» J S
Sekilkaj«W cesta Stev. 3,
na dvoriSéu, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* »
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. ari popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
* i-
Anonimni dopisi se ne uva-iajejo.
Caravntttvo:
Schillerjeva cesta Stev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12ÌS0 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nem«jo:
celoletno ... K 28"— - za vse droge dežele i. Ameriko K 30-— -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
w	______—————
SteV. 63. I Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 18. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Šestdesetletnica svobode tiska na Ogrskem.
Dne 15. marca 1848. leta je bila proglašena na Ogrskem svoboda tiska. 0 priliki te obletniee ne bo odveč, ako leteč pregledamo teh baš preteklih šest desetletij. Dve človeški pokolenji ata se menjali, vendar se je na Ogrskem v tej dobi prav malo izpremenilo.
1848. leto pomeni zmago srednjega plemstva v sponi i magnati. V mednarodnem jeziku se je to imenovalo parlamentarizacijo Ogrskega. Včasih imenujejo to tndi svobodo ali demokratizacijo. Pa to ni ne prvo, ne drugo ne tretje.
Dne 15. marca 1848. 1. je izrekla peščica navdušenih mladeničev, katerim je stopil na čelo pesnik Petöfi, veliki sin slovaškega naroda, v Pešti malo revolucijo ter je proglasila svobodo tiska Kot prva tiskana stvar brez censure je izšla Petöfijeva revolucionarna pesem: Na noge Madžari! ter dvanajst zahtev madžarskega naroda. Petöfi je tedaj v opojnem raz-vnetenjn svobode vriskal: „Svoboda tiska... ne bojim se več za te, narod moj, v tvojem srcu zapolje kri in pUls ti oiivi. Dočim je deželni zbor po stari navadi samo govoril brez vspeha, je tu nra odbila! ... Na noge, v imenu svobode! . . . Dozdaj smo bili sužnji, prisezimo pri bogu Madžarov, da ne bomo več nadalje tlačani!"
„Kevolucijonarski" Madžarji so bili prisiljeni vdati se v deželnem zboru volji ljudstva, svobodo tiska so pa „regulirali" na ta način, da so naložili visoke kavcije za časopise, kar je še dandanes v veljavi. Kako se na Ogrskem razumeva še dandanes svoboda tiska, o tem nam pričajo vedno se ponavljajoča preganjanja narodnostnih in socialističnih časopisov*. Kakšna naj bode pač svoboda tiska v deželi, t kateri se svoboda tiska spreminja počasi v obrtno institucijo!
1848. 1. je bil baje uveden na Ogrskem konstitucionalizem (ustavnost) ali parlamentarizem. Vemo, da „voljo naroda" tvori dandanes razmerno manjše število volilcev ko 1848. leta — tako je razširjena politična svoboda — in da kani Andrassyjev pluralni sistem volilne reforme to razmerje še poslabšati. Vemo tudi, da so vse koalirane vladne stranke imele splošno in jed-nako volilno pravico v svojih volilnih programih in izjavah, da so pa danes to reformo vse zatajile. Ilustracijo parlamentarizma (= odgovorne vlade) nam je pa dala zgodovina minolega tedna. Wekerlevo ministerstvo se je prav resno zavarovalo proti temu, da bi mu poslanci dajali direktivo; to je Wekerle storil proti zagovornikom samostojne ogrske državne banke in proti agrarnim nezadovoljnežem, sin velikega voditelja madžarske revolucije, Ferencz
* Na obletnico proglašenja svobode tiska je bil v Budimpešti dne 16. t. m. obsojen sotrudnik „Slovenskega Tyždennika (tednika) ŠiSpan Hyl za dva članka na sedem mesecev ječe in 3000 K globe!
Kossnth, je to neparlamentarno načelo s svojim pismom pa še podkrepil.
Tak je ta ogrski parlamentizem, tak je ogrski demokratizem in svoboda po šestdesetih letih!
Siromaštvo današnje ogrske krize ta žalostni obrat samo ojačuje. Zastonj iščeš v tej zmešnjavi, v teh zakulisnih in javnih bojih kake misli, kake doslednosti, kakega možtva. Kriče pač, Mrič«i pa samo da bi o pravem času
obmolknili!
Zmagovalci od 1848. 1. so prišli na boben. V pravem smislu besede na boben, Ogrska gentry (sloji med aristokracijo in preprostim ljudstvom) se boji dela; v kolikor ji je to mogoče, se daje vzdrževati po državi; če ji to ne zadostuje, prodaja svoje imetje. V eni vrsti s propadanjem imetja koraka politično propadanje. Edini živelj, ki se je vzdržal v vsej svoji moči, so magnati. Vsled svoje spretne politike so velike vrednosti za najvažnejšega činitelja v ogrski politiki, za krono, in njih demagogična taktika jim je zasigurala odločilen upliv v vseh strankah. Seveda nimajo moči, da bi šli v boj pod svojo zastavo — Andrassy je to tvegal, pa se je moral umakniti — zato pa so si izposodli pestri prapor stranke neodvisnosti. Na čelu jim bo korakal sin Jurija Apponyija, prvaka konservativcev iz 1848. leta Albert Apponyi, današnji naučni minister.
Gr. Albert Apponyi je danes na najlepši poti, da dospe zopet tja, od koder je izšel: do konservativne desnice. Potem se bode lahko smejal onim, ki niso mogli razumeti doslednosti njegovega razvoja, ki ga je vedno gnal na levo, dokler ni naenkrat prišel v obstrukcijski tabor neodvisnjakov. Toda veliki frazer madžarskega naroda, ko kača gladki gojenec jezuitov, si je bil prav za prav samo dosleden v iskanju popularnosti, da bi jo mogel o svojem času položiti kot zmagoslavno pridobljen plen na stopnje prestola. Se mu li bode spolnilo hrepenenje postati načelnik vlade in Sv. Jurij, ki je usmrtil mnogoglavega zmaja oseminštiridesetniške politike ?
