VT »'^jS^^rZ e'i.r „r^rršs cKS?«!P«t«k, ÎTnovembra (No»emb«r 13),1»25. $TBV.—NUMBER HT - M.«.». *———: "'i*' pmf* P« Heeverjevema mn«»Ju Je * v denar. Druge zahteve *o- |r»wtovi vladi, ciaiistov so, da vlada asesira kapital, in aicer vsa zemljiška pre-a^ibnja, ki so vredna več kot UhVOOO frankov, ter vsa indu-strijaka in trgavaka premoženja za 16 odstotkov vrednosti. IkflfsIK^VBv^apraMMt Njegov edvetaik js v zadnjem zdravnik Izvršil humanitarno dala, ksr je usmrtil MHjetsko bitje. _ Uttletaa, Cala. — Porota as v četrtek nI mogla zedlnltl glede obsodne doktorja Blszerjs, ki Je bil obtožen umora svoje Isstaa hčere Hszel, revlce brez nog in rok ter gluhoneme od rojstva. Porotniki so razpravljali v svoji aobi dve uri v sredi zvečer in nato ao nadaljevali z debstlrs-njem skoro ves drugI dan. Msd občinstvom v dvorani, ki js čakalo na pravdorek, je bilo očitno veselje, ko je sodnik naznanil svoj zaključek. Vsi so privoščili staremu zdravniku o-prosti tev, V sred<» popoldne je drftavnl pravdnik zahteval, naj porota spozna dr. Blazerja krivega u-mora prve vrate# toda ton njegovih beaed Je razodeval, da mu zahteva ne gre iz srca. Zdravnikov zagovornik Mowry Je pa apeliral za oprostitev. Dejal je, da Je dr. Blazer storil dobro telesno delo usmiljenja, ker Je uamrtil napol razvito človeško bitje. Argumentiral je, da Hazel ni bila človek, toda sodnik mu je segel v besedo rekoč, ds v očeh zakona Je vsako bitjs, rojeno iz žene, človek in ds sodiščs se ne ozirs ns metafizične doktrine. ^ Klaro Prvi jetsfcl psralk As^Hli^f Moskva, 12. nov. — Prvi ruski sovjetski trgovski psralk s rdečo zastavo na jambora je od-ptul Iz lisningrsds proti Phlla- __ del phi ji naložen s blagom ruske- dsTÜrOm* .p4ošna|gs trgovskega trusts To j« ES^lîâamnSo se bo tudi ruska ladja, ki obišče l^rs^ -Pr^ (osmih latih po revoluciji. granata aMIa tri deklice v Franciji. Pariz, 12. nov. — Včerajšnje svečanosti na dan sedme oblet, niče premirja z Nemčijo so imele tudi svojo krvavo stran, ki Je spomnila Francoze na vojne čase. Tri deklice, vse pod desetim letom, v Cirysalsognu, depart-ment Aisne, so našle na polju topovako grmMlo, ki i* počivala v zemlji sedem let. Ko so se sa-čele Igrati s granato, Je eksplodirala in raztrgala vse tri deklice. . • Ljatl boji sa v laka t Siriji. l/ondon, 12. nov. — Poročevalec "DaUy Maila" javlja iz Da- ki ao v MUSSOLINI JE ZamiL ITALIJO S CENZIRO Italijanski Usti ne ame jo poročati a faAfctovakih napadih aa Jugaalavanskl konzulat Ia llat "Edinost" v Trsta. Sto Nemcev aretiranih v Tlrollh. I,ondoa, 12. nov! — Privatno informacije iz zanesljivega vira, ki so prišle v London, «e glase, da je Mussollnijeva vlada fcvedla ostro cenzuro na vse vesti, ki se tičejo znanega nameravanega atentata na njegovo življenje in IKMiledic aretacije dozdevnih zarotnikov. Po vsej Italiji vlada velika, nervozna napetost. Nekateri fašistovaki Usti so šli celo tako daleč, da so vtaknili tudi "agente Jugoslavije" med zarotnike, ltalijsnako časopisje ne sme poročati o dogodkih v Trstu — fašistovskom napadu na jugoslovanski konzulst in razdejanju tiskarne slovenskega lista "Edinost" — ki so iszvali velike sovrsžne demonstracije proti I-talljanom v Jugoslaviji, nftl ne sme omenjati nedavnih isjrredov vBrosciJI in Parmi, kjer so fašisti razdejali pisarne oftičnih prostozidarjev in pretepli več o-seb. V Parmi ao fašisti porušili hišo Michelljs, bivšega ministra V Angliji se polagoma utrjuje mnenje, da je Zanlbonljeva a-fera podtaknjena reč, katero svrhs J«, da fašisti lahko padejo po opoziciji na predvečer sodne obravnave proti morilcem socialističnega poslanca Mstteotijs. 12, nov. — Is loomo- Battrai Fttg osvojil Paklag ia mnole^lvatne išs v jušnlh Tirolih in aretirala več ko sto Nemcev. Aretirane osebe so obdolšene, da so v zvezi i dozdevno zaroto zoper Mus-sollnljs. V lnomostu vlada vsll-ko ogorčenje rodi teh arotaeij, ki ao bile izvršene v noči in na zelo brutalen način. Avstrijci so mnenja, da Je gonjs ns Neniee okupiranem delu Tirolske navadna persekucija. KONVENCIJA ORGANIEACI-JE l W. W. Chleago. IN. — V pondsljek je pričala konvencija delavdlte organizacije I. W. W. v glavnem stanu te organizacije. To je 17. letna konvencije. Pri otvoittvl Je bilo navzočih deset delegatov, drugI ao bili še na potu. Easto-pani ao poljedalski in lesni de-lavd, rudarji In razni dragi industrijski delavci. KonusnclJs nI tratila časa. Takoj prvi lan Je Izvolila potrebne odseke. Heje bodo ttsjsle skozi ves Men. Glavna vprašanja, o katerih se sučejo debate, so: Avtonomija u-stanovlJenih unij, mesednl pri-spevkl In prisUipnins. Odborniki Izjavljajo, ds ima organlzacijs :I2,(MM) članov. KLIMA VZROK ZA ZAKON-HKO LOČITEV. Heaitle, Ws«h. — Zdaj posto-Jl nov vzrok zs zskonako ločitav in sicer "neprenosna klima". "Ons ni mogla prenesti wsah-Ingtonskegs prsvd-nika so trdile, do so pobojnlkl pričeli strel Jati prvi, obtoAsnca In njune priče so ispovedsll ns-Nprotno. Odvetnik Je dokaiuivsl, da luknjs v avtu |wkosujejo, ds so pol les jI pričeli stroljstl prvi, ker drugače* bi streli ne zadeli svta od ta strsni. Državni prsvdnik se Je trudil, ds sprsvl poliojitiks ns vešala. 1'orota Je odločila proti želji državnega pravdnika. Se preden Js prišlo do obravnave, so po Chicagu krožile najrazličnejše vesti o bitki msd peltcsjl in Gannato-vlml pobojnlkl. DELAVCI ZAHTEVAJO KRAJŠI DELAVNIK IN POVIŠANJE MEZDE. Haraaae, N. J. — Prt American Radiator kom pen! j l Js sa-stavkalo šsst sto delsvcev. Stav-ksr JI zahtevajo take kot so bile v nsvsdl prod sem aprilom 1.1. Dva vsakega departmenU ložjla zahteve sa povišaajf de In skrajšanje delsvalka. PRO >J> mmmmtmmmmmmmrnmmmm SVE t NARODU^ PODPORNE Jill TA «M xm 'ämLJQ vembr^ LAWWIffA ILQyytSKE WABOPMg POPFOKMB JBPpfQCT m im Nubv m m, kar !«• »tik s -PROS VET A* 2CS7 H U. UtaU« Al •THE ENLIGHTENMENT» Onu *t th* »ywmét Ni PAJACADE IN POTEZE DIKTATORJA MISSOLINIJA. ska kamarila lavake gfcrokovn«, ri leta kasneje je pa avst državala svoj prvi stra shod v Hainburgu. minwter je btta v od "ko-hotel govoriti, mu je uhajalo pri it fiKala. 2e prihodnji dan je bila ta razpuftčena organizacija ravno tako krepka in modna biti Kot pno razpustom. Maaeolini m ne uči n veliko i Z*o i ipride polom je. Zgôdovi- i* za njegov režim veliko preje, na bo pa pripovedovala, da je tekoč v Itatfj* «amopaàno vladal pajac Mussolini z fcelefcno roko, dokler se ni ljudstvo naveličalo njexovfh pgjacad. ■" y............ » »" " govoricah. Br. Sepich je enkrat VT-k* , 0 /aé«li I svoj predlog), če b. se moglo do- atanUt ia slavnostoh ^ fffinsssrtft ¿fi bebce! Ali sèe mislili, da smo o-staH taki bcfecif da W kaj — fte mesec dni imamo do občinskih volitev in ta mata doba deh} nekaterim političarjem že sive lase. Zato so pa začeli kuriti pod političnim kotličkom in tudi so najeli nekatere ljudi, daU jim kuhalnice, da mešajo. Najbolj jim je zato, ker v kotlička noče zavreti, kakor bi oni radi. Kurijo in kurijo, vem, najbrž nimajo pravega kuriva. Kadar bodo napravili med delavci pravega kuriva, takrat pa že: začelo bo vreti in stari gardisti si bodo skuhali dobro juho, a za delavce bo ostal ae-slan krop. Delavcem in posestnikom je dosti povedano v gornjih besedah, kaj se namerava z njimi narediti. In Če ne strnejo svojih moči, se bo gotovo zgodilo. Stari stranki bosta postavili svoje kandidate, izdelali jim platforme, take, da bodo odgovarjale samo njih interesom, delavce pa zavajale, da bodo begali sa njih stranke, se mrzili drug drugega in se suvali, stari gardisti pa se jim bodo smejali. Tako je vsako leto in kakor izgleda bo tudi letos. Delavci niso pripravljeni nič za zdravo in pofctevno politiko. Morebiti me bo kdo vprašal, kaj in kje je poštena politika ter v kateri politiki je kaj poštenosti. V takih politikah, kot jih i-mamo sedaj, ni poštenosti. To mora vsakdo priznati. Poštena politika ne pride od nikjer drugje kot od razredno zavednega delavstva. Kadar bo delavstvo strnilo svoje sile in se organiziralo ter postavilo v razredno zavednem duhu sposobne kaadida-te, jim Izdelalo platforme in jih izvolilo ter čuvalo, da se platforme uresničijo, potem bo šele prava in poštena politika za vse. — Joeeph Ule. Zavertniku vso tat, da je zadevo s poštenim namenom predle«! konvenciji Zato vem ia serfi prepričan, da čianetve S. N. P. J. vpe bo trpelo te tačke v pravilih, prišlo bo z iniciativo, da se da svoboda, tista svoboda kot jo imajo vse delavske podporne organizacije. S tem bomo imeli nekaj stroškov po nepotrebnem, v bodoče bo pa članstvo bolj premislilo, koga bodo poslali na konvencijo. Lota zraven poslopja S. N. P. J. ie stane članstvo 8. N. P. J. pet tisoč dolarjev, kolikor so bili stroški za potraten! čas na ■avreti Pjn^e. !Kaj je vzrok,ne kooVe»aciji. Ia čez loto je še Great Fafys, Mont. — Pašno sem Čital zapisnik konvencij« ln povem, da mi ne ugaja. Veliko točk je konvencija zavrgla, ki bi koristile članstvu In jednoti.' Vidi se tudi iz zapisnika, da veliko društev ni poslalo delegatov na konvencijo kot delavske zastopnike, ampak da bi zanetili prepir pri S. N. P. J. Clanetvo S. N. P. J. se ima zahvaliti br. Zajcu, konvenčnemu predsedniku, ki je prihranil za dosti tisoč delavskih žuljev. Takih kot je br. Zaje, potrebujemo več pri S. N. P. J. On je pokazal ne samo s peresom. ako bi članstvo odtoftevalo, da dobi popolno saupnieo kakor mož na svojem mestu. Ne strinjam se s točko v danjih pravilih, 'ki je resnično naperjena proti mlajšemu Za vertnlku, da ne smeta biti dva voljena od ene družine v glavni odbor. Taka točka ni umestna v pravilih delavske organizacije. Ako je jednota ustanovljena na svobodomiselni podlagi in da smo enakopravni bratje in sestre, potem imajo tudi vsi pravico biti voljeni v glavni odbor. Ne gleda se, ako so vsi od ene družine, samo da delajo v korist S. N. P. J. In mlajši Zavertaik se je pokazal kot dober élan zmerom br. Berger Kakor sem jaz razumel k zapisnika, ne pripisujem nobene krivde br. Berger ju, ker on takrat ni bil v glavnem odbora in tajnosti gl. odbornikov, kakor je bilo sklenjeno, ni bilo. Br. Tork, ki je vedel, da bo lota prodana, je bil dolžan naznaniti oataHm odbornikom, da se kupi lota za S. N. P. J. Ako tega ni storil, ni njegova beseda na mestu, ko je rekel, da prva je jednota, potem drugo, da dela za tisto, za kar je plačan. Če preračunamo samo stroške, ki .smo jih imeli na konvenciji radi lote, bi lahko dali br. Ber-gerju za loto dvanajst tisoč in jefloota bi bila še na dobičku za par tisočakov. Zdaj pa imamo Wio spomin na loto in drago ' da se drugikrat ne odlaša s Itfvarjo, ki je koristna jednoti. V "Radniku" sem tudi bral, to, bo S. N. P. J. prvič zastopana ocf zavednega delavstva/ odkar je ustanovljena. Skoda je papirja, da bi več pisal o tem, ampak napišem jim vepdar, naj se gre do solit s takim komunizmom. Tako zavedno delavstvo, kot ga imajo v njih okvirju jim rade-volje prepuščam. — John Ponik-var. FaSistovski glavar pobojnifckih faiiatovskih jdet je izigral, kar tri poteze h^ratu. Poslal je svojo dolgovno komisijo v Ameriko, pri italijanski tajni policiji si je na-rodil atentat na sebe in razpui&ti je pričel protifašiatov-ske organizacije — socialistične, framaaonske, liberalne itd., vrh tega so pa fašistovskč tolpe U v Trst« napadle jugoslovanski konzulat in poslopje, V katerem se tiska tržaška "Edinost". Italijanska dolgovna komisija je prinesla v Washington kar cel kup listin in dokumentov, da dokaže, da je Italija revna in ne more plačati svojih dolgov. Medtem ko je italijanska dolgovnajcorateij* beračila v Washington« za ugodne odplačilne pogdje, je pa Mussolini v Italiji bramasiral o slrfvi in moči Italije, ki mora imeti izredno veliko mornarico in armado naauhem, da spremljata Italijo na potu k slavi in moči. Tako more nastopiti le politični klovn. Ubofltvo Italije gotovo ne soglafta z njeno slavo in močjo. Ako je Italija revna, kako naj vzdržuje veliko mornarnico in armado na suhem, da jo spremljata na potu k slavi in izredno veliki moči? Armada in mornarnica staneta denar, Italija je pa tako revna, da ne more plačati niti obresti od $2,180,000,000, ki jih dolguje Ameriki. Drtfgo pajacado je izvršil Mussolini, ko je svet presenetil z vestjo, da je bila skovana zarota, da ga umore. Tej vesti je dodal de vest, da so se zarotih framasoni in unijatski (desni) socialisti, da vprizore krvavo vstajo pod vrhovnim poveljništvom Garibaldijevega vnuka, ki se postavi revolucionarnim četam na čelo in spodi diktatorja Mussolinija. In kaj sledi iz tega? Mussolini je v treh letih ustvaril tak položaj v Italiji, za kakeršnega so ruski carji potrebovali stoletja. Pred tem položajem je bilo njega samega