Poštnina plačana v gutoVtnL
teto XV., štev. 208
Ljubljana, torek 11. septembra 1934
Cena 2.— Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al. 3. — TeL 3492, 2492.
E>odružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 13__Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842, Praga čislo 78.186, VVien St 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit. 1. Telefon fit. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pO
tarifu.
Barthou o politiki Francije
Francoski zunanji minister o mednarodnem sodelovanju in o potrebi sprejema Rusije v Društvo narodov
Pariz, 10. septembra, d. Francoski zunanji minister Barthou je porabil včerajšnji odmor v ženevskih razgovorih, da je poeetil Nantes, kjer ie imel zanimiv političen govor, v katerem je očrtal splošni mednarodni položaj in zunanjo politiko Francije. Med drugim je izjavil:
Kolikor ee mene tiče, morem reči, da sem skušal povsem razumeti zunanje interese republikanske Francije. Spoznal sem, da je mednarodni politični položaj zelo zapleten, ker sem vedel, da obstojajo še mnoge negotovosti in napetosti pa tudi nevarnosti na jnedn a rodnem področju, da pa se more najti izhod iz njih, če se dobro prouče vsi nerešeni mednarodni problemi in spoznajo njihove dobre ter slabe strani.
Od prvega trenutka, ko sem stopil v vlado, sem poudarjal željo Francije po miru. Zatem sem bil v Londonu in sem ob tej priliki angleškim prijateljem obrazložil francosko politiko in razloge našega postopanja v Ženevi. Zahvaljujoč se iskrenosti, je bil dosežen po 48 urah med angleško in frau-coeko vlado popoln sporazum. Toda danes ee ista vprašanja, o katerih smo govorili v Londonu z angleškimi državniki, ponovno pojavljajo pred Društvom narodov. Nedvomno je, da obstoje za končno rešitev teh problemov še gotove ovire, ki pa se bodo mogle z malo dobre volje in e prijateljskim sodelovanjem zastopnikov posameznih držav v Ženevi odstraniti, ker 6matramo, da mir tn samo program, temveč cilj.
Na drugi strani sem našel v Ženevi nervozen in prilično nejasen položaj, imel pa sem pogum, da točno in jasno naglasi m, kak-žno zananjo politiko bo zasledovala Fran-
cija. Povedal sem, kaj mislimo v gotovih razmerah, kadar je treba stvari predsiaviti tako, kakršne so-
Kadar ee govori v imenu velike države in kadar se ve, da jo podpirata in sodelujeta z njo Italija ter Anglija, kakor tudi, da so ee na drugi strani njenim prizadevanjem pridružile države Male antante, ki predstavljajo važen element miru na kontinentu, se more človek zanesti nase. Vem, da so teze Francije, Anglije, Italije in Male antante take prirode, da bodo ob konca koncev sprejete in da bodo zmagale. Kadar se mora kaj ustvarjati, ee ne smemo vračati nazaj, temveč moramo gledati predse.
Glede vstopa Rusije v Društvo narodov je Barthou med drugim izjavil:
Smatram, da bi bik huda politična po-greška, če bi ee iz evropskega sporazuma odstranila država, ki šteje 180 milijonov ljidi. Od trenutka, ko pristaja Rusija na vstop v Društvo narodov, ko ee pričenja podrejati statutom Društva narodov, ko zahteva, naj ee priznajo njene pravice in pre-rogative kot članice Društva narodov, ni nobenega vzroka, da bi se ne ugodilo njeni zahtevi. Ker je Rusija sklenila, da se lojalno in na enakopravni podlagi podredi statutom Drištva narodov ter prevzame vse obveznosti, ki so naložene tudi ostalim članom Drjštva narodov, ni nobenega razloga, da bi zavzemali kako drugo stališče, kakršnega smo zavzeli glede na vprašanje sprejema Rusije v Društvo narodov.
Po svojem govoru v Nantesj je Barthou ob 16. odpotoval zopet v Ženevo, kjer se ;ie danes udeležil otvoritvenega zasedania skupščine Društva narodov.
Otvoritev zasedanja
Društva narodov
Ženeva, 10. septembra. Češkoslovaški punanji minister dr. Beneš je danes otvoril 15. zasedanje skupščine Društva narodov z nagovorom, v katerem je dejal med drugim:
Svet se nahaja sedaj v eni najtežjih kriz, ki jih je kdaj doživel. Društvo narodov seveda trpi zaradi posledic te težke krize, vendar pa ne sme nikdar zgubiti zaupanja v bodočnost, tudi takrat nc, ko zgubijo to zaupanje velike države kakor Nemčija in Japonska. Tudi velike težkoče, s katerimi se. mora boriti razorožitvena konferenca, se ne smejo vknjižiti na račun Društva narodov. V prvi vrsti so za položaj odgovorne članice Društva narodov same. Čeprav Društvu narodov ni uspelo uveljaviti v vzhodni Aziji svojih načel, se mora vendarle ugotoviti, da je storilo, kar je bilo mogoče, da uveljavi pakt o Društvu narodov. Na vsak način je primer kitajsko-japonskega spora pokazal, da si države, ki motijo mir, naprtijo veliko odgovornost, zlasti, če bi se kaj sličnega pripetilo v Evropi. Taka država bi bila odgovorna za katastrofo in morebitno prenehanje Društva narodov ter bi morda tudi sama prenehala obstojati. Tudi izjalovljenje londonske gospodarske konference se mora zelo obžalovati, pa tudi v tem pogledu ne zadene Društva narodov nobena krivda. Poleg teh negativnih strani J je treba omeniti razveseljiva pozitivna dejanja. Tako se je moglo z zadovoljstvom ugotoviti, da se Zedinjene države, ki so pristopile k mednarodni organizaciji dela, vedno bolj približujejo Društvu narodov samemu.
S toplimi besedami je nato minister dr. Beneš zagovarjal sprejem Rusije v Društvo narodov. Na aktivni račun Društva narodov je treba vknjižiti tudi vestne in temeljite priprave za plebiscit v Posaarju.
Izvolitev novega predsednika
Skupščina Društva narodov je nato z 49 glasovi izmed 59 veljavnih izvolila švedskega zunanjega ministra Sandlerja za. svojega predsednika.
52 držav
Po poročilu verifikaeijske komisije je zastopanih 52 držav. Manjkajo samo Nemčija in Japonska. Honduras ter San Salvator.
Sestanek sveta DN
Ob 18. so se člani sveta Društva narodov zbrali k tajni neoficielni seji, da razpravljajo o proceduri vstopa Rusije v pruštvo narodov. Menijo, da bo še nocoj odposlano Rusiji brzojavno povabilo.
Komentarji o Beneševem govoru
Ženeva, 10. septembra, č. Komentirajoč Benešev govor, pravijo ženevski politiki, da j© Društvo narodov zares prestalo težko krizo poslednjih dveh let. Ta kriza danes 6icer Se ni docela odstranjena, vendar pa Je v mnogem zmanjšana. Vstop Rusije v Drjštvo narodov predstavlja dejansko opomin Japonski. ki že sedaj do kraja razume ves niegov pomen. Ta opomin je bil potreben posebno s tribune Društva narodov, ker pomeni zadržanje Japonske proti Rusiji veliko nevarnost za mir na Daljnem vzhodu. Tudi misel Nemčije in nekaterih drigih držav, da bo Društvo narodov propadlo, e* je pokazala kot jalova, ker je prav sedaj ženevska mednarodna ustanova tako močna. da more vsa i v Evropi preprečiti katastrofo. ki io je marsikdo že napovedoval-
Francoski krogi v Ženevi naglašajo, da Je Franci ja boli kakor kdaj prej trdno odločena z vso svojo moralno, materialno in politično močjo zaščititi Društvo narodov,
edino mednarodno ustanovo, ki more zdri-žiti politike vseh držav k sodelovanju za ohranitev miru. Treba pa je posebej naglasi t i dejstvo, da so tudi Anglija, Mala an-tanta, Italija in znatno število drugih držav manifesirale svojo privrženost .Ženevi, Večina teh držav je že danes pripravljena v primeru potrebe . podpreti Francijo.
Danes je bil pred skupščino Društva narodov uradno postavljen problem popolne neodvisnosti Avstrija, o katerem bodo prihodnje dni živahno razpravljali v kaloariih Društva narodov. Avstrijski zvezni kance-lar dr. Schuschnigg je šele nocoj prispel v Ženevo. Jutri se bo prvič sestal s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem.
Po govoru dr. Beneša pa ee je danes opazilo še nekaj. Češkoslovaški zunanji minister je naglasi!, da je ob otvoritvi 14. skupščine Društva narodov mnogim delegatom skoraj upadel pogum. Danes je bilo pri vseh opaziti neko novo optimistično razpoloženje in prav v tem tiči nov polet ženevskega duha mednarodnega sodelovanja. Ljudje v Ženevi danes niso bili več tako pesimistični kakor pred letom dni- Optimizem sicer še ni tako silen, da bi kdo lahko pričakoval od njega dobro usodo in bodočnost narodov, vendar pa pomeni izboljšanje splošnega političnega položaja in rehabilitacijo konstruktivne sile ženevske mednarodne politike. Politični krogi eo posebno 'ugotavljali, da je. dr. Beneš govoril precizno in koncizno. da je do kraja razčistil okoliščine in postavil vee stvari na njihovo mesto.
Poljska In Rusija
ženeva, 10. septembra. AA. Poučeni krogi potrjujejo, da je poljska vlada v direktnih pogajanjih vprašala rusko vlado, ali bo z vstopom v Društvo narodov obdržala vse svoje prejšnje pogodbe, sklenjene v Rigi in protokol o definiciji napadalca. Dopoldne je prispel odgovor ruske vlade, ki to vprašanje potrjuje. Poljski zunanji minister Beck je bil popoldne v telefonski zvezi s svojo vlado v Varšavi. Po tem razgovoru je izjavil, da bo dobil od svoje vlade posebna navodila Takoj nato bo lahko uradno izjavil, da bo Poljska za vstop Rusije v Društvo narodov.
Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante
Ženeva, 10. septembra, č. Jugoslovenaki zunanji minister g. Bogoljdb Jevtič, ki se je že davi sestal s francoskim zunanjim ministrom, ie bil danes pri Barthouju na obedu, po katerem sta se razgovarjala o vprašanjih, ki jih ima rešiti Drjstvo narodov na svojem sedanjem zasedanju. Posebej sta govorila tudi o zadevah, ki se tičejo Francije in Jugoslavije.
Obisk bivšega francoskega ministra Renatfda
Pariz, 10. septembra. AA. Bivši finančni minister Paul Renaud je v soboto zvečer odpotoval v Beograd. Paul Renaud je član francoske delegacije na 19. glavni skupščini mednarodne parlamentarne trgovinske konference, na katere dnevnem redu je tudi Renaudovo poročilo o valutnem vpraša, nju.
Rekord v Jadralnem poletu
L°nd°n, 10. espetmbra. AA. Jadralec John Laver je v soboto dosegel v Suton Banku nov rekord. V zraku je jadral 12 ur, 20 minut in 48 sekund.
Žrtve švicarskih gora
GletScb (Walliški kanton), 10. septembra. AA. Pet baselskih turistov se je za praznike hotelo po vzpeti na 3600 m visoki Galenstock, pri tem pa so padli v prepad. Trije so se ubili, dva pa nevarno potolkla.
KATOLIŠKI ŠKOF AKŠAMOVIČ
IZRAŽA PRIZNANJE SOKOLSTVU
V Petrovaradimi pri Novem Sadu je s pomembnim nacionalnim nagovorom blagoslovil novi dom in novi prapor tamošnjega Sokola
Novi Sad, 10. septembra, r. V soboto, včeraj in danes so bile v Petrovaradimi pri Novem Sadu velike narodne svečanosti, posvečene v prvi vrsti spominu mučenikov. ki so pred 20 leti, v začetku svetovne vojne padli kot žrtev madžarske justice. V i.izu svečanosti sta bila tudi otvoritev sok. doma in razvitje prapora, ki ga je petrovara-dinskemu Sokolu poklonil Nj. Vel. kralj. Kot vladarjev zastopnik je bil prisoten general Jankovič, med častnimi gosti pa ban Matkovič, podstarešina SKJ Paunkovič ter več senatorjev in narodnih poslancev, med njimi tudi dr. Pivko in Anton Cerer. Poseben, daleč preko ozemlja novosadske sokolske župe segajoči pomen pa je dobila svečanost zaradi tega. ker je novi sokolski dom in novi prapor osebno blagoslovil djakovski katoliški škof dr. Anton Akšamovio ob asistenci desetorice drugih duhovnikov. Ko je škof opravil verske obrede blagoslovitve, je nagovoril zbrano Sokolstvo in ostalo občinstvo z naslednjimi besedami:
»V naši zedinjeni domovini, dragi Jugoslaviji, delujejo mnoga društva, ki negujejo viteški značaj ter dvigajo ponos našega naroda. V tem kolu zavzema odlično mesto Sokol kraljevine Jugoslavije. Na čelu te viteške organizacije je kot vrhovni starešina naš prestolonaslednik, dragi kraljevič Peter. Viteški duh, ki je našemu narodu prirojen dar božji, privlači našo mladino v sokolske vrste in Sokol kraljevine Jugoslavije je postal danes močna organizacija. Bogata mesta in siromašne vasi tekmujejo v zidanju domov za organizirano in uspešno delo sokolskih edinic. Tudi naš dragi Petrovaradin otvarja danes sokolski dom in razvija divno zastavo, dragoceni dar Nj. Vel. kralja.
Sokol! In Sokolice! K . stopaic danes v svoj dom, naj bo vaša sveta iti trajna obljuba, da boste čuvali, negovali in do heroizma izpopolnjevali duh državnega in narodnega edinstva pod visoko egido Nj. Vel. kralia Aleksandra ter pod vodstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Kaikor sobice v ranem jutru najprej razsvetli vrhunce naših gora ter se še-
le kasneje spusti v doline, gaje in poljane, tako naj genij našega rodu v prostrani Jugoslaviji razsvetljuje in duševno osvaja vrhove naše družbe, našo inteligenco, v veliki ideji zedinjenega naroda. Naši prosvetarji, predstavniki naših krogov, ki so pozvani, da negujejo narodno prosveto, naj zanašajo tega duha v široke kroge našega dragega nam naroda. Genij našega rodu ni spremenljiv, se ne klanja in ne hodi po stranskih potih, ker ga vodi božja previdnost po varni poti. V usodni dobi svetovne vojne je bratska ljubezen vezala, ob koncu vojne pa zedinila Srbe, Hrvate in Slovence v skupno državo, vsem nam drago Jugoslavijo.
V zgodovini našega naroda je mnogo junakov in velikanov, ki so ustvarjali, kar imamo danes. Vsi ti veliki sinovi našega rodu so nas s svojimi deli zadolžili, da jih visoko spoštujemo ter jim sledimo. Pred vsemi se mi danes kot nebeški pojav prikazuje duh velikega osvoboditelja Petra, kralja in junaka, v spremstvu velikega ideologa jugoslovenske misli djakovskega škofa dr. Štrosmajerja. Njuna zgodovinska lika naj nam bosta svetla vzora« njuno delo naša šola, njuna energija naša moč in naša krepost.
Vsj vemo, kako je za naše narodno življenje važna viteška sokolska organizacija. Naš narod je bil pred svojim zedinjenjem, pred osnovanjem sedanje naše države razdeljen in razkosan pod štirimi državnimi režimi. Nj. Vel. kralj je z državniškim in herojskim junaštvom ustvaril ustavno monarhijo ter hoče z novim sodobnim zakonodaj-stvom omogočiti boljšo bodočnost ter napredek vsem državljanom, vsemu svojemu zedinjenemu narodu. Misel narodnega edinstva, ki preveva vse zakone naše države, se mora ukoreninlti v duši prebivalstva v vseh pokrajinah prostrane Jugoslavije. Sokol kraljevine Jugoslavije ima v tej misiji izvesti veliko delo. Naloga te viteške organizacije je vzgojiti generacije našega naroda z onimi vrlinami, ki izpopolnjujejo narodno zedinjenje ter bratsko enakopravnost v iskrenem narodnem zanosu.
Mi, zastopniki katoliške cerkve, se radujemo, ko vidimo, da se mlad m a na-
vdušuje za verske Ideale svojega rodu in svoje drage domovine. Zato toplo priporočamo vsem vzgojiteljem, da drago nam mladino vzgajajo v vrlinah, ki delajo narod velik in slaven.«
Govor škofa dr. Akšamovica so. sprejeli vsi prisotni z dolgotrajnim in burnim odobravanjem.
Škof je prisostvoval nato tudi skupnemu kosilu, ki je bilo po otvoritvi sokolskega doma. Med obedom je med drugimi spregovoril minister za telesno vzgojo dr. Andjefinovič, ki je izvajal:
»V mislih moramo imeti vedno tri velika načela, ki so v skladu z govorom škofa dr. Akšamovica. Prvo je, kakof so v Srbiji govorili, »Bog čuva Srbijo, med Hrvati pa »Bog i Hrvati«; to ni bila samo rečenica, temveč izraz in globoko čuvstvo narodne duše, zaradi česar moramo kot borbena nacionalistična organizacija posvetiti svoje delo z vero v Boga. Drugo je geslo »Brat je mio, koje vere bio«, ki ga moramo izvajati v svoji organizaciji do skrajnih posledic. Zagotoviti moramo vsakemu našemu Sokolu kakršnekoli vere je, da se bo njegova vera spoštovala in da mu bo zagotovljeno izvrševanje vseh njegovih verskih obredov. Tretje je, da nismo poklicani reševati niti visokih filozofskih niti verskih vprašanj, ker smo nacionalna organizacija in smo dolžni biti samo skupna organizacija ljudi raznih naziranj v tem pogledu. Kakor stojijo vojaki v vojski drug poleg drugega ne vprašujoč za filozofsko ali versko prepričanje, tako tudi mi korakamo Jugosloven poleg Ju-goslovena v nacionalistični ju gosi o venski borbi.«
Ob koncu svojega govora je dr. Andjelinovič pozval Sokole, naj zapišejo govor škofa dr. Akšamovica v zlato knjigo svojih spominov, kar naj bo početek novega razvoja jugoslovenskega Sokotstva. Naj se z današnjim dnem pozabi vse, kar je oviralo razvoj Sokola. Kdor je Jugosloven, je Sokol.
Tako je! je pritrdil škof dr. Akšamo-vič.
Popoldne je bila mogočna sokolska javna telovadba.
Premestitve učiteljev
Beograd, 10. septembra v. Z ukazom NJ. Vel. kralja so premeščeni na predlog ministra iprosvete na lastno prošnjo učitelji in učiteljice (za točnost imen zaradi telefonskega sprejema ne moremo jamčiti): Aničik Josip in Matilda iz Polšnika v Sv. Jakob ob Savi (srez Ljubljana okolica), Apdh Mara iz Hoč v Ljutomer, Berce Katarina iiz Sv. Jakoba ob Savi v Ljubljano, Bras Franjo iz Prevalj v Trbovlje-Vode, Burja Ludvik iz Kostanjevice v Izlake (srez litijski), Colja Alojeij iz Bele Cerkve v Prečno (srea novomeški), černi Viktor od Sv. Jurija v Markovce (Murska Sobota), Del Cot Ciril iz Razbora v Radvanje (Maribor desini breg), Deškovič Milan iz Ba-kovcev v Slivnico (Maribor d. b.) Grosman Ida od Sv. Duha na Stari gori k Sv. Juriju ob ščavnici (ljutomerski).
Habič Anton in Justina iz štor v Leže (radovljiški), Hari Beneš iiz Tišine v Fo-kovce (Mur. Sobota), Janžekovič M. iz Slov. Bistrice v Kamnico (Mariibor 1. br.) Jure-čič Fran iiz Šmarja-Sap na Vič pri Ljubljani, Kotnik Vili/boj in Pavla iz Lehna v Sv. Marjeto pod Ptujem, Kramar Draga iz Vranskega v Kamnico (Maribor 1. b.), Kumer Josipina iz Ribnice v štore (celjski), Lazar Anton od Sv. Martina pTi Vur-bergu v Razvanje (Maribor <1- b.), Lešnjak Marija iz Luč v Gorico (gornjegradski), Levstik Vlasta iz Krškega na Vič pri Ljubljani.
Majer Srečko iz Vurberga v Šoštanj, Mejak Teodora iz Toplic pri Zagorju k Sv. Petru tpri Ljubljani, Mihelič Ivan iz Selc v Predosle (kranjski), Perič Marija i® Kropivnika k sv. Križu (šmarski), Pod-lesnik Framica i a Spodnje Polskave v Ribnico na Pohorju, Porenta Viktor iz Vitanja v Resnik (konjiški), Požar Vaclav iz Adlešiičev k Sv. Petru (Novo mesto), Požar Metod in Pavla iz Bohinjske Bistrice k Sv. Petru v Savinjski dolini (celjski).
Rupoik Antonija od Sv. Eme v Slovensko Bistrico, Samec Fran iz Polja pri Muljavi k Sv. Marku pod Ptujem, Soban Marija iz Doblič v Podibrezje (kranjski). Soban Josipina iz Domaševcev v Šmarje (Ljufbljana okolica) Sare Amalija od Sv. Ožibolta v L/>ški potok (kočevski), Štele Cecilija iz Maribora v Guštanj Gprevalj-ski), Troha Elza Iz Ljutomera v Hoče (Maribor d. b. Trošt Josip Ln Josipina iz Dobrovndka v špitalič (konjiški), Tuta Her-ta iz Zaloga pri Komendi v Domžale (kamniški), Uhlir Marija iz Sodražice v Bohinjsko Bistrico, Uršič Zora v Krško, Viš-ner Stanislava iz črenševcev v Metliko, Voršič Henrika iz Trbovelj v Hajdino (ptujski), Zagažen Ivan od Sv. Jerneja v Rakovco (konjiški). Zajec Franja iz Cr-mošnjic v Št. Jernej (krški), Zaumfuhs
Julijana iz Sv. Ane v Slov. goricah v Tur-nišče (dolnjelendavski).
Ahčdm Natalija iz Bevk v Ljubljano, Verden Franc iz Senožet v Zgornjo šiško, Cerar Ivana iz Stogovcev v Hrušico (Ljubljana okolica), Debelak Ivana iz št. Janža Ribnico, Dragan Ljudmila v Ljubljano, Gande Pavla iz Novega mesta v šmihel pri Novem mestu, Horvat Valerija iz Komende v Kamnik, Janežič Dma od Sv. Marka v Ormož, Jeraj Katarina iz Most v Ljubljano, Kerkoč Leonora iz Ligojne na Vrhniko, Kopriva Franja iz Lokovice v v Dobrniče (.novomeški). Osana Henma iz Sore v Ljubljano, Oražem Marija ia Ljulbljane v Ribnico, Porenta Urša iz Grosupelj v Hnušico (Ljubljana okolica), Prah Roza iz Vuzenice v črno (prevaljski), Rogel Stanislava iz Boštamja v Ljubljano, Rus Barica iz Domžal v Kamnik, Semen Pavla iz Lesc v Ljubljano, šeme Helena iz Sostrega v Ljubljano, Tavžel AleksandTa i i Griž v Petrovče (celjski), Turnšek Avrelija iz Doblič v Črnomelj, Ušeničnik Gizela iiz Mengša v Domžale, Visjak Marija iz Dobove v Brežice, Vovk Slava iz Stogovcev v Čatež (krški).
Beograd, 10. septembra, p. Direktor realne gimnazije v Mariboru dr. Matko Heric je napredoval v m/2 položajno skupino. V 6. skupino je napredoval učitelj Mihajlo Dojčinovič v Mariboru, upokojeni so bili učitelji in učiteljice Amalija Kobav v Ko. stanjevici, Josipina Vogrinec pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Karolina Klemenčič v Novem mestu, Alojzij Potočnik v Ljubljani in Marija Bačič pri Sv. Juriju v Prek-murju.
Katastrofa na morju
Newyork. 10. septembra. AA. ,Newyork DailF News< trdi v članku pod naslovom >163 ljudi s premislekom ubitih«, da sta. preden ie izbr.ihnil ogeni, nastali na par-niku >Morrocaetlu< dve eksploziji. V oporo svoje teze navaja list poročila iz Havane, no katerih so kubanske oblasti uvedle preiskavo, ker mislijo, da gre za sabotažo etavkujočih v havanski luki.
Asburvpark. 10- septembra. AA. Dopoldne je nastala na gorečem parnika >Morrn-caetlu« silna eksnloziia. ki ii še ne vedo vzroka. Iz dimnika se je začel valiti gost dim. Ladja se čim dalie bolj pogreza v pesek in ie vlačilci oač ne bodo mogli spraviti nazai v vodo. Razbitino bodo najbrž presekali z acetilenskimi puhalnicami. Ogenj se širi zlasti ne predni^m delu ladie
(Glej tudi 6. stran!)
Tretji dan zdravniškega kongresa na Bledu
Bled, 10. septembra.
Kongres, ki je v nedeljo končal obravnavanje zdravstvenih prilik našega podeželja, je danes ves dan razpravljal o svobodnih medicinskih temah, o ureditvi medicin, skega študija, o regulaciji rojstev ter o napredku terapije nekaterih bolezni. Po pot dne so prišla na vrsto staležna vprašanja. Izčrpne debate so se razvile posebno o spremembah in dopolnitvah zakona o bolnicah, ki jih je na iniciativo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje predlagala organizacija zdravnikov naših javnih bolnišnic. Kongres je z malenkost, nimi spremembami osvojil stavljene pred loge, ki bodo dvignili nivo naših bolnic.' Načrt zakona o splošnem narodnem zavarovanju, ki sta ga kongresu predložila dr. Schlesinger in dr. šlajmer, se bo še po* drobno preštudiral in izpopolnil, preden bo predložen zdravstvenemu ministrstvu.
