50. štev.
V Kranju, dne 11. decembra 1909.
X. letu.
GORENJEC
Političen in gospodarsKJ list.
Stane za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, »o polti ga celo leto 4 K, za pol leta S K, za druge drtave stane 6-80 K. Posamezna storilka po 10 Tin. — Na naročba brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozirt. — Uredništvo in uprav -niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v .Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =======
Inserati se računajo za celo stran BOK, za pol strani 80 K, zz četrt strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za nunjia oznanila se plačuje za petit-rrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten
EopuaL — Upravni«vu naj se blagovolijo poliliati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Ne tuji meč — tega kriv je — nekdo drug!
Vedno bolj žalostni so odmevi, ki prihajajo preko svežih mejnih Čuvajev Um is starodavne zibeljke Slovencev — iz tužoega Korotana. Da, tužen je ta nekdaj slovenski Korotanl
Kaj, ko bi danes po stoletjih in stoletjih iz svojih grobov vstali naii pradedje, katere je nekdaj slovenski rod na gospodarskem polju venčal vojvodom Slovenije, pradedje, pred katerimi je moral tudi oholi Frank, Nemec vpogniti svojo pohlepnost P Kaj bi rekli, ko bi virli slovenskega iupana v senci nemških bajonetov ta to, ker je v materinem jeziku zahteval vozni list od urada tiste države, ki naj bi bila mati, enakoljubeea vse narode avstrijske P Kaj bi rekli, ko bi culi staro babico o svojih vnukih tožiti: «jaz sem se le učila slovensko, a vuuki že ne razumejo več slovenskega jezika*P Kaj bi rekli, ko bi potovali po vaseh, trgih in mestih, po dolinah in planinah, koder je nekdaj živel slovenski narod; kjer so prvi slovenski naseljenci prinesli življenje v gorske puščave, v tihe mrtve nižave, kjer je prvi slovenski oratar oral ledino za življenski obstanek, oral pustinjo človeške kulture; kjer so prvi slovenski bojevniki branili svojo zemljo, prciili svojo srčno kri za svoje družine, svoj rod, svoj narod P
Danes je iz mnogih teh krajev s slovenskim rodom izginilo tudi slovensko ime, popačeno ali premeščeno je v jezik tujca. Kaj bi rekli naii pradedje, če bi vse to videli, slišali, občutili P Ali bi zaplakali nad razhodom Slovenije na Korotanu, ali bi opasali bojni meč in klicali vse slovenske brate v boj proti sovragom, polastiteljem .slovenske posesti P
Ni jih več teh grobov, ni ga več prahu tistih, ki bi nam mogli dati odgovor: Kdo je vsega tega krivP Dobro je zanje, da ne vidijo, kako njih potomci kot črni sužnji umirajo na grudi,
kateri so bili oni gospodarji, da ne slišijo klica njih, ki jih do krvavega biča žilavka nemškega valpta, da ne čutijo v krvi svojih potomcev vreti brezmejno gorje svoje krvi.
Kdo je vsega tega kriv P Mi, kot prvi sosedi Korotana pravimo: Vsega kriv ni le tuji meč, ampak ▼ prvi vrsti tisti, ki pravijo o sebi, da so «p o s t a v i j * n i čres narode, da jim nepri-zanalajo, ampak jih kaznujejo*. Tega so krivi <namestniki» Krista, ki so ras brižinsko skorjo in solnograiko nadškofijsko stolico poliljali v slovenski Korotan svoje nemške poslanike. To so tisti, ki po Kristovih naukih ne iščejo kraljevstva na zemlji, ki pa so po krščanski morali svojili in lastili slovenske naselbine, da cele slovenske krajine čez ves Korotan do naše gorenjske ravani. To so tisti, ki so čakali, da je slovenski oratar razoral ledino, potem ko je bila razorana, poslali nemški živelj sejat seme nemške kulture le sebi v prid, pogibe j slovenskemu oratar ju. Ti so bili tudi, ki so se izmislili legendo o romanju k sv. Krvi na slovenskem velikanu KLku, da so sto legendo osužnjili zadnje bilke slovenskega plemena, vabili tujce s namenom, da se polaste ne le slovenske zemlje, ampak tudi slovenske krvi, dokler se ni popolnoma osužnjila, drugod do malega izumrla.
Nasledniki teh povrh krivcev sedanjih razmer na Korotanu sicer uče, da «katoliška cerkev spoznava v različnosti narodov naredbe previdnosti božje ter vidi opravičen obstanek vsakega naroda posebej,* da «spoiloje in bratovsko ljubi drugo narodnost kot svojega bližnjega*, toda če bi danes poklicali is grobov njih prednike ter jih stavili na odgovor, kako so ta krščanski nauk od 10. stoletja počeoši vršili nad slovenskim Korotanom, če bi jih vprašali, povejte, kje je tisti slovenski rod, čigar pradedje so še v 11. stoletju bili gospodarji n. pr. belanske doline i. t. d., bi morali priznati: te in druge smo zapodili mi od njihove giuie, pa jih namestili z nemškimi izseljenci.
Ne toliko poznejši državni prevrat, ne toliko meč, uničenja obstanka slovenskega rodu je kriv le kril, toda ne Kristov križ, ampak krit pohlepnosti cerkve, križ, na katerega so škofje kot Krištofi nasledniki pribiti (ta Rimljani) prvega naseljenca Korotana — slovenskega trpina 1 In da danes na tem križu visi, trpi in umira zadnji trpin nekdaj slovenskega Korotana, kdo je tudi tega kriv drug, kot vi nasledniki, Vi, somišljeniki prvih apostolov kriza utiranja slovenskega plemena 1
Spričo sedanjim neznosnim razmerom na tužnem Korotanu imai ti, katoliška «vseslovenska* stranka, izpolniti dvojno dolžnost: popravi stare grehe svojih prednikov, kolikor se sploh še dado popraviti; popravi pa tudi svoje lastne glavne grehe iu ti so: Tvoj načelnik je slovenski Korotan sramotno prodal nemškim interesom; koroški škof pošilja med slovenske vernike nemške ali sicer slovenščine nezmožne duhovnike, kolikor pa je slovenskih, so vsčinoma vse drugo, le ne za to, kar bi morali biti. Tvoji sebični, ratboriti politiki s takimi duhovniki vred razdvajajo zadnji ostanek prej edinih koroških Slovencev. Popravi prvo, popravi drugo, kako P to bodi Tvoja stvar! A tudi Vas, ožji bratje, kličemo kot obmejni čavsji, vsi na krovi V boj za slovenske pravice, v obrambo proti nemškemu nasilju na slovenskem Korotanu 1
Desetletnica »obletnice mojega prihoda v ljubljansko škofijo/
c In kako se je po ikofu udrihalo, ko je pokupil vse  zvezke nesramnih pesmi, v katerih se je meuenost poveličevala*.. t Anton Bonaventura k Cankarjevi »Erotiki« 1. 1899.
II.
■
Sešli smo se zopet in nadaljevali. Škof, oči-vidno dobre volje, kakor da se je njegovim zavez-
PODLISTEK.
Miklavtev va£«r na Storilcu 1. 1899.
Konec.
Janez je bil še za menoj. V skrajno silo pri-tiran, pograbim za sabljo. 2s sva bila na mahljaj drug od drugega, že sem slišal, kako se kamenje pod mojimi nogami drči po strmini, še en korak nazaj in zdrčal bi tudi jaz za njim ali pa bi bili dve človeški življenji nesrečni; a v tem kritičnem trenotka zakriti Janez: stojta! na kar se je vrgel med nnju. Sele sedaj sva oba s vodnikom izprevidela nov arnost najinega položaja. «Obračun narediva pa drugje,* velim še vedno razburjenemu rasprotnikn, «a zdaj najprvo storite Vašo dolžnost, in peljite naju do prenočišča.* Tu pa se je vodnik porogljivo zasmejal: le poiščite si ga!...
2e je objemal tihi somrak divje čeri okrog nas, od zadnje večerne zarje se blestečega Storžiča pa je jel pihati mrzel tenak sever. Kaj početi P Vodnik, tudi ko se je že nekoliko pomiril, ni prav nič vedel, kje da je. Janez je le približno vedel, kje leži pastirska koča na Kalifu. Torej iščimo 1 Vodstvo je prevzel Janez, vodnik se je za nama opotekal in klel. V polnem mraku smo dospeli do nekdanje ogljarske koče, —- za to je Janez še vedel—a koča je bila podrt«. cZdaj sem pa pri kraju i svojim znanjem,» pravi Janez ves obupan,
«La naprej,* mu velim, če ne bo drugače, prenočimo pač pod kako skalo in si napravimo ogenj. Zdaj se je tudi vodnik že toliko zavede, da mora biti ona druga koča nekje na drngi strani pohorskega razrastka. Sli smo skozi drn in strn po zaraščeni strmini Ziaj je eden telebnil, zdaj zopet drugi. Videlo se ni nič, nastala je popolnoma tema. Le od daleč tam doli s kranjske ravant je tupatam zašel kak odmev večernega zvona do nas, zdaj šele sem se spominih Miklavžev večer je nocoj!
Res, lep Miklavžev večer to! A dolgo pri teh mislih ostati, zato čas in kraj in naš položaj ni bil baš preugoden. Lezli smo zdaj skozi goičo, sdsj mimo skal, zmeraj bolj kriške.
Naenkrat, bilo je proti ?. uri, pridemo na pot, precej shojeno. To me je malo potolažilo. Pa moja tolažba ni bila trajna. Zakaj kmalu smo izgubili tudi to pot in začela se je zopet «križava pot*, križem čez gozd in pečine. Cez kake pol ure p >zneje, pridemo zopet na pot, pa bolj uglajeno, kot je bila prva. cZdaj se pa le te poti držimo,* sem dejal in šel sam naprej.
Okoli 8. ure dospemo iz gozda; pred nami zagledamo v jasno nebo kipeči vrh Strožiča. In ko grem še nekaj minut daje, glej, pred menoj se nekaj posveti. Samega st.uhu, da ne bi po nemarnem Izrekel: rešeni smo, postojim in si ogleda« *
natančneje vso okolico. Res jel tako iskana koča stoji pred nami! Naša rešitev!
Janez je napravil »ključ*, odprli smo kočo in v naše veliko veselje našli v nji drva že pripravljena. Napravili smo ogenj in pripravili vse za večerjo.
Vodniku ni bilo za večerjo, zahotelo se mu je le p0 — Todi, Po večerji je Janez odmolil svojo običajno večerno molitev na glas. Vodniku tudi to ni dišalo. Žalostno se je Janez ozrl proti njemu in potem vprl svoj pogled v me ... razumel sem ga. Ima otroke doma in na ta večer molijo rožni venec. «Zaradi mene, ga le molite,* mu perečem. cBi, a nimam molka.* <No, pa Vam ga jas posodim,* to, izrekši »vlečem iz žepa že precej zdelam droben molek. Janezu se to ni čudno zdelo, ker mu je bilo znano, kako sem do te posebnosti prišel a vodnik, ta me je k«r osupel motril s svojim pogledom. Nisem se zanj veliko zmenil Janez je tudi takoj začel moliti In dasi icer jaz talisman nisem preveč rabil po njegovem namenu, vendar tukaj nisem hotel delati izjeme, molil sem za njim. A glej! Tudi doslej še vedno uporni vodnik ni hotel zaostati za nama, molil je s nama.