strah, kajti več ali manj se je zavedal, da se tak položaj ne da trajno obdržati, ker si nobeno ljudstvo ne da v današnjih časih vsiliti takega režima, kaker-šen je bil v navadi pod ruskimi carji v Rusiji do zgodovinske januarske nedelje, ko je ruski car — "batjuška" ukazal streljati na ljudstvo, ki ga je prišlo prosit pod vodstvom -popa Gapona pravice. V tem strahu je sklenil, da mora nekaj storiti, da ohrani svoj režim in da zuna-nJemu svetu pokaže, da lahko kroti italijansko ljudstvo, bo prosil za posojilo. Mussolini potrebuje za vzdrža-vanje svojega režima denar. Ta denar pa lahko Mussdlini dobi le v tujezemstvu kot posojilo, ker Italija je ubožna in ga nima. In tako je Italijanska tajna policija izvršila, kar ji je Mussolini ukazal. Odkrila je zaroto za umor in revolucijo. Kajti poleg denarja je Mussolini potreboval Ho nekaj, da vzdrži svoj režim. Kaj? - -VM Uničiti je bilo treba protifašistovske organizacije, ki Id ji v^v^i^piS so podtičevale ljudstvo, kako velika nesreča za Italijo je <*g*nltaetji. In prepričan sem, faftizem. Pokazati je bilo treba sosedu, da se ga fašisti ne boje. In tako se je zgodilo, da so se fašisti navalili na jugoslovanski konzulat v Trstu in na poslopje "Edinosti." Mussolini se je glede napada na jugoslovanski konzulat opravičil po načelu vseh licemercev. Javno je obsojal napad, prosil odpuščanja, tajno si je pa mislil: "Pokazal sem vam pa le, da se va« ne bojim. Ce pride do vojne z vami, bo v Italiji popularna." Tudi ta poteza ne pokazuje niŽ drugega, kot d» jo Mussolini političen klovn. Mussolini je odredil, da se razpusti socialistična stranka. Razpuščanje Socialistične stranke je pričelo v MIlanu, kjer je socialistično gibanje zelo močno. Odredil je razpust framaxonskih organizacij. Ko je to izvršil, je ukazal svojim cenzorjem, da ne smejo dovoliti, da gre besedica Iz Italije, ki bi pripovedovala o zarotnlškem atentatu, revoluciji, razpuščanju socialističnih ln framason- glavnega odbora. Kar je prsdlo- AHi iian^llisi Muli I*1 konvenciji radi Verderbarja I __________________ um orRanizacijiuL ... . . , ter Terbovčeve afere, je delal po- teli^ovakove pristaše poslušsti, in brez posebnih napak in lahko' sense nove da nekaj se ne mor« Kako smeften je ta človek, ki je pozabil na zgodovino *teno. Br. Turk je te sam pisal bi le dalje Um ostali! 8evecui1 bo fn^mmm **** m »"«o,senat pove, da nekaj svoje lastne dežele in bivše njene zavnanies—nazadnjaške našemu društvu, da član. ki ve "rrrevolucijonarjenT ni bilo Ak**l, O. — Polagoma je pri čelo razpravljati Članstvo v Pro-sveil radi minule konvencije. Kakor navadno vselej, tako tudi sedaj ni bilo kot tudi najbrž ni koli ne bo nekaterim ustreženo, četudi bi bik» vse dobro izvršeno. Nekateri se hudujejo nad dele gati radi dnevnic in zabav. Tudi meni, kakor mnogim, ni bilo vse všeč, a večina se vpošteva. Neki delegat, sedeč pred mano, se je izrazil: "Hell, kaj je devet dolarjev, v majni jih zaslužim enkrat več. Za sto dolarjev sem na zgubi, ker sem na konvenciji." Opaziti je bilo nekaj delegatov, ki so imeli le malo znanja o pravilih ter takorekoč malo bili pripravljeni za konvencijo. Res v takih slučajih se mora človek vprašati, zakaj niso nekatera druttva poslala sposobnejših delegatov. Pripisati si morajo torej mnogi sami sebi, Če jim ni vse po volji kot so želeli. Je pa še tostala odprta pot skozi inici-jative, da se lahko popravi pozneje, kar bi se pronašloT da ne bi bHo koristno* za članstvo. fjfa minuli konvenciji je bilo preveč strankarstva. Nisem proti atrankarstvu in tudi načelna izjava 8. N. P. J. ni proti istemu» ali ono naj spada kamor spada, ne na konvencijo, ki je tako draga za Članstvo. Pri tej In ko bi ljudi. M M ao brez orožja. Takojl to je zavrelo v Jugoslaviji. pJ ►ovedo, kdo je sei «mje (zastavehi vim pa nekaj, da so orjunei ki, ravno taki junaki kot fašisti I dar je treba pestiti neoborožl « mmj .««e-iitU' F*ki*ii ^«"m veliki j ga privolili ter vam dali vajeti ^ul^uJ^j?^raviUzUj v roke? VMavski Sloveniji št. 41 kot poroča Proeveta pišeta, da se jim ni aovoMo govoriti. Kaj mislite, vi vedno govoriti? So bih tudi drugi delegat je upravičeni do predlagati kaj koristnega, a niste; samo strankarštvo vam je rojilo po glavi. Nikakšne organizirane mašine ni bHo na tej konvenciji» če je bila vaša kom-panijrf organizirana malina, o-stali nismo bili drago kot zavedni delegatje, ki smo znali, da stranjcarstvo je prve, ki prične razjedati sAi delati rasdor med članstvom in torej ne koristi nikomur, najmanj pa jednoti. Br. predsednik vam je dal besedo, br. Sepich, kakor drugim. Le kadar so zavedni delegatje spoznali, da le preveč govorite o atrankarstvu, potem je bila delegacija tista, Id vam ni vselej pustila govoriti, ne br. konvenčni predsednik, kot pišete. Porpome organizacije so podporne, ne politične. Članstvci je zavarovano slučaj bolezni, nesreče ali smrti, strankarstvo nas potem pri organizacijah ne zanima toliko. Napredek organizacije ~in da so dobri glavni uradniki, to je, da vestno in polteno izvršujejo naloženo jim delo, to so poglavitne točke. Sedanji glavni u«-radniki so se izkazali že dolgo časa nazaj, da delajo po svojih najboljših močeh za jednoto in članstvo, zato jim je konvencija zopet dala zaupnico z zopetno iz votitvijo. Podpisani v "progresivnem bloku" pišete, da ni vse v redu. Dokažite, drugače vas smatra-< mo, da lažete. Gotovo zavedno članstvo ieli dokazov. Kako neki mora človek verjeti taki osebi, ki se je pokazala enkrat, da ni govorila resniee (kot br. Hafner o br. Zaitzu). Dalje se ne more verjeti ali zaupati odboru, kjer je dotični zraven. Tam ni vse v redu, tam ni resnice! Moramo si misliti, da je kaj drugega, da se poganjate. Mogoče dva miljon-čka, kaj se ve! Vaše resolucije so bile takšne, da bi naša j¬a lahko prišla navzkriž z zvezno vlado, ali dobila slab vgled. Ko vas je br. Jože Zavertnik vprašal, kaj hočete prav za prav z o-nimi resolucijami, niste znali nič povedati. Imeli ste poleg drugih resolucij tudi resolucijo za spremembo pisanja Prosvete. Ali ste imeli delegate in članstvo tako za nezavedno, da sto mislili, da bomo sprejeli vašo Asptucijo, ter s tem spremenili v pisanju lista Prosvete. Velika večina članstva in večina konvencije eo bili zadovoljni s pisanjem Prosvete odkar izhaja, in članstvo je želelo tako. Ce "progresivni blok" ni zadovoljen, pa naj čita svoj list. Pišite kaj dopisov v Prosveti in povejte, kaj vam ni všeč, kajti Delavsko Slovsnijo le malo kateri član čita, ker se mnogim zdi preneumno podpirati list, ki pravi, da je delavski, a je direktno proti delavcem. Vi ste delavec in jaz sem delavec, in ste proti vsakemu, ki ne trobi v vaš rog ter mogoče mislite, da so drugi sami kapita-lieti, Izkoriščevalci ali razbojniki. Ko bi bili res za dobrobit de-lavstvs, bi rekli in pisali v smeri, da bi si vsi delavci bodisi so-ciaHsti, svobadomiselci ali kar umb Zadnja "vojna" na tiSk^l še ni izkadila, a že so začSTk napadli neoberofene ljudi Mussolini in Paaič bosta va kakor dala "zadoščenje" drl drugemu in stvar bo pozabljej Lahko se pa skisa "incident" bo zahteval slavno ligo, da di mir. Bedna liga! Ali ji miglij, že letos dodobra izprašiti frak» / * * ^ Novemberske muhe. Ravno ko sem napisal gornje so zatulile parne piščali. Kaj,. je že poldne, ae ustrašim, & bilo. Bila je enajst ura. Te se domislim. Enajst noveml Dan P1 remirja. Preteklo je se let odkar je mir po veliki vojn Mir? Well! Po mestu so vojt parade; šolsko deco so poslali i mov; banke so zaprte. Nek« praznik je. Vse slavi mir. Mir! Well.. pHHI Piščali ao tulile eno minuto pozivu, naj vsakdo obrne obn proti vzhodu. Obrnil sem se 1 zapadu in v hipu je misel la preko Pacifika in Ritaj»k&| Tam je postala za pol hipca, to pol hipca v Siifji, od tam Balkan, v Italijo, v Francijo ii vUdaroko. Mir? Kakopak! Pred sedmi foti je bila vojna in danes je lepši božji mif! — Wake up! Treba Je spisati urediti kolono do konca. e a a. B{ki. Cenjeni Žarkomet! Moj oče, bil član Kmetijske družbe Ljubljani. Zbiral je bike, kat rim ao rekli "PisganekM. Njeg sin je v Ameriki, tu na Elyji Doma sem videl debele bike, pak tu vidim še bolj dobele. Gajžla, Ely, Minn. ♦ • • Komu je treba dati pi milijondolarakega fonda. Dragi Žarkomet! Nekat ljudje so si začeli beliti glave di fonda J. R. Z. Ta fond je zbran v politične namene, pre* vsem za propagando republike i stari domovini. Da pa ne bo ki Trbovčev Tone mislil, da čikatt rdečkerji pošro ves fond, predli« gam, da se preostali densr izrofi Kazhttlrju/ Grdinu, Cerneti, Trunku in uredniku milwautti Slovenije. Ti gospodje bodo k naredili rf fondom, da bo vse (X K. kakor so s fondom S. N. Z.-Strigelj iz Shfcboygana, Win. 4 t » Caaa je dosti. Cikaški astronom* MacMilln pravi, da bo zemlja živela Ae 50 milijard let in potem jo poin Jupiter. Upajmo, da v tem <*«» postane kutarski list dnevnik. • • 2egnanje vrh žegnanja. V West Parku, O., imamo novo cerkev. Odkar so jo začeli i dati pa do d^nes je bilo pri ti cerkvi že ducat žegnanj. P" kratkim je pa bilo pravo generi no žegnanje. Navzoč je bil t« Škof. Žegnali so namreč notranjščino in predvsem plesne dvort-no. V starem kraju so fsjrno#fi črtili plesne dvorane in jih ni»-vali blaznice, tukaj jih pa blagoslavljajo. Pa naj kdo reče, da* vera ne izpreminja. — Rexnico» iti, svobadomiselci ali kar- ljub, West Park, O. konvenciji smo izgubili par tiso-1 koli že. podalrroke kot delavski r • • • čakev radi strankarstva, katere- j bra*je a ne delali delavec proti Trunkove luknje, ga se konvencij* ni mogla izog-! delavcu. Pišete: "Delovali bomo (j, Trunk mi javlja, da Hi* niti. Le energičnemu in vztraj- «a čiščenje naše jednote od vaah Ae, da "veda sicer uči, da pridi nemu konvenčnemu predsedniku aovražnlkov delavskega razre-1 življenje samo iz življenja, cd* ta zavednim delegatom se da da." ca iz celice, da na svetu ni mofk priznsnje. ds je bile iaU konča- Brez komunistov je jednota nekoč obstajati nobeno živo bitji na kakor je bile. ksjtl če bi ho- J poslovala lepo v redu čez 20 let | in zdrava pamet ali comswi Avstro-On*ke. __ Te zgodovine svoje laatne detele bi ae lahko naučil, di j« bil ▼ Italiji nekoč ministrski predaednlk neki Criapi, ki je ravno tako brutalno nastopal proti Mavakim organi- tadjam hi mcinttatfcnl atrankl. !n Crtopi> fel v 4 .. 4 ---------- „ Ijenoat h Avstro-Og**« bi ae lahko naottl, da Je dunaj-l^ ^rk m!fcSTJSS Z.Z^Mm^ "-'^UI^IJ sa prestopke in jih n« naznani, prav ^ sa^akaaai ln b^Jjurk je Br Sepieh od št. 4 je bil bolj bil Mp llFIJa pod Venierfcar- rutin kot nek. nooali.t. S J- jam. Jas mislim, da je vfcdel, gove oči ao bife obrn», n. n« kam se d^nar i«Uja ln poMljs. Chariija. Rrat HafW m n* Z Oa ViHarber in TeHmver led. j i sl^bo itkazToTL?. Z jI naprej brez njih, če bodo ho-1 razviti iz nič.' teli riniti z glavo skoti zid. Pra- Hvala! Zdaj bi pa še rsd vite, da je potrebno, da podpira- i te podpišete tudi ono, kar uči ^ mo akcijo progresivcev in s tem bilja v "Geneais", in če poHp»* da znamo misliti. Oni te. kako vi potem lo s|>rivtte * kateri je pa ne podpiramo ln po skladje. Prosim! svoje mislimo, smo pa nazadnje- K. T. RI ki! Pozdrav zavednemu člamitru! HniijB za tvhvw i K udar j**1 v Mahu povišana Wallace» Idaho. — Rudarake ¿ruibe v diatrtktu C©«ur d*Alene ^ naznanila, da 16. novembra povišajo mezde rudarjem za 50c m dan. Premogovniške auto far«zebajo. Shamokin, Pa. Jamske mule ki so navadno pod zemljo poletu in pozimi, kjer je enaka temperatura, ae nnhajajo zunaj w proste» odkar traja stavka rudarjev v okollšču antracitnega premoga. Ko so prišle na solnce, je bilo še gorko, toda zdaj trpe „raz in mnoge bodo pocrkale. Premogovniške družbe so tako zanikrne, da ne oskrbe staj za mule, pač pa enostavno • čakajo na konec stavke. Kapitalistični listi so tako aesramni, da pripisujejo zmrzovanje nral stavkar- jem. MIM^H Znanstveniki pridno špekulirajo o svojstvu epohRlnega odkritja. Madison, Wis. — To mesto morda še postane zgodovinsko. Kajti tukaj nekateri najznamenitejši ameriški učenjaki izjavljajo, da je misterij zgraditve naje zemle in drugih svetov na robu rešitve. Ključ do rešitve ao baje novi žarki, katere je odkril dr. Robert Andrews Milli-kan, prej profesor fizike na či-kaški univerzi in zdaj ravnatelj fizikalnega laboratorija v institutu tehniologije v Kaliforniji. Millikan jo m tukajšnjem zboru Članov Narodne akademije znanosti poročal v pondeljek, da je odkril nove žarke visoke frekvence in kpsmičnega izvora, ki nimajo nobene zveze s soln-cem in ki vsako sekundo udarjajo ob zemljo od vseh strani. Millikan je dejal, da ao ti žarki v absolutni opoziciji vsem drugim brkom, ki so doslej znani. Dr. Millikan