATKA-FIN d.0.0., Stanetova ulica 5, Celje telefon 03 4901805 za jutri Družina Naložbeni načrt Pokojnina Ndloü)eni načrt Pogodbeni partner ATKA-fIK d.o.o., Stanetovd ulica 5, Celje telef(m: 034901S05 Ekskluzivno v Bi KD Rnanoia točka OmSiimB MOM, «Aa. za zdravljenje z bioenergijo. masažo ... T\idi v popoldanskih in večernih urah bo vladala prijetna energija. Trigon Lune in Plutona bo prispeval k splošni harmoniji, prijetnim razgovorom, srečanjem in druženjem s prijatelji. To je čas, ugoden za dajanje pobud, za dogovarjanje, uvajanje novosti, pa tudi za obiske raznih prireditev. Večerne ure bodo malce negotove, kar se čustvenih zadev dotika in težavne, kar se dotika medsebojnih odnosov. Luna bo ob 23. uri prestopila v znamenje Device. Nedelja, 3. avgust: V zgodnjih jutranjih urah se bosta srečala Luna in Satiim, zato vam svetujemo, da do popoldanskih ur opravljate rutinske zadeve, ker bo vladala napela energija. Pojavljale se bodo tesnoba, depresija in varčnost. V sebi boste imeli čut za dolžnost in odgovornost, zelo močno pa se bo porajala tudi žeija po varnosti. Vse težave se vam bodo zdele večje, kot v resnici so, v misli se bodo prikradle temne sence In nedoločen občutek tesnobe. V zdravstvenem smislu težave z želodcem, revmatizem, pojavi pa se lahko tudi kakšen zo-bobol. Končno se bo v večernih urah sprostila energija zaradi pozitivnega trigona med Luno in Jupitrom in od dneva boste lahko potegnili tisto nekaj več. Ponedeljek, 4. avgust: Ob 10.24 url nastopi srečanje Lune in Marsa. Nestrpni in ne-potrpežljivo boste, nagnjeni k prepirljivosti in razdražlji-vosti. V sebi boste občutili močne, strasme želje, vendar ne boste imeli posluha za potrebe in željedrugih ljudi. Na zalogi boste imeli veliko energije. tako fizične kot tudi psihične, zato bo najbolje, da jo sprostite s Športom. V zdravstvenem smislu se lahko pojavijo prezgodnji ali težki porodi, v primeru nesreč so krvavitve močnejše, nevarnost poškodb glave, v primeru bolezni visoka temperature. Skušajte poslušati tudi mnenja drugih ljudi, saj se lahko v tem obdobju pojavijo zadeve, ki jih ne obvladujete popolnoma. Večerne ure bodo pod lepim, magičnim vplivom, zato jih preživite kar se da sproščeno. Mimogrede se bo lahko razblinila napetost, ki se je porajala zadnje dni. Torek, 5. avgust: Vstop Lune v znamenje Tehtnice ob 4.29 bo prinesel lepe, osrečujoče trenutke in seveda nove priložnosti, ki so predvsem poudarjene na flnančnem in ljubezenskem področju.Ure bodo zaradi aspekta Plutona in Venere drzne, pojavila se bo potreba po ljubezni, oddajni boste magično energijo. Luna bo v dopoldanskih urah v prijetnem aspektu s Merkurjem, kar bo povzro- čalo, da bosta razum in Čustva delovala skladno. Moč presoje bo čudovita, zato izkoristite ta vpliv za delovanje na intelektualnem, poslovnem področju, tudi komunikacija bo ta dan odlična. Mimogrede se lahko pojavijo kakšni zapleti, na katere ne boste računali- Ure se bodo odvijale s presenetljivo naglico, energija pa bo usmerjena predvsem v reševanje trenutnih spornih zadev. Zaradi delovanje Sonca ne boste pripravljeni na spre-jemanje kompromisov, kar vas lahko privede v nekaterih okoliščinah do velikih težav, na katere pa se zaradi prodornosti ne boste ozirali. Sreda. 6. avgust: Ob 6.21 uri vstopa Venera v znamenje Device, v kateri bo ostajala vse do zadnjega dneva av-gusta. Venera v Devici bo pozitivno vplivala na možnost analize posameznih dogodkov, tako v ljubezenskem kol tudi na finančnem področju. Zaradi vpliva Saturna v znamenju C^vice bo potrebno v tem času sprejemati velike odločitve, ki bodo morale biti pozitivne rešitve zaradi preteklih napak. Sprejemati bomo morali odgovornosti za svoja ravnanja. Izpostavljeno bo ludi zasebno, ljubezensko življenje, zato boste imeli potrebo, da tudi na tem področju dosežete pozitivno komunikacijo. 2^radi ugodnega aspekta med Luno in Soncem se bo povečala odločnost, ki vam bo pomagala, da razrešujete težave na poslovnem področju mimo in zbrano. Pozno popoldanske in večerne ure bodo pod vplivom aspekta med Marsom in Uranom in Merkurjem in Neptunom, zato bo vaša samozavest nihala. Moč presoje ne bo na višku. Pojavijo pa se lahko tudi blokade, ki so odraz preteklosti. Četrtek, Z avgust: Luna pa vstopi ob 13.27 v znamenje Škorpijona, zato bo čutnost v porastu. Izžarevali boste magnetično privlačnost in imeli potrebo po osrečujo-Čih ljubezenskih trenutkih. Nekatere obveznosti boste enostavno zanemarili, saj boste v določenih trenutkih ležerni, pojavi pa se vara lahko tudi urma in nepopusllji-vost. Popoldanske ure bodo zaradi sekstila med Luno in Venero polne nenavadnih okoliščin. Lahko vas kdo preseneti ali pa izveste nenavadne novice, Tlidi v medsebojnih kontaktih boste naredlD tisto nekaj več. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDMA 0sm 041 404 935 OM142443 napoved?, bioterspija. regreslje astrologinja .gordana@siol.r>6t www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 090 14 2$ 27 g8m:041 SlOZeS napovedi, prim^lna anaitza dstrok)glnia@dol(yQS.$j www.dotores.sl BMW prenovil serijo 3 in 7 Slovenija skoraj BMW, ki mu gre v zadnjih letih tako rekoč izjemno dobro (pa bo letos in pri-hodnje leto vendarle odpustil precej ljudi), prenavlja tako serijo 3 kot serijo 7. Serija 3 je pri tej hiši izjemno pomembno vozilo, ki pa bo dobilo nove prednje luči, drugačni ledvički na nosu, spremenili bodo tudi zadek in nekoliko dodelali notranjost, kjer bo na voljo več odlagalnih prostorov- Predvsem pa bo tako rekoč izjemna ponudba motorjev, kajti na voljo bo po pet bencinskih in pet dizelskih agregatov. Posebej je treba omenili novega oziroma prenovljeni dizelski šestvaljnik v izvedenki 330d, Id bo po novem imel 180 kW/24S KM in 520 Nm navora. Vse izvedenke bodo recimo serijsko opremljene $ hjnkcijo ustavi-spelji, ki pripomore k bistveno manjšim emisijam škodljivih plinov. V nekaterih primerih bo prenovljena serija 3 na voljo tudi s Štirikolesnim pogonom Xdriv€> na seznamu serijske opreme je tudi šest zračnih varnostnih blazin, Prenovljena serija 