Prepustite mojim spominom, kaj se je potem zgodilo. Bodi dovolj povedano: Skesanemu sem od srca rad odpustit in od tistega večera ga ni bilo Miklavžega večera, da bi se v spominih na Miklav-
oJkpra posrečilo izposlovati konfiskacijo III. zvezka Zelene brošuro, pripoveduje: »Prepričan, i - laka hud odpor, ko bona moral vi o odločneje nastopiti za pravice Božje . . . prepričan, da se bo «hosana> kmalu Ispremenil v «cruc fige* in hoteč v miru in pred Bogom vsaj v glavn h potezah osnovati si obramben! program, sem pohitel v Rim, toda skozi Lurd ... vrnil sem se domov miren in pripravljen zadeti križ na ramo in iti za Gospodom in Bogom svojim na Kaivarijo.» (Medklici: Potem je pa neumno, če Vas dr. Krek, Sušteršič et tutti quaiftf žsgovarjajo pred liberalci, ne P Škof: Kaj pa da je neumnost in — hinavstvo!)
«Kar sem slutil, to se je rgodilo. Od novega leta pad* udarec za udarcem na Škofa in njegove zavode; nadaljuje se pa tudi ostudna borba zoper duhovnike, zoper verske nauke, zoper čisto krščansko življenje.* — In če bi Vas, liberalce, tudi le is navedenega ne bi poz os I, spoznal sem Vas do dobrega, ko sem bil pred 10 leti pokupil vso izdajo Cankarjeve «Erotike*. Kako ste takrat udrihali po menil* — (Medklici: Kajne, takrat niste slutili, da bomo čez deset let vnovič udr bali po Vas, a to pot zaradi Valih teko čednih poukov •ženinom in nevestam*? — Šk f, kakor bi bil to preslišal, nadaljuje:)
«In kako se je po Škofu udrihalo, ko je pokupil vse zvezke nesramnih pesmi, v katerih se je mesenost poveličevala, v katerih se je nečista ljubezen slavila kot presledek užitek, po katerem je treba koprneti. — Pa tudi na političnem polju sem Vas spoznal liberalce kmalu po svojem prihodu v Ljubljano. Poslušajte;
Prišle so ljubljanske volitve. Ker sem čul, da se jih bo udeležila tudi konservativna (medklic: klerikalna!) stranka, to je one,, ki si je na svoj prapor zapisala krščanska načela (medklici: to so tista načela, po katerih nas Krek in Šu&terštč psu-jeta s lopovi), ki hoče biti pokorna Bogu in Jezusu v njegovi cerkvi (medklici: Po njihovih delih jih boste spoznali!) sem bil tako svoboden, da sem pisal dvema župnikoma in ju povprašal, ali bi ne bilo dobro poseči nekoliko v volitve za kandidate konservativne stranke? (Medklici : Oh, torej Vi sami ste bili Usti, ki je že pred 10 leti s svojo črno gardo počrnil našo belo Ljubljano! Za to reminiscenco smo prav hvaležni 1)
•Malo poprej se je udrihalo po duhovnikih, udrihalo v deželnem zboru, udrihalo v «Narodnem domu*, udrihanje pa se je odobravalo tudi od mož, ki v privatnih razgovorih niso ravno najhujši pristali svobodomiselnosti; zato sem mislil, da ne bom zagrešil, če samo popraSam dva gg. župnika, ali bi ne bilo prav, da se skušamo teh mož obraniti in sicer poslužujoč se svojih pravic pri volitvah P List moj je priSel v roke meni nasprotnih mož; od tedaj še hujša vika na mene, češ, postal sem strankar, stopil sem na čelo ene stranke, drugi pa napovedal boj. Kaj ne, jas naj samo lepo rožni venec v svoji kapelici molim, mirno naj pa gledam, ko volk v ovčji koži I
skuša raztrgati v skrb mi izročene ovce P Da, kar molčim naj In dopuščam, da se izkoša izpodkopati temelj večnih resnic, da se zapeljuje narod, da se oskrunjuje čisto življenje, da se v spisih grdi Beg, Devica Marije, sveti zakramenti! In če se za te naSe svetinje postavim na noge, postal sem strankar!
Takšen je položaj danes in tako je do trga položaja prišlo. (Medklici: In Vi »te prišli danes čez 10 let do tega, da v visoki šoli mesenosti neizkušene zakonske poučujete o spremenjenem položaju!) Med drugim sem dobil sledeči list:
Presvetli knez in škof!
Se nikdar niso bile strasti v naši lepi domovini tako razdivjane, še nikoli ni bilo toliko nasprotstva, toliko kletja na Kranjskem, kakor ravno v zadnjem času. (Torej po prihodu škcfa Jegliča na Kranjsko. Op. pis.) Srce mora boleti vsak' ga poštenega domoljuba, fe se spomni na te pretuine razmere. Na drugi strani pa se mora tudi vsak pošteno misleči vprašati od kod vse to prihaja?
Res je, da je narodna napredna stranka mnogo zakrivila, re*, da je »Slovenski Narod* v zadnjih časih po nepotrebnem blatil vzvišeni duhovski stan, a nastane vzlic temu vprašanje: Ali se to ni dalo nekoliko omejiti ali ni bilo mogoče nasprotstva ublažiti in ali res ni bilo mogoče najti nek modus vivendi, ki bi bil merodajen za sinove ene in iste matere?
Da bilo je mogoče!
Presvetli knez in šk f, gotovo niste pozabili, kako odkritosrčno je bilo veselje vseh Slovencev nad Vašim prihodom v rodno deželo. Veselje se je bralo vsakemu na obrazu ker je bilo upanje oprav i črno, da pridejo oni možje obeh strank, katerim je boj življenski pogoj, in ki se le med prepirom zamorejo obdržati na površju, ob veljavo. Nada je bila, da se ljudstvo otrese nezdravega razmerja, in da se bode odslej zbiralo le okrog Vas, presvetli knez in škofi Kakor zvezds-danica pokazali ste se, prevzvišeni vladika na slovenskem obzorju!
Zali Bog, da se ti upi, te nade niso uresničile !
Brezvestni sebičneži — (medklici: tu pisec gotovo ni mislil na kakega dr. Šu-Steršiča) — vedeli so s prihlinjenimi govoricami, s pretir avanjem razmer, Vas, prevzvišeni vladika, potegniti na eno samo stran in od tod prihaja vse zlo. Možje, katerim je boj namen, kateri iz osebnih zavisti, iz osebnega sovraštva delajo na to, da se prepir vedno huje in huje razširja, možje, katerih veljava raste samo ob prepiru — morali bi se odstraniti,   taki   možje   ne  bi smeli
imeti odločilne besede! (Sta slišala dr. Krek in Šuiteršič?)
Zakaj se te vrstice pišejo? Pisec si pač ne osmeluje dajati pouk svojemu višjemu pastirju! Ne, kaj takega smatra sploh za nedopustno! Le opozoriti Vas je hotel na pravi izvir zavratnega boja, zaeno proseč Boga, naj bi Vam, prevzvišeni dal milost, konec storiti boju!
Kake bodo posledice vsega tega! Ce pri-hlinjeni politiki konservativne stranke trdijo, da se bo valed boja ščistilo ozračje in ae ukrepilo katoliško prepričanje, je ta trditev brez podlago. Človek je vedno bolj k slabemu kot dobremu nagnjen in tudi stanov-niki na d.želi so dovzetni katoliškemu prepričanju nasprotnim idejam! Kaj lahko se pripeti, da začne tudi pri kmečkh ljudeh vreti in to vrenje se ne bi dalo tako lahko ustaviti, saj so skrbeli gotovi ljudje, da je avtoriteta pred oblastmi kolikor toliko izpodkopana!
Prevzvišeni knez in škof, v Vaši moči je, da se iznova ©žive upi in nade, katere je stavilo kranjsko prebivalstvo brez izjeme v Vaš prihod.
Eden, kojega domači pr<piri ne vesele...* Radovedni smo bili, kaj Skof k temu, oči-vidno od nekega poštenega duhovnika vposlanem pismu, poreče. On pravi:
•V tem listu gledam duSne borbe poštenega vernega Slovenca, ki mnogo, mnogo trpi in bi narodu rad pomogel, pa ne ve kako ... Hvaležen sem za list. Ne bom pobijal, kar je krivega v njem .. . pokažem mosto, na katerem bi se mogli Slovenci sestati in zediniti. O, naj dobri Bog dodeli, da se pod križem sestanemo vsi Slovenci! ...
Po tem Škofovem vzkliku, ki se nam je na tako pismo zdel kot čisto navadna jezuitska fraza, smo se razšli. Eden pa je škofu še tole zaklical: Prevzvišenil S tem ste sami priznali, ne le, da liberalce poznate, ampak, da ste jih že pred 11. leti dobro poznali, in da ste po citiranem pismu, od Vašega duhovnika opominjani — tedaj tudi že dobro poznali vse tiste «lopove in brezvestne hinavce* med katerimi živite.
Gospodarski del.
Tedenski sojem ▼ Kranju Sne 6. decembra
1909. Prignalo se je — koštrun, 373 glav domače goveje živine, 80 glav bosanske goveje živine, 42 glav goveje živine hrvaSke, 16 domačih teje^, — hrvaških telet, 63 domačih prašičev,/—- hrvaških prašičev, 2 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1350, proso K 775, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 750, repno seme K, fižol ribničan K lJ"—, man-
žev večer na Storžiču, ne spominjal tudi tistih — skorej birekel najblaženejih trenotkov svojega življenja. Drug dan, 6. decembra ob 10. dop. smo bili srečno na vrha. Zopet krasen dan! Nazaj grede smo morali zveza ti prejšni dan za skorej osodepolnem mestu pretrgano markacijo. Krog 4. ure se naenkrat Storži« prevleče s «kapo», vihar zabuči; ko malo odje-nja, nas je zavila neprodorna megla a svojim mrzlo-ledenim plaščem. «Hitro dol, kar po drči*, zavpije vodnik. Komaj smo V« ure «drčah*, jame gosto snežiti. In tu je vodnik poplačal zadaje sledi svoje krivde prejšnega dne, kajti brez njegove čudovite spretnosti, bi bili vsi trije žrtev poznega obiska Storžiča. Zato pa mu danes ob 10 letnici hvaležnega srca kličem: Bog ti daj uživat srečni Miklavžev večer! Zagorski,
Josip Premk:
V mladem cvetju.
Roman.
Dalje.
Petem je prišel in se naselil tu v gradu. Prišel je včasi tudi k nadučitelju in na pošto, a navadno ga ni bilo doma, hodil je po svojih trgovskih opravkih. Majhen človek je bil s dobrodušnimi očmi in zelo redkobeseden, i a me je napravil dober utis takoj, ko sem prvič govorila ž njim: zdel se mi je tako nekako nesrečen ali uradi smrti svoje mlade lene ali zaradi kaj drugega, kar mi ni bilo znano.
V pomladi se je preselil sem, najel hlapce in dekle in tako se je pričelo tn v gradu popolnoma
novo življenje. Prej je gospodaril tu starikav, čemeren grajSČak, protestant, ki je živel večina v mestu in prišel tu sem le v poletju za kake dva meseca, a oskrbnik, ki ga je imel, se ni dosti brigal in tako je bilo vse zanemarjeno in pusto. Tudi ni videl rad, da bi kdo prihajal v grad in tako so se Zapoljčani kaj malo brigali, kaj se godi tukaj. Sumili in govorili so pač, da bo nekoč vse skupaj prodano — kakor se je tudi zgodilo.