ne izvaja dosti uključkov iz svojega odkritja; navedel je le fakte. Drugi učenjaki seveda pridno polagajo hipoteze o bistvu, svojstvu in nalogah novih žarkov. Vprašujejo se, če ni morda Millikan zadel ob izvor materije. Doslej je med znanstveniki veljala splošna teorija — sploh se ni nihče spotika! ob isto — da materija nima začetka, obstojala je vedno, torej ni izvora. Mijlikan se — s pridržki seveda —. .strinja z ostalimi znanstveniki, da so novi žarki gra-ditvena sila (nekateri rabijo tudi besedo "creative"' t. j. ustvarjajoča sila), ki deluje v nasprotni »meri kot radij; radij je uničujoča sila materije. Na temelju Le teorije se lahko reče, da sile Millikanovih žarkov neprenehoma Krade in zidajo nove elemente. nove svetove* nova solnca in nova VHemirja, dočim radioaktivne sile podirajo in razkrajajo ravno to. Tako se vrši večno gradnje in večno podiranje, večna uiihtrukcija vsega. , IAI KNK08TEN VZROK, POSLEDICE PA DALEKO> SRNK« Chieago, III. — Mrs. Florence Johnaton Underhill je vložila jžIjo za zakonsko ločitev od mi-in postelje. Kot vzrok navaja, k «ta se z možem sprla zaradi imena novorojenčka. Oče je ho-M. da se da novorojenčku ime Bili. Tako je bilo ime njemu. Ona > Pa zahtevale, da dobi ime Jack. Ko je ona zmagala v tem toju, je njen mož mirno odšel in * ni več vrnil nazaj. EKSPRKBWI DELAVCI ZAHTEVAJO POVIftANJK srtvmfyoiiruje dHrtatorstva v Italiji Te vprašanje je zastavil NOVI PEVCI V CtKAfiRl OPERI. T dolavAi voditelj je as »©dpi ranje evropejskih »ntperijali sto v. — Senator lw.k _ «. Ta sezona se pri čikaški operi odlikuje tudi radi številnih noter vrh pevcev, ki jih je družba an-— Starekepitni gatirala. V sredo je v operi Ca-I- valleria Rusticana prvič narto-I.:.: - - »--piia Eteanor Sawyer v vlogi San-■^ronator Borah »u je tuzze, pri čemur je žela eno naj- " 8 ****** v*jlh ^ jih je še videt °**°yonm. 8Uri Auditor!j. Richard Bonelli, drugi ameriški umetnik, ki je prvič nastopil v nedeljo, je bil pozdravljen kot eden največ obljubljajoči baritonov vsega osobja. Robert Steel se Washington, D. C. — Ali ameriški davkoplačevalci zavedajo, da bodo oni morali subvencionirati diktatorsko vlado i Italiji, ako se z Julijansko dol govno komisijo napravi ženeroz na pogodba za odplačevanje dolga? To je vprašanj«, ki ga je zastavil senator Shipstead iz Min-nesote, ki ga je poslala farmar-sko-delavska stranka v senat, v trenotku, ko se zdi, da bodo a-meriški komisarji odnehali napram Mussolinijevi zahtevi, da se Črtajo skoraj vse obresti od $2,180,000,000 dolga. "Povedati je treba jasno," pravi Shipstead, ki je poznan v senatu kot zvedenec o mednarodnih finančnih zadevah, "da dolg, ki ga Italija dolguje tukaj, dolguje Američanom, ki so pokupili obveznice svobode, in te obveznice morajo plačati ameriški davkoplačevalci. Ako se ta dolg briše ali zniža, tedaj morajo Američani plačati vsoto, ki se je brisala ali znižala. Vprašanje je tukaj, ako je tako početje zdravo, da se odloži butara na ameriške davkoplačevalce, da si bo Mussolinijeva vlada lahko izposodila pri newyorških bankirjih denar po višji obrestni meri. "Meni se zdi, da je taka izravnava subvencioniranje vlade diktatorja na račun naših davkoplačevalcev. Ako ameriški davkoplačevalec želi storiti kaj takega, tedaj ima pravico, da to izvrši, ampak njega je treba obvestiti, kskšne vrste kupčija je to." Ta izjava je bila podana vzpri-čo dejstva, da je Mussolini v veliki stiski za denar in ga išče v Wall Streetu, ko preganja prostozidarje in desničarske socialiste, ker nočejo biti njemu hlap-čevsko pokorni. Ako mu ameriško zakladništvo popusti eno milijardo ali več dolarjev, tedaj mu bo tvrdka Morgan k Co. posodila denar na industrijske papirje, da lahko zopet za par mesecev utrdi svojo fašistovsko diktaturo. Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije, vflik nazadnjak in še večji ne^ vednež v evropejskih političnih homatijah, se je vmešal v spor radi dolgov. On očita senstorju Borahu, da bo moral prevzeti vsi> odgovornost, ako bodo evro-pejska ljudstva sovražila Združene države. On pravi, da Bora-hova taktika, po kateri Francija in Italija plačata dolgove, rodi sovražno propagando, češ, da Borah zahteva, da evropejski narodi postanejo ekonomski tlačani. Woll govoranči, da jc Amerika dala ta denar zaveznikom mesto vojakov, ki še niso bili pripravljeni odriniti na fronto, ds se naj vojni dolgovi črtajo ali pa znižajo. On argumentira, da se Italiji in Franciji ne sme edvseti sposobnost zs poravnanje mednarodnih obveznosti v bodočnosti. Borsh je odgovoril nedlrektno, ker Woll ni pisal direktno njemu. On opozarja javnost, da so bile obveznice prodane z obljubami, da so zavarovane z "zdravim kreditom Evrope. Kongres ni nikdar dovolil, da se ti evropejski dolgovi brišejo ali pa ne iztir- SS* -J Zdi se, ds se Smoot pridružuje Mellonu in Hooverju, ds ae izde-ln pogodba, po kateri se «karaj vse obresti brišejo. V senatu bo pest naprednih senatorjev stopile proti taki pogodbi. Trevisan in Lodovico Olivier©. Ob nedeljah popoldne je navadno predstava sa udeleženo© iz predmestij. Tako bo tudi to nedeljo, in sicer je za te udeležence izbrana posebna novost. Samson in Delilah bo peta kot otvoritev tretjega tedna opere. Louise Hemer, Charles Marshall. Eduard Cotreuil, Formkhi, Mo-Jica, Oliviero in Nicolich ter De-fhecebodo peli to svetopisemsko opero. * ■V pondel jek ponove "Mahon Lescaut" z Mucio, Cortia, Rittf tni, in Cotreuil. GounodOvo mojstrsko delo Fausta bo v torek vodil Moranzoni. Nastopila bo gdč. Sawyer v vlogi Margarete. TIHOTAPSKO GNEZDO JETO. ZA * aahhigton, D. C. — Bks-preani delavci, , zaposljenl pri American Railway Express .