3 bo na voljo septembra oziroma jeseni. Ob tem so Bavard nekoliko spremenili tudi največji avtomobil pri hiši, torej serijo 7. Na voljo bo običajna in podaljšana verzija z daijSo medo-sno razdaljo, sicer pa avto meri v dolžino 507 centimetrov: razumljivo je, da bo opremljen s številnimi elektronskimi dodatki- Motorji bodo tri- najcenejša Po sedanjih podatkih je neosvinčeni bencin v Sloveniji med najcenejšimi v Evropi, nekaj podobnega pa je mogoče reči tudi za dizelsko gorivo. T^o je liter neosvinče-nega bencina cenejši samo v BiH, v vseh sosednjih slovenskih državah pa je občutno dražji (recimo v Italiji je treba za liter neosvinčegena bencina odšteti kar 1,54 evra» pri nas za 98-okianskega 1,197 evia). Cena dizelskega goriva ni tako ugodna, vendar pa je to gorivo pri nas cenejše kot v vseh sosednjih državah; najdražje je v Italiji, kjer zanj hočejo 1,60 evra. Porsche in njegovih 60 let Zgodovina je lahko različna, vendar je res, da je pred 60. leti (8. junija 1948) nemški Porsche dobil homologa-cijsko dovoljenje za svoj prvi avtomobil z oznako 356-001. S tem se jenekako začela Izjemno uspešna zgodba o uspehu, ki pa je bila sem in tja tudi nekoliko problematična, recimo v začetku 90. let prejšnjega stoletja. V lanskem poslovnem letu je nemški Porsche izdelal skoraj 100 tisoč avtomobilov in pri tem ustvaril izjemno visok dobiček. V zadnjem času je tovarna v središču pozornosti tudi zaradi tega, ker hoče sedanji, skoraj 32-odstotni lastniški delež v kor-poradji VolkswageD povečali na odločilnih 51 odstotkov. je, in sicer dva bendnska (326 in 407 KM) ter turbodizel, ki bo zmogel 245 KM. BMW bo za modelsko leto 2009> ki se začenja običajno septembra, predstavil še nekoliko prenovljeno serijo 1. Vponudbi imajo Štiri izveden- BMW prenovljefie seriie 3 in 7 ke (kupe, tri in petvratnokom-bilimuzino in kabriolet). Tako kot je pač to v navadi, so nekoliko, vendarie malenkostno spremenili zunanjost, pa tudi znotraj je kakšna malenkost nova. Omeniti je treba še to. da bo kabrioletska izvedenka dobila dva novamo-torja, oba dizelska štirivalj-nika, lako da si bo mogoče omisliti agregate z močjo od najmanj 90 do največ 225 k-W. Ob tem bo voznikom na voljo ludl nova generacija sistema [Drive. Fiat 500 by Ferrari Ferrari je v Fiatovi lasti in zato ne preseneča odločitev, da bodo za pou'ebe lastnikov ferrarijev pripravili posebno serijo fiatov 500. Naredili bodo 200 vozil, obarvanih v tradicionalno rdečo Ferrarijevo barvo, Ferrari pa jih bo uporabljal kot nadomestna vozila. Te fiate 500 bo poganjal 1,4-litrski bencinski štirivaljnik s 74 kW/100 KM. Posebej urejena bo seveda tudi notranjost, kjer bo verjetno najbolj opazno posebno usnje na sedežih (frau). MOlCCi SOTIS Mllofl mmr*rrjLm ^MAm^ VCUKfl IZBlAfl PHmm POU(MDNIH«NAH Porsehft356 Renault Renault z laguno coupe Rat BDQbyFsmri iCmalu tudi Peking, IMoskva, New Delhi ■■■ Na koledarju najpomembnejših svetovnih avtomobilskih salonov se utegne kmalu marsikaj spremeniti. Dolga desetletja je veljalo, da so najpomembnejše tovrstne prireditve v Detroitu. Ženevi, Parizu, Tokiju in Frankhjrtu. V prihodnjih letih bodo v tej družbi zanesljivo tudi saloni v Šanghaju ali Pekingu, vsekakor v Moskvi in verjetno še v kakšnem večjem indijskem mestu. Tako bo na bližnjem moskovskem avtomobilskem salonu, ki bo odprl vrata 26. avgusta, na ogled kar nekaj novosti, ki so jih avtomobilske tovarne oätno pripravile prav za to priložnost. Nissan tudi v Indiji 2e precej časa se ve, da postajajo trgi v Aziji vse pomembnejši in zato je skoraj ni avtomobilske tovarne, ki svojih načrtov ne bi povezovala s tem območjem. Torej ne more presenečati, da sta Renault Nissan in indijski Bajaj Auto objavila ustanovitev skupnega podjetja. Kot pravijo, bodo izdelovali avtomobile, ki jih za sedaj označujejo s kratico ULC, pri čemer je po svoje zanimivo predvsem to, da naj bi bilo nejcenejše vozilo na voljo za približno 2.500 dolarjev. Novo podjetje bo v 50-odstotni lasti indijskega podjetja, medtem ko si bosta drugo polovico med seboj enakopravno razdelila Renault in Nissana. Predvideno' je, da bo proizvodnja stekla leta 2011, pri čemer naj bi bila začetna zmogljivost tovarne nekako 400 tisoč vozil. Renault ima z novo laguno velike načrte, predvsem pa želi popraviti slab vtis, ki si ga je »priborila« prejšnja izvedenka tega vozila. Kakorkoli že, francoska avtomobilska hiša po do sedaj znanih treh izvedenkah [limuzina, karavan, GT) predstavlja še laguno coupe, ki smo jo doslej poznali zgolj kot študijo, ki je bila prvič na ogled lani na frank-furtskem avtomobilskem salonu. Prvič je bilo mogoče avto na cesti videri na canne-skem filmskem festivalu, pokazal pa jo je sam Carlos Ghosn, predsednik skupine Re-nauIt-Nissan. Kot pravijo, bo laguna coupe na voljo z dvema Šest valj nikoma, podvozje pa bo povzeto po laguni GT, ki ima ob vsem drugem tudi štirikolesni volan. Dizelski motor (šestvaljnik) bo tako ponujal 173 kW/ 235 KM, bencinski šestvaljnik pa bo malenkost močnejši, saj bo razvil 175 kW/240 KM. Uradno bo laguna coupe v končni verziji na ogled na oktobrskem pariškem avtomobilskem salonu. Renault lagtfrta coups Živite ceneje! mowotednik Naročniki časopisa ste deležni številniti ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. piytiSTUzposawH AKCU^NESEŠTEVAjO S POPUSTOM NA KARTIO GALHIiA V O t K SKINAUT smucattka tola c€ljs k a — fzizzetiu^ ^e^umo/ AVTP.MOTDFEBJAN ^n Mrfan avloservis-vulkanizacija-klimB naprave • diagnostika voal • imis motor^ -servis kosilnic. Msribv^Ld?