Ko se je nastanil tukaj novi gospodar Torrč, so kmetje začeli takoj bolj pogosto prihajati v grad, ker poslov je bilo treba mnogo in Tor e je bil z vsakim dober in prijazen. Tudi nadučitelj je po-stopil p( gosto tu sem in včasih povabil s seboj tudi mene. Tako sem se nekoliko natančneje izpo-zoala ž njim in nekoč, ko sva govorila ravno o slabem šolskem stanovanju — takrat še ni bilo te šole, a stala je ravno tam — mi je ponudil prosto stanovanje v gradu. Jaz sem prvi hip malce osupnila, a ker me je silil tudi nadučitelj in je bila moja tesna sobica v Soli res skero nezdrava, sem sprejela ponudbo in se preselila že drugi teden v grad, v prav to sobo s razgledom na vrt, ki jo imate sedaj vi Ampak čemu bi vam pripovedovala te podrobnosti, ki vas morda niti ne zanimajo. Postala sva si s Ton etom pač dobra prijatelja in ko sem po dolgem prigovarjanju vzela pri njemu tudi hrano, sva prebila pač mnogokrat, posebno zvečer, po cele ure v pogovoru« Jaz sem ga čislala kot dobrega, poltenega človeku, kskšno mnenje je
imel o meni on — ne vem, a zdi se mi, da slabo ravno ne, ker nekoč, ko je bil odsoten po, opravkih sem dobila pismo, v katerem mi je priznal, da mi je popolnoma naklonjen in je samo v moji volji —- ako hočem postati njegova — žena. To je prišlo tako nenadoma, da sem bila resnično vsa zmedena in razočarana, a revež se mi je skoro smilil: zdel se mi je tako mladeniško plah, da se ni upal odkriti skrivnosti svojega srca iz od v oči, ampak v odsotnosti, pismeno. — In kaj sem sto-rila po dolgem premišljevanju jaz — vam je znano, saj vidite.. . Zadovoljno sva živela skupaj dvo leti. Ostavila sem seveda službo učiteljice takoj po poreki in upala, da oživim v tem novem življenju — ali po tem se je zgodila tista nesreča. Po zimi, tretje leto najinega zakona se je prehladil na nekem kupčijskera potovanju, legel in umrl v šestih dneh za pljučnico. V svoji oporoki je zapustil polovico svojega imetja sinu, drugo polovico s tem gradom pa meni, ob, ljubil me je revež — preveč!.. .»
Za hip je utihnila, se otožno zazrla v tla kot da zbira v duhu spomine svoje čudne preteklosti.
•Tako sem vam povedala v kratkem, kako se je zgodilo z menoj, odkar se nisva videla. Sodbo o meni ste že napravili, kaj ne; dobra ni, to veze, a ne bom je skušala predrugačiti, ker bi bilo gotovo zaman. Ampak, zdi ss mi, da bi vsaka na mojem mestu ravnala tako.*
«Vsaka,* je potrdil Osole in se nasmehnil skoro zlobno, kar je dirnilo Ano zelo neprijetno.
»■ prilog „Gortnlcu" ifev. 50 z 1.1909.
dalon K11 50, koks 15'—, krompir K 230 za 50 kg, seme dom. detelje K 50 — do 60—.
KOB|ere|fkl odsek namerava v kratkem nakupiti nekaj plemenskih žrebic pincgavske pasme. Konjerejci, ki imajo katere žrebice brez posebnih napak oduati, naj stavijo ponudbe na konjerejski odsek v Ljubljani, da si jih ta radi nakupa pregleda.
Nakup plemenskih kobil ? &t. Jerneju C. kr.
ministrstvu za domobrambo želi leta 1910 v mesecu aprilu v Št. Järneju zopet nakupiti približno 35 vročekrvnih plemenskih kobil v starosti 4 do 7 let po kupni ceni 700 do 800 kron ter taiste oddati v oskrbo prodajalcem samim. Imenovano ministrstvo želi tudi vedeti imena posestnikov takih kobil. Posestniki sposobnih plemenskih kobil naj kar najhitreje naznanijo konjerejskemu odseku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, koliko kobil in v kateri starosti imajo na prodaj; tudi morajo v do-tičnem naznanilu pripomniti, ali imajo že v oskrbi kako vojaško ali od konjerejskega odseka prejeto kobilo, kakor tudi, če so pripravljeni kobilo, ako jo kupi domobransko ministrstvo, nazaj v oskrbo vzeti ali ne.
Dobavni razpis. G. kr. ministrstvo severoza-padne železn!ce na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da odda pouudbenim potom dobavo različnega lesa za leto 1910. Natančnejši podatki so razvidni iz ponudbenega vzorca, ki je v pisarni «Abteilung für Zugförderungs- und Werkstä'tendienst der k. k. Nordwastbahn, Nord-westbahnhcf» na Dnnaju na vpogled, kjer se ga lahko tudi proti vpošiljatvi poštnine naroči. Ponudbe je vposlati najkasneje do 15. decembra 1.1. do 12. ure opoldne r. kr. ministrstvu severozaoadne Železnice (Abteilung für Zugförderungs- und Werk stä'tendienst der k. k. Nerdwestbahn, Nordwest bahnbof) na Dunaju..
Dopisi.
Il Stare Loke se nam piše: 7 sredo, 8. L m. se nas je zbralo po krščanskem nauku kakih 30 mož iz naSe vasi in okolice v salonu Blažeškove mame. Tukajšnje katoliško izobraževalno društvo je namreč priredilo neko «poučno predavanje* in povabilo g. kanonika SnSnika iz Ljubljane za predavatelja. Dodaj smo mi nevedni kmetje menili, da je »poučno predavanje* nekaj vs* čisto druzrga kakor -»politični shod*, a naS s. kaplan Baloh nas je uveril, da temu ni tako. Eno z drugim se da združiti. Mi g. kaplana Baloha predobro poznamo in vemo, da bi nas naprednjake najrajši vtopil v žlici vode. Vemo tudi, da je o priliki letošnje «ču-karije» v Kamniku zamenjal svojo duhovniško haljo s čukarskim krojem in da bi najrajše še v Stari Loki ustanovil čukarski telovadni odsek. Prosto mu. Toda kakor se da po njegovi teoriji zamenjati duhovniška obleka s čukarskim krojem, tako se lahko da zamenjati, oziroma združiti «poučno predavanje* a — »političnim shodom*. In g. kaplan Baloh je zasedel predsedniško mesto in podelil besedo predavatelju g. kanoniku Sušniku. Predavatelj je govoril o zrakoplovstvu. Mi nimamo nič proti g. predavatelju, ki je res j ako poučljivo govoril o predmetu, glede katerega naš kmet Se vse premalo ve. 6. kanonik nam je razlagal, kako se je zrako-plovstvo razvilo in kako so se razni učeni možje trudili, da bi se mogli voziti po zraku. Predavanje nas je jako zanimalo, saj je za naše kmečko ljudstvo tudi koristno, da posluša enako predavanje, ki nima
drugače prilike se poučiti o tem, kako napreduje današnji svet.  Mi napredni kmetje tako iz Stare Loke kakor iz celega škofjeloškega okraja želimo, da bi se taka predavanja pogosteje vršila. LetoSnjo zimo se je odločil tudi škofjeloški «Sokol», da prireja enaka poučna predavanja v prostorih ondotne •Narodno čitalnice*. Na ta predavanja opozarjamo posebno vse naše kmečke fante in može, da so jih udeleže v kolikor mogoče največem Številu. Vršijo se pa vsak petek ob 8. uri zvečer. Ker ta preda-davanja navadno ne trajajo dolgo, približno 1 uro, bo si torej že lahko vsakdo utrgal tuti čas in hitel v   »Narodno čitalnico*, da posluša razne učene možje, ki se žrtvujejo za nas in nam razlagajo mnogo koristnega in zanimivega. Glede »poučnega predavanja* v salonu Blažeškove mamice pa moramo vsekakor omenjati Se konec, ki je bil »političen*, kar je zasluga nemirnega g. staroloSkega kaplana Baloha. Ta slavni predsednik je čutil potrebo v svojem zaključnem govoru omenjati tisto nesrečno rdečo knjižico ljubljanskega Škof«, ti je prinesla v naši £k fiji toliko pohujšanja. G. kaplanu Balohu ni njegov posili-zagovor nič kaj iz srca prihajal, ko nam je pripovedoval, da je prevzvišeni škof Bonaventura spisal tisto umazano brošuro le za ženine in neveste, brezverski liberalci pa da so izteknjižice ponatisnili najbolj pohujsljivih odrtavkov in je razdelili med mladino, češ, če udarimo pastirja, pa se bodo ovčice razkropi.e. Pojasnjeval nam je, da je imel prevzvišeni škof s svojo knjižico najboljši namen poučiti nevedne žeoine in neveste in da je knjižico vzel iz knjigotrštva le za to, da pride v roke samo tem.  Torej teh škofovih svinjarij, kakor je videti še ne bo konca. G. Baloh je imenoval nas naprednjake brozverce in framazone, ki da So združeni z vsemi narodi, ter jim je namen uničiti katoliško vero, katere sami nič nimajo. Razkladal nast je tudi od neke pogodbe z Nemci, najbrž je mislil kaj povedati od zveze, ki jo imajo naši klerikalci z Nemci, ker ni mogel o stvari nič kaj določenega povedati.  Kakor so napredojaki povzročili ponatis rdeč h škofovih svinjarij v obliki zelene brošure, tako so tudi preskrbeli, da se je ista knjižica tiskala v nemškem in laškem jeziku. Koncem kancev nam je prebral neko resolucijo, v kateri izrekajo   starološki  volilci prevzvišenemu ljubljanskemu knezoškofu in vseosrečujoči katoliški cerkvi svoje neoraajano zaupanje in zvestobo. — Pričakujemo sedaj le, da nam še »Slovenec* ali •Domoljub*  kaj več poročata o tem shodu klerikalne stranke v Stari Loki — o katerem nismo niti sanjali, da se bo sploh vršd, nt ga srna mislili, da gremo poslušat — »poučno predavanje* l
Napredni kmet I Reko. V soboto, 4. t. m. se je vršil zaupni sestanek reških in sušaških Slovencev v hotelu Continental na Sušaku. Udeležba je bila zelo dobra. Posvetovanje, ki se je razvilo prav živahno, je veljalo ustanovitvi slovenskega društva. Ker društvo kot tako še ne more obstajati, dokler ne odobri vlada predloženih pravil, se je izvolil pripravljalni odbor, sestoječ iz 8 članov, katerim se je nadela naloga, da spravijo vse stvar v pravi tir in da pokličejo novo društvo čim preje v življenje. Pripravljalni odbor ima svoja zaupna posvetovanja vsako soboto ob 9. uri zvečer v hotelu «G mtinen-tal* na Sušaku. ■ Opozarjamo vse Slovence, ki se niso udeležili zadnjega sestanka, da lahko pridejo vsako soboto na odborove seje in da so tam dobro došli. Da je bila organizacija Slovencev na Reki že skrajno potrebna in nujna, je razvidno že iz mnogoštevilne udeležbe na zadnjem sestanku ter iz velikega navdušenja, ki je nastalo v vseh slojih,
Takrat so se začuli zadaj, za smrekami nagli, lahni koraki in takoj na to je prihitela izza zelenja mlada gospodična.
