GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA % KOPER — 4. MARCA 1960 isr Poštnina plačana v gotovini -fr LETO' IX. — ŠTEV. 10 RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER Od občinskih političnih in oblastvenih forumov, njihove pomoči in razumevanja je odvisno, če bodo zaživele stanovanjske skupnosti kot teritorialni samoupravni organizmi Preteklo soboto je bila v Kopru razširjena seja predsedstva OO SZDL. Glavna tema je bilo poročilo in razprava o stanju in dejavnosti stanovanjskih skupnosti v našem okraju. Poročilo je imel predsednik Komisije za družbeno samoupravljanje pri OO SZDL Oskar Venturini. Ker smo v našem časopisu že pisali o trenutnem stanju in delu doslej ustanovljenih stanovanjskih skupnosti (SJ, štev. 6 z dne 5. februarja) ter o pomenu in podpori tem skupnostim (SJ, št. !i z dne 13. februarja), se ne bi S > Letos poteka petdeset let, odkar je sekretarka mednarodnega ženskega gibanja Klara Zetldn na konferenci v Kjdbenhavnu predlagala, naj se S. marec proglasi za mednarodni borbeni praznik vseh žena, Od tedaj so bojevale žene mnogo težkih borb ob strani svojih moških tovarišev zoper najrazličnejše zatiralce. Tako jih srečujemo v predvojnih ječah, na demonstracijah in pri stavkah proti kapitalistom; v narodnoosvobodilnem boju jih najdemo kot borke s puško v rokah, kot kurirke, bolničarke in zdravnice ter pri vseh delih, ki so bila potrebna za zmago, da nam je za-blestela svoboda. To je bila doba, ko se začno odločno krhati predsodki o ženski manjvrednosti, doba, ko žena enakopravno z moškimi voli in je voljena, V borbi je naša žena dozorela in zato se je pogumno spoprijela tudi z novimi nalogami v razrušeni domovini. Blažila je težke rane, ki jih je povzročila vojna, pomagala pri skrbi za otroke .brez hraniteljev in za vojne invalide. Prej brezpravna, podrejena možu, brez poklica, se uveljavlja sedaj v raznih poklicih, v ljudski oblasti, v delavskih in upravnih odborih ter v družbeno-politič-nem življenju. Žena je doumela, da ji le gospodarska neodvisnost prinaša resnično enakopravnost. Vendar se še vedno številne žene težko odtrgajo od doma, ker ni razvitih ustanov in servisov, ki bi jo osvobodili skrbi za družino in gospodinjstvo. Prvi začetki so sicer že tu in zdaj je od vse naše fkupnosti odvisno, kako hitro se bodo te oblike razvile in zadostile vse7n potrebam. Samo prozaično življenje z edino skrbjo za vsakdanje potrebščine ni bilo nikoli cilj naše žene. Njeno stremljenje je šlo više. težila je k lepšemu, polnejšemu in vsestranskemu izživljanju. Že v domači hiši je bila njena skrb, da popestri, poživi in razgiba, enoličnost. Ko pa je našla svoje mesto v javnem, udejstvovanju, je oboaatila življenje na vseh po-priščih. Nikjer ne manjka, kjer je potrebno njeno sodelovanje, povsod vnaša vedrino in polet ter radoživo razdaja svojcf življenjske sile, posebno če se zaveda, da so sadovi njenega truda namenjeni vsem onim. ki so bili včasih zapostavljeni in zatirani. To je današnja. žena. ki jo je oblikovala borbena preteklost, žena. tvorlca v družini in v javnem življenju. In še v navrej gleda, ta naša žena jasnega, čela v bodočnost in dela zi mlado, pokolenja, sledeč svetlemu zoledu svojih prednic, ki so ustvarile pogoje, da je dozorela. današnja stvarnost. Sicer še skromna, toda polna obetov iv poroštev za levše dni. In hvaležna je vsem■ tistim., ki so delale in trpele, se borile in žrtvovale može in sinove, da so ji priborile te iepše dni. Sonja Bregant podrobneje ustavljali ob izvajanjih tovariša Venturinija, pač pa ob plodni razpravi članov predsedstva, ki so ta izvajanja dopolnili. Prvi je posegel v razpravo predsednik OO SZDL tovariš Albert Jakopič-Kajtimir. Opozoril je predvsem na družbene plane, ki naj jih občinski ljudski odbori vsklajujejo s potrebami stanovanjskih skupnosti. Te potrebe pa morajo biti odraz konkretnega stanja in analiz, ljudje morajo spoznati potrebo in koristi teh skupnosti. Nekatere stanovanjske skupnosti so do zdaj £e dobro zastavile, vendar pri večini lahko govorimo bolj o programih kot o dejavnosti. Čimprej bo treba uveljaviti sodelovanje z drugimi organizacijami in pomoč gospodarskih ustanov in podjetij. Tc pomoči ne bo težko doseči in ne bo pomenila nobenega prosja-čenja, če bodo znali odbori stanovanjskih skupnosti s točnimi analizami in konkretnimi predlogi pokazati dejanske koristi, ki jih bo imela določena gospodarska enota od izvajanja nalog stanovanjske skupnosti. Tovariš Kajtimir je dalje govoril o vrsti servisov, katerih zametke je že opaziti v naših stanovanjskih skupnostih in še o tistih, ki bi bili potrebni in bi odgovarjali današnji stopnji našega razvoja in stanja. Stanovanjske skupnosti bodo postale še posebno važen faktor v večjih središčih, pri nas konkretno v bivših občinskih centrih, ki jim bo s tem organom vrnjena možnost samoodlo-čanja. Ko je govoril o cenenih uslugah, ki jih morajo nuditi servisi stanovanjskih skupnosti državljanom, je tovariš Jakopič opozoril, da je treba pri ureditvi raznih obratov misliti zlasti na dobro in moderno opremo. Vprašanje prostorov za delavnice, servise in druge obrite stanovanjskih skupnosti pa b-o trci»a začeti reševali sproti, sicer bo ta problem vedno bolj pereč: pri vseh novogradnjah bo treba predvideti take prostore. V nadaljevanju razprave je bilo precej govora o otroških ustanovah, predvsem otroških vrtcih, ki s svojimi urniki in oskrbo večinoma ne rešujejo vprašanja pomoči družini in zaposleni ženi, ampak so zgolj ustanova za predšolsko vzgojo. Povzetek poročila in razprave o stanovanjskih skupnostih so udeleženci razširjene seje na predlog sekretarja OO SZDL tovariša Ivana Mavsarja formulirali v sklepe, ki bodo vodilo pri nadaljnjem delu. Med glavnimi sklepi bi omenili priporočilo vsem občinskim ljudskim odborom, naj bodo stanovanjske skupnosti in njihovo delo predmet razprave ene najbližjih sej ObLO ter naj bodo občinski družbeni plani odraz potreb in dela vseh stanovanjskih skupnosti s tega področja. Komisija za družbeno upravljanje pri SZDL bo proučila potrebe po šc nadaljnjem ustanavljanju stanovanjskih skupnosti. Njihovo vlogo in funkcijo bo ponekod lahko prevzel krajevni odbor. Na skupnih sestankih predstavnikov vseh SEJA OLO KOPER V Kopru je včeraj zasedal okrajni ljudski odbor, ki je po obširni obrazložitvi podpredsednika inž. Aljančiča sprejel predlog o spremembah in dopolnitvah statuta okraja Koper, odlok o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih OLO Koper in po poročilu razpravljal o dosedanjem delu upravnih organov OLO. društev bo treba vskladlti skupno delo v stanovanjskih skupnostih. Druga točka dnevnega reda razprave so bili poravnalni sveti. Iz poročila je bilo razvidno, da imamo do zdaj v okraju 35 poravnalnih svetov (Sežana G, Ilirska Bistrica 5, Izola 1, Piran J, Postojna i, Hrpelje 3 in Koper 12), vendar še vsi ne delujejo. Pozitivno pa je oceniti njihovo vlogo in sestav. Ti sveti sodijo med organe, ki so izredno hitro zaživeli in začeli odigravati svojo pozitivno vlogo. Ob koncu je bilo še govora o raznih tekočih nalogah članov SZDL v kongresnem letu, o pripravah na razne praznike (S. marec, 1. maj in Dan mladosti, 25. maj) in enem osnovnih vprašanj: mobilizaciji vseh državljanov za izvedbo družbenih planov. . j i Jubilejno — petdeseto — leto teče letos, odkar napredne žene vsega sveta slavijo osmi marec kot dan mednarodne solidarnosti v boju za svojo enakopravnost in svobodo. Ob letošnjem — zato še prav posebno slovesnem — prazniku, ki se ne omejuje samo na ta dan, marveč teče njegovo praznovanje skozi vse leto, želimo vsi našim materam, sestram in družicam pri njihovem slavju vso srečo, hkrati pa izpolnitev vseh njihovih zelja in postavljenih načrtov v prid naših otrok in vse naše skupnosti LETOŠNJE DRUGO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE JI Na drugem zasedanju Ljudske skupščine Slovenije v tem letu, ki se je začelo minuli ponedeljek pod predsedstvom tovariša Mihe Marinka, sta oba zbora na ločenih in skupnih sejah razpravljala o vrsti vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj turizma, gostinstva in družbene prehrane v naši republiki. Pred skupno sejo sta oba zbora na ločenih sejah razpravljala med drugim tudi o predlogu zakona o delovnih razmerjih kmetijskih delavcev v zasebnih kmetijskih gospodarstvih in ga tudi sprejela. Brez dvoma je bila razprava o gostinstvu in turizmu posebno pomembna tudi za koprski okraj, ki ima še velike možnosti za nadaljnji razvoj obeh dejavnosti. Referent dr. Marjan Dermastia je po splošni oceni o izredno ugodnih pogojih, ki jih nudijo naravne lepote in zemljepisni položaj Slovenije za nadaljnje uveljavljanje turizma in gostinstva, poudaril potrebo po smotrnejšem izkoriščanju sedanjih kapacitet in potrebo po hitrejšem napredovanju inozemskega turizma,, ki bi v danih pogojih lahko prispeval več pri izravnavi naše plačilne bilance. Čeprav dajejo investicije v turizmu relativno najboljše gospodarske rezultate, posvečamo širjenju materialne osnove premalo pozornosti. Ljudski poslanec Albert Jako-pič-Kajtimir se ie v svojem ko-referatu zadržal zlasti pri problemih, ki so važni predvsem za razvitejše turistične kraje. V svojem izvajanju je tovariš Kajtimir povezal vrsto činiteljev in potreb po medsebojnem vsklajevanju turizma z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi panogami. Pri obravnavanju značilnosti modernega turizma je nakazal številne možnosti, ki jih v naših pogojih lahko nudimo tujim turistom. Sodobno in dobro organizacijo izletov, razne kulturne, športne in gospodarske prireditve je označil kot važno torišče dela naših turističnih oreanizacij, kajti dosedanja praksa in ugodne postavke dohodkov kažejo, da se tujci teh uslug radi poslužujejo. Hkrati pa je tovariš Kajtimir poudaril, da nikakor ne smemo podcenjevati gospodarskega pomena domačega turizma, ki je z nenehnim naraščanjem življenjskega standarda čedalje večjega ekonomskega pomena za naš turizem.. Pri obravnavnju urbanističnih načrtov za turistične kraje je tovariš Kajtimir govoril o pomenu bolj načrtnega dela, kajti od tega je v nemali meri odvisna uspešna priprava investicijskih programov. Posebnim skupinam strokovnjakov naj bi pov'erili sestavo teh programov, ker bo s tem nu-dena pomoč tako investitorjem kot projektantom. Nadalje meni, da bi se pri investiranju morali usmeriti v glavnem na kreditni sistem, omejiti pa zahteve oo dotacijah. Tudi turistični propagandi je tovariš Kajtimir posvetil v svojem govoru velik pomen in pri tem izrazil potrebo, da bi razen potovalnih in turističnih agencij morale donrinesti v tem prizadevanju svoj delež tudi gospodarske organizacije. V razpravi o poročilu je govoril tudi poslanec Davorin Ferligoj. Poudaril je, da se v turizmu obalnega področja Slovenije posebno močno občutijo predvsem problemi neenakosti pogojev turističnih in neturističnih področij glede sredstev za investicije. Nakazal ie tudi problem razviianja zasebnih turističnih uslug (sob). Tovariš Davorin Ferligoj je nadalje izrazil potrebo, da bi morala imeti turistična področja ugodnejše pogoje pri iskanju investicijskih kreditov, dalje potrebo po soudeležbi počitniških domov itd. Omenil je tudi težave, ki jih ima gostinstvo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra ter med drugim poudaril potrebo po reorganizaciji gostinskega šolstva, ki bi pritegnilo v ta poklic več mladine. PRVA KOPRSKA MDB MNOŽI SVOJE VRSTE JI Do odhoda prve koprske brigade »Toneta Tomšiča« na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstvo— enotnost« nas ločijo samo še štirje tedni. V vseh občinah našega okraja zbirajo komisije za delovno akcijo prijave kmečke in delavske mladine, ki se je odločila za pivo izmeno, kajti tej brigadi bosta sledili še dve: ena kmečko-delavska brigada in ena srednješolska brigada, ki bosta odpoto- Oj, ta pust, ti čas veseli .. . Menda nI bil še nobeno leto posebno v Kopru in obalnih mestih tako živahen in norčav, pa tudi drugod je bilo Kurcntovanje polno zabave in šegavih dogodivščin. Na sliki: sprevod malih Partizanovih mask po koprskih ulicah minulo nedeljo vali na avtomobilsko cesto 1. junija oziroma 1. avgusta. Preteklo n'edeljo je bila na OK LM Slovenije v Kopru razširjena seja okrajne komisije za delovno akcijo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh občinskih komisij. Poročila iz posameznih občin pravijo, da se je doslej prijavilo za prvo brigado že 35 mladincev in mladink, Sežana s 15 prijavami, zelo resno pa delajo tudi v Ilirski Bistrici. Medtem se je število prijav gotovo še povišalo, kajti komisije so v tem tednu delale z vso vnemo, ker bo že prihodnji teden prvo cepljenje brigadirjev. Udeleženci posvetovanja so razpravljali tudi o praznovanju dneva mladinskih delovnih brigad, ki bo 1. aprila. Sklenili so, da bo osrednja prireditev — srednješolski festival — v Kopru dne 26. in 27. aprila. ' b DANES DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBČINE KOPER Danes zasedata v Kopru oba občinska zbora in razpravljata o predlogu letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna. Po sprejetju tega predloga pa bodo odborniki izvolili nove predsednike in člane svetov. priznanje požrtvovalnim tehnikom in komisijam htz o V arabska liga proti francoski politiki v alžiriji V Kairu se ,ie zaključilo 32. zasedanje sveta Arabske lige, na katerem so sprejeli maroški predlog o sklicanju izrednega sestanka zunanjih ministrov arabskih držav. Sklenjeno je bilo tudi, da je kakršnokoli vmešavanje v zadeve Srednjega vzhoda glede palestinskega vprašanja proti načelom ustanovne listine OZN. V posebni resoluciji pa so udeleženci tega zasedanja poudarili, da je potrebno ostro nastopiti proti Franciji, ki po njihovem mišljenju poskuša okrniti enotnost Alžircev, zavlačuje rešitev alžirskega vprašanja, ki je možna le s priznanjem samoodločbe Alžir-c'ev o ustanovitvi samostojne države, in proti izvedbi pokrajinskih volitev v Alžiriji. zahodni vojaški bloki — neumnost Predsednik vlade Sovjetske zveze Nikita Hruščev, ki ie te dni zaključil obisk v Indoneziji, je dal več zanimivih izjav. Tako je med drugim dejal, da SZ vse bolj želi pozdraviti na konferencah velikih državnikov tudi predstavnike Kitajske, Indije, Indonezije in Japonske, vendar na da bo možno na bližnji konferenci velikih štirih rešiti nemško vprašanje tudi brez navzočnosti LR Kitajske, ki je nekatere velesile še niso priznale. Hruščev je tudi dejal, da smatra »japonsko-ameri-ški sporazum o varnosti« za vmešavanje v notranje zadeve Sovjetske zveze in da so Atlantska zveza, SEATO in CENTO obsojeni na propad, ker so — neumnost. posvetovanje o Človeških pravicah V Ženevi se je sestala komisija Združenih narodov za človeške pravice. Zasedala bo tri tedne in razpravljala o pojavih proti-židovske gonje v nekaterih državah in o pravicah beguncev do koriščenja političnega zatočišča. CARIGRAD — V Carigradu bodo zgradili največji most v Evropi, ki bo hkrati četrti največji most na svetu. Vezal bo evropski in azijski del Turčije čez Bo-soorsko ožino. Most bo dolg 1358 metrov, gradili pa ga bodo štiri leta. Turška vlada je že razpisala licitacijo. LONDON — Po vesteh britanskega tiska, bo razglasitev ciprske neodvisnosti znova odložena in sicer najmanj za dva meseca, lahko pa tudi do junija. Predvidevajo, da bo uradno sporočilo o tem izdano že sredi prihodnjega tedna. TOKIO — Levičarska študentska federacija »Zemgakuren« bo sodelovala v demonstracijah, stavkah in novem pohodu pred japonskim parlamentom, s katerim bodo protestirali proti ratifikaciji ameri-ško-jaDonske pogodbe o varnosti. MOSKVA — Združeni arabski republiki bo Sovjetska zveza nudila tehnično pomoč v graditvi tovarne antibiotikov in tovarne kemičnih farmacevtskih preparatov. BUENOS AIRES — Štiridnevna stavka osebja zračne družbe »Aerollnas Argentinas« se je končala. Uprava družbe je pristala na zahteve stavkajočih, da bo še nadalje veljal 40-urni delovni teden in da bo opusitla svoj sklep, po katerem bi se delovni teden raztegnil na 4-1 ur. V £ m S It S Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastlco Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdajo CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 508 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am, dolarja. — Bančni račun G02-70-1-1B1. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« ZAHODNONEMŠKE ŽELJE Zahodnonemški kancler Ade-nauer je te dni izrazil željo, naj bi NATO dovolil Zahodni Nemčiji izgradnjo vojaških oporišč izven državnih meja, najprej pa v Španiji. Ta Adenauerjeva želja pa ob vesti, da se Zahodna Nemčija namerava oborožiti z jedrskim orožjem vzbuja sum, da Nemci ne bodo nikdar odstopili od težnje po militarizaciji. Vse kaže, da jih zgodovina ni izučila in da br'ez vojaških bobnov težko živijo. ZA SPREJEMNI IZPIT ZA VPIS V VlSJO KOMERCIALNO ŠOLO Višja komercialna šola v Mariboru bo te dni objavila razpis za sprejem v I. letnik. Sprejeti bodo lahko tudi kandidati, ki nimajo popolne srednje šole, a imajo končano osemletko in najmanj 4 leta gospodarske prakse, morajo pa opraviti sprejemni izpit. Da bi omogočili kandidatom te izpite, bo Ljudska univerza okraja Koper v primeru zadostnega števila interesentov priredila poseben tečaj v Kopru. Vse, ki bi se želeli vpisati, vabimo, da se prijavijo pismeno ali osebno na naslov: Ljudska univerza okraja Koper, Kreljeva ulica 5, kjer dobite vsa ostala pojasnila. Prijave sprejemamo do 20. marca 1960. LJUDSKA UNIVERZA OKRAJA KOPER Vloga in delo higienske in tehnične zaščite sodi danes brez dvoma v vrsto važnih činlteljev, ki so pri izpolnjevanju velikih nalog v našem gospodarstvu, predvsem v industriji, važnega in odločilnega pomena. Izboljšanje higienskih in tehničnih pogojev za varno delo občutno vpliva na dvig narodnega dohodka, saj je znano, da se izgube, ki jih utr-pimo zaradi nesreč pri delu, slabih pogojev dela, slabe prehrane in podobnih pomanjkljivosti, izražajo večkrat v izredno visokih številkah. Gre torej za sredstva, ki si jih odtegujemo zaradi pomanjkljivega dela HTZ, čeprav je ta opravila v minulih letih velikansko, ponekod celo pionirsko delo. Marsikje so z uvajanjem novih metod dela, z boljšo organizacijo dela in nenehno čuječ-nostjo služ za HTZ uspeli znižati število nesreč na minimum. Zal pa temu vprašanju ne posvečajo povsod dovolj pozornosti in se še vedno srečavamo s primeri, ko posamezna podjetja beležijo leto za letom veliko število nesreč pri delu, ponekod precej nad republiškim povprečjem. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru posveča že več let temu vprašanju posebno pozornost in ne štedi s sredstvi. Razni tečaji in predavanja, ki jih prireja ZSZ v Kopru so se izkazali za najboljšo obliko usposabljanja kadrov na tem področju. In prav po zaslugi dejavnosti zavoda se marsikje otresajo klasičnih metod dela in so v prizadevanju za boljšo zaščito naredili velik korak naprej, kar je v mnogih primerih pripomoglo do občutnega znižanja nesreč pri delu ali pa vsaj v preprečevanju težjih nesreč. Na prisrčni slovesnosti je pretekli teden izročil predsednik izvršilnega odbora Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, inž. Peter Aljančič, najbolj zaslužnim tehnikom in komisijam HTZ za požrtvovalno delo in dosežene uspehe na področju higienske in tehnične zaščite posebno priznanje: diplome in denarne nagrade. Slovesnosti sta se udeležila tudi namestnik direktorja Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, tovariš Strle, in direktor OZSZ v Kopru Bogomil Bitežnik. Vsi imenovani tovariši so v svojih kratkih nagovorih poudarili vee večji pomen HTZ v našem gospodarstvu in z bodritnimi 1 dami pozvali prisotne tehnike predsednike komisij HTZ k še bolj poglobljenemu delu te :.:luž-be. Tovariš Strle je nagrajencem čestital za zasluge na tem področju ter pohvalil prizao iva-nje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, \ltjer co pravilno dojeli osnovno nalogo, da je treba nuditi Ivso p) Rojaki iz Doline na obisku v Hrpeljah V dvorani hotela »Central« v Portorožu je v soboto in nedeljo zasedal razširjeni plenum Republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev Slovenije. Zasedanja se je udeležilo 88 delegatov in številni gostj'e, med njimi član IS LRS Niko Šilih, ki je obenem predsednik republiškega sveta za zdravstvo, sekretar centralnega odbora sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije Miloš Orlic, predsednik zveze sindikata javnih služb Slovenije Branko Babic, državni sekretar za zdravstvo dr. Jože Benigar in drugi. Predsednik republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev dr. Rado Osvald je v svojem poročilu nakazal glavne naloge in probleme, ki stojijo pred sindikatom. Zdravstveno službo je treba prilagoditi razvoju in potrebam naše družbe. Zato bo treba doseči tako organizacijo zdravstvenega dela, da bodo zagotovljeni čim večji uspehi tako pri varovanju naših ljudi pred obolenjem, kakor pri vračanju njihove sposobnosti za delo. Tudi v zdravstvu bo treba najti primerne oblike družbenega upravljanja ter stimulativnejše oblike nagrajevanja. O slednjem je poročal predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Obračune. Na pustno nedeljo popoldne je v Hrpeljah gostovalo kulturno-prosvetno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu. Pred napolnjeno dvorano »Svobode« je nastopil najprej 26-članski moški pevski zbor, ki ga sestavljajo večinoma mladi kmečki ljudje in delavci. Zapeli so več pesmi, med njimi nekaj Gerbičevih, Vodopiv-čevih in Aljaževih skladb. Poslušalce je iznenadila izr'edna discipliniranost zbora, svežina in ubranost glasov ter kultivirana dinamika podajanja. Njihov mladi m ii^SSMSSIif ' | < f ||pgg 'v : i' IstP^ Spf m • 1M $t¡ í:' V ¡ü /: rJ wSfsssa* .. mšmm mm'. o v šolskem letu 1958-59 je bilo v šolah za kvalificirane delavce 22, v šolah za odrasle 42, v tehničnih šolah 13,6, v kmetijskih pa 24 odstotkov žena. ® V Zvezni ljudski skupščini imamo 6,8 °/o, v republiški Ljudski skupščini Slovenije pa 18 "/o žena. o V svetih in komisijah ljudskih odborov Slovenije dela 2584 žena, v delavskih svetih Slovenije pa je 28,3 »/o žena. o Med članstvom SZDL v Sloveniji je 48,3 °/o, v ZKS pa 25,8 °/o žena. aktiva po terenu ilirskobistriškl občine, katerega so si razdelile ntF 26 centrov, in seznanjajo žene s problemi komune, z njihovo vlo-glo na zborih volivcev in kot članic SZDL. Prvi pozitivni rezultati dela tega aktiva so na terenu že vidni. NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV IZ NAŠEGA OKRAJA Od vseh volilnih upravičenk je vključenih v SZDL 85 %>, medtem ko je med moškimi volilnimi upravičenci le 63% članov te organizacije. V vseh drugih okrajih je to razmerje v korist moških. * * * V okrajnem odboru SZDL je od 65 članov 9 žena, v občinskih odborih od 289 članov 52 žena in v odborih osnovnih organizacij SZDL od 2108 članov je 380 žena. * * * Od skupnega števila zaposlenih — nekaj več kot 27 tisoč — je čez 9 tisoč žena ali vsak tretji zaposleni. V delavskih svetih podjetij je 18 °/o žena, v upravnih odborih pa 11 °/o. * * * Imamo 21 otroških vrtcev (največ v obalnem pasu), v katerih je 38 "/o otrok zaposlenih mater. Le 5 od teh vrtcev so s prehrano, ostali so br'ez toplega opoldanskega obroka. Sovf^t?-© PLESALA JE ENO POLETJE Kdo se ne spominja prisrčnega filma, ki smo ga gledali pred nekaj leti tudi pri nas in so ga 'posneli po romanu švedskega pisatelja P. O. Ekstr5ma: »Plesala je eno poletje«. Zdaj je izšlo to delo tudi v slovenskem prevodu. Iz švedščine ga -je prevedel Janko Moder, Knjigo je izdala Mladinska založba in jo opremila s posnetki iz istoimenskega filma. ZGODBE GILA BLASA DE SANTILLANA Francoski pisatelj A. R. Lesage je živel v začetku 17. in 18. sto-letjač Med dela, ki jim tudi dve stoletji nista mogli vzeti njihovega čara in mika, sodijo prav gotovo doživljaji Gila Blasa. Pisateljevo pero je urno, nagonsko, njegov slog pa sočen in zgoščen. K zgodbam Gila Blasa se bo vedno znova rad vračal bralec, ki se bo znal posmejati z njihovim avtorjem zdaj tiho zdaj glasno. Postale mu bodo neusahljivi vir istaive-ga, blestečega in posmehljivega ¿•ancoskega duha. v vsako hišo Slovenskega Primorja Na sliki vidite oblačila — komplet, obleki in plašč — ki jih priporoča moda mladim dekletom kot primerna in praktična. Modeli se zato odlikujejo po preprostosti in mladostnem videzu OBČINA KOPER Na večer pred praznikom, to je 7, marca ob 20. uri, bo v koprskem gledališču svečana akademija. Na sporedu so odlomki iz Cankarjevih del (izvajata član Mestnega gledališča Jože Tiran in harfistka Pavla Uršič-Petričeva iz Ljubljane) in pevske ter baletne točke. Na povabilo Zavoda Primorske prireditve bo gostovala v dneh pred praznikom v Kopru ljubljanska Drama, in sicer s Fischerjevim delom »Prosti dan« in Anouilhovo »Sapico«. Na pobudo Ljudske univerze bo 8. marca predaval v veliki gledališki dvorani dr. Jože Potrč. Po predavanju bo v hotelu Triglav družabna prireditev. Dan žena bodo slovesno proslavili tudi v drugih večjih krajih in zaselkih koprske občine ter v podjetjih. Svečane sprejeme za žene bo priredil predsednik koprske občine, kakor tudi sekretarji osnovnih organizacij SZDL. upravniki kmetijskih zadrug, predsedniki krajevnih odborov in sindikalnih podružnic. Predstavnice okrajnega odbora Zveze ženskih društev bodo obiskale bolnišnice v Kopru, Ankaranu in Valdoltri. OBČINA IZOLA Centralna proslava bo v sindikalnem domu v ponedeljek, 7. marca, ob 20. uri. Člani Drame SNG iz Ljubljane bodo uprizorili Fischerjevo dramo »Prosti dan«. Isti dan ob 13. uri bo posebna proslava za delovni kolektiv kombinata Delamaris, in sicer v kinodvorani. Spored bodo izvajali solisti ljubljanske Opere (Vilma Bu-kovčeva, Ladko Korošec in Janez Li-pušček). Interna proslava v prostorih kluba Giordano Bruno bo za žene italijanske narodnosti v soboto, 5, marca, ob 19,30. V soboto in v nedeljo, 5. in 6. marca zvečer bodo proslave v Dvorih nad Izolo, Mali ji, Vinici in Saredu. Na sam praznik, 8, marca, bo predsednik ObLO priredil sprejem žena, ki se aktivno udejstvujejo v druž-beno-političnem, gospodarskem in kulturnem življenju, popoldne istega dne bo otvoritev razstave, posvečene temu zgodovinskemu dnevu. Družabna prireditev bo v kinodvorani v soboto, 5. marca zvečer. OBČINA PIRAN Svečane proslave s sodelovanjem pevskega zbora DPD Svoboda Piran in recitacijami bodo v Piranu v ponedeljek, 7, marca, ob 20. uri, v Portorožu v torek, 8. marca, ob 20. url, v Ravnem v soboto, 5. marca, popoldne in v Sečovljah prav tako v so- IZ DELA NAŠEGA OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE ŽENSKIH USPEŠNO DELO ŽENA V ILIRSKI BISTRICI NAGLI RAZVOJ INDUSTRIJE IN TEHNIKE V ZADNJIH DESETLETJIH PO VSEM SVETU ZAOSTRUJE DILEMO, ALI NAJ BO ZENA V HISI, NAJ SE POSVEČA DRUŽINI IN VZGOJI OTROK ALI PA NAJ AKTIVNO SODELUJE V GOSPODARSTVU IN V JAVNOSTI. POVOJNI SOCIALISTIČNI RAZVOJ V NASl DRŽAVI POTRJUJE NEIZOGIBNOST TEGA PROCESA, KI KLICE ŽENO IZ OKVIRA DOMA IN DRUŽINE IN USTVARJA IZ NJE VEDNO AKTIVNEJŠEGA CINITELJA V VSEM GOSPODARSKEM IN DRUŽBENOPOLITIČNEM ŽIVLJENJU. TO PRESNAVLJANJE JE POSPEŠILO MNOŽIČNO SODELOVANJE NASIII ZENA V LJUDSKI REVOLUCIJI — OKROG STO TISOČ S PUŠKO V ROKI IN OKROG DVA IN POL MILIJONA PRI ILEGALNEM DELU V ZALEDJU — IN NJIHOVA ODLOČNA POMOČ PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI DEŽELE. TAKO PRI NAS NI VEC MOGOČE REŠEVATI VAŽNIH VPRAŠANJ V ŽIVLJENJU DEŽELE BREZ SODELOVANJA ZENA IN ZATO ZASTOPAMO GLEDIŠČE, DA JE TREBA ŽENI POMAGATI, DA BO VEDNO LAŽE HODILA PO ZAČETI POTI DRUŽBENE AKTIVNOSTI IN KORISTNOSTI. razgovori z našimi ženami ob jubilejnem praznovanju 8. marca, mednarodnega praznika žena žene v kombinatu delamaris so ponosne na svoje delo Proizvajalke - v središču socialističnega presnavljanja ANTONIJA DODIC Pred praznikom žena smo se povabili na kratek obisk v izolski živilski kombinat Delamaris, kjer smo se seznanili z dvema delavkama: Antonijo Dodič in Valerijo Vrabec. * * * Vstopila je in vprašujoče zrla v nas. Nismo se zmotili: Antonija Dodič iz Izole je očiten primer utelešene skromnosti in marljivosti. Predvsem je tudi mati. Ponosna je na svoja dva otroka — sina učitelja in hčerko knji-govodkinjo. Ko so se pred leti preselili iz hribovske vasi v Izolo, se je zaposlil tudi njen mož. Takrat pred vojno pa se je sama pehala za štiričlansko družino, kajti mala krpica zemlje um je nudila bore malo. Zato so bili vsi odvisni od njenega zaslužka v tovarni in še ta je zadoščal komaj za najnujnejše ... ... Trpeli smo pomanjkanje, da po tolikih težavah se nam izpolnila želja, ki je vsa dolga leta okupacije tlela v nas: postali smo svobodni. Otroci so se šolali v materinem jeziku, dorasli, se zaposlili, in nekega dne sem lahko preštevala zaslužek vseh štirih. No, fant in dekle sta se že osamosvojila, z možem pa sva se preselila v Izolo. Saj veste — leta, in pot v tovarno mi je bila predolga, čeprav vozi sedaj tukaj avtobus, ki ga pred vojno nismo imeli. Štirinajst let sem pešačila vsak dan 12 kilometrov, v hudih zimah pa smo zaledenele vzpetine premagovale kar po vseh štirih. — Ali delate ves čas na istem delovnem mestu? — Da, že 22 let polnim pločevinaste škatlice — 260 vsak dan. Pred leti mogoče nekaj manj, kajti naša tovarna ima danes mnogo novih strojev. — Toimrišiaa Dodičeva, dovolile, da napravimo kratek račun! 