Težko bi bilo najti primernejše dobe, ko je današnja, da govorimo o propadanju gesel o neodvisnosti Ogrskega, o svobodi, o parlamentarizmu.
Kaka bode rešitev? So li opravičene nade onih, ki vidijo v avdijenci Kristoffyjä, ministra splošne in jed-nake volilne pravice, pri prestolonasledniku jamstvo resnične demokratizacije in izvedbe ravnopravnosti za vse prebivalstvo na Ogrskem? —
Politična prorokovanja so nehvaležna. Eno pa je sieurno: premene morajo navstati na Ogrskem in te premene bodo vodile do demokratizacije. Ali pa bodo te premene tudi dobro ukoreninjene in trajne, to je pri znanem polovičarstvu naše državne politike težko naprej povedati.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik'1 v vseh gostilnah in kavarnah!
Politična hponika.
b iz parlamenta. Poslanec Udržal (češ. agr.) je v debati o rekrutih kon-štatiral, da je sestava sedanjega kabineta taka, da nikakor ne odgovarja narodnostnim razmeram države. O oboroževanju pravi, da je to postala prava manija, dandanes države oborožujejo proti sovražnikom na eni strani, na drugi strani pa, da bi se svojim zaveznikom prikupile, tako da v resnici ni več razločka med zavezniki in nasprotniki. Notranja politika v Avstriji je brez vodilne ideje: državno idejo zastopa dandanes nemški šovinizem in vlada se s to idejo identifiknje. Tudi naša vnanja politika in naše polične zveze služijo tej ideji, trozveza služi samo Nemčiji. Ta bode imela tudi vse gospodarske koristi od naše balkanske politike — mi pa le krvna in denarna bremena. To vse so posledice dejstva, da voditelji države nimajo ni pojma o avstrijski državni ideji. „Slovanska jednota" bode glasovala proti predlogu o rekrutih. Za Udržalom je govoril dr. Kramàf (Mladočeh), Malik in r neki drugi duševni velikan iz vse-nemškega tabora so si privoščili ob tej "priliki nekoliko pristno nemških pobalinstev. Kramàf je govoril o velikih pogreških naše notranje politike ter graja posebno to, da se je baš v trenotku, ko bi Jugoslovani imeli igrati Veliko vlogo v naši notranji politiki, sestavilo ministerstvo, v katerem sede tako izrecni njihovi sovražniki kakor sta Stfirgkh in Hochenburger. V balkanskih vprašanjih pa postopajo gospodje tako, kakor bi se z vojsko kar naravnost igrali in vendar zahtevajo življenjske koristi države, da se vzdrži mir. Vnanje politike Avstro CBrska sploh nima ter jadra popolnoma v vleku Nemčije. Avstro - Ogrska ni nič drugega nego predstraža nemške politike na Balkanu V imenu soc. dem. je govoril posi. Daszynjski. Govornik ostro graja našo balkansko politiko. Oboroženi mir, v katerem živimo od nesrečnega 5. okt 1. 1. stane državo že polmiljarde; zato bomo morali dati narodom račun. Govornik obsoja hujskanje enega dela nemškega časopisja proti Srbiji. Pravi, da je pač umevno ako se zasužnjeni balkanski narodi po stoletja trajajočih krvavih bojih žele osvoboditi in združiti A. o. voditelji vnanje politike niso imeli za te težnje in potrebe nikdar smisla. Gr. Goluchowski je Srbijo le dražil in nadlegoval ter samo agrarcem na ljubo skvaril vso našo balkansko politiko. Na to opisuje rusko politiko in nje postopanje doma na Buskem. Soc. demo kratje so za mir in mirno rešitev spornih vprašanj. V trenotku pa, ko bi Rusija nastopila kot pokroviteljica Srbi e, bi navstala evropejska vojska. Govornik zahteva v imenu delavstva in najširših slojev prebivalstva, naj se napravi konec tej razburjajoči in nevarni politiki, naj se sklene sprava in trgovinska pogodba s Srbijo in naj se stori vse, da si ohranimo Balkan kot odjemalca naših industrijskih izdelkov. „Mi napovedujemo vojsko tej vojski",
s temi besedami končuje. Posi. Kalina 'češ. rad.) je vprašal predsednika Pattaia, ali bi ne hotel v avdijenci pri cesarju poročati vladarju, da si vsi narodi v državi žele, naj se mir ohrani Predsed. Pattai je odgovoril, da je sicer velik prijatelj mira, da pa tega ne more storiti, ker bi se to vtem trenotkn smatralo za slabost. Seja je bila zaključena. Prihodnja seja v petek.
v V Slovanski jednoti so glede rekrutov mnenja različna. Klerikalci in Jugoslovani bodo baje glasovali v drugem čitanju za predlog.
a Avstro-srbski spor. Položaj je zelo napet A.-o. oficiozi pišejo v istem tonu ko dosedaj ter zagovarjajo v vsem korake naše diplomacije kot edino korektne. Odgovornost za eventualne zle posledice pripisujejo srbskim in ruskim hujskačem. V Parizu smatrajo položaj za zelo kritičen ter menijo, da je vojska med Avstrijo in Srbijo zelo mogoča. Avstrija bi pristala na to, da se skliče evropejska konferenca, pa edino pod tem pogojem, da se konferenci ne predloži vprašanje o aneksiji, katero treba smatrati s podpisom protokola med A.-O. in Turčijo za definitivno rešeno. Rusija pa meni, da bi bilo kljub temu sporazumi j en ju treba bosansko vprašanje predložiti evropski konferenci. Položaj za Srbijo se je znatno poslabšal, ker je Turčija prepovedala prevoz vojnega materijala in razstreliv čez svoje ozemlje. Nadaljno oboroževanje je s tem dejanski onemogočeno. Iz Berlina poročajo, da bode A-O. čimprej izročila Srbiji noto, ki ne bode po obliki pač pa po bistvu jednaka ulti-matimu. Ako bi Srbija v tej noti stavljene zahteve odklonila, bo vojska neizogibna. Vkljnb temu se je vendar nadjati, da se v zadnjem trenutku še odločilni krogi streznijo in krenejo na pot mirnega sporazumljenja.