»Ah ti I* je vzkliknila Ana in ji pohitela nasproti. »No, vidiš, to je gospod Fran Oso!e, o katerem sem ti že pripovedovala!*
Osolč je vstal in se lahno poklonil, a zadnji Aninin stavek je vzbudil v njemu nekako zavest, da stoji pred osebo, ki ga že nekoliko pozna, a bogve od kake strani... Zato je bil skoro malce v zadregi.
»In to gospodična Mmka Zuraj,* mu jo je naglo predstavila Ana in namignila Minki naj sede,
•Vidite*, je nadaljevala — «to je moja najboljša prijateljica, s katero si zaupava vse čednosti in tudi vse grehe!»
Nato jo je objela čez pas in jo potrepala z levico po rami, kakor nagajiv fant
Gospodična Minka, hči zapoljškega poštarja — kakor je izvedel OjoIč takoj iz nadaljnega pogovora, je bila dekle, ki se ni mogla imenovati ne krasna ne — grda. Pravilnost v obratu, v živih, rjavih očeh skoro nekoliko razposajenosti, na ustnicah vedno nasmeh, a govorica prijetna in gladka l Bila je od Ane nekoliko manjša, a morda tudi nekoliko bolj ljubka, a O;o!e ni mogel dolgo primerjati lepi tovarišici, ker mali Milanček je pritekel med nje s tako obupno nakremženim obrazom, da bi moral spoznati vsak, da se mu je nekaj zgodilo, tudi ako bi takoj ne opazil male, krvave praske na desni
roki. Zaletel se je morda mali I0V8C za metuljem v trnje in sedaj ni bilo joku ne konca ne kraja. Tako je imela Ana opravka ž njim in Minka se je morala podati v pogovor z O;oletom. Sprvo ji je bilo malo nerodno, ker v Zapolje je prišel le redko tuj, izobražen človek in Minka, ki je znala v duhu govoriti in zbijati šale z najboljšim kavalirjem ali najbolj zagrizenim fllistrom kakor se je naučila is romanov, izposojenih od svoje šest do sedem let starejše prijateljice Ane, — si je morala priznati, da gre v resnici to mnogo težje, posebno z mladim, in ne ravno grdim človekom — kakor je bil Osole Ampak, ker je bil zadnji sam precej zgovoren, se ji je počasi jeziček razvozljal in ko je Ana odpeljala malega ranjenca v grad, je že tekla govorica, kakor, da se poznata že dolgo. Posebno pogosto je poudarjala, da ne sme pozabiti, ako gre skozi vas ali kaj k učtelju, da bi ne postopl tudi k njim ■a pošto, kar bo zelo veselilo kakor očeta, tako tudi brata Ivana, ki je študiral na trgovski Soli v Ljubljani in je sedaj doma te leto dni.
«In ako ste pešec, kakor moj brat Ivan,* je Se pristavila —- «bo zabave dovolj, ker tudi pri nas imamo klavir. Ana zatrjuje, da je celo boljši, kakor njen. Torej le gotovo!*
Oiole je obljubil in nato sta se oba napotila za Ano v grad, ker nebo se je jelo oblečiti, prve dolge sence so padle čes prostrani vrt. ..
Dalje prih.
čim se je razširila vest, da se snuje slovansko društvo. Vsak dan se prijavljalo ljudje kar tru-raoma pri članih novoizvoljenega odbora in zatrjujejo, da teško čakajo ustanovitve. Slovenci se že od pamtiveka naseljujejo na Reki. Veliko tisoč nas živi na Roki, a smo brez vsakega st:ks. Neorganizirani smo tudi brez vsakega vpliva in tako se izgublja polagoma vsak posameznik v morju tujin-stva. Novo društvo pa hoče dati zaslombo našim ljudem, jih spraviti pod svoje okrilje in jim ustvsriti tu, ob nekdaj naši Adriji varno zavetišče in prijetno domovino. Na ustanovitvi društva ne veselimo se samo mi, veseliti se mora vsa naša domovina, od katere pričakujemo moralne pomoči H konen naj naštejem Se imena izvoljenih članov pripravljalnega odbora: Kralj, posestnik in trgovec ; Sorta, posetaik in tovarnar; Majcen, trgovec: Primožič, mizarski mojster; SiSkovič, trgovec; Chla-dek, bančni uradnik, Resch, hotelir, Hrast, jurist. Imeaa gg. odbornikov so sama porok, da bodo velevažoo nalogo, ki so jo prevzeli, vestno in temeljito rešili in da bomo kmalu dobili novo postojanko.
Iz selške doline.
Železniški župnik se vedno pritožuje, ker mu včasih povemo kako pravično. Pa mi ne moremo drugače, ker ne-le, da nas vedno zmerja in zabavlja s prižnice in v časopisih, ampak je tudi velik škodljivec nsšega trga. On bi namreč najraje videl, ko bi ne bilo nobenega zunanjega človeka v Železnike, dasi dobro ve, da žive Zeleznikarji večne ma od trgovine in obrti. On se briga bolj za blagor sosednjih far kot za svojo. Martinvrharji so že pred davnim časom prosili, da bi prišli v faro v Železnike, kamor že tako večinoma hodijo k maši, v Selce pa samo parkrat v letu. Ali nas župnik se za to ne zmeni, ker bi potem Martinvrharji pustili Se kako krono več v našem trgu, in to morebiti ravno kakemu preklicanemu liberalcu. Bolj mu je seveda pri srcu nova fara na Češajic?, ki bi našim obrtnikom, pa tudi naši fari mnogo škodovala. In potem misli mož, naj mu bomo še hvaležni.
Udeleženci naprednega shoda na Pra-protnem pravijo, da takega zabavnega večera še niso doživeli kot na tem shodu, ko sta Rožnik in Demšar prišla svojo čast poslušat.
Poslanec Demšar je rekel na tem shodu, da ga škofova brošura nič ne briga. Verjamemo, da zanj nima pomena.
Prav s slastjo pa jo je prežvekoval župnik Rožnik. In mislimo, da ga je najbolj vleklo na Praprotno to, ker je vedel, da se bo na shodu govorilo tudi o škofovih bukvicah, in da bo toraj prilika, malo poklafati, česar naš Tomaž nikdar ne zamudi.
Isto nedeljo zjutraj sta Rožnik in Demšar tudi v »selškem domu* pridigovala o škofovi brošuri. Kako sodi ljudstvo o tem, kaže odgovor, ki ga j a dal nek mož stare korenine domačim, ki so ga vprašali, kako je bilo na shodu. Rekel je: »Fajmošter je škofa pral, Coč pa sebe!*
V »selškem domu* imajo vssko nedeljo kako •andoht*. Kaže se, da bo farna cerkev kmalu samo podružnica »selškega doma*. Rožnik je še vedno stari tič; ker ne more ljudi navdušiti za zidanje nove cerkve, pa hoče počasi izpremeniti novi •selški dom* v farno cerkev. Na Šmarni dan so že blagoslovili en oltar v njem.
Novice iz LJubljane.
Kje naj se zida novo magistralno poslopje? Iz ljubljanskih meščanskih krogov se nam s ozirom na našo zadnjo notico poroča: Namera, da bi se novi rotovž zidal pod gradom, je nesmisel v vsakem ozira! V Ljubljani se je z novimi stavbami, ksr se jih je po potresu zgradilo, mnogo grešilo, največ pa v tem ozira, da se je marsikatera monumentalna stavba zgradila na prostora, kjer ne pride do nikake veljave (Narodni dom, Mestna hranilnica, Ljudska posojilnica in I. drž. gimnazija). Javna kritika tujcev, pa tudi domačinov je glede teh napak nadvse ostra. Mestna občina nima lastnih stavbišč več kot dvoje na razpolago, da bi tratila ž njimi, pa tudi denarnih sredstev ne obilo, da bi jih po nepotrebnem metala v vodo. Edini stavbišči sta: prostor na stavbišču stare gimnazije in atavbišča vojaškega erarja ob dunajski cesti. Na stavbišče ob dunajski cesti novi rotovž ne spada, je predaleč zunaj centra, torej ostane le še prostor na Vodnikovem trgu. Tu naj se retovt sesids, pa bo kaj pametnega narejeno. Poslopje s štirimi frontami mora biti; biti mora moderna stavba, prostorna in praktično urejena, vsaj za 50 let 1 Razen tega mora imeti svetle, zračne in suhe prostore pa miren kraj. Krogi okrog bi bili lahko nasadi ali drevje ob hodniku. Vse to je pa mogoče le na Vodnikovem trgu. Ta prostor v druge svrhe porabili, bi bil greh. Tri nica pa za zdaj Se ni nikaka nujna potreba, saj bo Se takrat odveč draginje prinesla v mesto, ko jo postavko. (Glede draginje bo že res tako, a glede potrebe tržnice smo mi mnenja, da je tudi — potrebna, Ured.) Na Mestni trg, med stare hiše novi rotovž postavljati, nikakor ne gre. Proti takemu nesmiselnemu načrtu se mora vsak razsoden človek upreti. Pomislite vendar: Obširni prostor sredi mesta nt Vodnikovem trgu
m;
naj bi se potratil i nizkimi tržnimi lopami, mestno uradno poslopje pa naj bi se po-tisnllo tje pod grad, v temo, vlažnost in smrad! To bi bil narobe svet! Na Dunaju, v Gradcu in Trstu je zgleda dovolj, kam je postaviti mestno kilo. Le na odprtem prostora pride taka stavba do veljave. Pa prevdarimo le finančno stran. Pod gradom prvič ni prostora, drugič treba odkupiti le eno hilo, zatem vse tri bile podreti, vse z nova zidati, v sredi pa staro pustiti. Tak načrt bi požrl ogromne tisočake, a ne aamo 800.000 K! Tu bi se zgradila morda trinad-stropna hiša (z lepo predno fasado), z dvema kratkima traktoma pod grad, ki bi pa ne imela ne svetlih ne suhih prostorov, k večjemu spodaj dobre ječe. Poglejte vladno poslopje ob Bleiw-isovi cesti, justično palačo, novo vojašnice 27. pelpolks, ki stoji sicer zunaj centruma, a so na primernem odprtem prostoru. Da bi moral razgled is novega ro-tovža biti ravno v Stritarjevo ulico, to je pa ideja, ki ni piskavega oreha vredna. Šolski drevored ali preobokanje Ljubljanico sta le vedno dobra za tiste drage tržnice. A, prva skrb občinskega zastopa mora biti mestna hiša, potem tele čez pet ali deset let lahko zida tržnice, če jih Ljubljana že res mora enkrat imeti. — To so razlogi, ki govore pro, a v veliki večini proti zgradbi pod gradom, ki bi samo za škarpo požrla 20 do 30 tisoč kron.
Tako je prav! V Ljubljani jo sicer precej tercijalskih zenic, ki se rade plazijo okrog jezuitov, lazaristov in frančiškanov, ali škof je s svojo «čedno» brošuro odprl oči tako klerikalnim ženicam kakor moškim. Vspeh, ki ga je škof sedaj v izobraženih krog h dosegel, je ta, da so pametni očetje in previdni starši v Ljubljani sklenili, — da obvarujejo svoje odrasle otroke pred pohu jše vanj em o spoln em pouku, da ne bo do pustili svojih hčera in sinov po dovršeni šoli nikamor več k spovedi! Ker to je resnica in o njej je vsak prepričan, da toliko pohujšanja ni nikjer kot na prižaici in v spovednici. Kaj pomtga domača vzgoja in v šoli; če se pa h gličovi kaplani od njega take •morale uče>!
