SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST POROČA Predlog Na podlagi določb 1. člena zakona o med-sebojcnih razmerjih delavcev iv združenem de-lu in o delovnih razmerjih med delavci in za-sebnimi delodajalci (Uradni ilist SRS, št. 18/74) in 18. člena zakona o gaspadanjenju s sta-novanjskimi hišami v družbeni lastaini (Urad-ni list SRS, št. 37/74) za opravljanje del pri obratovanju stanovanjskih hiš SKLEPAJO samoupravna stanavanrjska skupnost občine Ljubijana-Šiška in hišni sveti na območju sa-moupravne stanovanjsike skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH PRI DELU IN IZ DELA DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL PRI OBRATOVANJU STANOVANJSKE HIŠE I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. olen S item sporazumom se v skladu z ustavo in zaikonom podrobneje urejajo delovni po-goji ter pravice in obveznosti iz delovnih raz-merij med delavoi in hišnimi sveti (v nadalj-nem besedikr. HS), iki zaposlujejo delavce pri obratovanju stanovanjske hiše. 2. člen Ta sporazum podrobneje ureja: — nastanek delovnaga razmerja, — razporajanje delavcev, — varstvo delavcev pni delu, — posebno tvarstvo žena, mladine in invali-dov, — trajanje in razpored delovnega časa, — odimore, počitke, dopuste in druge odsot-nosti delavcev z dela, — osebni dohodek delavcev in nadomestila, — zagotavljanje sredstov za druge prejemke in nadomestila delavcem, — pravice delavcev, iki imajo značaj povrači-ia stroškov iv zvezi z delom, — izpapolnjevanje sposobnosti delavcev, — delavne dalžnosti in materialna odgovor-uost delavcev, — pravice in abveznosti delavcev,. ki oprav-ljajo funkcije delegatov, — prenehanje delovnega razmerja, — uveljavljanje pravic delavcev iz delovne-ga razmerja, — trajanje, dopolnjevanje, spreminjanje ter izvajanje sporazuma. 3. člen Pri urejanju delovnih razmerij upoštevata delavec in HS vse predpise o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in ta sporazum. 4. člen Delavcu — delegatu mora HS omogočiti, da apravlja funkcijo' dplegata ali člana dele-gacije in da se za to funlkcijo čimbolje uspo-sobi. V času odsotnosti z dela za določen čas, ki je vezana ma funkcijo deJegata ali člana delegacije, gre delavcu — delegatu osebni do-hoddk po določbah tega sporazuma za poln delovnii čas. Za čas odsotnosti z dela za do-ločen čas zaradi udeležbe na seminarjih, na katerih sipopolnjuje svoje sposobnosti dele- gata, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka kot če bi delal poln de-lovni čas. V teh primerih ima HS pravico povračila sredstev od organa — organizacije, v kateri delavec dela ikot delegat, za izplača-ni osebni dohodak ali nadomestilo delavcu — delegatu, na podlagi potrdila HS o oseb- SPOŠTOVANI STANOVALCI! V novembrski številki Javne tribune smo obljubili, da bomo objavili pred-log samoupravnega sporazuma o pra-vicah in obveznostih delavcev za oprav-ljanje del pri obratovanju stanovanj-ske hiše in osnutek odloka o višini in načinu plačevanja prispevkov, ki jih je Iastnik. stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše dolžan plačevati za kritje stroškov investicijskega in te-kočega vzdrževanja, revitalizacije in upravljanja. Oba akta je imela na dnev-nem redu skupščina naše stanovanjske skupnosti dne 22. 12. 1975, ki pa na ža-lost ni bila sklepčna. Tako bosta ta dva akta prišla šele na januarsko sejo te skupščine. Podpls samoupravnega sporazuma, ki ga objavljamo, daje hišnim svetom možnost, da sami sprejemajo v delov-no razmerje delavce za dela pri obra-tovanju stanovanjske hiše, če to žele. Ker pa osebni dohodki teh delavcev spadajo med obratovalne stroške, kate-rih višino zbori stanovalcev šamostoj-no odločajo s finančnim načrtom, da-jemo hišnim svetom tudi nekaj napot-kov v zvezi s tem. Ti napotki vsebujejo tudi nekaj elementov, ki jih bodo mo-rali hišni sveti upoštevati ob sklepanju pogodb s Staninvestom, če mu bodo prepustili tehnična oziroma finančna opravila tekočega vzdrževanja in obra-tovanja. O osnutku odloka je razpravljal že izvršni svet skupščine mesta Ljublja-ne, dobila pa ga je tudi že statutarno-pravna komisija skupščine mesta. Me-nimo, da bi tak odlok vnesel več jas-nosti in reda v to občutljivo področje. Pripombe, predlpge in vprašanja v zvezi z gradivom, ki ga danes objavlja-mo, pošiljajte na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljublja-na-šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. nem dohodku oziroma nadomestilu, ki ga je izplačal delavcu — delegatu za čas, ko je bil odsoten z dela. Delavec — delegat ima do HS vse obvez-nosti po pogodbi o zaposlitvi razen v času odsotnosti z dela zaradi obveznosti v zvezi s funkcijo delegata ali olana delegacije, ko njegove delovne obveznosti mirujejo. Odsotnost z dela zaradi apravljanja ob-veznosti ali usposabljanja y zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije mora delavec dokazati s potrdiloim organa ali organizacije, v kateri deluje. II. NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA, IN RAZPOREDITEV NA DELO 5. člen Po javni objavi in izbijri skleneta delavec in HS pismeno pogodbo o zaposlitvi na pod-lagi žakona, tega spprazuma in sklepa zbora stanovalcev, preden delavec nastopi delo. V pogodbi o zaposlitvi morajo biti dolo-čene vrste in obseg opravil, ki jih bo delavec opravljal. 