260 konserv bomo pomnožili s približnim številom vaših delovnih dni... 1,848.000 konserv ste torej napolnili v dvaindvajsetih letih ... Za Dodičevo je bila ta ugotovitev nekaj povsem nenavadnega, Mogoče se ji je zdela številka celo prenizka. — Veste, ko je ribja sezona in dober ulov, delamo često tudi 15 j»*-™ Ik hv Sil ___ite tel s : Ki? VALERIJA VRABEC boto ob 20. uri. Dne 0. marca dopoldne bo na občinskem odboru SZDL sprejem žena. OBČINA POSTOJNA Svečana akademija bo v Postojni v soboto, 5, marca, zvečer ob 20. uri. Spored Izvaja DPD Svoboda iz Postojne (vokalni koncert in recitacije). V torek, 0. marca, bo na ObLO sprejem žena in posvetovanje z raznimi javnimi in družbenimi delavci o skrbi za delovno in kmečko ženo. Prav tako v soboto, 5, marca, ob 13. uri bo svečana akademija v Pivki. Program Izvajata DPD Svoboda in Pivka. Po proslavi bo družabni večer prostorih doma JLA, sprejem žena krajevnem odboru pa bo v torek, marca, popoldne, Na povabilo PD Svoboda v Pivki bodo gostovali v nedeljo, G. marca, ob 10, uri »Veseli Kranjci« iz Ljubljane, OBČINA ILIRSKA BISTRICA V ponedeljek, 7. marca, ob 19. uri bo svečana akademija, na kateri izvaja domače DPD Svoboda celovečerni program, Istega dne dopoldne ob 9. url bo slavnostna seja vseh že-na-članic političnih organizacij In družbenega ter delavskega samoupravljanja. V torek, 8. marca, ob 18.' uri bo svečana proslava v Zabičali za predel Podgore. Program izvajajo učenci osnovne šole in mešani pevski zbor iz Kuteževega. V Premu bo proslava prav tako 0. marca, in sicer ob 9. uri dopoldne. Program so pripravili pionirji osnovne šole, OBČINA SEŽANA V torek, a. marca, zvečer bo svečana proslava praznika, še prej pa sprejem starih bork in aktivistk. Žensko društvo si je zadalo nalogo, da bodo proslavile svoj praznik tudi z otvoritvijo dveh novih servisov, in sicer gospodinjskega servisa in gospodinjskega centra, OBČINA IIRPELJE Slovesne proslave pripravljajo v vseh vaseh in zlasti v šolskih središčih, kjer razen političnih in množičnih organizacij sodelujejo tudi pionirji osnovnih šol. v dneh okoli praznika bodo člani raznih odborov imeli po vaseh sestanke, na katerih se bodo pogovorili z ženami o današnjih aktualnih vprašanjih. Posebno slavnostno proslavo pripravljajo v Hrpeljah, kjer bodo izvajali kulturni program člani DPD Svobode in šolska mladina. Po prireditvi bo prosta zabava s plesom. Kaj je bolj naravnega, kot da ob mednarodnem ženskem prazniku — 8. marcu — poiščemo vsaj nekatere predstavnice tistih naših žena, ki so s svojo udeležbo v narodnoosvobodilni borbi pomagale ustvariti današnjo stopnjo socialističnega razvoja, ko problem enakopravnosti žena ni več ne politično ne pravno vprašanje, kot še marsikje po svetu. To so tiste zavedne in politično zrele žene, ki so bile sestavni del milijonskega števila naših žena, ki so z ilegalnim delom in s pomočjo v zaledju pomagale do zmage revolucionarni puški in socialističnemu praporu. Tudi njihova zasluga jc, da lahko danes beležimo ob tem prazniku uspehe in da z zaupanjem in prepričanjem zre- mo v bodočnost, ker imamo zagotovilo, da nam bo vedno bolje in lepše. Izbrali smo dve predstavnici takih žena. Pa ne samo zaradi njihove udeležbe v ljudski revoluciji in odlikovanj, ki so jih prejele, ampak še zato, ker so tudi danes našle svoje pravo mesto v razvijajoči se socialistični družbi in v njeni borbi za čim boljše življenje delovnega človeka. ur na dan. Ni nam težko, saj so dobri pogoji dela in lepo zaslužimo. Tudi nov način nagrajevanja nam vrže precej. Sedaj žene vsaj vedo, da se vloženi trud poplača prav tako njim, kot njihovim moškim vrstnikom ... — Najbolj marljive delavke pa so menda deležne še posebnih nagrad? — Če rečem, da se zgolj zaradi nagrad ne ženemo, govorim v imenu večine naših delavk, je že bolj sproščeno zaključila vzorna delavka. Zares velja poudariti, da dobre delavke v kombinatu Delamaris cenijo bolj kot denar priznanje za marljivo in nesebično delo. Kot vse druge je tudi Dodičeva postala eden izmed upravljavcev tega giganta ribje industrije. Minulo leto, za Dan republike, so skromni ženi izročili za vestno delo Red dela II. stopnje. Še eno naključje: tovarišica Dodičeva praznuje letos 50-letni-co življenja; torej sega njeno rojstno leto v čas, ko so si izbrale napredne žene vsega sveta svoj vsakoletni praznik in ga od tedaj tudi redno praznujejo. Ob vstopu v pisarno tajništva bi nas kmalu niti ne opazila. In le malo je manjkalo, da ni odrekla tudi prošnje za kratek razgovor. Valerija Vrabec je pokazala na kup nedokončanega dela, njeni prsti pa so naprej drseli po •tipkah pisalnega stroja. Ko sem gledal to drobno mostavo nežnih rok, nikakor nisem mogel vskla-diti tega vtisa z njenim medvojnim delovanjem: aktivistka od leta 1942, že spomladi triin-štiridesetega borec v Gradnikovi brigadi. In danes? Najmanj s petimi odgovornimi funkcijami se otepa, razen tega pa ne zanemarja tudi svojega strokovnega izpopolnjevanja. Tečaj stenografije, ki ga pravkar obiskuje, ji je menda v največje veselje. In Valerija, ena izmed mnogih, ki so jih uvrščali v »nižji razred« ker jim ni bilo dano, da bi se šolali, je kar stresala odgovore, kratko in jedrnato: — Naše žene bi se marsikje lahko bolje uveljavljale, če bi se le dokončno znebile občutka manjvrednosti. Pri nas imamo še posebne težave, ker se žene, predvsem v času ribje sezone, posvečajo nadurnemu delu, doma pa jih čaka še gospodinjstvo. No, v zadnjem času, posebno odkar smo uveljavili družbeno in delavsko samoupravljanje, stopajo tudi naše žene v osnredje. V upravnem odboru so zastopane s 15 odstotki, v delavskem svetu na celo s 33 odstotki. Zaradi pretežne ženske delovne sile — 1200 žena seveda tudi s temi številkami še nismo zado-voljne. — AH pododbor društva naprednih žena v vaši toiwuii pomaga ženam v prizadevanju, da bi se kot neposredne proizvajalke še bolj s^irostile v družbenem, političnem in kulturnem delovanju? — Vsekakor ima naše tovarniško društvo žena v tem že precejšnjo zasluge. Razen stalnega prinoročanja, naj se v čim večjem številu udeležujejo predavanj LU, prirejamo na lastno pobudo raz- (Nadaljevanje na 10. strani) ZORA CERGONJA V Truškah pri Marezigah je doma s svojo družino KRISTINA LOVRE-ClC. Našla sem jo v kuhinji, kjer je pripravljala kosilo za moža, ki bi se moral vsak hip vrniti z dela iz tovarne Tomos v Kopru. Tudi otroka, 13-letna hčerka in 8-letni sin, sta bila doma. Cas je bil še bolj omejen, ker se je bližala ura, ko bo morala Kristina v trgovino z mešanim blagom, kjer je v službi. Ni lahko pripravljeno odgovarjati na vprašanja, če te nekdo tako z vedrega preseneti in hoče vedeti iz tvojega življenja marsikaj, kar se že umika v spodnje plasti spomina in kar prekriva s svojimi pisanimi oblikami vsakdanje in tekoče življenje. — Kaj naj bi Vam povedala ob 8. marcu? Bojim se, da ne boste zvedeli od mene nič takega, kar bi vas posebno zanimalo. Veliko dela imam kot gospodinja in zaposlena žena in težko si utrtram čas še za politično in družbeno delo. — To prav dobro razumem, vendar pa Vam lahko povem v tolažbo, da smo prav zaradi tega izbrali vas: svoje mesto ste našli že v času borbe, ko ste aktivno sodelovali v ljudski revoluciji in tudi danes, v socialistični izgradnji. Kljub temu, da ste mati in v službi, ste aktivna članica koprskega občinskega ljudskega odbora in članica odbora Zveze zadruž-nic. — To že, vendar je za ženo in mater težko, da bi se vsa posvetila takemu delu. Nekaj že lahko naredi, ne rečem, pa ne veliko. — In če bo naredil vsak izmed nas nekaj, se bo veliko poznalo, se vam ne zdi? Zato je prav, da vsi prispevamo po svojih močeh. Pa začniva raje kar na začetku. Svojo pot zavedne žene ste začeli že v času NOB. Kdaj je to bilo in kje? In tako sem zvedela, da je Kristina rojena v Popetrah pri Gračišču in da je že v otroških letih ostala brez staršev. Preselila se je k sorodnikom, ki so bili zavedna slovenska družina. Zato je samoumevno našla svoje mesto med borci za svobodo in lepše življenje v času druge svetovne vojne. »Samo življenje me je pritegnilo v to, v krvi sem imela občutek, kje je moje mesto,« so Kristinine besede. Leta 1913 je pri Bučaju srečala prve aktiviste-borce, Mirka Lovrečiča in Milana Gučka. Potem je prišla še v stik z Otilijo Dobrinja in začelo se je njeno delo v AFZ. Doma ni ostala dolgo. Poslali so jo na tečaj v Cerkno, kjer je doživela januarja 1911 znano hajko in jo je tako pretresla smrt številnih tovarišev, da je ostal ta dogodek med naj-bridlcejšimi v njenem spominu. Od tod jo je peljala pot v Belo krajino, kjer je na osvobojenem ozemlju obiskovala tečaj za radiotelegrafistko. Dokončno se je vrnila v domače kraje po osvoboditvi in takrat se je začelo njeno najaktivnejše politično delo po terenu, številne naloge so jo peljale iz kraja v kraj, ljudje so jo poznali in ji zaupali. Delala Je tudi na okrajnem odboru AFZ. Leta 1919, ko se je formirala v Marezigah kmečka delovna zadruga, sta pristopila oba z možem Srečkom. pol Iz tistega časa, prvih let po osvoboditvi, je ostalo Kristini v spominu posebno lepo praznovanje Dneva žena, 8. marca, ki so ga vedno pripravljali z vso skrbjo in pozornostjo. V Truškah je pri proslavah vedno sodelovala šola in vse žene so se rade udeležile praznovanja. — Vrniva se še neposredneje v današnji čas. Zanima me Vaše delo kot članice občinskega ljudskega odbora? — Gotovo ne bom povedala nič novega, da je za žensko odbornico na vasi še vedno nekoliko težko stališče, ker vsi Se niso premagali svojih predsodkov do ženskega spola. In če o tem govorim, ne morem mimo naše največje težave in želje: že precej časa je naša vas odrezana od sveta, da se tako izrazim, ker nimamo avtobusne zveze. Cesta je slaba in treba bi jo bilo popraviti. Ljudje so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, vendar bi bilo treba nekaj materiala. Iz naše vasi hodi 20 delavcev na delo v Koper in 10 dijakov v koprske srednje šole. Pa smo tu še drugi, ki imamo večkrat kaj opraviti v mestu, avtobusne zveze pa ni. O tem je govora na vseh zborih volivcev. V trgovini so se oglašale prve stranke in na mizi se je kadila topla juha za Srečka, ki se je vrnil iz Kopra. Treba je bilo končati. Kristina je bila skoraj v zadregi: — Veste, tako težko je govoriti o sebi, posebno še, ker imam občutek, da ne naredim veliko. Toda takrat se spomnim na besede tovariša Tita, ki je ob neki priložnosti rekel, da je velik delež žene že v tem, ko vzgaja svoje otroke v socialističnem duhu. Tukaj pa gotovo ne bom odpovedala. Kdor pozna Kristino, o tem ne bo dvomil: * » « Druga žena, h kateri me je peljala pot pri teh obiskih, je bila ZORA CERGONJA v Hrpeljah. Takoj sva bih sredi pogovora, kot bi bila pripravljena na moja nevsakdanja vprašanja. Menda je to povzročilo pred-praznično vzdušje 8. marca, katerega praznovanje pripravljajo letos v Hrpeljah posebno skrbno. .* — Ali Vam je ostalo prav posebno v spominu kako praznovanje 8. marca v času borbe? — je bilo moje vprašanje, ko sva že bili pri tem letošnjem jubilejnem prazniku. — Ne v času borbe, ker sem živela v Hrpeljah in tako praznovanje ni bilo mogoče ob glavni cesti, kjer je kar mrgolelo sovražnih vojakov. Vem pa, da so ga praznovale žene po vaseh, ki so bile bolj odmaknjene. Toda temu smo se od srca oddolžile po osvoboditvi, vedno je bilo pri nas praznovanje 8. marca izredno slavnostno, združevale smo ga z delovnimi akcijami, potem pa prešle na izobraževanje. Pri proslavah nam pomagajo vse organizacije in zlasti šola. Po mojem mnenju bi moral postati 8. marec pravi praznik, ker se je njegovo praznovanje zelo utrdilo med ljudmi. Od prazničnega navdušenja sva prešli v realno življenje. Zora je bila zrela, zavedna žena in mati, ko Je našla svoje mesto leta 1912 med ženami, ki so prav tako kot ona vedele, da morajo miniti leta sužuosti in da mora končno zasijati svoboda Njeno ilegalno ime je bilo Zvezda m bodreče je svetila na težko, ilegalno pot, ko je prenašala hrano za borce, sanitetni material za ranjence ali nudila pomoč internirancem. Neumorno in pogumno je hodila mimo sovražnih postojank in zased, zbirala perilo za bolnišnice, darilne pakete ob raznih praznikih, spremljala borce in ilegalce do javk ali zbiralnih centrov. Po osvoboditvi je dobila častno zahvalo s podpisi hvaležnih borcev in ranjencev. Kot delegat se je uile-ležila številnih zborovanj OF za brkinsko okrožje. Ko so ji Nemci požgali in izropali dom, se je umaknila z otroki v popolno ilegalo. Po osvoboditvi je imela Zora bolj kot kdajkoli polne roke dela in nikoli ni odrekla. Članica raznih odborov, oblastnih organov in družbenih organizacij je bila. doma pa jo je čakala družina. Ničesar ni zanemarjala, za vse je našla časa in moči. Tako je še danes, ko so njeni otroci sicer že veliki, pa veka v hiši vnu-ček, ki se najbolje počuti v njenem naročju. Veliko je še takih žena po naši deželi in naj nam ne zamerijo, če jih ne moremo obiskati in seznaniti z njimi naše bralce. Naj bo ta skromni zapisek ob letošnjem jubilejnem praznovanju Dneva mednarodne solidarnosti naprednih žena vsega sveta priznanje tudi našim borbenim ženam. Z. L. lipilil i tm KRISTINA LOVREClC V KROGU SVOJE DRUŽINE i N O VO NA KNJIŽNI POLICI i NOVO NA KNJIŽNI POLICI i NOVO NA KNJIŽNI POLIČU STEPHEN CRANE rené alaine lesage Poti skupnim in simbolnim naslovom LADJA NA OBZORJU bo poslala založba Lipa v Kopru na knjižni trg zbirko novel 18 znanih avtorjev, ki imajo nekaj skupnega: opisovanje morja in ljudi, ki so z njim v neposredni zvezi. Objavljamo odlomek iz istoimenske novele, ki temelji na pisateljevem osebnem doživetju. Opisuje dramatični boj štirih mož za življenje v razburkanih morskih valovih Težko bi bilo opisati tankočutno bratstvo ljudi, ki so bili tu sredi morja. Nihče izmed njih ni nič rekel o tem. Nihče izmed njih tega ni omenil. Toda bilo je v čolnu in vsak izmed njih je čutil, kako ga to greje. Bili so kapitan, strojnik, kuhar in poročevalec, in bili so prijatelji, prijatelji, ki so bili mnogo trdneje povezani, kot si je to mogoče misliti. Ranjeni kapitan ki je ležal spredaj v čolnu, z glavo naslonjeno na posodo za vodo, je vedno govoril tiho in mirno, toda še svoj živ dan ni zapovedoval voljnejši in urnejši posadki, kakor je bila ta pisana trojka v čolnu. To je bilo zanj več kot priznanje, da so njegove zapovedi najprimernejše za splošno varnost vseh. V tem je bilo nekaj osebnega in prisrčnega. Poleg te vdanosti poveljniku čolna j'e bilo med njimi tisto tovarištvo, ki ga je na primer poročevalec, ki je bil sicer navajen, da je bil do ljudi ciničen, imel v trenutku za najlepše in največje doživetje v svojem življenju, Toda nihče ni rekel, da je tako. Nihče tega niti omenil ni. »Ko bi vsaj jadro imeli,« je pripomnil kapitan. »Lahko bi poskusili z mojim plaščem na veslu, da bi se vidva malo odpočila.« Tako sta kuhar in poročevalec držala jambor iz vesla in razpela na njem plašč. Strojnik je krmaril in mali čoln je z novo opremo dobro napredoval. Včasih je moral strojnik ¡hitro zaveslati, da voda ni vdrla v čoln, sicer pa je bilo jadranje kar uspešno. Medtem je svetilnik polagoma rastel. Zdaj so že lahko razločili njegovo barvo in je toil videti kakor majhna siva senca na nebu. Moža z vesli zdaj ni moglo nič ovirati, da s'e ne bi večkr.at ozrl proti tej mali sivi senci. Naposled so možje v nemirnem čolnu mogli z vrha valov videti kopno. Kakor je bil svetilnik pokončna senca na nebu, tako je bilo kopno videti kakor druga senca na morju. Prav gotovo je bila tanjša od papirja. »Biti moramo približno nasproti New Smyrne,« reče kuhar, ki je večkrat jadral mimo te obale. »Sicer pa, kapitan, mislim, da so tisto reševalno postajo pred nekoliko leti opustili.« »R'es?« vpraša kapitan. Veter je počasi ponehal. Kuharju in poročevalcu se zdaj ni bilo treba več mučiti, da bi visoko držala veslo. Toda valovi so se še vedno s svojo staro silo zaganjali v čoln, in mala barka, ki ni več napredovala, se je le s težavo borila z njimi. Strojnik in poročevalec sta spet poprijela za vesla. Homer: I L I A D A V knjižni zbirki Kondor je izšlo te dni klasično delo antične ustvarjalnosti, epos Iliada. Delo je prevedel dr. A. Sovre, po prvi slovenski izdaji pa ga je priredil Kajetan Gantar; od 24 spevov jih je sprejel v knjigo le osem. V tem delu, ki pomeni hkrati začetek in tudi vrhunec starogrške književne ustvarjalnosti, je bilo napisanih brez števila knjig in znanstvenih razprav. Prav gotovo pa je imel Fr. Engels v mislih tudi Homerja in Iliado, ko je zapisal tele besede: »V filozofiji kot tudi na mnogih drugih področjih se bomo morali spet in spet vračati k stvaritvam tistega malega naroda, ki mu je njegova univerzalna nadarjenost zagotovila v zgodovini človeškega razvoja mesto, kakršnega si ne more lastiti noben drug narod.