Dr. Jegličeva vzgoja duhovščine. Pokojni kardinal in bivši ljubljanski knezolkof dr. Missia je bil sicer is jezuvitske šole, vzgojen v Rimu, a bil drugače markantna postava, kavalir in diplomat, kakršnih je malo v Avstriji. Pa je znal tudi mlade lemenatarje disciplinirati. Zdaj se mladi mlečnozobi kaplani na deželi, ko ao prišli komaj iz lemenata, vedejo kot razposajeni fantalini. Duhovna opravila navadno opravljajo kot bi bil to kak postranski posel. Ošabni pa so tako na priznici kakor v klerikalnih listih. Za te naj spiše škof Jeglič «pouk za mlade kaplane«, da ne bodo tako impertinentno drzni. Manir sploh ne znajo nobenih, vedejo se v javnosti pa sploh kot bi bil njih vrhovni šef v njih očeh kaka marijoneta. Bodo morali začeti učiti drugi krogi te kaplane olike in omike!
Pravila «vojnega kora» potrjena. Poroča se nam iz Ljubljane: Načelnik novega društva «Krieger-Corps» se je najbrž zbal zadnjega tozadevnega dopisa v »Gorenjcu*. V četrtkovem »Slovencu* namreč priobčuje vest, da so pravila »vojnega kora» že potrjena in vabi vse prejšnje člane veteranskega društva k pristopu k »vojnemu kora». G. Mihelič, ta strahopetnost se Vam na Vaša stara leta še manj poda, kakor ustanovitev novega društva. Zakaj prikrivate resnico? Zakaj pravite, da so pravila »vojnega kora» potrjena? O «vojnem kora» v Ljubljani ni duha ne sluha. Ampak, kar ste poklicali v življenje, to je čisto v nemškem duhu porojeno dete, njegovo pravo ime je nemško: «Krieger-Corps in Laibach». Zakaj tega ne poveste «Slovencu» f Zakaj tudi tega ne poveste, da je to Vaše društvo tako značilno nemško, da je celo vlada, ko je poslala društvena pravila, izrecno naročila: «die Statuten sind ausdrücklich in dänischer Sprache ihrer Bestimmung auszufolgen». G. Mihelič, bodite prepričani, da Vam Že v očigled Vate častite starosti ter osebnega spoštovanje, ne želimo slabega. Prav iz srca Vam tudi mi privoščimo tako zsželjeni «križec*. Saj ste ga že davno zaslužili! A pot, po kateri ga hočete doseči ni prava, vsaj za nas slovenske stare veterance ne. Nočemo Vam delati zaprek zavoljo novega društva. Imejte ga, imejte veselje nad njim! A prav to društvo s omotu na žalostni konec našega, ravno zaradi Vase častitljive starosti in Vašega plemenitega značaja apeliramo na Vas: pustite stare slovenske eksveterance lepo pri miru, ne naložite si na Vato vest mučno zavest, da naj ubogi slovenski delavec svoje žulje zopet ponudi vladi na razpolago 1 Idite sami, kamor spadate: pod papeževo in
Erusko zastavo Vašega društva: «Krieger-Corps in aibach». fiksvetersnec.
Radovljiško novico.
Zopetno odlikovanj e. Podjetni krojaški mojster in posestnik g. Josip Pogačnik je bil zopet odlikovan in sicer na mednarodni obrtni razstavi o Parizu za razstavljeni salonski frak, im sicer je dobil častno diplomo, zlat zaslužen križec in zlato kolajno. Zavednemu obrtniku nate iskreno čestitanje I
»Sokol* ima svoj običajni občni zbor dne 6. januarja l 1910 ob d. uri popoldne v restavraciji brata Kunstlja. Dnevni vspored navadni —•
Na Silvestrovo pa priredi »Sokol* zabavni večer za svoje člane. Ker obeta biti večer jako zabaven, upamo, da bo privabil mnogo občinstva.
Dne 6. t m. je bila redna občinska seja in sicer ob 6. uri zvečer. G. župan dr. Vilfan otvori zbor, konttatira sklepnost ter imenuje ove-rovateljem zapisnika odbornika g. I. Šego. — O proračunu za L 1910 poroča občinski odbornik g. Iv. Vurnik. Iz njegovega obširnega poročila posnem-Ijeno, da znašajo dohodki 4140 K 74 v, a troški 7343 K 36 v, primanjkljaja 3202 K 62 v, ki se 1 pokrije z 46% aa vse direktne davke v znesku I 10 604 K 70 v in z 25% užit. doklado v znesku ( 4000 K, tako da ostaja konečno pribitka 121 K 69 v. I — Izmed troškov omenjamo te sledeče postojanke: I razvetljava mesta 420 K, »nažeaje ulic in odprava I snega 500 K, poprava potov 200 K, šolske po-I trebščine 2966 K 36 v, Glasbeni Matici v Kranju I podpora 50 K. — Kljub temu, da je mesto dobilo I toliko potrebnih stvarij, da se je napravil vodovod, I da sa projektirajo načrti za kanalizacijo, vendar so I ostale obč. dokiade tiste kakor prej, namreč 46%, I najboljši dokaz, da je občinsko gospodarstvo v spret-I nih rokah župana dr. J. Vilfana. Za ubožni zaklad I znašajo dohodki 754 K 22 v, stroški 1228 K 07 v, I primanjkljaj se pokrije iz občinskih dohodkov. — I Proračun se je soglasno odobril.
O vodovodnem računskem sklepu spregovorimo I prilično, omenjamo da je bil vodovodni odsek mne-I njs, ds se za leto 1910 pobira poleg predpisane I vodarine še 25% naklade.
Dalje se je razdelila ustanova gospe Hočevar-I jeve za nakup potrebne obleke in obuval 12 rev-I nim šolarjem.
Nadaljna točka je bila sprememba pravil mestne hranilaice. Na predlog g. župana se je sprejelo, da se izpremene pravila v toliko, da sestoji upravni odbor mesto dosedaojih 10 odbornikov iz 15. Sprejeto soglasno. — Ostale točke se vsled potne ure rešijo v prihodnji seji. — Izmed eveatualij omenjamo le to, da se napravijo nove stopnice za znano restavracijo V. Hudovernika in da se naprosi g. župana, da stori vse potrebne korake kakor deželni poslanec, da se nekoliko popravi savski breg v Rakovniku, kajti tu dela Sava opasno škodo, ker je že vzela nekaj metrbv sveta. —g—.
Sejem je bil v Radovljici 12. t. m. na dan sv. Lucije.
Vreme se je sprevrglo. Imeli smo prej deževne dneve, prava pravcata jesen, a 8. L m. je pričelo snežiti, kakor bi cunje trgal, dobili smo ga 5 cm; a zadnje dva dneva kaže solnce zopet svoje prijazno lice — in naše planine se kažejo v vsej svoji krasoti, odete s belo tanjčico, ki se leskeče v nebrojnih biserih.
G. kr. pletarska šola dnevno napreduje. Pridobila si je S svojimi prelepimi izdelki in dobro in ceno postrežbo skoro že svetovno ime. Dela toliko, da ga komaj zmaguje. V najnovejši dobi ima prav mnogo naročil celo iz Bosne. — Slovenske stariše ponovno opozarjamo na to prekoristno napravo, da dajo svoje sinove učit pletarstva.
Dne 8. t m. je priredilo «Katol. slov. izobraž. društvo v Radovljici* gledališko predstavo v prostorih gostilne «BasteI» igrokat v treh dejanjih «Fernandot strah Asturije, ali izpre-obrnjenje roparja*. Vstopnina je bila I. in 11. vrsta po 1 K, ostali sedeži 60 h, stojišča 30 v.
Iz sejec kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici. Vršila se je dne 9. t m. ob 10. uri dopoldne. — Opravičena gg. državni poslanec J os. Pogačnik in c kr. okr. šol. nadzornik za nemško šolo A. Schrantzer. —- G. predsednik c. kr. okr. glavar Fr. Zupnek poroča o rešenih zadevah. — Priporočilo o pomaknjenja 3 učnih moči v višji plačilni razred se priporočilno odstopi c. kr. dež. šol svetu. — Sestavi se ternopredloge za izpraznjena mesta Kropa, Ovšiše in Koroška Bela. — Odobri se račun okraj šol. sveta za 1. 1909 in sprejme račun za I. 1910. — Pri tej priliki se sprejme soglasno in z odobravanjem predlog c. kr. okraj, glavarja, da naj prispeva c kr. okraj. šol. svet beraškim plačam suplentur 50 kron mesečno še 20 kron, tako, da znaša remuneracija mesečno 70 kron. — Upamo, da dobi ta velikodušni predlog c kr. okr. glavarja g. Zupneka prav mnogo, mnogo posnemovalcev. — C. kr. dež. šol. svetu se odstopi a toplim priporočilom predlog o ustanovitvi vsporednice na Koroški Beli kakor tudi na Jesenicah. — Odobri se predlog za Oiemradnico na Jesenicah, ki ga prav toplo podpira jeseniška tovarna. — I. starosto« doklada se prizna nadučitelju v Kranjski gori Fr. Potrovčiču. — Povoljno se rešijo disciplinarne zadeve. — Prošnje za denarne podpore se priporočilno odstopijo c kr. dež. šol. svetu. — Sklepno se sprejme soglasno resolucija zastopnikov učiteljstva na c kr. dež. šol. svet, kjer se prosi, da stori taisti vse potrebne korake, da se resi vprašanje regulacije učiteljskih plač v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. — a,
100 kron deželae podpore je dobila naša požarna hramba in sicer za 1. 1909.
Leska pivovarna ae izdatno poveča* S tozadevnimi razširjat vami ae prične v bodočih dneh. ** Upamo, da bo konzorcij uredil pivovarno tako, da bo res zadostovala vsem zahtevam in da ostane na strogo nevtralnih tleh.
Naročajte in širite naš list!1
Zgodovinski in slovstveni pregled na prih. teden
11. decembra. — 1298. * Albreht Modri. — 1766. f Pi satelj Janez Krištof Gottsched. — 1847. f Pesnik Iforic Strach witz. — 1851. * Pisatelj, zgodovinar, potopisec Jožef Lavtiiai v Kranjski gori. — 1866. " Pisatelj dr. Jožef Pavlica v Ki hembergu. — 1884. f Slikar Janez Wolf v Ljubljani.
18. decembra. — 1545. V Trientu otvorijo cerkveni zbor,
— 1769. t Pesn k Kristijan Fürchtegott Geliert. — 1799.
* Lirik Henrik Heine. — 1863. t Pesnik Friderik Hebbel.
14. decembra. — 1431. V Bazlu otvorijo cerkveni zbor
— 1503. * Francoski astronom Nostradamui. — 1799. t Juri Washington. — 1801. * Kristijan Ditrih Grabbe. — 1837.
* Pisatelj dr. Janko Pajk v St. Pavlu pri Celju. — 1849. f Skladatelj Konradin Kreutzer. — 1877. t Nabožni pisatelj Janez Globočnik v Gorici. — 1887. f Nabožni pisatelj Janez Volčič v Smarjeti. — 1891. Pisatelj Anton Cero v Koritnici.