6. člen Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana V petih izvodih, od katerih enega zadrži de-lavec, drugega HS, ostale pa prejme stano-vanjska gkupnost. Stanovanjska skupnost je dolžna po en izvod pogodbe o zaiposlitvi do-staviti aknpnosti za zdravstveno varstvo in pristojni abčinski organizaciji sindikata. 7. člen Ob spremeajenih pogojih sta delavec in HS dolžna spremeniti oziroma dqpolniti po-godbo o zaposlitvi na način, ;ki velja za nje-no sklenitev, ali pa skkniti novo pogodbo o zaposlitvi. 8. člen Dalavec, iki že dela krajši kot polni delov-ni čas na drugem delovnem mestu v temeljni organizaciji združenpga dela ali pri drugem HS, in HS lahko skfeneta delavno razmerje za delovni čas do polnega delovnega časa. V pogodbi o zaiposlitvi mora biti dogo-vorjeno, koliko ur tedensko bo delal delavec pri HS, s katerim sklepa pogodbo o zaposlit-vi, Jsoliko ur tedensiko pa v temeljni organi-zaciji združenega dela (z navedbo organiza-cije) ali pri drugem HS (z navedbo drugega HS). Določbe tega člena ne pridejo v poštev v primeru, ko uživa delavec — delavka pra-vico do dela v krajšem delovnem času zaradi zmanjšanje delovne zmožnosti na podlagi zdravniškega iz,vida in v primeru, ko delav-ka uživ,a pravico krajšega delovnega časa za-radi nege otroka.. 9. člen Delavec, ki že dela poln delovnii čas v te-maljni organizaciji združenega dela ali pri drugem HS, in HS lahko izjemoma skleneta delovno razmerje za naijveč polovico delov-nega časa, če ne obstaja možnost sklenitve delovnega razmerja z nezaposleno osebo ali delno zaposlenim delavcem pod pogojem, da je za ¦siklenitev takega delovnega razmerja dan pristanek temeljne organizacije združe-nega dela, kadar gre za zaposlitev delavca, ki že dela v temeljni organizaciji združenega dela, oziroma pismeni pristanek HS, pri ka-terem delavec že dela, kadar gre za zaposli-tev delavca, ki že dela pri drugern HS. V vsa-kem takem primeru si mora HS preskrbeti izjavo pristojne skupnosti za zaposlovanje, da nima v evidenco nezaposlene ali delno za-poslene osebe, ki izpolnjuje pogoje za delo. Delovno razmerje po določbah tega člena se lahko sklene izjemorna samo v primeru, ko gre za zaposlitev strokovno usposobljenih delavcev pri obratovanju stanovanjske hiše, takih delavcev pa primanjikuje. 10. člen Za določen čas se izjemoma lahko sklene delovno razmerje, če je delo začasnega ozi-roma sezonskega značaja ali če je treba na-domestiti začašno odsotnega delavca, ki je bolan, pri vojakih, na opraivljanju javne dolž-nosti ali daljši čas odsoten zaradi drugih raz-logov. V tom primeru mora biti v pogodbi o zaposlitvi dolpčen dan prenehanja takega de-lovnega razmerja, t. j. dan, ko bo delavec opravil sezonsko delo, dan, ko se vrne" na de-lo delavec, ki je bil začasno odsoten. Če je bilo delovno razmerje s-klenjeno za določen čas, pa delavec ,pq preteku tega časa s pristankom HS nadaljuje z delom, sta de-lavec in HS dolžna takoj sklenki pogodbo o zaposlitvi za nedolpčen čas. Če ni sklenjena nova pogodba o zappslitvi v primeru po drugem odstavku tega člena, velja, da je delovno razmerije sklenjeno za nedoločen čas. 11. člen Dedavec je dolžan pričeti z delom naj-pozneje sedmi dan po sklenitvi pogodbe o zapaslitivi, če v ipogodbi ni drugače določeno. če delavec brez opravičljivaga razloga v določenem raku ne nastapi dela, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. 12. člen HS mora raaporediti delavca na delo, za katero sta se dogavoiila s pogodbo o zapo slitvi. Samo s pristaakom idelavca lahko HS raz-poredi delavca na dmigo delo, s pagpjem, da v primeru, ko talka razppreditev traja dalj kot mesec dni, primemo dopolnita ali spre-menita pogodbo o zaposlitvi. Izjemoma lahko zaradi višje sile, ki je na-stppila ali se jp pričaikuije, HS brez pristan-ka delavca začasno razporedi delavca na dru-go ddlo, tudi na delo, ;ki ne ustreza strokovni izobrazbi delavca, vendar le za tPlilkp časa, kolikor trajajo izrodne okoliščiine, iki so za-htevale raaporeditev delavca na drugo delo. V prkneru razporeditve ipo prejšnijem stavku osebni dohodak delavca ne more biti nižji, kot ga je prajemal pred raaporeditvijo na drugo delo. Določbe tratjaga odstavka tega člena se smiselno nporabljajo tudi y primerih, ko je zaradi drugih nepredvidenih izrednih Okoli-ščin (nipr. bolezen drugega delavca, izpad električsae energije, neodložljivi prevzem ali dobava raprodulkcijslkega materiala ali pro-izvodov, preprečenje kvara živil ipd.), potreb-na