« Brodolomci se nimajo na kaj opreti. Ko bi se ljudje mogli izuriti za brodolomce in bi se jim brodolom dogodil takrat, ko bi bili najbolj pripravljeni, bi jih na morju mnogo manj utonilo. Nihče od te četvorice v čolnu ni dva dni in dve noči pred vkrcanjem v čoln pošteno spal in razburjeni od beganja in plezanja po krovu potapljajoče se ladje so se tudi pozabili pošteno najesti. Zaradi vsega tega in iz drugih razlogov zdaj niti strojnik niti poročevalec nista rada veslala. Poročevalec se je odkritosrčno čudil, kako morejo biti ljudje z zdravo pametjo, ki mislijo, da je veslanje zabavno. To ni bila nobena zabava; to je bila peklenska kazen in še tak norec ne bi nikoli mogel sklepati, da je veslanje kaj drugega kakor strašna muka za mišice in zločin za človekov hrbet. Omenil je ostalim v čolnu, kaj misli o zabavi veslanja in strojnik se mu je z utrujenim obrazom nasmehnil v znamenje popolnega sočustvovanja z njim. Mimogrede bodi povedano, da je pred brodolomom strojnik delal v dveh izmenah v ladijski strojnici. »Počasi, fanta,« reče kapitan, »ne pretegnita se. Če bomo hoteli . biti kos valovom ob obali, nam bo potrebna vsa moč, ker bomo morali plavati. Ne hitita preveč!« Kopno se je polagoma dvigalo iz morja. Iz črne črte je nastala črna in bela črta: drevesa in pesek. Naposled kapitan iJeče, da že more razločiti hišo na obali. »To je gotovo zatočišče,« reče kuhar. »Kmalu nas bodo opazili in bodo prišli po nas.« Oddaljeni svetilnik se je visoko dvigal. »Čuvaj na svetilniku bi nas že moral videti, če gleda sko- zi daljnogled,« reče kapitan. »Obvestil bo reševalce.« »Izmed drugih čolnov gotovo nobeden ni mogel priti do obale, da bi obvestil o brodolomu,« reče strojnik s tihim glasom. »Sicer bi nas rešilni čoln gotovo iskal.« Počasi in lepo se je kopno prikazovalo iz morja. Spet je zapihal veter. Sprevrgel se je iz severovzhodnika v jugovzhodnik, Končno je nov šum prišel na ušesa možem v čolnu. Bilo je zamolklo butanje valov ob obalo. »Zdaj sploh ne bomo mogli priti do svetilnika,« reče kapitan, »Obrni ga nekoliko bolj na sever, Billie,« reče. »Nekoliko bolj na sever, sir,« reče strojnik. Nato se mali čoln spet obrne v smeri vetra in vsi razen veslača so videli, kako se obala veča. Pod vplivom tega sta moreča skrb in pobitost popuščali pri možeh. Krmarjenje čolna je seveda še zmerom terjalo vso pazljivost, a to jim ni moglo preprečiti tihega veselja. Čez eno uro bodo morda že na obali. Njihovi hrbti so se popolnoma privadili na vzdrževanje ravnovesja v čolnu in sedaj so jezdili na tem divjem žreb-cu kakor cirkuški jahači. Poročevalec je mislil, da je premočen do kože, ko pa je potipal v vrhnji žep suknjiča, je našel osem cigar. Štiri so bile premočene od morske vode, štiri so pa bile popolnoma nepoškodovane. Ko so iskali vsak po svojih žepih, je nekdo našel tri suhe vžigalice in nato so se štirje brodolomci drzno vozili v svoji orehovi lupini in z zaupanjem v skorajšno rešitev, ki jim je sijalo iz oči. so puhali dim velikih cigar in še ljubi Bog se jim je zdel dober. Vsak je popil požirek vode. (Odlomek iz ZGODB GILA BLASA DE SANTILLANA, ki jih je v zbirki Levstikov hram izdala Mladinska knjiga \A Ljubljani. Prevod Gitica Jakopin, oprema Marijan Pogačnik1 Po svoji hvalevredni navadi smo jezdili vso noč in ob sončnem vzhodu smo bili v vasici 2 milji pred Segorbo. Ker smo bili vsi po vrsti utrujeni, smo radi krenili z glavne ceste proti vrbovju, ki smo ga zagledali tisoč ali dvanajst sto korakov od vasi, v kateri se nismo hoteli ustaviti. Vrbe so metale prijazno senco, potoček pa jih je oplakoval; zatišje nam je bilo, zato smo se odločili, da ostanemo ves dan tam. Razjahali smo, raz-iizdali konje, da so se pasli, in polegli v travo. Nekoliko smo počivali in do dobrega izpraznili malho in meh. Po tem obilnem zajtrku smo se začeli igrati z denarjem, ki smo ga bili vzeli Samuelu Simonu — našteli smo okoli tri tisoč dulcatov, tako da smo se kar lepo nabrali cvenka, če smo prišteli to vsoto tistemu, kar smo imeli od poprej. Poskrbeti pa je bilo treba za živila. Ambrozij in Don Rafael sta si slekla inkvizitorja in zapisnikarja ter obljubila, da skupaj prevzameta to nalogo, češ da ju je bila prigoda v Kselvi šele prav razgrela in da ju kar vleče v Segorbo; pogledala bosta, ali se ne bi tudi tam našlo kaj takega. Vidva naju samo tule pod vrbami počakajta, je rekel Rafael. Ne bova predolgo, Kaj boš govoril, velecenjeni Don Rafael, druge vleči za nos! sem vzkliknil smeje. Raje reci, naj vaju počakava pod žalujkami; kadar se vidva kam odpravita, potem zbogom za lep čas. Žališ, odvrne gospod Ambrozij; sicer pa to zasluživa. Ne smeva ti zameriti, če podvomiš v naju po tistem, kar se je bilo zgodilo v Valladolidu. in če se ti zdi, da bi si to pot prav tako malo pomišljala odnesti pete, kot sva si takrat. Vendar pa se zdajle motiš. Bratci, ki sva se jim takrat izneverila, so bili najslabše vrste tiči; nisva Per Olof Ekström: (Odlomek iz romana PLESALA JE ENO POLETJE. V prevodu Janka Modra in s fotografijami iz istoimenskega filma je izdala knjigo založba Mladinska knjiga v zbirki Školjka) Obrnila se je proti njemu, voljno in mirno s priprtimi usti, in lco jo je poljubil, se mu ni odtegnila, temveč mu je namesto tega še sama odgovorila in njena roka se je počasi vzdignila in se mu ovila okrog vratu. Dolgo sta tako sedela, potlej pa sta se vzdignila potoglava in na pol slepa in Kersitn je obslonela s čelom na njegovem ramenu. »Si hud, ker sem te udarila?« »Ne. Te ne smem pogledati, Ker-stin? Zakaj mi skrivaš obraz?« »Nikar me ne glej . ..« »Te je sram?« Cez nekaj časa je odgovorila: »Jaz sem samo vesela, čez vse vesela. Pa tudi sram me je.« Luč nekega kolesarja je posvetila izza ovinka vrh klanca in tedaj sta se zavedela, da stojita sredi ceste. Brž sta smuknila v dolino in jo ubrala po poti proti veliki skali in na vsak korak sta upogibala travo in bujno zelenje. Rosa jima je hladila gležnje in noge, vendar tega še opazila nista. »Me imaš rad?« je vprašala, ko sta se ustavila ob skali in se prijela za roke, da mu je bil ves obraz zakopan v njene lase. »Imam.« »Res?« Nagnila se je navznak, da bi mu mogla pogledati v oči. »Res, res te imam rad,« je potrdil in spet sta se poljubila in Goran je opazil, kako hitro napreduje v tej umetnosti. »Zakaj si bila zmeraj tako visoka nasproti meni?« jo je vprašal in ker je molčala in nekaj časa premišljevala, se je prikopal do sklepa, ki so do njega prišli že tudi mnogi drugi: kdor dolgo molči, ima čedalje več povedati. Vendar jc bilo njen glas prijetno poslušati, bil je mehak in blag in voljan kot noč, tako da je lahko na dolgo in široko pripovedovala: »Ko bi ti vedel, kako sem bila vesela, ko sva se prvikrat srečala! Slišala sem vse mogoče o tebi, pa sem bila radovedna, kakšen si, in ko sem te zagledala, me je bilo sram, ker sem bila prepričana, da se bo videlo, kako si to želim. Bala sem se, da boš prevzeten, pa nisi bil — pogovarjal si se z menoj, kakor sem bila prepričana, da se moreš pogovarjati le s svojimi prijatelji — tako da sem nazadnje kar gorela od želje, da bi te lahko spet. videla.« »Marsikdo pravi, da sem grd in da ni na meni ničesar, kar bi bilo vredno pogledati.« »Zame že nisi grd — in zakaj bi se menila za to, kar pravijo drugi?« »Vendar mi še nisi povedala, zakaj si tako nestanovitna! Zdaj si dobre volje in dobra prijateljica, drugič spet pa si prava zbadljivka in včasih me nočeš niti pogledati . . .« »Misliš, da sem ošabna?« je vprašala. »No, saj mogoče sem — vsaj ponosna — vendar nisem posebno trde glave. Vsaj toliko nisem neumna, da bi si domišljala nekaj, kar nisem. In kaj bi rad od mene? Jaz sodim sem, ti pa tja, srečala sva se in kar kmalu se bodo najine poti spet razšle. Mogoče si se pomenkoval z menoj več kot z drugimi, vendar si sama nisem upala, da bi te sreča-vala, kakor sem si želela — zavedam se, da to ne bo dolgo trajalo. Kdor ničesar nima, ne more ničesar izgubiti, sem si mislila. Dostikrat se mi je zazdelo, da si se mi tako približal, vse je bilo mahoma tako svetlo in dobro — potlej pa so začeli ljudje jezikati o tebi! Sem si prišel samo za svojo zabavo, so te obirali, mika te, da bi se poigračkal z dekleti; in tako so me posvarili! Navsezadnje pa sem sprevidela, da so se ljudje zmotili, kakor po navadi — saj nisi tak, zato sem se začela smejati svarilom. Vendar se nisem posebno dolgo smejala, ker sem lepega dne izvedela o tebi, . . zastran neke druge . . . In res se mi je zdelo, kakor da si se mi odmaknil zaradi Sylvije, Začela sem se spraševati in tako sem naprosila EHy, naj poizve, kako jc pravzaprav s to rečjo. Potem sem dosegla, da sem dobila vlogo v igri . . .« Ni se mogel premagati, da bi se ne nasmejal, in potem jo je potrescl: »Mala spletkarka!« »Si hud name za to?« ga je vprašala in v očeh se ji jc pokazal strah. »Kje neki,« je odvrnil in jo poljubil. Nenadoma ga jc vprašala: »Kakšen se ti zdi moj parfum?« »Lepo diši,« je takoj odgovoril in šele tedaj začutil plehek duh po španskem bezgu. Vendar je Kerstin zmajala z glavo. »Zoprn je. Nobenega nisem imela in ker mi je danes ostala poldruga krona od prodaje jajc, sem si kupila tole stekleničico. Nisem vedela, kako je nagnusen, dokler se nisem nadi-šavila z nekaj kapljicami. Zdaj se počutim, kakor da sem umazana, in tri rada vse to prekrila s kakšnim drugim duhom . . .« Zasmejala se je in spremenila ton. »A lahko si misliš, kakšne preglavice sem imela s teto zastran denarja. »Si kupuješ sladkarije?« me je vprašala. Seveda jih, sem rekla, ker za vse nič ni smela izvedeti, da sem kupila parfum, drugače se vse skupaj ne bi dobro končalo . . .« »K frizerki pa seveda hodiš,« je rekel in jo potegnil za lase. Spet je odmajala z glavo. »Ko bi ne imela takole skodranih las, bi prav gotovo hodila s konjskim repom — ali pa bi se na kratko ostrigla — ali pa bi si spletla kito na tilniku ... Ampak, Göran, zakaj ti neki čenčam o vsem tem? Gotovo te morim . . .« »Ne, še malo ne . .. Ti le kar pripoveduj !« Poljubila ga je v zahvalo, najprej na eno lice, potem Se na drugo in nazadnje na usta, in videl je, kako se ji bleščijo zobje za sočno se leske-tajočimi ustnicami. Ves zamamljen je naslonil svoje lice k njenemu in tako obslonel. Z usti pri njegovem ušesu mu je pripovedovala in Göran je ves ginjen poslušal njen glas: »Si bil že kdaj nesrečen? Tako nesrečen, da si hotel kamor si že bodi stran, samo da bi bil kje drugje? — Ne, tak še nisi bil nikoli, zmeraj si imel vsega zadosti . .. Jaz pa sem že bila ... Ti ne veš, prejšnjo zimo sem mislila, da se mi bo zmešalo. Fanny je bila na ljudski univerzi, jaz pa sem se sama ubijala s starimi. Povsod drugod imajo že elektriko razen pri nas, ker oče in mama ne marata, da bi nam jo napeljali, in tako moram čistiti petrolejke in varčevati s smrdljiveem za svečavo. Samo v cerkvi sem mogla videti kakšnega soseda ali pa če je prišel kdo k nam v vas, kar pa se zgodi samo vsake kvatre; še nikoli pa se ni zgodilo, da bi se lahko po mili volji pomenkovala s kom. Cas se je vlekel, vlekel, vlekel! Smejati se je bilo greh, peti je bilo greli, če sem spregovorila malo glasneje, so me poučili, naj se mladina nauči molčati, kadar govorijo starejši, pametni ljudje. Lepa obleka je greh, lepa glasba je greh... Oli. Göran, tako se človek nauči sovražiti! Sovražiti ljudi in boga in ves svet in bi najrajši sesul nebo in zemljo, in kadar te nihče ne sliši, jokaš in preklinjaš in zmerjaš . . ,« Göran se je prestrašil — obenem pa mu je bilo, kakor da sliši sam sebe, ker je tudi sam že isto občutil. In potem ga je obšel sram spričo lastne nestrpnosti — čez kaj pa se sploh more pritoževati? jih že več mogla irpeti. To pa tudi moraš priznati ljudem našega kova: med poštenimi ljudmi jih ni zaveznikov, ki bi jih korist manj ločevala kakor nas; kadar pa se ne ujemamo med seboj, gre naša vzajemnost po vodi kakor vsaka druga. Torej, gospod Gil Blas, konča Lamela, prosim te, tebe in kavalirja Dona Alfonza, da nama malo bolj zaupata in da sta čisto mirna, če naju z Donom Rafaelom tako vleče v Segorbo. Ha, pravi Don Rafael, ta strah jima prav lahko preženeva. Blagajno naj imata! To bo kar lepo poroštvo za najino vrnitev. ,Vidiš zdaj, gospod, Gil Blas, je dodal, da imenujemo vsako stvar kar po imenu. Zdaj sta lepo zavarovana; z Ambrozijem pa tudi odrineva brez strahu, da bi nama vidva sunila to dragoceno poroštvo. Ali nama še po tem■ očitnem dokazu zaupanja ne bosta verje^^Kk la? Zdaj pa, mu odvrnem; zda^& gresta lahko na konec sveta! Krenila sta pri priči, otovorjena z mehom in bisago; in pod vrbami sva ostala sama z Donom Alfonzom. ki mi je takole rekel: Gospod Gil Blas, naj vam razkrijem srce. Žal mi je, da sem se tako dolgo klatil s tema sleparjema; ne morete si misliti, kolikokrat sem se že pokesal. Ko sem snoči stražil konje, so me trle težke misli. Rekel sem si, da se mlademu človeku, ki ima količkaj časti v sebi, ne spodobi živeti s takima malopridnežema, kot sta Rafael in Lamela; kajti če se nam nekega dne kakšna nakana ponesreči — to se prav rado pripeti — in patiemo v roke pravice, bom doživel sramoto, da me kaznujejo z njima vred kakor tatu in me tako za zmerom zaznamujejo. Ti strašni prividi so mi nenehno pred očmi in priznati vam moram, da sem sklenil za zmerom ločiti se od njiju, kajti ne maram biti več sokrivec njunih lopovščin. Mislim, da me za to ne boste obsodili! Verjemite, da ne, mu odvrnem; in čeprav sem, kot ste videli, v komediji s Samuelom Simonom nastopil kot al-guazil, nikar ne mislite, da so te vrste predstave po mojem okusu. Nebo kličem za pričo, da sem si rekel, ko sem igral to lepo vlogo: Pri moji veri, gospod Gil Blas, če te pravica zdajle zagrabi za vrat, si boš pa lepo zaslužil plačilo, ki ga dajejo za tako reč! Nič bolj mi ne diši kot vam, kavalir Don Alfonzo, da bi še nadalje ostal v laki druščini, in če vam je prav, odidem z vami. Ko se gospoda vrneta, si razdelimo de-narce, in če ne že nocoj, se jutri zjutraj za zmerom poslovimo. Ljubimec lepe Serafine je spi^B jel moj predlog. V Valencijo po^^^ deva, mi je dejal, in od tam od,-plujeva v Italijo, kjer stopiva v službo benečanske republike. Mar ni vojaški poklic boljši kakor to naše strahopetno in zločinsko ži- ' votarjenje! Z denarjem, ki nama pripada, se še postaviva! Saj nekoliko bi me res pekla vest, je dodal, da se okoriščam s tako nemarno pridobljenimi novci, toda sila kola lomi, in če si v vojski pridobim bogastvo, prisegam, da povrnem gospodu Samuelu Simonu. Donu Alfonzu sem zatrdil, da sem čisto njegovih misli; in dokončno sva sklenila, da še pred svitom zapustiva tovariša. Niti za hip nama ni prišlo na misel, da bi izkoristila njuno odsotnost, se pravi, da bi jo potegnila z blagajno; zaradi zaupanja, ki sta ga nama izkazala falota, ko sta nama izročila denar v varstvo, kaj takega nikoli ne bi smela, čeprci si po tistih Rafaelovih potega-Ms? ščinah v najemniški hiši ne bi imela kaj očitati, tudi ko bi bila to storila. Ambrozij in Don Rafael sta se ' vrnila v mraku. Takoj sta. nama povedala, da je bila njuna pot na moč uspešna in da sta položila temelje za lopovščino, ki bi, kot vse kaže, utegnila vreči še več, kot je bila včerajšnja. VELIK JE PRISPEVEK ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE vo) krni Letošnjemu letnemu občnemu zboru Zadružne hranilnice in posojilnice v Kopru, ki je bil 26. le-Jjruarja, sta prisostvovala tudi fcivni direktor ljubljanske po-Fužnice Jugoslovanske kmetijske banko Pavel Avbelj ter podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič. Predsednik