Maribor, Koroško ulice 5.
V
„STRAŽA“
izbija r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon fit. 113.
taünlna listo:
Pol leta Četrt leta Mesečno
Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 60.
Maribor, dne 24. maja 1911.
Letnik III.
Savinjska dolina — govori
Vsled sklepa in na poziv vrlih] in korajžnih zaupnikov Slovenske kmečke zveze v okraju Celje— Vransko je zapustil dr. Korošec svoj dosedanji volilni okraj, kjer je tako utrdil pozicijo S. K. Z,, da liberalci dr, Jankoviču niti protikandidata ne postavijo, in je sprejel kandidaturo v Savinjski; dolini. Ponosnim Savinjčanom se je uresničila' njihova želja. Dobili so za kandidata voditelja, spodnještajerskih katoliških Slovencev^ moža, ki zavzema eno najodličnejših mest v avstrijskem političnem življenju, dr. Ant. Korošca, čigar ime je ljubljeno in sjpoštovano od ti-sočev, katero pa vzbuja pri liberalnih in narodnih nasprotnikih/ rešpekt in se ga boje. Slovenska kmečka zveza je s tem, da je svojega odličnega voditelja poslala v] najnevarnejši ogenj, pokazala, kako ve ceniti krasno Savinjsko dolino, ta, biser spodnještajerskih Slovencev. S- svojim voditeljem hoče vreči obila liberalizem v njegovi’ zadnji in nekdaj a j sigurne j ši trdnjavi ter očistiti lepo slovensko; zemljo tega iz tujine importiranega strupa*. Sveta dolžnost vseh zavednih in poštenih Savinjčanov pa je zato, da zastavijo vse sile, da bo zmaga sijajna. Zmaga dr. Koroščeva je sicer že zagotovljena. Slovienska kmečka; zveza si je s svojo mladostno silo priborila! mnogo tal v tem ponosnem okraju. Nezmožni) Roblek, ki je velik samo v molöanfn, in njegova liberalna 'garda, sta pomagala po svoje, dal se je liberalizmu omajal stolček, Treba je samo še krepkega in odločnega sunka, in nekdaj vsemogočni liberalizem bo povsem parterre. .Toda ni vseeno, kako bo zmagal dr. Korošec' kako bo zmagala Savinjska dolina.] Zmaga: mora biti častna, mora biti vredna voditelja dr. Korošca, vredna ponosne Savinjske doline.
Zlasti sedaj, ko so izdali liberalci parolo:	dr.
Korošec mora pasti, je častna naloga vsakega našega Savinjčana, da pripomore dr, Korošcu, do sijajne zmage. Liberalci so se že vrgli v volilni boj z vso ono strastjo in divjostjo, ki je lastna ljudem, kateri se bore za nepoštene cilje in namene. Surovosti in pobalinstva so že bila in še bodo na dnevnem! redu. Kamenje in gnila; jajca so sredstva, s katerimi se hoče vbijati liberalno mišljenje. Laž in obrekovanje morata služiti! v boju proti poštenemu katoliškemu slovenskemu ljudstvu kot glavni dokaz. S- pijačo in denarjem se zapeljuje nezrelo mladino, in se ustvarja razpoloženje za poboj;e. Pa vse to nas ne sme/ oplašiti. Savinjčan je preponosen in preznlačajetn,, da bi se dal zvoditi od umazanih sredstev. So nekaterniki, katerim je zamorilo/" celjsko liberalno gnezdišče vsak Čut’ za dostojnost in poštenost, toda ogromna večina savinjskega ljudstva je zdravega jedra in tisoči tega ljudstva bodo govorili dne 13. junija; za dr. Korošca. Takd bo in mora biti! Svobodoljubni Savinjčan ne mara od celjskih advokatov ih podivjane liberalne drukali odvisnega Robleka, ampak hoče. samozavestnega in možatega voditelja dr. Korošca !
Vsi nasprotniki združeni.
Kar smo od prvega početka) volilnega boja; pričakovali, to se je sedaj uresničilo. Vsi nasprotni elementi so se združili v boju proti naši katoliško-na-rodni S. K. Z. Navidezno in radi! slepljenja nezavednih mabŠirajo še ločeno, v resnici so pa že — trdno sklenjeni. Pozabljene so vse ul tram a,rodne tirade slovenskih liberalcev, pozabljena vsa solzava miroljubnost sloga,šev, pozabljene vse izdajalske izjave o Šta-jereijanskih predstraparjih, pozabljene vse demokrai-tične fraze socialnih demokratov,, vsa nasprotstva in vse praske so pozabljene in vsi ti različni elementi si leže v objemu. Samo ena misel jih druži in spaja: boj katolicizmu in, vsemu kar je ž njim v zvezi! Slovenski liberalec je napisal v ranjkem „Nar. Dnevniku“ od dne 6. julija 1910, da je katoliška cerkev zavod _ sebičnežev in tako blasfemično; prepričanje imajo o sveti katoliški cerkvi, ki jo je ustanovil Kri-stus-Bog, tudi vsi drugi sedanji zavezniki slovenskih liberalcev. Ker sami ne poznajo drugega kakor sebičnost in ker oni vse, kar ustvarijo, izrabljajo samo v svoje samopaišne namene, zato merijo vse ljudi po lastnem kopitu in tudi od Boga, ustanovljena katoliška cerkev jim je samo človeška ustanova brez vsake svetosti, pač piai s podlim in umazanim namenom. iTa-ke trditve so tako brezbožne« da jih je zmožen samo od neukročenega sovraštva prepojeni slovenski libe-
9 ralec ali pa njegov zaveznik — nemškutar. Ker pa vidijo ti drzni nasprotniki, da katoliška cerkev ni zidana, na tako peščenem temelju 'kakor njihove zgradbe, zato so polni srda in Kadar se jim nudi prilika, pa pozabijo na vse drugo in drve samo v boj proti katolicizmu. Ta pojav, ki se je že mnogokrat ponavljal, se ponavlj,a tudi sedaj zopet,
V dr. Koroščevem, dr. Benkovičevem in dr. Verstovšekovem okraju vidimo, kako si podajajo roke vsi naiši nasprotniki. Tu se sliši zagotovilo, da; ima Roblek obljubljenih1 800 (?) socialdemokratienih glasov in na dr. Koroščeve shode pridejo delat nemir tudi socialdemokrati. Tam vidimo, kako složno zborujejo 'dr. Kukovec, baron 'Moscon, in Cobal v enem lokalu in kako enodušno obglavljajo dr, Benkoviča. V tretjem okraju so liberalci že za kandidata postavili štajerčijanea Werdniga, in kot je pokazal dr. VerstovŠekov shod v Šoštanju zadnjo nedeljo, ko so prišli socialdemokrati v družbi liberalcev razgrajat, vlada tudi med temi že popolno soglasje. Za ptujsko-ormožki okraj so pa veleznačilne besede, ki jih je na znanem shodu v Ptuju izrekel liberalni advokat dr. Fermevc: :„Ce dr. Ploj ne kandidira, bo mnogo njegovih volilcev volilo O.rniga,“ Tedaj, že pred pričetkom volilnega boja je liberalni advokat lahko pribil, da so vezi med liberalnimi Plojevimi in Ornigovimi volilci zelo ozke. Mein Liebchen, was willst du noch mehr . . .