Predavanja in referati so bili zvečer -a. ključeni in je kongres takoj začel razpr ljati o konkretnih resolucijah.
Iz starešinstva gasilske zveze
Beograd, 10. sept. AA. Starešinstvo ga» silske zveze kraljevine Jugoslavije je na svoji 14. seji, ki ji je predsedoval starešina zveze Vladimir Andraševid, razpravljalo po poročilu glavnega tajnika o blagajniškem in pisarniškem delu tudi o načrtu pravilnika o nadzornem odboru gasilske zveze. Pred uveljavljenjem ga mora proučiti še pravni odbor zvezne uprave in samouprava. Nato so bila dokončno redigi-rana navodila za ustanavljanje novih prostovoljnih gasilskih čet, ki bodo poslana vsem gasilskim organizacijam. Zakon o gasilski policiji izroči starešinštvo posebnemu strokovnemu odboru, ki naj ga oceni. Nato je starešinstvo razpravljalo še o drugih vprašanjih. Tako so soglasno sklenili, da bo prihodnja seja 26. septembra, na kateri bodo proučili vprašanje zavarovalnic Na to sejo bodo povabljeni vsi člani zvezne uprave, novoizvoljeni člani nadzornega odbora in vse starešine gasilskih zajednic.
Dva nova požara
Balboa, 10. septembra. AA. Na pamilV >Santariti«, ki je vozil iz Valparaisa v New vork čez Panamo in bi moral danes priphi-ti v Balboo. ie nastal ogenj. Vnelo ee je * skladišču ladie. kjer ie naloženih 70 ton kemičnih izdelkov. Parmk ima 70 mož posadke.
Bremerhaven. 10. septembra. AA- N« osrodju ladie »Dreeden«. ki se ie junija ponesrečila na norveški obali in eo jo potem potegnili v nemške vode. je izbruhnil ogenj. ]ki bo popolnoma uničil trup ladje.
»Kobaridski junaki"
Izredno oster, a zaslužen odgovor beograjskega lista na sramotenja Jugoslavije v fašističnem tisku
Pod naslovom »Odgovor junakom od ,Ca-poretfca'« priobčuje beograjsko »Vreme« prošle nedelje na vsej uvodni strani šest
stolpcev dolg članek kot odgovor na sramotenja, ki jih objavljajo italijanski listi dan na dan o naši vojski in naši državi Osobi-to se je v tem odlikovalo glasilo zadrskih jtalijanašev »San Marco«. Ta listič je obdolžil srbsko vojsko strahopetnosti. češ da je bila samo zato pobita že na Kosovu, da je bežala pred Bolgari pri Slivnici, da je pri Kumanovu komaj potolkla Turke s svojo oadmočjo in da je podlegla Avstriji, Nemčiji in Bolgariji iz gole bojazljivosti Nesramni napad je v celoti ponovil radio v Bariju, zato je obema »Vreme« dalo zaslužen odgovor, ki ga priobčujemo v njegovih bistvenih odstavkih.
Beograjski list pravi med drugim: »Na svetu ni naroda, ki bi v svoji zgodovini moflel zabeležiti same zmage. Mi se ne sramujemo narodne nesreče na Kosovu, niti neuspeha pri Slivnici, niti našega zloma leta 1915, ko so na nas udarili Avstrijci, Nem ci in Bolgari, trije proti enemu. Na svetu pa živi narod, ki v svoji zgodovini ne more zabeležiti niti ene zmage, pač pa neprekinjeno vrsto strahovitih porazov. To so Italijani.
V svoji novi zgodovini se je Italija voje-va!a prvič 1. 1848. in je to vojno zaključila js strahovitim porazom pri Custozzi. Polom je bil tako strahoten, da so Italijani celo svojega kralja Karla Alberta proglasili za izdajalca. Naslednjega leta 1849. je Italija zopet trčila s sovražnikom na bojnih poljanah. Zopet strašanski poraz pri Novari in kralj Karol Albert se je moral odpovedati prestolu. L. 1859. so bili Italijani znova po-tolčeni pri Solferinu in jih je rešilo le francosko orožje, ki je Avstrijcem odvzelo zmago nad Italijani. L. 1866. stoji zopet v znameniu italijanskega poraza, to pot na morju. Zaradi napada Prusov na Avstrijo je tudi Italija pohitela, da ugrabi košček plena. Prusi so Avstrijce potolkli pri Pado-dovi. Italijani pa so bili v skladu s svojo voiaško tradicijo tepeni pri Visu, dasi so bili v silni premoči proti avstrijskemu bro-dovju. Kljub italijanskim porazom je s pomočjo Francozov m Prusov prišlo do ze-dinjene Italije.
Nova država je mirovala skoro trideset let, 1. 1896. pa si je hotela podvreči Abesi-nijo. Goli, z loki in kopji oboroženi črnci pa so junake generala Baratierija pognali v paničen beg. Sam general se je ustavil šele v Kairu, kjer je njegovega konja kot dir-kaško posebnost kupil neki Anglež. Voia.ki pa so bili deloma pobiti, deloma pa ujeti. V slavo italijanskemu vojaštvu je dal abe-sinski cesar ujetnike skopiti, češ da niso vredni imena mož in vojakov. Bitka pri Adui, kjer je prvič nastopila vojska zedi-njene Italije, je ena izmed najbolj tragikomičnih dogodkov vse svetovne vojaške zgodovine.
Pustimo tripoliško vojno, ki je vsa ogromna sila Italije niti po 25 letih še ni popolnoma zaključila, in se spomnimo svetovne vojne, ko je Italija izgubila dvanajst soških bitk, med katerimi je gotovo najznamenitejša ona, ki nosi ime po našero Kobaridu. »Caporetto« bo za vse čase za-popadek največjega poraza, paničnega bega in najvišje strahopetnosti kake vojske. 24., 25. in 26. oktobra 1. 1917. je dala italijanska vojska najzgovornejši primer svoje brezmejne strahopetnosti. Avstrijske in nemške čete so bile po številu za polovico šibkejše od italijanske vojske, pa so vendar skoro brez lastnih izgub prizadejale sovražniku poraz, kakršnega ne pomni vojaška zgodovina. Italija je pri tem izgubila vse svoje topove 3136 po številu, 1732 strojnih pušk, lažjih topov in metalcev min in 300 tisoč ujetnikov. Ostanek 350.000 pa je v takem paničnem begu url v notranjost, da
so Avstrijci na bojišču pobrali ne samo sto in sto tisoče pušk, marveč tudi 320.000 hlač, ki so jih junaki od Caporetta slekli spotoma, da so lažje nadaljevali svoj maratonski tek po plodnih ravnicah Severne Italije. Slabo opremljena avstrijska vojska bi bila lahko podila bežeče strahopetce do samega Rima, da niso Angleži in Francozi ustavili avstrijskega napredovanja. Begunci so od Kobarida tekli tja do Napolija in italijanski vojaški pisatelj Aldo Valori v živih barvah opisuje brezumni strah teh begunskih množic.
Temu nasproti pa je srbska vojska na svojem umiku pred avstrijsko, nemško in bolgarsko premočjo le po trdih bojih odstopala v popolnem redu korak za korakom do albanskega obrežja. Sovražniku ni prepustila niti enega topa; težje je uničila, lažje pa je z nadčloveškimi napori prinesla preko zasneženih albanskih planin. Sovražnik ji je sledil v primerni razdalji, ki jo je določala srbska vojska. Komaj pa so se srbske čete vkrcale na ladje in so se ne obzorju pojavili prvi sestradani in raztrgani Avstrijci, so Italijani v paničnem strahu zbežali iz Drača in avstrijska vojska je brez strela zavzela njihova ogromna skladišča hrane, municije in drugih vojnih potrebščin.
L. 1915. je italijanski pesnik D* Annun-zio spesnih navdušeno odo na čast Srbiji. V pesmi občuduje brezprimerno hrabrost srbskega naroda, njegovo junaštvo in vi-teštvo. Naj si obrekovalci iz one strani Jadrana prečitajo to odo. Izmed številnih priznanj srbski vojski naj omenimo samo nemškega generala von Lochowa, ki pravi: »Vojna v jeseni 1. 1915. v Srbiji spada med najdragocenejše spomine vojskovodij in čet III. pruskega kora. Napolnjujejo me z globokim spoštovanjem do našega hrabrega srbskega nasprotnika.«
Pri Kobaridu so Italijani obogatili svetovno zgodovino za edinstveni primer panike in bega ter odnesli rekord v strahopetnosti. Na morju je za to slavo poskrbel rušilec »Turbina«. Od vseh vojnih ladij vo-jujočih se narodov v svetovni vojni je edino ta rušilec izobesil belo zastavo in se nedotaknjen z vso posadko predal Avstrijcem. Nemške, ruske, francoske, angeške, avstrijske in druge ladje so tonile v boju, samo italijanski kapetan korvete Biamti je svojo »Turbino« predal brez boia.
Ker pa Italija ni dosegla nikake zmage, si jo je izmislila. Iznašla je bitko in zmago pri Vittorio Veneto. Nemški general von Cramnon piše o tej zmagi: »... po uporu avstrijskih Slovanov so se 20. oktobra uprli še Madžari, da jih niti nadvojvoda Jožef ni mogel več pomiriti. Čez štiri dni je bila fronta skoro popolnoma prazna, Italijani pa si je niso upali napasti, šele 27. oktobra so italijanske čete pod opreznim vodstvom Angležev pri Vittorio Veneto prekoračile Piavo in zadele na popolno praznino.« V tej praznini se je odigrala »zmaga« italijanskega orožja, kajti v njej ni bilo sovražnika.
Beograjsko »Vreme« zaključuje svoj članek: »Mi vemo, da se je mogočna beneška država tresla pred peščico golih senj-skih gusarjev; vemo, da so pri Custozzi^ m Novari bežali Pijemontezi ravno pred liški-mi in hrvatskimi graničarji; vemo, da so ravno naši dalmatinski mornarji, čeprav pod tujo zastavo, zdrobili italijansko bro-dovje pri Visu; vemo, da so na Piavi in na Tagliamentu bežali italijanski vojaki pred našimi slovenskimi in hrvatskimi polki; vemo pa tudi, da Italijani trepetajo pred našo mlado močjo in da jim klecajo kolena, ako le slišijo ime Jugosloven, zato nas podlo obrekovanje ne spravi iz ravnotežja. Obrekovalci igrajo opasno igro. Mi znamo odgovoriti ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. O tem hrani zgodovina dovolj dokazov.«
Gorenjci čestitajo angleškemu princu in njegovi zaročenki
Bohinjci in Blejci v gosteh pri angleškem princu Juriju *	in njegovi zaročenki princesi Marini
Bohinj, 9. septembra.
V petek popoldne se je vršila ob Bohinjskem jezeru prisrčna pozdravna manifestacija pri mladem angleškem princu in pjegovi zaročenki. Priredili so jo bohinjski in blejski domačini, da se mlademu paru Eahvalijo, ker si je za kraj svoje zaroke Izbral našo prelepo domovino. Organizirali pa so jo srednjevaški župan g. Janko Hodnik, bistriški župan g. Franc Mavrič, blejski župan g. Anton Vovk in g. Molnar, lastnik hotela »Toplic« na Bledu.
Manifestacija je bila prirejena brez velikih napovedi, vendar pa se je je udeležilo nenavadno veliko število ljudi: saj je bilo samo pestrih gorenjskih narodnih noš nad 120. Prisostvovali so ji tudi številni tujci, ki jih je še zdaj vzlic pozni sezoni obilo pri Bohinjskem jezeru.
Ob četrt na 15. so prikorakali udeleženci pozdravne svečanosti v sprevodu pred gradič princa Pavla v bližini Bohinjskega jezera. Nj. Vis. princ Pavel, njegova soproga Nj. Vis. princesa Olga, Nj. Vis. angleški princ Jurij in njegova zaročenka Nj. Vis. princesa Marina, ki so bili o pozdravni svečanosti obveščeni, so sprejeli domačine na pogradku pred gradičem. Visoke goste je najprej pozdravil bistriški župan g. Mavrič, potem pa sta jih nagovorila v zanosnih besedah še blejski župan g. Vovk in srednjevaški župan g. Hodnik
Za pozdrav se je v imenu mladega angleškega princa in njegove zaročenke zahvalil v prijaznih besedah Nj. Vis. princ Pavel. Povedal je, da je njegov gost očaran cd lepote naših krajev, ki si jih bo ohranil v trajnem sponrnu. Zlasti so mu všeč naše slikovite narodne noše. Izrazil je svoie veselje nad prisrčne manifestacijo, ki so jo priredili domačini, in izrazil upanje, da bo prišel njegov visoki gost še večkrat obiski t Bohinj.
Potem je blejski župan dvignil svojo Sčerko, da je položila Nj. Vis. princesi Marini na glavr venec iz cvetja v oblik' krone, hčerka g. Molnarja pa je izročila Nj. Vis. princu Juriju krasen šopek nageljnov in rožmarina.
Justina Cesarjeva iz Stare Fužine je potem izročila princesi Marini šopek naših planinskih rož, ki ga je priskrbel srednje-yaški župan g. Hodnik. Se .več drugih šop-
kov je napravil edini bohinjski vrtnar g. Anton Gabrič.
Mlada zaročenca sta bila vidno vzrado-ščena nad počaščenjem, ki so jima ga izkazali naši domačini.
Pevci so potem zapeli Aljaževo pesem »Oj Triglav, moj dom«, potem pa začeli navdušeno vzklikati, Visoki gosti so jim prijazno odzdravi j ali. Tudi pred številnimi fotografi, ki so jih izkušali vzeti na ploščo, se niso nič skrivali.
Nato se je sprevod vrnil proti Sv. Janezu, kjer je princ Pavel povabil vse domačine na prigrizek. V prijetnem razpoloženju so se po plesu, ki ga je pogosto prepletalo tudi kolo, domačini razšli s. prepričanjem, da tako ljubeznivih gostov, kakor so v gradiču princa Pavla, Bohinj še ni imel.
Po tiralici prignan iz Splita v Ljubljano
Ljubljana, 7. septembra.
Policijska eskorta je danes pripeljala iz Splita v Ljubljano mladega pustolovca, ki je 29. julija vdrl v stanovanjsko sobo po-sestnice Marije Sitarjeve v Zgornji Šiški ter ji odnesel iz ročne blagajne 40.000 Din gotovine in več zlatnine, tako da je Sitar-jeva utrpela 50.000 Din škode. Sum vloma je padel takoj na 22 letnega hlapca Pipeta, ki je poprej služil pri Sitarjevi ter so mu bile razmere znane, a je po vlomu pobegnil. Ljubljanska policija je za njim izdala tiralico. Imela je uspeh. V Splitu so ga prijeli na nekem privatnem stanovanju.
Mladi pustolovec je bil močno potrt, kajti imel je prazen žep pa kovčeg z borno ropotijo. Na splitski policiji je Lipe priznal tatvino, toda le gotovine 40.000 Din, tajil pa je tatvino zlatnine. Po vlomu se je še tisti večer (vlomil je popoldne) odpeljal z brzcem v Beograd, kjer se je seznanil z nekim Slovencem - trgovskim potnikom, pa je ž njim veseljačil in zapravil skoraj ves denar. Nato je krenil proti Splitu, kjer se je tudi le kratko veselil letoviškega življenja.
DIABETIČAR JEM
pomaga zraveh Insulina in dijete pitje Rogaške slatine »Donat« Vprašajte vašega zdravnika! Pridite za Časa jesenske sezone (september in oktober) v Rogaško Slatino! Popolna 20-dnevna oskrba 1.200 odnosno 1.000 Din.
Par političnih beležk
V petek 7. t. m. se je vršil v Ljubljani sestanek za ustanovitev zadruge »Narodna Prosveta«, katere namen naj bi bil izdajanje novega dnevnika. O tej nameri smo v »Jutru« že izrekli svoje mnenje. O sestanku poroča »Slovenec« naslednje podrobnosti:
»Včeraj, v petek, so se sestali nekateri politiki v Ljubljani, da se pogovorijo o dnevniku, ki ga nameravajo, kakor smo £e poročali, v kratkem izdati. Povabljenih je bilo, kakor smo poučeni, 400 oseb, prišlo jih je pa 76. Med njimi so bili bivši minister Pucelj. ban dr. Marušič, senatorji dr. Ravnihar, dr. Rajer, dr. Rožič in dr. Gregorin ter poslanci Dermelj, Koman, Mravlje in Krejči. Ostali so bili banovinski svetniki in prijatelji ministra Puclja in 20-spoda bana. Osnovali so zadrugo ter v njeno vodstvo izvolili dr. Ravniharja, Pipana, Komana in dr V debati se je poudarjalo, da mora dnevnik, ki ga snujejo, biti samostojen ter, kakor se je naglašalo, zastopati »čisto politiko jugoslovanskega nacionalizma«. Ime novemu listu še ni določeno.«
Tako »Slovenec«. Kolikor smo mogli izvedeti mi, na sestanku nova zadruga še ni bila ustanovljena, temveč ima odbor, o katerem poroča »Slovenec«, samo pripravljalni značaj, pred vsem nalogo, da začne nabirati za zadrugo člane in deleže. Delež znaša 100 Din in se povrne, ako član izstopi. Vendar mora vsak član plačati še 400 Din pristopnine, ki pa se tudi ob izstopu ne povrne, marveč ostane zadrugi. Vsakih pet deležev daje pravico do enega glasu na občnem zboru zadruge.
Poleg gospodov, ki jih navaja »Slovenec«, so bili med 76 udeležniki petkovega sestanka med drugimi tudi g. Evgen Lovšin, solastnik tvrdke »Rude in kovine«, oba slovenska člana upravnega odbora Narodne banke gg. Josip Kavčič in dr. Igor Rosi-na, pravni zastopnik Jugočeške in organizator bojevnikov v Kranju g. dr. Sabothy. bojevniški prvak in banovinski svetnik g. Krulej iz Sevnice, odvetnik dr. Rapotec iz Maribora, g. ravnatelj Terček, načelnik pri železniški direkciji g. Deržič, g. župan Ažman iz Lesc itd. Kmete je poleg gg. Komana in Ažmana zastopal tudi g. Pipan. Med sestankom so se v neposredni bližini kretali tudi nekateri znani ljubljanski bojevniški prvaki. Zakaj niso šli v dvorano, nam niso povedali. Mogoče bomo tudi to kmalu izvedeli iz »Slovenca«, ki je prvi prinesel tudi vest o sklicanju sestanka za ustanovitev novega dnevnika.
Za isti čas kakor ta sestanek je bila sklicana seja glavnega odbora Kmetijske družbe, na katero so prišli nekateri člani prav od daleč. Seja je bila nesklepčna, ker so se nekateri ljubljanski člani namesto seje udeležili sestanka za novi dnevnik. Baje so bili oni člani, ki so iz oddaljenih krajev zaman prišli v Ljubljano, zelo nejevoljni. Ali so jim kljub temu povrnili potne stroške, nam ni znano.
Za soboto so sklicali bojevniki v Ljubljani nekak kongres delegatov svojih krajevnih organizacij, ki so jih zadnji čas prav pridno ustanavljali po raznih občinah. Ker pa nova pravila njihove Zveze, katerih spremembo je vlada zahtevala, še niso potrjena, je bila sklicana konferenca prepovedana. V Ljubljani se je, verjetno vsled prepozne objave prepovedi, ipak zbralo okrog 120 delegatov, ki so se potem dopoldne sestali na vrtu hotela »Union« pri prijateljski južini, odnosno so porabili lep dan za obisk velesejma. Kakor čujemo, so sedaj ustavljeni tudi vsi krajevni sestanki bojevnikov in s snovanjem nadaljnih organizacij se je prenehalo. Med tem so nastali tudi konflikti med bojevniki in Jugoslovensko akcijo, ker je ta poskusila snovati svoje odbore tudi v Sloveniji. V imenu bojevnikov je g. Vidmar na nedavnem sestanku v Mariboru proglasil Jugoslovensko akcijo za fašistično in izjavil, da pravi bojevniki nimajo z njo nobenega posla.
Za politično in nacionalno vzgojo so si gotovi nepoboljšljivci izbrali sedaj posebno skriti kotiček: otroško rubriko v »Slovencu«. Tam razlaga »Kotičkov striček« nebogljeni deci v »duhovitih« odgovorih na izmišljena vprašanja razne svoje politične in nepolitične nazore. V sobotnem »Mladem Slovencu« čitamo n. pr., da so imena Zlata, Vlastica, Mila, Radojka, Slavica, Dragica itd. tuja, domača so pa Micka, Julka, Urška, Pavla, Marta, Betka itd. V mladinski prilogi od 2. septembra pa čitamo naslednji narodnovzgojni prispevek famozne-ga strička:
»Pomanjkanje slovenskih dedov je zadnji čas postalo že kar občutno in sem se že jaz resno zbal, da jih kmalu nikjer več ne bo. Saj veš, kako je s to rečjo: dandanes je moderno, če se slovenski ded potrka na prsa in če vrlo njegovo grlo svečano oznani svetu, da ni slovenski ded, nego to in to. In postavi pred »slovenski« še štiri druge črke in je potem tak in tak ded — koklja ga brcnilal Slovenski dedi so pač trdoživa korenina in me to jako veseli, kajti se imamo vsi samo slovenskim dedom (brez tistih štirih črk odspred) zahvaliti, da sploh smo. Slovenske dede s štirimi črkami odspred bo tudi prej ali slej pamet srečala. Če si rojen ptič, ne moreš biti miš!«
Pa recite, da ni strupen ta striček! V ostalem zna ta imenitni vzgojitelj otrokom dajati poduk tudi o modernih socialno političnih nazorih po pravilu, da si »bogatin« lahko vse privošči, tudi zdravje, siromak pa le smrt. Tu očividno še božja pomoč ne zaleže... po mnenju — Kotičkovega strička.
Povečanje japonskega vojnega proračuna
Tokio, 10. septembra. AA. Japonsko javnost je precej presenetila velika postavka v proračunu za vojaške potrebe. Proračun vojnega ministrstva znaša namreč 626 milijonov jenov, čeprav so še pred kratkim na pristojnem mestu izjavljali, da ne bo presegel 560 milijonov. V poučenih krogih pravijo sedaj, da se je vojni proračun po. večal pred vsem zaradi potrebe po zavarovanju Mandžurije in zaradi napetosti z Rusijo,
Velika cerkvena svečanost
v Mariboru
Na evharistični sho«g lavantinske škofije se Je iz vse bivše Spodnje Štajerske zbralo 30.000 vernikov
Maribor, 10. septembra.
V soboto je bil v Mariboru velik evharistični zbor za vso lavantinsko škofijo. Iz vseh krajev prostrane škofije so se zbrale ogromne množice, tako da cenijo število udeležencev na preko 30.000. Slovesnost je bila gotovo ena največjih verskih manifestacij, kar so jih doslej videle slovenske pokrajine. Verniki so prihajali s posebnimi in povečanimi rednimi vlaki, z vozovi in na kolesih, z avtobusi 121 tovornimi avtomobili, ogromne množice pa tudi peš v manjših skupinah ali tudi v velikih procesijah. Celo iz Prekmurja je prišla peš močna procesija.
Mnogo tisočev se je zbralo v Mariboru že v petek, večina pa je prišla v nedeljo zjutraj. Mariborske cerkve so bile odprte vso noč in vse lepo razsvetljene. Zlasti učinkovito z neštetimi žarnicami je bila tudi od zunaj iluminirana stolnica. Bleščeče električne žarnice so predstavljale ogromen kelih, obdan od enako ogromnih, tudi iz žarnic sestavljenih sveč. O polnoči so bile v vseh cerkvah maše polnočnice; v stolnici, ki je bila
nabito polna, jo je daroval šibeniški škof dr. Mileta. Vso noč so v cerkvah tudi
spovedovali in ob zori vernike obhajali.
Višek svečanosti je bdi v soboto dopoldne na bogato okrašenem Glavnem trgu, ki so ga množice vsega napolnile. Lavantinski škof g. dr. Ivan Tamažič je prispel na trg v spremstvu šSbeniškega škofa dr. Milete ter nad 100 duhovnikov. Opravil je slovesno sv. mašo, med katero je mogočno prepevala vsa množica, kar je na vse napravilo nepozaben vtis; škof dr. Tomažič je sam imel tudi svečano pridigo.
Po končani maši se je razvila ogromna procesija na Slomškov grob, kjer je množico zopet nagovoril g. škof, nato pa opravil litanije pred kapelico, v kateri počivajo ostanki velikega vladike Antona Martina Slomška. S škofovskim blagoslovom množicam so bile cerkvene svečanosti končane in tekom popoldneva so se udeleženci polagoma razhajali.
S kongresa so bile poslane vdanostne brzojavke kralju, papežu ki papeškema nunciju.
Veličasten zaključek slovanskih plesov
Ljubljana, 10. septembra
V nedeljo zvečer je bil na letnem sokolskem telovadišču v Tivoliju slovesno zaključen prvi naš slovanski plesni festival. Pred ogromno množico občinstva so ob diskretni iluminaciji nastopile skupine iz Adlešičev, iz Andrijevcev pri Slavonskem Brodu, iz Skopske Črne gore, iz Blata na Korčuli in pa Bolgari.