upravnega odbora ZHIP Franc Kralj-Petek je delegatom poročal o delu hranilnice v preteklem letu in med drugim navedel naslednje podatke: Lani je ta, za kmetijstvo zelo pomembna bančna ustanova, budno spremljala družbeno-poli-tična in gospodarska dogajanja v procesu razvoja ter utrjevanja kmetijskih organizacij, kar je dokaz znaten napredek v sedanjem finančnem poslovanju zadrug ter državnih kmetijskih posestev. Kratkoročnih in dolgoročnih kreditov je dala v letu 1959 v višini 2,533.204.000 dinarjev, to je za več kot milijardo in pol več kot 1.1958. Ta sredstva so bila koristno uporabljena, ker je hranilnica sproti opozarjala kreditojemalce na na- tjen trošenja kreditov. Znatno felik del teh sredstev je bil namenjen kmetijstvu za sezonsko kreditiranje zadružnim in kmetijskim organizacijam za obratna sredstva, da so povečali proizvodnjo ter odkup in uredile pitali-šča za govejo živino. Pri tem velja omeniti zanimivo ugotovitev, da mnogo hitreje raste potreba po obratnih sredstvih, kot pa rastejo vrednosti lastnih obratnih skladov. Vse gospodarske organizacije, ki so dobile kredit od hranilnice, imajo le 177,838.000 dinarjev obratnih sredstev in so zato v veliki meri odvisne od posojil. Ob zaključku lanskega leta so znašale hranilne vloge pri zadrugah koprskega okraja 121 milijonov 700 tisoč dinarjev in so bile za 18 milijonov večje kot leta 1958, medtem ko so dosegle v hranilnici položene vloge vrednost 39 milijonov dinarjev. Pri tem pa se je število vlagateljev povečalo za 700. Gospodarske organizacije so lani zelo počasi izkoriščale že odobrene dolgoročne kredite, saj so iih izkoristili le 62 odstotno. Večino neizkoriščenih posojil bodo sicer lahko koristili letos, le posestvom v obalnem področju je zmrznilo 20 milijonov dinarjev, ki so jih dobila iz zveznih virov. Investicijska sredstva so bila v glavnem uporabljena za ureditev strnjenih nasadov, za melioracije, za gradnjo objektov in nakup plemenske živine, vendar pa jih je od lanskih ostalo še okrog 548 milijonov dinarjev, katerim se bodo priključili še v letošnjem okrajnem družbenem planu predvideni investicijski skladi v višini 2861 milijonov dinarjev. Da pa bi letos kar najbolje izkoristili te velike vsote denarja, bo potrebno čimprej izdelati investi- cijske programe in pritegniti kar največ lastnih sredstev za izpolnitev perspektivnih načrtov razvoja kmetijstva. V razpravi so še posebej poudarili pomoč, ki jo nudijo občinski in okrajni ljudski odbor kmetijstvu in potrebo, da bodo morale kmetijske organizacije letos temeljito proučiti možnosti vlaganja investicijskih sredstev v tiste namene, ki nudijo jamstvo za kar največjo in čim hitrejšo realizacijo. Vloga Zadružne hranilnice in posojilnice v Kopru je brez dvoma zelo velika, saj je že v prvih letih obstoja dokazala, kako pomembna jo njena pomoč kmetijskim organizacijam pri izpolnjevanju nemajhnih nalog, ki jih imajo v izvajanju lastnih in splošnih gospodarskih planov. tm sr« •v™ • .i, '/. U....... ' .......... iJStr " 'S 4 -i . ■ gpgi j*?- I, v '. - V v- '•*<: : ' ¡M/ii ^ '' * i Motiv 7. Mašuna, kjer so se leta 1913 odigrali zgodovinski dogodki v času XOB. Dva kamnita stolpa sta edini nemi priči nekdanjega fevdalnega gospostva. Mašun ima kaj pestro zgodovino. Avgusta 1871 so se prvič uprli okoliški kmetje in svojim tlačiteljem porušili grad. Obnovljen je bil leta 1878, leta 1919 pa ga je uničil požar. Obnovili so ga leta 1920, dokončno pa je bil porušen med bojem leta 1913 Na območju piranske občine je bilo doslej ustanovljenih že šest poravnalnih svetov, v Izoli eden, kmalu pa bodo ustanovili še enega v Kartah, Člani poravnalnih svetov so bili izvoljeni na zborih volivcev in jih je skupno v obeh občinah 44. od tega 8 žena. Čeprav so poravnalni sveti v občinah Piran in Izola začeli z delom šele v začetku tega leta, so st med prebivalstvom pridobili že velik ugled in se stranke v raznih manjših sporih in pravdah obračajo nanje že na lastno pobudo. Gornjo trditev utemeljuje tudi dejstvo, da so poravnalni sveti od skupno 14 zadev ugodno rešili kar 12 sicer lažjih primerov, vendar bi vsi dobili svoj epilog prej ali slej pred sodiščem. Nekateri od teh primerov so bili celo obravnavani že pred sodiščem, vendar so do nastopa poravnalnih svetov ostali nerešeni in so kalili odnose med ljudmi. Zato sodišče, javno tožilstvo ter Ravnje pri Štjaku Osnovna organizacija SZDL, Rav-/fatf-—Krtinovlca pri Stjaku je svojčas ^■Birosila za avtobusno postajališče v Tej prošnji je bilo ugodeno na veliko veselje vseh prebivalcev. V neposredni zvezi s postajališčem pa Je tudi povsem upravičena želja, da se v bližini kraja, kjer se ustavlja avtobus, zgradi vsaj skromna čakalnica. saj Je ta kraj samoten in se potniki v slabem vremenu nimajo kam zateči. Čakalnica bi zlasti služila učencem višjih razredov, ki obiskujejo šolo v Štanjelu in čakajo avtobus v vsakem vremenu. Poleg šolskih otrok pa je vsak dan tudi več odraslih potnikov. Odbor SZDL, na Ravnjah tudi skrbi za popravilo vodovodnega zajetja, ki si ga je strokovna komisija že ogledala in ugotovila, da se vanj ne steka vsa voda iz studenca. Popravilo je nujno potrebno in odbor pričakuje strokovno pomoč od Uprave komunalne dejavnosti v Sežani. V letu 1900 bodo člani SZDL, opravili preko •100 ur prostovoljnega dela in navozl-li 35 m' gramoza. — er Dolenja vas O aktivnosti članov SZDL v Dolenji vasi, ki tesno sodeluje s krajevnim odborom, govorijo suhe številke. jSamo pri drobilcu, ki ga jc dala tj. razpolago Uprava komunalne dejavnosti v Sežani, so opravili lani 1220 ur, za prevažanje gramoza 051 ur, pri elektrifikaciji vasi (med drugim so pomagali napeljati daljnovod v Malne) 3iS ur, pri pripravah za proslavo 10-lctnice KPJ. ki je bila združena s proslavo 15, obletnico partizanskega napada na nemško kolono, C8S ur, pri gradnji vodovoda pa 3182 prostovoljnih delovnih ur. Zares lepa bilanca, ki je lahko za zeled drugim organizacijam SZDL. organi LM odstopajo nekatere vloge poravnalnim svetom z zaupanjem. Posebno prizadeven je v reševanju manjših sporov med vaščani poravnalni svet v Novi vasi. kjer uspešno sodeluje tudi krajevni odbor. Za mnenje o dosedanjem uveljavljanju poravnalnih svetov na območju piranskega okrajnega sodišča smo .vprašali predsednika Marka Lokovška, ki je dejal: — Sodeč po dosedanjih uspehih lahko trdim, da bodo poravnalni sveti ne le razbremenili naše sodišče, ampak bodo tudi zatrli nepotrebno pravdarstvo, ki se poraja iz drobnolastniških in stanovanjskih sporov. So pa tudi važni iz družbeno političnega vidika kot ena izmed oblik socialistične demokracije, ker dajejo državljanom možnost, da urejajo medsebojna sporna vprašanja brez posredovanja pravosodnih organov. Upravičeno pričakujemo, da se bo število drobnih sporov, ki jih je doklej reševalo naše sodišče, močno zmanjšalo, saj so te drobne pravde tvorile kar 35 odstotkov vseh sodnih zadev. bb V jeseni lanskega l'eta sta se preselili v Postojno Gozdarska srednja šola in Nižja gozdarska šola. To ni bilo golo naključje. Takšno izbiro je narekovala bližina vzornih snežniških, javor-niških in nanoških gozdov. Od Postojne tudi ni daleč do kraških goličav pri Pivki, Sežani in Divači. Tako se bodo lahko gojenci tudi neposredno seznanili s problemi krasa in gozda na krasu. Ko je bila Gozdarska srednja šola še v Ljubljani je sodila po svoji strokovni plati med najboljše v državi. Tudi v Postojni bo imela vse pogoje, da svoj sloves upraviči. Nižja gozdarska šola, ki je že pred leti vzniknila v Idriji, se bržkone tudi ne bo izneverila svoji preteklosti. Ko že govorimo o tradicijah slovenskega gozdarstva, bi nas utegnili zanimati tudi njeni začetki. Poseči moramo precej daleč v preteklost. Prva gozdarska šola s slovenskim učnim jezikom je bila ustanovljena leta 1868 na Snežniku. Pobudnika sta bila svetnik deželnega odbora dr. Bleiweis in upravitelj snežniškega veleposestva Johann Bodenstein, Namen šole .ie bil, da bi se v nji kmečki sinovi naučili bolje in racionalneje gospodariti z lastnimi gozdovi. V šolo pa so se naiveč vpisali sinovi meščanov in uradnikov, da bi se pozneje zaposlili kot nameščenci velikih gozdnih posestev. Obseg in smer pouka so morali predrugačiti. Šola pa je svoj namen tako izgubila, zato so jo leta 1875 zaprli. Čeravno ie glavni namen šole v Postojni vzgojiti gozdarske teh- nike, logarje in gozdne delavce, so gozdarskim tehnikom vrata na gozdarsko fakulteto odprta. Dolžnost starejše gozdarske generacije je, da sprejme nove absolvente z odprtimi rokami. Mar-sikakšen starejši gozdar se še spominja zakrknjenih gozdarjev iz svoje mladosti, ki so svoje znanje in svoje izkušnje hranili zase samo zato, ker jih je bilo strah, da bi postal novi naraščaj strokovno bolj sposoben od njih. Ti časi so za nami, prav tako mora biti pa stvar preteklosti . tudi takšna miselnost. K. V. PRED ZDRUŽITVIJO KZ LOKEV, SENOŽEČE IN VREME Člani kmetijskih zadrug Lokev, Senožeče in Vreme že dalj časa snujejo misel o ustanovitvi močnejše kmetijske organizacije, ki bi ustrezala zlasti zahtevam po nadaljnjem razvoju živinoreje na širšem območju, ki pa ima značaj zaokrožene celote. V soboto, 27. februarja, je ta zamisel dobila konkretnejšo obliko. Medtem ko je bilo prvotno govora o nujnosti združitve ZK Lokev in Vreme, so se na sestanku v Divači izrekli za združitev tudi s člani KZ Senožeče. Vsi trije sveti bodo ta predlog utemeljili še na občnih zborih, ki bodo že v marcu. Na sestanku v Divači so razen organizacijskih problemov raz-pravliali tudi o nadaljnjem razvoju kmetijstva, zlasti živinoreje. Tako je podpredsednik ObLO Sežana Lado Mahnič govoril o nalogah kmetijskih zadrug v zvezi z izvedbo petletnega perspektivnega plana v štirih letih, iriedtem ko je predsednik občinskega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Jernej Iireščak podal analizo eko- nomskega stanja vseh treh zadrug. Ta analiza je ponovno potrdila, da so posamezne zadruge ekonomsko prešibke, da bi mogle izvajati obsežne naloge, ki jih postavlja zahteva po pospešenem dvigu kmetijske proizvodnje. Živahna razprava, v kateri sta med drugim sodelovala tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Sežana Alfonz Grmek in podpredsednik OZZ Albin Simčič, je tudi še ostreje osvetlila objektivne možnosti za razvoj živnoreje, zlasti na Senožeškem. -er Možakarja sta prišla dobre pol ure pred napovedanim časom. Sedla sta k mali mizi na hodniku pred sobo, v kateri bo zasedal poravnalni svet. Soseda sta, a beseda med njima ne steče. Nekam nerodno jima jc. 2c po nekaj trenutkih mučne tišine vstane starejši in sc napoti v bližnjo pisarno, Rad bi izkoristil čas za kak nasvet. Ko se vrne, vstane mlajši. Toda že sredi stopnic obstane, nekaj razmišlja in se vrne k mizi. Zopet sedita drug poleg drugega, a beseda še vedno noče na dan. Da, med njima so štiri leta, štiri dolga leta, nabita kot sod smodnika. Odkar sta se prvič skregala, sta trdila vsak svojo: »Ti ne boš vozil tod, ker je parcela moja:« — »Ni res, parcela je naša do tu in ti ne boš prepovedal voziti po našem!« In Sc slapovi drugih stavkov, Skratka — spor in prepir! Potem geometer, odvetnik, sodišče in stroški, ki so že dosegli zavidljivih šestdeset tisoč dinarjev. Vse to jc med njima in med družinama. In kar je najhuje — vse je še tako, kot je bilo pred štirimi leti. Niti eden, niti drugi ni mogel zanesljivo dokazati, kje teče moja mod parcelama, ker mejnikov sploh ni, TI nesrečni mejniki! Ko jima je poštar pred nekaj dnevi prinesel vabilo poravnalnega sveta, sta prvi hip osupnila. Kaj bi poravnalni svet, če zadeva leži na sodišču že štiri leta, pa sc nikamor ne premakne? Nato sta se spomnila, kaj sta na zboru volivcev slišala o teh poravnalnih svetih. Tudi v časopisih že piše o tem in celo radio včasih pove, da so sc mnogi spori že poravnali, če so stranke pokazale količkaj dobre volje. Odtlej nista legla k počitku, ne da bi razmišljala pozno v noč. Ali ne bi bilo res najbolje ... In sklep je dozorel. Dozorel je pod to in pod ono streho. Namere pa drug drugemu le nista marala razkriti. Tudi sedaj ne, ko sta tu in čakata — raje molčita. Poravnalni svet se je sestal nekaj minut pred deseto uro. Čeprav sta bila možakarja vajena takih reči že pred sodiščem, ju je vendarle spre-letel rahel nemir. Pokličejo Ju. Predsednik poravnalnega sveta Jima obrazloži namen vabila, ki Sta ga prejela. »Ali sta razmišljala, kako bi bilo moč vajino zadevo zaključiti? Glejta, šc v večjih sporih se lahko vedno najde pametna rešitev, če je le trohica dobre volje. Najbolje je seveda, čc do spora sploh ne pride, saj ima vsakdo žc dovolj skrbi in težav. Toda, če jc stvar žc tako daleč, smo mi tu, tla vama pomagamo poiskati boljšo pot. Končno vso kaže, da stroški, ki so žo doslej visoki, lahko samo še narastejo. Prepričan pa sem, da nista za to. Torej?« Predsednik še ni končal misli, ko se je v njegove besede vpletel glas starejšega možakarja. »Parceli za-menjajva, pa bo mir!« Mlajši, ki je pokazal očitno ljubosumnost na besede, ki mu jih je sosed vzel z jezika, je naglo pristavil: »To sem mislil tudi sam predlagati. Tako bova vozila vsak po svoji in konec!« Člani sveta so se spogledali. Očitno niso pričakovali tako hitrega in temeljitega zaključka. Predsednik je le še dodal: »Lahko vama samo čestitam!« Cez pol ure sta na sodišču podpisala pogodbo o zamenjavi parcel. • * * Po kratkem premoru sta pred poravnalnim svetom sedela dva druga sprta moža. Eden je drugemu resno grozil, če bo še uporabljal pot preko travnika. Zadeva je že prišla do sodišča. Zdaj sta tu. »ICaJ mislite,« sc obrne predsednik k onemu, ki je grozil, »ali se taka grožnja zoper varnost življenja spodobi pametnemu človeku in dostojnemu državljanu?« »To sem storil v trenutku razburjenosti in obžalujem.« »Kadi bi slišali še vašo obljubo, da se to ne bo več zgodilo.« »Obljubljam, saj ml jc res žal.« »Ste slišali? Kaj vi pravite?« se predsednik obrne k drugemu, ki jc prvega tožil. »Um. lJcsedc so lahko samo besede. Vendar, če misli resno, potem som pripravljen umakniti predlog za kazenski pregon.