Na celi črti vidimo tedaj vse heterogene nasprotne elemente v enotni falangi. Ker jih druži samo sovraštvo proti vernemu slovenskemu ljudstvu, zato je njihovo vdejstvovanje surovo in divje. Nič plemenitega ni, v njihovem hotenju, nič vzvišenega v njihovih ciljih, zato so njihova sredstva nepoštena in njihovo razruto notranje čustvovanje se pokaže vsake toliko časa v tuljenju, nasilstvih in tolovajstvih. Pa, bodi!
Pošteno slovensko katoliško ljudstvo se ne boji vseh združenih; nasprotnikov in bo dne 13. junija vrglo Vse sramotilce svojih verskih in narodnih 'svetinj ob tla;.
Volilni hoj.
Pastirski list zastran; državnozborskih' volitev je izdal naš prevzvišeni gospod knezoškof. Ta prelepi pastirski list povdarja lastnosti, ki jih mora imeti pravi ljudski zastopnik. Med drugim iškreno priporoča, naj se volijo le odločni katoliški možje, ki ne sodijo in ne sklepajo po krivih strankarskih ozirih. O volitvah in volilnem gibanju želi naš gospod knezoškof: .„(Nikakor pa volilno gibalne ne sme dobiti viharnega značaja. Bog je Bog miru. Zlaradi volitev se nikar ne dajte zapeljati k nemirom in zvoditi k zdražbam, ali celo k nasilstvom;! Svet naj vidi in pa spozna, da v lavantinski škofiji: pošiljajo značajni volilci značajne može v državni zbor.“ Naj bi se izpolnile lepe besede našega skrbnega gospoda knezo-škofa,!
Denar zopet hočejo liberalci), v to svrho so izdali na somišljenike nov oklic, v katerem javkajo, da se jim zelo slabo godi in da potrebujejo 'denarja^ Verjamemo. Saj je podpisan Vekoslav Spiindler.
Liberalci so smešni. Iz tiskovne napake hočejo kovati dobiček. Poročali smo, dat se je znano Roblekovo glasovanje vršilo dne 29. novembra 1907., Zapisali smo to vsl^d neke tiskovne pomote. V resnici se je glasovalo dne 28. novembra, to je en dan prej. Seveda je takrat Roblek glasoval tako, kakor smo mi trdili o dne 29. nov. Navzlic temu pat kriče liberalci, da lažemo, ®er dne 29. novembra ni bilo seje. Naj bo, ampak Roblek radi tegta ni; nič manjši škodljivec, ker je en dan prej glasoval; s socialdemokrati za vni-čenje živinorejca!
Nazaj gredo. Najprej je „Narodni List“ razglasil, da je Roblek dobil 32.000 K podpore za liberalne dolgove Šentjurske mlekarne, v posebnih letakih pa pravi, da je dobil samo ,16.000 K za pokritje liberalnih dolgov. Kje je laž? Dolgove liberalcev pokrivati z denarjem davkoplačevalcev je sploh čudna stvar; tu bi naj Roblek in drugi liberalni voditelji segli v žep, ne pa da segajo v žepe vseh davkoplačevalcev !
Roblek, odstopi! Roblek je glasoval dne 28. novembra 1907 za socialdemokraški predlog dr. Ren-nerja, Schrammela, v katerem so se pritoževali radi podraženja živil ter zahtevali med drugim tudi, da se
odprejo meje za tujo živino in da se sme uvažati prekomorsko meso,. To je bilo v Četrtek 28, novembra 1907, ToVa kaj dela sedaj mož Roblek? Izbral si je najbolj komodno pot: nič priznati,; vse utajiti. Pa na ta način se Roblek ne bo rešil iz zagate. Tjudi to še ne zadostuje Robleku. Celo tako drzen je ta liberalec že postal, da izjavlja v pomirjenje svojih nezadovoljnih pristašev, da je pripravljen (samo?) odstopiti od kandidature, ako se mu dokaže navedeni zločin na našem živinorejcu in da je pripravljen med one, ki mu to dokažejo, razdeliti vse svoje imetje. To stoji, da je Roblek glasoval za odprtje mej in da je bilo dne 28, nov. glasovanje. Ali pa bo Roblek odstopil in razdelil svoje imetje, to je druga stvar. Saj še besede ni držal, ko je rekel, da ostane — neodvisen !
Roblek 'drži besedo! Socialdemokraticni predlog, za katerega, jd Roblek glasoval dne 28. (ne dne
29.	novembra ,1907^ kar pa na stvari, nič ne izpreine-ni), se glasi:
„(Vlada se poživlja, da pospešuje uvoz ohlajene-gat in zmrznjenega prekomorskega mesa;. V to svrho se naj takoj začnejo pogajanja z jlužnoamerikan-skimi in avstralskimi; državami in zagotovi se naj redni uvoz iz teh držav eksportiranega ohlajenega in zmrznjenega mesa v Avstrijo. Pri novi ureditvi parobrodstva v Južno Ameriko se naj jemlje na to ozir.“
Upamo, da bo Roblek sedaj, ko smfc mu tako nepobitno dokazali, da je glasova! vi škodo ljudstva, držal svojo besedo, ter bo odložil kandidaturo m razdelil svoje imetje. Gospod Roblek, grer se za tvojo Čast!'
Čolnar Roblek. V Savinjski dolini. še imamo financerja, ki pobira denar odi kmetov in kmečkih vozov. Ta financer je naš dični kandidat Roblek, ki še na grižkem mostu nastopa v ulogi čolnarja ter pobira visoko mitnino.