« 3000CeljBjel.:03 49168 70,GSMD41875010-10% popust« vtii« za storitvo • CssifK) Faraon Cbüb, ljubljanska cesta 39,3(X)0 Celja-flb nakupu 100 htonm t O gratis • FotoBimaL Mariborska c. 1.3000 Celje' 10%papuvt velja ta atoritva g^ja gsMfKm wmwiiwiai^- 3000 Celja • 10X pe|»s. 2» V8« Bdelce • Uflkviranie • iteMamve Galerija Volk, 02kaufKa2,3(»D Celje. Tel.: 03 S44 25 popust • fialdanoQini Celcidpark Celja, firaka izbira nogavic* popust ob nak4^lu da 20 EUR, 10% popiut ob nakupu nad20 EUR Keramika Kili Nufirijska prodajalna. Kasače 34. Libeje -10% popust • KnAet Ivan s.o.. Mizarska delavnica. Mediog 25. SOOO Celje. Gsm: 04^/736272 -Nolranja opra/na po naročilu KDtm^ PULTI • 3% popust na vrednost nare&la nad 12HB8 EUR. 7% popust na vrednest naroSila nad 292105 EUR ^ KR^ BAT ' MCAnSKA K I^VMCA Mlekarna Celeia lesnina ^ra i/ijica -- —<1^—^ SUKOPUSKARSTVO Karel PODPEČAN ».p. —^fpl— tif ZDRAVILIŠČE LAŠKO muc rvnn wiwMtiVLuM «>r*i - 00 ZLATARSTVO GAJSEK —— WELLNESS PARK LAŠKO "M »fll««* M^MIMBR« -- prodajalne Golida. Arja vas 92.3301 FstTHvče - 6% popust valja a izdaHca lastne pmzvodnje, na vsija n akaj^a cana •Mraviüca Cvetka Bohinc s^i, lilekova 1. Celje, trgovina tt ustvafj^e • 10% popust za vsa izdelke -PalmaB. Gosposka ul. 30.31^ Celje -10% popust valja pii gotovinshftm nakupu ♦ Pizzeria_Vefona. Marca tor center Celja -10% popust pri t>Bkupu hrane- kirtico pradiiärtt ob narDifliif »Pmteasarv« Ul. Uona Dobrotinlka 27,3230 Šenljuf. Rogalka casta 19. 3240Šma{japnJeUah-10% popusta na i^Rično nastavitev podvD^ in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik • QctifcaSalobrf. Uvec 38a. 3301 PetrovČa - S% popust ob nakttpu sončnih oč^ in korefccQsl(0i okvnisv v vs^ nphovii PE v Sloveniji • SimeriLao^ Ipavceva ulica 22.3000 Celje. RE. Ljubljana. Bm^eva 7. Koper Ferrafska 17-3% pi^Kist td» tvrt upu FVC stavbnega pohÜtve. Popust na valja a akfijska cena. Popusti se ae sdftn^ Frizerski studio VcrdevParas^ Ulo UkevX3310Žala: • Slada, Ao.d.. Pliaamiška 4,3000 Ce}|e. vse za ogrevanje in vodovod, taf.: 0349047 70.^MQ61628 793- 10%p(qHist. ♦ SAkopleikarrtw PiMtoe^. Val Pirešicd27h.fi35723418. CSM031696164-10% popust na dali>(brszmatari^) • Top-fii d.o.fl.. Ipavčeva ulica 22. Celje '10% popust ♦Thennana- d. d^ Wellness Part; Laitio midi 10% popust za bazen, sevno + bazen, solarij •Themana i d.. ZdraviliSča Lažka nudi 10% popustza bežen, savno bazen. Htnes, uilv^ tat masaie, kopali in droga wellness storitve. mesečne In letne vstopnice •Žim. Obrtna cona. 3220 Store - 7% popust, ne ve^B ze ekcgske cena . ^URDSPltfTTTRAD€d.o.6„ Masera - SpasičevaS. 1000Ljul)ljana-10%popuslRevso obvtev; ne valja Z3 akc^ske com. ♦ inVA. Slavnitro9 Cefa 03492 6Ž 88 10 % popust (fBzen na izd^ka v akeiji) • frizerski studio Fashion. Vertlev Petra ip. Ulica talcev 3.3310 S% popust goklenpoint —tfTpV- simcr V/v bfjVx yO / Cc 5 loven ijo —— ZIVEX TrtesiM B lent"!» iNdtCn •Sfc'waüt storifvB. Simon Jezgmifc s.d.. Vrunčeva 10, Ce^e* 10% popust ♦ CEUSKA MOHORJEVA DRUŽBA. MOHORJEVA KNJnSAfiNA. Prešernove olk« 23.3000 Celje, telefon; 03 4901420. ei»^; knji8anieo I in 2.|dniiarja 2009 in rimskih lolskih pofimic -Praekt MR inhnlrinc d.p.a.. Bar Duh Tprayra AŽkeT^va M (Celeiai»rk 3000 Celje-10% popuste pri socirtailih -Zlataravd Gaižak Milan s.d. Orofenikova 16,3230 Šentjur 10% popust na veljavne malopnulejne cena HRUSTUAVASKlfSniAVA» prodajalna Žalec, Savin^ka cesta 77. pmdajalna v EX cantm v Celju, Maribor^ casta 88. Celje 10% popust na vse vrsta kniha ♦ ^snip^ t|.t|.. Lev« 18 - 3% papust na (Äleziniano pohütvo (saddna get. tmsedi. počivabiiki Qbireg.Mkt imroteliom Novega todnfea! NaročnBcI Novega tednika boste lahko naroCnlSke ugodnosti • 4 male ogiase.v Novem tednllcu do 10 besed in čestMco ,na Rodili Celje- tzkoflsdll IbdJučAO s sve^ naročniška kartico, naročniško potožnfco oziroma z osMilm dokumentom naroertka Novega tednflca. NelzkofftMeflie ugodnosti M ne |wenese|o v noslodnje leto! VOZILA PRODAM DAEWOO neo) Ui^lelnd; 1996,modd 1997. prva regislradjfl 1997, registriran, obs, (mtog, mdio, priklop, prodom. Telefon popoldon.DSI 301-611 šdB6 KUPIM RABUm ovlomobil, od iatnika 20IKI. ku-p*fli.Telalon04] 361-304. 2ii6 STROJI PRODAM SAM0KAXUDALK0 Sip. 19 m\ rnwi obr^ Čolnik. kosilnkfl te 127 in puholnik rejhin, no Iroktorski pogon, pridom. r(^IM126U76. 2726 ROTACIJSKO brano Rov, širino 3 m. prodom. Talefon051321-925. Š3&3 KOSIDilCO Bes, lip 710. dobra ohranfaiw, širino kosa 1 m, prodoni. (šm po dogo* vom. l^on 031430-752. 37di SnSKALNKO no komen in skobatjno osovi-00 z noži, dolžino 510 nun, prodom. Ialefm031 787-009. 3796 KUPIM TRiUTOR Iml 533 oli 539 ter ralocljsko kosilnico Sip 135 kupim. Teblon 031 427426. D POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/49003 36 Znider's Celje. Gosposka ul. 7 I GOTOVINSKI iN HIPOTEKARNI UPOITEIWOISE VAIE mmi raRAČMH BLOKADE. lZV8ŽIE.0M2Bt igKä iNte zmKnuute. DAVÜft. STKOIEIH MUK OHEZHSII. TtefiASl MH.fiSliei «12S2.ftll2IM GOTOVINSKA POSOJILA INOI>KUiNPOSOJaD03400fUR. Do 3S mesece« lu o$Qo« 0D| pokpinine in vašega voilT? K ClUfi. m. XIV. dhibi j« 14, Q3/A2S 7000 PE MURSKA SOBOTA, Stfinela flosmanA 16.02/52130 00 n MARIBOR, Porttianska 3-9. 02/2341000 P£ SlQvtnj dradcci Rankova r, 02/U1 2000 ShvtüikM 27.1000 Ijublim MEDURN KOM 0.0.«.. Dunajska 21. Uubgana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop TRAKTOR Ursus C 335 aH C 361} in tračni obrocolnik bplm. Telefon 041 678-130. POSEST PRODAM DRAMUL Prodom vsatjivo statwranjsko hišo, no lepi, sonmi legi, v majhnem noselju.vlepiAarovi, bližino izvoze AC Telefonat 224431 ässz VQJNIK, cenfer. Dvoshmovonjsko hßo, Itfnik 1972. podano in dvokrol m 90 m^ stanovanje, prodam. Cono po dogovoni. Telef«^IM02S6-733,(Ml 311-878. p NEPREMIČNINE Ta.03 64SI-008 wvAv.pg p*n«pr»mlcnFh*.e4>in DVA stonovonjsico objdcto. i ton oddoljeno od Loskego, blizu zdrevilisrä. prodom. Telefon 0049170320-2454. 36io L£IVS. Vikeods^ltd^, tefiA )998, idilimo kkodfo ob Sovinp, blisno A( in lil. razvpite os, 110 m^ nefo povnno stavbe, 294 m'stavbnega zemljtüo. 913 m^ ostalega zemljišča s »dovnjokom, voda. elektrika, osfoh, soteirtsko TV, toplotno äpolka zo sonitomo vodo, oprem-Ijeno in vse^, prodom za 150.000 FUR. Telefon 041 693469. 3743 z TAKOJ!» $»niPM• storil«UioiW\ m' s odovffio fngWifaMi. 20 45.00(1 evrof. vo^mo. wvvw.teo$.