Vsi plesi so bili veliko novo doživetje za Ljubljano in publika je vse nastopajoče viharno aklamirala. Posebno burno je pozdravila skupino Bolgarov, ki so v lepih, dragoceno vezenih, pestrih nošah izvaiali nekaj prav zanimivih, temperamentnih plesov, polnih življenjske radosti in vedrine. Prof. Džonev iz Sofije, ki je vodil bolgarske plesalce, je izpregovoril nekaj pozdravnih besed pred mikrofonom in med drugim poudaril, da je kulturno vzajemno sodelovanje med Jugosloveni in Bolgari najboljša pot za dosego nacionalne in državne enotnosti med obema slovanskima vejama na Balkanu. Izmed plesov je bila najlepša in najzanimivejša atrakcija na večeru mo-reška, ki jo je predvajala skupina iz Blata na Korčuli. Moreška je stara viteška igra.
Gospodarska razstava v Konjicah
Slovenske Konjice, 9. septembra.
Na pobudo tukajšnjih gospodarstvenikov je bila 8. t m. dopoldne otvorjema gospodarska razstava, ki predstavna za naš srez nekaj čisto novega- Otvoritveni govor je imel g. Rado Jereb, notar «i predsednik trške občjne, ro čigar glavni zaslugi in ob tesnem sodelovanju našega sreskega načelnika g. dr. Suhača je bila razstava prirejena. V uvodu je poudaril krasote naše lepe kraljevine, nato pa je godba za grala državno himno ob navdušenem vzMkanju našemu ljubljenemu vladarju. V nadaljnjem govoru se je zahvališ za pokroviteljstvo banu g. dr. Marušiču in je pozdravil zastopnika bana g. inž. Zidanšflca, konjiškega rojaka., ki je z veseljem prispel k nam, da vidi gosipodarsk* napredek svojega rojstnega sreza. Med drugim je potem g- Jereb pozdravili našega narodnega poslanca notarja g- Ka-roHa Gajška, sreskega načelnika g. dr. Sirfiača, odposlanca Kmetijske družlbe tajnika g. Kafolas starosto konjiškega sreza g. dr. Ivana Rudolfa in go. dr. Suhačevo, ki so vsi v veliki meri pripomogli k uspehu razstave. Zatem je na kradto obrazložili razpored razstave.
Za g. Jerebom je povzel besedo g. inž. Zidanšek; sporočil je pozdrave gosp. bana. govoril o gospodarskih vrtinah konjiškega sreza in podal primerne smernice svojim dragim rojakom.
Nato je bila razstava otvorjena. Pod vodstvom šolskega upravitelja g. Schefla in učitelja g. Malenška so bili vsi predmeti smiselno razvrščeni. Razstavnega materiala se je nabralo ogromno. Po c«stro-sti ta le-poti predmjajči razstava ženskih ■ročnih del Res prav mnogo okusa so pokazale marljive učiteljice upraviiteljica ga. Bratanjčeva in gdčnd. Pennatova in Režab-kova m številne druge dame, ki se niso ustrašile truda za uspeh.
Razstava sadja ia poljskih pridelkov pod vodstvom strokovnjaka oskrbnika g. Jožeta Zdovca nudi najlepše sadje in grozdje kakor tudfi izbrane poljske pridelke, kolikor jib premorejo gospodarji v našem s rezu.
Sosednji prostor izipoAnjajejo obrtniki in industrijski izdelki. Tukaj so zastopani nfizarji. tapetaciji, krojači, šivilje, čevljarji. Prav okusna sita paviljon tukajšnje tvor-nice čevljev »Alfa« in razstava tvornice usnja »Laurich«, ki spada med največje v naši banovini. Razstavila je tudi prav zanimive kožne priprave za tekstilne tvornice.
Veterinarska Hi lrgienska razstava nudita obiskovalcem mnogo poučnega materiala.
Vzorno urejena gozdarska razstava je za naš srez, ki se do dofcre polovice peča z gozdarstvom, zelo poučnega pomena. Pozornost občinstva zbuja v miniaturi, a do najmanjših podrobnosti izdelana žaga venecianka. Izdelek je komaj 16letne-ga Milana Muhiča od Sv. Barbare pri Konjicah. Nadarjeni mladenič zasluži vso pohvalo. V tem oddeiku je razstavila tukajšnja podružnica Kmetijske družbe najrazličnejše vrste zdravilnih zelšč, suhih gob. raznih poljskih pridelkov z lastnega posestva, umetnik gnojil ia dragega. Vse to
polna slavnih tradicij in veličine, kš jo }• preživljala Korčula pred davnimi stoletju Z nekakšnim literarnim preludijem predstavlja ples zgodbo o borbi med Mavri in Osmani za lepo hanumo. Korčulani so nastopili v sijajnih, originalnih kostumih in njihov ples je držal občinstvo s svojo dramatičnostjo in slikovitostjo v napetosti do konca. Korčulani so nam s svojim obiskom odkrili nov svet lepote, ki jo premore narod ob morju.
Na koncu je predsednik prireditvenega odbora, podžupan prof. J are v kratkih besedah izrekel zahvalo vsem skupinam,ki so s svojim sodelovanjem pripomogle festivalu do tako veličastnega uspeha, posebej toplo pa se je zahvalil pokroviteljica festivala, Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je i tolikšno ljubeznijo in zanimanjem sprein-ljala ves potek plesnih svečanosti. — & lepemu uspehu pa je dobršen delež doprineslo tudi milostno nebo, ki je naklonilo za festivalske dneve izredno lepo m topl-a vreme. Šele danes, ko so se gostje po vecirn že razšli, se je po stari navadi Ljubljane v jeseni spet ulil dež.
je prav strokovnjaško uTedi-1 g. 2agar C> ril. upravnik podružnice, ki je tudi sicer mnogo storil za razstavo.
V	veliki telovadnici j« paviljon šnjega vrtnarja S• Peršenonika. Zanimiva je v zmanjšanem merilu narejena koča na Pesku, ki služi istočasno za planinsko, lovsko in tujsko-nprometno razsrtavo. _
Omeniti moramo tudi, da je naš mojster g. Radič razstavil poiprsji Nj. Vel. krajja Aleksandra in g. A. Lauricha, ki sta deležni mnogo priznanja. Poprsji sta T naravni velikosti.	.
Obširne prostore dvorišča K t^K*Sia Kmetijska družba iz Ljubljane. Razstavljeni kmetijski stroji zbujajo mnogo občudovanja med obiskovalci. Tu je razstavil tudi svoie prvovrstne izdelke naš domači sod ar Franc Rudolf.
Razstava perutnine je enako pestra. Najbolj je zastopana naša domača štajerska pasma.
Vsa razstava je na lepem višku in ie treba prizmah, da so se prireditelj res potrudili____
Zborovanje graditeljev
Ljubljana, 10. septembra
V	sejni dvorani Zbornice za TOI se^je včeraj dopoldne vršila glavna skupščina Združenja pooblaščenih graditeljev kraljevine Jugoslavije. Zbrani so bili delegati sekcij iz Zemuna, Osjeka, Sarajeva, Splita, Sušaka, Vojvodine, Zagreba, Maribora •in Ljubljane, posebno toplo pa je bil od stanovskih kolegov pozdravljen pionir slovenskega stavbarstva Ivan Bricelj, dolgoletni predsednik Združenja graditeljev za dravsko banovino. Bansko upravo je zastopal banski svetnik Borštnar, mestno občino pa občinski svetnik inž. Bevc.
Skupščine, ki jo je vodil predsednik Miroslav Zupan, je živahno razpravljala o težki gospodarski krizi, ki je v največji meri zadela gradbeno stroko. Obširna razprava se je vršila o davčnih bremenih, o kreditnih razmerah, o zaposlitvi domačih tehnikov, katerih gmotno stanje je od dne do dne obupnejše, o tuji industriji, ki odjeda zaslužek domačim silam, ter o vprašanju javnih del. Po izčrpnem stvarnem raz-motrivanju je bila na koncu sprejeta obširna resolucija, ki zahteva med drugimi
1.	Da se omogoči gradnja državnih upravnih poslopij, uradnih, prosvetnih, higienskih, socialnih in telesno-vzgojnih zgradb, nadalje izvršitev novih cest, mostov, železniških prog, elektrotehničnih naprav in drugih objektov, ki so v današnjem življenjskem nivoju neobhodno potrebne. —
2.	Da se graditeljskemu stanu, katerega poslovanje temelji na kreditni podlagi, nudi možnost cenenega kredita z znižanjem obrestne mere in zopetne likvidnosti denarnih zavodov. 3. Da se vse težnje gospoj darstva v naši politiki bolje uvažujejo, za kar je nujno potrebno, da se naša notranja gospodarska politika preustroji, da bo t skladu s potrebami gospodarstva.
Posebna resolucija je bila na zborovanja sprejeta tudi o novelizaciji obrtnega zako na in načrta zakona o pooblaščenih in*®-njerjih in arhitektih. Skupščina poudarja da se graditelji nikakor ne morejo odreči svojim dosedanjim pravicam. Ob zaključka skupščine so delegati poročali še o delo* vanju posameznih sekcij. Prihodnje leto se bo skupščina vršila na Sušaku.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napo red za danes; Oblačno, na zapadu ponekod padavine, v ostalem toplo.
Dunajska vremenska napoved *& toreks Se oblačno m dežereno.
»JUTRO« št. 208	- 3	:	. -' ToreE, TL IX.	i -	MJJ
Zbor mladine po obhoda na Kongresnem trgu, o katerem je poročalo ponedeljsko
»Jutro«
Del sprevoda po glavnih ljubljanskih ulicah
KULTURNI PREGLED
Razstava slovenske pokrajine
Ustanova velesejma je v svojem več ko desetletnem obstoju našo domačo industrijsko ki obrtno proizvodnjo v pogledi kvalitete močno dvignila. Ta napredek ima svoj vzrok v tekmovanju razstavljalcev, kdo se bo izkazal s popolnejšim, z lepšim izdelkom. Namen velesejma je torej, da tujcem jn domačinom z razstavo pokaže, kaj premoremo dobrega in lepega. Od teh načel ne bi smela veleseimska uprava odstopiti niti takrat, ko ee je odločila prirejati poleg drugih še umetnostne razstave. Zamisel sama je seveda lepa: pokazati vsako leto tisočem obiskovalcev (ki bi sicer za to nikdar ne imeli prilikel podobe slovenske umetnosti, kar bi bilo vzpodbudno, pa tudi vzgojno. Naloga je seveda odgovorna, ko vemo, da obiskuje velesejem po dvakrat letno tisoče in tisoče obiskovalcev, to je naenkrat toliko, kolikor bi jih običajne umetniške razstave zmogle komaj v dveh desetletjih.
Ne kaže torej tem množicam kazati po-tvo njene podobe slovenske umetnosti, niti ji pod ščitom umetniškega nadevka vsiljevati kič, diletantizem in kar je še najslabšega.
Nesmiselno bi bilo sedaj pasti na aran-žerja. ki je imel le nalogo, po svojem aku-sj razobesiti po6lane podobe, vse več je krivda tistih, ki sicer ne zamude nobene
prilike, poudarjati svoie posebne misije v slovenski umetnosti in si Laste nekak monopol slovenske krajinske podobe. Vsi ti, ki so desetletja zalagali ljubitelje umetnosti zgolj e podobami slovenskih krajin, bi morali to pot z udeležbo pokazati, kako so najgloblje doumeli ta svet, kako so p risi i-hovali njegovemu življenju in nehanju. Več je vzrokov njihove abstinence, ki jih tu ne kaže razgaljati. Opozoriti pa moram upravo sejma, na katero pade odgovornost, da naj v bodoče, če je njen namen še prirejati umetnostne razstave, spremeni način organizacije in jo poveri lj idem, ki morejo brez sentimentalnosti ločiti plevel od žita. S podobami, kakršne vise na tej razstavi, pa umetnostne razstave tudi oni no bi mogli prirediti.
Zaprav naj bi imenoval le G. A. Kosa, ki razstavlja nekaj krajin, povsem svojevrstnih. V svoji šriroki tehniki se je omejil na skromno skalo svetlih in temnih harv, skoro brez poltonov, način, ki bije v obraz vsem impresionistom dobesednega pomena. Pa glejte! Kdo slovenskih impresionistov more pokazati na svoje delo tolikega življenja, solnca in zraka! Moč teh slik je taka, da bi vsaka poleg nje viseča impresionistična podoba kljub pisanosti mavričnih barv bila mrtva, siva, prazna. V slikarsbvu je
Dve gospodarski poslopji žrtev požigalca
Kranj, 10. septembra
Kakor smo že v ponedeljskem »Jutru« poročali, je nastal v soboto okrog pol 20. v čirčičah (ne čiričah, kakor je ime pokvaril tiskarski škrat v ponedeljskem »Jutru«) nevaren požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Matevža Kozine, ki je bilo precej oddaljeno od Ko-zinove hiše. Vsa zgradba je bila naenkrat od vseh strani v ognju, kar je kazalo na to, da je bil požar podtaknjen. Rešiti se ni dalo nič, in so tako z zgradbo vred zgoreli zaloga sena, voz. slamoreznica in drvarnica.
Kakih pot metrov proč je stalo gospodarsko poslopje Helene Kozjekove, po domače pri Skopinu. Ogenj je preskočil tudi na to zgradbo, ki jo je upepelil s senom, slamo in kmetijskim orodjem vred.
Plameni iz obeh poslopij so bili tako visoki, da so se videli daleč naokoli. V Kranju, od katerega so čirčiče oddaljene le kak poldrug kilometer, so sprva meniii, da gori vsaj pol vasi. Po bližnjih vaseh so zvonili plat zvona in po kranjskih tvornicah so klicale na pomoč sirene. Prvi so prispeli na pomoč gasilci iz Kranja in so v glavnem omejili ogenj. Prišle so še čete i* Trboj, Nakla, Kokrice in Tržišča. Orožniki iz Kranja so že aretirali nekega moškega, ki je osumljen požiga.
vse relativno. Učili so nas, da nič na svetu ni črnega. Kos ima tone. za oko črne, ki pa so tadi zračni. Vendar je vse ubrano in ni tona, ki bi padal iz slike: najzgovornejši dokaz, kako je z najskromnejšo paleto mogoče doseči piav slikovite lčinke. Naj si zapomni vsakdo, ki še ne ve, da pisana podoba še dolgo ni slikovita, da ni umetnost, razmetavati z mavričnimi barvami po nevtralnem ozadju, pač pa je mogoče doseči slikovitost z nianeiranjein istega tona, kar so vedeli in znali slikarji vseh časov. In te Kosove podobe, čeprav so, kakor bi gledal pokrajine v črnem beneškem slikarskem zrcalu, umetnine brez para med razstavljenimi, in to praiv zato, ker dela umetnik s sredstvi, kakršnih se poslužjje slikar, Id mu je le umetnost namen.
Starejši Vavpotič razstavlja dve krajini. Bohinjsko jezero z Vogla, zanimivo po svoji perspektivi in prav razgibano Savo pred Šmarno goro, podobo, ki učinkuje s svojo 6vežo6tjo in preprostostjo barvnih efektov; Franc Klemenčič tudi le eno veliko obsavsko krajino, močno dekorativno, a premalo enotno; Saša Šantel več gorenjskih in belokranjskih pokrajin, ki ima',o mnogo ljubiteljev in tudi že svoje kupce, Božidar Jakac nekaj pastelov, Anica Zu-pančeve Vodnjak pred polhovgnaj6ko graščino, eno njenih slabših del, Elo Justin tri lesoreze, Mar sit Robičeva nekaj radirank, Rajko Šubic dva akvarela, od njiju oni a Saye prav čist, nekoliko stiliziran, a prikupen zaradi odlične tehnike, Albert Sirk nekaj prav krepkih del, od katerih gre
Bolj hitro kot naoadno milo.
>—
ALBUS-ferpeniinovo milo
Zanesljivo, kot 2vest pomočnik,učinkuje terpentin s svojo nesnago razkrajajočo močjc v spojitvi z močno se penečim ALBUS- milom.
ALBUS-terpentinovo milo je tedaj idealno zanesljivo pralno sredstvo:
ALBUS-milo s terpentinom. ALBUS-terpentinovo milo,pere^bolj hitro in belo in pri tem varčuje Vaše perilo.
Po razstavi arhitekture
Ljubljana, 10. septembra
Med najbolj zanimivimi in najlepšimi razstavami našega velesejma je bila vsekakor razstava arhitekture, ki jo je okusno in smotrno aranžiral inž. arh. Herman Hus in ki je bila posvečena problemu kmečkega stavbarstva in male hiše. Čeprav je bila ta velesejmska od zadnje samostojne razstave v Jakopičevem paviljonu manjša po obsegu in manj pestra po razstavnih osnutkih, pomeni vendarle znaten korak naprej. Sam način, kako so bili načrti prikazani in tol-mačeni v risbah, številkah in modelih, vse delo arhitektov občinstvu znatno približuje, ravno problem male hiše pa je dandanes tudi najbolj popularen. Da je to res, so dokazali predvsem obiskovalci sami, ki so se pogostokrat za pol ure in še dlje ustavjjali pred načrti, študirali, prerisovali detajle in kalkulirali.
Tehnični oddelek banske uprave je razstavil nekaj načrtov za gospodarska poslopja državnega zdravilišča v Topolšici, ki so bili v splošnem zanimivi in razkošno opremljeni. Nikakor pa ni prav, da se od uradne strani forsira z gorenjskim slogom kombinirani nemški stil z značilno visoko, ostro streho, ki ni niti naša niti ekonomična. V tem pogledu so naši mlajši arhitekti pokazali s svojimi načrti mnogo več smisla za žive potrebe naroda in zemlje. Inž. arh. Strenar in Kobe sta razstavila načrte in model kmečkega doma v nižini, ki je do skrajnosti preprost v obliki, smotru v ekonomičnosti in se z vsem zemeljskim okoljem zliva v organsko enoto. Inž. arh. Platner je temu načrtu napravil enakovreden pendant za kmečko hišo v gorskem kraju. Inž. arh. Omahen in Serajnik sta razstavila dvojčke, t j. v dvoje zidane enodružinske hiše, s podrobno izdelanimi vrtovi. Inž. arh. Oražem je presenetil z originalnim modelom za weekend na Barju, za nekakšno moderno letoviško stavbo na koleh. Inž. arh. Franz, ki je tokrat prvič razstavil, prinaša načrt individualne družinske vile z zanimivo, po samosvoje ume-vano razdelitvijo prostora. Inž. arh. Ogrin je razstavil prav tako lep projekt weeken-da. Inž. arh. Tomažič je prikazal suvereno zamisel, kako naj se reši problem doma v modernem mestu. Z modelom in načrti takozvane vrstne hiše je efektno dokazal, da je v gradnji kolektivne vrstne hiše najboljša, najcenejša in najbolj smiselna rešitev individualnega doma. Ti načrti so obenem del široko zasnovanega zasnut-ka regulacije modernega mesta. Inž. arh. Kobe je razstavil še načrt preprosto lepe, udobne planinske koče, inž. arh. Strenar pa načrt za kolonijo malih hiš s prosto namestitvijo v gaju na ljubljanskem polju. Inž. arh. Mesar je razstavil načrte za moderno letno vilo, ki jih poznamo že z razstave v Jakopičevem paviljonu. Živahno zanimanje je vzbudil model, s katerim inž. arh. Herman Hus nazorno tolmači svojo zamisel, kako naj se izvede zahtevam ča-
manjSsn prednost, Germ pa belokranjske
pokrajine, ki kljub eizelereki tehniki niso prav nič natančne in smo se iej tehniki ie pred deeetletp odtujili.
Razstavljajo tudi nekateri aEkarfl, kfl mo pedagogi. Ne bi bilo vzgojno, našteti fl£iho-
sa ustrezajoča ureditev naselbin St. Vid in Vižmarje nad Ljubljano. Načrte za to regulacijo, ki so nekaj povsem novega pri nas, je inž. arh. Hus izdelal na pobudo banske uprave in so zamišljeni kot vzoren primer, kako je treba izvajati regulacijo kmečkih krajev.
Vsi razstavljeni načrti in modeli so bili izdelani s posebnim ozirom na občinstvo, kateremu so skušali čimbolj nazorno pred-očiti probleme arhitekture, kakor jih praktično življenje zastavlja kmetu in malemu človeku. Razstava sama je bila živahen dokaz, da delo naših mladih arhitektov vzdržema zori s potrebami in razmerami časa, v katerem živimo.
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V svoji koci je zgorela
Braslovče, 10. septembra.
V	Gornjih Gorčah nedaleč od Braslovč je prebivala v svoji koči kakšnih 80 let stara Marija Cizejeva, po domače Lahova Mica. Bila je občinska uboga in je v zadnjem času bolehala. Zato ji je prišla streč njena sestra Terezija iz Št. Pavla pri Preboldu. Koča je bila majhna, pa je morala Terezija hoditi spat k sosedu
V	petek okoli pol 1. zjutraj pa je soseda naenkrat zbudil iz spanja krik iz koče. Poklical je Terezijo, ki je takoj vstala m šla gledat, kaj se godi s sestro. Ko je stopila v kočo, ji je puhnil v obraz dim. Gorelo je v notranjosti že tako močno, da ni mogla niti misliti na rešitev sestre. Medtem so že sosed in drugi vaščani prihiteli na pomoč in izkušali s škafi vode pogasiti ogenj. Pa je bilo vse zaman. Videli so 1® še ležati starko negibno poleg postelje m očitno že mrtvo.
Na pomoč so prihiteli najprej domač* gasilci, nato pa braslovški in letuški z too» torkama. Gasilci so z velikim naporom obvarovali pred ognjem bližna poslopja.
Ko je bil ogenj pogašen, so našli zoglenele ostanke nesrečne stare ženice. Kakoi* sodijo, je ogenj nastal tako, da je goreča, sveča, s katero si je ženica svetila, padla na posteljo in jo vžgala Staika je začela, klicati na pomoč, a jo je kmalu dim zada*' šil, da je padla na tla in zgorela.
Pristopflftc h »Vodnikovi družbi"
n imena, ker dobrega o njihovih delih: tudi najtobrotiotnejSi ocenjevalec ne bi mo-gel povedati. Raastavo poživlja okrasno crmičje in nekaj plastika, od katere on* Nikolaja Ptnvta <Mekx> pcefcaža ostalo.
C. »
Gojmir A. Kos; Vaška poknjto
Naši kraji in
Smrtna nesreča na Jalovcu
Abiturient Marijan Benedik iz Stražišča se je ponesrečil
na svoj 21. rojstni dan
Ljubljana, 10. septembra
Kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je grozna nesreča v stenah mogočnega Jalovca v nedeljo zahtevala življenje nadarjenega mladeniča Marijana Benedika, Sina splošno znanega gostilničarja g. Franca Benedika iz Stražišča pri Kranju. Pokojni Marjan je letos maturiral na ptujski gimnaziji, v prihodnjih dneh pa je hotel odriniti v Dubrovnik, ker je bil sprejet v pomorsko vojno akademijo. Bil je izredno nadarjen dijak in vnet član Sokola. Pred odhodom v Dalmacijo je hotel še obiskati ljubljene gore in smrt ga je zadela baš na 21. rojstni dan.
Marjan Benedik se je v družbi učiteljskega abiturienta g. Željka Križnarja iz Kranja in gdč. Zdenke Ažmanove napotil v soboto v Tamar, kjer so prenočili. V nedeljo ob pol 5. zjutraj so se podali na vrh Jalovca. Pri povratku je Marjanu na najbolj eksponiranem mestu spodrsnilo, ko je hodil kakih 20 m pred družbo. Padel je na hrbet in prijateljevi klici, naj se posluži cepina, so bili že prepozni, kajti navzdol je drsel z veliko brzino ter obstal že mrtev kakih 50 m globoko med snegom in skalo.
Baš tedaj, ko je nesrečni mladenič obležal mrtev z razbito lobanjo, so se vzpe-
njali po kuloarju trije turisti na Jalovec. Ponesrečencev tovariš jih je s klicem obvestil o nesreči in je eden takoj odšel v Planico. drugi je hitel proti kraju nesreče, gdč. Celestina Arihova iz Podkorena, ki je bila v tej družbi, pa je skušala zavarovati Ažmanovo, ki je bila kakih 100 m višje od kraja nesreče. Obe mladenki sta se privezali za vrv ter se previdno spuščali po kuloarju. Usodno naključje pa je hotelo, da je Arihovi na snežišču spodrsnilo prav tako kakor prej Marjanu in sta obe mladenki drseli z veliko brzino po strmem snežišču. Križnar se je bliskovito pognal na snežišče, zagrabil za vrv, na katero sta bili navezani, ter tako preprečil padec, ki bi bil morda zahteval še dve smrtni žrtvi.
Reševalci so se hitro zbrali. V Tamarju je bil g. Jože Čop, pridružila pa sta se mu g. Slavko Gregorc, član SPD iz Kamnika in g. Izidor Romano iz Zagreba. Našli so nosilnico gasilskega društva, ki je ostala v Tamarju od tedaj, ko se je ponesrečila gdč. Pavla Jesihova, in z velikim naporom so spravili truplo ponesrečenca do zadnjega snežišča. Ker se je bližala noč, so morali truplo pustiti na mestu, v dolino pa so ga prenesli davi na vse zgodaj. Pogreb žrtve planin bo jutri v torek ob 18. iz domače hiše v Stražišču na farno pokopališče.