« Ko sta podpisala zapisnik o poravnavi, so jima zginile gube s čela. Boris (Tretja prihodnjič) TUDI V PIRANU POSPEŠENE PRIPRAVE Uprava komunalnih dejavnosti je te dni začela z rušenjem razpadlih zidov stare oljarne, v kateri je zadnja leta imelo podjetje »Odpad« svoje skladišče. Z odstranitvijo starih zidov so se odprle nove panorame, tako da bo piranska Punta s tem pridobila na slikovitosti, posamezna poslopja, ki so doslej bila stisnjena za razvaline nekdanje oljarne, pa so dobila zraka in lep razgled. Marsikatero od teh poslopij bo zdaj silno primemo za ureditev počitniškega doma; pa tudi gostinci se zanimajo, da bi v tako »odkritih« poslopjih uredili svoje depandanse. V zaključni fazi so v Piranu tudi dela pri novi ureditvi kavarne »Tartini«, ki leži na najlepšem prometnem kraju v mestu. Kavama bo v celoti na novo opremljena in bo imela tudi nov značaj — bila naj bi tip ka-varne-slaščičarne kot recimo »Tivoli« (Petriček) v Ljubljani. Tako med domačimi kot inozemskimi gosti je bilo v preteklih letih vedno veliko povpraševanje po tovrstnih lakalih in uslugah. V Portorožu bo zato v tem smislu preurejena kavama »Kekec«, ki bo s stekleno verando dobila izhod v doslej skoraj nepoznani park ob morju proti hotelu »Central«. Kazlje Osnovna organizacija SZDL v Knz-ljah je v svoj letni delovni načrt vnesla med drugim tudi popravilo 2 km poljskih poti in čiščenja skupnega pašnika, ki je zaraščen 7. brinjem in drugim grmičevjem. Ce bo krajevnemu odboru uspelo dobiti vsaj nekaj denarja, bodo s prostovoljnim delom pomagali zgraditi veliko brezno, ki je na tem pašniku. Trgovsko podjetje »SLA VIČA« v Kopru sprejme trgovske pomočnike: tekstilna stroka — bombažni oddelek tekstilna stroka — trikotažni oddelek in trgovskega delavca železninske stroke. Interesnti naj dostavijo svoje ponudbe upravi podjetja do 15. marca 1960 Počllošški lom —• večjo vilo ali stavbo ob morski obali za počitniški dom, kupimo ali vzamemo v najem, 60 do 100 ležišč Prednost imajo stavbe z vodovodom in elektriko. Ponudbe pošljite na TOVflM DUŠIKU H 0 Š E V RUŠAH TRGOVSKO PODJETJE »SOČA KOPER« KOPER sprejme v službo takoj ali po dogovoru: 1. Sekretarko podjetja z znanjem strojepisja 2. Blagajničarko za opravljanje blagajniških poslov na upravi podjetja 3. Šoferja B ali C kategorije 4. Trgovskega pomočnika za trgovino z usnjem v Kopru 5. Trgovsko pomočnico za trgovino s tekstilnim blagom v Izoli Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust! Saldokontista-ko s 5-letno prakso v knjigovodstvu, sprejeme takoj ali po dogovoru trgovske podjetje »PIVOPROMET« V IZOLI Stanovanja ni na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev, življenjepisom in šolsko izobrazbo poslati na upravo podjetja v Izolo, Maksima Gorkega št. 8, do 10. marca 1960 Svet za šolstvo, kulturo in pro-sveto pri obč. LO v Piranu razpisuje mesta 3 UČITELJEV za nižjo stopnjo na osnovni šoli v Piranu. Prijave poslati do 10. marca 1960 na Svet za šolstvo v Piran. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri gostinskem podjetju »Jadran« Postojna razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: najmanj 5 let prakse v računovodskih poslih. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se zglasijo osebno ali pismeno na upravi podjetja Titov trg 1, Postojna. NEDELJA, G. marca — 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Zene zadružnice — Sečoveljska dolina danes in jutri — Združevanje KZ v bistriški občini — Izkušnja drugih — Novice iz jugoslovanskega kmetijstva — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Pobude in uspehi — 9,15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij. VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Poročila. Poročila so še ob 13,30 in 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame, PONEDELJEK, 7. marca — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje bolezni in škodljivcev v sadovnjakih ob začetku vegetacije — 13,45 Pisana paleta zabavne melodije — 14,30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Znane pesmi poje Gorenjski kvintet. TOREK, 8. marca — 13.40 Kmetijska univerza: Da nam bodo sadovnjaki rodili vsako leto — 13,50 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: — Igra in delo — 14.50 Glasbena medigra — 15,20 Ženski zbor Tolminskega učiteljišča. SREDA, 9. marca — 13,40 Kmetijski nasveti: Obvejevanje pri topolih— 13,45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Pomenki o klubskem življenju — 14.40 Veseli Tržiški kvintet — 15.20 Igra harmonikarski orkester »Kajuh«. ČETRTEK, 10. marca — 13.40 Kmetijska univerza: Spravilo z njiv in travnikov lahko še izboljšamo — 13.50 Igra pianist Georges Feyer ob ritmični spremljavi — 14.00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah II. del — 15.20 Dalmatinske popevke. PETEK, 11. marca — 13,40 Kmetijski nasveti: Selekcija goveje živine — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Skupna odgovornost za uspešno turistično sezono — 14.40 Poje zbor Doma JLA iz Beograda — 15,20 Igra godba Zagrebške vojne oblasti p. v. Viliama Markoviča. SOBOTA, 12. marca — 13,40 Kmetijska univerza: Kmetijski ureditveni načrti za ilirskobistriško področje — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Melodije iz filma »Amerikanec v Parizu« — 15.20 Zadovoljni Kranjci z Branko Str-garjevo. Greto Ložarjevo in Sto-janom Venetom. SAP TURIST LJUBLJANA POSLOVALNICA KOPER/PIRAN v aprilu 1960 šesidnevni izlet z avtobusi in vlakom v Francijo na AŽURNO OBALO z obiskom MILANA — GENOVE — NIČE — CANNESA — MONTE CARLA. Za prvomajske praznike 1960 pa izlet z vlakom v RIM — NEA-PELJ — POMPEJE — SOR-RENTO — CAPRI za 6 dni; izlet ima že tradicijo po vsej Sloveniji. Vse potrebne informacije dobite v naših poslovalnicah — v Kopru, telefon 298 — v Piranu pa 51-12. Petek, 4. marca, ob 20. uri v Sežani BALADA O POROČNIKU IN MAR-JUTKI, Gostuje SNG iz Trsta. Sobota, 5. marca, ob IG, uri v Kopru Dickens: OLIWER TWIST Gostuje Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Ob 20. uri v Kopru Jean Anonieh: ORNIFLE ali SAPICA. Gostuje Drama SNG iz Ljubljane. Nedelja, G. marca, ob 10, url v Izoli Dickens: OLIWER TWIST. Gostuje Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Ob 20. uri v Kopru Otto Leck Fischer: PROSTI DAN, Gostuje Drama SNG lz Ljubljane, Ponedeljek, 7. marca, ob 11, url v Kopru Dickens: OLIWER TWIST, Gostuje Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Ob 20, url v Izoli Otto Leck Fischer: PROSTI DAN. Gostuje Drama SNG iz Ljubljane. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij podjetja »Elektro Koper« Koper razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola, 8-letna praksa ali srednja strokovna izobrazba z 10-lctno prakso. Prijave 7. življenjepisom pošljite tajništvu podjetja do 15. marca 19G0. Nastop službe s 1. aprilom. DUŠAN IVANČIČ petdesetletnik Te dni je praznoval petdesetletnico Dušan Ivančič, aktivni ljudskopro-svetni delavec v Piranu. Rodil se je v Kanalu na Goriškem. Po prvi svetovni vojni se je s starši preselil v Ljubljano. Izšolal se je za podofieirja vojne mornarice in odšel pozneje kot radiotelegrafist v trgovsko mornarico. Obšel je vsa svetovna morja. Zaradi predanosti svoji domovini mu leta 1944 nI bilo težko prepričati posadke ladje »Tiraki«, da je med prvi- , ■ ; v j mi izobesila zastavo nove Jugoslavije. Po končani vojni je bil tovariš Ivančič v uredniškem odboru časopisa »Pomorstvo«, pozneje pa je vodil biro za tisk in propagando pri Generalni direkciji trgovske mornarice na Reki. Sedaj je Inšpektor splošne službe pri podjetju »Splošna plovba« v Piranu. Kot aktivnega ljudskoprosvetnega delavca so ga leta 1959 izvolili za predsednika občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Vsi prijatelji in delovni tovariši želijo tov. Ivančiču še mnogo let življenja! RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Koper RAZPISUJE mesto poslovodje gostišča »ZADRU2NI DOM« v Škofijah Kandidat mora biti visokokvali-ficiran gostinski delavec s 3-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec s 5-lc-tno prakso na vo' dilnih položajih v gostinstvu. Kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite v 10 dneh od dneva objave na naslov: Občinski ljudski odbor — Koper RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Koper RAZPISUJE mesto poslovodje gostišča »ŽUSTERNA« v Zusterni pri Kopru Kandidat mora biti visokokva-lificiran gostinski delavec s 3-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso na vodilnih položajih v gostinstvu. Kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite v 10 dneh odiEfe dneva objave na naslov: ^^ Občinski ljudski odbor — Koper (Nadaljevanje s 7. strani) RAZGOVOR OB 8. MARCU na zdravstvena predavanja in strokovne tečaje. 75 tečajnic krojnega in kuharskega tečaja se pravkar pripravlja na razstavo, s katero bomo počastili naš ženski praznik, Razen našega društva pa so aktivne tudi druge organizacije, predvsem mladinska, v katero je vključena večina naših delavk. Tudi obrat družbene prehrane je rezultat skupnega prizadevanja in sodelovanja z vodstvom podjetja. Pred nedavnim ste v našem listu povsem upravičeno grajali odnos večine delavk do menze, sedaj pa vam lahko povem, da se je stanje zelo popravilo in skoraj vse so se naročile na tople obroke hrane. Bilo bi prav, da bi se tudi za opoldanski obrok prijavile v takem številu. — In vaša največja želja v letošnjem jubilejnem letu? — Predvsem tole: da bi v naši občini uredili v najkrajšem času vse potrebne servise, da bi nas razbremenili drobnega in zamudnega dela v hiši. Cene uslug teh servisov pa naj bi bile dostopne za vse enako. To je pogoj za boljše uveljavljanje žena tudi v javnem življenju. (b. b.) Jack JioncLon-. 88 »Kje si dobil meso?« je vprašal Dimač. »Preišči mu ves život,« je svetovala Labiskwee. To so bile prve besede, ki jih je spregovorila; glas ji je trepetal od jeze, ki je ni mogla obvladati. McCan se je hotel nekaj upirati, toda Dimač ga je surovo in neusmiljeno zgrabil ter preiskal. Izpod pazduhe mu je potegnil dokajšen kos mesa. Bilo je jasno, da ga je hotel s toplino telesa otaliti, di bi ga lahko jedel. Nenaden vzklik iz ust Labisltwee je obrnil nase Dimačevo pozornost. Deklica je planila k McCanovemu svežnju in ga začela odvezavati. Namesto mesa je našla v njem mah, borove iglice in podobno, kar je ohranjalo svežnju prvotno velikost, ne pa teže. O mesu ni bilo sledu. Zopet je Lab!skwee segla za pas in kakor besna je hotela planiti proti lopovu, toda Dimač jo je prestregel z rokami. Odnehala je in zaihtela od hude jeze, ki ji ni smela dati duška. »Oh, moj ljubi, saj mi ni za jed,« je tožila. »Meni je zate, za tvoje življenje. Ta pes! On tebe žre, tebe žre!« »Ne boj se, še bomo živeli,« jo je tolažil Dimač. »Odslej bo nosil moko. Te ne more jesti surove, in če jo bo, ga bom jaz sam ubil, zakaj žrl ne bo samo mojega življenja, ampak tudi tvoje.« Privil jo je tesneje k sebi. »Ljuba, ubijanje je za moške roke. Ženske nc ubijajo.« »Ali bi me več ne ljubil, če bi ubila tega psa?« je vprašala presenečeno. »Ne več tako,« je odgovoril Dimač. Vzdihnila je vdano. »Dobro«, je rekla, »ne bom ga ubila.« » * * Mladi lovci so neutrudno zasledovali bcgunce. Po čudežih sreče kakor tudi sklepajoč iz kakovosti pokrajine, katero pot so ubežniki morali ubrati, so zasledovalci res našli v viharju zameteno sled in se je držali. Kadar je snežilo, sta Dimač in Labiskwce ubrala vselej najbolj nemogoče poti in se obrnila proti vzhodu, čeprav se jima je boljša pot odpirala proti zahodu ali jugu. Na možnost, da se lahko izgubita, se nista ozirala. A kljub vsemu trudu nista mogla mladih lovcev obrniti v napačno smer, nista se jih mogla otresti. Včasih sta bila cele dneve naprej, toda vselej so se zasledovalci znova pokazali. Po snežni vihri, kadar je bila vsaka sled zametena, so se razkropili na široko kakor volkovi. Tisti, ki je potem našel kako znamenje za begunci, je dajal znamenja z dimom in tako priklical tovariše k sebi. Dimač je medtem zgrešil štetje časa in ni vedel več, koliko dni so na poti, koliko neviht so prestali in, kolikokrat so taborili. Skozi neskončno, blazno mrzlico trpljenja in truda sta se on in Labisktvee mučila naprej, medtem ko se je za njima opotekal McCan in bledel o San Franciscu, o katerem je vedno sanjal. Veliki vrhovi, neusmiljeni in ostri, v svoji mrzli sinjini, so se dvigali nad njimi proti nebu. Oni pa so bežali navzdol v črne soteske med golimi, navpičnimi stenami; plazili so se naprej preko ledenih dolin, kjer so zmrzla jezera ležala pod njihovimi nogami. In neko noč, med dvema nevihtama, jim je oddaljen ognjenik ožaril nebo. Pozneje ga niso več videli in niso vedeli, ali so bile to samo sanje ali resnica. Skorjo je pokrival vatle debel nov sneg, ki je po vrhu zmrznil in bil znova žameten z novim snegom. Naleteli so na kraje v kanjonih in zametih, kjer je bila snežna odeja na stotine čevljev debela; in prekoračili so zopet majhne ledenike in gorske robove, ki so bili povsem brez snega, ker ga je veter sproti odnašal. Včasih so se kakor tihi strahovi plazili čez grozeče plazove ali pa jih je nenadoma prebudilo, ko so spali, bobnenje grmečih plazov. Taborili so v višinah, kjer ni bilo več gozda, in nočevali brez ognja ter talili svoje pičle koščke mesa na svojih životih. In skozi vse to neskončno trpljenje je La-biskwee ostala Labisktvee. Nikoli je ni zapustila dobra volja, izvzemši kadar se je ozrla na McCana. Vsa otrpla od napora in mraza se ni utrudila govoriti Dimaču o svoji veliki ljubezni. Kakor mačka je pazila na razdeljevanje pičlih porcij in Dimač je opazil, da godrnja za vsak grižljaj, ki ga je dobil McCan. Nekoč je sama delila. Prvo, kar je sledilo, je bila ogorčena McCanova pritožba. Pa nc le temu, temveč tudi sami sebi je odmerila manjši košček kot Dimaču. Od tedaj je Dimač sam delil. Neko jutro po nočnem metežu jih je ujel majhen plaz snega in jih potegnil s seboj kakih sto valov daleč. Na pol trdi, a nepoškodovani so se rešili, toda sveženj z moko, ki ga je nosil Me Can, je ostal v snegu pokopan globoko doli, tako da nial mogli več do njega. Komaj so se bili namreč rešili is prvega plazu, je za njim prigrmel drugi in moka je bila izgubljena. Od tedaj se Labiskwee ni več ozrla na McCana, čeprav ni bil ta kriv nesreče. Dimač je vedel, da se deklica samo zato ne ozre, ker bi jo sicer zgrabila sil3-vita jeza in jo prignala do uboja. Bilo je zjutraj. V zraku je vladala popolna tišina; nad njimi se je razpenjala čista modrina neba in v snegn se odbijajoča sončna svetloba jih je kar slepla. Kakor trudne prikazni v mrtvem svetu so se pomikali naprej. Pot je vodila navzgor po dolgi, široki in položni strmini snežne skorje. Noben vetrič ni motil te tišine ledu ia snega. Na stotine milj oddaljeni vrhovi gora so bili v kristalno č;stcm ozračju tako jasni, kakor da so komaj pol milj oddaljeni od njih. »Nekaj se bo zgodilo,« je zašepetala Labisktvee. »Ali nc čutiš — tukaj, tam, povsod? Vse jc tako čudno?« »Čutim neki hlad, ki ni od mraza,« je odgovoril Dimač. »Pa tudi od gladu ni.« »V glavi je, v srcu je,« je rekla deklica razburjero. »Tako ga jaz čutim.« »Od čutov to ni,« je sklepal Dimač. »Zbada me k« led. To prihaja od zunaj. To je mraz mojih živcev.« Četrt ure kasneje so postali, da se oddahnejo. »Oddaljenih vrhov ne vidim več,« je rekel Dimto. »Zrak postaja gost in težak,« je dejala Labiskvre«-»S težavo ga diham.« »Tri sonca so,« jc hripavo mrmral McCan in se, opirajoč se na svojo palico, obrnil. In res, na vsaki strani pravega sonca je sijalo še pri-vidno sonce. »Pet jih jc,« je rekla Labiskwee, in ko so se ozrli kvišku, so videli, da se tvorijo nova sonca, ki so jI» jemala vid. TELESNA VZGOJA rt ŠPORT rt ŠAH rt TELESNA VZGOJA rt ŠPOKT ŠAH rt TELESNA VZGOJA rt ŠPOB nepričakovan razplet tekmovanja za zimski pokal «t i' a Tekmovanje za zimski .pokal ogometne podzveze koprskega a j a je dobilo nepričakovan razplet. Pred okrog 800 gledalci so Koprčani premagali Izolčane na njihovem igrišču. Ker se je prva tekma končala neodločeno 0:0, je torej Tomos končni zmagovalec. Presenečenje j'e dovolj veliko, saj je zmaga Tomosa prva .zmaga Koprčanov v Izoli v zadnjih petih letih. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TOMOS: Hrvatin, Medica, Bole, Klarič, Gombač, Forti, Mihelič, "Furlanič, Pogačnik, Hiti in Va-tovec. IZOLA: Lesjak, Gabrijelčič, Kren, Radovič, Jerkovič, Kova-čič, Erceg, Cerne, Kostič, Cendak in Bera. Domačini so imeli v prvem polčasu sonce za hrbtom in so hoteli to prednost za vsako c'eno izkoristiti. Prvih dvajset minut je Kopru sicer uspelo obdržati rav-" otežje na igrišču, pozneje pa so .omačini povsem prevzeli pobudo v svoje roke. Žal pa so nespretni napadalci zamudili več zelo zrelih priložnosti. Šele v trideseti minuti so bili napadi Izole kronani z uspehom, ko je Čeme z glavo dosegel vodilni gol. Bodre-ni od občinstva so domačini nadaljevali z napadi, ki pa so spet I^ropadli deloma zaradi neiznajd-ljivosti, deloma pa zaradi netočnih strelov napadalcev. V času največje premoči Izole je Koper z nenadnim protinapadom izenačil. Zogo je dobil Vatovec na levem krilu ter z močnim strelom zadel levi spodnji kot. Začetek drugega polčasa je pri-nes'el Izoli vodstvo. Iz povsem nenevarnega položaja je zaradi nesporazuma med vratarjem ter branilcem poslal Jerkovič žogo v mrežo. Ta gol Koprčanom ni vzel morale. Začeli so sistematično napadati in v deseti minuti je Hiti iz gneče izenačil. Po tem golu je bil Koper večidel v premoči. Že v sfedemnajsti minuti je bilo stanje 3:2. Ta gol je bil re-priza gola, ki ga je dosegla Izola. Tudi tokrat je prišlo do nesporazuma v ožji obrambi in Gabrijelčič je porinil žogo v lastno mrežo. V 25. minuti smo- videli najlepši gol dneva. Furlanič je z volejem poslal žogo iz razdalje 30 metrov neubranljivo v gol. Po tem golu so Koprčani uprizorili pravo serijo napadov na izolski gol, vendar brez uspeha. Šele v zadnjih minutah igre so se doma- čini otresli pritiska. Zal pa j'e bilo že prepozno, da bi lahko še karkoli napravili. Zmaga Kopra je bila zaslužena. Gostje so bili borbenejši in ostrejši, domačine pa so prekašali tudi v kondiciji. Z igro, ki jo je v nedeljo pokazala Izola, bo težko ostati v slovenski ligi. Kaže namreč, da so se Izolčani pozno in premalo sistematično lotili treninga. Na nedeljski tekmi moramo pohvaliti obrambo Kopra, v kateri sta se najbolj odlikovala Forti in Medica, medtem ko je bil v napadu najboljši Vatovec. Pri Izoli se je odlikoval Jerkovič do poškodbe in Čendak. V soboto zvečer je bil v dvorani hotela »Javornik« redni letni občni zbor Avto-moto društva Postojna, ki se ga je razen številnih delegatov udeležil med gosti tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Čemedič. Društvena dejavnost v minulem delovnem obdobju je v glavnem slonela na množičnosti in dvigu kvalitetne ravni tečajev in splošne tehnične vzgoje. .Naraščajoči promet in s tem v zvezi vsekakor pomembne in značilne naloge so zahtevale od društva posebno prizadevanje za prometno varnost. Med najznačilnejše uspehe društva, ki šteje trenutno 329 članov, sodi vsekakor skrb za izobrazbo kadrov, nadalje priprava in organiziranje tečajev za voznike - amaterje v Pivki, Pre-stranku, Planini, Hruševju in v Postojni. Materialna vrednost sredstev v splošni društveni lastnini znaša danes že 2,133,650 din; letošnja dejavnost v društvenem okivru pa bo vsebovala v prvi vrsti organizacijsko utrditev, skrb za izobrazbo kadrov, organiziranje treh tečajev za voznike-amaterj'e, vzgojo najmlajših članov in spoznavanje širše javnosti s prometnimi pravili spričo naraščajočega prometa. Ob zaključku zbora je bil izvoljen nov 17-članski upravni odbor, v katerem so kooptirani tudi člani bivšega AMD v Pivki, ki se je zaradi različnih težav v svojem delu priključilo k AMD v Postojni. I. V. napredovanje športa na koprskem za izboljšanje prometne varnosti Posebna komisija ObLO Postojna je te dni proučila varnost prometa na nekaterih avtobusnih postajališčih- Ugotovila je, da bo potrebno v najkrajšem času zgraditi nova postajališča v Hraščah, Hruševju, Razdrtem, Petelin ju in Seleah, v Rakitniku in v Matejni vasi pa bi zgradili skupno avtobusno postajo. Ta komisija je tudi predlagala, naj bi vaščani s prostovoljnim delom pomagali čimprej urediti postajališča, kjer sedaj potnikom grozi nevarnost nesreče, saj morajo vstopati in izstopati kar na glavnih cestah. V Pivki bi morali za izboljšanje prometne varnosti odstraniti, javno tehtnico, v Matejni vasi pa kal, saj je v neposredni bližini nevarnega BORIS JURCA petdesetleinik ovinka, kjer je bilo že več prometnih nesreč. Bilo bi prav, če bi uredili tudi most na cesti Fara—Landol—Predjama. Ze večkrat so morali vozniki avtobusov zaprositi potnike, da izstopijo in naj gredo peš preko mosta, ker bi se lahko most pod težo polnozasedenega avtobusa podrl. Ureditev tega mostu je pomembna zaradi turizma, ker je cesta, ki pelje proti Predjamskemu gradu, Postojnski jami in Planini, v poletni sezoni zelo prometna. Tudi v Postojni imajo nekaj kritičnih točk. Tako na primer pred gostilno »Pri Katrei«, kjer je stik ko-prsko-tržaške in reške ceste. Zaradi ostrega ovinka je preglednost majhna in bi morda veljalo razmisliti, da bi uredili nekdanjo cesto, ki je bila južno od postojnskega avtoprevozni-škega podjetja. Tako bi razbremenili osrednje križišče, če ne drugače, naj bi premestili vhod v mesnico Tovarne mesnih izdelkov s severne strani na zahodno, ker dosedanji ovira promet, saj je nameščen ob ozkem in prometnem pločniku, ki ni namenjen samo gospodinjam, ki hitijo nakupovat meso. In za zaključek še en predlog: naj bi še pred letošnjo turistično sezono na novo uredili prehode v središču mesta, Te dni je bii v Kopru ustanovni občili zbor Nogometne podzveze za okraj Koper. Udeležilo se ga je 30 zastopnikov nogometnih klubov našega okraja, zastopniki Nogometne podzveze za okraj Gorica, Okrajne športne zveze iz Kopra, med gosti pa je bil tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Stane Lavrič. Predsednik koprske nogometne podzveze Bojan Bunc je v svojem poročilu obširno obravnaval predvsem vprašanja vzgoje mladih nogometašev, izšolanja starejših članov za inštruktorje ter trenerje, disciplino v društvih in vrsto organizacijskih problemov. Poročal je, da je v nogometnih klubih premalo mladine in da so vodstva društev često-krat dajala preveč pozornosti članskim moštvom, kjer so se pojavile težnje po profesionalizmu. Zato bo potrebno pritegniti v nogometna društva čimveč mladine, ki bo gojila nogomet kot športno panogo, koristno za vsestranski razvoj posameznika-amaterja. Dokaj težav imajo nogometaši, ker je premalo inštruktorjev in trenerjev. To narekuje takojšnje organiziranje ustreznih tečajev, saj bo sredstva za njihovo izvedbo prispevala novoustanovljena podzveza s pomočjo NZS. Vse priznanje pa zaslužijo nogometni sodniki v koprskem okraju. Njihova organizacija je v kratkem času obstoja usposobila 30 nogometašev za sodnike, ki svoje delo zadovoljivo opravljajo. Zal pa je v nekaterih društvih problem — disciplina. Znano je, da smo lani zabeležili nekaj izgredov na igriščih. Ugotovljeno je bilo, da so te izgrede v Izoli in Piranu povzročili nekateri neodgovorni funkcionarji nastopajočih društev, ki so »navdušenje« gledalcev speljali na svoj mlin. Takšni primeri so vse graje vredni in Nogometna podzveza bo v prihodnje strogo kaznovala vsak poskus nešportnega vedenja med igralci in funkcionarji. Omembe je vredna tudi kritika na račun NK Postojna. Njegovo vodstvo ne upošteva vloge okrajne podzveze, nima stikov s člani — skratka, uveljavlja »svojo« politiko, ki ni v skladu z načeli nogometnega športa. Ob tej ugotovitvi pa velja omeniti, da bi lahko na Postojnskem in tudi na Sežanskem dosegli večji razmah nogometa, če bi imeli več trenerjev in če bi bil boljši odnos med klubi ter podzvezo. Na občnem zboru so tudi ugotovili znaten korak naprej v delu NK Izola, ki bo v prihodnje dobila še izdatno materialno pomoč. V razpravi je predsednik Nogometne zveze Slovenije Stane Lavrič omenil uspehe mladinskega moštva sedanjega NK Tomos ter dejstva, da se je tudi na Primorskem v minulih letih nogometni šport razvijal v dokaj težavnih okoliščinah. Zato je priporočal organiziranje tečajev za inštruktorje in trenerje ter strogo kaznovanje vseh, ki z nediscipliniranostjo rušijo ugled in razvoj nogometnega športa. Priporočal je tudi, naj bi proučili vrednost dela klubov, ki jih naj ne bi ustanavljali ali umetno vzdrževali tam, kjer ta šport nima pogojev trajnega obstanka. Ob zaključku občnega zbora so sprejeli več sklepov in priporočil novoizvoljenemu upravnemu odboru, katerega naloga bo, da bi se nogometni šport v našem okraju pravilno usmerjal v duhu amaterstva in zdravih odnosov med klubi. Nogometaši Rijeke so se mudili na 14-dnevnem treningu v Uma-gu, kjer so se pripravljali za bližnji začetek prvenstva v zvezni ligi. Med treningom so odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Umag so premagali z 21:0, Tomos pa z 18:0. Za nastop odličnih reških nogometašev je bilo v Kopru kljub deževnemu vremenu veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki so bili navdušeni nad igro gostov, niso pa tudi varčevali s priznanji požrtvovalnim domačinom. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: RIJEKA: Mišič, Granič, Miho-vilovič, Radakovič, Paukovič, Ra- po zaključenem seminarju za telesnovzgojne delavce Včeraj, 3, marca, je izpolnil 50. leto življenja Boris Jurca, načelnik tajništva za finance pri OLO Koper. Pred pol stoletja se je rodil v Gornjem Logatcu. Kmalu po prvi svetovni vojni se je njegov oče preselil v Maribor; tu je dokončal šolo, na-atopil prvo službo in dočakal okupacijo. Nemci so ga že 1. julija 1011 izselili z družino vred v Srbijo. V Srbiji je nato vstopil v NOV in v svinčenem dežju prešel pot od Krasu jevca do Zg, Doliča v Sloveniji. l»o osvoboditvi in demobllizaciji je bil kot strokovnjak za finančna vprašanja vedno zaposlen pri ustreznem delu. Ni bil pa neumoren le pri po-JOicnem delu, marveč tudi pri delu družbenih organizacijah. Ze pred o j no je bil navdušen telovadec. Po vojni je bil eden izmed organizatorjev TVD Partizana v Sloveniji. V Postojni je bil dolga leta predsednik Okrajne zveze Partizan, po preselitvi v Koper pa je kljub letom Se vedno aktivni član in organizator pri tej te-lesnovzgojni organizaciji. Prijatelji in znanci želijo jubilantu ob njegovem življenjskem prazniku še mnogo let zdravja in delovnih uspehov! Pri opisu nalog Sveta za telesno vzgojo v letošnj'em letu bomo poudarili v svojih zapiskih samo nekatere najznačilnejše misli in dejstva, ki nazorno prikazujejo, da so se tokrat Postojnčani temeljito zamislili v nujnost izredno pomembnosti izgradnje športnih objektov. Tako nameravajo v prihodnjih mesecih začeti z gradnjo košarkarskega igrišča v Pivki, nadalje z dokončno izgradnjo strelišča za malokalibrsko puško in popravilom igrišča za košarko v Postojni. Hkrati z najosnovnejšimi letošnjimi akcijar i pa se svet trenutno ukvarja celo z zamislijo, da bi v doglednem času, seveda če bi bila za to na razpolago ustrezna materialna sredstva, začeli z etapno gradnjo osrednjega športnega stadiona, ki naj bi predvidoma stal za gimnazijskim poslopjem, s štiristez-nim kegljiščem in na Srebotnja-kovem vrtu z nogometnim igriščem in primernimi lahkoatlet-skimi napravami — tekmovalno stezo in dopolnilnimi napravami za druge panoge lahke atletike. Lokacija je že določena, vendar je zamisel o gradnji stadiona še vedno bistveno odvisna od različnih činiteljev, ki so neposredno povezani z izgradnjo Postojni prepotrebnega športnega objekta. Od zamisli k dejanjem je praktično pot izredno težavna, Ven- dar če pomislimo na dejstvo, da se merodajni lorumi zavedajo pomembnosti in vloge omenjenega objekta, tedaj lahko brez posebnih misli ugotovimo, da je bil z zamislijo gradnje športnega stadiona v Postojni glede na splošen razvoj telesne kulture napravljen velik korak naprej, ki bo hkrati tudi osnovni faktor množičnosti in dviga kvalitetne ravni telesne vzgoje in športne dejavnosti ne le za Postojno, temveč za vso Primorsko, če pri tem pomislimo na skromne športne objekte. Gozdarski šolski center namerava v letošnjem letu začeti z gradnjo lastnega športnega parka, ki naj bi v svojem sestavu vseboval rokometno in odbojkarsko igrišče, atletsko stezo in razne manjše lahkoatletske naprave. Po predvidevanjih direktorja zavoda inž, Stanislava Mazija bi začeli z igradnjo parka že v najkrajšem času, posebne omembe pa je vredna ugotovitev, da bodo v glavnem dijaki sami s prostovoljnimi urami prispevali nedvomno izraziti delež pri gradnji objekta. S predvideno graditvijo sicer malega šolskega športnega objekta brez posebne vrednosti za širši okoliš bodo imeli ljubitelji kraljice športov in ostalih priljubljenih športnih panog v Postojni vsekakor idealno možnost najtesnejše povezave in vzpostavitve prijateljskih vezi in odnosov — z gojenci gozdarskega središča — najznačilnejšemu činite-lju spoznanja mladine ter njenega vsestranskega sodelovanja. Pereč problem v vrsti aktualnih te-lesnovzgojnih vprašanj pa predstavlja na koncu tudi dosedanja telovadnica, ki žal več ne ustreza vedno večjemu razmahu športne dejavnosti v Postojni, in bo potrebno v bodoče resno misliti na njeno zastarelost in hkrati neprimernost, saj je dejstvo, da j'e dvorana s svojimi 8m2 zasedena vsak dan od 8. do 21. ure z okrog 600 dijaki in gojenci šolskih zavodov ter rednih vaditeljev v okviru »Partizana« dovolj prepričljiv in jasen dokaz, da bo v prihodnje nujno potrebno razmisliti o novi telovadnici, kolikor bomo želeli doseči uspehe v množičnosti in dvigu kvalitetne ravni. Poleg tega velja ob koncu omeniti potrebo po znatnih finančnih sredstvih za nadaljnje sodelovanje' postojnskih nogometašev in košarkarjev v ligaških tekmovanjih. Sredstva za sodelovanje v spomladanskih prvenstvih niso v vprašanju, vendar bodo zelo skromna glede na to, da so potovanja ekip na posamezna srečanja bila vedno povezana z materialnimi žrtvami. Vendar je tudi omenjeno vprašanje načelno že rešeno. I. V. spar, Berek, Blaževič, Lukarič, Naumovič in Medle. TOMOS: Krašna (Hrvatin), Bole, Medica, Vidoševič, Gombač, Papec, Vatovec, Hiti, Pogačnik, Furlanič in Mihelič, Določen pečat igri je dal že sam začetek. Koprčani so pritekli na igrišče brez segrevanja in gostje so že v prvih minutah dosegli tri gole. Take stvari se res ne bi smele dogajati. Če bi domačini vzdržali začetni pritisk, bi se brez dvoma uspešneje borili proti sicer odličnemu nasprotniku in ne bi izgubili z dvoštevilčnim izidom. Velika napaka Koprčanov je bila tudi v tem, da niso šli na prvo žogo in da so nasprotnika nekoliko precenjevali. Priznati pa je treba domačinom, da so se vseh 90 minut požrtvovalno borili. Najboljši v koprskem moštvu je bil Pogačnik, ki je v drugem polčasu poslal nevaren strel v zgornji levi kot nasprotnikovih vrat, vendar ga je mladi reški vratar v sijajni paradi ubranil. Rijeka nam je kljub blatnemu terenu prikazala vse, kar si želimo od modernega nogometa: ostrost, domiselnost v kombinacijah, .tehniko in kondicijo. Zlasti se je odlikoval napad, ki bo najbrž v spomladanskem delu prvenstva zvezne lige tudi najboljšim ena.istoricam delal preglavice, Kljub blatnemu ter'enu smo videli vrsto lepih kombinacij s streli iz še tako težkih položajev. Za Rijeko so bili uspešni: Lukarič 5, Berek in Naumovič no 4, Blaževič 3 ter Medle in Radakovič po enega. POSTOJNA — Gozdarski center 5 : 2 V okviru priprav za spomladanski del nogometnega prvenstva Primorske je ligaško moštvo Postojne v nedeljo v prijateljskem srečanju premagalo reprezentanco Gozdarskega šolskega centra z izidom 5:2 (4:0). Pripomniti moramo, da je nekdanji li-gaš trenutno v slabi formi, kar je zgovorno pokazalo tudi nedeljsko srečanje z gozdarji, ki so nastopili oslabljeni, Vendar so jim nudili znaten odpor. Kolikor bo Postojna nadaljevala s slabo igro t.udi v prvenstvu, tedaj od nje vsekakor ne bomo mogli pričakovati posebnih uspehov. -k 4. marca I960 ° ZADNJA STRAN ° LETO IX — ST. 10 Sola ni le učni zavod, marveč tudi zgoščena izlcušnja