$i iDfornvieiiF: 0416S3 378 2iBnki JaM0jf i^p^cl o a.Ulea WOMat U.X>WC tudi letnik 2008 4 J, W,1 -f J '^s prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^ ■■ Vsak pttdi 49 tovii0i Strani talevnQskftga spor«da M zaHonhrosti NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in prämdc Üüt Dattn ro^etvt: Uftu: _ Meprekficno neroi^m lilovi tednik ze najmanj 6 ntesecev podpis: do.o, bo podatke uporabljal ua» a potrebe ii&roCaHBcc sbjtb« Nove^ MiU)0 krno.slektoni bikceni, prodom ot menjom zo mlodo jalovo krovo oS bib. Telefon 54)-3019,041357-024.3766 3766 6IKCF, od 50 do ^OO kg, prodom ali menjom zo visoko iKe'te telice oli krove. Telefon05) 321-925. Š383 TQJCO simwlolko, breyo 9 mesecev, tdko 600 kg, prodom. Telefon 041636-190. 377a DVA bikca simentob, stom 14 dni, prodom. Telefon (03) 5736^65, D40127-858. 3774 BIKCA, cmo b^o, starega 10 dni, pro-ilam.Telefon031 591-232. 3779 äS10KRV)if nemške ovanje, shire 7 tednov, prodamo. Telefon 5822-533.041 956-250. ^390 KRAVO simentoflu, s lektoti, pradon. T^ fon041800-716. PRAŠK mesmt9, ležb od 25do 150 kg, z možnostjo dostave, prodom. Telefon 041655-528. Š3B8 QSTOKRV)IE zkitepfinokke, sSare3 mesece, brez rodovniko, oce prvok, prodom, infomuc^ po telefonu 031 592-157. 35787 NEliäZ ovar^e, mlodi&e, sonsäe, store dvo meseca, z rodovnikom, cepljene, rozglistene, prodom. Telefon 041 966-252. p KUPIM KRAVOoRfelko.zo zakol, kupimo. Telefon (03) 582^04,040 647-223. Š297 PRODAM KORUZO v zjnfu prodom. Telefon zvečer, 031654-760. 3698 BAURANO ovseno slomo v kockah, ZBSleijo oli krnio, 1 EUIVkos, prodom. Telefon (03)5763-949. 3711 DOMAd bob vino ugodno prodom. Telefon 051 371-597. S379" KORUZO v zmio, naravno soleoo, (ndem. Telefon041261-676. 3726 VINO, belo, rde«, iQbolat& In tgonie, prodom. Sprejemom tudi noročilo zo grozd|e.Telefonl)5I 321-925. Š383 SAÜUltt, bunkein skinino prodom. leWon 051321-925. šsaa OOMAÖ vino, izobefo, jurko, smomica io hlevski gnoj prodom. Telefon 5B24047. 3760 KSO, ide^ in bmno, veQe koDfine, zefo ugodno prodam. T^efon 031575-514. 374£ KORUZO in ječmen prodom. Telefon 041 521-973. 3767 OCVIRKE, svinjske, domoce, prodom. Telefon 0415)0421. 3784 6EL0 sortno vino, po O,BO EUR, prodom. Telefon 051 874-700. Ö3d3 KUPIM SlARI fobc^ik ku|^. Telefon 041 774-393. 3744 PRODAM AVTOMOUL5KO prftorKo, novo, registrins-no in ruzNm fovske puške, prodam. Tftyon0049)70320-2454. aeio KONVEICTOMAT, zefo dobro ohranjen, tip VK-20, z nopo, likolm stn}t ddzino I m in swini stroj Bogol, prodom, menjam tudi zo govedo. Telefon 03) 327-065. 3709 DOM^ sn^poiovke pn)dom.Tefo^ 051321-925. Š383 HISNf Mdrofor Alko, 800 W, prodom.Tefo-fon05l35i:^2B2. 3748 0V12NA gorazno vruta izploävine, z loče-nirn vhodom, piodam po sinüwiKni C9IL Telefon 5740494,041213-542.3768 OSTBMO. lOOOlzabnina olje ter befoin rdeče vino, ugodno prodam. TMon (03) 5763488, zvew. 3792 100 I diskalnico in bencinstia motor za mesolec prodom. Telefon 5730457, 040890-385. 3773 NOVE okrasne kozolce prodcoTL Telefon 5708425. 3790 ZnOR2511.ralDöisbSp, britev 165in golf diesel 2, ugodno prodom. Telefon 041 812-961. 3794 KUPIM TMKlOlt prikoko, tresik kosIricD, molo-kuhivfflor in dnige stroje, kihko ludi v okvori tertovomo vozSo, ku^. Telefon 041407-130. 3&42 MENJAM imotoriemTomos4 m prikolico menjam zo vse vrste gn)dbene-go moferioki. Telefon 041 365-805, po 18. uri 3754 ZDimU posndovalnka Zai^onje, ki je upanje v ljubezen povrnilo že m kot 10.000 osebam, posreduje zo vsa sto-rostno obdol^, brezploaui zo mlofse žen^. TeMon (03) 5726-3)9. 031 50S495. Laopoki Or^s. p.. Dolenja vos85,Prebold.n tZOBRAZEN, premuen hotelir Bče poslovno žnijenjsko sopotnko, staro do 52 let. Telefon 031 836-378. žias 4Sfohn vdovo hrepeni po Dovi, resni ljubezni Pokličite in se^zno|!e. I^efon 041959-192. Ž138 30.000 pov«dov»nj, 11.000 novth pDZfisfi«tflv ]• bilo v preteklem letu «Klenjerilh 2 nfete pomoto, letos ka-äs jih bo e« več. Ženitna poerodo-v«in]ca Z9 v^a ^anefsctfe. Zaupanj«, Dolenia vas 8S. Prebokl. 03/57 26 031 S05 495, 031 836 376 KH)EZELSKOdoklesi skupnozn^zefi spoznoti preprost, uspesen moški. T^ fon031 B07-376. ži38 ^UUBCai rozoäran font hrepeni >|3o tmjnem, resnem nmnerfu. Telefon 041 22^9. 2139 43M samskim^ 184 on, 731«, neks-dilec, neolkoholik, p«ten, rnzočoron v ljubezni, želim spoznati sebi pnmerno žensko. Otrok ni oviro, Sem zaposlen, živim som no monjv urejmi kmrtiji. Samo resne ponudbe po lelefonu 051 235-302. 3786 Iskreni (antje Idie^o preproste, zv^ dekleta. Mnogo jih ja. zalo punce. po2^e na razDčarar^tef jB^ brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gem: 031/836 378. NM« 634etni upokojenec, 176 cm, 90 k^ temno kostanjevi los, z modrimi očmi, ze nekq let som, nekadilec, neolkoholik, zeßm spoznott sebi primemo osebo, urejeno, preskrbljeno, ki žhi some. Pripanrljen sem zhreti tudi pri njej. Samo resne ponudbepotelefonu (03) 5775-582. 3786 UP01(QJ£II6Q voznA, restfi p«lea nekM^ lec želi spoznati gospo monjse postave. Telefon 041602-395. 3797 ZAPOSLITEV ZAP09JM0 zoslopnike za terensko delo po SfovenijL Redno ploalo. Torro, Selo 7^ Vteje,telefon041 747-126. 3211 ZeposUmo tnrirtoetMi iei) 28 Č8S obiranja hmelja - predviöome «120. B. do ia. 9. v Olju in Vzniku. Vseinformac^ns tel; 4253tli in Ml 785412. RESTAVRAQIASw iMa Preserje, Bče natakofjo/^co zo redno delo. Kčemo Ivdi snožilko. Zo pomoč v strežbi ob petkih, sobotah in nedeljo h Bčemo strežno osebje. Telefon 031 804-719. Gostinstvo Marko Hlocer, s. p., Pohonko 5,0^ 3764 * Td (S)ELÜJEMO projekte stanovonjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno.Telefon (03) 8104-182,031 393-560. AR^ojeklironje, Anton Strnišo, s. p., Gobrovec 1 o, 324) Pod^. n SAM svoj mofsters profesionolnimi in specialnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinfo), Ul. bratov Dobrofinskov )3,rekifon(04))629-644,(03}5414-311. n föPlesteftjok, s. p.. Plonim 144, Pkmino. Adoptodje, borvonje stonovoni, oken, vrot, hß, fosfld, nopii^, zidoiska delo, v Celju m okofidTel^ 041 810-717. n P8EM0G, zeto ugodi», z dostovo. Telefon 041279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, ip., Sedkisek 91, PodUinik. n NUDIM mstnikoje iz motemaHke, teke in mehcnike. Petk&feter fo§r, s. p.^ Celje, telefon 03)61^-970. n Celje V celjsld porodnišnici so rodile: 22. 