Dr. Kukovec in Cobal v objemu. Liberalci so na Spodnjem Štajerskem popplnoma uničeni. Zlato vidimo, da pri volitvah nikjer ne nastopajo samostojno, ampak da se zvežejo tudi z najhujšim nasprotnikom, magari Nemcem, ali nemeurjem, da bi le naše katoliške kandidate uničili,, Najnovejši prizor liberalne stranke pa^ se nudi v ppsaVskem okraju. Dr. Kukovec namreč vidi, da bode dobil najmanj glasov, kaj torej storiti, da bi porazil našega cim Benkoviča? Dobro ve, da bo večje Število glaisov oddajnih] za socialdemokrata, Cobala, kakor za njega, in zato sta se pobotala, da bodeta skupaj v istih prostorih imela svoje volilne shode. To se je zgodilo preteklo nedeljo tudi v socialdemokraško-liberalnih trdnjavah; iTjr-bovlje—Hrastnik, kjer je imel Kukovec napovedan shod.^ Toda Čudno, prvi govornik je bil Kukovec, — drugi pa Cobal. Oba sta ubijala 'klerikalnega zmaja dr. Benkoviča ter si pri segla, da mu morata odsekati glavo vsaj dne 13. junija 1911. Le počakajta malo, ljuba kandidata, Še tri tedne; lahko sanjata in kujeta načrte zoper našo katoliško stranko, pa dne 13. junija vama bo ljudstvo dalo zasluženo brco. Pametni liberalci pa iz tega dejstva lahko uvidijo, da je liberalizem mešanica iz štajerčijanstva ini socialne demokracije!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni ok;aj Celje, Vransko je:
Or. tat®n 8€©r@I@g,
deželni poslanec, Maribor.
Dva shoda. Kandidat dr. Korošec je imel zadnje dni dva dobro uspela shoda in sicer vi pondeljek na Svetini in v torek pri Sv. Jožefu tik Celja. Oba slioda sta se vršila v najlepšem redu ter sta popolnoma dosegla svoj namen. Liberalci že preveliko lažejo, da bi se jim sploh še kaj verjelo.
Roblekov shod na Vranskem. V nedeljo je pri nas imel1 Roblek shod. Delali so za njega s uprav amerikansko reklamo, tako da se je zbralo nekaj ljudi, med temi pa mnogo pristaševi Kmečke zveze. Ti Roblekovi shodi so pač nekake potujoče gledališke predstave. Povsod isto dejanje in isti igralci. Tudi pri nas^ niso mogli dobiti za predsednika domačina, temveč je predsedoval Apat iz St, Jurija;. Roblek je že ves pobit vsled poraza, katerega bo dožiivel. zato mu pa besede nočejo iti prav njic kaj gladko Iz ust. No, pa je itak' vseeno, ni se mu treba bati, da bi si
moral ,v zbornici preveč napenjati pljußa, kajjA z razpustom zbornice so se njena vrata za večne čajse zaprla za njim.
Roblekova kandidatura in žalska cerkev. Že pri zadnjik volitvah so liberalni muzikalični agitatorji havzinajU z Roblekovo pobožnostjo, z njegovim krščanstvom in z žalsko cerkvijo. Letos je pa važno politično novico o Roblekovi pobožnosti, oziroma o žalski cerkvi prinesel na dan najslavnejši govornik Savinjske doline, Franc Piki, zvesti sin svojih stališe v, in sicer nia „shodu“ liberalnih muzikontarjev v St. Petru v Savinjski dolini. Razjezil se jp mož in rekel med drugim: Ko bi ne bilo Robleka, kje bi bila žalska cerkev? In ko bi ne bilo Roblekove gospe, bila bi žalska cerkev popolnoma prazna! Tako nekako se je zadiral Piklnov sin in v svojem navdušenju za lepoto žalske cerkve in za krščansko vero pozabil povedati:' Ce bi bili vsi Žalčani tako bogaboječi, kakor Piklnov sin in njegovi poslušalci v St. Petru, bi bila žalska cerkev res prava sirota na; svetu. Ce so ■govorance Piklnovega sina dokaz za Roblekovo zmožnost zai poslanca ali ne, to vprašanje naj liberalci rešijo sami med seboj. Nas zanima le, zakaj da ljudje, katerim je cerkev nepotrebno zlo na svetu, toliko povdarjajo Roblekovo krščanstvo, za katero marsikdo, ki Robleka pozna, ne da posebno veliko. Robleku nočemo delati krivice in ne. dvomimo nald njego-govim krščanstvom, a če se že Piklnov sin briga za take stvari, naj boljše posluša ljudi in slišal bo v Žalcu pomenljive besede, katere lahko porabi pri svojem prihodnjem govoru: Ko bi ne bilo Roblekove gospe, kje bi bila Roblekova) — pobožnost! Ne vemo sicer, je-li Piklnov sin govoril v navedenem smislju z Roblekovim privoljenjem, alb znabiti celo po njegovem naročilu, to pa vemo, da so krščanske cerkve že stale pred PiMnovimi sinovi in pred Robleki, in da bodo stale tudi za njimi. Rokleka in njegovo gospo pa vprašamo: Ker je obema lahko dobro znano, kaj je govoril Piklnov sin dne 14. majnika v St, Petru, odgovorita; na to: Sta li darovala, oziroma žrtvovala o priliki zidanja žalske cerkve ‘kaj v svojo lastno o-sebno čast, ali v čast božjo, oziroma: stoji li kip Matere božje v žalski cerkvi v večjo slavo božjo in 'Marijino ali v večjo slavo Roblekove gospe? Na to bi rado odgovor imelo veliko žalskih faranov, ki so tudi po svojih močeh’ pomagali pri stavbi. Ob enem pa pri tej priliki pozivamo cerkveno predstojništvo, naj o priložnosti stori vse potrebne korake, da se Piklno-vemu sinu ne bo treba jeziti nad žalsko cerkvijo in Roblekovo pobožnostjo, Ce misli Roblek po žalski cerkvi zlesti do poslanstva, izbral si je precej nevarno pot. Vsi pametni ljudje pa obsojaljo tako početje Piklnovega sina in se čudijo, da Roblek do sedaj še niti z eno besedo ni obsodil enakega početja pred 4 leti in tudi .v tem volilnem boju ne. Ali naj nazadnje res mislimo, da je to Robleku po volji! ?
Dobrna. V nedeljo dne 28, t, m1, bo v občinski jati predaval o Čebelarstvu gospod potovalni učitelj Juvančič. Začetek ob 3. uri popoldne,
„Črna“ Dobrna. Pustimo liberalcem okrog ^,iN.