začasna prerazporeditev delavca, da se s teim zagotovi ali omagoči nemoteno oprav-Ijanije dela v času, dokler trajajo take okoli-ščine. III. VARSTVO DELAVCEV PRI DELU 13. člen Varstvo delavcev pri delu ter konkretne pravice in obveznosti delavcev in HS na tem področju urejajo udaleženci tega sporazuma tako, da y pogodbi o zaiposlitvi določijo vrsto in stopnje nevarnosti ipri opravljanju dela na delovnih mestih, delovna mesta, na kate-rih so za varnast dolavcev potrebni posebni Ukrqpi in na katerih imajo delavci še poseb-ne pravice in obveznosti, kakor tudi varstve-ne ukrepe in normative ter apredelitev po-sebnih pravic in obveznosti glede varstva pri delu. IV. POSEBNO VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV 14. člen Delovna mesta, na katerih glede na psiho fizične posledice ne sme delati delavec, ki še ni star osemnajst let, določijo udeleženci te-ga sporazuma v posebnih določilih o varstvu pri delu po 13. členu tega sporazuma. 15. člen Več kot poln delovni čas oziroma ponoči ne sme delati delavika med nosečnostjo ali če ima otroka starega do enega leta. Nosečnost se ugotovi na podlagi zdravni-škega potrdila, starost otroka pa na podlagi otrakovega rojstnega lista. 16. člen Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniške-ga dopusta 105 dni. 17. člen Po preteku porodniškega dopusta ima de-lavfka, če to zahteva, pravico: 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopu-sta še 141 dni ali 2. delati 4 ure na dan do dranajstega me-seca otrokove starosti. Svojo izjavo o tem, za katero obliko po-daljšanega porodniškega dopusta se bo od-ločila, rnora delavka dati pismeno HS naj-manj 8 dni pred nastopom podaljšanega po-rodniiškega dqpu9ta, t. j. najkasneje 8 dni pred potekom porodniškega dopusta 105 dni. Podaljšan dopust po prvem odstavku te-ga člena iLma lahko namesto matere oče otro-ka, če otroika neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. Ko je otrok star dvanajst mesecev, ima delavka pravico delati štiri ure na dan tudi dokler otrok ni star tri leta, če mu je glede na njegovp splošno zdravstveno stanje po-trebna skrbnejša materina nega. Nadomestilo osebnega dohodka ob rojstvu otroika in druge praviice v takih primerih določajo posebni predpisi. 18. člen Delavcu, ki še ni star osemnajst let, se ne sme naložiti, da dela dalj časa kot poln de-lovni čas, lahko pa se mu dolooi delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, če se delavec in HS tako dogovorita s pogodbo o zaposlitvi. 19. člen Delavcu, ki še ni star 18 let, ni dovoljeno naložiti, da dela ponoči med 22. in 5. uro na-slednjega dne. 20. člen Delavcu, ki še ni star 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih, po katerih se odmerja letni dopust drugim delarcem, po-večan za 7 delovnih dni. 21. člen Delavcu, pri katerem nastopi invalidnost in more glede na preostalo delovno zmož-nost še delati brez poMicne rehabilitacije, morajo podpisniki zagotoviti delo, za katero sta se z delavcem dogovorila s pogodbo o zaposlitvi ali drugo ustrezno delo. Da se omogoči tudi delavcu, >ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je s po-klicno rehabiilitacijo usposobljen za določeno delo, opravljati to delo uspesno in dosegati osebne dohodke po delovnih uspehih in vred-nosti svojega prisipe\ika v višini kot jih do-segajo drugi delavci pri takih opra^ilih, je HS dolžan z ustreznimi sredstvi in pripomoč-ki takemu delavcu ustrezno prirediti vrsto in obseg dela, preden je delavec na to delo raz-porejen. Delavec, ki mu pristojni zdravstveni or-gan zaradi inivalidnosti glede na preostalo de-lovno zmožnost določi krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico do tako določenega krajšega delovnega časa. V. DELOVNI ČAS 22. člen Poln delovni čas delavca znaša 42 ur te-dnesko. Ta delovni čas se raziporedi na šest-dnevni ali petdnevni delovni teden. Glede razporeditve delovnega časa se de-lavec in HS dogovorita s pogodbo o zapo-slitvi, pri čemer mora biti dalavcu zagotov-ljen dnevni in tedenski počitek. 23. člen V dejavnostih, fcjer narava ali organiza-cija dela to terjata (kurjenje), se delavec in HS lahko dogovorita za letni obračun delov-nega časa, tako da je delavni čas delavca v določeni dobi med letom daljši, v preosta-lem delu te dobe pa krajši od polnega delov-nega časa, pod pogojem, da letni seštevek polnega delovnega časa v poprečju ne prese-ga 42 ur na teden ter da je delavcu zagotov-ljen dnevni in tedenski počitek. Delavcu, ki v smislu prvega odstavka te-ga člena dela dalj od polnega delovnega časa, ne :pripada posebni dodatek k osdbnemu do-hodku za nadurno delo, pač pa se mu osebni dohodek y času, ko dela več, in v času, ko dela manj od palnega delovnega časa, obra-čunava normalno, t. j. za poln delovni čas. 24. člen Delavec je dolžan delati prek polnega de-lovnega časa (nadurno delo) v primerih: 1. potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zajame njegovo delovno območje ali pa je tako nesrečo neposredno pričako-vati; 2. ko je nujno, da se začeto delo nadalju-je, da se konča delovni proces, katerega usta-vitev ali prakinitev bi glede na naravo teh-nologije in onganizacije dela povzročila pre-cejšnjo materiailno škodo; 3. ko je iiujno, da se z nepretrganim de-lom preprečd kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanje varnosti in urejenosti prometa ali pa odvrne okvara na dellavnih sredstvih, ki bi povzročiila prekinitev dela. Delo delavca prek polnega delovnega časa sme trajati: — v primerih po prvi točki prvega odstav-ka tega člena samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali ob-varujejo materjaitna sredistva; — v ^rimerih po dmgi in tretji točki pa samo toliko, kalikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali prapreoijo škodljive posledice. Za delo prdk polnega delovnega časa v primerih ,po prvi točki prvega odstavka tega člena delavou ne pripada posebni dodatek k osebnemu dohodku za naduraio delo. 25. člen Delovni čas delavca za delo na posamez-nih delovnih mestih, na katerih je glede na organizacijo in naravo deila ter glede na po-sebne potrebe zaposlovanja to nujno, je iz-jemoma lahko krajši od polnega delovnega časa, vendar se delo takega delavca šteje za dopolnilno delo drugih delavcev. VI. ODMORI IN POCITKI 26. člen Če delavec dela v neprekinjenem polnem delovnem času, mu pripada 30-minutni pla-čani odmor praviloma med četrto in peto uro dda. 27. člen Tedenski počitek pripada delavcu pravi-lama v nedeljo. Delo v nedeljo lahko HS odredi le takrat, ko je nujno, da delavec dela dalj kot poln delovni čas (kurjeaje), kar se upošteva v let-nem obračunu delovnega časa. VII. DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA 28. člen Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta s pravico do nadomestila osebnega dohodka, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni. Delavec pridabi pravico do izrabe letnega dopusta po 6 mesecih napretrganega dela pri sedanjem HS, ali po šestih mesecih dela po prejšnjem in sedanjem medsebojnem oziro-ma delovnem razmerju, če med prenehanjein dela po prcjšnjem medseibajnem ali delov-nem razmerju in nastopom dela pri seda-njem HS ni bilo presledka. Delavcu, ki je pri HS pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, pripada dopust pri tem HS, razen če gre dalavec v drugo orga-nizacijo in je sporazumno med HS in orga-nizacijo ali ?asebnim delodajailcem, kamor delavec odhaja, drugače dogovorjeno. Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, HS pa ga ne more zanj pri-krajšati. 29. člen Dodatno k najmanj 18 delovnim dnevom letnega dopusta, do katerega ima delavec pravico že po šestih mesecih nepretrganega dela, pripada dala\'cu določeno število delov-niih dni dopusta tudi glede na: ¦ — težo dela in delovne pogoje, — delavno dobo, — delovne uspehe in — posebne socialne razmere. Letni dopuat mora delavec izrabiti vsako leto, če si je pridobil pravico do dapusta. Čas izrabe letnega dopusta določita dela-vec in HS sporazumno s tem, da kurjači iz-rahijo letni dopust izven kurilne sezone. 30. člen Glede na težo dela in delovne pogoje pri-padajo delavcu, kd neposredno opravlja delo na delovnih mestih, ki so v določilih o var-stvu pri delu posebej opredeljena, dodatno 4 delovnd dnevi letnega dopusta. 31. člen Glede na delovno dobo oziroma dobo, ki je izenačena z delovno dobo, pripada delav-cu, starejšemu od 18 let, dodatno: po 5 letih delovne dobe 2 delovna dneva letnega dopusta po 10 leiih delovne dobe 4 delovni dnevd letnega dopusta po 15 letih delovne dabe 6 delovndh dtni letnega dopusta po 20 letih delovne dobe 8 delovnih dni letnega dapusta po 25 letih delovne dobe 10 delovnih idni letnega dopusta po 30 letih delovne dobe 12 delovnih dni letnega dapusta Kot merilo za letni dopust se šteje delov-na doba, kd ijo delavec doseže do konca kole-darskega leta, v katerem izrabi dopust. 32. člen Glede na posebne socialne razmere pri-pada dodatno: — materi z enim ali več predšolskimi ali šoloobveznimi otroki — do 3 delovni dnevi letnega dopusta; —"delavcu s posledicami NOB, delavcu — invalidu in delavcu, ki je sdcer bolehen — do 3 delovni dnevi letnega dopusta. 33. člen Glede na uspehe, ki jih dosega pri delu, lahko HS prdzna delavcu toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima dela-vec (30 delovnih dni), in dopustom, ki pripa-da delavcu po osnovah in merilih, določenih v členih 29 do 32 tega sporazuma. 