v V železniškem odseku je govoril železniški minister Wrba o vladni predlogi ter jo pripo.očal v nujno rešitev, ne samo zato, ker je vezana na 31. tm. kot na zadnji termin ampak tudi iz nujnih drugih razlogov kakor so začetek reform in reorganizacije železniške uprave. Nemci bodo zahtevali, naj se določi nacijonalni ključ, po katerem bodo imenovani železniški uradniki na podržavljenih železnicah ter da se pusti dotična železniška ravnateljstva na Dunaju, kakor se je oboje izvedlo pri podržavljenju Severne železnice. Pro*i tem zahtevam se bodo češki poslanci uprli, kajti skušnja je uči, da se na podržavljeni Severni železnici bolj gsrmanizira, kakor peprej, dokier je bila še privatna last
v Prosta zveza industrijalcev je imela včeraj seio, v kateri so poslanci te sknpine sklenili resolucijo, s katero nujno pozivajo vlado, naj sklene trgovinske pogodbe z državami, ki pridejo v poštev, ter naj pri tem vpo-števa koristi industrije in poljedelstva.
Kupujte narodni kolek!
x tì /t'rv*	' ?
Dnevna kronika.
t Prva ženska predstojnica pisarne v avstr. drž. službi. V ministerstvu za javna dela je imenovana uradnica gdč. Marija Lakovich za prestojnico pisarne zdravstvenega oddelka.
v Galantni cesar Viljem. Nemški cesar Viljem je prepovedal častnikom v plesnih dvoranah kaditi z ozirom na dame.
v Kdo bo škof v Djakovem? Nedavno so poročali madžarski listi, da bo imenovan za Strosmajerjevega naslednika Madžar dr. Mihalovič. — Sedaj pa javljajo iz Pešte, da postane dja-kovski škof sedajni bisknpski vikar in posvečeni škof dr. Voršak.
v Nov napredni list „Napred" je začel 15. tm. izhajati v Sisku.
o Južna železnica je imela od 1. do 10. t. m. K 3,086.530 dohodkov, torej za 213.449 K več nego lani v tem času.
o Državna železnica je imela od 1. do 10. t. m. K 1,787.818 dohodkov, torej za 14.156 K manj nego lani v tem času.
o Od agrarne centrale. Dunajski „N. W. Tagblatt" poroča, da se je glavni referent avstrijske centrale za varstvo kmetijskih in gospodarskih interesov vitez Hohenblum izjavil, da v februarju 1910, ko prekorači 70. leto življenja, odloži to mesto.
o Župnik Tremel na Bavarskem, o katerem smo že parkrat poročali, je pri bavarskem državnem ministerstvu vložil protest proti temn, da se ga je suspendiralo zaradi tega, ker pripada stranki, ki stoji na podlagi državnih osnovnih zakonov.
o Profesor Wahrmund je zaradi študija vzel dopust za poletni tečaj. Tudi v zimskem času zaradi bolezni večinoma ni predaval.
o 0 volitvah v italijanski državni zbor poročajo laški časopisi čedne zgodbice. V nekaterih krajih so baje socijalni demokratje s terorizmom prisilili komisije, da so proglasile njihove kandidate za izvoljene, čeravno so bili izvoljeni nasprotni kandidatje. V Pa-lermu, kjer se jim to ni posrečilo, so proglasili generalni štrajk. Vlada je odredila stroge odredbe.
v Ustavnost na Hrvatskem. Profesor gimnazije v Oseku M. Mencin je nedavno na nekem vol. shodu v Oseku govoril. Sedai jekazenskonasvoje stroške premeščen v Vinko vce.
a Čevljarski izdelki zopet dražji. Društva avstrijskih čevljarjev iz Češke, Moravske, Šlezije in Dunaja razpošiljajo okrožnice, da morajo čevljarji z ozirom na to, da se cene usnju in drugim za čevljarje potrebnim rečem neprenehoma višajo, tudi oni zvišati cene izdelkom.
a Perverznost Iz Monakovega se poroča, da je bival tam dalje časa grof Günter pl. Schulenburg, ki je v sorodstvu z Bülowom in je v znanem procesu Enlenburg - Harden kot priča ugodno izpovedal za kneza Eulenburga. Sedaj pa je iz Monakovega izginil, ker so mu prišli na sled, da je zvabljal k sebi v nenravne namene.
v Madžarska višja dekliška šola se ustanovi s prihodnjim šolskim letom v Zagrebu. Tako so v eri „najbolj hrvatskega" bana dobili Madžari v Zagrebu celo srednjo šolo !
v Dve umetnici. Na lastno prošnjo bosta umirovljeni pri zagrebškem gledališču igralki Ružička Strozzi in Mi-cika Freudenreich. K povzdigi gledališča sta svoj čas mnogo pripomogli.
v Stjepan Radič, vodja hrvatske seljačke stranke, se je že pred več tedni podal v Petrograd, kjer uo imel več predavanj, med drugim o razmerah na Hrvatskem, o aneksiji Bosne itd.
86. občni zbor štajerske kmetijske družbe.
Včeraj popoldan se je začel v Gradcu 86. občni zbor štaj. kmetijske družbe. Otvoril ga je deželni glavar grof Attem8 in izrazil svoje veselje nad tem, da se je udeležilo občnega zbora toliko število udeležencev. Nato je kratko govoril o podporni akciji glede suše in omenil, da je država dala v ta namen okroglo 850 tisoč kron.
Zastopnike na občni zbor je poslalo iz Sp. Štajerske 25 podružnic, iz Sr. Št. 35 in iz Zg. Št. 27. Vseh zastopnikov je skupaj 239. Udeležil se je zborovanja tudi strokovni referent osrednje pisarne za varstvo kmetijskih interesov na Dunaju vitez Hohenblum.