Španiji in pH BoUlheaatern družbi zahtevajo. da ee Jim mezda poviša aa dvanajst «i"totkov. --------em. KnilwajL Express ""(»nija je odgnvorila, m M konference dne 7. decern-irIHe -izravnave mezde. Da-luni konfereno© s Southeast-** Kompanljo pa še ni dote*»- Chieago. ni. - Policija j« a-retirsls devet oseb In zam*Is deaet ukrsdenih svtov inisto ga-Ion vins v goraži Stat* Exchange. Pol tel js sodi. ds seženi msterijsl „atovih interesov. Koiepolidj-obkolila gorst,), so Wüli^m Ma-nmo. Andrew Deleys in Bernard Baker pokszsli svezd* ^rffovfh d,Putljev. Zvsfde also P™** nič. kajti vai trije *0 bili are«. rani. lodijozni operi "Maakiran ples" popoldne pred prejšnjim. On je daljše število let študiral vltall-ji. kjer je mnogo pel v operah. Njegov oče, bombažni magnat iz Filadelfije, jfe prišel v Chieago, da sliši prvi nastop sina. Ko je videl in slišal, kako velika slava gre sinu, se je takoj vrnil domov ves srečen nad sinovim uspehom. Znamenita je ponovitev Ro-senkavalirja v petek 13. novembra. to je danes. Glasbeno bogata nemška opera s komedijo se je izkasala za najbolj uspešno novost v tem letu. Znameniti sta tudi sobotna Traviata, ki je pr-vič ponovljena popoldne, zvečer ps Tosca jutri zvečer. Zadnja bo peta za vstopnino po znižanih cenah, tako da ne bo noben sedež v operi stal več kakor navaden gledališki sedet Peli bodo: Elesnor Sawyer. Fernand An- ljudske šelotro i Jugoslaviji. — V Beogradu je izšla statistika, ki nas dobro pouči o stanju ljudskega šolstva v Jugoslaviji. V šolskem letu Wfc4.-26. smo i-meli skupno 7868 ljudskih Šol. Na njih je poučevalo 8044 učiteljev in 8172 učiteljic, skupaj 17,-216 učnih moči. V začetku šolskega leta 1984.-86. je bilo v šolah 884,188 otrok. 543,888 dečkov in 888,888 deklic, h tega števila Izhaja, da je vsak trinajsti prebivalce v Jugoslaviji ljud- je prvič nastopil v Verdijevi me- »kd6ol»ki učenec. Razmerje med utone i in učesikami sicer nI po-pftlaon ta enako, toda, relativno itoto, je dobro. Na koncu šolskega leta 1864.-86. ne je število šolskih otrok nekoliko skrčilo. Znašalo je 614.721 ofieocev. Ce premotrimo naše šolske razmere po pokrajinah, najde mo, da imamo v mestih precej mak> Jjudskth Šol, zato pa so jodske šole tembolj gosto dejane na kmetih. V mestih imamo 58 Ijudskošoisklh zavodov, na kmetih pa 766. Zanimivo je, da ¿o število učiteljic v Sloveniji mnogo večjo, kakor število učiteljev. Učiteljic je 1786, učite-jev pa 1267, šolski pouk obisku-jo 77480 otrok mošfctfa In 77,-780 otrok šenakoga spola. V Srbiji so imeli lani 168 šol v mestih in 1448 šol na kmetih. UdHoljev je btto v službi 1888, učiteljic 1444. dolo je pohajalo 180,368 dedkov ter 48,847 do- sseau, Ceaare Formichi, Vittorio klic. Te številke valjajo aa Srbi o v obsegu 1. 1812. V Južni 8r-biji navaja statistika posebej 181 šol v mestih in 600 šol na kmetih. Tu j© d©lovalo 1121 u-či tel je v in 486 učiteljic. Med njimi je tudi 160 mohamedanskih učiteljev, ki so poučevali večino-verouk. Učenc©v je bilo tu 44J84, učenk pa 18,446. Hrvataka in Slavonija izkazuje v mestih 166, na kmetih pa 1888 šol. Stavilo učiteljev znaša v njenem področju 2002. število učiteljic pa 1887. V šola j« hodilo 180,196 dočkov In 100,281 SUHACl PRBHMBJO V OFENZIVO. Chieago, IN. — Protienluuska liga j« organizirala svojo iiaj-boljše čete sa obrambo prokibi-d je. Organizirala bo dapartment za propagando, galoga toga de-partmenta bo. da bo razpošUjal govornike in vse Štiri vetrove o-znanjat prohibicijoniški evan galij. Italija proti narodnim manjši-U Najneugodnejše je učinkovala v Prlmorju vest z mirovne konference v Otta^l, ds se je 1-talijanska parlamentarna delegacija skrajno brezobzirno obnašala proti nemškemu poslsncu Tinzlu, ki je povedal, kako Italija raznaroduje svoje nemške državljane v Poadižju in kako se v to svrho poslužuj« rasnih nM»-stov. Ciani delegscijs ao posUli Mussoliniju brzojavko, v kateri mu poročajo, kako ao zavrnili Tinala in označili njegov« pri tošbe sa izmišljene. Druga poučila is New Yorka pravijo, kako je nastopil proti Tinslu zlasti Barzilai. To nam priča dovolj jasno, da fašistovska vlada ni pri volji odstopiti alti aa korak od politike, uvedene proti drugo-rodcem. • Braovlnkl sa pr«v©z argentln (lisca mesa. Tftaški 1UU bele žljo uspeh v konkurenci s Hasn-horgom. Posrečilo ©e je Tnto prirediti brzovlak« za zve©© z Dunajem, po katerih se bo pw-važalo zmranjene argentiueko meso v velikih množinah z vao mogočo hitrostjo. JugosUvljs je šla pri tem Trstu na roko* Is Hamburga so sUvili iHiaaju r so bile trtaške na Itak Aka-v Fadov ne ponudb« pa ug^inejš«. # Tujerodni janski «aivdMl v dsmski klub objavlja, ds bo«o visoke šolske takse (1108 do i y nt Mr Istut ) najbrž« tudi Italijanski državIja- tiohrvati in Nenid). Taks j« itsiljenaks enakost aa Vs« pod- QLAVM JTANi ass7ravi len. Jstsottlev martfaa Hladovtča. Dne 86. okt. zjutraj je bil na strelišču v Maksimiru v Zagrebu ustreljen roparski morilec, vojak Hladovič. Javnost js bils izključona In je bilo rasen bataljona vojakov ter močnega oddslka policije navzočih I« malo radovednežev. Bladovič Je po odvezi skočil sam v izkopano jame in ae naslonil na kol. Njegove sada J« besede ao bile: "Zdrav hvala bogu! Bog mi dal srečno smrt! Obžalujem svoj zločin, odpustit© mi vsi t Nikdar še nisem bil kaznovan niti kot eivUiet niti kot vojak. MoJa prva kazen je — moja smrt!" Ko mu Je hotal prof os zavezati oči, je nagnil glavo In saklicai: "Ne.' oči n« dovolim zavezati. Mirno hočem gledati smrti v obraz r Bel« na prigovarjanje duhovnika, da naj uboga, je kon čno dovolil, da so mu zavozali oči. nakar je nagnil glavo na kol tm pričakoval anu*. Tiho in hi-tro •© mm jo približalo pot vofa» Podporna Jidioti . .n .f.*, . lakaep. 17.)ynU* 1107 » drSev« " POZOR I — Korespondenca s «lavalml odbor al kl. U delala v aftavsa« uradu, se vrli takelst VBA PIBMA. kl ss aaaašala aa paala si. »redaedntka sa aaalavst Pred-sadsiitva 6. N. P. J, JM74I Rn. Uwndale Ava, Cklaaga l\l V8E ZABBVB BOLN1ŠKK PODPOR K SR NaBLOVRi Bolsllko Ulal-live 8. N. P. J, MI7-M Bs. Lavadale Ava, Ckleaso. III. DRNARNR P06IUATVB iN 8TVARI. ki aa ttfajs gl. Uvrševslsats ea in »adnata vaWa aa aaabvai Tajalštva 8. N.T. J, MST-M Bo. Lawn-dels Ave« Chicago, nt V8S BADJSVB V ZV KZI 8 BLAGAJNIŠKIMI POBU aa poUl)a|a aa svi Rlagsmlltvo 8. N. P. J, JMT4I 8a. Lawadala Ave, CMaa«a. III. Vaa prltolbe |lede Pssl Bergerju, fis V gl. lavrlavalneai odboru aa ns| po4ljejo 4igar asslav ja «garal. aa sa| psIUiala aa naalsf i Martin tales- Vsi grl sivi na gl. paraUl r, Bas ITI. Bsrkartsa, O Val doflsl in 4n«l spkd. nssaaaUa, eg las!, aarslnlaa in splak vsa kar I« v svaal s glssUaai jadaola. p«| aa pašllja aa nsalsvt MPR08V»TAN, MI7-M Sa, Uwndale Ave, Chisago, 111. roko na njegovo srce In Spregovoril tiho le eno besedo: Mrtev I Kar jo Bladovič tudi uresničilo. Imel je naglo smrt. Pretep mod fanti. V gostilni Janesa Jamnika na Vrhovcih št. 6. pri KoaarJih sta bres vsakega povoda napadla brata Al. In J. Zdašar Avguština Vrhovea, po-sestnikovsga sina Is Vrhove, ter ga telesno poškodovsla. Poleg tega sta mu raztrgala v pretepu obleko v vrednosti Din 616. Vr-hovec pogreša tudi zlat prstan, vreden okoli 300 Din, Oba vro-čekrvneža se bosta morala ss svojo dajanje zagovarjati pred sodiščem. RBvngttlj A. Jeršlnovlc umrl. Dne. 86, oktobra Je v celjski bolnici umrl direktor celjsko realne gimnazije g. Anton Jeršino-vič. Rojem Je bil v Črnomlju dne 6. decembra 1876, Smrtna kosa. V Kamnlgorlcl Jo umrl v starosti 75 let IgtiaciJ Bhjželj, posestnik, trgovec In gostilničar. V Ljubljani Jo preminula v stsrostl 66 let Msrl-Ja Kolonoc. 