L.“ veselje, naj imenujejo Dobrno „črno,“ Najbolj Črna je pač Dobrna takrat, ko njeni sinqfvi stopajo naj volišče ; takrat je črna tako, da ne. vidiš nobene druge barve, razven zelene, ki je barva onemogle jeze štajerčijancev ijn takoznajnih naprednjakov, ki pomenijo na Dobrni še nekaj manj kakor nič. In tako je bilo tudi dne 14. in 15. majnika, ko so si Dobrnčani volili nov občinski odbor. Taki dnevi so za Dobrno narodni prazniki. In ne zastonj. Ob takih zmagah, kakor jih je Dobrna vajena dobivati nad svojimi sovragi, je praznično vse. Tega ne more motiti hripavo tuljenje poraženih nasprotnikov, ki se do srca zadeti zvijajo po tleh. V nedeljo je volil tretji razred. Vse „črno“ je bilo slovenskih volilcev. Kmečka zveza je poslala 156 svojih vrlih pristašev, da so pritrdili da, o katerih se je blaznemu „Nar. Listu“ sanjalo, da se „majejo“ in sicer že „zelo majejo pod nogami“ slovenske večine v dobrnski občini. Za „Nemce“ sta pa glasovala — seveda prostovoljno — 2, beri: dva vo-lilca, najbrž hlapec poštarja Gola in pismonoša. Nekaj glasov se jim je razcepilo, čemur se pri tolikem številu organiziranih — 2 — ni čuditi! In drugi razred, ki je volil v pondeljek! Razven 3 volilcev je volil celi razred! Koliko priduševanja je bilo na strani Štajerčijancev, da drugi razred mora biti njfhotv. — Mtora! Seveda bi moral, če bi se priduševlanje oddajalo pri volilni komisiji in ne glasovnica. Kmečka zveza voli z glasovnicami, ne pa s priduševanjem. Blizu tri ure oddaljeni volilci so prihiteli od Sv. Jošta, da pomagajo svojim sosedom vreči ob tla brezversko bando, ki je lagala celo leto in sicer tako lagala, da so se vlačile cele megle laži po šentjoških hribih. S šopki za klobukom videli smo vplilce; prihajali so od svatbe, da vršijo svojo narodno dolžnost. Zaigrala je godba, ko so se že dobrnski vrli fantje pripravljali, da potegnejo mogočne trobojnice v znamenje zmage. V drugem razredu so dobili štajerčijan-ci 17 glasov, Kmečka zveza 48; toliko torej so izdale laži, toliko je pomagalo priduševlanje! V prvem raz-.redu smo propadli za 4 glasove; ta razred tudi do-sedaj ni bal naš. Gostilničar Wregg je snedel svojo besedo, da ga ne bo nikdo videl pri volitvi; edini pristaš Narodne stranke na Dobrni, trgovec Firm, je pokazal svoje narodno prepričanje s tem, da je ostal domia. To se bo njegov nadebudni sin Fric zopet tolkel na svoja sokolska prša in povdarjal svojo narodnost! Se poznamo, Fric! Nemci so naprosili orožniško pomoč in res so orožniki morali dva) zapreti in sicer — štajerčijanca! Bodite, brez skrbi! Pristaši
Kmečke zveze so pametni dovolj, da pustijo giarjevo Štajerčijanstvo pri miru. Kako je kaj mladeniču Avguštinu Hazenpihlu pri srcu ? In kako Hermanu Golu ? In kako rentmojstru Koschuchu ?< Omilujemo, a ne moremo pomagati, ampak sklenemo: Dobrna je slovenska in Slovenec bo župan! Za dne 13, junija si pa liberalci že sedal lahko preištejejo ^svoje“ glasove in ves svet lahko ve, Uto bo na Dobrni volil Robleka: topliški Nemci in od njih odvisni štajerči-janski šnopsarji!
Žalec. Naš dični Roblek ima sam cvet za svoje agitatorje. Eden teh političnih priganjačev je sedlar Steiner v Žalcu. Tq je eden najživahnejšfih hmelj-skih mešetarjev.. Pred štirimi leti je obetal ceno 5 K, a plačeval samo po 40—60 v, ipoleg tega pa so se godile take reči pri tehtanju hmelja, da so bili prizadeti primorani sodnijskim potom iskati svoje pravice. Seveda sta) Steiner in jud zlezla pod klop). Savinjčani, zapomnite sij tega moža, kakor se mu je že dogodilo, pokažite mu še sedaj vrata!
Žalec. Kolovodja cestnih piskačev in kričačev k St. Petru je bil bivši krojaški pomočnik Piki Fr, mlajši izi Žalca. Dajal je samo signale in piskalo, žvižgalo, vpilo se je na komando. Ttreba je bilo samo palico vzdigniti in vse je Šlo. Menili smo, da bode tudi Edi Kukec s svojo bando nastopil, pa se mu je menda; izneverila. Čeravno je bil poleg, vendar ni šlo več tako na njegovo komando. Kaj ne, Edi, ne Štirna vse? Tudi Cirklnu ni vse ugajalo, vendar radi discipline morajo biti vsi komandantje skupaj. Piki je vzrastel obema, nad glavo, to pa mu zavidata. Ne vem, če ne bode vsak s svojo bando nastopil. To bode muzika, ko pridejo enkrat vsi skupaj!
Žalec. Signalni vodja bande v St. Petru Pijkl je ob enem (baje) blagajnik Savinjske posojilnice v Žalcu. Kmetje, slišali ste sami, kako se vas je psovalo, kakor vse naše somišljenike in somiŠIjenice. Pa vodja je plačan od žuljev onih, ki so še pri tej zadrugi. Vsak naših bode vedel, kaj mu je storiti. Boj takšnim nasprotnikom, mi ne bodemo sedaj več mirovali !
Žalec. Ako opazuješ volilno gibanje, katero se pri nas vrši, te mora res vzbuditi iz mirnega spanja. Drdranje voz in ropotanje konjsjkSh kopit, večni nemir in nekaka nervozna razburjenost, to te mora le dvigniti, iako si le iz mesa in krvi. Nedelja dne 21, t- m. je bila zopet zanimajva. Že zgodaj zjutraj so o-znanjali razni livrirani kočijami, da gremo zopet na bojno polje. In res! Zgodaj oddrdra kmet Roblek v dvovprežni kočiji, oblečen tv lepo elegantno obleko, pokrit s slamnikom, zavit v volneno odejo, v zgornjo Savinjsko dolino. Kaj ne, dragi Savinjčani, to je pa kmet, kakoršnega mu pi kmalu para. Seveda, brez telesne straže si nikamor ne upa. Tlođa, gospodine Roblek, ali vam je mlad, neizkušen fant, katerega silite, da se vozi z vami, premalo, da bi mu dali prostor v prostorni kočiji?!