Kačunski zaključek za 1. 1908 izkazuje 776.044 K 47 v dohodkov in 665.574 K 23 v izdatkov. Ostane torej v blagajni 120.470 K 24 v. Proračun za 1. 1909 izkazuje 397.344 K izdatkov in 389.484 K dohodkov.
Zaključek in proračun sta se odobrila in se je izrekla zahvala urad-ništvu.
Število članov se je v 1. 1908 pomnožilo za 2.035 in šteje sedaj štaj. kmet. družba 14.168 članov v 117 podružnicah (-j- 9).
V revizijski odbor so znova izvoljeni sami Nemci.
Nato so se začeli obravnavati predlogi osrednjega odbora in podružnic, katerih je 89. Omenimo le najvažnejše.
Na predlog osrednjega odbora so se zboljšale plače uradništvu družbe.
Na prtdlog nekaterih zgornještaj. podružnic se je sprejelo v osrednji odbor kot virilista kmet. potov, učitelja dr. Schupplija iz Admonta, da bo tam zastopal zgornještaj. živinorejske in pašniške zadeve. Temu enostranskemu predlogu so se uprli celo nekateri Nemci, a je bil vseeno sprejet.
Po govoru viteza Hfchenbluma so se sprejeli pre ilogi 8 zgornje- in sred-nještaj. podružnic, ki se obračajo proti vsakemu uvozu mesa iz drugih držav, posebno pa še iz balkanskih držav.
Sprejel se je predlog, da se storijo prvi koraki za stavbo dostojnega družbinega doma.
Sprejel se je predlog slovenske podružnice Šmihel nad Mozirjem, naj se nastavi pri drnžbi strokovno izvežban tajnik, ki bo popolnoma vešč slovenskega jezika. Deželni odbornik je objednem obvestil zbor, da je že v proračunu oskrbljeno za vzdrževanje takega tajnika. (S tem je izpolnjena že davno izrečena želja slov. podružnic.)
Odobrila se je ustanovitev podružnic v Zg. Radgoni, Ivankovcih, Šmartnem na Paki, Žalcu, Št. Jurju na Ščavnici, Slivnici, Šoštanju, Bizeljskem in v Za-kotu pri Brežicah.
Predlog, da se zviša udnina za 1 krono in se omogoči tedenska izdaja družbinega lista, je bil po 3kratnem glasovanju sprejet le z 2 glasoma večine; zato je izjavil predsednik grof Attems, da predlog pride prihodnje leto zopet na vrsto.
Zborovanje se je danes nadaljevalo.
Štajerske novice.
o Občinske volitve v Celju so
bile včeraj končane. V 2. razredu se je udeležilo izmed 61 volilcev volitve 32; izvoljeni so Bobisut, Rudolf Costa-Kuhn, Karbeutz, Rasch, Stiger, Unger-Ullmann, Wehran in trgovec Zangger; v 1. razredu je volilo izmed 226 volilcev 124; izvoljeni so Beyer, Chor-wat, Donner, Gorinschek, Jesenko, Ko-watschitsch, Proft in Schurbi. Volitve kažejo, da se bode v mestu „vzorno" gospodarstvo nadaljevalo. „Vahtarica" pravi, da so se za volitve posebno zanimali nemški trgovci, obrtniki in uradniki. To v vednost našim somišljenikom! Da je bila udeležba pri volitvah navzlic ogromni nemški agitaciji tako majhna, kaže, da bi odločen volilni boj rod^l lepe uspehe za Slovenca — Torej na svidenje čez 3 leta!
o Dvoje politikujočih državnih uradnikov. Na volilnem shodu obč. volilcev v Celju minul četrtek je imel poštni uradnik Chorwat (alias Horvat) strasten političen govor proti Slovencem. Kako se to strinja z njegovim uradnim poslovanjem na dvojezičnem poštnem uradu v Celju? — Isto-tako je agitiral pri obč. volitvah in bil celo v komisiji davčni uradnik Go-rinscheg. Ta gospod je pa zaradi živčne bolezni na dopnstu. Ali mu ga je finančno ravnateljstvo v Gradcu dovolilo radi obč. volitev v Celju in ne zaradi živčne bolezni?
o O državnih trotih je pisal pred kratkim v našem listu g. učitelj A. P. v svojih člankih glede zboljšanja učiteljskih plač. Razume se, da ta očitek leti na različne plemenitaše, (kakor je to tudi v stavku samem z besedami in za različne državne trote, barone, grofe, obrazloženo) katere vlada skrbno spravlja na izborno plačana mesta bodisi v ministerstvih, političnih službah ali pri vojaštvu, najsi že bodo zmožni ali ne. Stvar je jasna in tako vobče znana, da se čudimo, zakaj se nekateri gg. uradniki nad tem izrazom razburjajo. Saj bi bilo tudi zanje v mnogih slučajih dosti bolje, ako bi jim omenjeni trotje ne odjedali boljših mest!
o Za liberalizem. Pod tem naslovom je prinesla Straža z dne 8. marca 1909 štev. 29. vest, da je ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju pristopila celjski „liberalni" Zvezi narodnih društev ter da družba s tem podpira liberalno organizacijo na Štajerskem. Nadalje se zaletava v gosp. Prekoršeka, potovalnega učitelja Družbe sv. Cirila in Metoda.
Na to notico odgovarjamo:
1.	„Stražo" in gospode okoli nje popolnoma nič ne briga, kaj dela naša podružnica in kam pristopa, ker se tudi me prav nič ne zanimamo, kaj dela „krščansko socijalna zveza" v prid obmejnih Slovencev.
2.	Nabrani denar naše podružnice se je glasom iačunovves oddal kamor je bil namenjen, ter so bile poslane svote vsakokrat v izkazih. Menimo torej, da se ni podpirala nikaka liberalna organizacija. Naša podružnica še nikdar ni vprašala, kam spravljajo člani „kršč. soc. zveze" denar namenjen obmejnim Slovencem!