preteklih stoletij. Ce se zgodi danes hujša nezgoda, so na kraju nesreče takoj zdravniki, gasilci, reševalci ipd., skratka ljudje, ki Jih je poučila teorija in prekalila praksa. Nekdaj pa je bil edini pouk nesreča sama in edino zaščitno sredstvo — fizična vzdržljivost. Ena najhujših rudniških nesreč v Idriji se je zgodila 2. novembra 1846 ob treh ponoči. Na kraju, kjer je že večkrat gorelo, je izbruhnil požar. Ogenj se je hitro širil in napolnil rove z dimom. V jamo so poslali reševalce. O njih pa ni bilo več ne duha ne sluha. Sklenili so, da spustijo v jamo vodo; menili so, da bo le tako mogoče rešiti tisto, kar se še rešiti da, Cez teden dni so se jeli dvigati iz jaška oblaki pare. Voda je prišla do požara. Para pa je bila škodljiva, saj je svetilka v njej takoj ugasnila. Ptiči, ki so zabredli v oblak, so omamljeni omahnili na tla. To je dalo ljudem misliti. V pari, ki se je dvigala iz »šalita«, so jeli preizkušati vzdržljivost živali, da bi poteni vedeli ravnati z ljudmi. Vrabec se je onesvestil po 6. minutah in 9. sekundah, mačka po 38 mi- Skrlvnostna riba s človeškim obrazom, precej podobnim obrazu zloglasnega diktatorja in vojnega zločinca Benita Mussolinija, se sem in tja pojavlja v afriških vodah pri Mozambiku in so jo uspeli tudi ujeti, vendar jo učenjaki še proučujejo in je Se niso opredelili. Objavljamo fotografijo ribe po sovjetskem ilustriranem časopisu Aganjok v B nutah, pes pa je vzdržal 45 minut, jež pa kar 1 uro in 15 minut. Iz teh poskusov so povzeli nauk, ki ga poznajo danes že šolarji; omaraljonce je treba polivati z mrzlo vodo in jih spraviti na čisti zrak, da čimprej izdihnejo škodljive pline. S pomočjo te izkušnje so rešili nekaj ljudi. Ta rudniška nesreča je terjala 17 žrtev. Zadnjega ponesrečenca so našli in prinesli na svetlo 17 dni po izbruhu požara. Med. ponesrečenci so bili le štirje, ki so bili brez družine in brez otrok. Voda, s katero so ugnali požar, pa jim je delala sitnosti še dolgo časa. Iz rovov so jo morali črpati polne štiri mesece. UBOŽNICA ZA BOLNIKE Po Napoleonovem polomu so zasedli Ilirske province Avstrijci. Ob morju sta začela cveteti trgovina in pomorstvo. V Trstu je bil promet tako močan, da vsega niso zmogli več sami. Piran je postal tedaj pomožno pristanišče, v mestu sta se za nekaj časa naselila delo in izobilje. Razvijati se je začelo pomorstvo. Iz tega časa je znan rele: Srečen tisti, kdor vidi Pirančana enkrat v desetih letih doma. V tistem času so tudi mnogo zidali in prt tem je prišlo do takšnega absurda: Avstrijci so zgradili ubožnico za občinske reveže. Ko je bila stavba pod streho, so pa videli, da nimajo vanjo koga vtakniti. Iz ubož-nice so napravili bolnico. Tako se mora zahvaliti Piran samo občinskim revežem, ki jih tedaj ni bilo, da so dobili bolnišnico. UBOG! MOŠKI Kogarkoli bi vprašali, katero je bilo drugo največje mesto na nekdanjem Kranjskem, bi odgovoril: Kranj. Toda ne: bila je Idrija! Po prvi svetovni vojni je bila Idrija tudi največje mesto na tedanjem Slovenskem Primorskem. Iz leta 1810 imamo o Idriji statistične podatke, ki so precej nenavadni, Mesto je štelo tedaj 375 hiš, moških do 45 let starosti je bilo 565, žensk 2998, otrok do 17, leta starosti 911, nad 45 let starih pa 433. Skupaj je imela Idrija 4907 prebivalcev, Razen ljudi so pa prešteli tedaj tudi tista živa bitja, ki so spadala h gospodinjstvu. V Idriji so imeli 11 konj, 172 krav in 20 prašičev. Pri teh statističnih podatkih preseneča skoraj neverjetno veliko število žensk, saj jih je bilo nekaj več kot polovica vsega prebivalstva R, L STEVENSON 3 — Bragi moj gospod, — je rekel Enfield iznenadeno. — Vem, vem, — ga je prekinil advokat. — Vem, da mora izgledati to čudno. Po imenu tistega drugega človeka vas ne sprašujem, ker ga že poznam. Vedite, Richard, vaša zgodba je napravila name močan vtis. Če ste bili v kakšni podrobnosti netočni, vas prosim, da jo takoj popravite. — Zdi se mi, da bi me mogli na to žc prej opozoriti, — je odvrnil Mr, Enfield zlovoljno. — Toda jaz sem bil do pike natančen. Ta lopov je imel ključ, in še več, ima ga tudi danes. Pred slabim tednom sem ga videl, kako odklepa tista vrata. Mr. Utterson je globoko vzdihnil in obmolknil, mladenič na je takoj nadaljeval: — To mi bo dobra šola: v bodoče naj manj klepetam. Sramujem se svojega dolgega jezika. Pogodiva se, da ne bova tega niti z besedico več omenila. — Rad pristanem, — je rekel advokat, — tu je moja roka! LOV ZA MR. HYDOM Tega večera se je vrnil Utterson v svoje samsko stanovanje nerazpoložen in brez apetita je sedel k večerji. Imel je navado, da je ob nedeljah po večerji sedel h kaminu s kakšno suhoparno teološko knjigo in brai vse dokler ni odbilo v bližnji cerkvi polnoči. Tedaj se je lagodno slekel, utrirl luč in legel v posteljo. Tega večera je pa vzel svečo, kakor hitro je bila miza pospravljena, in šel v svojo delovno sobo. Odprl jc blagajno in iz najbolj skritega dela izvlekel nekakšen dokument, na čigar omotu je stalo, da je to testament dr. Jekylla. Advokat je sedel z namrščenim čelom za mizo in ga jel znova proučevati. Testament je lastnoročno napisal dr. Jekyll, ker je Utterson odklonil tudi najmanjšo pomoč pri njegovem sestavljanju. V njem je pisalo, naj v primeru nenadnega izginotja in ne samo smrti Henryja "Jekylla, doktorja medicine in prava ter člana Akademije znanosti, preide vsa imovina v last »mojega prijatelja in dobrotnika Ed-warda Hyda«; omenjeni Hyde ima pravico do dediščine tudi v primeru doktorjevega »izginotja ali neobjasnljive odsotnosti za kakršen koli čas, ki bi bil daljši cd treh koledarskih mesecev.« Prenos imovine se mora izvršiti brez oklevanja in edina Hydova obveza je, da izplača nekaj manjših vsot članom doktorjevega gospodinjstva. Ta dokument je doktorja že od nekdaj bodel v oči. Žalil ga je kot advokata in kot človeka, ki je ljubil v življenju razumne in običajne postopke in mu je pomenjalo čudaštvo isto kakor neskromnost. Dotlej mu je jezo razpihovalo le dejstvo, da ni o Ilydu vedel ničesar, zdaj mu je pa v duši vzkipevalo, ker je po nenadnem obratu o njem nekaj zvedel. Peklilo ga je, da ni mogel o tem skrivnostnem človeku zvedeti ničesar več. Toda postalo je še huje, ko se je iz spremenljive in neresnične megle, ki mu je dolgo mračila oči, nenadoma izluščil njegov demonski in zločinski lik. — Menil sem, da je napisal to v napadu blaznosti, — je zamrmral sam pri sebi, ko je spravljal odvratni dokument spet v blagajno, — zdaj me pa plaši misel, da je po sredi nekaj nepoštenega in sramotnega. Utrnil je svečo, si oblekel plašč in krenil proti Cavendish squeru, tej trdnjavi medicine, kjer je imel njegov prijatelj, slavni zdravnik dr. Lanyon svojo hišo in sprejemal v njej številne paciente. »Ce je komu kaj znanega, mora biti to Lanyon,« je pomislil sam pri sebi. Dostojanstv eni sobar ga je poznal in pozdravil: od vrat ga je peljal naravnost v jedilnico, kjer je sedel dn Lanyon sam in pil vino. Doktor je bil prisrčen, zdrav, 7. živahnim zardelim obrazom, sivimi lasmi, ki so se prezgodaj pobelili, in bučnega ter odločnega vedenja. Kakor hitro je ugledal Mr. Uttersona, je planil s stola in ga dočakal z razširjenimi rokami. Prisrčnost, ki mu jc bila svojska, je bila videti nekolikanj teatralna, vendar je koreninila v iskrenem čustvu. Bila sta si stara prijatelja, stara tovariša iz šole in univerze, oba sta nenavadno spoštovala samega sebe in drug drugega, in kar ni vselej nujno, nikdar se nista naveličala drug drugega. Po krajšem kramljanju o nepomembnih rečeh je napeljal advokat razgovor na predmet, ki mu je tako neprijetno zaposlil um, — Prepričan sem, Lanyon, da sva midva najstarejša prijatelja Henryja Jekylla, — Hotel bi, da bi bili prijatelji nekolikanj mlajši, — se je dr. Lanyon bučno zasmejal. — Recimo, da smo. Kaj pa je z Jekyllom? Zdaj ga le poredkoma vidim. —• Res? — je dejal Mr. Utterson. — Mislil sem, da vaju vežejo skupni interesi. — Saj so naju tudi vezali! — je odvrnil zdravnik. — Vendar je od tega že blizu deset let, ko je postal Henry Jekyll po mojem mneiiju nekakšen fantast. Šel je po n^ pačni poti. Mislim napačni, kar zadeva njegov razdfi» Čeravno sem se tudi pozneje zanimal za njega, zarä§r starega prijateljstva pač, sem tega človeka vražje redko srečaval, danes pa ga skoraj ne vidim več. Takšno neznan- stveno čvekanje, — je dodal zdravnik in zardel, _ bi odtujilo tudi Damona in Ptijo. Ta majhna razdraženost je Mr. Uttersona nekolikanj pomirila. »Razšla sta se le o nekem znanstvenem vprašanju,« je pomislil, in ker ni bil človek s kakšnimi znanstvenimi strastmi (razen pri vprašanju prenosa imovine), je celo pomislil: »Dobro, da ni nič hujšega!« Prijatelju je dal nekaj sekund oddiha, da bi se umiril, potem pa prešel na vprašanje, zaradi katerega ga je obiskal. — Si mar kdaj srečal njegovega varovanca... nekega Hyda? — Hyda? — je ponovil Lanyon. — Ne, nisem. O njem nisem šc nikdar nič slišal. To so bila vsa obvestila, ki jih je prinesel s seboj v veliko posteljo, po kateri se je prevračal vse do jutra. Bi'.a je noč, ki ni prinesla počitka njegovemu utrujenemu umu, ki se je mučil v temi in bil obseden od vsemogočih ugibanj. Na cerkvi, ki je bila tako blizu njegovega stanovanja, je odbilo šest udarcev, on pa je še vedno vrtal po svojih vprašanjih. Dotlej je privlačevala ta zadeva le njegov razum, zdaj si je pa pokorila še njegovo domišljijo. Ko se je v temi prevračal, je šla mimo njegove zavesti zgod'Äfe Mr. Enficlda kakor trak z osvetljenimi slikami. PovseSSP jasno je videl speče mesto s praznimi ulicami in uličnimi svetilkami, nato je razločil postavo nekega človeka, potem tistega otroka, ki je tekel od lekarnarja. Nato se zaletita drug v drugega in ta Jugernaut v človeški podobi pohodi deklico in gre dalje in se ne zmeni za njen krik... ali bi ugledal sobo v bogati hiši, kjer spi njegov pr jatelj in se smehlja v svojih sanjah; tedajci se vrata odpro, zavese na postelji se razmaknejo, prijatelj se prebudi in — glej! Pred njim stoji človek, ki ima nad njim tol kšno raco, da bc v tej nočni uri dvigne in se ukloni njegovi volji. Neka tovarna porcelanske in keramične hišne opreme v v ZDA si jc v živalskem vrtu v New Castle ju sposodila pravcatega leva za reklamne namene. Oprtala ga je namreč in obesila na umivalnik, da bi s tem potrdila trpežnost svojih izdelkov. Lev je tako začuden, da se niti ni utegnil protiviti nenavadnemu postopku — tovarna je prišla na svoj račun — največ zabave pa so seveda spet imeli otroci PRILEPLJENI ZOBJE Kaže, da bodo mostički in zobne proteze nekega dne samo še hvaležni muzejski predmeti. Pred nedavnim so namreč odkrili »zobno lepilo». S tem lepilom je mogoče za stalno pričvrstiti zobe, umetne ali prave, v čeljust. Poskusi, ki so jih delali na psih, so prekosili vsa pričakovanja. Tvarina, s katero so zobe lepili, je sestavljena iz tistih snovi, iz katerih so sestavljene tudi kosti: iz kalcija, fo-sfora in glikogena. ZMRZNJENA a-BOMBA »Atomske bombe so bolj nevarne poleti kakor pozimi,« je zaključek znanstvene razprave, ki jo je napisala sovjetska znanstvenica M. Ugodskaja. Z eksperimenti je namreč dokazala, da umori ista doza ra-rioaktivnosti pri. temperaturi od 25 do 30 stopinj Celzija 95 Vo laboratorijskih miši, medtem ko jih je pri temperaturi od 0 do 5 stopinj Celzija poginilo le 5 '/o. DOMAČI AVTOMATSKI STROJI V laboratoriju zagrebške tovarne »Prvomajska« so v začetku tega leta izdelali poskusno napravo za elektron-sko-avtomatsko upravljanje in kontrolo orodnih strojev. S pomočjo te priprave lahko dela stroj povsem samodejno. Dovolj je, da napravi delavec na klasičen način le prvi komad. To delo si avtomat potem »zapomni« in ponavlja. Po svoji konstrukciji je avtomat boljši in enostavnejši od inozemskih. COWBOYSKA NEVESTA Associated Press poroča iz Elktona v Marylandu, da Je prišla 47-letna Angelina Sailer s svojim pomočnikom v stanovanje 68-letnega Roberta War-rella in od njega zahtevala, naj gre z njo na poročni urad. Svoj ukaz je podkrepila z re-volverskim strelom v strop. Takšnemu argumentu se War-rell ni upal zoperstaviti. Uradnik Ju je na poročnem uradu poročil, toda Warrell dokumenta nI hotel podpisati. Poklical Jc šerifa, ki je stal v bližini In mu svetoval, naj pogleda v ročno torbico neveste, V njej je našel šerif nabasan revolver, v katerem je manjkal le en naboj. Warrell je povedal svojo zgodbo in prosil »usmiljenja«. Drama se je končala s tem, da so odvedli bojevito nevesto v zapor, ženin pa je odšel v zlato prostost, (po New Era, Cleveland) Caryl Chessman je spet ušel smrti — tokrat skoraj gotovo končno veljavno. Tako pravijo poznavalci ameriške stvarnosti. V Kaliforniji, kjer je Chessman zaprt, namreč pripravljajo zakon o prepovedi smrtne kazni. Ce bo sprejet v času dveh mesecev, kolikor je bila spet odložena izvršitev smrtne kazni, potem se slavnemu zlo-čincu-pisatelju ne bo treba več bati plinske celice _KRUH V BARVAH V nekem angleškem mestu so začeli peči zelen, rumen in vijoličast kruh. Kupcem Je novost ugajala in pekarna si je izmislila še eno novost: začeli so peči kruh, ki diši po bananah, jagodah, siru ali čebuli, pač po okusu kupcev. Kako bi takšna moda uspela pri nas, je težko reči. Bržkone bi pa kruh, ki bi dišal po mortadeli, pršutu in po teranu, našel kar precej hvaležnih odjemalcev. Razni muzeji po svetu zbirajo in hranijo najrazličnejše predmete, razvrščene po vejah človekove dejavnosti. Med zanimivostmi so prav gotovo tehnični dosežki, ki pa ne služijo vedno le napredku človeštva. Tako je navidezna zapestna ura na zgornji sliki le spretno kamuflirana miniaturna fotografska kamera, kakršnih se poslužujejo sodobni vohuni in tihotapci. Naprava Je bila izdelana v Zahodni Nemčiji BOrurgova Na splošno veljajo kirurgi za elito med zdravniki. Tudi svoje dni so bili »smetana« medicinske znanosti. O tem nam govori stara zgodbica iz Idrije. Zivosrebrni rudnik je delal že več kot 200 let, pa v Idriji še vedno niso imeli pravega zdravnika. Kadar so potrebovali zdravniško pomoč, so morali poklicati »dohtarja« iz Ljubljane, ta pa je prišel po navadi prepozno, Rudniški IZPOLNJENA ŽELJA Harold Tobin iz IIillsborowa v ZDA je na sojenju takoj priznal, da je res poskušal vnovčiti ponarejeni ček. Sodnik ga je hotel zaradi iskrenosti in lcer do tedaj še ni bil kaznovan, obsoditi na pogojno kazen, toda Harold je kriknii; »Hočem v zapor! To je edini način, da pobegnem pred ženo!« Sodnik je bil sočuten in dobrega srca. Izrekel je takšno obsodbo: dve leti zapora. ZVOČNIK ZA GLUHE Neko angleško elektrotehnično podjetje je izdelalo napravo, s pomočjo katere bodo lahko poslušali radio in televizijske oddaje tudi gluhi. Aparat je sila precizno izdelan in tako majhen, da ga je moč vtakniti v uho; v ušesu gluhega nadomešča bobnič, kladivce in nakovalce. Naprava je zvezana z radioaparatom ali televizijskim sprejemnikom direktno in daje poln in čist zvok. predstojnik I-Iauptman« je hotel delavstvu pomagati. Predlagal je, ». .. naj se pri rudniku nastavi zdravnik, ki mu naj pomaga kirurg. Le-ta naj bi puščal kri, lase strigel in zobe rval; brijejo naj se pa rudarji sami. Vsi stroški naj se pokrijejo iz dohodkov lastne gostilne.« Živela medicina! Ko bi bila tedanja »zdravstvena služba« bolj razširjena, bi takšni kirurgi s človeštvom kaj hitro opravili in danes bi bilo vseh šest kontinentov pustih in nenaseljenih. — Grem k direktorju — prosit za zvišanje plače. Mi posodiš za ta čas svoje trepalnice?