Frankolovo. Dne 21. t. m. ob M:3. uri popoldne se je vršil tukaj volilni sestanek za Robleka. Ime shoda se mu niso upali dati, ker bi se s tem preveč osmešili. Včasih pač le še sreča liberalno glavo kaka paimetnejtša misel, kakor slepo kuro zrno. Predsednik tega sestanka je bil naš dični Stuikelj. Poslušalce so si iprignali celjski mešetar ji za Robleka koj s seboj, ker drugače bi mu pač tukaj nilhče „živio“ ne klical. Vseh zborovalcev za Robleka, prignanih, domačih', s celjskima frakarjema, vred je bilo pa res menda okoli 15, Kmetje iz novocerkovške župnije bi pač bili bolje storili, ko bi bili šli k večernicami, kakor pa poslušat celjsko modrost. Najprej je govoril propali kandidat Goričan nekaj o kmetijstvu,. Za tem je Koderman milo prosil milosti za Robleka, pa je ni dobil tukaj. Nato je gromovnik Prekoršek iz Prekorja pri Celju stresal sadove svoje duhovitosti med radovedne poslušalce, ki se pa niso mogli nič kaj preveč ogreti za nje, zakaij izvrstni medklici in govori naših fantov, katerim gre vsia Čast, so jim popolnoma poparili lavorike, katere so upali žeti za imenitna svoja izvajanja- Druge nesreče ni bilo, razun da so Bezenšku popili nekaj litrov vina. Ne omenjali bi tega shoda, 'ker res ni vreden črnila in papirj,a. Pa ker bo „Narodni List“ pisal, da je najmanj pol milijona strmečih volilcev klicalo večno slavo Robleku, je dobro, da) se malo izve, kaj je resnice na tem shodu. Koderman, Prekoršek in drugcfvd bi si pač svobodno naj bili prihranili to pot na Frankolovo, ker naši Frankolčani so pač tako trde glavo, da se jih nikakor noče prijeti nobena liberalna modrost, četudi jo stresata „modri“ Prekoršek -ali Koderman. V svoji trdovratnosti hočejo po vsej sili Frankolčani voliti dne 13. junija dr. Korošca,
Griže. V nedeljo je imel gospod Roblek shod. Pred štirimi leti je bil kandidat neodvisnih kmetovi in je slovesno obljubil, da ne bo držal z liberalci. Pa komaj je bil izvoljen, je že bil v taboru liberalcev. Zato ga tudi naši pošteni kmetje ne marajo. On ni mož beseda. Na shod je prignal kakih 40 mladoletnih žalskih razgrajačev, Grižafnov se je pa jako malo u-deležilo. Dne 13. junija bomo oddali vsak svoj glas za neumorno delavnega gospoda dr. Korošca,
Letuš. Shod liberalcev, ki se je vršil v nedeljo dne 21. maja v Zanierjevi šnops-apoteki, sje je docela izjalovil. V naši vasi je pač postala zemlja za liberalce popolnoma neplodna. Prikorakalo je sicer iz Celja, posebno pa iz Žalca, nekaj intelligence, iz Ra-kovelj se jih1 je Še celo par pripeljalo, recimo Še malo domačih šnopsarjev in gotova je bila cela liberalna garda, za katero se je posebno mučil nekdanji mlinar in njegov brat. Shodu je predsedoval neki
Krčnik, doma iz Rakovelj, M mu pa ni bila sreča mila. Takoj ob pozdravu — ne vem), li dobro pazil ni ali kaj — se je ugriznil na ta prešmentani jeziček tako, da je bil skrajno nesposoben za to svoje častno mesto. Govorili so dr. Kalian iz Celja, ter Piki in pa Mikuš iz Žalca. Pikli je takoj začetkom govora omenil, da govoriti tako, kot dr. Korošec, ni zmožen, o čemur smo se sami takoj prepričali. Ostala dva že niti liberalci niso hoteli poslušati, privoščili so si raje požirek žganja. Omenim nftj Še delavnost gospoda Kostajhšeka, ki se je pretekli teden pridno trudil z izdelovanjem Šnopsa, katerega sedaj pijejo nočni delavci, da prilepljajo Robleka na stanovanja zglednih kmetov ter poleg opravljajo jako čedna dela; aito jim tega Roblek takoj ne prepove, primorani smo g,a tožiti. Potem pa bi še Robleka volili?! Ne! Desetkrat ne! Itak smo mu že povedali, da ga ne maramo, ker oddati hočemo svoje glasove za priljubljenega) nam gospoda dr. Korošca!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja.
Z barvo na dan. Dr, Ploj ne kandidiral več in se odtegne političnemu življenju, tako se je javno izjavil, njegov list „Sloga“ pa vsiljuje še, vedno Ploja in bega z njegovo kandidaturo ljudstvo. Taka dvojna igra je grda in nujno zahtevamo jasnosti, Ce je Ploj mož, potem mora prepovedati listu, katerega vzdržuje, da bi še nadalje hujskal in pisal za njega, ko po svoji izjavi niti mandata prevzeti ne sme. Ce je pa vsa odpoved, samo politična komedija, potem bomo pa seveda drugače govorili s takimi; značaji. Aut — aut. Volilcev za nos voditi ne pustimo več. Naše potrpežljivosti je konec in govorili bomo drugače.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor levi breg, St. Lenart, Zgor.
Radgona, Ljutomer je:
Ivan Roškar, kmet, Maina.
Ljutomer. Volilni shod gospoda Ivana Roškarja se vrši pri nas dne 28. majja po rani službi božji v čitalničnih in gostilniških prostorih gospoda Franca Seršena, — po večernicah pa pri Šv. Križu na Murskem polju.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice je:
Franc PiŠGk, kmet, Orehova vas.