3.	G. Prekoršeka nobena izmed nas osebno ne pozna, on nas tudi ni pismeno vabil k pristopu k omenjeni zvezi, torej prosimo, da pustite gosp. Prekoršeka glede nas popolnoma v miru. Sicer pa upamo, da ve dandanes že vsak otrok, da je omenjeni gospod potovalni učitelj Družbe sv. Cirila in Metoda, če je pa tudi sotrudnik liberalnih celjskih listov, ne briga to nas nič, pa tudi Vas ne!
4.	Kolikor nam je znano, „Zveza narodnih društev" ni liberalna, pač pa narodna in to je prvo!
5.	Vam pa, gospodje, zbrani okoli „Straže", povemo na polna usta, da nas Slovencev ne bo rešil ne klerikalizem ne liberalizem, pač pa narodna zavednost in narodni ponos!
Ptuj, dne 17. 3. 1909. Odbor ženske podružnice Družbe sv.
Cirila in Metoda v Ptuju.
o Gostilničar g. Samec iz Lave pri Celju - nam je pojasnil, da je pri Rakuschu kupil enkrat le smodnik, da se pa drugače strogo drži gesla svoji k svojim. (Imel je lani tudi zaradi tega znano tožbo s Zanggerjem.) — Istotako se nam je pojasnilo iz Laškega trga, da ni res, da bi hodili uradniki Dein, pivovarne v nemške gostilne. Naš dopisnik ima sedaj besedo!
o Celjske in okoliške Slovence
pozivamo na veselico „Slov. delavskega podpornega društva" v Celju, ki se vrši jutri ob 4. uri popoldan v „Skalni kleti". Za zabavo, jed in pijačo bo kar najboljše preskrbljeno.
o Odbor bralnega društva Ga-berje opozarja tistega, kateri si je to šalo ali surovost dovolil in pušico iz društvene sobe vzel. katere vsebina je bila prav mala, naj še pride po klju-ček k našemu blagajniku da si vsebino lažje osvoji, in potem naj prazno pušico nazaj prinese, če mu bode z vsebino kaj pomagano.
o Po predstavi „Slepe ljubezni" v Dobo vi so nabrali „zaostali ptiči" v gostilni J. Kovačič 1'60 K za Družbo sv. C. in M. Prisrčna hvala!
d Novice Iz Trbovelj. I. Najprvo moramo širnemu svetu naznaniti, da imamo sedaj v Trbovljah misijoh, pa ne morda zato, ker se bližajo deželnozborske volitve, o ne, kaj še, ampak zato, da bi se spreobrnili ti preklicani liberalci in soc. demokratje. Cerkev je že itak majhna, pa še ta je prazna.
II.	Tukaj imamo za živinozdrav-nika nekeea Höniga, ki ne zna niti besedice slovenski. Ni torej čuda, da se pritožujejo kmetje in tndi sam ži-vinozdravnik, ker ne morejo med seboj občevati. Revež se menda noče ah ne more naučiti slovenski, naši kmetje se pa menda tudi ne bodo radi enega živinozdravnika učili nemški in posledica tega je, da bode pustil dobro službo in si jo bode moral poiskati malo višje med Nemci. Čndno, da ne moremo dobiti slovenskega živinozdravnika; ali jih ni, ali nočejo prositi za Trbovlje ali kaj za vraga! Mi pa povemo, da je ta služba in praksa ena najboljših na Spod. Štajerskem. Torej pozor slovenski živinozdravniki na to mesto, kadar bode izpraznjeno.
III.	Vodovod prav pridno napreduje pod Spretnim nadzorstvom naših občinskih svetovalcev in gospoda župana. Lansko poletje in celo letošnjo zimo smo dovolj pogrešali toli zaželje-nega in potrebnega vodovoda. Spomladi bode delo končano in upamo, da bode tudi vodnjak na trgu nekaj lepega in časten spomin za poznejši rdd trboveljski.
IV.	Hoteli smo pisati tudi o nekem gramofonu, ki je igral veleizdajalsko pesem „Wacht am Rhein" in žalil pre-mime Slovence, a ker je celo zadevo modro in pravičuo poravnal rudniški ravnatelj gosp. Tenschert in dotičnega vnetega častilca tevtoburških hrastov odslovil, tedaj bodemo tudi mi na vsa žaljenja in izzivanja pozabili, ker imamo zadoščenje.
V.	O „sijajnem" shodu, ki sta ga imela Benkovič in Pišek v Trbovljah ni živa duša vedela, le par kaplanorih priveskov se je nekaj gnetlo pri Para-šuhu. 300 ljudi, kakor je „Straža" poročala ne gre v vse prostore, kar jih je — če še hlev povrhu vzamemo; tista sobica drži kvečjemu 50—60 ljudi, pa je „natlačeno" polno ljudstva.
o Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Slovenski Bistrici se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 3. uri pop. v hotelu „Avstrija". Na občnem zboru govori družbin potov, učitelj g. Pre-koršek o nalogah in ciljih naše šolske družbe.
b Javna ljudska shoda se vršita
v nedeljo 21. t. m, in sicer ob 9. uri dopoldne v Podsredi v gostilni g. J. Pres ker j a, ob pol 3. uri pop. pa v Št. Petru pod Sv. Gorami v gostilni gosp. Rajmunda Gabrona. Razpravljalo se bo o pol. položaju, o starostnem zavarovanju in o deželnem zboru.
o V Planini na Notranjskem je umrla gdčna Mici Milavec v 24. letu svoje starosti, bivša kontoristinja pri
kamnoseški industrijski dražbi v Celjn. Pogreb bo jutri popoldan. Obče priljubljena gdčna se je lani prehladila in to jo je »pravilo v prerani grob. — Kamnoseška industrijska dražba je darovala mesto venca na krsto bivše vestne svoje uradnice Družbi sv. C. in M. K 15.
o Poučno zborovanje priredi v nedeljo dne 21. t. m. bralno društvo ^.Edinost" v Središču v prostorih narodne šole s pomočjo „Zveze narodnih društev". Zborovanje se začne ob 3. uri popoldne. Govorijo gg. D. SerajuiK iz Ormoža o čebelarstvu, g. A. Rosina o sadjarstvu in podpredsednik „Zveze" g. Janko Lešničar.
o 4. poučni tečaj za peke namerava prirediti graški obrtno-pospeše-valni zavod, ako se oglasi dovolj udeležencev. Pouk se vrši vsak dau od 2. do 4. ure.