19.000 dijakov na šolah v dravski banovini
11*000 na srednjih, 8.293 na meščanskih
Ljubljana, 10. septembra Vpisovanja na naših srednjih in meščanskih šolah so zaključena in pred nami leže zanimive številke o armadi drobiža in mladine, ki se zbira pred težkimi vrati, za katerimi so zaklenjeni zakladi učenosti. Samo na slovenskih realnih in klasičnih gimnazijah se je vpisalo 9332 dijakov in dijakinj, pri čemer so razen državnih vštete samo še številke z zavoda sv. Stanislava ftr Št Vidu m z zasebne nižje klasične gimnazije pri uršulinkah, dočim nam podatki s par drugih samostanskih zavodov še manjkajo. Če prištejemo še številke dijakov na dvorazredni trgovski šoli, trgovski
akademiji in srednji tehnični šoli v Ljubljani ter na ljubljanskem (305) in mariborskem učiteljišču (199), dobimo 10.725. Celotno število srednješolskega dijaštva v nasi banovini se giblje torej okrog 11.000. Če k temu prištejemo še 8293 učencev in učenk na meščanskih šolah, se bo na vseh naših zavodih letos pripravljalo na življenje okrog 19.000 mladih ljudi. Da nam bo zmanjkalo izobražencev in uradnikov, se nam torej ni treba bati. Nasprotno, posamezne vrste šol so se že z raznimi zakonskimi trdotami pričele otepati prevelikega navala. Na državnem učiteljišču v Ljubljani, ki >e bilo lani, kakor znano, brez
ljudje
prvega letnika, so letos spet razglasili vpisovanje vanj. A ker se za sprejem na učiteljišče zahteva po novem mala gimnazijska matura z odliko, se sploh noben kandidat ni priglasil. Tako v Ljubljani kakor v Mariboru bodo letos odprti samo lil., IV. in V. letnik učiteljišč.
Podatke z ljubljanskih srednjih šol smo že objavili. Za našo II. državno gimnazijo je največji srednješolski zavod v banovini realna gimnazija v Mariboru, ki je letos sprejela 1212 dijakov (773 m., 479 ž.). Na mariborski klasični je 740 dijakov (612 m.. 128 z ). Na celjski realni gimnaziji je vpisanih 889 dijakov (600 m.. 289 ž.), na kranjski 615 (408 m., 207 ž.), na ptujski 416, na novomeški 371 (266 m., 105 ž.), v Murski Soboti 321 (227 m.. 94 ž.), v Kočevju 303 (235 m., 68 ž.), na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu pa 371 dečkov. Če izvzamemo Ptuj, odkoder nimamo podrobnih podatkov, je na 16 gimnazijah 6716 dečkov in 2200 deklic. To se pravi, da je na gimnazijah skoraj točno tri četrtine fantov in ena četrtina deklet. Prvošolcev je na vseh srednjih šolah 2062. To se pravi, da sedi v prvih razredih skoraj ena četrtina vsega dijaštva. Tako se armada intelektualnih kandidatov redči čimbolj se bliža mali in veliki maturi. Če spet izvzamemo Ptuj, so v prvi šoli 1403 fantje in 659 deklet. Tu je feminizem že tako daleč prodrl. da je zavzel dobro polovico moških postojank.
Vera Danilo-Balatkova kot režiserka
Gospa Vera Danilo-Balatkova je z velikim uspehom zrežirala v ljubljanski operi Beneševo češko opereto »Sveti Anton, vseh
Manifestacija kmečke mladine v Ljubljani
zaljubljenih patron«. Je to prva režija bivše članice našega gledališča, ki sedaj biva v Brnu, kjer je njen soprog, v Ljubljani dobro znani in priljubljeni Ant. Balatka, dirigent deželnega gledališča. G. Balatkovo je občinstvo pri nedeljski premieri navdušeno pozdravljalo in ji izrekalo priznanje za uspešno režijo te učinkovite operete.
>JUTRO« St 208
Torek, IL IX. 1934
efa
I
NA SPLOŠNO ŽELJO SAMO SE DANES
ob 4., 7.% in 9.% uri
JAN KIEPURA in MARTA EGGERTH
v veleoperet*
»PESEM Z NEBA"
Za veselje in zabavo skrbe: Pavel Kemp, Pavel Horbiger in Theo Llngen.
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do % 13. ure!
ELITNI KINO MATICA
ilumace vesti
♦	Vojaške vesti. Kapetan fregate Nikola štajnfel je imenovan za kapetana bojnega broda, Peter Kučej za artilerijskega kapetana 1. razreda, Diko Ambrožič in Ivan .šimec za pehotnega kapetana 2. razreda; Andrej Slapar in Vilim Ogarelec za artilerijskega kapetana 2. razreda; Vendelin Šimenc in Rudolf Rornšak za inženjerskega kapetana 2. razreda; Drago Brezovšek in Leon Bradaška za zrakoplovnega kapetana 2. razreda; Danilo Orelj za sodnega kapetana 2. razreda; Fran Zoreč za veterinarskega kapetana 2. razreda; Pran Podboj, Jože Vrtačnik, Avguštin Grošelj, Lojze škufca, Stanislav štiglič, Anton Javor-šek, Vinko Hudeček, Milan Zupančič in in Dragotin Ribar za poročnika bojnega broda 2. razreda; pehotni podporočnik Iv. Krašovec za poročnika; Boris Gregorič za poročnika fregate, Robert Rebolj za nižjega vojaškega uradnika 2. razreda; Franc Mihevc za nižjega vojno-tebničnega uradnika 2. razreda; rimo-katoliški dnhovnik Ante Ronko iz Poljan nad škofjo Loko pa za uradnika 7. položajne skupine.
V dobri uri opraviš delo celega dne,
ako pri obnovi perila uporabljaš edinstveno pripravo PST Patent Stopf Twist.
5
♦	Iz pisarne Imamat džemata v LJubljani
sporočajo, da so razpisane volitve džemat-skega medižlisa v Ljulbljani odnosno za vse področje dravske banovine. Muslimani., ki prebivajo v Ljubljani in na področju dravske banovine, se obveščajo, da se bodo vršile volitve v nedeljo 16. t. m. Volišče bo v poslopju mestnega magistrata v posvetovalnici v I. nadstropju. Glasovanje se bo pričelo ob 8. in bo trajalo brez presledka do 18., če ne bi bile volitve izvedene z aklamicijo.
' Iz »Službenega lista«. Službem lisrt kr. banske uprave dravske banovine št. 72 z dne 8. t. m. objavlja zakon o izpremem-bah in dopolnitvah v zakonu o državljanstvu, uredbo o zaščiti kmetov, uredbo o prepovedih popravljanja obleke in obutve po industrijskih (tvomiških) obratih za obleko in obutev ter po njihovih podružnicah in prodajalnah, izpremembe in dopolnitve pravnilnika k zakonu o neposrednih davkih, razglas o dodatku na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega križa in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 19S4.
♦	Nova meščanska šola. Občinski odbor v Mostah pri Ljubljani je ob koncu lanskega šolskega leta sklenil, da se naj v Mostah ustanovi meščanska šola, ki bo imela obrtno-industrijsko smer. Svojo prošnjo je predložilo ministrstvu. Na priporočilo ministra g. dr. Kramerja je sedaj ministrstvo dtčini ugodilo in dovolilo, da se že v šolskem letu 1934-35 otvorita prvi in drugi razred. Prostori so -za letos na razpolago v stari osnovni šoli, drugo leto pa bo dobila šola svoje lastne prostore v stavbi, katero je prejšnji odbor spravil pod streho, a je ni dogotovil. Ta stavba je zidana po načrtih arhitekta Plečnika in je bila namenjena za občinsko zavetišče. Največ zaslug za ustanovitev meščanske šole ima sedanji župan g. Pavič. Novi zavod bo v znatni meri razbremenil ljubljanske meščanske šole. Kakor izvemo, se bo v prvi in drugi razred vpisalo nad 120 učencev in nčenk.
+ Velika skupščina naše šolske obrambne dražbe bo 16. t. m. na Vrhniki. Vožnja polovična. Na vstopni postaji se kupi cel vozni listek in pa železniško izkaznico za 5 Din. To dvoje in pa potrdilo o udeležbi skupščine, ki ga dobi vsak pri CMD na Vrhniki, velja za brezplačen povratek.
♦	Rudarska šola v Celju (za rudarje in plavžarje otvori novo šolsko leto z vpisovanjem v prvi razred dne 12., v drugi in tretji razred pa 15. t m. od 8. ure dalje. Popravni izpiti bodo dne 13. in 14., redni pouk pa se prične dne 17- t. m.
♦	Izseljencem-izletnikom iz Holandije, Belgije in Nemčije. Direkcija državnih že-le;mic je sporočila, da je odobrena 50% znižana voznina za izletnike iz Holandije, Belgije in Nemčije. Ker so ti izletniki plačali ob prihodu na jugo slo venski h železnicah celo voznino, Ibodo ob povratku dobili brezplačne vozovnice. Te vozovnice
bo izstavila direkcija državnih železnic ter potrebuje zato točne naslove onih izletnikov, ki se bodo vračali dne 17. t. m. nazaj v navedene dežele. Vsi prizadeti izletniki naj javijo svoje ime, bivališče in železniško postajo,, kjer bodo vstopili, takoj, najkasneje pa do 13. t. m. zjutraj, ustmeno ali pismeno izseljeniškeimu nadzorniku v Ljnbljani.
♦ Filatelistična razstava v Novem Sadu.
V soboto dopoldne je bila v prostorih no-vosadskega trgovskega združenja otvorjena prva jugoslovenska filatelistična razstava, združena s filatelistično borzo. Razstavo je otvoril predsednik aovosadskega filatelističnega društva dr. Nikola Matije-vič. Oin in mestni načelnik dr. Borota sta pozdravljala delegate iz Beograda, Zagreba Ljubljane in dragih krajev ter izrekla tudi posebno zahvalo novosadskemu poštnemu ravnatelju, ki je uredil na razstavi posebno poštno ekspozituro, ki je pečatila vse poštne pošiljatve s posebnim žigom v spomin na filatelistični kongres in na razstavo. Razstavljene znamke predstavljajo vrednost preko pol milijona dinarjev in so med njimi poselbno zanimive slovenske znamke iz leta 1919. ln 1920. Po obisku, ki ga je imela razstava prvi dan, se da sklepati, da se bo veliko število domačih in tujih filatelistov poslužilo tudi borze znamk, ki je združena z razstavo.
Iz zvočnega kina Dvor
se razlega ob 4., 7. in 9. uri zvečer
smeh in grohot baje, ker se predvaja vesela burka
Dobri vojak Buster
Ljudje, ki gredo mimo, so kar izne-nadeni nad tolikim smehom.
*	Novi grobovi. V Ljubljani so umrli: gospa Mimica H e f e r 1 e rojena Pfeifer-jeva, zdravnikova soproga, ki bo položena k večnemu počitku jutri ob 16., soproga posestnika in prevoznika gospa Terezija Vrhovčeva, ki bo pokopana jutri ob 15., in gospa Marija Gibe jeva rojena Krapeževa, ki jo bodo pokopali danes ob pol 18. V Ljubljani in Celovcu žalujejo sorodniki za nadstavbnim svetnikom g. inž. Ferdinandom S c h m i 11 o m, ki je preminil 6. t. m. V Krškem pa je ugrabila smrt posestnika in trgovca g. Josipa Krivca, starega 49 let. Pokopali ga bodo danes ob 16. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
♦ Za naše pihalne godbe je izdal v samozaložbi g. Verij švajgar, vodja god-benega odseka Sokola I v Ljubljani, štiri efektne koračnice: »Naš naraščaj«, »Borci, naprej!«, »Soča« in »Sokolič«, ki so vse prirejene že na manjše godbene edi-nice. Prepričani smo, da bodo naše pihalne godbe segle po njih, saj domačih koračnic ravno ni na izbiro. Naročajo se v Jugoslovenski sokolski matici ali naravnost pri založnikku v Ljubljani, na gl. kolodvoru. — V kratkem izide še drugi snopič koračnic in sicer »Tekmovalska«, »Spomin na zlet«, »Stoji, stoji Ljutoljanca« in »Naši bratje«. Cena zbirki štirih koračnic znaša samo 60 Din skupno. Sezite po njih!
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
V torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. Film iz življenja ,Friedricha Velikega'
V carjevi službi
V glavnih vlogah: O. Gebuhr, Renate Miiller, T. Llngen.
V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik.
Pride! PESEM LJUBEZNI Pride!

•	Drugega morskega volka so ujeli ribiči v soboto zjutraj pri Moščelnici v neposredni bližini Opatije. Morski volk se je sledeč tunam približal kopnemu ter zašel v raapete mreže. Borba z zverjo je trajala nad pol ure. Kakor poročajo reški listi, je zver dolga 6 m, tehta pa blizu 700 kilogramov. Razstavljena bo na Reki. Ta vrsta morskega volka je zelo nevarna. Volkovi so zelo požrešni in oboroženi z ostrimi nazobčanimi zobmi. V teku dneva so ribiči opazili še enega morskega volka, ki so ga skušali zajeti z mrežo pri nenaseljenem otokiu Voz«. Obkolili so ga z iv.ma mrežama, ki pa jih je zver raztrgala. Morski valovi so prišli v Kvarnerski zaliv za tuni, ki so se pojavili v naših vodah v veliko večjem številu kakor navadno.
•	Slap reke Plive pri Jajcu popravlja že dalje časa večja skupina strokovnjakov, ker so velike pomladanske poplave skrenile tok reke v drugo smer in izpodnesle tudi skale, preko katerih je padal slap. Po 15-dnevnem napornem delu so se odločili sedaj za začasno ureditev slapa na ta način, da so izkopali 200 m dolg odvodni kanal. Slap pada sedaj preko nižjih skal, strokovnjaki pa so prepričani, da ga bodo lahko spet uredili na starem mestu. Ko prejšnje podnožje slapa ni več pod vodo, so tudi ugotovili, da se je slapu podobna nezgoda pripetila že pred 50 leti. Skalo so namreč tedaj podložili s široko betonsko ploščo, na kateri se še komaj vidi vdolbeno ime graditelja in tudi letnica.
Pride ljubka Annabella
v baladi iz Bačke
MARIJA
♦	Poplave Popovega polja. V Hercegovini, zlasti pa v okolici Mostarja, je povzročilo zadnje deževje ogromno škodo. Največja škoda je seveda po vinogradih, poškodovani pa so tudi veliki kompleksi obdelane zemlje. Obširno Popovo polje je že nekaj dni pod vodo in so veliki ko-rnzni nasadi popolnoma uničeni. Posestniki teh poplavljenih zemljišč brez pomoči ne bodo mogli preživeti zime.
♦	Za odvod vode iz vrgorsko-neretvan-skega jezera so pričeli urejevati prekop ki bo dolgo blizu 2000 m, visok pa 3 in pol metra. Po tem prekopu bodo odvajali vodo, ki pokriva večji del leta velike površine plodne zemlje. Strokovnjaki so izračunali, da bi zemljišča vrgorsko-neret-vanskega jezera, ko bo enkrat osušeno, v letih srednje dobre letine lahko preredila preko 10.000 prebivalcev. To odgovarja številu prebivalstva ob jezeru in njegovi okolici. Prekop so pričeli kopati od obmorske strani blizu vasi Bačine. Za prva dela je na razpolago kredit od pol milijona dinarjev. Osuševanje bo trajalo najmanj tri leta.
♦	Morilci zdravnika dr. Laziča vnovič pred sodiščem. V južnobanatski vasi VI a-dimirovcu je bil letos 12. januarja umorjen občinski zdravnik dr. Milenko Lazič iz Pančeva in so sledi strašnega zločina vodile na posestvo rodbine Draksinov. Trije člani te rumunske priseljenske rodbine so izvrševali mesarsko obrt in so z zdravnikom dr. Lazičem večkrat imeli spore, ko je pregledoval zaklano živino. Izkazalo se je, da sta brata Nikola in Marko Draksin s pomočjo svakinje Marije zvabila dr. Laziča v Markovo klavnico ter ga tam usmrtila z mesarsko sekiro. Okrožno sodišče v Pančevu je obsodilo Marka Draksina na smrt, njegovega brata Nikolo in svakinjo pa na dosmrtno ječo. Proti razsodbi so se vsi obsojenci pritožili in je prišla zadeva pred kasacijsko sodišče v Novem Sadu, ki je razsodbo okrožnega sodišča potrdilo, poleg tega pa tudi Nikoli Draksinu, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, prisodilo smrtno kazen.
♦	Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlatorog-ovim milom ali pa z Zlatorog-ovim terpentlnovlm milom volnene in svilene stvari pa z Zlatorog-oviml luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovih izdelkov izredno čistilno moč. Dobroto Zlatorog-ovih Izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo ln zato trdijo vsevprek: »Le Zlatorog milo da ibelo perilo!« Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo.
♦	Christofov trg. tečaj. Ljubljana, znani najstarejši, najbolje obiskovan, vpisuje zadnji mesec september vsak dan. Domobranska IS. Najboljše učne moči. Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska, nemška stenografija, strojepis, jeziki. — Vpisnina 30 Din, lastna hiša, zato mesečna šolnina samo 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte. — Zavod preskrbuje službe. — Dnevni — večerni tečaji.
♦	čltajte v interesu svojega zdravja današnji oglas od radenske.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON"
Sečna kislina ]e strup v človeškem telesu.
Slaba volja, lahka razdražljl-vost, glavobol, lahka utruje-Inost, slabo spanje, nervoznost, nemirno srce, sem in tja kaka bolečina: vse to so neki nejasni znaki notranjega zastrup-ljenja in krvi. Nato oboli organ, kjer se v največji meri useda sečna kislina in njene soli. Pojavi se obolenje ledvic, jeter, srca, krvnih žil, skleroza, giht itd. Cesto so taki bolniki močni na videz, ali ker imajo mnogo strupa v sebi, kmalu podležejo vsaki bolezni. Najjačji prirodni mineral za raz-tapanje in izločanje sečne kisline je litij, a Radenska je najobilnejša litijska voda vse Jugoslavije.	88-3
Iz Ljubljane
Okrajna organizacija JNS za dvorski okraj (9. in 10. volišče) vabi svoje
članstvo na članski sestanek, ki se bo vršil v petek 14. t. m. ob 20. v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo tudi delegatje sreskeg a odbora.
u— Okrajna organizacija JNS na Barju sporoča svojemu članstvu, da bo dre vi ob 20. v Cešnovarjevi gostilni članski sestanek. Dnevni red: občinske volitve v Ljubljani. Na sestanku poročajo delegati sre-skega odlbora JNS v Ljubljani. Vabimo vse članstvo, da se sestanka gotovo in točno udeleži. — Odbor.
u— Razstava v Jakopičevem paviljona je odiprta do 1<5. t. m. v podaljšanem roku. Ogled naše jesenske razstave je torej še vsem zamudnikom možen. Naši mojstri razstavljajo deloma povsem nova dela, ki jih priporočamo za ogled in nakup.
u— Poročila sta se v nedeljo 9. septembra opoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Lado Zaje, uradnik Zanatske banke, in gdč. Gina Steinberg, hčerka ravnatelja tovarne za klej g. Viljema Steinberga. Poročil ju je g. prof. dr. Franc Jaklič. Poročencema obilo sreče!
SAMO DVA DNI! Danes svojevrstna senzacija. — FTIra groze, strahu in ljubezni
Krvava maneža
Ta film je največja senzacija. Igralci so sami od narave pohabljeni ljudje. Oglejte si!	Oglejte si!
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9.y, zvečer.
Na III. državni realni gimnaziji bo
otvoritvena služba božja v četrtek 13. t. m. ob 8. v trnovski cerkvi. Vsi dijaki naj pridejo ta dan ob 15. v svoje učilnice.
u— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši v običajnih uradnih urah od 9. do 12. in od 15. do 18. v pisarni, Gosposka ulica št. 8. Pouk v vseh predmetih in oddelkih se je že pričel in je število gojencev že danes večje napram lanskemu letu. Sprejemajo se še novi gojenci.
u— Na drž. konservatoriju je imenovan za učitelja pripravnika v VKI. položajni skupini g. šivic Pavel, absolvent ljubljanskega drž. konservatorija in mojstrske šole praškega konservatorija. šivic je svoje mesto že nastopil.
u— Sprejemni Izpiti za klavir na drž., konservatoriju začno danes že ob pol 3. pop. Nadaljnji sprejemni izipiti so: danes od 5. do 6. za orkestralne instrumente, v sredo 12. t. m. od pol 3. do 4. za violino, od pol 5. do 5. za orgle, in sicer v Alojtzi-jevišču in od 6. do pol 7. za skladbo v poslopju Glasbene Matice. Gojenci, ki so se priglasili k sprejemnim izpitom, naj pridejo v pisarno točno oib napovedanem času.
u— Opozorilo. Danes se predvaja v zvočnem kinu Idealu film, ki si je pridobil sloves svojevrstne umetnine, polne groze in strahu pred neusmiljeno igro narave. V filmu, ki ima naslov »Krvava maneža«, nastopajo namreč pohabljenci ln druge žrtve krute usode. Film nam kaže njihovo življenja in delo, polno ljubezni, strasti in tudi sovraštva. Ta film je bil v Beogradu več tednov na programu ter vsakokrat deležen nenavadnega obiska. Kdor hoče videti to pretresljivo filmsko umetnino, naj ne zaanudi današnje predstave v Idealu.
u— Ali že veste, da bo dne 14. t. m. precej vesel dan. Ta dan namreč začne ZKD svojo kino sezono. Na programu je, kakor vam je gotovo že znano, vesela burka iz življenja veletnristov, namreč
6ef-zd ravnik sanatorija »Šlajmerjev dom«
DR. KRAMARIČ
ne o rdi ni ra od 7. do 30. septembra zaradi štud. potovanja v inozemstvo. Nadomestuje ga primarij dr. Guzelj.
takih veletnristov, ki se drže načela, da *gora ni nora, le tisti je nor, ki gre gor«. Eden izmed takih navdušenih veletnristov je bil tudi znani komik Otto Wallburg. Njemu niso bile gore cilj, cilj mu je bila le prijetna družba mladih deklet in fantov daleč pod vrhovi gora. No, nazadnje, ko je že znal lepo prepisovati najzanimivejše točke iz rasnih potopisov, se Je vendar enkrat opekel. Odkrili so slabo stran njegovih izletov. Njegova boljša polovica je vse zvedela in zaplesala sta — Kakšmi so bili pogoji miru, izveste samo, ako posetite dne 14. t. m. ob pol 3. predstavo ZKD.
u— Tragična smrt 84 letnega starčka. Občinski ubožec, 84 letni Vinko Potočnik iz Pištanja, ki ga Je neki avtomobilist povozil na cesti v Blagovici, kakor je že poročalo ponedeljsko »Jatro«, je poškodbam podlegel v bolnišnici. Starček Je postal žrtev nesreče, ker je naglušen in že napol slep sam taval po cesti.
u— 4 mesečni dnevni gospodinjski tn kuharski tečaj otvori Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljuibljani 15. t. m. Vpisovanje v ta tečaj se bo vr&ilo v dnevih 13. in 14. t. m. ofo 10. dopoldne v pisarni železničarske mertze v Pražakovt ulici.
u— Kromatlčna harmonika se tudi v letošnjem letu poučuje na šoli Glasbene Matice. Uči g. Rudolf Pillich, znani strokovnjak in državni prvak na tem instrumentu. Prva ura bo v sredo, interesenti naj se prijavijo v pisarni Glasbene Matice.
u— Za mestne reveže je darovala 60 Din neka članica plzenske družine, ki Je nastopala na festivalu. Znesek je poklonila zaradi tega, ker ji mestni zdravnik g. dr. Rus ni hotel ničesar računati za on-deno zdravniško pomoč.
u— Udobno prenočevanje nu<fl zelo ceneno hotel Slon.
fe Maribora
a— Abonirajte s© v gledališču! Za nizko
vsoto, ki se plačuje v sedmih zaporednSi mesečnih obrokih (najmanjši obrok la 9 Din!), dobi vsak gledališki abonent letos 12 dramskih, 9 glasbenih predstav in en koncert. Abonma je najmanj 10% cenejši od lanskega, ker prejmejo letošnji abonen. ti 22 uprizoritev napram 20 lanskim, torej 2 uprizoritvi več. Cene za vsak mesečni obrok — ves abonma stane 7 takih obrokov — so naslednje: ložni sedeži po Din 58, 38, 31, 24 (za uradnike 48, 32, 27, 20); partemi sedeži po 48, 38, 31 (za uradnika 41, 32, 29); balkonski sedeži po 48, 38, 29. 22 (za uradnike 41, 32, 24, 18); galerijski sedeži po 24. 19, 13 (za uradnike 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih, 9 glasbenih predstavah in enem koncertu. Tudi bloki se plačujejo v sedmih mesečnih obrokih. — Opozarjamo občinstvo na sezonska lepake, ki bodo nalepljeni te dni in bodo vsebovali vse podrobnosti, kar se tiče nove sezone.
a— Postajališče na Teznem dovoljeno.