15. decembra. — 1546. * Astronom Tycho Brahe. — 1745. Pruski kralj Friderik II. premaga pri Kesselsdorfu na Laškem. — 1805. Pogodba v Schönbrunnu pri Dunaju. — 1839. f Pisatelj Ignacij Fressler.
16. decembra. — 1711. t France Andrej Sega, kolajnar in pečatoreiec v Novem Mestu. — 1748. * Feldmaršal Blücher. — 1770. * Skladatelj Ludcmk pl. Beethoven. — 1771. * Nabožni pisatelj France Viriti v Tolmezzo pri Vidmu.
— 1803. * Jurij Steffenson, stavite!) prve železnice. — 1859. t Viljem Grimm, pisatelj nemških pravljic. — 1878. t Pisatelj Karol Gutzkow.
17. decembra. — 1526. Nadvojvoda Ferdinanda izvolijo v Požunu za ogrskega kralja (protikralja Jan Zapolja). — 1761. Pruska trdnjava Kolberg se vda Rusom. — 1800. Nadvojvoda Karel zopet prevzame vrhovno poveljstvo. — 1839.
* Pisatelj dr. Lavoslav Gregorec pri sv. Urbanu na Štajerskem.
— 1897. t Francoski pesnik Daudet.
18. decembra. — 1786. * Skladatelj Karel Marija pl. Weber. — 1803. t Pesnik Janez Gotfrid Herder. — 1822. Brazilija, ločena od Portugalske, postane cesarstvo. — 1847. t Marija Lujiza, hči cesarja Franca in vdova Napoleona I.
Godovi prihodnjega tedna:
12. Široslav, Ratitlav; 13. Lucija, de?., Vitača, Dabro; 14. Spiridijan, škof, Vojmir, Zorislav, Uroš; 15. Jernej, Via-stimir, Crelana; 16. Evzebij, Smijan, Bogoslava; 17. Lazar, šk., Stojslav; 18. Gracijan, Restoje.
V Kranja, dne 11. decembra 1909.
Državni ibor. Na dnevnem redu je proračunski provizorij. Včerej je posegel v debato tudi finančni minister Bilinski, ki je hotel težavnost položaja ublažiti z dovtipi. Za njim so govorili še razni govorniki, ki so skoro vsi napadali vlado.
Ogrska kriza. Dunaj, 10. decembra. Z ogrsko krizo so tam, da se nadaljujejo avdience. Kombinacija, da bi Z i c h y postal ministrski predsednik, se je definitivno razbila. Na obzorju se baje zopet kaže senca grofa Khuen Hedervarvja
Ftiedfnngov proces. Na Dunaju se je začel' pred posebno poroto proces, ki je skoro stičen kakor nekdanji «veleizdajalški» v Zagrebu. Zgodovinar Friedjuog in klerikalna »ReichtposU sta očitalo hrvatskim poslancem, ki so v hrvatsko-srbski koaliciji veleizdajništvo. Radi tega tožijo omenjeni poslanci prof. Friedjunga in pa «Reickspošto».
Novičar.
Imenovanje. Provizorični vodja okr. glavarstva v Postojni, g. Franc Scbitnig, je imenovan vodjem tukajšnjega okr. glavarstva in nastopi, kakor čujemo službo dne 22. t m.
Občinska loja v Školfl Loki. Prva seja novoizvoljenega občinskega odbora se je vršila v petek, 3. t. m. ob 5. uri zvečer v tukajšnji mestni dvorani. Važna je bila ta seja toliko radi predmetov, ki so se razpravljali, kolikor radi postopanja klerikalnih odbornikov. Sejo je otvoril g. župan Lenček v navzočnosti 4 svetovalcev, 10 odbornikov, 2 namestnikov in 1 virilista. G. župan je iskreno pozdravil celi novoizvoljeni odbor, zahvalil vsem od-stopivšim funkcionarjem za njihov trud in delovanje v pretekli upravni dobi, proglasi sklepčnost in imenuje za uverovatelja zapisnika odbornika gg. G ar mana in dr. Zakrajteka. Po poročilu in predlogu g. župana se sprejmejo in odobrijo brez debate proračuni ubožne hiše, ubožnega zaklada, mestne klavnice in mestne občine. Rasun 5 klerikalnih odbornikov so vsi ostali glasovali za sprejetje predloženih proračunov. Ubožni zaklad iznaša 1685 K 13 v, mestna klavnica pa 12.074 K 12 v primanjkljaja. Po predloga g. župana ae v pokritje obeh teh primanjkljajev v skupnem znesku 13.759 K 28 v sklene z glasovi naprednih odbornikov in 1 zmernega odbornika manjšine, pobirati 70% doklada na vse direktne davke in 15% doklada na užitnino mesa in vina. Obenem se naroči županstvu, da izposluje tozadevno dovoljenje od deželnega odbora in c. kr, deželne vlade. G. župan je obširno pojasnil vzroke letošnjega slabega denarnega stanja občine in izredno velikega primanjkljaja, radi katerega se je moralo poskočiti s doklado. Zlasti je lanski veliki in dolgo trajajoči sneg provzrotil ogromno škode na občinskih stavbah in je občinska blagajna imela vsled tega nepričakovano veliko nepredvidljivih stroškov. Pri točki «klsvnica» se oglasi klerikalni odbornik Jožef Hafner in se spomni, da bi za občino bolje kazalo, ako bi se tehtnica v klavnici ne dala v najem, temveč naj bi se obdržala v lastni režiji Mož je sedel tudi v prejšnjem občinskem odboru in ko se je tehtnica dajala v najem ni vedel nič povedati o tem, da bi za občino bilo koristno, ako bi se jo upravljalo na lastni račun; Najbrž mu takrat tehtnica ni ležala v — želodcu, kakor danes. G. župan ga je seveda poučil, da sedaj občini ne kaže krhati pogodbe s najemnikom štantnine, ki velja do leta 1911, zate naj izvoli svoj predlog pravočasno staviti, ko se bo prihodnje leto obravnaval proračun. — Nate
se je razpravljalo s tem kako porabi knpoino 880 K, katero je plačal klepar Ivao Kavčič za 88 m* občinskega sveta na živinskem trga. G. župan je o tej točki poročal, da je mestna občina ta svet, katerega je kupila 1. 1903 ra zgradbo mestne klavnice, ie dolžna 1000 kron tukajšnji Okrajni hranilnici in posojilnici. Ta dolg se raobrestuje po 5%. Zatorej predlsga g. župan, da se navedena kupnina porabi v delno poravnanje tega dolga, ne pa, da bi se, kakor zahteva deželni odbor, naložila v hranilnici, kjer bi se nam obrestovala po 4%. Tudi za ta predlog so glasovali vsi niši napredni odborniki in cn odbornik manjšino in naročili g. županu, da izposlnje za to potrebno dovoljenje od deželnega odbora, dočim so 5 najzagrizenejših klerikalcev, kar jih premore škofjeloška občina, ostali na svojih stolih lepo tiho, ker se jim je zdelo to najbolj pametno in najbolj koristno za našo občino. — Prošnja Andreja Kalana v Vincarjih št 6 za podelitev koncesije za žganjetoč na drobno v njegovi gostilni se po kratki debati odbije, ker je v občini dovolj žganjetečev. — H koncu se pr*>;de k volitvi odsekov. G. župan je predlagal, da se uaj predvsem izvoli občinski blagajnik, potem gospodarski odsek, obstoječ iz 5 članov in ubožcu odsek iz 4 članov. Ta predlog se sprejme, na kar se zopet dvigne klerikalai odbornik Jožef Hafner, ki ima vedno polnn ust* o tem, kaj bi bilo treba vse storiti za občino in poda famozno izjavo, da on in njegovi 4 tovariši, ki so somišljeniki klerikalne stranke, ne marajo sprejeti nobene izvolitve v odseke, ker imajo svoj »klub* in ostanejo v odločni opoziciji. Kaj to pomeni, lahko vsako ve. Klerikalni odborniki nočejo v korist naše občine ničesar storiti. Volilci tretjega razreda, ki ste poslali te odbornike v mestni občinski zastop, veste sedaj dobro, da ti vaši izvoljenci niso za nič drugega, kakor da sede z rokami navskriž pri sejah občinskega odbora. Zapomnite si to dobro za takrat, ko vas bodo zopet gnali na volišče, da glasujete za njih, ki nočejo nič delati in ki se danes za vas toliko zmenijo, kakor za lanski sneg. Edini mož, ki dela častno izjemo, je g. for man in ta je tudi sprejel izvolitev. Na predlog podžupana g. Lovro SušnUca so bili izvoljeni z vsemi naprednimi glasovi in z glasom g. Čarmana sledeči gospodje v posamezne odseke: za občinskega blagajnika svetovalec g Konrad Pécher; v gospodarski odsek: načelnik g. Slavko Tliš, namestnik g. Gašper Carmen, člani: gg. Anton Hafner, Franc Ziherl in Matej Z don ; v ubožni odsek: načelnik g. Matez Hauer, namestnik g. Oton Gnnej, člane: gg. Anton Hanan in dr. Kari Zakrajšček. Vsi ti gospodje so izrekli, da izvolitev sprejmejo ter obljubijo, da se bodo ravnali po storjenih sklepih in navodilih. Klerikalni odborniki, ki tvorijo is 6 članov obstoječo opozicijsko frakcije proti naši napredni večini, pa so veliki čudaki, ker izvršujejo to svoje opozicijo tako, da za pametne predloge ne glasujejo, ali pa da molče kot zid l G. župan je nato zaključil sejo ob 6. uri zvečer.
Desetletnic« »Obletele* mojega prihoda v ljubljansko škofijo*. Danes zaključujemo v zadnjem « Gorenjcu* pričeti dopis pod tem naslovom. Odkrito rečeno, konec nas je kar naravnost presenetil. Zdaj šele, se tudi nam zdi preveč, če je dopisnik prvič imenoval dr. Krekovo besedičenje, — <da škof liberalcev ne pozna, sicer bi ne bil dal svoje brošure v javncst* — kot čisto navadno — klobasarijo. Na tem mestu le opozarjamo naše bralce na zaključni dopis, posebno pa na v njem citirano pismo. G; tat je dobesedno posnet iz škofovega pastirskega pisma z dne 13. mejnika 1899 in vsebuje izvirno sliko virov zlega sedanjih razmer.
Ustanovila se je v Kranju po inicijativi Narodne čitalnice in Sokola v Kranju zadruga « Narodni dom». Delež bo iznašal 20 K. Pristopnina 2 K. O tej velevažni stvari izpregovorimo enkrat prihodnjič kaj več. Za danes konstatiramo samo vesel pojav, da se je ta, za kulturni in socialni napredek mesta Kranja tako važen korak, kije vsled brezbrižnosti merodajnih faktorjev spal desetletja, vendar enkrat storil.
Narodna čitalalea v Krasjn ima prihodnjo soboto, dne 18. decembra 1909 svoj redni občni zbor. Ker je dnevni red zelo važen, je želeti obilne udeležbe. Občni zbor se vrši v dvorani čitalnice ob pol 9. uri zvečer pri pogrnjenih mizah.