Kranjske novice.
v Kandidat narodno - napredne stranke ga vipavsko-idrijski kmečki volilni okraj je postal, kakor poročata „Slovenec" in „Rdeči prapor", učitelj Punčub.
v Iz „Kranjske hranilnice" se je
včeraj dvignilo nad V4 miljona kron, tožilo pa krog 150 K.
v Male novice. Umrla je soproga gostilničarja „pod skalco" gospa Juli-jana Filip. — V Postojni je umrl soustanovitelj in bivši mnogoletni član slov. gledališča v Ljubljani Jos. Gecelj-Kocel.
v Laàko èebelo je nekdo priporočal v iuseratu v „Perotninarju".Slov. čebelarsko draštvo svari čebelarje, naj se ne daj& {zapeljati, ker bi imeli le škodo.
Koroške novice.
- a Volilne shode prirede Slovenci na Koroškem v raznih krajih 18., 19. in 21, marca. — Slovenci imajo sedaj postavljenih 10 svojih kandidatov in podpirajo proti nemškim nacijonalcem
3	nemške krščanske soci j alce. — Nemški nacijonalci milo vabijo v „Freie Stimmen" „dajčfrajndlih" Slovence (?), naj jim vendar pomagajo. Da niso posebno prepričani o svoji zmagi, kaže to. da govore, da skoro gotovo pride v vseh
4	voL okrajih splošne kurije do ožjih volitev.
a T Celovcu je umrl 17. t. m. meščan Avg. Kometter.
Primorske novice.
b S pošte. Poštni asistent v Trstu Silvi; Balestra je imenovan za oficijala.
b Nova telefonska proga se zgradi med Gorico in Ločnikom.
v Iz Istre. V Opatiji zgrade nov -^Kurhaus", ki bo glede velikosti tekmoval z onim v Nizzi. Tudi poštni in brzojavni urad zgrade v kratkem. — Vlada je dala za olajšanje bede: za okraja Koper in Pulj 60.000 K, Poreč, Pazin 70.000 K, Lošinj 10.000 K in Volosko 20.000 K.
Veleizdajski proces v Zagrebu. Sreda: trinajsti dan razprave.
Nadaljuje se zaslišanje obtoženca Miliča.
Na to zadevna vprašanja razpravlja obtoženec obširno razmere med kmeti v njegovem kraju in vzroke, zakaj so se snovale kmetijske zadruge. Predsednik mu čez nekaj časa odvzame besedo, češ da pred sodnijo ne gpada — visoka politika. (!) Nato se privede šesti obtoženec Gajo Živko-viò, trgovec v Topuskem.
Ni razumel obtožnice.
Ponavljajo se običajna vprašanja o pripaduištvu k srbski samostalni str., o sodelovanju v organizacijah, o njegovih odnošajih k listom „Srbobran" in
„Stpsko kolo", «alje ali pozni brate Pribičeviče. Adama, Valerijataa, Sveto-zara in Milana. Prve tri pozna.
Slede vprašanja kakor pri prejšnjih obtožencih o bojkotu Hrvatov, o zapeljevanju Srbov po agitatorjih, o širjenja srbskega imena, čirilice, zastav itd.
Obtoženec odgovarja jedrnato in skoro soglasno s prejšnjimi obtoženci.
Na vprašanja, ki so v zvezi z Na-stičevo izpovedbo, bo odgovarjal, ko pride Nastič.
Konštatira, da on ni bojkotiral Hrvatov, pač pa oni njega. On da je nasprotno podpiral posamezne Hrvate, enemu je pomagal odpreti celo malo trgovino.
O širjenju srbskega grba, slike kralja Petra itd. ne ve nič. Tudi da bi se bila pela himna kralja Petta, mu ni znano.
Privede se sedmi obtoženec Peter Petrovič.
Vrste se vprašanja kot pri prejšnjih.
Prede.: V kaki zvezi je bil s „Srpskim Kolom", listom, ki je poguben za narod?
Obt.: Smisel vsega, da se v „S. K." poveličuje kralj Peter, je edino to, da se kaže njegov demokratizem. Tudi hrv. list „Napredak" je pisal o kralju Petru enake članke.
Cirilico smatra za srbsko in hrvatsko pismo. Mržnje proti Hrvatom ni širil.
Obžaluje, da ni mogel sodelovati pri snovanju raznih društev, Sokolov, čitalnic itd.
Na trditev priče Mate Kapca, ki je notoričen pijanec in ki je izjavil, da je on (Petrovič) govoril: ustvarilo se bo veliko srbsko carstvo, pod katero pride tudi Hrvatska: — bo odgovarjal, ko pride ta človek, in dokazal ma bo, da je ta trditev laž.
Obtoženec komaj čaka, da pridejo in pod prisego izpovejo one priče, ki so o njem trdile, da je govoril, da pripadata Bosna in Hercegovina pod srbskega kralja Petra, daljo da je deco v šoli učil, da je to zemlja srbskega kralja Petra itd.
Dr. Rih. Waltet, o katerem smo svoj čas poročali, da je bil na ovadbo dr. Ivice Franka aretiran, je izpuščen na svobodo; preiskava proti njemu se nadaljuje.