Generalno ravnateljstvo državnih žel-eanic je preteklo soboto podpisalo akt, s katerim se dovoljuje gradnja postajališča na Teznem. S tem je končno ugodno zaključeno prizadevanje tezenske in veeh sosednih olbčin, kakor tudi drugih interesentov v tem okrožju in v mestnem okraju. Ker je vprašanje za gradnjo postajališča potrebnega materiala in denarja balo rešeno že prej, pričakujejo, da bo postajališče že v najkrajšem času dograjeno in izročeno rednemu prometu. S tem bo ustreženo okolišu, ki šteje nad 16.000 ljudi.
a— Avtobusne zveze MaribOr—S večina nI več. Obnovitev te zveze je nujna potreba, zato bi se naj čimprej podelila koncesija novemu prosilcu (S. V.). Obmejno prebivalstvo *e bilo te vožnje vajeno in tudi potrebuje dnevno zvezo z Mariborom, kjer ima opravke pri raznih uradih in s kupčijami. Potreba je splošna, ker je kraj obsežen in gre ves dotok proti Mariboru. Sedaj se pričenja kupčija s sadjem (žlahtna svečinska jabolka!), kmalu sledi vinski mošt. Vsi ti opravki privedejo tudi dosti kupcev v obmejni kot. Bližamo pa se tudi slabim zimskim časom, ko ljudstvo ne bo moglo.peš hoditi v 17 km 'oddaljeni Maribor, a drugih stalnih dnevnih zvez ni. Sedaj si ljudstvo pomaga tudi s tovornim avtom, ako se ravno nudi prilika, a ta vozi le redko in nestalno ter je sploh le prijaznost svečinskega trgovca g. Arha, ako koga vzame na svoj avto.
a— Mojstrsko izpitno predavanje se začne drevi ob pol 20. v državni deški meščanski šoli v Krekovi ulici.
a— Dober plen poMcije. Preteklo nedeljo je mariborska policija aretirala 38 letnega cigana Franca Bogdana iz Med-murja* ki ima na vesti po izkušeno tatvino kobile posestnika Lorbarja iz Slovenskih goric in najbrž tudi kobile nekega posestnika lx okolice Sv. Lenarta. Na policiji je kljub dokazom zanikal krivdo. Izročili so ga sodišču. — Aretiran je bil tndi viničar Jože Lavrenčič od Sv. Lenarta, ki je obtožen, da je prevaral več mariborskih in okoliških gostilničarjev na ta način, da je ponujal v nakup vino in jemal naplačflo. Osleparil je pet mariborskih gostilničarjev za približno 25 0 0 Din. Pri zaslišanju je krivdo prizna L
Češka kmetiška svatba
Festival slovanskih narodnih plesov, ki so ga širokopotezno aranžirali: mestna občina ljubljanska. Narodno gledališče in uprava ljubljanskega velesejma in cigar pokroviteljstvo je prevzela kraljica Marija, je v operi snoči otvoril »krojov-y odbor narodopisne epolečnoeti iz Plznje« s Češko kmetiško svatbo v štirih dejanjih. Ob sklep.] pa so naši češki gostje dodali še tri plesne prizore iz »Prodane neveste«.
Besedilo Češke kmetiške svatbe je iz ogromne svatbene folklorietične snovi sestavila ter v izvirnem, nepopačenem k mehiškem narečju napisala Marija Labdova, pristno narodne pesmi v njihovi praobliki in istotake plese pa je prispeval Jaroelav Bradač. Gladko tekočo, -skreno in naravno razgibano 6vatbo je kot režiser vodil R. Andree. plese pa je n»študiral V. Je?ovsky.
Opera je bila polna do zadnjega kotička, pristaviti je bilo treba še mnogo easilnih sedežev. Ob odkritju zaetora in po vseh dejanjih je naša publika pozdravljala plzenj-ske goste z neskončnimi vzkliki in aplavzi. Ob vseh teb živopieanib dogodkih, običajih. Šalah, pesmih in plesih, ki tvorijo ta veseli svatbeni fPm, ee nam je zdelo, kakor bi bi>; doma na kmetiških svatbah, žal, ie davno skoro pozabljenih Vse te obrede, vse te 6lične pesmi in podobne plese je naš se-ljak nekdai ooznal. pa jih pozna v nekaterih naših krajih in spoštuje še danes. Štrekeli je zbral v zbiiki slovenskih narodnih pe-
smi v III. razdelku nebroj evatovskih pesmi, svatbenih šeg in obredov, ki ee pre-mnogokrat do pičice skladajo e češkimi. Nb-daivno pa je zabeležil ob priliki svojega bivanja med koroškimi Slovenei tudi Fr. Ma-rolt dragocen šop svatbenih pesmi in navad. ki eo še dandaneg veljavne. Z lahkoto bi spreten človek seetav'1 prav tako pestro, živo in originalno svatbeno zgodbo iz naših obredov, pesmi in plesov, kakršno so nam prikazali včerai Cehi.
Tu ni bilo ničesar izjmetničenega, stili-ziranega. prirejenega. Prekrasne, dragocene narodne noše eo bile od čeveljčkov do zadnje pentlje na glavi pristno domače, narodne, prav tako ganljivi in šaljivi govori, obredič. enoglasne, neprisiljeno priproeto podane pesmi, muzikantje vaški, dve gosli in kričeŠ klarinet, pa še duda, plesi ljubez-njivo primitivni, a vse tako barvito, živahno, lahkotno, naravno, da ee človek ni mogel doeita nagledati in na<ve6eliti.
G. R. An drče, izrazi ti Up poredno veselega, duhovitega starešine, ali »tlampača«, čigar kopijo je ovekovečil kot mešetarja v »Prodani nevesti« veliki Smetana, je bil duša cele svatbe ter je s svojo, okoli petdeset članov broječo ekupino izvedel Češko kmetiško svatbo tako vzorno in zaokroženo, da ni čjda. če je bila njegova družina *>pe-tovano na mednarodnih prireditvah narodnih noš in plesov na prvem mestu odlikovana.
Nam. slovenskim gledalcem in poslušalcem pa so bili ti češki svat je in. njihova
ljubezniva svatba še tem dražji, ker smo na mah čutili, da smo z njimi nedeljiva, neraz-družna sorodna, bratska celota od pradavnih do prabodočih dni.	—i-
Mariborsko Narodno gledališče obeta za novo sezono med drugim Cankarjeve »Hlapce«, Golouhovo igro >Od zore do mraka«, Kreftove »Kreature«. Iv. Šorlija »Divje ognje«, Quidama »Injekcijo« in Vomberger-jevo »Zla*o tele«. Iz srbskohrvaške dra-mateke literature namerava uprizoriti Fe'd-manovega »Profesorja Ziča«. Koeonjev »Požar strasti« in Nušičevega »Mietra Dolarja« Iz češke literature pride tudi na mariborski oder Olge Scheinpflugove »Gugalnica«. ki se v kratkem uprizori v Ljubljani. Osla-li repertoar navaja med drjgim imena De-val. Farrere. Hoffmannethal. 0' Neill. Shakespeare, Shaw. Savoir. Toller. Oecar Wilde-Glasbeni načrt napoveduje tudi Smetanovega »Dalibora« in Beneševo opereto »Sveti Anton«.
Nepotreben problem. Profesor Božidar Stoianovič. ki »e baie po strok; matematik, priobčuje že nekaj čaea v beograjski reviii »Život i rad« članke v zagovor svoiega načrta. da nai Jugoslovani rešimo svoj jezikovni problem z novo abecedo, ki bo napol latinica, napol cirilica Stojanovič je že izdelal osnutke te kompromisne abecede, pri tem pa razvija svojevrstne anifikacii-eke teorije. V slovenski iavnoeti še ni bila beseda o Stojanovičevem načrtu, dasi bi naj
nova abeceda veljala tudi za Slovence. Um-ljivo je. da je »iznajdba« B. Stojanovida čisto zasebna zadeva in da ni vredna večje pozornosti nego vse druge teorije, s katerimi skuša ta ali oni zaradi večje slave svojega imena ustvariti nepotrebne probleme, izzvati črkarske ali celo jezikovne pravde in boje. Cirilica in latinica sta danes že teko ustaljeni pisavi, da je popolnoma odveč vsaka mešanica. 6lehern abecedni »brizga-nec«. Ne čutimo potrebe po djševni pijači, ki jo pon ija B. Stojanovič Njegova »reforma« pomeni pol poti in ustvarja jezikovnega bastarda. ki ne more zadovoljiti ne teh, ki čislajo latinico, ne onih, ki jim je pri srcu cirilica Prepustimo te zadeve času in ne dajmo, da nam matematiki rešujejo jezikovna in sploh kjlturna vprašanja, ki se ne dajo rešiti z mešanico latinskih in ciril-skib črk. ker eo več nego zgolj črkareka zadeva. Mislimo, da ee talko ustvarjajo Čisto nepotrebni problemi. Jezikovne reči eo danes nekoliko bolj zapletene nego eo bile za čaea 6olunekih bratov in celo za časa Vu-kove jezikovne reforme. Potrebujemo edin-stto državljanske in narodne zavesti, ne pa edinetva črk in beeed. Naša ekupna bodočnost ne zavisi od latinice in cirilice, zlaeti pa ne od mešanice obeh. Zato je treba odkloniti »reformacijski« patoe B. Stojano-viča.	—
Nor beograjski literarno - kulturni tednik »Ideje«, ki ga bo izdajal in irejal pisatelj Miloš Crnjanski. prične izhajati e 1-oktobrom. »Ideje« bodo imele format pariške-
ga časnika »Marianne«, osem strani in vsak izvod bo stal v podrobni prodaji 3 Din. Naročnina znaša 120 Din na leto in ee lahko plačuje tudi četrtletno. Uprava sprejema naročnino 6amo po poštni nakaznici ali po poverjenikih. Prvo številko dobe na ogled mnogi intelektualci po veej državi. Od druge številke dalje ne bo nihče in pod nobenimi pogoji dobival lista zastonj. — Za novi liet »Ideje« vlada že sedaj v veeh kulturnih krogih veliko zanimanje, tem bolj, ker ee splošno priznava živa potreba kulturnega glasila za vso Jugoslavijo.
50Ietniea dveh Zolajevih romanov. 2e dva in trideeet let 6e častilci Emila Zolaja zbi-rejo vsako leto na romanje v Medan, kraj, kjer je dolgo živel in deloval veliki mojster naturalističnega romana. Tudi letoe eo se 30- avgusta zbrali pred hišo. v kateri eo se sestajali pri Zolaiu prvi naturalistični pisatelji (Huyemans. Maupaaeant in dr.), kamor eo zahajali Fla ibert, Turgenjev, brata Gcnoourtja, Daudet. Letos je bilo romanje Zolajevih častilcev, ki jih je vodil pieatelj Henri Duvernois. združeno e proslavo 50-letnice dveh velikih Zolajevih romanov. L. 1884. je namreč izšel roman »La joie de vi-vre«, obenem pa je Zola pričel pisati in napovedovati »Germinal«. Sloveči rudarski roman, k? sodi med največje mojstrovine socialnega leooelovja. ie malo pred svojo petdesetletnico izš^l v novem pIovenskem prevodu Alfonza Gepana pri Tiskovni zadrugi.
Iz Celja
e— Javna prošnja. Marija Razborškova, (Stanujoča v Zavodni 7 pri Celju, vdova po čevljarju in 100% vojnem invalidu Jerneju Razboršku, ki je umrl 2. maja 1929 v Invalidskem domu v Celju, prosi vojne tovariše svojega moža, ki ao bili 1. 1916 in .1917 na fronti na Doberdobu in lahko pričajo. da je bil Razboršek v vojni ranjen, da toi sporočili svoj naslov Mariji Razborškovi lili pa občinskem uradu za Celje okolico.
e— Umrla je v soboto v Celju, Za kresijo 14, v starosti 42 let kontoristka ga. Marija Cinekova roj. Rojnikova. V celjski bolnišnici je umrla v nedeljo v starosti 29 let ga. Marija Podgornikova s Sp. Hudinje 82, že-jia g. Podgornika, šoferja pri Avtopromet-ni zadrugi v Ljubljani .
e— Tri nove zvonove, ki jih je vlila mariborska tvrdka Biihl, bodo potegnili v soboto popoldne v zvonik Marijine cerkve v Celju. Največji zvon je težak 23, srednji 11, tretji pa 8 stotov. Blagoslovitev novih zvonov bo v nedeljo dopoldne.
e— Izprijen otrok. Na praznik 8. t. m. ob :L3.30 se je pripeljala neka gospa s Koroškega s savinjskim vlakom v Celje, odkoder se je hotela peljati v Varaždin na obisk k svojemu sinu. ki je tam interniran. Ko se je v Celju za trenutek odstranila s perona, je pustila pred straniščem svojo ročno torbico, v kateri je imela potni list, 24 šilingov, 71 dinarjev in drobnarijo, v skupni vrednosti 700 Din. To priliko je izrabila neka 11 letna deklica, ki se je vračala z očetom in materjo iz Beograda v Maribor, in je ukradla ročno torbico. Tatvino je k sreči opazila neka gospodična, nakar so deklico prijeli. Pri otroku so našli torbico z vso vsebino.
e— Usoden padec. Na Slatini pri Ponikvi Si je 14 letna posestnikova hčerka Marija Petkova doma pri padcu zlomila desno roko. Zdravi se v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Gibi« in zvočni tednik.
e— Nabavit© »i srečke drž. razredne loterije za novo kolo tako4 v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz življenja na deželi
KOSTANJEVICA NA KRKI. Že pred vojno je obstojal? v Kostanjevici uniformirana meščanska garda, ki pa se je med vojno razšla ter je morala oddati vse orožje vojski. Kmalu po vojni se je zbudila želja ,da se ponovno ustanovi garda. Ker so pa že obstojale strelske družine, se je ta nova garda združila s strelsko družino pod naslovom Uniformirana garda in strelska družina. Nastale so pa med člani razprtije. Eni so bili le za gardo, drugi pa za strelsko družino in tako je prižlo letos do razdružitve. Garda pa ostane še dalje član strelske družine in je vsakokratni načelnik garde tudi odbornik strelske družine. Z marljivim delom, pri katerem sta si pridobila mnogo zaslug sedanji predsednik g. Janko Troha in tajnik g. Mate Gregorin-čič, si je strelska družina zgradila na bivšem primitivno urejenem strelišču čedno lopo z vso pripravo, ki je potrebna za redno funkcioniranje strelišča. V nedeljo 16. t. m. bo slovesna otvoritev tega strelišča z nagradnim streljanjem, za katero vlada veliko zanimanje. Za najboljše strelce so preskrbljeni lepi dobitki. Vežbe domačega članstva so v polnem teku in borba za prvenstvo bo ostra. Tekme se lahko udeležijo < tudi člani drugih strelskih družin, kakor tudi člani sokolskih, gasilski-,h, narodnih in humanitarnih organizacij.
KOZJE. Bržčas bo malo znano, da smo imeli čez poletje letoviščarje tudi pri nas. Vsi 30 bili z nekaj izjemami s Hrvaškega, nekateri izmed njih znane ugledne osebe. Navzlic slabemu poletju so odnesli s seboj prijetne vtiske in je zato upati, da jih bomo videli še večkrat. Sicer niso dobički veliki, ali kar je, je v današnjih hudih časih dobro došlo. So pa tukajšnji kraji kakor nalašč ustvarjeni za pomirjenje od mestnega vrveža razrvanih živcev. — Z letoviščarji so nas zapustili tudi notarski kandidat dr. Razboršek, sodni konclist Zoran Rajšp in odvetniška uradnica Marija Vončinova. G. dr. Razboršek ni bival sicer med nami dolgo, vendar si je pridobil splošne simpatije. Pogrešalo ga bo zlasti SPD. Prav tako Sokol in strelska družina, ki ji je bil tajnik. Prav občutna vrzel v Sokolskem društvu, da drugih društev niti ne omenimo, pa je nastala z odhodom agilnega tajnika br. Rajšpa in požrtvovalne s. Vončinove. Vsem trem želimo v novih krajih obilo uspehov.
Iz Kamnika
ka— župani kamniškega »reza so imeli v petek dopoldne v Kamniku zborovanje, na katerem je imel zanimivo predavanje g. Gorkič.
ka— Selekcijska zadruga, živinorejci kamniškega sreza se potegujejo za ustanovitev selekcijske zadruge. Kakor vse kaže, bo akcija, ki se je zadnje čase zelo poživila, v najkrajšem času dovedia do pozitivnega uspeha.
ka— Most na Duplici so pričeli graditi. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Miroslav Zupan iz Ljubljane. Most bo lesen ia b? najbrž že v poldrugem mesecu gotov, tako da bo še pred zimo zopet vzpostavljen promet na banovinski cesti Kamnik •—Radomlje.
Iz Tržiča
č— Predavanje o občinah, njih poslovanju po novem občinskem zakonu in o statutu občinskih uslužbencev je na prošnjo občin sodnega okraja Tržič priredila Županska zveza 6. t. m. v Tržiču. Predavala sla gg. banovinski inšpektor Gorkič in dr. Kukman. Udeležba je bila razveseljiva, bilo je okoli 30 poslušalcev, predsednikov ta odbornikov občin. Predavanje je otvoril predsednik tržiške občine g. Franc GloboČ-nik, ki je najprej pozval navzoče, naj pošljejo Nj. Vis. prestolonasledniku za rojstni dan brzojavne čestitke, kar so navzoči odobrili z navdušenimi klici. Jasnim razlagam predavateljev, ki so trajale nad tri ure. so sledili vsi poslušalci z velikim zanimanjem ter stavili številna vprašanja, na katera so dobili točna pojasnila. Iz vprašanj samih je razvidno, kako so taka strokovna predavanja potrebna, županska zveza vrši s prirejanjem takih razprav hvalevredno delo in želimo, da bi oba predavatelja strokovnjaka slišali čimprej spet v
Iz Trbovelj
t— Jubilejna tombola Sokola bo v nedeljo 16. t. m. Okrog 500 lepih in praktičnih dobitkov Jubilejna tombola presesra po vrednosti vse dosedanje, tudi sokolske, ki so bile znane kot najlepše.
S P
V nekaj vrstah
Že včeraj smo poročali o velikih motoci-klističnih dirkah za slovansko prvenstvo v Zagrebu, pri katerih so prav po naključju Čehoslovaki zmagali z malenkostno razliko 3 točk pred našo ekipo. Istočasno se je vršilo tudi tekmovanje za slovansko prvenstvo posameznikov, pri katerem sta naša difkača Starič in Uroič žela najlepši uspeh. Slovansko prvenstvo posameznikov si je priboril naš
»Leteči Kranjec" Starič
ki je v dveh vožnjah na 10 krogov zasedel prvo mesto. Ob navdušenih ovacijah je Starič pri prvi vožnji prispel v času novega nacionalnega rekorda 5.11 kot prvi na cilj. Njegov najboljši čas je bil v enem kro gu 29 sekund, a povprečna hitrost je znašala 93.096 km na uro. 2. Uroič 5.20.6, 3. Bathelt (Poljska) 5.20.7, 4. Juhan (CSR) 5.27.5, 5. Baron (Poljska) 5.30, 6. Sokolov (Bolgarija) 5.37.4. Na drugi vožnji je Starič kot prvi dosegel čas 5.19.3, 2. Juhan (CSR) 5213, 3. Bathelt (Poljska) 5.27.6, 4. Uroič 5.39.8, 5. Lucak (CSR) 5.42.9, 6. Sokolov (Bolgarija) 5.45. Drugo mesto v slovanskem prvenstvu posameznikov je zasedel Tonček Uroič. Srebrni kip kralja Aleksandra je torej dobil najhitrejši slovanski motociiklist Tržičan Ludvik Starič, kateremu k temu uspehu prav iskreno čestitamo. — Pa tudi naši mariborski dirkači so se prav lepo izkazali. Naj omenimo samo lepo zmago Ce-riča nad Uroičem v dirki športnih motorjev na 6 krogov. Njegov čas znaša 3.34.3. Uroič je vozil 3.34.4.
Državno nogometno prvenstvo
V	nedeljo je počivala samo naša skupina. V prvi, tretjf in četrti skupini so se »reševali« v nevarnosti se nahajajoči se favoriti. Beograjski Jugoslaviji je biLa sila potrebna zmaga ne sicer nujno, pa vendarle potrebna zmaga. Pa si jo je tudi izvojevala. Nič zato, da je zgubil državni prvak BSK. Zadovoljni so bili tudi »plavi«. Ničesar si topot niso igrači BSK medseboj očitali, ako niso izkoristili zelo zrele in ugodne šanse. Pa še protestirali niso, ko sodnik ni dal upravičene enajstmetrovke proti Jugoslaviji.
V	drugi skupini si je niški Gradjanski popravil svojo pozicijo. Vendar BASK, ki je na drugem mestu, nj v preveliki nevarnosti. Gradjanski ima odigranih že 7 iger, v katerih je zbral 8 točk, BASK pa šele 4 tekme z izkupičkom 5 točk. Samo da Basku v nadaljnjih tekmah ne bo preveč manjkal »Pražan« Jakšič!
V	tretji skupini za Hajduka še ni vse izgubljeno. Po!ovica njegove usode je res v njegovih rokah. Poraziti mora na lastnem terenu sarajevsko Slavijo. O drugi polovici njegove usode pa bo odločal njegov domači »sovražnik« SK Split Ali se bo tudi niemu zahotelo, da si od Slavi je pribori dve točki, ki njemu ne bosta mnogo koristili?
V	četrti skupini preostaja le še ena tekma. in sicer med osiješko Slavijo in banja-luškim Krajišnikom. V tej tekmi pa se bo krojila usoda — tretjega, namreč zagrebške Goncordie. Zagrebčani bodo rešeni pred izpadom le tedaj, ako bo dvoboj med Osi-ječani in Banjalučani ostal vsaj neodločen. Ako pa bodo Osiječapi pobrali obe točki, potem — adijo Concordia, ako ji ne bodo pomagali pri zeleni mizi.
R T
Kaj pa je naši skupini? Položaj še nI razčiščen. Primorje, dosedaj edini neporaženi klub v tej skupini, igra v nedeljo v Zagrebu proti Hašku. Dalje mu še preostaja težka tekma v Zagrebu proti Gradjanskemu in na domačem terenu proti Iliriji. Treba mu je dobiti iz teh treh tekem samo še eno točko in drugega mesta mu nihče več ne more odvzeti. Pa zakaj naši črno-beli ne bi imeli ambicije za prvo jnesto? Položaj Ilirije pa ni baš rožnat. Teoretično sicer že obstoja možnost, da zasede tretje mesto in se prerine do kvalifikacijskih tekem. Toda ta možnost je v veliki meri odvisna od — drugih. Skoda!
V s vrh o boljšega pregleda, evo tablice
vseh skupin:	I. skupina:			
				8
BSK	5 4 0	i	12:3	
Jugoslavija	6 3 2	i	23:7	8
Vojvodina	6 2 2	2	14 :9	6
Tri zvezde	6 2 1	3	9:13	5
ŽSK	7 1 1	5	6:32	3
	II. skupina:			8
Gradjanski	^N) 7 4 0	2	14:17	
Bask	4 2 1	0	17 :6	5
RadničV'	5 2 1	2	9:10	5
Sparta	3 1 0	2	8:7	2
SSK	2 0 0	2	4:12	0
	III. skupina:			
Slavi ja (S)	4 3 1	0	9:2	7
Hajduk (Sp)	5 2 1	2	11:6	5
Sašk	6 2 1	3	8 :9	5
Split	5 1 1	3	4:15	3
	I V. skupina:			
Concordia	6 3 2	1	24:7	8
Slavija (O)	5 3 1	1	10:11	7
Krajišnik	5 1 2	2	15:11	4
Hajduk (S)	6 0 3	3	3:23	3
	V. skupina:			
Primo<rje	3 3 0	0	6:2	6
Hašk	4 3 0	1	7:4	6
Ilirija	4 1 0	3	4:7	2
Gradjanski	3 0 0	3	0:4	0
Nekaj	inozemskih		tekem	
Na Češkoslovaškem se je pričelo prvenstvo, pa kar s pravo senzacijo. Sparta, ki je šla v Brno, je morala pustiti tam obe točki. Židenice so zmagale s 4 : 0 (2 : 0). Ostali rezultati: Slavijo : Plzen 8 : 0, Teplitzer FC : Bohemians 3 : 2, Viktorija Plzen : Cehie Karlin 7 : 1, Prosejov : DFC 1 : 1.
Zakaj pa bi Madžari ostali brez senzacije? Evo je: v Miškolcu je Attila zasluženo premagal Ferencvaros s 3 : 1 (2 : 0). Presenetil je tudi neodločni rezultat 1:1 (0 : 1) med Ujpestom in III. okrajem. Hun-garia : Soroksar 7 : 1, Hispest : Szeged 2 : 2, Phobus : Budai 3:1.
Evropsko lahkoatletsko prvenstvo
V skupni klasifikaciji je zmagala Nemčija s 75 točkami. Isto število je dosegla tudi Finska, ki pa hna manj/ prvih mest Tretja je Madžarska s 54 točkami. Grk Mantikas, ki bo startal v Ljubljani, se je v teku 400 m z zaprekami plasiral s 54.9 na tretje mesto.
Ljubljanski plavalni podsavez. Važna seja danes ob 18.30 v kavarni Evropi. K isti se vabijo Wilfan Draško. Michalek Otmar, Fritsch Erwin. Zicherl Branko. Prosimo vse za zanesljivo udeležbo.
SK Ilirija (table-tenis sekcija). Treningi se vršijo redno vsak dan od 19. dalje v telovadnici na Ledini 29 in 30. septembra se bo vršil turnir ZSK Hermesa. na kar opozarjamo vse tekmovalce. Danes ob 20. in-
formativen sestanek, m katerega posebno vabimo gdč. Tavčar, Osmič, DeČman. Cvenkel ter gg. Dočman, Verč, Seagnetti,
Cvenkel, 2argi, Vargazon, Girgon, Šiška in Tavčar Danilo.
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora dnevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone.
VSK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za ligino moštvo. Vsi igralci se morajo zgLasi-ti pri g. trenerju.
SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezna seja pri predsedniku Saksidi. Vabijo se odborniki Milovanovič, Košar, Ocvirk, Grabjan, Vospernik, Vrhovec I., II. in III., Rauer, Slamič, Novak, Zupačič, Strah, Str-žiščar, Pogačar Igo in gospodar Burger.
Gospodarske vesti
= Kontrola prometa žlahtnih kovin. Finančni minister je odredil, da se v pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami od 7. oktobra 1931 doda po čl. 1. nov člen 1 a., ki se glasi: Osebe in podjetja, ki se bavijo z industrijsko predelavo žlahtnih kovin, kakor zlata, srebra in platine ter platinske skupine (osmija, iridija, paladija, rutenija in rodija) smejo kupovati te kovine v svobodnem prometu samo z dovoljenjem Narodne banke. Vse osebe in podjetja, ki jim Narodna banka dovoli nakup in porabo žlahtnih kovin za predelavo, morajo voditi posebno knjigo, v kateri se mora vsak čas razvideti: količina in finoča kupljene in prodane žlahtne kovine, cena, ime in naslov prodajalca ali kupca, številka in datum dovoljenja Narodne banke. Obrtniki in trgovci, ki se bavijo z obrtniško izdelavo predmetov iz navedenih žlahtnih kovin ter zobni zdravniki smejo kupovati vse kovine v prostem prometu brez dovoljenja Narodne banke, ne smejo jih pa prelivati v palice ali podobno ter tako prodajati brez posebnega dovoljenja Narodne banke — razen če jih prodajajo Narodni banki. Vsaka kršitev teh določb se kaznuje po določbah čl. 7. in 8. uredbe o nadzorstvu nad proizvodnjo in uporabo žlahtnih kovin od 4. avgusta 1934.
—	Dodatek na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega križa. V smislu razpisa trgovinskega ministrstva morajo po čl 42. točki 11. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije vsa avtobusna podjetja v tednu Rdečega križa (od 16. do 22. septemibra) ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za Rdeči križ, in sicer 0.50 Din od vsakih začetih 100 Din vozne cene. V ta namen je treba vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic za manjše zneske zgolj eno) opremiti z zeleno porto-znamko Rdečega križa, ki jo je pri izdanju potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se vrnejo v teku 7 dni po koncu tedna Rdečega križa. Izpolnjevanje tega predpisa se bo nadzorovalo.
= Rekonstrukcija delniške glavnice. Ban-ska uprava je odofcrila sklepe rednega občnega zbora delničarjev »Pražarne in kemične tovarne« d- d. v Celju od 25. maja. Delniška glavnica družbe se zniža od 1,000.000 Din na 50.000 Din na ta nacn, da se za 20 starih delnic ro 100 Din izda ena nova. Nadalje se sme ta znižana glavnica ponovno zvišati na 1,000.000 Din z izdajo 9500 polno vplačanih -delnic po 100 dinarjev.
—	V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Sdioner Alojz, zavod za plakatiranje reklam »Eos« v Celju; Hubert Maks, knjigarna in papirnica »Domovina« v Celju; Predovnik Martin, kopanje in raz-pečavanje zemlje za barvo, Veliki vrti, občina Šmartno ob Paki.
—	Poravnalni naroki V konkurzni zadevi prezadolženca Pavla Pelca, trg. v Ljubljani, Kolodvorska 24, se bo vršil 6. oktobra ob 9. pri okrožnem sodišču v Ljubljani poravnalni narok. Prezadolženec ponuja 20-odstotno kvoto v 3 polletnih obrokih.
—	Likvidacija. V likvidacijo je stopila »Humaroik« industrija in trgovina z usnjem in čevlji d. d- s sedežem na Bregu pri Ptujiu, poprej v Sarajevu, (likvidator Adotf Selinger na Bregu pri Ptuju). — Nadalje je stopila v likvidacijo tvrdka Ca-dež & kornp., družba z o. z. v Ljubljani (likvidator Vilko Gale. tlskarnar. Rožna dolina).
—	Zakup kolodvorske restavracije v Rakeku. Direkcija državnih železnic v Ljubljani poziva interesente, da ji do 20. t. m. predložijo ponudlbo za prevzem zakupa kolodvorske restavracije na stanici Rakek. Podrobni pogoji so na vpogled pri Združenju gostilničarjev v Ljubljani in Logatcu, pri Zbornici za TOJ v Ljubljani, pni Zvezi združenj gostil, obrti za dravsko banovino v Ljubljani in končno pri direkciji drž. žel. v Ljubljani (vsak delavnik med 10. do 12. uro v sobi št 59).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 85 plošč želežne pločevine, 3000 kilogramov olja za osovine, 28 komadov železnih plošg, 6 komadov bakrenih palie, 1 plošče bakrene in 1 plošče medeninaste pločevine, 50 kg silicijeve žice, 50 kg bakrene žice, 20o komadov izolatorjev, 3100 kg navadnih žebliev in 30 komadov spiralnih svedrov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave 1800 kg masti sa jamske vozičke. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 60 komadov >Bosch«-sveč, 1420 kg železnih cenri, 100 kg železa. 6 k« železnih vijakov, 10 kg svinčenega minija. 15 kg sive svetle barve, 200 kg cementa ter glede dobave rezervnih delo« za tovorni avtomobil. Dne 4. oktobre se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija flede dobave 23.000 kilogramov JebUev
r= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13 t. m ponudbe glede dobave 100 kompletnih »T«-delov za gumijasti kabel in 50 kg žeb'jev za krovno lepenko. Komanda obmeine čete Skopi i e sprejema do 14. t. m ponudbe glede dobave 1 poštnega avtomobila Dne 15. t m. se ho vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave var- j nostnih naprav.
vrne plavi bi lasem, ki se potemnell, prejšnji zlati lesk. Dobiva se povsod.
• Slalom klub 34. (Tehnični odsek). V četrtek 14. t m. ob 19. sestanek vseh tekmovalcev v klubovem lokalu, Selenburgova ulica 7-1., (Narodna Odbrana), ob 19.30, seja tehničnega odbora istotam. Udeležba obvezna zaradi ureditve treningov.
Borze
10. septembra
Na ljubljanski borzi se danes oficieini tečaji niso bistveno spremenili, le devšza Berlin je nekoliko čvrstejša, dočim je de-viza Newyork za malenkost popustila. V privatnem klifingu so se avstrijski šilingi ponovno nekoliko dvignili in notirajo sedaj 8-30 do 8.40 (v Zagrebu promet po 8-2550, v Beogradu tečaj 8.35—8.45). Na zagrebški borzi so se angleški funti v privatnem kli-ringu tngovali po 234.50. grški boni po 30, španske pezete po 5.96, dočim so se madžarski pengi ponujali po 10.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko popravila in se je danes trgovala za kaso po 350 (v Beogradu po 348 in 347.50), za december pa je bil zabeležen tečaj 350 do 352 (v Beograda 352.50 do 354). Promet je bil samo še v delnicah Šečerane, Osijek po 120.
Device
Ljubljana. Amsterdam 2299.85 — 2311.21, Berlin 1344.58—1355 38, Bruselj 796.91 do 800.85 Curih 1108.35 — 1113.85, London 167.30—168.90, New York 3323.56—3351.81, Pariz 223.93—225.05. Praga 141.23—142.09, Trst 290.90—293.30 (premija 28.5%), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.30 do 8.40.
Curih. Pariz 20.2050, London 15.1150, Newyork 302.50. Bruselj 71.90. Milan 26.28, Madrid 41.90. Amsterdam 207-50. Berlin 121.35, Dunaj 57.25. Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kobenhavn 67.50, Praga 12.7550
Dunaj. (Tečaji v priv. klirmgu.) Beosrad 12.20, London 26-58. Milan 4619, NewTork 531.12, Pariz 3556, Praga 21.79. Curih 175.66, 100 S v zlati 128 S pap.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 346 — 350, za december 350 — 352, 7°/o investicijsko 71 — 72, 4°/o agrarne 40.25 — 41, 7% Blair 55.50 — 56.75, 6»/e begluške 58.25 do 59.75; delnice: Narodna banka 4200 bi., Priv. agrarna banka 204 den.. Šečerana Osijek 120 1- 130, Trbovlje 75 — 90, Osiješka ljevaonica 145 bi-
Beograd. Vojna škoda 347 — 348 (348, 347.50), za december 352.50 — 354, 7°/o investicijsko 72 —72.50, 4°/o agrarne 40 den., 6% begluške 59.75 — 60.50 (60), 7«/e Blair 57.50 bi.. Narodna banka 4120 den., Priv. agrarna benka 206 — 209.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11, Državne železnice 14-60, Ruše 7, Trboveljska 11-60, Alpine-Montan. 9.75, Kranjska industrijska 4, Šečerana 16.
Hmelj
+ Žalec, 10. septembra. Pri klavrnem nakupovanju se je plačevalo dobro blago do 36 Din za kg; cene slabega fc'!aga pa se gibljejo med 20 in 30 Din za kg. Cene tlači čezmerna ponudba nele okoličanov, temveč tudi nekaterih starih hmeljarjev.
+ Žatec (CSR), 10. septembra. Češka sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je bilo pretekli teden še večje zanimanje za letošnji hmelj, zlasti za izvoz. Nakupi na deželi so zavzeli znaten obseg. Nekatere občine so skoro že razprodane, v drugih pa so producenti prodali že polovico pridelka. Po dosedanjih podatkih letos pridelek v žateškem okolišu ni dosegel 100.000 starih stotov (lani je znašal pridelek ob izredno slabi letini 85.000 stotov). Tendenca je bila pretekli teden prijaznejša. Hmeljarji so prenehali ponuiati hmelj in so se cene stabilizirale, tako da se plačuje za prvorazredni hmelj 1700 do 1800 Kč za 50 kg (63—67 Din za kg), za srednji pa 15« do 1700 Kč.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (10. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih podnic.
ŽITO.
Chicagoi 10. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 107.875, za dec. 107; koruza: za sept. 79.375, za dec. 81.75.
-f- Winnipeg, 10. sept. Začetni tečaji: Pšenica za okt. 83.75, za dec. 84.75.
-I- Ljubljanska borza (10. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlečki tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 168—167.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma šaha s kakovostno garancijo za september 150 do 152.50; moka: baška >0« po 255 — 260: bana teka >0« po 260 — 265.
+ Novosfads&a blagovna borza (10. t m-). Zaradi praznika borza danes ni poslovala.
Sokol
Nadelništvo sokoiske župe Ljubljana obvešča svoje edinice, da se župni prednjaški tečaj za člane, ki bi se imel začeti dne 16 t. m., ne bo vršil. Prav tako moramo odpovedati prednjaški tečaj za članice, ki bi se nadaljeval takoj po končanem članskem tečaju. Za oba fcrednjaška tečaja smo prejeli nedovoljno število prijav. Sočasno po-novno opozarjamo svoje edinice na župne lahkoatletske tekme, ki se bodo vršile v nedeljo 16. t m. ob 8. zjutraj na letnem te-lovadišču Ljubljanskega Sokola. Ker bomo potrebovali za dobro in gladko izvedbo te prireditve precejšnje Število izurjenih ln sposobnih sodnikov in sodnic pozivamo vse edinice, posebno pa še ljubljanska društva, da prijavijo čim največ sodnikov (sodnic). O določilih tekmovalnega reda za te tekme seznanite vse svoje tekmovalce in tek. movaJk«, pa tudi vse sodnike in sodnice.
O
Mednarodni lahkoatletski miting Primerja
Sodelujejo najboljši bolgarski, grški, romunski in jugoslovenski atleti — Sreda in četrtek, 12. in 13. septembra, igrišče Primorje.
ASK Primorju je uspelo angažirati po po-
vratku iz Torina za dvodnevni nastop v sredo in četrtek, 12. in 13. t m. najboljše reprezentante balkanskih držav, predvsem Bolgare, Grke, Rumune, kakor tudi najboljše Jugoslovene. Imenovani so si priborili pravico nastopa na prvenstvu Evrope v Torinu zaradi odličnih rezultatov, ki so jih dosegli na letošnjih Balkanskih igrah v Zagrebu.
Med najboljšima, ki so si priborili evropski sloves, je treba v prvi vrsti prištevati Grka Syllasa in Mantikasa. Prvi je balkanski prvak v metu diska z odličnim rezultatom evropske kvalitete (48.54 m), drugi pa balkanski prvak in rekorder v teku z zaprekami (110 m — 14.8 in 400 m — 55.7 sekund); zlasti imponira rezultat v teku 110 metrov z zaprekami, ki ga postavlja letos na prvo mesto v tej disciplini v Evropi; nadalje Bolgar Dojčev, ki je z doseženim rezultatom v skoku ob palici (3.90) daleč brez konkurence na Balkanu in v večini evropskih držav in Romuna Havaletza, ki ga krasi odličen rezultat v metu diska (46.72 metra).
Tudi ostali inozemci kakor znana Romunska »rednjeprogaša Popovici in Krau-se, sprinter Sterian in lanski balkanski prvak v maratonskem teku uživajo mednaroden ugled. Manea je eden najboljših srednjeevropskih tekačev, zlasti v teku na 1500 metrov, ki mu je ponovno uspelo premagati našega najboljšega reprezentanta Krevsa. Skupino inozemcev kompletira še Bolgar Gančev, eden najbolj talentiranih balkanskih all-round atletov, ki se je na balkanijadi v Zagrebu izkazal zlasti v metu diska z odličnim rezultaom 43.96 m.
Od jugoslovenskih gostov bi predvsem omenili »najhitrejšega Balkanca« Bauerja, ki si je z izredno žilavostjo priboril balkanski in jugoslovenski rekord v teku na 100 m. Dr. Buratovič. letošnji balkanski prvak v skoku v višino in poleg Grka Mantikasa najboljši tekač čez zapreke v vzhodni Evropi, Kovačevi č, balkanski prvak in jugoslovenski rekorder v metu krogle ter Goič, od Balkanskih iger v Zagrebu, najboljši srednjeevropski metalec kladiva.
Domača kluba, ki sta se zelo odlikovala s svojimi odličnimi atleti na letošnji balka-nijadi, pošljeta v borbo svoje najboljše. Saj ugotavljata s ponosom, da sta vzgojila tri odlične balkanske prvake, od katerih se je Stepišnik z metom kladiva uvrstil v evropsko klaso, ko je znatno popravil balkanski rekord; Kovačič se je v teku na 200 m revanširal na poraz Baueriu. ki ga je doživel v teku na 100 m, istočasno pa je poleg ostalih premagal Grka Frangoudisa, sprint-erja evropskih kvalitet in Krevs, ki je slavil krasno zmago nad najboljšim balkan.
dolgoprogašem Grkom Tsoukalasom. Zvesto bo tej trojica stala ob strani še ostala četica jugoslovenskih reprezentantoy na letošnji balkanijadi, članov obeh ljubljanskih klubov, ki je uspešno in najčastnejše zastopala jugoslovenske barve: Zorga Aleš za srednje proge, Martini v skoku v višino, Goršek za tek 1500 m in Sporu ter Bručan za dolge proge. Razume se, da bodo našo ekipo kompletirali še mnogi naši odlični atleti, kakor: Cerar Dr., Zupančič, Gregor* ka, Gašperšič, Oroszy, Sket, Jeglič, Serše, Slamič, Marek, Putinja, Dečman, Orehek. Brinet, Svigelj, Zupan, Korče. Raič M., Žgur, Griinfeld, Perpar, Grgič, Štok itd.
V Ljubljani bomo tedaj predvsem imeli reprize revanžne borbe: v tekih na kratke prege med Grkom Mantikasom in Jugoslo-veni Bauerom ter Kovačičem. v metu diska med Grkom Svllasom in Romunom Hava-letzom, v metu kladiva med obema Jugo-slovenoma Goičem in Stepišnikom, v teku čez zapreke med Grkom Mantikasom in Jugoslovenom dr. Buratovičem, v skoku v višino med jug. rekorderjem Martinijem in njegovim rivalom, ki je zmagal na balkanijadi dr. Buratovičem, v tekih na srednje in dolge proge med Romunom Maneo in našim Krevsom.
Ali bo na balkanijadi v Zagrebu poraženim atletom uspel revanž?! Igrišče Primorja bo pa vsekakor pozorišče izredno napetih borb, iz katerih bodo izšli kot zmagovalci samo oni atleti, ki dosežejo izredne rezultate.
Tekališče Primorja. ki je eno najboljših v naši državi, brez dvoma pa najelastičnejše. pa bo tudi doprineslo svoj oboi, da bodo popravljeni mnogi rekordi vseh nastopajočih balkanskih narodov.
Balkanske igre v Zagrebu, ki so bile dosedaj največja lahkoatletska prireditev v naši državi, je posetilo preko 50.000 gledalcev.
Prireditev Primorja je pa repriza Balkanskih iger v miniaturi in največja lahkoatletska prireditev dosedaj v Ljubljani.
Z upravičenostjo pričakujemo, da Ljubljana ne bo hotela zaostati za Zagrebom in da bo sorazmerno s številom prebivalstva napram Zagrebu, skušala slednji tudi prekositi. Pričakujemo zaradi tega rekordni obisk.
Od naših atletov pa pričakujemo, da bodo stopili v borbo z vso svojo sposobnostjo in v konkurenco z renomiranimi balkanskimi reprezentanti vložili vso energijo in znanje, da dokumentirajo veliki napredek slovenske lahkeatletike, ki si je letos priborila vodilno vlogo v naši državi.
Ker se pričakuje velik naval, se bo vršila predprodaja vstopnic od danes naprej.
GOSPODARSTVO
e

»JUTRO« St 208	' 6
• • -	Jocek, 11*1X^3834	—
Slike z ljubljanskega plesnega festivala
Slikovita bolgarska skupina aa odra med plesom
Istrska muzikanta, na čijih preprosto godbo so Istrani rupimnU «*>>) ka*»
Skupina narodnih noš iz južne Srbije, kf so bile med najsHkovitejšimi nošami.
Plesalci s meči is GJevgjelij®
Seljaldnje Is Slavonije
Rak slej ko prej zagoneten
Odkritje prof. von Brehmerja — Ugovori njegovih nasprotnikov
Pred dnevi smo poročali, da je nemški očenjak prof. dr. von Brehmer odkril ▼ krvi za rakom bolnih oseb mikroorganizem, ki mora biti po vsej priliki povzročitelj te bolezni, kajti dolgotrajni poskusi z rejami teh mikroorganizmov so v poskusnih živalih povročali rak.
Na podlagi svojega odkritja je.prof. v. Brehmer izdelal tudi posebno metodo za zdravljenje raka, o kateri poroča nemški tisk zelo zanimive podatke. Brehmer je sam v Berlinu in v Parizu preizkusil to metodo na številnih primerih, poleg tega pa je po njej obravnavala tudi njegova učenka dr. Herrmannova v Berlinu kakšnih 60 primerov, in sicer s polnim uspehom, pa naj je šlo za raka v začetnem stadiju ali za težke in stare primere, ki so jih bili prej eventualno brez uspeha operirali.
Po Brehmerjevi metodi j« mogoč« rak v eačetnem stadiju ugotoviti na preprost način. Pacientu se vbrizgne tekočina, ki sestoji iz eglukonov, šele pred kratkim odkritih, zelo zamotanih organskih spojin, ki spadajo v področje tako zvanih profermen-tov, in ka tali tov, ki imajo lastnost, da v najmanjših količinah pospešijo kemične procese. Injekcija ima ta učinek, da se Breh-
Dr. von Brehmer
merjevi povzročitelji raka ločijo od rdečih krvnih telesc, ki se jih držijo. Povzročitelji krožijo potem samostojno po krvi in jih je mogoče opaziti z mikroskopom. To se zgodi osem do deset ur po injekciji. Z istimi injekcijami pa se povzročitelji spravijo po
normalni poti tudi iz telesa, ker ae samostojno ne morejo dolgo obdržati v krvi
Zdravljenje obstoji bistveno v tem, da dobi pacient v času 5 do 6 tednov 5 do 10 injekcij. Po tem času se telo osvobodi vseh povzročiteljev raka, bolnik ozdravi Sporedno x injekcijami gre stroga, precej komplicirana dieta po metodi dunajskega profesorja Freunda, ki jo je že prej precej uspešno uporabljal zoper rak. Smoter te diete je ta, da se alkalična kri, kakršno imajo bolniki te vrste, spremeni v kislo kri. Rak postane nevaren, kakor znano, šele pri 7.6 odstotni alkaličnosti. Dieto podkrepijo z organskimi preparati ali s preparati po prof. v. Kapffu.
Opisana metoda se uporablja enako trn.
začetne in starejše primere, pri zadnjih pa pride v poštev še kmurgična odstranitev oteklin ali pa obsevanje z neznatnimi dozami žarkov po francoski šoli. Oboje ni neobhodno potrebno, a pospeši ozdravitev.
Zanimivo je to, kakor poročajo nemSki listi, da sta tako Brehmerjev asistent kakor njegova prva laborantka pri poizkusih obolela za rakom, a njegova metoda ju je brez težave ozdravila in sta že davno spet pri delu.
S3
Strašen ogenj na morju
fta zabavni vožnji s Kube proti New Yorku Je zgorela moderna ameriška izletniška ladja z 250 potniki
V soboto kmalu po polnoči je izbruhnil js. ameriški izletniški ladji »Morrocastle«, ki je vozila potnike s Kube v New York, katastrofalen požar, ki je zahteval okoli .250 človeških življenj. Ladjo so pričakovali ob 8. uri zjutraj v newyorškem pristanišču, ko pa je ni bilo od nikoder, so začeli poizvedovati po njeni usodi ter kmalu izvedeli, kaj je vzroki da je izostala.
Prejšnji večer je zadela poveljnika ladje, kapitana Wilmota, srčna kap. Za njim je prevzel poveljstvo prvi častnik Warms. Kmalu nato je nastala na morju orkanska nevihta, med njo pa je začelo goreti na ladji. Poročila o nastanku ognja se ne vjemajo. Dočim pravijo neki viri, da je strela zanetila požar, menijo drugi, da je nastal ogenj v brzojavnem oddelku ali vsaj v njegovi neposredni bližini. Vsekakor je izven dvoma, da je požar povzročil velikansko zmedo. Radiotelegrafisti so sicer klicali na pomoč, kmalu pa so utihnili in to potem, ko so naznanili, da ne morejo več klicati, ker so njih naprave pokvarjene.
Ladje, ki so na odprtem morju prestre. gle klic posadke gorečega parnika, so takoj odplule na pomoč. To sta bili pred vsem ladji »Monarch of Permuda« in »Lucken-bach«.
Ko je na ladji zapel alarmni zvonec, je ležala večina potnikov v globokem snu. Po. sadka, ki se je v trenutku zavedla nevarnosti, je pianila kvišku, toda ogenj se je bil že tedaj tako razmahnil, da ni mogel skoro nihče na krov. Ves srednji del ladje so zajemali plameni. Potnikov ni bilo mogoče reševati. V obupu so siromaki razbijali okenca svojih kabin, toda na prosto niso mogli. Zgoreli so z malimi izjemami pri živem telesu.
Brooklyinski trgovec James Tork ki je imel srečo, da je odnesel golo življenje, pripoveduje o svojih doživljajih naslednje:
Ob pol štirih zjutraj me je zbudil iz spanja alarmni zvonec. Vrgel sem nase spodnjo obleko in v tistem treutku je planil skozi vrata moje kabine, dvignjena s silo iz tečajev, neki mornar. Popadel me je za roko in me brez besede vlekel na hodnik in od tam naprej na krov. šele tam.sem uzrl morje plamenov, ki je grozeče iztegovalo plamene proti meni. Rešitelj me je z blazno naglico vlekel dalje ter me spustil šele, ko je prišel do skupine mornarjev, ki so bili ravno pri tem, da spuste rešilne čolne
Najstarša mirovna pogodba
Arheološka ekspedicija, ki jo financira ameriško vseučilišče Yale, je odkrila v Mezopotamiji doslej najstaršo znano mirovno pogodbo nekako iz 1. 2800 pred našim štetjem. V tej pogodbi so mirovna določila po dolgi in krvavi vojni, ki sta jo takrat vodili sumerski mesti Lagaš m Uma.
Uvod v to pogodbo je kaj svečan in pravi :>Državi Lagaš in Uma s tem svečano proglašata, naj bratomorna vojna med njima odslej za vse večne čase počiva. Za pričo te njiju vroče želje in resne volje naj bo božanstvo Niagirzu. Odslej bosta Lagaš in Uma živela v miru, prijateljstvu in slogi, kot dobra soseda ki hočeta vse pozabiti, kar ju je razdvajalo v preteklosti. Gorje kršilcu miru! Ningirzujeva jeza ga bo uničujoče zadela do zadnjega poko-lenja.«
To besedilo sta hotela nasprotnika poudariti še bolj s tem, da sta ga zapisala v lončeno posodo v obliki ogromnega jajca in ga položila v svetišče boga Ningirzuja. Vse to ni preprečilo, da bi že nekoliko let pozneje ne prišlo do nove, še bolj krvave vojne. Vladar Ume je takrat brez vojne napovedi planil na Lagaš, mesto upepelil in opustošil deželo. Ljudje niso Mli tedaj pač nič boljši...
VSAK DAN ENA
r vodo. Ležal sem tam napol omamljen od tega kar sem pravkar doživel, in videval, da prihajajo iz ognjenega morja tu in tam še posamezniki, seveda v goreči obleki. Mornarji so jim trgali gorečo obleko s teles ter so jih zavijali v mokre odeje. Dolgo se nisem mogel ganiti, šele ko sem videl, da postaja položaj nevaren do skrajnosti, sem tvegal skok v morje, kjer so me pozneje vlovili mornarji. Bilo je to ravno tedaj, ko sem že do skrajnosti izčrpal svoje moči in sem bil prepričan, da se mi bliža konec.