34. člen Letni dopust se izračuna tako, da se k 18 delovnim dnem dopusta prišteva dopust po osnovah in merilih 30., 31., 32. in 33. člena tega sporazuma. Letni dapust delavca ne more znašati let-no več kot 30 delovnih dni. Ne glede na določila prejšnjega odstavka pripada delavcu, bi ima najmanj 30 let po kojninske dobe in 55 let starosti oziroma de-lavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske do-be in 50 let starosti, letni dopust v trajanju do največ 36 delovnih dni. 35. olen Delavec ima pravico izrabiti svoj letni do-pust pravdloma v nepretrganern trajanju. Sporazvnnno lahko določita delavec in HS, da delavec izrabi letni dopust iv dveh delih, pri čemer mpra en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. 36. člen Delavcu pripada izredni dopust do 7 de-lavnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadoinestila osebnega dohodka v nasilednjih primerih: . — ob poroki 3 delavne dni izrednega dapusta — očetu ob rojstvu otroka 1 delovni dan izrednega dopusta — ob smrti v ožji družini 3 delovne dni izrednega dopusta - — za selitev 3 delovne dni izrednega dopusta — za pripravo na strakovni oziroma za-ključni izpit 7 delovnih dni izrednega dopusta — delegati za udeležbo na seminarjih toliko delovoih dni izrednega dopusta, kolikor traja seminar " — ob odhodu ina odslužitev roka v JLA 2 delovna dneva izrednega dopusta — ob prizadetosti delavca po hujši nesre-či (npr. požar, elementarna nesreča) 5 delovnih dni izrednega dopusta — krvodajalcu na dan odvzema krvi De]avec in HS se lahko s pogodbo o zapo-slitvi dogovorita, da traja izredni dopust s pravico do nadomestila osebnega dohodka v primeru posameznega ali zaključnega stro-kovnega izpita tudi več kot 7 delovnih dni. Kot izredni dopust s pravico do nado-mestila osebnega dohodka se šteje tudi čas odsotnosti delavca z dela zaradi strokovnega izobraževanja ali dzpopolnjevanja, na kate-fega ga je poslal HS. 37. člen Delavec in HS se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka (nipr. v primeru težke bolezni v dru-žini, nujnega zasebnega opravka, -vezanega na določen rok ipd.). Med odsotnostjo z dela po prvem odstav-ku tega člena delovno razmerje ne preneha, vse dolžnosti in pravice delavca po delu in iz dela v tem času mirujejo. VIII. OSEBNI DOHODEK DELAVCA IN NADOMESTILA 38. člen O osebnem dohodku delavca se delavec in HS dogovorita s pogodbo o zaposlitvi gle-de na vrsto, obseg in zahtevnost dela, stro-kovno izobrazbo delavca, delavne pogoje, de-lovni čas, uspeh dela in minulo delo delavca. Na mesečno akontacijo osebnega dohodka za živo delo pripada delavcu glede na njego-vo minulo delo še posebni dodatek po 41. čle-nu tega sporazuma. Normalni delovni uspeh delavca pomeni doseženi obseg in kvaliteta dela kot sta se delavec in HS dogovorila s pogodbo o zapo-slitvi. 39. člen Najnižji osebni dohodek delavca za delo ob normalnih razmerah, v polnem delovnem času (182 ur na mesec) in pri doseganju nor-malnega delovinega uspeha je izražen v raz-merjih na osnovo 100 naslednji: Razmerje I. skupina — za najbolj enostavno delo nekvalificiranega delayca 100 II. skupina — za delo polkvalifi-ciranega oziroma priučenega delavca brez strakovne izobrazbe 110 III. skupina — za delo, ki zahteva delavca s ikončanim šolanjem po zakonu o poMicnem izobraževanju (in o urejanju učnih razmerij), ki ne zahteva končane osfemletke, ali delavca s popolno osnovno šolo 130 IV. skupina — za ddlo, ki zahteva delavca s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu 170 V. skupina — za delo, ki zahteva delavca z iapitom visoke kva-lifikacije ali proffla tehnika 200 Osnova 100 predstavlja 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlene-ga v SR Sloveniji y preteklem koledarsikem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slo-venije za statistiko, valoriziranega za tekoče leto, zaradi zvdšanja življenjskih stroškov in drugih vplivov na osebne dohodke, po stop-nji družbeno priznane rvalorizacije osebnih dohodkov v gospodarsikih dejavnostih. Za polkvalificiranega oziroma priučenega delavca je šteti delavca, ki je 12 me»ecev uspešno opravljal dela polkvalificiranega de-lavca. 40. člen Ne glede na določbe 39. člena tega spo-razuma poprečni mesečni osebni dohodek po-sameznega delavca v posameznem poklicu ne sme biti nižji, kot ga za enako ali podobno delo dosegajo v poprečju delavci v združe-nem delu v republiki po določilih samouprav-nega sporazuma ustrezne dejavnosti, če je to za delavca ugodneje. 41. člen Glede na minulo delo delavca pri obra-tovanju stanovanjske hiše pripada delavcu na dogovorjeno mesečno osnovo osebnega dohodka poseben dodatek, ki znaša v odstot-kih: Delavcu, ki ima priznane skupne delovne dobe Odstotek na akontacijo osebnega dohodka % nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let 42. člen 1 2 4 6 8 10 12 Za preprečevanje fluMuacije delavcev se delavcu lahko prizna na dpgovorjeno meseč-no osnovo osebnega dohodka poseben doda-tek na stalnost, ki znaša v odstotkih: odstotek na •> akontacijo leta stalnosti osebnega dohodka % nad 2 do 3 let . 