V torek je poklical predsednik Tarabocchia tri zagrebške časnikarje ter jih opozoril, naj ne poročajo o procesu tendencijozno, ker bi sicer moral proti njim postopati! — Krasne razmere!
najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Pred vojno.
d Pariz, 18. marca. (Brz. „N. Dn.") Avstro-ogrski poslanik je imel daljši pogovor z ministrom zunanjih zadev Pichonom.
d Belgrad, 18. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Potrjuje se vest, da se razvija na Drini živahno vojaško gibanje srbske armade. To gibanje ima namen storiti vse predpriprave va začetek vojnih operacij koncem prihodnjega tedna. Danes se pričakuje na meji prestolonaslednika Jurija in vojnega ministra Živkoviča.
d Sofija, 18. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Tušem je dospelo uradno obvestilo iz Cetinja, da je mobilizacija črnogorske vojske žekončana in da so vsi vojaki izborno oskrbljeni s streljivom in orožjem.
a Petrograd, 18. marca. (Brz. „Nar. Dn.") V slovanofilskih krogih so mnenja, da bo odgovor ruske vlade avstro-ogrskemu poslaniku le zavlekel krizo med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
a Belgrad, 18. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Vladni krogi pričakujejo odgovor Avstro-Ogrske že jutri. Srbski odgovor bo sledil začetkom prihodnjega tedna. Mnogi avstro-ogrski trgovci so svoje trgovine že zaprli.
a Cetinje, 18. marca. (Brz. „Nar. Dn."). Razpoloženje za vòjno v Črni gori je zelo veliko. Knez Nikola je odposlal vojne čete žena mejo, da bodo pripravljene takoj začeti obstreljevati Kotor, kakor hitro se začne vojna s Srbijo. Srbski odgovor avstro-ogrski vladi je tukaj zelo zadovoljiv. Črnogorci pravijo, da je njegov ton zelo moder in dostojanstven.
o Belgrad, 18. marca. (Brz. Nar. Dn.) Poročila iz Cetinja pravijo, da so Črnogorci brezpogojno priprav ljeni Srbijo v slučaju vojne zvesto podpirati. Prvi strel na Drini bode našel ogromen odmev po celi Črni gori in vsi odrasli možje bodo zgrabili za orožje in se vojskovali s Srbijo vred. Večji del črnogorske vojske stoji že na meji pripravljen.
o Belgrad, 18. marca. (Brz. „Nar. Dnev.") Mesto izgleda kakor vojno taborišče. Čete prihajajo in odhajajo, adjutanti jezdarijo po mestu, dan na dan se vrše posvetovanja vojnega sveta, kjer se izdelujejo „ordres du bataille".
o Begrad, 18. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Prva pošiljatev željno pričakovanega streliva je danes dospela iz Soluna. Odslej se pričakujejo redno druge pošiljatve v 3 dnevnih rokih.
Ruski vohun prijet.
Lvov, 18. marca. (Brz. „Nar. D.") „Slowo Polskie" poroča, da je policija prijela na tukajšnjem kolodvoru nekega ruskega polkovnika iz generalnega štaba, kateri je bil civilno oblečen. Mudil se je že delj časa v Lvovtì in skušal organizirati vohunstvo za Rusijo. Pri preiskavi so našli pri njem mnogo1 sumljivih spisov. Polkovnika je obdržala dosedaj policija v zaporu. Polkovnik je iz Varšave.
i\
Društvene vesti.
b Narodna čitalnica v Žalcu priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. ari popoldne v risalni dvorani obrtne nadaljevalne šole poučno predavanje o najnovejšem slovenskem slovstva z ozirom na pesnitve O. Zupančiča, predava g. c. kr. prof. dr. Dolar iz Celja. Razumništvo se vabi tem potom k obilni ndeležbi.
v Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Polzelo ima svoj letni občni zbor na Jožefovo dne 19. sušea ob 3. uri popoldan v gostilni g. Cimpermana. Dnevni red: a) poročilo tajnika in blagajnika. b) volitev odbora, c) slučajnosti.
Fo svetu.
a Stražni stolp se je zrušil na razvalini gradu v Landskronu.
v Jetniški ravnatelj v Minsku je bil nedavno od neznanih storilcev ustreljen v Kolera v Perziji. V Teheranu in Saban je izbruhnila kolera. Vsak dan umrje do 30 ljudi. Vsi dovozi so od puntarjev zaprti.
v Zastrupil se je v Lvovu po pomoti odvetnik Koszinski. Hotel je vzeti brom, pa je po pomoti pil amonijak,kar je prepozno opazil.
a V Zagrebu je umrl umirovljeni ravnatelj gledališča Ivan BalaŠfco.
Trini cen.
v	17. marca.
Kava v Hamburgu : Santos Good Average za mare 34'—, za maj 34*25, za september 32*26, za december 31*50. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*60, za oktober — december K 22 25. Tendenca mirna. — Vreme lepo.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 291/2 do 303/4, za v dobavi K 30% do 3l1/8- Tendenca stalna.
B u d i m p e š t a, 17. marca Pšenica za april 1419, pšenica za maj 13*96, pšenica za oktober K 11*76, rž 'za april K 10*85, rž za oktober K 9*80, oves za april K 9*05, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7*80. Promet 30.000 met. st.
Budimpešta, 17. marca. S v i -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 144 vin, mlade, srednjè 142 do 144 vin., mlade, lahke 142 do 144 vin.; zaloga 21.999 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 150*—, namizna slanina 132*—.
Borza za kmetijske pridelke: Kritična politična situacija je vplivala nà ponudbo. Tendenca se danes utrdila. Rž in oves se dvignila za 10 v., koruza za 5 vin. v ceni. Obrat bil malenkosten.
Prodnktni trg. Pariz: tooka za tekoči mesec 31*15, moka za prihodnji mesec 31*35, moka za maj — junij 31*65, moka za maj — avgust 31*80, pšenica za tekoči mesec 24*20, pšenica za prihodnji mesec 24*35, pšenica za maj — junij 24*70, pšenica za maj — avgust 24'70, rž za tekoči mesec 16*65, rž za prihodnji mesec 16*75, rž za maj — junij 17*10, rŽ za maj — avgust 17*—.