Drugi potniki pripovedujejo o strašnih prizorih, ki so se odigravali med posadko, ženskami in moškimi, žene, ki so jih mornarji po pravilih reševali prve, so zahtevale, da rešijo tudi njih može. Ti pa so bili zbrani na drugem koncu ladje in častniki so jih morali zadrževati z nabitimi samokresi, da niso poskakali v rešilne čolne.
Hči nekega kubanskega generala, ki so jo rešili iz ognjenega morja, pripoveduje o katastrofi: Prepričana sem, da je večina potnikov zgorela pri živem telesu. Ljudje
so namreč spali zaprti v kabinah. Alarm je prišel zelo pozno. Mene je zbudilo iz spanja nekakšno prasketanje. Postala sem pozorna in odprla vrata. V tistem trenutku sem videla ognjen steber, ki je udaril proti moji kabini. Hipoma sem zaloputnila vrata in splezala skozi okno na vnanjo stran ladje. Tam mi je pomagal mornar splezati na krov. O mornarjih moram reči, da so se junaško obnašali, čeprav niso mogli pogasiti ognja. Ko sem že bila v rešilnem čolnu, so se razgrinjali pred mojimi očmi nepopisni prizori. Potniki so odpirali okenca in klicali na pomoč. Svetovali smo jim, naj splezajo na krov, toda nihče ni sto. ril tega. Zgoreli so živi. Tiste, ki so imeli toliko poguma, da md dosegli krov in skočili v morje, pa je čakala tudi tam strašna smrt. Ker je bilo morje razburkano, so utonili hipoma ali pa so jih valovi ki so z velikansko silo butali ob gorečo ladjo, ubili Takšne smrti je umrlo okoli 250 oseb. število rešenih je neznatno.
»Morrocastle« je bila moderna turbinska ladja, zgrajena 1. 1930. Njen konec živo spominja na katastrofo »Georgesa Philip-parja«, ki je na podoben način sklenil svojo vožnjo v Indijskem oceanu. Toda pri tisti priliki je bilo mnogo manj žrtev. Našteli so jih 52. Katastrofa »Morrocastla« torej daleko presega nesrečo >Georgesa Philipparja«.
Umor z zbiralno lečo
Senzacionalen zločin, še senzacionalnejše odkritje
Spretnosti nekega detektiva iz San Fran-cisca je uspelo, da je pojasnil skrivnosten zločin, ki je v zadnjem času zbudil mnogo vsakovrstnih razlag v mestu ob Pacifiku in se je zdelo, da mu nikoli ne bodo prišli do dna Ta zločin je bil tako rafinirano izveden. da mu ni primere v kriminalni zgodovini.
Nekega popoldne sredi preteklega meseca so našli 721etno Friedo Matthewsovo v njeni sobi mrtvo. Stara dama je bila že dolgo časa hudo bolna in se ni mogla ganiti s postelje. Omenjenega dne jo je strežnica ostavila za kakšne pol ure, da uredi neke svoje zadeve. Ko se je vrnila, je našla sobo polno dima, neka preproga jc gorela, postelj je že popolnoma zgorela, a med njenimi ostanki je ležala stara dama mrtva 3 strašno ožganim telesom. Ogenj so takoj pogasili in poklicali so policijo. Ker se stara dama ni mogla ganiti in v sobi, ko je strežnica odšla. ni bilo priprave za napravo ognja, so takoj sumili, da se je izvršil zločin, toda strogo izpraševanje vsega strežnega osebia m ljudi v hiši je pokazalo, da med odsotnostjo strežnice ni mogel nihče stopiti v spalnico bolnice. Okno je bilo sicer odprto, vendar je ta čas v vrtu pod njim delal vrtnar, ki bi gotovo videl vsakogar, ki bi skušal po tej poti priti v stanovanje. Sum ie ostal na strežnici ki so jo zaprli, čeprav je prisegala, da ni kriva zločina in ji tega tudi ni bilo mogoče dokazati.
En sam človek ni hotel verjeti v njeno krivdo in to je bil kriminalni uradnik Growl. Ta je že v naprej sumil nečaka stare gospe, ki je bil nje univerzalni dedič in je prihajal vsak dan v hišo, da se informira o stanju bolnice. Niti njegova skrb za njeno zdravje ni mogla kriminalnega urednika prepričati, da bi ne imel ta John Matthews svojih prstov vmes. Toda dokaz je bil tu, da ga ob času, ko je 3tarka zgorela, ni bilo v hiši. Growl je preiskoval dalje. Zvedel je, da si je nečak najel sobo nasproti pokojni-čine sobe in nekega dne ie v njegovi odsotnosti izvršil tajno preiskavo. Kar je tu našel, ga je takoj prepričalo, da je bil njegov su.n upravičen. Našel je namreč m stojalu montirano zbiralno lečo s premerom 36 cm in manjši daljnogled. Na podlagi te najdbe so Johna Matthewsa aretirali, kajti način, kako je izvršil umor in ki ga je po trdovratnem zasliševanju tudi priznal, je bil jasen.
Od nečakove sobe do sobe njegove stare tete ni bilo daleč, cesta vmes je komaj 4 m široka. Lahko je bilo, kakor je pokazal poskus, naperiti z zbiralno lečo sooine žarke, ki so bili tisto popoldne še posebno močni, s pomočjo daljnogleda na posteljo m jo zapalitl Starka je bila tako šibka, da si ni mogla pomagati in je žalostno zgorela Tako se je izvršil te edinstveni zločin, za katerega prejme povzročitelj v kratkem zasluženo nagrado.
Novi bolgarski poslanik v Parizu
Francoska vlada je izdala agregement za novega bolgarskega poslanika v Parizu, prof. Petka Stajnova
Kako so odkrili Canovo
V Benetkah so pred kratkim naSfi staro kroniko, ki med drugim pripoveduje, po kakšnem slučaju so odkrili talent velikega kiparja Canove. V stari patricijski hiši so nekoč priredili veKko gostijo, pri kateri so povabljencem postregli z vsemi mogočimi lukulskimi užitki. Po tedanji Šegi bi morala priti ob koncu gostije na mizo umetniško okrašena jed, ki bi bila gostom tudi očesna paša. Vodja kuhinje pa je bil v veliki zadregi, ker se ni mogel domisliti ničesar primernega. Ves njegov sloves je bil s tem v nevarnosti.
Slučaj je privedel 12 letnega Canovo v kuhinjo in ko je videl kuharjevo zadrego, se je takoj lotiJ dela, da izmodelire leva iz kosa masla. V najkrajšem času je bilo to delo opravljeno in maslena plastika je učinkovala tako živo, da 90 bili vsi gostje presenečeni. Med njimi je bil tudi kot rne-ccn in poznavalec umetnosti znani senator Giovanni Faliero, ki je takoj spoznal, da tiči v dečku nenavaden talent Zavzel se je zanj m ga dal sprva kiparju Bernardi-ju v uk, pozneje pa ga je poslal na svoje stroške na akademijo v Benetkah. Tako se je nadarjeni fant lahko razvil v velikega umetnika, za kar ga danes poznamo.
»Niste še dovolj izvežbam, gospod Zelenec — ubogajte me in odgodite svojo poroko m f*-meaec!« /	pMoccacl
V eni izmed predavalndh dvoran berlinske univerze je stal poleg katedra sodiden obešaJni kavelj, pod njim pa napis: »Samo za docente!« Nekega dne je napisal nekdo zraven: >Se lahko uporablja tudi za obešanje kMs&ov ta pteSčev.«
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Radio
Torek, 11. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: O volji (Pero Horn). — 18.20: Plošče za otroke. — 19: Otroška ura (Mirko Kunčič). — 19.30: Čas, jedilni list- — 20: Primeri humanosti in junaštva. — 20.20: Radio - orkester, raree klarinet solo. — 21.40: Kuplete poje S- Reš. — 22.10: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 12. septembra*
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Čas, plošče. — 18: Radio-orkester. —18.40: Čudežne dogodivščine strica Gašperja (Valo Bratina). — 19: Plošče. — 19.10: ŠumaJija in njena vloga v zedinjenju Jugoslovanov.
—	19.30: Pot v Jonsko morje (Davorin Ravljen). — 19-50: Cas, jedilni list. — 20: Orgelski koncert g. Šušniga, stolnega orga-nieta v Celovcu. — 20.45: Operne duete pojeta gg. Gostič in Marjan Rjs. — 21-30: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 18.30: Narodna glasba- — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Lahka glasba- — 23: Ples. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	20: Prenos iz Ljubljane. — 22-15: Ples. _ PRAGA 20.10: Program iz Brna. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.30: Melodija in ritem v poeziji. — 21: Koncert orkestra. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Plošče. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Peflnri. — 22: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 16.40: Plošče. — 18: Sehonbergava glasba. — 19.25: Zborovsko petje. — 21.45: Orkester.
—	22.50: Nadaljevanje koncerta. — 23.30: Ples. _ BERLIN 21: Orkestralen koncert. — 22-50: Lahka in plesna glasba. — KONIGS-
BERG 21: Komorna glasba. — SlJHh Orkester. — 22.30: Ples. _ MCHLACKER 21: Spevoigra. — 23: Sehumannova glasba. — 23-30: Ples. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.35: Salonski kvintet. — 19: Klavirski koncert — 19-50: Operetni večer. — 22.15: Ciganska kapela. — 22.45: Operni orkester.	_
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. tem* peratura, 4. relativna vlaga, r%. 5. »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 1. par
davine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številk« pomenijo najvišje, riruge najnižje stanj«.
10. septembra Ljubljana 7, 760.1, 17.7 86, 0, 10, —, —; Ljubljana 13, 760.4, 18.6 86, 0, 10, —, —; Maribor 7, 760.0, 16.0, 90, 0, 6, —, —; Zagreb 7, 76O.6, 15.0, 90, SSW2, 5, —, —; Beograd 7, 76O.6, 16.0, 80, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, ?64.0, 9.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 761.4, 14.0, 80, 0, 3, —, —.
Temperatura: Ljubljana 19.0, 17.0; Maribor 21.5, 14.1; Zagreb 25-0, 14.1; Beograd 23.6, 13.0; Sarajevo 26.0, 7.0; Skoplje 27-0;
Stanje vremena 10. t. m.: Depresija nad jugovzhodno Evropo s središčem nad severno Italijo povzroča ofolačmo in deževno vreme v Alpah. Visok pritisk nad jugoza-padno, srednjo in se verno vzhodno Evropo. Nad izapadno Nemčijo in južno Poljsko dežuje, vedro v ostalih krajih. Temperatura je padla v zapadni Evropi in na Balkanskem polotoku, porastla pa v ostalih krajih. — V Jugoslaviji oblačno in nekoliko dežja nad severnozapadnim delom države, vedro v ostalih deželah, temperatura Je nekoliko padla. Minimum Plevlje 6, maksimum Omišalj 27 stopinj.
atječaj
za Izradbu slika naše ratne mornarice kroz stol ječa.
Jadranska straža, želeci popularizirati našu nacionalnn pomorsku prošlost,
namjerava raspisati natječaj za izradbu serije od 13 uljenih slika, koje prikazuju hisitorički razvitak naše nacionalne mornarice.
Izvršni odbor Jadranske straže o Splitu poziva stoga jugoslavenske i sla-veiiske umjetnike nastanjene u Jugoslaviji, koji reflektiraju na izradbu spome-nutih slika, da mu se prijave najdalje do konca septembra 1934 godine.
Slike ima ju da obrade ove sižeje:
1.	Bitka kot Siponta n VII vijeku u kojoj se naša mornarica naročito istakla u osvajanju ovog grada na zapadnoj obali Jadrana.
2.	Pomorska bitka kod Makarske godine 887 u kojoj je hrvatski ban Bra-nimir potukao mletačkog dužda Petra Gandiana.
S. Revija ratne mornarice Prvog hrvatskog kralja Tomislava pred Splitom u X vijeku.
4.	Pregledavanje hrvatske mornarice XI vijeka n šibeniku po kralju Petru
Krešimiru.
5.	Dolazak cara Dušana Sflnog n Dubrovnik nz svečani doček dubrovačke
mornarice XIV vijeka.
6.	Gradnja grada Ercegnovi po kralju Tvrtku Kotromaniču n svrhu obrane zemlje s morske strane u XIV vijeku.
T. Bitka kot Lepanta 1571 godine u kojoj izmed ju ostalih ratnih brodova Sredozemnog mora sudjeluju i ladje šibenske, trogirske, hvarske i drugih naših mornarica.
8.	Dolazak Krekih knezova Frankopana sa svojom mornaricom pod Trsat
u XV vijeku.
9.	Uskoci po buri prodira kroz Senjska vrata da napadnn Mlečiče u XVII
vijeku.
10.	Bokeška mornarica pred Perastom n prvoj polovici XIX vijeka.
11.	Lom jedara i nastup prvih naših parnih ladja u drugoj polovici XIX vijeka.
12.	Naša moderna trgovačka mornarica,
13.	Naša ratna mornarica.
Svaka od tih slika n dimenzijama 1 m X 70 cm morala bi biti izradjena na ulje i tačno izraziti primorsku pokrajinu gdje se odigrava historijski prizor, historijske objekte (tipove ladja, vrsti oružja i nošnje) i kompoziciju koja odgovara historijskim podacima.
Na temelju dobivenih prijava Izvršni odbor Jadranske straže 11 Splitu ras-pisače uži natječaj izmed ju umjetnika, koji se budu do gore utvrdjenog roka prijavili i odredice uslove toga natječaja,	7858
Jadrana
Veliki fotografski natječaj „Jadranske straže"
U namjeri da propagira ljepotn i zanimivost naSeg mora i primorja JA-piRANSKA STRAŽA je odlučila da sakupi sa svih strana svijeta sve dobre fotografske snimke koje prikazuju kopno i more, sve vrsti ladja, floru i faunu, život ribara i mornara i sve što se zanimljivo zbiva n moru in na moru i oko mora naših jadranskih obala, naročito iz predjela od Paga do Sibenika i Budve do Bojane.
Iz sakupljenih — najljepših slika Jadranska straža, sastaviče knjgu »Naše primorje u slici«, a osim toga objaviče uspjelije slike n tekstu svoje revije ili kao umjetnički prilog iste.
U tu svrhu raspisuje Jadranska straža natječaj uz uslove koji omogučuju nagradjivanje, ili tačnije otkupljivanje, velikog broja slika.
Uslovi za natječaj jesu:
1.	Natječati se može svako: amater ili zvanični fotograf u zeml£ ili na strani, jugoslavenski državljanin ali inostranac.
2.	Broj slika i njihova veličina ostavljeni su slobodnom izboru natjecatelja.
3.	Po mogučnosti neka se navedu podaci o aparatu, vremenu i načinu sni-manja (zapor, vrijeme osvjetljenja, sito), materijala negativa i pozitiva, a eventualno i o obradbi rvake slike, a svakako neka se označi motiv koji slika prikazuje (i mjesto gdje je snimljena), a osim toga ime i tačna adresa natjecatelja.
4.	Slike sa negativama imadu se slati na adresu: JADRANSKA STRA2A, Izvršni odbor, Split, Jugoslavija, do 31. decembra 1934 godine.
5.	Ukupna svota koju je Jadranska straža namijenila za nagradu natjeca-teljima i otkup priposlanih slika iznosi Din 20.300.— od toga ce biti nagradjeno 10 slika sa po 500 dinara svaka, a 150 sa po 100 dinara, u gotovini. Osim toga ce se Jadranska straža obratiti natjecateljima za eventualni otkup ostalih slika uz manje nagrade po sporazumu.
6.	Ispitivanje slika i odredjivanje nagrada (otkupnih cijena) povjereno je redakciji revije »Jadranska straža« uz saradnju dvaju 1I1 vise amateura kao ocjenjivačkom odboru. Protiv odluke odbora nema priziva.
7.	Nagrad jene slike (kopija i negativ) prelaze u vlasnost Jadranske straže koja stiče takodjer i sva autorska prava (izlaganja, reprodukcije itd.).
8.	Nagrade se isplacuju nakon prijema negativa, u koliko ne bi bio priložen slici, inače odmah nakon odluke ocenjivačkog odbora (jury), u gotovini
9.	Doprema pošiljaka (slika i negativa) idu na trošak i pogibao natjecatelja. Nenagradjene i neotkupliene slike (i negativa) vracaju se na zahtjev natjecatelju koii u tu svrhu doznači Jadranskoj straži poštanski trosak.
tO. Rezultati natječaja objaviče se putem javne štampe.
U. Svaki natjecatelj podvrgava se svim uslovima natječaja.	7858
Priznanje
neke zaročenke
'Moški pričakuje toliko~
Ka) |e pravzaprav najprivlafinejSe pri vsaki ženi?
Lahko imate krasno postavo, lahko »te dobro oblečeni, imate prikupljiv značaj i« ste lahko dobra gospodinja. — Če pa VaSa polt ni čista, gladka in lepa, najbrže ne boste imeli nikdar možnosti, da bi pokazali vse svoje druge vrline možu Vaših sanj. Moškega pridobi najprej lepa polt Kadar pripovedujem svojim prijateljicam, kako je popolnoma enostavno imeti svežo, belo in mehko kožo, se mi vse čudijo. Leta in leta 2e imam zaupanje v kremo Tokalon, bele barve, ki ni mastna. Ta krema beli kožo, jo osvežuje in je popolnoma brez vsake nevarnosti. Odstranjuje razSirjene znojnice, zajedalce in gube, ki so posledice otruje-nosti, pri tem pa čisti ir popravlja tudi najtemnejšo in najbolj raskavo kožo. Prepričana sem, da bo sijajen uspeh kreme Tokalon, bele barve, pomagal vsaki ženi, da si osvoji moškega, za katerim hrepeni.
V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM TU2NO VEST, DA JE GOSPOD
m FERDIMMD SCHMITT
NADSTAVBENI SVETNIK
DNE 6. SEPTEMBRA T. L. PO DOLGI MUČNI BOLEZNI ZA VEDNO ZATISNIL SVOJE BLAGE OCL
LJUBLJANA—KLAGENFUET, 6. SEPTEMBRA 1984.
ŽALUJOČI OSTALI.
ir
Bog je hotel, da je za večno zatisnfl svoje oŠ predobri soprog
in oče
KRIVEC'JOSIP
trgovec In posestnik v Krškem
dne 9. septembra 1934. po težkem trpljenju ▼ starosti 49 let. Pogreb bo v torek, dne 11. t. m., ob 16. uri. Krško, dne 9. septembra 1934.
Marija, soproga; Jože, sin; Marija, Milka,
hčeri.	ma
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Inserirajte
v »Jutru«!
ZAHVALA
Ob prebridki in nenadomestljivi izgubi našega soproga, očeta itd., gospoda
Kovačiča Antona
podpreglednika fin. kontrole v Radečah pri Zid. mostu,
ki je v najlepši moški dobi postal žrtev nemile usode, nam je od naših prijateljev in znancev bilo izrečeno toliko izrazov iskrenega sočutja, da nismo v stanu se vsakemu po-sebe zahvaliti, zato izrekamo tem potom vsem, ki so čutili z nami ter nas v neizmerni žalosti tolažili in ga spremili na zadnji poti, našo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam bili kakorkoli z besedo ali dejanjem v pomoč, in tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, dravski sekciji udruženja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani, g. Dikliču Dragomiru, viš. poverj. fin. kontrole v Krškem, stanovskim tovarišem iz Ljubljane, Celja, Krškega, Laškega, Litije, Zagorja, Trbovelj, Brežic, Cerkelj ob Krki, Sevnice in Radeč, pevcem iz Radeč in častnemu spremstvu lovskega društva iz Radeč. Najlepša hvala g. Seničarju Štefanu iz Celja za občuten nagrobni govor.
Radeče, dne 7. septembra 1934.
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 9. t. m. po dolgem mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 71. letu starosti mirno v Gospodu zatisnila svoje oči gospa
Marija čibej
roj« Krapež
K večnemu počitku jo spremimo v torek, one 11. septembra 1934., ob %6. uri popoldne iz hiše žalosti, Vodovodna cesta št 55, in jo položimo na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku.
V	Ljubljani, dne 10. septembra 1934.
Žalujoči rodbini čibejevi In Krapež.
7867
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsa-ki priliki poslužuje
»Jntrovega« malega oglasnika!
Kupujte najboljše in najcenejše
peči „Soko"
in prihranili boste na gorivu ln materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva Be v vmki trgovini z Mesnino.
Izdeluje: VOJVODJANSKA LIVNICA, d. d.. Novi Sad
Obttmm, LjaUgaM poanta umi
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša predobra in iskreno ljubljena soproga, mama, stara mama, teta, svakinja in tašča, gospa
Terezija Vrhovec
soproga posestnika in prevoznika
dne 10. t m. ob 11. uri dopoldne, previdena a tolažili
sv. vere.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 12. septembra 1984, ob >/2 S. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 50, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1934.
Globoko žalujoči: ANDREJ VRHOVEC, soprog; FRANC, ANDREJ, IVAN, ANTON, JOŽE, sinovi; MITKA, MALCI por. RUS, ANČKA, hčerke, in vse ostalo sorodstvo.
7866
t
Občina LjoMjam* Vestmi pogrebni tav«I
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, snaha, sestrična, svakinja in nečakinja, gospa
MIMICA HEFERLE
roj. PSeifer
soproga zdravnika
včeraj, dne 10. t m, previdena s tolažili sv. vere, dala svoje mlado življenje na oltar materinstva.
Pogreb predrage bo v sredo, dne 12. septembra t L, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradaška ulica 18, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 14. septembra, ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 10. septembra 1934.
Žalujoči rodbini:
dr. Heferle-Pfeifer in dr. Kovačič.
7865
Natječaj za Izradbu dopisnica za Božič i No vu godinu
Izvršni odbor Jadranske straže u Splitu odlučio je da u svojoj nakladi izda seriju dopisnica za Božič i Novu godinu od najmanje 6 komada i to četiri za Božič i 2 za Novu godinu.
Siže ovih dopisnica prepušta se volji slikara, ali treba da imaju veze sa morem i da služi u propagandističke s vrhe Jadranske straže.
Umjetnici koji se žele natječati za izradu ovih dopisaica treba da pošalju svoje slike Izvršnom odboru Jadranske straže najdalje do konca oktobra 1934 godine.
Natječati se može svaki slikar Jugoslaven. Slika mora imati najmanje format 30 X 45, a može da bude uljena slika, akvarel ili grafika.
Natjecatelj može poslati za natječaj i samo jednu sliku ili ih može poslati i vise, a treba ih slati pod žifrom, a ime o posebnoj kuverti.
Jadranska straža pridržaje pravo da otkupi i pojedinu sliku, tako da kombinuje seriju eventualno od više slikara.
Ocjena slika i odredjivanje otkupnih cijena biče povjerena posebnom odboru i protiv odluke odbora nema priziva. Otkupna cijena ce biti od 500 do 100 dinara za svaku sliku. Otkupljene slike postaju vlasništvo Jadranske straže, sa svim autorskim oravima. Novac če se isplačivati odmah nakon ocjene odbora u gotovom.
Doprema slika ide na trošak i pogibeli Jadranske straže. Neotkupljene slike vracaju se na zahtjev natjecatelju natrag.
Rezultati natječaja objaviče se putem javne štampe i lično svakom natjecatelju.
7858
Marceli« Tinajre:
Upornica
Roman 1
Na sivi skrilasti strehi senatne palače sta se obenem lesketala 'dež in solnce. Asfalt v Rue de Mčdicis se je svetil kakor zrcalo; z golega drevja so se iskrile kristalnočiste kapljice. V zgornjem nadstropju neke hiše se je bliskala okenska sipa. Dež, ki se je zdaj pa zdaj ulival v srebrnosivem somraku, je že obetal pomlad.
V svoji črni sukneni obleki, črnem klobuku in z veliko belo tenčično petljo je bila vitka, temnolasa, umo korakajoča Jozana kakor prva lastavica te pomladi.
Z levico je dvigala krilo, v desnici je držala odprti dežnik. Mehko blago, ki ga je zbirala na eno stran, je podčrtavalo njen lični stas in lepo oblikovana ledja. Rob krila je odkrival fine če-.veljcke. Vsa Jozanina prikazen je izražala tisti bojeviti pogum za življenje, tisti neprisiljeni način gibanja, ki je lasten samostojnemu dekletu ali ženi brez moža, kadar hodi sama po ulici in sama po življenju!
A vendar sta bila njen pogled in smehljaj izza koprene žalostna in nežna, toliko da ne koprneča. Teh oči in tega smehljaja se je bila dotaknila ljubezen.
Mlad moški je prišel mimo Jozane, ee ozrl za njo in rekel: »Prelestna je! Vražje zala!< Sivobradec, ki je stopical za njo, je nekaj momljal o večerjici pri »Foyotuc, o tem, da bi šla potlej v gledališče, in nazadnje tudi o svojih osebnih željah
»Osel!« mu je mirno odgovorila Jozana.
Mladi človek je vesel odšel svojo pot, sivec jo je besen odkuril.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
In tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vet ostali oglasi ae sanrtanajo po Din 1,— ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in,-enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Jozana je zavila pod stebrenike Odeonskega gledališča. Deževalo je še vedno, in plinovka, ki so jo pravkar prižgali, je vrgla s svojo rumeno, plapolajočo svetlobo nekaj žalostnega v somračni večer.