7.: Jana JAGODIC iz Šmarja pri Jd§ah • deklico, Martina STOJAN iz Rogaške Slatine - deklico, Katarina DANIČIČ iz Rimskih Toplic - deklico, ICat|a RAMŠAK iz Dobrne - deklico, Ksenija KOLAR iz Dramelj - dečka. Tanja HALUŽAN iz Rogaške Slatioa - dečka, Bernarda KOVAČIČ iz Dobja pri Planini ' dečka. 23. Z: Mojca LUKMAR iz Laškega - dečka, Martina C VETIČ iz Celja - deklico, Sa-bina VODENIK iz Celja • de-Idico. 24. 7.: Sandra PLANINČIČ iz Šentjuija • dečka, Andreja KUMER-PRISLAN iz Ve\e-nja - deklico, Polonca LAMOT iz Vitanja • dečka. Nuša LULUA iz Frankolove-ga' dečka. Ida VODUŠEK iz Tabora - dečka, Ksenja KOVČEC iz Celja - dečka, Ani-U GORJUP iz Vitanja • deklico, Tanja GRÜM iz Celja • deklico, Maja ŠEGA iz Pe-trovč - deküco. Rada GLUVIČ iz Celja - dečka. 25. 7,: Marta LAKNER KOŽEU iz Žalca • dečka. Alenka CEHNER iz Nove Cerkve - dečka, Milena KOS iz Slovenskih Konjic - deklico, Albina KOŽUH iz Vitanja - dečka. 26. 7.: Mateja GOLOB iz Radeč - deklico, Snzana FRISKOVEC iz Šoštanja - dečka, Metka OCVIRK iz Šoštanja • dečka. Anka KRAŠOVC iz Griž' dečka. 27,7.: Marija KURAJ iz Rogaške Slatine - deklico. Mojca SEDMINEK iz Šempetra • deklico, Nermina MAŠIČ iz Velenja - dečka, Mateja LEPEJ iz Celja • dečka, Matejka LUBEJ iz Rogaške Slatine -deklico. 28.7.: Katja KOCIPER iz Izlak - dečka, Katica GOREČAN iz Vitanja - deklico, Urška FENKO iz Dobja pri Planini • deklico, Arbenite REXHEPI iz Škofje vasi - deklico. Va- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dr^e žene> mame. babice, prababice in lete VERONIKE VODIŠEK iz Presečnega pri Dob)u (iO. 12.1927-22-7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje» s\^e, sv. maše in izraze sožaJja. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu šmidu dolgoletno zdravljenje, bolniSnicl Celje za lajšanje bolečin, g. dekanu Emestu za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka. Posebna hvaia tudi g. LeskovS^ za besede slovesa, ge. Ireni in g. Ivanu Robiču za pomoč, ge. Olgi Gradič za molitev in Ivanki Zdolšek za usluge. Vsem in vsakemu posebej §e enkrat hvala. Vsi njeni Utümä je tvoj glas. več tvoj^ mumfihd. mimo v grobu spiš. a v srcih našili Se živiS. Sledi za tabo ostak so povsod, zaman oko le naše išče vsepovsod. V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustila draga žena in mamica SUVADA SKOBERNE (24.8.1958.30.7.2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu, ;i prižigate sveče in z lepo mislijo počastite h spomin nan^n^ri m-i r i im^^s*" Žalujoči: mož Zvonko ter sinova Aleš in Klemen Šd85 Spomin je «fini off. ki ostane, ne oveni, je edina luč. ki ne ugasne. Luč spomina bo goreta^ fivaleinosi v naSik srcih bo gorela. V SPOMIN 30. julija 2008 je minilo deset žalostnih let, kar nas je zapusti) MARJAN BOHORČ iz Šentjurja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi 3798 lentina URANJEK iz Pelrovč - dečka. Janja KUCONIČ iz Šoštanja • d^ka. ^ SMRTI Celje Umrli sot Janez HANŽIČ iz Tabora, 66 let. LJiljana BOJOVlCizCelja,761et, Ka-rolina OSET iz Štor, 82 let, Marija POVALEJ iz Bukovž-laka, 97 let. Stanko VOZUČ z Lopate, 48 lel, Marto ROZMAN iz Celja, 86 let, Ve-raCILENŠEKizCelja, 77 let. Velenje Umrli so: Rudolf GLINŠEK iz Velenja, 75 let, Janez VUK iz Podsrede, 70 let, Marija MIRNIK iz Velenja» 68 let. Celje Poročili so se: Saša JERČiC iz TYnovelj in Hanna Sofia As-sarina LARSSON s Švedske. Boštjan BRECL in Andreja PUNGARTNIK, oba iz Dobrne, BoStjan SlT^US in Tina JEZERNIK, oba iz Celja, Velenje Poročila sta se: Robert BERL02NIK in Nina HUEMDMAU, oba iz Smart-nega ob Paid, Janez RAMŠ AK in Mojca PANIČ, oba iz Črno ve. Šentjur Poročila sta se: Drago STRMŠNIK in Andreja i^AK, oba iz Dol Prazna sta dom in dvorišče, naSe ako zaman te iŠČe. ZAHVALA Ob nenadomesiiji\a izgubi drage mame. babice in prababice SLAVICE STOR iz Štor, Nad Streliščem 1 (IS. 6.1921-26.6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. ma§e in za vse izrečene besede tolažbe. Hvaležni smo osebju Splošne bolnišnice Celje za nego in lajšanje bolečin, g. župniku za pogrebni obted> pevcem kvinteta Lastovka, govorniku. DU Štore, KO ZB NOB Štore. g. županu in svetnikom občine Štore. Vsem in vsakemu posebej HVALA! Žalujoči vsi njeni 37Ö1 ZAHVALA Tiho je odšla od nas draga teta JOŽEFA PUKEL Puklova Pepca iz Arclina (1922-2008) Iskrena hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in govornici ge. Katici PeŠak za besede slovesa. Posebna zalivala oskrbovalkam iz Doma ob Savinji za pomoč na domu, ge. Majdi Verhovšek za skrbno nego, enako tudi osebju Doma starejših L<^ko. Hvala tudi pogrebni službi Raj iz Arclina. Hvala vsem, ki se Je boste spominjali. Žalujoči: nečak Franci z družino 37Br Kje si, /juba naJa mama^ Kje je mili Woj obraz? Kje so pridne roke tvoje, ki skrbele so za nas? Srce ljubeče zdaj v grobu spi. ob n/em pa naše se okß rosi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, ome, praome, sestre» botre in tete MARIJE ŽUREJ Iz Homca II pri Novi Cerkvi (20.11.1928-6.7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-dom, znancem in prijateljem, ki ste oam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi za vsa izražena sožalja ter darovano cvetje« sveče in svete maše. Po* sebna zahvala gospodu Alojzu Vicmanu za molitev na domu. iepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, gospe Katici Pešak za govor ob odprtem grobu in moškemu pevskemu zboru iz Nove Cerkve za zapete žalostinke. Hvala tudi pogrebnima službama Zagajšek in Raj. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji 3dOl www.novitednik.com Kakor valovi na obalni prod. tako trenutki naši v nič häe, val voiu za seboj napravi pot in tema drug za drugim uji hite. (Shakespeare) V SPOMIN ANDREJU MAVRICU Tiha bolečina v naših srcih spremlja spomin na 30. julij 1999» ko smo te mnogo prezgodaj izgubili. V žalosti: vsi tvoji 374d V SPOMIN Mineva deseto leto, kar nas je zapustila draga mama MAGDA KASTELIC Hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu in ji prižigate sveče. Sin Srečko z družino 3635 Ne jokajte za menoj, tiho fi grobu pristopile, saj veste, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. V SPOMIN 1. avgusta mineva leto Žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in brat ADOLF TANŠEK iz Voduc Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko. Vsi njegovi 9720 Pošle so ti moä, zaprla svoje trudne si oči. zdaj boš mimo spala. a v naših srrih za vedno boS ostala. A ZAHVALA Ob boleči i^ubl drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre, tete Id botre MARUE POVALEJ iz Bukovžiaka se zahvaljujemo, ker ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter ji darovali cvetje, sveče In za svete naSe. Hvala za vsa Izrečena sožalja vsem in vsakemu posebej. žalujoči vsi njeni 3758 ^VODNIK KINO RAZSTAVE PLANET TUŠ IGuMuto^ifi si priMiii^ pnvicD do sprsiHBifci prOfTMnt. Stkt v MrtB, rucnuibäia komidQi lI Sfl. 15.50.18.50, 21.50 DogocMc. drama U.30 1710 • raw v sredo. Id.lO- fUM v sado. 21.t0 • r«zift v trado. Iskan, alccljsk] trilir Jiaa 15.40.18.10.20.45.^10 Hancock, alidjska korrml^a ML 17.20.59.35, 21.30, Vittz ttna. krimi akcije 1400.17.00, 20.00. Z^oiflit B fln|K Prioe Knp^aa. dfuurh ski pustolovifina Jifliua^l5.20. !B.10. la.Dl laoo. 2a&0. 21.40. 23.4$ ^ Hočam mifti. Uicr 13A0.16.2a 18.40. 2100. 21Z0 Kmi fu panda, ananfana dnäuka komad|B srada; 19.00 I PRIREDITVI miici.s. 13.13 Mestni ttg Šentjur Ldvorjenie nogo^netni dvoboj, mladinske delavnice, nwdnn. revija... 21.30 Meani trg Šentjur Ljvor^je predstava stand up komika Perice Jerkaviči SOBOTA«!, a. 8,00-12.00 središče Coiovelj Kmečka tržnica s M jmom pod lipami 8.00-12.00 mestna tržnica v Ž^cu _ BoUji sejem 10.00 Cankarleva ulica. N^enje Ljudski pevd Reber koncert 10.00 stari yad Cel Okvir za fotografijo Hermamm /btt^raftfaz ustvaijal- nica \ / Poletje KNEŽIE v Celju MESTU SOBOTA« 2. ft. 10.00 OtroSki muzej Hermanov brlog Maček Muri luikama predstavaza otroke 22.00 L^pidarij Pokrajinskega muzeja Celje Tommy - muzikal kino p^ zvezdami Pokralinski muzej Celje: Od Škofije do Ikofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v polastitev novoustanovljeneško&je Celje, do 30.9.; Svet bogov, domaČa in rimska božanstva, vraževerje in magija» predstavljeni z reUefi in kipi, do septembra 200S; Zlata doba Karnija. arheološka razstava do s^tembra 2008 Zgodovinski arhiv Celje: Bo| pro* ti cerkvi in veri» razstava Tamaie Gries-ser Pečar, do 12.9. Muzej novejSe zgodovine Celje: Božidar Jakac: Vsega človek ne more narisali..., gostujoča občasna razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto, do 11. 9. Galerija sodobne umetnosti Ce* Ije: Multimedijska razstava: V;edru, 1. del razstave, do 24. S. Galerija železarskega muzeja Store: Med nebom in zemljo, fotografska razstava Ivana Kolenka,do22.S. Savinov likovni salon Žalec; Nova fotografija - portret, skupinska fotografska razstava, do 1.9. Stari grad Celje: Fotografski spomini na Celjske mednarodne slikarske tedne, fotografska razstava Tiho-mirja Pinterja, do 31.8. Galerija Volk: Prodajna razstava X. poletnega slikarskega ex-tempora »Celje skozi čas", do 31.8. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kuitiir* na in umetnostnozgodovlnska razstava, razstava o Almi M. Karlln. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Seralci: EtnoloSka zbirka Smid. Zgornji trg Šentjur; stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: LaSko - potovanje skoa Čas, pregled razvoja kraja in okolice: V pradavnem Panonsl^m morju, razstava okamnin; »Vsem Slovencem...«- razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Lankern in iUmskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center; likovna dela dijakov umetniSke Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Cekje: razstava stakne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, ^bozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rde-čo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada GerŠaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje» gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski želez* niški postaji, Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: likovr^ dela Vlada GeršaJca. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Äu-dotfašpanzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine-zdravilna zelišča, stalna razstavaAfa-rije Gaber. ^ sinocL P Petek: KopanjevWeÜnes parku ko Ponedeljek: Kopanje v Termah Ptuj Torek: Nogomet in odbojka na mivki Sreda: Adrenalinski park Četrtek: Kopanje v Wellnes parku L^-ko, tečaj franchise Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20, uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ^OCL) • brezplačen tečaj računaln^a za za-Čemike (ŠMOCL, mobilna uülnica) - §MOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-üm • ŠMOCLove urice» vsak dan od 12. do IS. ure • brezplačne inštrukdje matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sod^ovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. Iščemo aktiviste za izvedbo raziičnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor). 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo@skms.net. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (Športni park), peüu od 15. do 17. ure, Pilates: Zgornji trg-Razvojnaagencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom. mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisama Rdečega križa. Mestni crg 5, Šentjur, itF c8|sh rMdMo «ne Na ogled razstava Matjaža Šte^ra: Moje stopinje flgjm? dogajanj^v dvorani; lae do-športna rekreacija: ponedeljek In sreda ob 19.00. Vodi Grega T>ršek; KUD Superstar ' ples: torek ob 15.50. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gi^: KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14, in J 6. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. url. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENTCO^ Slovensko združenje za duševno zdravje • pomoč pri sodalniln psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg3,Celje Telefon 03 428-8890. 