Mestna oprava v Ljubljani, se po daljšem poročilu od Um nahaja v taki mizeriji, da bi imel župan resnega povoda, tostrsn malovečje pozornosti posvetiti. Geste po mestu so baje sedaj take, da je vsaka najslabša okrajna cesta zlato, n. pr. proti sv. Petra cesti. Tu je že itak ozek hodnik, v tem deževju pa še stržejo blato proti hodniku, tako da je eden dveh pasantov primoran do gležnja zagaziti v blato. Mestne smeti se prevažajo m nakladajo ravno o najbolj obljudenih časih: zjutraj pred 8. opoldne, od 1.—2. in ponekod ie zvečer ob 6. Vozovi tako zamazani, tako razškat-Ijsni, da delajo javen škandal celi Ljubljani. Pa ko bi bib še zaprti I Ne ! Vsa vratca na stetaj odprta, sadar voz ni še poln. Ti vozniki drve po ulicah,
da se kar kadi za njimi, ampak samih smeti. Po hodnikih leže pljunki včasih take «delikatni», da mora človek dober imeti želodec, da se mu pri pogledu dvakrat ne preobrne in onim kupom še kaj zraven doda. Tablice zoper pljuvanja so Ljubljano stale sicer mnogo tisočakov, napisane na njih stoje res lepe globe do 400 K, toda govori se, da v vseh desetih, ah koliko letih že, mestna blagajna ni obogatela ne za 10 vinarjev na teh •globah». Pri enih vratih se mečejo tisočaki za javno higijeno, dr. Bleivveis hodi kot apostelj proti jetiki okoli po deželi, ali doma v stolnem mestu izgleda v tem ozira ae bal mnogo bolje, kakor kje na Turškem — Ali bo treba res še drugih glasov, da bodo te razmere druge postale?
Tnal tati gre ie tretjič as led, le pomoliti mu je treba pod nos, kar mu najbolj diši. Naš «črni bratec» v Ljubljani je sicer — kar tudi on sam drugim priporoča — jako <previden* postal proti -Gorenjcu*, ali na našo »zadnjo besedo* sme ga vendarle po dolgem času zopet enkrat izpeljali — ne mislimo — osla na led. V ti naši •zadnji besedi* je sicer previdni »Slovenec* zavohal: »Razdor t zeleni stranki*. Zdaj, ko bo kmalu vse belo je tudi »zelena stranka* pravcata izredna prikazen. Zato jo je tudi »Slovenec* po »tasluženju* na široko raztegnil po belem, za take čenčarija jako potrpežljivem papirju. Ker zadnja beseda o škofovi brošuri res še ni izrečena, bodi mu le to v pomirjenje razgretih živcev povedano: Ce kdaj, ta afera škofove brošure bo združila vse, kar leze in gre tako v »beli* kot »zeleni stranki* v boj proti našim »črnim bratcem*! In če že hoče kdo našo »zadnjo besedo* resno vzeti, zapiši si za dolga ušesa: Pri nas smo odkritosrčni, bodisi »beli* sli »zeleni*, in kot taki si povemo tudi javno in odkrito svoje misli naravnost v obraz. In konečno še ta le nauk: kdor noče po vzgledu zgorsj omenjene živalice še enkrat iti na led, nsj prelista, kar stoji nekje v evangeliju »črnih bratcev* glede osebe političnega vodje črno na belo zapisano, ali pa naj vsaj počaka na našo: zadnjo besedol
Vit luči! Iz Kranja nam pišejo: Marsikaj se je tekom zadnjih let izpremenilo v Kranju. Mesto je dobilo po preteku tolikih let prepotrebni vodovod in namesto starega lesenega mosta se je zgradil v betonu lep močen novi most. A ravno ta novi most nam v nekem oziru še ne vgaja. Ce smo po starem mostu hodili v nočaem času, je visela na njem neka leščerbs, ki je dejala kolikotoliko luči, če ps prideš zdaj po noči bodisi od katere strani ma novo zgrajeni most in hočeš priti po njem ns .drugo stran, je treba poprej napraviti testament, kajti ne smeš si biti zvest, da prideš živ kje, kamor si namenjen. Brez ozira na blato ondi, po katerem morač tavati, se nahaja po noči taka tema na mostu, da ni varno hoditi po njem. Znabiti bi bilo umestno, še se že ne ukrene kaj drazega, naročiti nočnemu čuvaju naj poišče med svojo staro šaro kako laterno in naj jo obesi sred novega mosta, olje sa luč v isto pa se naj nabira po milodarih.
Opazovalec-malkontenL
Slovensko bralno društvo In telovadno društvo »Sokol* v TrilČu priredita dne 12. t m. ob
V« 8. zvečer v dvorani pri Bastlju večer v prid božičnice vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču. Vspored obsega pevske in godbene točke, burko «Trije ptički* in prosto zabavo. Radi lepega namena naj bi se zbrali ta večer zavedni Tižičani v najobilnejšem številu pri Bastlju, saj za svojo deco moramo dati vse, da le ostane naša.
Umrl je v Kranju g. Martin Matiašič, trgovec in občinski odbornik. N. v m. p. 1
f Kanova snažna. Gostilničarka »Pri S pka-prelazu* v Skofji Loki, gospa Marija Maček, je umrla nenadne smrti pretekli pondeljek. Pod svojim pravim imenom je bila pač malokomu znana, splošno so jo zvali Kernova mama. V času bos-niške okupacije ja krstil neki stotnik brezokostt, obokan prostor, kjer je imela pokojnica gostilno,
Sipka prelaz in tega dobro pegejenega poznamo-novaaja se je takoj oprijelo ljudstvo. Kernovka, zajetna, mala ženica, je dosegla 92 leta. Živela je jako preprosto in se hranila le s kavo in juho. Se trinajst ur pred smrtjo je stregla svojim štirim zvestim stalnim gostom, katerih skupna starost znaša 296 let Staro je bilo pohištvo v njeni gostilni; stari stoli in mize iz črešnjevega lesa so stali gotovo nad sto let nepremično na svojem prostora. Sobica je bila skrajno lična in čedna; točila je izvrstnega dolenjca iz okolice Sv. Križa, postrezala gostom z izbornimi domačimi klobasami, jako ukusen črn kruh ps je bil vsakemu breeplačao na raspolago. Umela je Kernovka jako prijetno kramljati; vkljub izvrstnega spomins ps ni vedela ničesar o pogovorih, katere so imeli med sabo gostje. Dne 8. L m. popoldne je velika množica znancev in prijateljev spremljala to izborno go-stilničsrko in skromno dobrotnico na škofjeloško pokopališče. Stalni gostje so položili na oder krasen venec, pevci so se z ganljivo nagrobnico poslovili od nje, ki je tako ljubila lepo petje.
Kako se snovali pri Kropi »katoliško Izobraževalne društvo * —• Bile je pretočeno nedeljo. Naš g. župnik je povabil v župnišče svoje verne farane, da jim ustanovi »katoliško izobraževalno društvo*. — Prišlo jih je še dokaj. — Pogovor nanese na točko, kako naj se krsti društvo. Nekdo zaupije: »Sokol* — Bučen smeh. — Drag predlaga: »Petelin*. — Zopet smeh. — Ostalo je kar pri »kat. izobraž. društvu*. — Ko pa pozove župnik svoje ovčice, da naj pristopijo h društvu, najdi vsi — rasven enega — iz sobe in — pastir je ostal brez ovčic-----Ej, prijatelji, svita se svita — sicer počasi — a gotovo.
V Lescah je izvoljen županom z 11 glasovi dosedanji župan g. Ivan Žark. Čestitamo!
Za kratek čas. V Soli: Katehet: Kdo je storil največ zla in pohujšanja na svetu? Dijak molči. Katehet: No, h—, li—, li—. Dijak: Liguorijanci. Katehet ves iz sebe: Tepec neumni, liberalci. Nato prisoli dijaku prav katehetsko zaušnico.
Lastnega brata — nblL S Trstenika poročajo: Dne 28. m. m. zvečer je mlinar J. Sire v prepiru udaril svojega brata z motiko po glavi, vsled česar je ranjenec kmalu izdihnil. Oba moža sta bila strastno udana žganju.
Drobil. V Šiški je umrl po Gorenjskem do-brozna g. Peter Keržič, v Kropi pa gospa Jedert Jelene, roj. Urh, c. kr. poštarja vdova. — v Kranjski gori je odstopil kot župan g. J. Tičar.
Is Dnfljan se nsm piše: V nedeljo 5. t m. je v tukajšnji šoli predaval c kr. okrajni živino-zdravnik, g. Anton Korošec o umni prašičjereji, prašičjih bolezni zlasti rdečici, ozdravljenju te in drugih živalskih bolezni. K temu, zlasti za ta čas, ker se rdečica tako pogosto pojavlja, jako primernemu predavanju, jedošlo nad 70 gospodarjev in gospodinj, ki so s veliko pazljivostjo ia zani-. manjem poslušali koristne nauke g. predavatelja Hvala g. predavatelju za trud.
Voza! liitok ia V nebesa. V Feldkirchu na Nemškem je dekliška šols pod nadzorstvom jezuitov in pod vodstvom samostanskih sester. «Vos-sisehe Zeitung* poroča o čudovitih voznih listkih, katere so sestre pred nedavnim delile šolaricam in kateri sledeče vsebujejo: »Biijet za potovanje v raj! C as odhoda: Vsako uro gre en brzovlak. Prihod: Ako Bog hoče — kakor pride. Cene prostora: Prvi razred devištvo ali pokora in obljuba .revščine, čistosti in pokorščine. Drugi razred: Pokora in zaupanje na Boga s pobožnim in deviškem življenjem. Tretji razred: Popolni kes in udanost v božjo voljo, spolnovanje božjih zapovedi in spolnovanje dolžnosti v zakonskem in vdovskem stanu. Pripomba: 1. Obratni biljsti se ne izdajajo. 2. Zabavni vlaki ne odhajajo. 8. Mali nerazumni otroci nič ne plačajo, ako se le v maternem naročju katoliške cerkve nahajajo. 4. Potniki so naprošeni, da druge prtljage ne jemljejo seboj, kot dobra dela, ako na pred-
«Singer" šivalni stroji so za vsako : gospodinjstvo : : najkoristnejša : božična darila.
Saši
INGER Co,
delniška dražba šivalnih strojev
v Kranja —
nasproti c* kr. pošte štev. 63.
288 4—1 _ ■
„Slnger" Šivalni stroji so ia vsako : gospodinjstvo : : najkoristnejša : božična darila
Singerjeve šivalne stroje dobite (Pi \fAš%M v vseh trgovinah, na kojih so i J lml%j*%U
Priporočamo naSim gôèpodinjam pravi :?£lt|tCK0Y: kavni
pridatek iz zagrebško tovarne*
u, S«e*   t lisa, 0i# k V.
zadnji postaji, vice imenovani, kjer ie mora vsaka druga prtljaga oddali, nočejo imeti zamude. 5. Potniki se na vseh po tla j ah cele proge sprejemajo. 6. Vsak biljet mora imeti pečat zveličavne mislosti, ali od krsta in ako je ta izgubljen po svetem zakramentu pokore ponovljen. 7. Vsak potnik more med potjo, ako večjo svoto doplača, iz nižjega v višji razred prestopili, temu nasprotno je prestop iz višjega v nižji razred smrtno nevaren in torej nepriporočljiv*. Naša vera se vedno bolj izpopolnjuje. Nekoliko let bo ta nauk samo nauk, p«, tem pa še morda res postanejo dogme iz tega. Cesa vsega ne prenese pobožen kristjani
Zelo prijazno meblirana
soba se odda.