1*totem je umrla v najlepši dobi 28 let Magdsf 'Ar-tač, roj. LampIČ. Zapustila Je mola in 8 mussec starega otro-Sička. želel, to so j© nih sadev Iz stare domovine. Če Grška toll balkanski garancijski pakt. Geneva, 12. nov. — Grška vlada je oficljeino In formirala* ligo narodov, da bi pozdravila balkanski garancijski in obvezno-rasspdiščni pakt po zglodu lo-karnaklh paktov za zapadnu Ev Grki narsdlli Bolgarom $.110,000 Bofija, 12. nov. — Posebna komiaija, ki preiskuj« sedajo gr ško invazijo bolgarskega oaom IJa okrog Petriča. j« dognala, <|a so Grki povzročili Bolgarom $810,080 škode. Cf K A Z A N I t IftOEM SVOJEGA BRATA Anton Mlukarja, radi zelo važ- bo on sam ta oglas čitsl naj se nemudoma prijavi, če pa kdo drugI ve sa nJega naj ml to naznani na naslov: Frank Mlakar, Box 689, Ely, Minn. (Adv.) !odirajoče tieeede. Tudi on bi rad raatavil besedo. Jo zagnal v gospodarjev vrtinec ter mu razodel svojo pripravljenost Utirati hruške na sovražnikovih ¿lavah. "Čuden človek, tale inženirček! Najboljši delavec. *ar Jih imamo. A. vraga, nevaren. Zmrsie vode. ki, ne drže. Prepoči se le pod tvojimi nogami in bresdno te požre. Kadar ga «rrčam, se mi sdi. da sem trčil od svojo smrt. Ze lansko leto mi Je predložil svoje načrte, pa t oda J smo še stali in vse Je trepetalo, kaj po-rečemo mi. Kdo bi podpira), če ni vredno. Le-toe pa. naj se le proalavt. mi bomo šteli, da ho veselje!" "Rriljantno. aaj pravim, brtfjantno! Ce bi vas ne imel. kdaj Ki nas vzet le vse «kupaj vrag! Naši tovariši mi niao po všeč. Preveč netanealjivl, ae ne snajo (»greti. Dokler nese dirjajo ta toboj, potem te pa ohlajajo od vseh plati. Tudi vi, Priba, ate že kolebali, o dobro sem vas prevrtal z očmi. Za ušesa bi vas, ma-lodušneža, ki ne ve, v čigavih rokah je moč. E, vratlca imate zmeraj odprta, da smuknete po-alednjo uro. Ampak povem vam, kdor se zve-že z menoj, ae je hudiču zapisal, z menoj vred ga bo vzel. Moj lig boste nosili na Čelu, dokler živite in nikoli več se mu ne izmuznete. Jaz hočem vladati, razumete vladati, in kdor je pil iz tega bokala, ta ne najde sprave z ljudmi. In povem vam, če izdate mene in se pomešate mednje, vas starejo prej ali slej. Rea, še eno napako imate. Priba, zalotite ae semiatja, vaša kri vam ne da miru. Jaz pa vam pravim, Če ne boste zviti kot kača, jih ne opeharita, dganov, in vaš jezik ne sme poznati nobene mere v sladkosti. Danes ni več odprtega boja, zalezujemo se kakor mačke; mišim nastaviš sira, pa ji skočiš za vrat, kadar ^f že sline kn-pajo iz |lat. 'Le ne bojte se In ne othahujte, moje kraljestvo nad tem mestom se De zruši, nikdar in nikoli; če bo pa huda predla, jfcž imam vratca odprta, znse in za vas edinega."' Globoko se je sklonilo tolsto obličje, nalahno je roka trepljala po hrbtu. In fyiba jé razumel to pobožan je, planil je kvišku,, yes zardel od zadovoljstva, obe roki sta videli, da ra-zodeneta, kako grozno rad bi se v priahu povaljal pred njim. Čutil je trdo napete vajeti, ki mu režejo v usta, toda udaril bo s kopiti vseh, ležečih na tleh pred njima in tamf na' lju bo glasnik goepodsrjevih zakonov. Kákor v objemu sta tičala drug poleg drugega, toda za hrbtom se je zlobni posmeh režal Križan emu v bledo obličje, po nesreči zabredlemu v to sobo. Neslišno so se odprla tapetna vrata. Bela, nalahno trepetajoča roka jih je zaslonlla za seboj, se nemo iztegnila, položila popisa? papir na mizo. 2akelj je hlastno zagrabil, mečkal v zbesnelih rokah, ker vsaka črka ga je zbadala z drobno šivanko. Priba je postrani ujel strupeni pogled gospe Line, o hvalelnostjo je blagoslavljal minuto, ko razodene gospodarju novega sovražnika, v svilo odetega, z rubini posutega. 80 enkrat je pogledal, pa ne, saj se ni zmotil, Ionski stoječi pred njima se širijo zenico, ničaoar ne motajo več tajiti, v njih votlih teminah pljuskata gnev in bolest. "Ali vidite, kaj so storili! Borite, berite, vendar, neverjetno, cene padajo, mi pa gaga- mo." "Kaj, vraga!" Brezčutno in hladno je u-pri Priba svoje oči v papir, sablji podoben, s katero bo zamahnil gospddar. "Na vsak način nas hočejo streti. Saj vidite, kaj počno. Ko ml poginemo, navije satan iznova. O ne boš dihal, ti prokleti Skrinjar, pa naj ti sam bog pomaga. Mene ne boste strmoglavili ! Majemo ae, majemo, ampak oaamsto rok se bo uprlo ln železni zmaji ti zapojejo pesem sa poslednjo uro. Vražja duša... Si brala, kaj je storil?" "Nisem!" Visoko vzravnana Je stala aredi sobe. vsk bleda in drhteča. V prsih je vrelo sovraštvo, ki bi mleko zastrupilo, če bí nosila sina pod srcem in gorje bi mu bilo rojenemu. Nad očetom bi se spozabil, kogar bi rodilo njeno telo. 2aklja je presunilo sovraštvo, sipa joče vanj svoje jeklene puščice in omaiodušil ae je pred hlapcem, dobro čuteč, da ga atare prva beseda, ki kane nanj.. Kakor pred vsepodir-nim sojem večne Itiči, ki je od vekov ušgana v človeškem srcu, še je rušilo v prah njegovo dostojanstvo. Zaslutil Je plamen edenski, ki ga je tisti hip oplazil za pokončanje paradiža ia zvil ae Je pred nJim kakor gad a prelomljeno hrbtenico. Lovil je besede, da pre vpije molk, ki mu s fanfarami trobi usodo sa greh. ker je s svojim rojstvom zdrobil njeno IzveličanJe. "Gospod ravnatelj, morda bi za hip pogledali v pinar no. Inženir se gotovo oglaai tam apodaj. Pa vzemite spotoma tudi načrte s moje pisalne mize seboj!" Ta človek!" ae Je osrl sa njim. "Je kakor govno. Kamor ga vrže*, tam obleži. Prime ae čevljev in sobo zaavinjaš s njim. Toda pako-ren in uslužen, takih hlapcev mi Je treba." ^ Niti struna nI odjeknila v njej. Lina. govoriva odkrito. Zakaj me ao-vražiš? Pokosal sem se grehov, s U ne otpa-Komaj čakaš, da me rastrftejo pai, ki la- tha". frotem aem djal otroku malo soli v