1 nad 3 do 5 let 2 nad 5 do 10 let 3 nad 10 do 15 let 4 nad 15 let 5 43. člen Najvišji osebni dohodek delavca pri HS za poln deloivni čas ne sme biti višji od naj-višjega osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo prejema za poln delovni čas delavec v združenem delu iv republiki po do-ločilih samoupravnega sporazuma ustrezne dejavnosti. Delavec, po citiranem zakonu: 1. za čas, ki ga prebije na delu; 2. za čas letnega dopusta in državnih praz-nikov; 3. za čas odpovednega roka in za čas od-sotnosti z dela s pravico do nadomestila oseb-naaa dohodka. 47. člen Delavcu mora biti izplačan osebni doho-ddk najpozneje do ipetnajstega v mesecu za pretekli mesec. Izpilačilo osebnega dohodka oziroma nado-mestila se izvrši proti ipodpisu na izplačilni ftsti. Pri vsakem iziplačHu je treba delavcu vro-čiti pismen obračun osebnega dohodka ozi-roma nadomestila. Pismeni obračun osebnega dohodka oziro-ma nadomestila osebnega dohodka mora vse-bavati vse podatke, ki so vpliivali na osebni dohodek po posameznih postavikah pogodbe o zaposlitvi v bruto zneakih in vse prispevke in druge odbitne postavke do zneska, ki ga delavec dobi v roke kot neto izplačilo. Delavcu je treba v njegovi navzočnosti po-dati preiztos in revizijo pismenega obračuna osebnega dohodka ter obrazložiti vse okoli-ščine, če delavec to zahteva. IX. PREJEMKI DELAVCEV, KI SE ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROšKE IN DRUGI PREJEMKI TER NABOMESTILA DELAVCEM 48. čJen Prejemki, ki se štejejo med poslovne stro-ške in drugi prejemki ter nadomestila pri-padajo delavcu po sprejeti sindikalni listi. X. NAMENSKA SREBSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE 49. člen . HS je dolžan plačevati za stanovanjsko" graditev in za družbeno pomoč v stanovanj-skem gospodarstvu prispevek od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkcv delavcev v solidarnostni stanovanjski sklad po stop-nji, ki jo določa občinska skupščina. 50. dlen Prispevek za dodatno in dopolnilno iz-obraževanje delavcev, ki jih zajema ta spo-razum, znaša 1,5 °/o od obračunanih bruto osebnih dohodkov delavcev. XI. DRUGE OBVEZNOSTI HS IN SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 51. člen Hišni svet je doilžan delavca nezgodno za-varovati. 52. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo varovali človeško dostajanstvo de-lavca, vzbujali in podpirali njegovo iniciativo glede aplošnega, strokovnega in družbeno-ekonomskega izobraževanja in ikulturnega udejstvovanja ter omogočali in podipirali de-lovanje delavcev v iijihovi sindikalni organi-zaciji. 53. olen HS je ddlžan v breme slroškov obratova-nja hiše oskrbeti delavca z zaščitnkni sred-stvi in zaščitno oziroma delovno obleko. Glede vzdrževanja in pranja dedovne oble-ke iz prejšnjega odstavka ter glede nabave, vzdrževanja in pranja druge delovne obleke se delavec in HS dogovarita s pogodbo o za-poslitvi. 54. člen Delavec, ki mu je zbor stanovalcev dodelil v uporabo službeno stanovanje, si z vselitvijo pridobi stanovanjsko pravico na tem stano-vanju zase in za svojo družino samo za čas, ko je zaposlen pri obratovanju te hiše. 55. člen Delavcu, iki opravlja delo pr.i obratovanju stanovanjske hiše oziroma članom njegove ožje družine. ki z njim stanujefjo, je dolžna stanovanjska skuipnost priskrbeti primerno stanovanje: — če se upakoji; — če zaradi invalidnosti ne more več opravljati deil pri obratovanju stanovanjske hiše; — če delavec umre; — če opravlja najmanj 10 let neprekinje-no dela pri Obratovanju stanavanjske hiše ozirorna stanavanjskih hiš na območju sta-novanjske skupnosti in ni podan sodno ugo-tovljeni krivdni razlog za prenehanje delov-nega razmerja oziroma če ni samovoljno pre-nehal z delom v smislu 61. člena tega spora-zuma; — če nad dvajset let neprekinjeno oprav-Ija dela pri obratovanju na območju stano-vanjske skupnosti ne glede na razlog prene-hanja delovnega razmerja; — če je izvoljen v katerega od organov stanovanjske skupnosti in svojo funkcijo opravlja profesionalno. 56. člen Če je sodno ugotovljeno, da delavec zara-di nevzdržnih razmer, ki so jih ustvarili sta-novalci ali HS, me more opravljati svojih de-lovnih dolžnostii in zaradi tega preneha z de-lom pri obratovanju stanoivanjske hiše, ima pravico ostati v silužbenem stanoivanju, dokler mu drugega primernega stanovanja ne priskrbi hišni svet oziroma delovna orga-nizacija, kjer se je zaposlil. Primernost stanovanja iz tega in prejšnje-ga člena se presoja po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih. 57. člen Določbe 54., 55. in 56. člena tega sporazu-ma veljajo tndi za delavce, ki so bili že pred Djegovo uveljavitvijo v delovnem razmerju s hišnimi sveti, določbe prve, druge in tretje alineje 55. člena pa tudi za delavce, ki niso bili v delovnem razmerju s hišnimi sveti, ki ne opravljajo del pri obratovanju stanovanj-ske hiše in za^sedajo službena stanovanja. Delavcem se po četrti dn peti alineji 55. člena desetletno oziroma dvajsetletno delo pri obratovanju stanovanjske hiše šteje od dneva sklenitve pogodbe o delu s hišnim sve-tom. 58. člen Stanovanjska akuipnost bo skušala delav-cem, ki niso bili v delovnem razmerju s hiš-nimi isveti in ne opravljajo več del pri ob-ratovanju stanovanjiskih hiš ter zasedajo službena stanovanja, rešiti stanavanjsko vpra-šanje v okviru lastnih možnosti, sicer pa v soddovanju z organizacijami združenega de-la, kjer so sedaj zaposlem. XII. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCA DO HS 59. člen Delarvec je dolžan izpalnjevati vse s po-godbo o zaposlitvi, isporazumom in zakanoin določene obveznosti. Za narnerno apuščanje ali malamarno opravljamje delovnih obveznosti je delavec odgovoran neposredno HS. 60. člen Kot kršitev deilovmih obveznosti se poleg namennega opuščainja in malamarnega oprav-ljanja teh obveznosti šteje tudi: — neupoštevanije uikrppov q varstvu pri delu, neuporabljanje sredstev in naprav za osebino vamost pri delu ter mallomaren od-nos do varnostnih sredstev in naprav; — neracionalna uiporaba sredstev in mate-riala za delo ter rnalomaren odnos delavca do družbene imovine; — (neprimemo inastopanje in izjave delav-ca, ki lahko škadijo ugledu ongana samo-npravljanja hiše; — izostanek z dela, ki je sicer upravičen, pa ga delavec ne javi HS v roku 24 ur, če bi to lahko storil; — vsak neppravičen izostanek z dela; — poinovno prihajanje na delo po začetku delovnega časa ali zapuščanje deda med de-lavnim časom ali pred komčanim delovnim časom brez dovOljenja HS; — neopravičena odklanitev dela aili pri-stojinosti delavca pri delu prek polnega de-lovnega časa ali dela na drugem delovnem mestu, če je bil maloig za tako d6lo izdan v skladu z doloobami zakona, tega sporazuma in pogodbe o zaposditvi; — ponovno povzročanje nereda, žaljenja sodeslavcev, izzivanje medsebojne mržnie; — [prihajanje na delo oziroma delo v qpi-tem stanju aili pod viplivom tmamil oziroma narkotikov; — izdajanje poslovnih tajnosti. V primerih kršitve delovnih obveznosti po prvem odstavku tega člena, kadar še ni po-dan razlog za odipoved delovnega razmerja, ima komisija za izrekanje ukrepov pri HS pravico izreči delavou pisrheni opomin in pis-meni opomin pred odpovedjo delovnega raz-merja. Proti pismenemu opominu pred odpoved-jo delovnega razmerja po prejšnjem odstav-ku ima delavec pravico pritožbe v 8 dneh na arbitražno komisijo, ki jo sestaviljajo po en predstavnik podpisniikov tega sporazuma in pristojne občinske organizacije sindikata. Glede irneno^aiija svojih predstavnikov v ar-bitražni komisiji pooblašča samoupravna sta-novanjska skupnost svoj izvršilni odbor. Pri-tožbo na arbitražno ikomisijo yiloži delavec pri pristojni občinsiki organizaciji sindikata. Odločitev arbitražne komisije mora biti izda-na najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je delavec vložil pritožbo, in je dokončna. 61. člen Kadar delavec brez apravičljivega razloga 3 dni zaiporedoma ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izstopil z dela, vse pravica iz dela pa mu prenehajo z dnem, ko ]e nehal delati. V primeru po prvem odstavku tega člena lahiko HS v civilno pravdnem postapku za-hteva od delavca, da mu povrne s takim rav-nanjem povzročeno škodo. ¦ 62. olen Delavec, ki namenoma ali iz velike nepaz-Ijivosti povzroči HS ali komu drugemu na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, mora povzrdčeno škodo povnniti. Če povzroči škodo yeč delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je po-vzrooil, se šteje, da so enako odgoivorni in morajo škodo povrniti v enakih delih. Če delavec noče povrniti škode, ki jo je dolžan povrniti, lahko HS uveljavlja odškod-niinski zahtevek s tožbo pri ipristojnem so-dišču. Zahtevek HS, da mu delavec povrne ško-do, ki jo je povzročil namenoina ali iz velike nqpazljivosti, zastara v šestih mesecih od dineva, ko je bila drugemu izplačana odškod-nina, oziroma od dneva povzročene škode, če je škoda povzročena neposredno HS. XIII. ODPOVEDNI ROK — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA 63. člen Ce delavec odipove delovno razmerje in mora še ostati na delu, ali če HS odpove de-lavno razmerje in iina delavec pravico še ostati na deki, je odipovedni rok inaslednji: — do 10 ilet defovme dobe 1 mesec — nad 10 do 20 let delovne dobe 2 meseca — inad 20 let detlovne dobe 3 mesece Odpovedni rok teče od dmeva vročitve pis-mene odpovedi. Pri določanju odpavednega rdka se v de-lovino dobo priznava 'ves čas, ki je vpisan v delovni knjižici, vkljuono čas do dnova poda-janja odpovedi. Delavec, iki preneha z delom pred ipote-kom odpovednega roka, ko mora še ostati na delu, mora za preostaild čas do preteka od-povednega roka povrniti HS materialno ško-do, katero s tem povzroči. 64. aien Med odipovednim rokom mora HS dovoli-ti delaivcu, da je med delovnim časom odso-ten z dela dnevno 2 uri ali tedensko v nepre-kinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskal drugo zaposlitev. 