Cena jajc na dunajskem trg«
dne 16. marca. 1909. Jajca v zabojih à 28 V2 k po K 2"—
I-ma	jajca v sodčkih à 29 „ „ „ 2.—
II-da	„ „ „ à 29 V2 » » n 2 Niž. in gor.-avstrij. à 3l1/2 „ „ „ 2 —
I-ma	štajerska jajca à 29 „ „ „ 2"—
II-da	„ „ „ à 291/2 „„„?'—
I-mamoravska	„ à 29 V2 » » « 2*—
II-da	„ •„ „ à 30V2 „ „ « 2*— Šleska jajca	à 31 „ „ „ 2*— Hrvaška jajca* à 30 Slovenska jajca k 30
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca	à K 96
I-m banatska jajca	à „ 95
Zgornjeogrska jajca	à „ 93
I-ma sedmograška sortirana ä „ 94 I-ma „ nesortirana à „ 93 Bosanska jajca	à „ 94
I-ma	bolgarska jajca	à „ 94
II-da	„ „	ä „ — Ima- srbska „ à „ — I-ma gališka jajca sortirana à I-ma „ „ nesortirana à I-ma rnska „ I-da „ „ à „ — I-ma srednja jajca à „ 84 I-ma mala „ à „ 78 Vreme: mrzlo. Tendenca: trdna.
fc * « 2-
90
à „ 96
v starosti od 25 — 45 let, dobi slnžbo v veliki trgovski hiäi z dobro plačo. — S trgovsko izobrazbo imajo prednost. — Ponudbe s spričevali pod ,,Lebenstel!ung 3000«, Glavna poŠta Gradec. 174 1
TabiiO
na
II. redni občni zbor
k
Hranilnice in posojilnice v Dramljah, reg. zadp. z neom. zavezo",
ki se vrši
v nedeljo, dne 28. sušca 1.1. ob 9. uri predpoldne
v uradni pisarni.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1908. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Načelstvo.
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat..... .....50 ff
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 f>
Oglase v „Malem oglasnika" se plačuje vnaprej (tndi v	znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za odeovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
navije. celih 8 dnij neprenehoma na rabinih.
Ure na obroke za vsakogar	- « ^ m »
St 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana nra	ah dame 8 3 pokroyi in pozlaCeno krono, za-za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z nesljivim kolesjem 18 K.
dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.	St. 76. niklasta rem. ara za dečke, odprta.
Ista e dvojnim pokrovom 25 K.	moderna in lepo gravirana 8 E.
Št 73. pristno srebrna nra za gospode ali dame.	Cene se naj razumejo na mesečne obroke za
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor	komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico
s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z	vsote ali se pa plača po poštnem povzetja,
dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K.	Dunajska tovarna za are Hinko Weiss, Dunaj
Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča	XIV- P«lergasse 1/184.
rem. ara na zapinjačo, ki teče če se enkrat	Mesečno 2 kroni.	36
Ako hočemo rodovitnost naše zemlje povečati, potreben je dovod dušika.
Sušen in zmlet, toraj za trošenje*{pripravljen

Znak „Solnce"

20.6% .Stickstoff]
je izborno dušičasto gnojilo.
Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žve-plenokisli amenijak, katerega prodaja na debelo in drobno
trgovina z železnino in umetnimi gnojili
JtotaT," F. Mojdič, Celje.
Pojasnila in cenike z obratno pošto in zastonj.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah.
Gospodična ali gospa
ki zna s kupci občevati, najde trajno službo. — Ponudbe na „Existenz 1000", Glavna
pošta Gradec.
173 1
SOHNS
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tfornica za snkoo
v Humpolcu na Češkem.
Tvorniške cene. Yzorci franko.
112 50-14
Oddaja šolske stavbe v St. Pavlu
Savinjska dolina.
Zmanjševalna dražba vršila se bode dne 22. marca t. U
ob 9. uri dopoldne za izklicno ceno 67000 K. Stavbeni opera t, načrti in stroškovnik so pri šolskem vodstvu
Št. Pavel na vpogled. Vsak dražitelj mora pred udeležbo dražbe položiti 10°/0 vadij
t. j. znesek 6700 K.
Krajni šolski svet Št. Pavel, Savinjska dolina.
Načelnik: Wečaj.
149 3-3
POZOR
Za pomladno in poletno sezono
priporočam svojo veliko zalogo zgotovljenih oblek in svršnikov za gospode, dečke in otroke, po najnižjih cenah. Bogata izber angleškega in brnskega blaga. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejših krojih točno in solidno.
ulica itev. 5 Josip Hočevar, Celje, ulica itev. 5
Yabilo na
prvi redni občni zbor
kmetske posojilnice pri Sv. Ani na Krembergn
registpovane zadpuge as neomejeno zavezo,
ki se vrši
v nedeljo, dne 28. snšca 1909, ob 9. uri popoldne v poso-jilniski pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobrenje letnega računa. — 4. Nadomèstna volitev načelstva. — 5. Nadomestna volitev nadzorstva —
6. Slučajnosti.	171 1
m Zuezna trgovina
Rotouška ulica 2
Celju
Ček. rat. št. 75.221
Ì5||Svoji k svojim!
f^lRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-Li- celljski, konceptni, pismeni, doku-KSS mentili, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama èrtane, vezane t papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in drnge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Dtolitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
X
n ■ ■
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesta 3 y Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svojim!
Zvezna tiskarna v Celju
Schiller jeva cesta St. 3.
Cek. račun it. 75.222.
TIISKOVINE v moderni «bliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-ÜSS čitane v koš. Sleherni ki to npošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen nspeh, ker se prejemniku nsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrndl v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom, aooeeeeeooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z bržotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlajralniinl prlstroji je v položaju y polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
»T1D0BN0 nrejena ter opremljena s ^ najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se S priporoča slav. občinstvu, korpo* racijam, društvom in nradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom r moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in drnštva. Aktni fasciklji za odvetnike in nrade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
J
"L
43 150—29