Makole. Stajerčijanec Kjrefšnik se trudi, da bi ujel čim več kalinov. Kot krčmar kupčuje po jvolilnem okraju, ‘a čudo, nikjer nič ne kupi. Ne vemo, ali mu vedno zmankuje denarja, ali pa ima/ votle, ozipopia prazne žepe. Ljudi povprašuje, koga bodo volili, zabavlja čez kmeta Pišeka, posebno; tam, kjer Kresnika še ne poznajo. Večihoma nastopa: tajno, ali kakor se rabi izraz pri visokih osebah — inkognito. T|am, koder ga pa poznajo k'ot večnega kandidata, kot krčnega kandidata in penzioniranega žandarjja, jo mora navadno urnih krač pobrisati. Naši možje pravijo: UJa, kdo bo volil tega človeka, ki drži z mestno gospodo in socialdemokrati! Na glavo še vendar kmetje nismo padli, da bi sedaj volili štajerčijanjskega krčmarja in mešetarja Kresnika, namesto delavnega dosedanjega našega poslanca kmeta in župana Pišeka!“ Makole so bile pred štirimi leti PSŠekove, bodo pa Še tudi dne 13. junija 1911. T jako pravimo ma-kolski volilci. Govoril sem v Slovenski Bistrici z nekim) kmetom iz Črešnjevca, kjer je Kresnik' doma. In ta je rekel, da Kresnik še v domačem občinskem odboru nima zaupali j a. Za župana ga sploh niso marali nikdar, ge. v domačem kraju dobi Kresnik Jetos mnogo manj glasov, kakor leta 1907. Zatorej vam pa pravim, volilci: Volimo vsi Pišeka, on je mož na pravem mestu, — Makolski volilec.
Cadram. Kandidat za državni zbor gospod Fr. PiŠek sklicuje volilni shod za občine Oiplotnioa, Ugo-vec, Kebelj in sosednje kraje za nedeljo dne 28./'t. m. po poznem opravilu — %12. ura — y Cadram k novi cerkvi. Krščansko-narodni Slovenci iz teh okra/-je\< vsi na shod!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj, Gornjigrad je:
Dr. Karl Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
Novaštifta pri Gornjemjghadu. V spomin 3501et-mpe obstoja, tukajšnje božje poti je dobila naša župnijska cerkev po skrbi sedanjega gospoda župnika — namesto) prejšnjega, 'deloma že razpadlega — nov glavni altar, katerega je izdelal iz marmorja sedaj že rajni mojster Janez Vurnik iz Radovljice za 10200 K. Preteklo nedeljo dne 21. maja 1911 je prejel novi altan cerkveno posvečenje. V ta namen so dospeli prevzvilšeni knezoškof lavantinski črez Kamnik, kjer so jih na kolodvoru pričakali in pozdravili gospodje kamniški dekan, provincijal oo. frančiškanov in gor-
njegrajski dekan, dne 20. majnika nas večer v Novo-Štifto. Kakor je njihov prihod že v sosednih kranjskih župnijah naznanjalo zvonenje in streljanje, tako jili je zlasti novoštiftska župnija sprejela veselo in veličastno. Oto dohodni cesti je bilo postavljenih nad deset slavolokov s primernimi napisi, in pred cerkvijo so jih' vpričo obilne množice vernega ljudstva pozdravili : domači župnik, župan Fr. Tratnik, šolarca Marija Matjaš in mladenič Rafael Gluck. Pozno zvečer — že proti deseti uri — so nadpastir z duhovščino pred svetimi ostanki opravili zapovedane cerkvene molitve, drugi dan pa, ob osmih zjutraj pričeli s posvečevanjem altarja, ki je trajalo do desetih predpoldne. Po daritvi svete njaiše pri novoposvečenem altar ju so v ganlji|vem enqumem govoru omenili pred vsem lastne vesele spomine na to božjo pot in na dušne pastirje, ki so tu delovali, ter so narisali zgodovino veličastne cerkve* katero je požrtvovalni župnik Kašpar Dornik znovai pozidal, ko je prejšnji leta 1850 pogorela; nadalje so opisali novi altar in razložili obrede altarskega posvečevanja, zlasti imenitnost svetili ostankov, umivanje in maziljenje altafcrne mize in zažiganje kadila na altarju, kar vse naj nam zlasti utrjuje sveto vero, pa naj budi v nas duha spo-kornosti, molitve in krščanske ljubezni. >— Po pridigi so proti eni uri popoldne zaključili slovesnost z zahvalno pesmijo Te Delim laudamus in z zakramentalnim blagoslovom, ter so se udeležili Še darovanja za novi altar. — Istega popoldne so se vrnili) črez kamniške planine, so v Kamniku prenočili in zjutraj maševali pri oo. frančiškanih, potem obiskali v družbi gospoda dekana in deželnega poslanca Iv. Lavrenčiča kamniško mestno župnijsko cerkev, ondotno pokopališče, župnijsko cerkev in uršulinski samostan v bližnjih Mekinjah, ter so Črez Ljubljano, odpotovali v Maribor. — Novoštiftčani' bomo hranili v hvaležnem spominu milost posvetitve altarja po prevzviše-nem nadpastirju, in bomo vedli ceniti predpravico, katero so nam poleg tega visokoisti priskrbeli te dni iz Rima, da namreč prejmejo obiskovalci naše božje poti ob peterih večjih Marijinih praznikih v letu pod navadnimi pogoji popolne odpustke.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje je:
Dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
Sv. Florijan pri Rogatcu. Shod, katerega je pretečeno nedeljo po poznem svetem opravilo v prostorih gospoda Vizovišeka priredil gospod dr. 'Jankovič, kandidat Slovenske kmečke zveze, se je obnesel nad vse pričakovanje lepo in Čedno. Zianimanje, videti in slišati gospoda kandidata, je bilo toliko,, da so bili vsi prostori natlačeno polni. Veliko smo pričakovali, Še več pa pričakali. Gospod kandidat nam je govoril iz srca k srcu. Njegov program je in ostane, do zadnje poteze — tako v verskem kakor v narodnem in, gospodarskem oziru — tudi naš program. Zato pa si slišal med zborovalci kakor en glas: Takega kandidata, kakor je ta mož, gremo dne 13. junija volit, če bomo tudi le na pol živi!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Laško, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Zakot pri' Brežicah. Med socialdemokratskimi kričači na shodu gospoda dr. Benkoviča pri ZOrkotu se je nahajal tudi neki železniški uslužbenec Sibilja. Kakor pa poročajo celjski listi, je, takoj naslednji dan po onem shodu bila obsojena 'družbica ponarejejfval-oev denarja v ječo do 4 mesecev. In med temi obsojenci se blišči tudi ime istega (Sibilja, Je res potrebno, da pride kmalu dan volitve, ker sicer bi dotlej zbali še marsikaterega „zavednega in poštenega“ r{u~ deekarja in liberalca tako na varno spraviti. Samo da ne znajo te dobrote prav, ceniti; vsaj tisti navdušeni dobroznani rudečkar menda ne spoznav'at tega, ki je na istem shodu gospodu kandidatu nekaj žaljivega zaklical. Ko ga je pa govornik pozval, naj se oglasi s svojim Častitim imenom, se je med velikim smehom zborovalcev potuhnil in, skril nekam za drva. To so poštenjaki! „Nič se bat’, pa bežat’“ — kaj ne?! —