65. člen Za odpoved, iki ni pismena, in v primeru, ko jo poda HS, tudi obrazložena, se šteje, da ne obstoji. Odpoved delovnega razmerja s strani HS mora biti rvročena delavcu osebno ali v pri-poročenem pismu na zadnji naslov ter mora obvezno vsebovati pouk delavcu, da se v ro-ku, daločenem v 37. in 42. členu zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, priglasi pristojni skupnosti za zaposlovanje, da bi mogel v hiši odpade sorazmerni del stroškov za vzdrževatnje in upravljanje. So-razmerni del stroškov za družbena stanova-nja krijejo najemniki stanovanj s stanarino prek stanovanjskih s;kupnosti, etažni lastniki pa s prispevki za vzdrževanje in upravljanje. Lastniki stanoivapj (etažni lastniki) in najem-niki so torej pri kritju stroškov za vzdrže-vanje in upraviljanje stanovanjske hiše izena-čeni (1. olen osnutka odloka). Stanaritna je dohodek stanovanjsike skvip-nosti. Deli se na amortizacijo, ki je namenje-na enositavni rgprodukeiji stanovanrjskega sklada, na sredstva za inivesticijsko vzdrževa-nje, s katerimi razpolaga stanovanjska skup-nost, na "sredstva za tekoče vzdrževanje, s ka-terimi razpolagajo zbori stanovalcev in hišni sveti in na sredstva za kritje stroškov uprav-Ijanja sklada stanovanjskih hiš. Stanovanjska skupnost more za investicij-sko-vzdrževalna dela nameniti samo toliko denarja, kolikor ga mesečno doteče iz stana-rin in prisipevkov etažnih lastnikov za ta de-la. Praksa ipreteklih let je bila, da so stano-vanjska podjetja naročaila inve&ticijsko-vzdr-ževalna dela, obračune zanje pa so ipošiljala etažnim lastnikom šele ob koncu koledarske-ga leta. Te svoje obveznosti so etažni lastniki pJačevali neredno, izterjevati jih je bilo tre-ba po sodni poti, ki v mnogih primerih ni bila uspešna in tako so se dolgovi etažnih lastnikov nakopičili na več sto milijonov sta-rih dinarjev. Stanovanjska podjetja, ki so go-spodarila z vsemi sredstvi iz stanarin in na-jemnln, so imela možnost, da s prelivanjem raznih — tudi namenskih — sredstev, kredi-tirajo lastnike zasebnih stanovanj. Stano-vanjske skupnosti (pa te možnosti nimajo. Lahko naročijo samo toliko investicijsko-vzdrževalnih del, kolikor denarja imajo. Ta pa jim redno doteka samo od stanarin, med-tem ko od etažnih lastnikov rednega dotoka ni. Plan investicijskega vzdrževanja bo staho-' vanjska skupnost mogla izvesti le tedaj, če bo Imela zagotovilo, da bodo etažni lastniki plačali sorazmemi del stroškov, ko bodo de-la opravljena, ker sicer ne bo mogla pravo-časno plačati računav. Izkuisnje iz preteklih let pa ikažejo, da pogodba z etažnim lastni-kom oziroma njegova izijava, da bo plačal ustrezni del stroškov, ni zadostno zagotovilo. Tako zagotovilo je lahko le akontacija, ki naj bi jo etažni lastnik plačeval stanovanjski skupnpsti. Najemnik družbenega stanavanja plačuje slroške investicijskega vzdrževanja redno mesečno v obliki stanarine (sedaj 40,7 % sta-narine) ne glede na to, če bodo ta dela v hiši sploh potrebna in ne glede na višino teh stroškov. Njegovi priSipevki za ta dela se so-lidarnostno prelivajo v okviru stanovanjske skupnosti po iplanu inrvesticijskega vzdrževa-nja. Drugače pa je s prispevki etažnih last-nikov. Ti so namenjeni za konkretna dela v konkretni hiši, to je hiši, v kateri je njegovo stanovanje. Pri tem pa osnutek odloka teži za tem, da bi etažni lastnik mesečno ne bil cbremenjen bolj, kot je za to vzdrževanje rbremenjon najemnik družbenega stanova-r.ja. Mesečni znesek akontacije etažnega last- nika za investicijsko vzdrževanje naj bi bil enak prispevku najemnika za enakovredno stanovanje. Med njimi pa bi vendarle bila neka raz-lika. Medtem ko najemnik s stanarino pla-čuje investicijsiko vzdrževanje za celoten sta-novanjski fond v občini, bi etažnemu lastni-ku prenehala obveznost plačevanja mesečnih prisipevkov, ko bi njihova vsota dosegla vi-šino dvanajsitih zaporednih mesečnih obro-kov. Ta obveznost pa bi spet nastopila, ko bi se zbrana akontacija znižala zaradi inve-sticijskonvzdržavalnih del v njegovi hiši. Stanovanjska skupnost bi za vsakega etaž-nega lastnika vodila evidenco ojegovih me-sečnih priapevkov, pa tudi porabo teh sred-stev zaradi vzdrževalnih del v hiši. Lahko bi se zgodilo, da bi se zaradi velikih stroškov investicijskojvzdržavalnih del v hiši pokazal na njegovem kontu negativni saldo. Tudi v tem primeru ne bi smel biti njegov mesečni prispe(vek večji :kot je prispevek najemndka družbenega stanovanja. Namesto tega bi se le' plačevanje tega prispevka raztegnilo na daljše razdobje. To ne bi veljalo le za tiste etažne lastnike, iki bi sami želeli v enem zne-sku plačati svoj del stroškov v celoti. Negativni saldo etažnih lastnikov bi bilo mogoče interno kriti z neporabljenimi akon-tacijami drugih etažnih lastnikov, s tem, da bi se zbrana sredstva teh etažnih lastnikov evi-denčno nič ne zmanjšala. Prelivanja, do ka-terega prihaja s sredstvi najemnikov družbe-nih stanovan