Kje, pove upraništvo »Gorenjca*.     2(53 y—3 .■«i.i„.,.,,.............. ...........„..,,...........■„
Proda se
dvonadstropna hi$a
ležeča ob glavni cesti z raslim vr'om, jako pripravna za kakega obrtnike, ter se lahko dobi vodna sila.
Vpraša naj se v upravnistvu »Gorenjca*.       283 2—2
Najboljši češki nakupni vir.
S. Beni
Ceno posteljno perje.
1 kg Mvega puljeneg.i 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbeloga 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhanega 5 K 10 li; 1 kg velefinega, snežnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega li K, 7 K; be-l*gfl, finega 10 K; najfinejši prsni Kdor vzame 6 kg, dobi franko.
puh 12 K
Izgotov 1 jene postelje
iz gostonilega, rdečega, mcdrrga, belega ali rmenega nan-kinga, pernic.*, lfcO cm dolga, 116 cm lifOia, v dvema z, lav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm 'irok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitn m puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; samo pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nizaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch, Deschenitz št. 758, Češki les
(Böhmerwald). — Ceniki zastonj in franko. 224 16—15
Priložnostni nakup za gospodinje in neveste
600 tncatov zarobljenih === rjuh brez šiva ==
150 cm širokih. 225 cm dolgih, zajamčeno platnenih, se odda radi nadprodukcije v jako dobri kakovosti po 250 komad, v Ia kakovosti po K 2 80 komad. Najmanj se oddaje 6 komadov. Dalje ponujam 4000 metrov platnenih oeten-kov za najfinejše telesno in posteljno perilo. Dolžina ostankov 10 do 12 metrov po 50 vin. Najmanj se oddaja 25 metrov. Najfinejše 6lato platnene demaat-brlaaoe. 50/100 cm 55/110 cm 58/126 cm
K  6-50 10'— 13-— za tucat.
Čisto platnene brisače za posodo od K 4*— do 6.— za tucat. Vse v solidni kakovosti razpošilja privatnikom po povzetju ter vzame neugajajoče rade volje nazaj ter povrne denar
tkalnica za platno H. WILLIG
Hronov ob Metavi, Češko.        287 3-1
AMERIKA
Kdor se za AMERIKO
dobi na željo
zanima
I
brezplačno pojasnila za najboljšo vožnjo v Ameriko.
CESARSKI PARNIKI (KAISER-SCHIFFE): Kaiser Wilhelm II.......dolg 215 metrov
Kronprinzessin Cäcilie Kronprinz Wilhelm .   . . Kaiser Wilhelm der Grosse
dolg 215 metrov dolg 202 metra dolg 198 metrov
pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bremena v Novijork.
Odhod las Bremena vsak torek.
Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena j kdor se hoče voaiti na cesarskih parnikih, more potovati-sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme 2a svoj-oenar, na lastne stroške potovati kamor hoče.
F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30.
Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko. 286 4—1
Najnižje cenel
Dobra postrežba
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš preljubi soprog, oziroma oče in tasi, gospod
Martin Matiašič
trgovec In občinski odbornik
7. decembra 1909 ob pol 10. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se preneso dne 9. decembra 1909 ob 3. uri popoldne na tukajšnje pokopališče in se tam polože k večnemu počitku.
V Kranju, dne 8. decembra 1909.
Leopoldina Matiašič roj. Koch soproga. Albertina Weissenbacher roj. Matiašič, Ana Soklič roj. Matiašič, Ida Matiašič. hčere. Josip Weissenbacher, c. kr. davčni oskrbnik, Ivan SokliČ, adjunkt c. kr. drž. železnic, zeta. Mano in Maja Soklič, vnuk in vnukinja.
Za vsa nam došla obila dokazila srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Martina Matiašiča
trgovca in občinskega odbornika
izrekamo tem potom najiskrenejšo zalivalo.
Osobito pa se zahvaljujemo slav. občinskemu odboru, slav. pevskemu odseku »Narodne čitalnice" in slav. Prostovoljnemu gasilnemu društvu za častno spremstvo in ganljivo petje. Nadalje se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev.
KRANJ, dne 11. decembra 1909.
Žalujoči ostali.
ar m
"t t a. lt<> lujlim   najvišje priznanji'
Magdeburg Buckau
FiUalka Duna], •Dunajni-Am »eu««^«1
VczeM in stoječi polnoparni in patentirani
loHomobili na Vroči par
z 10 do 800 konjskih sil NajboJj gospodarski, nnjlrpežnejši in najsiguinej.ši stroji na moč za
industrijske in gospodarske obrate
249 26-4
i* i/.d.ilava nad 650.000 PS
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
■
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-2
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Umetni mlin.
Žaga.
nakup.
Kovačnioa.
Mlin |e sezidan po najnovejšem sistema, Jako dobro opravljen, brez konkurence ln ima dela v izobilju. Žaga Je opremljena s clrkularnimi ln dragimi žagami. Kovačnlea Ima vse orodje in stroje. ======= Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi.
i
Proda se jako vredno rad! rodbinskih razmer.
Vpraša naj no pri
JOSlDn KremSer. P°sestnikTl umetnega mlina
251 20-8
Lawamünd, Lavantinska dolina, Koroško. — Dopise se prosi v nemškem jezikn.
Loterijska track* dni 4. decembra 1.1.
Trst    23   76   24  62 5
»Ho Kaštjat«
ali težko i pele (as'ma), poskusite
slaoonskl želllCnl soh
iz orlove lekarne v Pakracu.
Z izbornim učinkom istega boste gotovo za tovorni Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okm. Ako bolehate na
želodčnih boleznih
ali na boleznih na črevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito znane
pahralhe želodčne kapljice
in iznebili se boste kmalu bolezni. Cena: 1 steklenica slov. zeliščnega soka K 1*20, 1 tucat pakraških želodčnih kapljic „ 5-00
Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanevališču, naj isto naroči iz centrale
Lekarna «prl sistem orlu* v Pakracn.
Po pošti se ne pošilja izpod 2 steklenic.     257 13—7
□□□□□□□□□□
■ ■   Električna gonilna sila,   sj sj
imm oljnatih barv, lata it firntža
Brata Cbcrl8
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£|ttbfjasa Mikloši6eve «■ 6»
nasproti kot. ,Union'
Ustanovljeno 1842.
.52-14
Telefon 164.
DDDDDODDDD
Zlate $f«lisji : Berila, fariz. m M.Sž
Naboljše kosmetično
ZObOčlstilno sredstvo
Jzdtlovutelj
0. Scydl
Ljubljana, Spital.~Stritar.ul. 7
Ma debelo ln drobno!
Anton Adamič
velezaloga galanterijskega, norimberškega, modnega blaga in igrač
BRANJ :: Glavni trg.
Velika božična razstava
raznih igrač tu božičnih daril od najcenejše do najfinejše vrste.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko zalogo igrač in finih daril za božič radi obilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo postreči po jako ugodnih cenah in brez konkurence, kakor še ni bilo dosedaj. 242 13-10
Posebni oddelek to rasstava Igrač f L nadstropja je vsakemu brez ob-vesnostt nakupa pripravljeno ; pri" jasen pogled la prepričanje o cenah.
Velika lsber daril za odrasle, božičnih ragalednic, okraskov sa drevo, koledarjev i ln pratlk. =====
Glinaste peči
188 62-26
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase ln drnge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Orelse
prva, in najv*6ja tovarn« poči in glinastih iadalkov v LJubljani.
Šivalni stroji ic kolesa
Tovarniška zaloga
10 52!6
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznano
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje zaslon].
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo
N82SSBB88iSSSfiS82SS8aS8aS
Od c. kr. namestaifttva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vaeh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc
Dopošljite nam torej takoj franko vale tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. n 52_52
Josip Pogačnik v Radovljici
..... 1 1        krojaški  mojster =================
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,   uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih obiek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijatist v izdelovanju (rakov li saloiskifc sokeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52— 40
209 52-16
Rudolf Rus
urar w Kranju
Nikl Roakopf ure od 4 K naprej
„    Cilinder   „    „   5 „ „ Srebrne „       „   „ S) „
,.     Anker       „ 12 „ „
Ustanovljeno lita 1881
Martinova cesta 20 9   £»tf n Martinova oesta 20
Postajališče električne cestn« #91111 železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—20
LJUBLJANA ::: ZalagMelJ draživa c. kr. avstr. drž. uradnikov
Bogata zaloga pohištva vsake trate v vaeh venah. Ogle-dala, »lika v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo It želez*, otroške poatelje In voilčkl  po vaakl oenl.
Itodroel li žiena-tega omrežja, afrl-Unaka trato ali Ume, prte trate vedno t zalogi.
Za spalno sobo odi 1 180 gld. naprej. : Dlvan z okraski, \
Oprete za jedilne sobe, salone, pred-eobe,oele garniture.
Za sobo'; postelje, nočna ornarlo*, o-mltalne mize, obešalnik, mize, afeaste ogledalo,
ŠpeolJaJItete t ne- I veetlnlh balah. Ve- j IM prostori, pri- i tllöno In t 1. nadstropju, čudovito poceni za hotele, tile In za letovišč* 62 gld.
00
■ ■ D 1	1 ■ ■ ■	
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
Ti ■ ■	Slavnemu  občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manutakturna trgovina	B H 1
i ■		0 a
■ ■ ■		m m m
f rane Soövati, sin - Cjubljana v stari Soüvanovi hiii na JRestnem trgu it. 22.		
■ ■ ■ i'80 48-41                                  ii ■ ■ ■		
Zobozdravniki aIaIIa obotehniškl :: «tltllJC
dr. EM ari doboüBiH
▼ Kranju 22062-u |e slavnemu občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
JOS. WEHL
J. Spreitzorjev naslednik
LJUBLJANA,
81om*kove    ulloe    i*t. -4.
Stivkeio-oaetio li koutrokcllsko uioEmiEintn.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne kriie, štedilnike 1.1, d
Špecijaliteta: 76 52-20
valjiöni zastori (Rollbalk^n).
-Zaloga vsakovrstnega =====
• lesenega, železnega ® in poblazinjenega pohištva
Äs
f Ljubljani, r fiolizeju, m Marije Terezije cesti ei. 11
i
rT)«5tir)
doktorja pl. Tmk/iczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovci b le pod imenom Maetln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masti nom.
Tovarniška zaloga:     26 12—21 Lekarnar Trnk6ozy, Ljubljana.
G. Tönnies
f2^^      v Ljubljani
f»2-32 89
jovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vaa ■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žRgine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
i Amerihanshi
Z0b|6 se izdelujejo vsako
nedeljo
od pol 9. do L ure pop. v &|*3JQJI|
v hiši trgovca R. & E. ROOSSa v I. nadstropju v zobotehntčnem atelifeju
Oton 5cydl.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
reglstrovana zadrnga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
spre]eaa hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Reaervna aaklada iznaia :
i
:i
brez odbitka 'rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«0/«, ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% ;: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192—20
Denarni promet v letu 1808:
115,006.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. nre dopoldne
in od
2.-6. nre pop. izvzemšl
nedelje in praznike.
Poštno • hranilnica! račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Isdajl kfMirttj «fferenjet»,
Q4ff?vra! wdnjk tivoslsv Mifcnl,
Lav*nie* ii titsk iv. P?, LassprsU v Kranj«,