Trbovlje. V soboto se je pripeljal k nam general Kukovec, žalostni kandidat propadajoče Narodne stranke. Zvečer se je prišla poklonit svojemu „dič-nemu“ kandidatu trbovljska liberalna inteligenca. A počasi, s kislimi obrazi, je romala ta gospoda v gostilno gospoda) GoropevŠieka. Imena za sedaj zamolčimo, vendar pa povemo, da je bil med to pisano gospodo mcksikateri mož, ki te bo tožil za razžaljenje časti, Če mu porečeš, da je liberalec. V nedeljo zjutraj se je zbrala trbovljska liberalno-soeialiistično-na-pr e diio-na zadnjaška stranka pri Spancu,. Za predsednika je bil izbran Dreo, po domače Očkun, za podpredsednika Jurij Naglav. Po posredovanju dičnega kandidata so sprejeli še za zapisnikarja nekega demokrata, zato da se je bolj pokazalo liberalno-demo-kraško bratstvo. Nato zajaše konja gospod dr, Kukovec in gre v boj proti klerikalnemu zmaju. V, imenu novopečene Narodne kmečke stranke, pri kalter! je pa komaj ravno toliko pravih kmetov, da jih našteje'š lahko na prstih, je začel ubijati zmaja. Klerikalci so krivi, da kmet ne more gnati na sejme. Govoril je zaj
sejme, kot pristen kravji mešetar. Pozabil pa je povedati, da so ravno naši poslanci izposlovali, da so sedaj sejmi odprti. Nato je vzel posebno eno glajvo tega grdega zmaja na piko, dr. Benkoviča, svojega) protikandidata. Pravil je, da Benkovič ni nič dosegel, in ne bo nič naredil. Pozabil pa je povedati, kako se je trudil dr. Benkovič, da je izposloval podpore ob raznih prilikah. Pozabil je tudi omenijti marljivost dr, Benkoviča. Ko je On, general vseh propadajočih kandidatov, dovolj obral dr. Benkoviča, >,jdasi ne opravlja rad“, je postal prerok. Z veselim, skrivnostnim glasom je povedal zbranim volilcemj dosedaj še novo novico, da bo dne 13. junija 1911 za vedno odzvonilo dr. Benkoviču. Pričujoči liberalno-demokraški, volilci so pobožno kimali ,„|amen.“ Par Oživio“, drugače je bila) pogrebna tihota. Poslušalci so se zarđali, da bode odzvonilo dne 13. junija 1911 liberalni-demokra-ški-dokitorski-liberaliioučiteljskii-tajnBiki-kmečki w delavski stranki, ne pa kandidatu Vseslovenske ljudske stranke, našemu priljubljenemu dr. Benkoviču. Potem gre v bbj drug junak Mihael Cobal, ali Melhijor Čohal, Ta v imenu vseh demokratov, kan jih je pod solncem, protestira proti dr. Benkoviču. Pravi, da je kriv draginje, da je kriv velikih davkov, pripoveduje starodavno demokrajško pravljico o 400 milijonih* ki jih dajemo za kanone, pravi, da dr. Benkoviča ne in ne voliti. Oba kandidata sta bila zelo pridna, med seboj se niista nič sekala, ampak samo Benkoviča sta pošiljala po$ zemljo. Naši naprednjaki in demokrati pa niso nič dobre volje. Spominjajo se Še na 1. 1907, ko so mislili, da imajo zmago že v žepu, pa jim je splavala po vodi. Tudi vsi dobro vedo, koliko deficita je imel ranjki „Narodni Dnevnik“, kako je prišla na kant Glavna posojilnica v Ljubljani, tudi jih skrbi šošitanjska posojilnica, jetična in slabotna Zadružna zveza v Celju, to so reči, ki strašijo po glavah liberalnih volilcev. Mislimo, da tudi topot ne bode nič pomagalo trgati podplatov po hribih različnim a-gitatorjem. Tudi demokratje so bolj kislih obrazov. Kako je bil slab Štrajk leta 1906,. ko je bilo toliko družin pognanih! Spominjajo se demjokrati, da so reveži Štrajkali, zagorski Cobal pa ni hotel dovoliti Štrajkati v svojem kraljestvu. Naša Kmečka zvezia pa gre sedaj krepko v boj! Dan 13. junija 1911 mora biti\ častni dan za Kmečko zvezo, donesti nam mora zmaigo. Zato vsi krepko v boj! V boj, delavci, proti tistim, ki sicer pobirajo vaše groše, pa nie zja vas ne store, in vam ne dajo prave podpore, čeprav ste Še toliko plačali v nikdar sito demokraško kaso. V boj,, delavci, proti ošabnemu liberalizmu! V boj, kmetje, proti laž-njivi Narodni stranki. Dan 13. junija 1911 mora biti naš, dan! Cele dve uri je trajalo zborovanje liberalcev in demokratov. Govorili po različni govorniki, in vsi so pošiljali pod zemljo gospoda) dr, Benkoviča. A mi pa pravimo:	Napišite na glasovnioo:	dr. Ivan
Benkovič, deželni poslanec v Celju, in volili bodete s stranko, ki bo dne 13. junija gotovo zmagala. Nikar ne volite z napredno-nazadnjaško liberalno trbovljsko purgarijo, ki voli zmiraj take kandidate, ki gotovo propadejo!
Baron Moscon in dr. Stiker, najnovejša adjutanta dr. Kukovca, trosita vest, dal se je gospod dr. Benkovič pogodil z Nemci radi volitev! To je nafno-vejŠi volilni manever* ki ima zelo prozoren namen! Mladini hočejo pozornost javnosti odvrniti od tega, da oni v celjski mestni skupini delajo za nemškega socialdemokrata Horvateka proti skupnemu slovenskemu kandidatu Rebeku, Da bi to svoje narodno iz-dajalstvo zakrili, izmislili so si mladini to volilno laž. Seva la dr. Stiker z najnedolžnejšim obrazom razširja to neresnico med našimi volilci, baron Moscon pa istotako pridno pomaga izpodkopavati tla svojemu tek-mequ izza leta 1907, Gospod baron, tudi letos bo mu-ja zastonj!