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-4042 DRUŠTVO SOS TELEFON 2A ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASlUA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah^ nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme01-524-19-93, e-mail: dnjStvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem tn ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 U ali 053/ 418 446 DRUŽINSKI INŠimn BUŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupme: •za starše -za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja • za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasüja CENTER ZA POMOC NA DOMU Tdefbn 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 druStvo ozara ceue pomoč ljudem s težavami vduševnem zdravju; Krekov trg3. Celje, tel.: 03 492 57 50. •V •^fiiocelje 'mi «t Podjetje NT&RC, do.o. DirektiMT. Srečko Šrot Podjetje opravljačasopisno-založniSko, radijsko inagen-ci)sko-(ržno dejavnost Naslcwt Prešernova 19,3000 Ceije, telefon (03) 4225190, fax: (05) 34 41032, Novi tednik izhaja vsak lorek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 SUR petkovega pa US CUR. l^jnica: Tea Podpe^ Veler. I^Iaročnine: Majda KJar^ek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijsk^ računa: 06000 0026781320. NenaroCenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.» Tiskarsko središče, ijunajska 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TIDPIIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.; Ivana Stamejčič Računainiški prelom: Igor ŠarUh. Andreja Izlakar Obli kcTvanie: www.minjaoesign. com E-mail uredmltva: tednik^t-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.iednik^ni-rc,a) MIMO mjs Odgovorna urednica: Simona Brglez Ur^nica informativnega programa: Janja intihar E-mail: radio<3>ni-rc.si. E-mail v studiu: info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Miieoa Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kurait. Rozman Petek. UrSka SeliSnik, Branko Stamejčič. Simona §oliniČ» Dean Suster» SaSka Teržan Ocvirk AGiNCIJA Opravlja trženje c^lasnep prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar. Zlalko Bobinac. Viktor KlenovSek. Alenka ZapuSek. Rok Založnik Ifeleton: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 Sil prejem oglasov po dekL poäti: agendja^^nt-rc.si m št. 60 • 1. avg VALNQ) POMOČ: CISTRON-od$€k na molekuli DNK, FlOLA-sUkletia cevka, OTOFON-slu&alo za nagluine, ŠKLOVSKI-rusM literarni kritik (ViktQr Borisovie) Nagradni razpis 1. nagrada: boD za 10 evrov za nakup v trgovini Mody Modetexa v LaSkem in vslopnici za obisk Tiianium Qlnes cenua v dvorani Zlatorog v Cel|u 2. nagrada: bon za S evrov podjetja Brglez z Vranskega in vstopnici za kopanje na celjskem b^enu S. - S. nagrada: vstopnica za kopanje na bazenu Rogaška Riviera Pri žrebanju bomo upoltevali vse pravilne rešitve [geslo), ki jih bomo prejel) na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 7. avgusta. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 25. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 58 Vodoravno; FONTANA, ADRESAR. ND, OTIS, TIA. EVE, JOHN. RAN, UM. OKI, MW, ALEM, IRIS, VAASA, MEG. LASK. fRHAR, AKUSTIKA, KOKUA, SITAR, REAL, BES, RIZALTT, STARE. UKANA, TVER. ARNE. NOME. RJA, ZGIB, ONO, PRT, NAO. CE, ZOOEY, ODEON. DESCHANEL, NA, KITICA. TRIGA, JAEN. EIGER, EDNA, ROOSA, ETA. Geslo: Igralci v ülmu Dogodek Izid žrebanja 1. nagrado • bon za tri nedeljska kosila v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Panika Gabrovec, Zvodno 48 a. 5000 Celje. 2. nagrado * vstopruco za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in vstopnico za triurni obisk Term Olijnia. prejme: Jože lumper, Griže 117, Griže. 3. * 5. nagrado • vstopnico za bazen Rogaška Riviera, prejmejo; Katica Pe$ak> Velika Raven 9, Nova Cerkev; Jože Gorišek, Sevce 3 c. EUmske Toplice In Mitja Šturbej, Kidričeva ulica 92, Rogaška Slatina. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti^ t Z i 1 1 5 h 7 8 9 10 11 12 15 w IS 16 17 19 19 20 21 22 33 2$ 2T Iti 1 29 Ime in priimek: Naslov; _ HOROSKOP C OruL Tekanje okoli wim sicer toda vaSidü7nnäg/iimü^ ieprecej čez glävo. Pomislile v&aj tu in tam tudi na «iste. ki vas imajo radi Partner se vam je zatel odčai^evaii. zato se raje rnaio bolj potrudile • vsaj kar se tiče ljubezni On: Izredno se boste izkazali naposiovnem področju, pa Četudi vam od začetka ne bo Šlo vse, koi siesizamistäL Ihxmbnojepaävztrzt-jaiiin videä boste, dabo ria koncu vse po vašihželjah. Ona: Le zakaj se zapirale in oddaljujete od resničnega življe-r^ ? Okusile se raje malo razveseliti, nebovamž^ VaJeglaune možnosti so predvsem v posteljnih rečefi, kjer ste trenutno resnično nenadkriißifi. On: Nikar si ne delajte odvečnih skrbi. ampak seprepustiteob-čutku. Pinančnostanjesevam lahko samo izboljša, pa Tiajsi /laredite ŠetakSennesmiseL Nekateri imajo pač srečo, zato jo ruje izkoristite, dokler je tu! DVOJČKA ^ Ona: Za ta reden bi bi/o Se naj-botje. da bi ga enostavno presko-čiH Predvsem pa nikar netvegaj-leničesarpomsjibnegii, saj sevam lahko z^odi prava pravcata katastrofa. 1b pa vsekakor ne bi bilo dobro' ali ne? On. Še vednoseboste malce obotavljali. saj se boste želeli prepričati prav o vsaJd malenkosti. Na konai pa se boste vendariepodati v tves^ poslovno avanturo, ki vam obeta nadvse lepe finančne Mitke. Ona: Dober$las seže v deveto WIS. V> se bo pokazalo tudi pri vas, vam bo dobra poslovr\a poteza odprla prenekatere vrata v prihodnost. Zgrabile priložnost, dokierješetu, kajtik^n^bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. On: BiU boste presneto presene' čeni, saj takšne reakcije pač ne bostepiičakovaii. Tbvambovse-kakor dobra Šolazaprihodriost. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane. karvelja tudi za vas. Prihodnjič bodite previdn^H Ona: Pomagaliboste reševadpri-jateijeve težave na poslovriem po-dro^u, pri tempa spozruillosebo. ki vam bo v prihodnosti še veUko pomenila. Nikarsepreveč ne obirajte, so vam vraia na stežaj odprta. On: Nikakor vam ne bo uspeb urecUti vaša čustva do nekoga, ki vamžedaij časa roji po giavL Zberite se in trezno premislite, kaj v resnidželUe, šele nato pa naredite kakšen usoden kortii. DEVICA ^ OruL Presene^mi nad od' loätvijo svojih prijateljev, ki vas bodo kar nelkako pozabiä vkljuä-ti v svoje načne za prihodxr^praz-novanje. Le ka] sle naredili r\an> be. da steprišli v tako neprijetno situacijo!? On: Poskusile ugoditi svoji pan-nerki. saj vam bo to znala Še kako lepo povrniti Ne mislite na kasneje. ampak uživajte ta trenu' tek. S prijatelji se boste dogovorili za lep posely ki bo prinesel vse-smmskohyrisL Ona: Saj ni vse tako čmo, kot si predstavljate. Zato se nikar neza-pirajtevase, ampak poglejte tudi na sosednjo stran in videU boste, da se vam ponuja lepapriložnost. da se izboljšate finan^o stanje. IzkoristiteJol Oil Postorili boste še zadnje ob-veznosti. nato pa se podali naza-služen potep s svojo partnerko in prijat^i in vsaj za nek(^ dni poskusih pozabiti na vsakodnevne tegobe. Skrbi pustite raje kar doma. ŠKORPIJON Ona: Zdravstveno stanje se vam je izboljšalo in v bližnjiprihodno' sä m pričakovati bistvenegapo-slabšanja. Zato si kar oddahnite in se mirne vesti odpravite na zabavo, na katero se že dolgo pripravljate. Lepo vam bo... On: Na področju, kjer ste najbolj aktivni in prizadevni, imate priložnost, da se prebijete iz ozadja in končnozasedete mesto, ki vam konec koncev tudi pripada. Nore-diteodločilen korak inpoberite sadove svojega dela. mm Ona: Očitno je v zraku nekaj, kar vas vse preveč spominja na vašega nekdanjega partnerja, pa boste tako ponovno poiskali kontakt z njim. Pazite le, da tudi tokrat ne dosre rzaredi^i podobnih napak kot v preteklosti On: Pogovorili se boste s svojo parmerko in s tem bosta kljub le-žavam.kivajupestijo.uspeianajti skupno pot v prihodnost. Ježe tako, da je vajina prtitra moč ravno vtem, daznatapremagaävse težave, kisepojaxrijo. KOZOROG Ona: Prizadevali si boste ponovno osvojiti srce svojega partnerja^ karvambotudi uspelo. Pomiritev bo priSla ravno ob pravem Času, saj so sedaj pred vami dnevi, ko bo potrebno pošteno pljuniti v ro-kein ne bo pravega čo^a za ljube zen. On: Odločitev bo sicer težka in neprijetna, vendar boste na kon-cu izbraii karseda ugpdno kombinacijo. Nikar ne skrbite zaman, ampak se raje bolj posvetite realizaciji ljubezenskih ruičrtov. ki vam že drü; časa rojijo po ^vi! VODNAR ^ Onii:\/ašaosnovnaimpakaje naivno miš^enje. VaŠihaktivnosti lüpotrebrxo razlagati do podrobnosti. Lahko vam škoduje. Poglej' te rui življenje nekoliko realneje in v nenatku boste spregledati vse svoje pretekle napake. On: PrvpričaUste se, daste imeii prav fn s&laj rriorate samo vztrajati pri svoji odločitvi, saj boste le tako dosegli zastavljeni cilj. In ta Je karseda zanimiv, zato se vam izplača potruditi Ona: Tbfcmr boste končno poslušali nasvet osebe, klvamžedalj Časa ždt odkrito pomagati, vi pa ga enostavno niste želeli posluh-ti. Prav kmalu pa se bodo pokazali tudikonkreni rezultati ki bodo predvsem posledica rwvegßpnsro-pa. On; Nakläi ste na enakovrednega tekmeca, ki väm lahko dodobra zagreni živ^enje. Partnerka vam je sicer zvesta. vendarpa sejeza^zanimatiza dokaj ^nevarne« zadeve. Poskrbiteza red v hüi. če ne. bo prepozno. Tijln, IdbodDncarshrtftleza zadovorjstvo Quk^e^ev masaž, so rva otvoritvi zaplasale m z nasmehom očarale že pred začetkom slovesnosti Ugodje, ki ni za vse Danes so v hotel in spa center Wellness parka LaS-ko sprejeli prve goste. Povabljenci so si ga sicer lahko ogledali že dva dni prej. Tisti» ki so prišli iz Laškega ali okoUšlub krajev, so bili kar malo nejevoljni. Pa ne zato, ker se v novih prostorih ne bi počutili prijetno. Ravno nasprotno. Ner-gali $0, ker je hotel preblizu in v njem ne bodo mogli preživeti kakšne noči. Aii pač, so namigoval) dnjgi. In ko smo že pri namigovanjih. Zlobni jeziki so pripomnili, da so otvoritev novega kompleksa pripravili v času dopustov zato, da bi prihraniti nekaj denarja. Saj veste, evropskega pač Še niso dobili. AK Foto: GrupA Ča je bHa veČina polWkov na dopustu, na otvoritvi smo pogrešali tudi laikege župana Franca ZdiMa. so si Čis vzeR ljudje s medijev. Betfca Šuhel ^ aredim) je sicer dosamka na delu v Ljubljeni, Bojan Požar in i^egova Barbara Dmae pa sta gotovo tskda material za svoje medijska udejstvovanje. Požar bo morda v sv^em spletnem Msopisu laMio ob^vil kaklrw pikwitnoat tz sob novega laškega hotela, Dmacevi pa kej veliko plesnih uStkov oiso privosäli. Simpatična Daniiala Andjelic, ki v Laskam vodi spa canter wellness parita Je želela biti pri predstavitvi ugodja zelo nazorna. Kako daleč je ila. prepuščamo vasi domilljip. P. S.: Diralctor Roman Matek si v ozadju že mene roke. PrtSlo ja tudi nekaj pomembnih Laičanov in tistih, ki sov Laškem zgolj zaposleni. Mnogi, ki so sicer zaman čakali Boika Šrota, ki je bojda kampiral na hn/a^ obali, so dočakali le njegovega manj razbitega predhodnika Toneta Turnska. Stanje v hotelu je preverila tudi naeel-nica Upravne enote Laško Andreja Stopar. Povsod, samo doma bolj malo Po potepanju v New Yorku se je koreograf in umetniški vodja Plesnega teatra Igen Celje Igor Jelen • Igy odpravil na premiero baleta Dama s kamelijarai v pariško opero ter v u]ico svetovne mode na ogled trendov in kolekcij za jesen in zimo 2009. V ateljeju Jeana-Paula Gaultiera (na sliiu} je že stari znanec in so veseli njegovega večkratnega obiska. Sledil je ogled Ibsce v veronski areni, zdaj pa pripravlja scenarije za dogodke in predstave v svojem počitniškem stanovanju v Piranu. Konec avgusta bo v tam organiziral že 20. plesno kolonijo. Zahvalno pismo Laure Bush Steklarna Rogaška je te dni ponosna na pismo, ki ga je prejel njihov prodajni salon v Ljubljani. I^ura Bush jim je poslala zahvalno pismo z lastnoročnim podpisom In s svojo fotografijo. Ob obisku v Ljubljani je namreč povsem nepredvideno opravila nakup v salonu. S krista* lom iz Rogaške Slatine se je seznanila že leta 2001 in si ga očitno zapomnila. Tokrat je kupila set kristalnih kozarcev za rdeče vino, kot pozornost pa je v dar od zaposlenih dobila ročno gravirano in zlateno kristalno skled i co. Pl.eSKARSTVO FASADERSTVO ilKUGlER KosoveiovQ 16 3000 CEUE CBH «41 e«« M 490 02£t