Ura je bila šest...
Plavolas otrok — Amorček v beraški obleki — ji je ponudil vijolic v jerbaščku.
»Vijolice! kupite vijolic, gospodična!«
Jozana je z rokavicami na prstih prebirala okrogle šopke, ki do ležali na podlogi iz vlažne praproti. Trdi in žilasti bršljanovi listi so nalik temni zvezdi obdajali svetlobarvne vijolice.
»Parmske vijolice, gospodična! Tri solde!«
Jozana je dala tri solde in vzela šopek. Ko je potegnila dišavo vase, je priprla oči in sama pri sebi pomislila:
»Danes me vsi ogovarjajo z gospodično... In tudi sama pe čutim tako mlado... Zakaj neki?«-
Dobro je vedela, zakaj, in njene oči, ki je bila njih sinjina temnejša od sinje barve vijolic, so se nežno zableščale sliki, ki je vstajala pred njimi:
»Maurice!«
Čakala je svojega »prijatelja« ...
V uredništvu »Ženskega sveta«, lista za umetnost, književnost in modo, kjer je Jozana opravljala skromno službo druge uredniške tajnice, je bila našla pisemce Mauricea Nattierja:
»Okoli petih moram k materi, večerjal bom pa v Passvju pri Lamberthierju. Pot me bo vodila — kakor vas — mimo Odeona: čakajte me ob šestih pred kioskom za omnibuse. To pot bom točen ... Tisoč prisrčnih pozdravov od vašega M. N.«
In spodaj pripisek:
»Za vsak slučaj mi pa le dovolite akademsko četrt.«
Jozana je razumela to pripombo; Maurice pride o poli sedmih — ako vobče pride
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le ce zahtevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« nS«. *
odgovor, priložite I£M J,- v znamkah.
Kolikokrat ga je bila v teh štirih, oh, tako žalostnih letih, odkar je trajalo njeno razmerje, že takole čakala: ob postajališču za omnibuse, na javnem vrtu, v cerkvi, izpostavljena porogljivim očem ljudi, ki so hodili, in štela minute!... Kolikokrat je bila osramočena in jokajoča odšla, ker ga ni bilo!... Pa jo je vendar ljubil — kadar je bil pri njej — ljubil po svojem nekoliko mlačnem, krotkem, malce strahopetnem načinu. Prešibak je bil, da bi se bil mogel odreči, preoprezen, da bi se bil hotel popolnoma zve-zati; bil je ljubosumen, hkratu je pa vendarle obžaloval, ker mu Jozana ni dala povoda, da bi se je bil otresel.
Pet let je bilo zdaj, odkar sta se bila spoznala. V zelo fili6tej-skem salonu gospe Grancherjeve, žene tovarnarja svilenih izdelkov, je bil Maurice opazil vitko, temnolaso ženo z višnjevimi očmi pod črnimi vejicami, z zobmi, ki so se lesketali kakor biserovina, in plemenito oblikovanimi rokami. Nosila je zmerom isto preprosto črno tenčično obleko, ki jo je zavijala kakor v dehtečo senco, in zmerom je imela temnordečo vrtnico za pasom. Med mladimi dekleti je bila osamljena, bahave gospe so jo zanemarjale, godni samci, ki so pri čaju lovili bogato doto, so se je ogibali; tako je ostajala sama — mirna in ravnodušna, kakor da ne bi spadala v to družbo. Nekega večera je bil Maurice njen sosed pri mizi. Govoril je, da ne bi molčal, največ pa zato, da bi se njej razvezal jezik, govoril o vsem mogočem, o zadnjem uspehu v gledališču, o najnovejšem romanu, o modi in umetnostnih razstavah. Bil je mlad inženjer in zelo ponosen na to, da je imel pisateljske talente: po svojih številkah se je zabaval s tem, da je pisal verze. V uredništvih malih leposlovnih časopisih je imel mnogo znanja, in pri vsaki priliki je pripomnil, da je bil ta ali oni pisatelj dijak politehnike. Maurice je bil duhovit, da več od tega: bil je očarljivo ljubezniv, tako da so o njem veljale besede gospe Mottevillske o Henrijeti Angleški in je bilo »zmerom podoba, kakor da bi snubil tvoje srce.«
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra", Ljubljana.
GOSTILNIČARJI!
o
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET—VINO
Črnino iz F ruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
Najbolj uspefien ln strokovno najboljši je
trgovski tečaj
Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Center mesta, odlični profesorji, nizka Šolnina.
204-4
Službo dobi
MBeda i Din. davek 2 Din 1» Slfro &U dajanje na Klora 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vzgojiteljico
C menjam nemškega tal fmocoskega jezika, mmzi-fcaiaooo, iščem s 1. oktobrom za 2 dečka od 6 do 8 let. Ponudbe na naslov: Dr. Kobfljak, Vršac, Ba-nai.	2-2999-1
Gospodično
n popotnim znanjem neim-iMina, iščem k triletni de-itiim. Naslov t vseh po-ilicvA. <V1h »Jutr^«.
33891-1
Mlajšo frizerko
ihem. Naelcv t vseh po-ifj^ra.krieah »Jutra«.
3340&-1
Vzgojiteljico
prednjih let — t znanjem pocBčime in klauvi rja sprejmem k de<3ku in deklici. Rasumeti ee mora na go-»podiajsfcvo. Obžime ponudbe oa oglasni oddeiek «Ju*r»< pod »VzgojiteLj-ica« 23416*1
Gospodično
l manjem nemščine, francoščine iti klavirja,, iščem ta dopoldneve k deklici L gisnma®ije. Naslov t vseh poelovainicah »Jutra«.
231264
Natakarico
tod! začetnico, z majhno kwetjo aprejme takoj Pod-frajeka klet, M-eetoi trg 13 2940&4
Starejšo postrežnico
iti polteno, vešč« kuhe in šivanja, sprejmem takoj. Naslov v vseh po-■tamfei4eah »Jutro«.
233914
Voditeljica
(iAreetriee), M	sa-
«w>etojjio iodielovati načrte n vzorce in nove mo-dV-e, dobi takoj dobro r.a«n«ščenie v Beograd n, Britiscb Triootage. Katani-91.	234534.
Trg. sotrudnika
veSčega vseh stroik trgovine mešanega hlaga, to je manufaktnre, špecerije, že-leznime, ven je, »tekla in drobnarije, popolnoma samostojnega sprejme Norb. Za.nier '& sin. Sv. Peter — Savinjska dolina. Ponudbam naj se priložijo slike in spričevala.	234M-1
Skladiščnika
vestnega m marljivega — mlajšega., išče tovarna v Ljubljani. Nastop takoj. Pismene ponudbe z naived-bo referenc na ogl-asirti oddelek »Jutra« pod mačko »Skladiščnik«.	233944
šiviljo za pletenine
veščo repasiranja, aa stalno ©prejme Gliha, Šiška, Kav&kova 26. 233734
Brivskega
pomočnika
dobrega, ondnJerja sprejme takoj salon n» Sanartinski cesti 18.	23434-1
Iztirjeno šiviljo
sprejme »Laoa«, Rimska e» St. 2.	23457-fl
Narodno gledal®®« v Ljubljani »če
frizerko za dramo in šrvHJo
za moderne oblek«. — Ponudbe b spričevali, opisom dosedanjega službovanja in zahtevo glede plače na opravo gledališča. 20438-1
Šivilje
dobno i®ve2bane v konfekciji pfla&eev ee sprejmejo takoj pri F. L Goričar, Sv. Petna cesta 29.
Frizerko
večSčo omdulerko tudi t vodni ocdulaciji sprejmem. Ponudbe « sliko na Salon Kristek, Va raSd™.
294874
Francoščino
m nemščino poučuje dipl. učiteljica F. Kom, Sv. Petra cesta 27. Sprejema od 2.—4. popoddme.
23102-4
Krojni tečaj
otvarja epeciijalna prikfo-jeva-loica. Udeleženke lahko pod strokovnim vodstvom fedeln jejo lastno garderobo. Prijave do 16. septembra. Jožica KrameLj, Ljiubljona, Gledališka ul. 7 — visoko prM«6je.
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Din as Slfro ali dajanje na Slova 8 Din. Najmanjs znesek 1? Din.
Vabimo Vas
k nakupu t najcenejšo ob-laSilmiel A. Preeker, Sv. Petra eesta 14.	133
Šolske torbice
aktovke, nahrbteike Itd. f veliki Izbiri priporoča Ivan Kmvos, Maribor, Al«-ksandnor« 13. 22334-6
Veliko stiskalnico
(prešo) za vioo, večjo medeno
pttmpo in skobelnik
prod* F. Orek, Kamnik.
23407-6
li
Gosfi poučuje
učite j konaerva torija. Stndontovska uJica 5t. 9^1.
231S8-4
GL Th. Rotman!
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Prodam en bloc
rodi odeeHtve d>obro idočo trgovino z galanterijo in nogavicami z imventarjem, kakor tudi novo kolo 1n mali stroj »Remimgton* za gotovino. Bartniovič, Ljnib-Ijana, Kododvoreka ul. 35.
20428-6
DvOvprežen voz
d«>bro ohranjen, nosi 3500 kg, poceni proda I. Kra.lj. Železniki.	2S412-6
Beseda 1 Din davek SDtn sa Slfro ali dajanje na
slova 5 Din Najmanjši znesek 1*7 Din
Prešo za seno
na motorni pogon kropim. Anton Vindiš, Breg pri Ptuju.	22810-7
Furnir stiskalnico
dobro ohranjeno kropim. — Ponudbe z navedbo cene n« naslov: Krahar m*.. Mokronog.	23410-7
I
Tisto noč sta prespala na senu; t« je bilo seveda dokaj bolj prijetno kakor v grmovju. Drugo jutro sta se že zgodaj odpravita na pot. »Glej, glej!« je zdajci vzkliknil Janko in pokazal tovarišu lepak. INs lepaku je policija obljubljala plačilo 5000 dinarjev tistemu, kdor najde ukradeno blago in zasledi hudodelce. »Nu, kaj prav iS 7« je vprašal Janko.
Avtomat tehtnico
dobro ohranjeno, in registr.
blagajno
kuipim. Ponudbe pod Šifro »Specerist St. 9000« na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani.	29*18-7
Službe išče.
Seseda 90 perm davek
> Din n ttfro aH da-tanj* naslova SDln Na)-manlf *rt«>«tp» 19 rnn
Prodajalka
Tažetoica, pridna in po?rte-ma, i5č« mesto v trgovini ali trafiki. Cenj. ponudbe na naslov: Viktorija Širok
—	Groharjev« ulica št. 16.
23109-2
Natakarica
dobro izurjena, z znanjema n-emščine, poštena., stara 25 let, išče direbo t* takoj
—	najraije v Ljubljani. Po-imd-be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvesta«.
23401-2
Prvovrstna
maserka
(masaža obraza in telesa), manikenka in pedikerka, ki se je izučila in delaia v Parizu, išče nameščenje. Cenj. pomuidbe na naslov: Ana Tumpaoh, Zagreb, Ljubljanska 13/1. 2S4M-2
Absolventka meščan, in trg. šole
želi mesto v kakršnikoli trgovini. Gre tudi kot začetnica v pisarno. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Madjixa«.
29450-2
Pridno dekle
želi mesto sobarice a.'i v pom,oč gospodinji. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutro« pod šifro »Sem poštena«.
23441-2
Posojila
na hranilne knjižice daje Slovenska banka. Ljubi ja na, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta štev. 4/11.
23054-16
Periektna šivilja
sa obleke in kostume, gr-e na dom po 20 Din dmemw>. Pismene ponaidibe na osrl«s. oddelek »Jutra« pod šifro »Fin« fcvvMja*.	29436-2
Bessda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 3 Din. Naj man uv snesek 17 nin
Hranilne vloge
vseh bank kupujemo in prodajamo najpovoJjneje ie točno. Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ul. 6/11 TeL bi t. 38-38. Za odgovor priložiti znamke.
206-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikA denarni) uvodov
Rudolf Zore, Ljubljana
GledaJiaka 1&. 23276-16
Ureditev dolgov
sodne ln tlbe poravnave, konkurzne zadeve, kmečko zaščito.
nabavo kreditev
sestavo bilanc, kalkulacij ln načrtov, rentabilno ln varno naložitev kapitala,
hranilnih knjižic
ln drugih vrednot, ureditev vseh trgovsko-obrt-nih zadev poverite zaupno koncesijoniranl Itomercl j alnl pisarni Lojze Zaje, Gledališka ulica 7, Ljubljana. (Sodni zadružni revizor in zaoriseženl knjigovodski tevedenec.)	23216-16
100 % dobička
j« še danes za onega, ki hoče v novo industrijo vložMa cea 75.000 sukce-sivtko v obrat kot družabnik. Pommdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro «100 %c.	2338646 grad«.
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
kupuj«, prodaja, lom^rdi-rs St. Praanik. Zagreb. Varšavska 6, telefon 28-33.
22028-16
Kupim knpžico
Banot-iranke hranilnice do 50.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kliring«.	23400-16
Kratkoročne kredite
rentabilno družabništvo — ureditev vseh poslovnih zadev, posred'Ovflnje in zastopstvo pri sodmih in tihih poravnavah, konkurzne zadeve, naložbe kapitala, vnovčevanje in na.kinp
hranilnih knjižic
in drugih vrednot v-aun osknbi solidno komerciVil-r;n pisarna Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka št. 7.	2321746
Knjižice
Km^etskpga doma, L Hibi rana, prodam pod ugodirmi posoii. Ponudbe tm oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »30.000«.	23459-4
Vrednote
beseda 1 Din. davek 2 Din. »a Slfro ali dalanje na--lova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din.
Vsakovrstno zIa*o
kupuje po najvišjih eenah
CERNE — Juveiir
Ljubljana. Wotfova alica 3
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din, Najmanjši znesek It Din.
Hrastovo spalnico
skoraj novo. in železen štedilnik ugodno proda Novak, Slomškova ulica 27.
234>4g-12
tieeeds 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje aa 4krvs S Din Nalmanlši znesek 17 nin
Krasen vinograd
v Trški gori pri Novem mestu, najleipša arondira-na lega z vsemi poslopji in imventarjem za gosposko bivanje, velik sadovnjak, njive itd., skupno 13 oralov, se v celoti ali parceli ran o proda, deloma tudi proti banč.nim dobro-pisom. Vprašanja n« ogl. odd. »Jutra« pod »Vi.no-
Lepo posestvo
z gostilno, na sredi vasi, z avtobusno postajo, prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Prilično«. 22979-20
Trgovsko hišo
v mestu na Gorenjskem pnodam za knjižiioo Ljublj. kreditne banke. Ponudbe pod »Gotovina 25.000 Din« na oglas, oddelek »Jutra« 22726-20
Vilo v Celju
v krasni legi in z leipim ra.zgled'om, zgrajeno iz solidnega materijama, z lepim načrtom za edaiptocijo. prodam vse skupaj po zelo ugodni ceni. Vprašanja na Dpraivo Post ola rsk og struč. lista, Zagreb, Pantovčaik 79 28425-20
V najem
deseda 1 Din. davek i Din sa Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek .1 nin.
Gostilno
dobro idočo, na prometnem kraju vzamem v Dajem. — Cenjen« dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobra«.
23338-17
Hišo z vrtom
fik šole, eno uro iz mesta, pripravna za trgovino ali kaikšn-o drugo obrt. ugodno proda.m. Ponudbe pod »H'ša 30.000« na oglasni oddelek »Jutra«.
29463-20
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na alova 5 Din. NaJmanJS1 znesek 17 Din
Pozor, peki!
Opekarna Hošpoh pri Mariboru oddaja prostore za pekarno in kantino. Vprašati direktno. 2343149
Stanovanja
Beseda I Din da*»>S 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek <*« Din
Dvosob. stanovanje
na jugu Ljubljane išče tričlanska-, odrasla uradniška družina, ki pleča najemnino za pod leta naprej. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »D 700«.
33139-21/a
Enosob. stanovanje
išče tričlanska družina za oktober ali novemiber, v bližiini šišenskega trga. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Šiški pod značko »Mirna stranka«.	23432-21/a
Triso'->. stanovanie
s pritiklinami in kopalnico aH breiz iščem v centru meste. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Stan 6«.	23461-31/a
233*V20 Brežicah.
Prodam 12 sodov
od belega vina, sedaj po-točeno. od 100—500 1. — Godler, pri kolodvoru v
23419-33
»ROKAVICAH«
Prešernova 48.
Specialna trgovina rokavic.
Dospeli so najnovejši modeli za jesen.
Poprava in čiščenje vseh vrst kožnih rokavic
Uradnica
i večletno prakso, iSže namestitev v večjem kraju na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znaflko »Uradnica«. 23406-2
Dobra kuharica
ercdirnjih leit, želi premennti službo. Gre tudi k manjši družini. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«.	23386-21
Opozorilo
gostilničarjem!
Obveščen sem, da nekatere osebs nudijo po Sloveniji naprodaj in v zakup avtomatske biljarde, za katere sem jaz patentni lastnik za večino držav in sem tudi za Jugoslavijo prijavil patent pod štev. P 135/1934.
Izključno pravico razpečavanja in oddaje v najem biljardov za kraljevino Jugoslavijo sem oddal tvrdki Julij Gunsberger in drug v Beogradu, Cike Ljubina 10.
Opozarjam, da bom proti vsaki drugi osebi in proti vsakomur, ki bi te biljarde nelegalno v svojem lokalu postavil, nastopU v smislu zakona o zaščiti industrijske lastnme.
7861	Gyorgaj Tibor.
Mesarijo
vzamem takoj v najem. — Dopise n« naslov: Karol Majerič, Šmartamska c. 13.
234&5-'lf7
itseseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši
znespk 17 nin
Krajevni šolski odbor v Zg. Šiški, razpisuje d oba. v o 3o0 m'
bukovih drv
Termin ponudbe do 20. t. m. Pogoji se zvedo v obč. pisarni v Zgornji Šiški.
2338745
Sobe išče
tiesed« 50 para. davek i Din za Siiro ali da-lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
Majhno sobico
pri boljši družini išče gospodična. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Domača«.	23346-23/a
Zakonca
iščeta snažno, opremljeno sobo, po možnosti z malo souporabo kuhinje. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Trajno«.
23444^23/a
Ufll.FiiiMilH
beseda 1 Din, davek 2 Din. za. Slfro ali dajanje na-lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
oddam s 1. oktobrom na
Vodovodni cesti štev. 83 (četrta b^ša za tunelom).
23893-21
Stanovanje
Enodružinsko hišo v Rožni dolini, 10 minut od glavne pošte oddom s L oktobrom v najem in sicer proti mesečni najemnini 500 Din. Poizve se v Ro-žrni dolini, cesta V štev. 21.
334(17-31
2 enosobni
stanovanji
odidem 1. oktobra. Podaljšek VerovSkove ulice 6K. Ljubljana VII. 23430^21
Dijtt)ike a obe
iie.seda I Din d»veK / im. za Slfro ali dajanje na *iova s Din Naiman)£' znesek 17 Din.
Tri dijake
sprejmem v zelo dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »J uitra«.
33085-22
Dijakinjo .
l^ot sostanovalko sprejmem v lepo in solnčno sobo z vso oskrbo, tik tromostov-ja. Kla<viT. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
23392-22
Dijaka
(©iiježolca) sprejmem v prav dobro oskrbo. Naslov v vseh poslova/oico-h Jutra 23395-22
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano d« Bleivreisovi c. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	23399-22
Graz na Štajerskem
Na izborno hrano sprejmem 12—151 etna dekleta, proti mesečni odškodnini S 160. — Tiria Sc.bolz. vdova nadiporočnika. Hombolde.tr. Nr. 9/1.	23389-32
2 dijaka (inji)
sprejmem v dobro oskrbo v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Juitra« 23404-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v dobro oskrbo. Klaivir na rcapola.go. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	23390-32
2 gdč. dijakinji
zelo ugodno sprejmem v vso fevrstmo oskrbo. Str osema yer jeva ulica 4/1, desno, nasproti gimnazije na Poljanah.	23388-22
Dijaka
kot sostanovalca k viSje-šolcu sprejmem z vso oskrbo aH brez. Pomoč pri učenju. Cena zmerna. — Kocenova ulica št. 1(1 (pri Poti v Rožno dolino).
23427-22
Tri dijake
sprejmem* na stanovanja na Sv. Petra cesti štev. 46.
23458-22
Dijaka
pprejmem v vso oskrbo v bližini realke, trg. akademije in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 23454-52
Dva dijaka
v d"*bro oskrbo sprejme Marija Golob, Maribor, Grajska ulica 2. 234B2-S2
Dva dijaka
i vso oskrbo ali hren
sprejmem v le<po in solnč-do sobo sredi mesta. — Istotam oddaan tudi
majhno sobo
Nasiov v vseh pos;ova.1ni-cah »Jutra«.	23464-22
Pozor — Gorenjci, Ljubljančani, turisti
Nedeljski avtoidet na Grose Glocfcner v septembru in oktobru, vsako ®o-bodo. Odhod ob 1. uri iz Kranjske gor«, vožnja čez Podkorensko sedlo, Hef-magor - Kočah - M anten -Heiligeniblut. na©ari čez Liemz - Spital - Milsttater Se-e • Villaoh - Kranjska gora v nedeljo na večer do turistovekega vlaka. _— Cena za osebo 200 Din. Za naročila zadostuje _ dopisnica. — Avitopodjetje M. Jmvam, Kranjska gora.
23402-38
77 r
Mesedfl 2 Din davek 3 Din za Slfro Ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 30 Din.
L. B. »Pridite«
Dvignite pismo. 2&440-34
iieseda t DU> davek i Din /s *lfro ali daianie na slova S Din. Najmanjši enesek 20 Din.
Vdovec
trgovec in posesitnik, Ljubljančan, srednjih let, s premoženjem cca 1,000.000 Din, poroči takoj gospodično iH vdovo brea otrok v starosti 40—45 let, i nekaj premoženja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 57«. 23396-®
Poroke
vseb stanov in ve-r posredujemo najdiskretnej« in najsolidmeje. Obiščite nas s polnim zaupanjem. Prospekte pošljemo proti vpo-sfatvi 10 Din v poštnih znamkah. »Fides«, Zagreb. Tkalfeičeiva 4. 23418-35
eseda 1 Din davek 3 Din '.a Slfro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
svetlo, zračno, parket i rano, z balkonom, v centru mesta oddam stalnemu boljšemu gospodu ali dami. —
Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra.«.	23422-23
S 1. oktobrom
oddam samo boljši in stalni osebi, par sto korakov od Zvezde, udobno oprem ljeno, veliko, mirno in čisto sobo s posebnim vbodom in elektriko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
23326-23
Kabinet
v cetrtm mest*, s eepari-ramim vhodom s stopnic oddam s 15. septembrom. Ogloda« v Knafljevi »lic? št. lan.	22860-23
Lepo, solnčno sobo
event. a bra.no oddam v
oemtru mesta. — Naslov v vseh posi ovailnice h Jutra.
23116-23
Sobo s štedilnikom
oddam v Dravski ulici 8.
28397-33
Solnčno sobo
« posebnim vbodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23433-23
Sobo
opremljeno ali prašno, 6 posebnim vhodom, odda M. Ravtai, Stari trg štev. 19.
23435-23
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom, oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	23445-23
Sobo
tepo opremljeno, t kocafortom, po'.eg Evr-ope, s separiranim vhod-om oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
234tf7-23
Sobo z 2 post ef jama
takoj oddefn. — nobn»t v vseh poslovalnicah »Jutra« 234T3-83
Lepo sobo
s poseb. vhodom in »Metriko takoj oddam. Naek»r v vsefc poslovakiicaih Jutra 23460-20
Prazno sobo
s poseb. vbodom in elektriko oddam mirni osebi za. 130 Kil mesečino. — Zg. Sisfca 230, Jančiga.j«n« pot.	2Et431-fl3
Sobo
s posebnim vhodom, vbs oskrbo in kopalnico, v oen-trn mesta oddom drvear-a gospo-i>r-Tra. Naslov v uf jU poslovalnicah »Jutra«.
23456-23
V centru
oddam separi.ra.no sobo s hra"o 2 osebama — tod« dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
Sobo
lepo separirano oddam i
ali 2 gospodom z mi brez oskrbe. Istotam sprejmem
še nekaj a bon en tov
na zelo dobro domačo hrano. Mestni trg štev. 3/m., levo.	23438-23
jip j mm j
Heseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Al znesek 17 Din
Modra papigica
se je izgubila* Najditelj naj jo pro<t!i nagradi vrne. Gosposka triica. šterv. 3/3.
234(B-:8
DAMSKE PLAŠČE
ZA JESEN
športne od........Din 180.—•
trenčkoate v raznih fazonah . Din 450.— damske jesen, obleke, volnen« Din 175.— športna in modna krila, bluze, jutranje halje, pisarniške halje nudi F. L GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c 29. Oglejte si veliko zalogo v našem konfekcijskem oddelku!
Cenj. damam
naznanjam, da sem 11. t. m. otvorll®
SALON MODISTERIDE
v palači Viktoriji (pasaža)
Imam veliko izbiro inozemskih modelov. Izvajala sem svojo prakso v Berlinu in na Dunaju ter se bom potrudila cenjenim damam zadovoljiti.
Se priporočam cenj. damam za obilen obisk
FRAN JA HRIBAR
RODITELJI !
Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina« za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
Uteju& Davorin Ravijea. Izdaja za konzorcij »Jutra* Addll Ribaikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za Lnaeratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.