usta. Dete se navadno brani in brca ter kriči. Drtal aem ae silno resno in mrmral latinsko, da vsi hudiči, kar jih je v tej človeški drobtini, naj gredo hitro ven — k protestantom ali kamorkoli. Nato semiztil vodo— blagoslovljeno sevsds — po otrokovi glavi, tako da ja zmočila revčka do kole — in strašno prokletstvo, ki je viselo nad detetom — zato, kar ja legendarni Adam pojedel legendarno jabolko, katerega mu je dala Sva v rendarnem raju za Časa vtada-a kralja Hamurabija v Babilo-aiji — je bilo oprano! "Krasni simbolizem" vsega te-pi je seveds nerazumljiv tudi izobraženim LondonČanom, Ber-Knčanom in Newyorčanom,' ki fcrečano in od časa do ¿asa prisostvujejo predstavi krsta. Izvrši se nsmreč v latinščini. Tudi tedaj, ko rečeš botru, naj oe v i-tnenu deteta odreče "hudiču in vsem njegovim delom", govoriš v mrtvem jeziku in izurjen ministrant ali mežnar odgovarja namesto botra. Za cerkev je dobro, da se poslužuje mrtvega jezika. Najbrž bi bilo malo razumnih katoličanov, ki bi mirno prenesli obrede, če bi bili v angleščini ali v kateremkoli domačem jeziku. So pa neprilika tudi za duhovna. Na moje latinsko vprašanje, Če veruješ v Boga, sem včasi dobil odgovor: "Odpovem se mu", dočim je na vprašanje, Če se odpove satanu in vsem njegovim izkušnjavam, moj pomočnik emfatično odgovoril: "Verujem vanj!" Zamenjal je besede. Taki kozli so se med nami do-sjali često —.in bilo je vse do-ro, saj drugi niso razumeli. V domačem jeziku bi bilo trebs bolj paziti. , - Rasno razpravljanje o zakramentu krsta je nemogoče. Pljuvanje in hudiči, olje in voda, goreča sveče in nabiralnik za denar so dovolj velike absurdnosti, toda princip sam presega vse meje. Primerjalno pogubljevanje ro nekrščenih z vsemi "modernimi ¿i. : jfopomočki" je prebedasto, da bi našel zanj primerne besede. So katoliški razumniki, ki smatrajo Adama in Evo in njun par&iž za "lepo legendo". Čudovita "Katoliška enciklopedija" še ni na jjaanem, d asi — in to v obraz absolutno soglasne znanosti mo-ih časov — odločno zsnika olucijo Človeka. Navzlic temu toliška cerkev še vodno, emfa-lin obltgatorično uči, da je otrok rojen (izvzemši Marije — to je namreč pravi pomen "brezmadežnega spočetja") z] Adamovim grehom in mora biti opran tega "greha" na način kakor aem pravkar opiaai. (Dalje.) 2ELIM, DA SE TAKOJ -PRIJAVI na upravništvo lista Prosvete mrs. Alojzija Konte, (prej Molek), in sicer vsled zelo važnih zadev in moževe bolezni. Pišite na naalov Prosveta, 2667 S. Lawndale ave., Chicago, m. (Adv.) Ženitvena ponudba. Hrvat, vdovec, star 85 let s tremi otroci, se želim seznaniti z dekletom ali vdovo v starosti 20 do 85 let, Slovenka ali Hrvatica, In sicer v svrho ženitve. Ce katero veseli in resno misli, naj piše in priloži svojo sliko, na naslov: A. ., Box 168, Carolina, W. Va. —(Adv.) • DA SKUHAŠ DOBRO PI< VO, PIftI PO NASE . PRODUKTE. Imamo v zalogi alad, hmelj, niadkor In vn drugo potrebščine. Pnukuaito Hi ao prepričajte, da je doma pri nas kshani vodno le najboljši ln najee- (•rocrrijAm, eladtfiferjem in v prodajalne ftelesnine damo primerni po-Osak pri veéjih noroWUh. Pilite po mformadjah na: FRANK OGLAR, Areme. Cleveland. O. Met .- stiš. jajo vame od vaeh plati, krite, tople udane besede Jar Opore bi rabil, v tem atrašnem COMPANY M. I. le več let dolgujejo, da se izgiaaijo In poravnajo najkasneje v teku 14tih dni. Jas imam kupiti farmo in potrebujem denar. Torej pro-1 aim, da se takoj priglasite, ako ner~hom prisiljen ravnati se v smislu zakona. Jože Dekleva, R. F. D. 2, Box 29, HoUsople, Pa. (Jssahill.)—(Adv.) PRODA SE stavbiŠČe (lota) v Dearbornu, Mich., to je v predmestju De-troita, v zelo lepem in dobro napredujočem kraju; prilika ta Detroitčana. Proda se po a ni ceni. Za pojasnila obrnite se na: Anton Jetnick. 549 — 69th Ave., Woo Allis, Wis.—(Adv.) Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite Severa's Hišni liniment za mazanje zunaj Id hitro prežene revmatične, in nevralgičns belečine. KViftl ■ Vil želodec hitri' m pravo Vstsvits zaprtnico. n« nost, plin, kokanje,|j| Pa jedi in glavobol JEJTE KAR 8E VAM IN Ki 8E VAM W)|ji «i itkh7 8I4ABIH PO<"TTK()V i» Mofee i« . j MkPrtoIri. «UvoUj,. , Mfci. S^MiM. «k, i»«u rti.TTs Iravtk: vsStetnj«. Mi m\k. „„JI- tli .Uk oku. r v*ilh «aiih; ^ JjJ ln nrsariovoljul, . •bupni. miu, h fli. Urv, v hrbtu «U u« T*' ua HHuwi>i. M i«hk« M »»it Jrtra — m 4*hiJ«jo Ttoftte JU. i« Ookilu hitro pum* d Uh MimI s uthroajMi aiOXOL .UvJ Wlo ■* Mra in l»UdM. i. k«Uj , T« JU»» Mradnuat J* v^krai i, rama. 1« »»■ lahko »ovtr^i prrmoinij krrl. uliflM y ModruSltui tilo i„ ^ bnle.ni. W Ako trplte-l tedaj poskusit Brwt ititm» » kakinem aunju in kal i •U I*. pMkaalti. imeote ni.tr it »Mku*ni Mluu peduhMva BlOXOL'U ] IIJIM MM vmke ln»r. ««.lov ir likW prro po*to )n dovoliui. da rani Uuk.lM«L v>«- lahko to atiravilo «a va. »tori. J, _ nvikodljivo. ian««IJIvo (n «toku/anu , ^ •lučajih. Prava oraa HI0X01.'A k ti d. pak mi kratko doho .mo pripravljali M ca vaakomur. Ki ca k« ni im.ku.il vaoto U.M. Ml vam dam« tu ihMhm« i bo. kar mmo praprUaui. Uu vam BlOIOd ma«a raftiti va« vato holr.ui. Ko poukiMili S!OXOL.. «a bodrt.- prliK>rW« Hm prijautljem in aorodniktrni prav | X» vnto kaj vam lahko pomaga Tor*j pt t« v bo to v piaino in mi ii*i»i*vmm i KIOZOL k Ml viit v tiao** .luiajid vakl bolaani. Tedaj tomu trprti 4« M ItoiiM^O vato Mradnoatl prudn» Jr rm Naročita SIOZOL dane« In •■dlotib- M. h oadraviu. Naalov J*> ■ Osborne—Tollick Com 2107 Carton St. B. 71 - NTTSBUHíiH. PA. . Shirty». poMbn«aa zastopnik« naiaffa pitukor-iken urada, ki bo popolnoma aa raspo* lago juaoaloranakim potnikom t^kori v* voinja tor ko akrWl, da bodo r oairih ladovoljni. ^ Psralk adplaja unrawt v Ham » potniki ao lakrcajb aa pokrilo» p*»"10 ao da M ao flat M|o troba poaoadati v ataalVa. Edino poUlkt frsacoak» 9™' iaiajo to pradaoot. Uljadna pootroftba in doa»*a kraaa. pripravljena pooobno ao potnika. Val potniki so v krmanih kaN-nah aa t, 4 in S oaab. Opramlkn' * » «Uktrično ivotlobo. toko«o vodo itd. PrtlJW« doapo a vaaii do filja. Za podrobno, t i alada eon. povratnik dovoljenj itd^ vpratojta 9* toaa «lalapalka v avojom meat«, ali pišite naravno* nam v «"J"1 motornim jetiku. PBlftTEDVTE DENAB TEK KUHK LISTEK SA TJA IN NAZAJ! FRENCH UNE 10 Stoto Street 1 ' * Mew Tork. N. T. 100 N. Dearborn St, Ckienga, DL .