Trbovlje. V nedeljo dne 28. t. m. popoldne po večernicah ima skupina J, S. Z. v Društvenem domu velik shod. Vabljeni so vsi naši somišljeniki, de-lavci in kmetje.-Govornika nam pošlje zveza iz Ljubljane. Prosi se obilne udeležbe!
Dr. Kukovec hoče zvišati davke! Po Trbovljah kroži interesantna govorica o nasprotnem kandidatu. Dr. Kukovec je baje tukajšnjemu učiteljstvu obljubil, da bo dosegel 801% zvišanje plače* ako mu poma(ga do zmage. Nasprotno pa dobijo naši kmetje, Če bo dr, Kukovec izvoljen, 80% višji davek. ITo je lep prijatelj ljudstva, ker namesto da bi dajvek znižal, pa ga hoče povišati.
Cobal v pravi luči! Ko so rudarji leta 1906 delo ustavili, je bil njih zapeljivec sedanji! kandidat M, Cobal:. Nagovarjal je rudarje v iTrbovljjaih, naj stavkajo, ker bot!« potem tudi v Zagorju delo ustavili. Ko je pa prišlo res do stavke, so rudarji v Zagorju naprej delali. Tirbovljski rudarji so bili zapeljani in niso s svojo stavko prav nüö dosegli, pač pa je bilo 33 radarjev z ženami in otroci na cesto vrženih. Torej, nobeden zaveden delavec ali kmet gotolvo ne bo dne 13. junija zapisal na svojo glasovnico ime Čohala, kateri je ljudstvu že toliko Škodoval, temveč bo vsak zaveden krščanski delavec ali kmet dne 13. junija volil našega kandidata deželnega poslanca dr. Benkoviča!
Politični pregled.
Državni zbor.
„'Montagsrevue“ poroča, da bo državni zbor sklican na dan 11* julija, toda po konstituiranju, prestolnem govoru in adresni debati bo zopet odgođen,
če ne bodo kaki posebni dogodki povzročili kake druge določbe, k čemur je vlada že. pooblaščena,
Srbija.
Srbski kralj Peter ne bo sedaj, kakor se zatrjuje, potoval naprej v Francijo* in to vsledi nesreče, ki se je zgodila pri zadnji zrakoplovni tekmi, ,Od druge strani se pa zopet poroča, da se bo udeležil pogreba vojnega ministra, pa samb kot privatna oseba.
Razne novice.
Letošnji novomašniki. Iz četrtega leta gospodje : Ignacij Brvar (Borje na Kranjskem), Janez Goleč (Polje), Vaclav Jastrobnik’ (Sv. Florijan pri Doliču), Franc Kompolšek (Sv, Jurij ob južni železnici), Janez Ogulin (Semič na Kranjskem), Franc Ostre (Sv, Križ pri Ljutomeru), Frana Pavlič (Sv. Peter pri Radgoni). Iz tretjega letal gospodje: Janez Cijlen-ßek (Gotovlje),. Franc Casl (Rečica), Franc Ilolmjee (Sv. Peter pod Sv. gorami), Franc Polak (Celje), in Jože Potočnik (Sv. Rok ob Sotli).
Maribor. Danes zvečer igra v Narofimem 'domu ciganski orkester. Vstop prost.
Kako lažejo. V zadnji številki .„(Narodnega Lista“ je notica, da je 'dr. Verstovšek! prepovedal svojim otrokom sodelovati pri gledališki predstavi o priliki Ciril-Metodove veselice. To je skrajna laž! Dr. Versftovtšfeka in tudi ne njejgove žene ni nikdo niti prosil za dovoljenje, da bi njegovi otroci sodelovali pri veselici. V Mariboru se še ta liberalna družba ni naveličala spravljati laži v svet. Bode treba tem dopisunom enkrat zopet zabrenkati!
Nemški poštenjakovič. Tajnik rogaške občine int okrajne bolniške blagajne Živny jo je dne 17, t. m. popihal. Ža spomin na svoje bivanje v Rogatcu je vzel seboj tudi 700 K, katere je vzel iz bolniške blar gajne, Ženi je pisal, da bo izvršil saimoumor, toda ta je gotovo prazna, samo orožnike bi rad s pravega pota spravil. To je zopet nov dokaz* kake sadove prinaša ti st al toli hvaljena nemška kultura!
Podporno društvo organistov v Celju. Dne 1.-j unij a bb imelo podporno društvo organistov mesto seje zborovanje in sicer ob 11. uri v hotelu ^jPri belem volu.“ Zborovanje bo zelo važno, zato odbor u-Ijudno Vabi vse gospode organiste, naj se kolikor mogoče vsi udeleže tega velevažnega zborovanja, K zborovanju je tudi povabljen eden gospodov poslancev* oziroma kandidatov. Kdor se zaveda svojega stanu in gleda za njegov napredek, bo gotovo raid prihitel na to važno zborovanje. Pokažite, gospodje organisti, dne 1. junija s svojo obilno udeležbo, da bo 1. junij res dan našega vstajehja. Kdor ne napreduje, on nazaduje!
Poljčane. Lep dan nam je priredilo naše izobraževalno društvo. Dekleta so nastopila, v nad vse krasni igri .„(Vestalka.“ Čudili smo se vsi-spretnosti kmečkih deklet, ki so nastopala tako sigurno, čudili tudi njihovim lepim rimskim oblekam. V naslednji izvirni igri ;„Ne v Ameriko“ nastopili so mladeniči in dekleta prvokrat skupno, in reči moramo, da je bil vtis najboljši. Razpoloženje med številnim občinstvom — igri sta trajajli dobre 3 ure — je bilo vedno najboljše, dokaz, da se mu je ponudilo res nekaj izbornega. Mladina poljčanska, le naprej po tej začrtani poti!
Gradec. Na graški sejem se je prignalo 67 volov, 18 biko.v in 20 krav, skupno 105 glav. Cene so bile za 50 kg:	pri ogrskih pitanih volih 42—60 K,
pri bikih] 42—46 K in pri kravah 40—451 K. Kupčija je bila jako mrtva. Prodanih ni bilo 30 repov.
Koroško.
Borovlje. Zadnjič je okrajni glavar prepovedal Sokolu nastopati na Koroškem v kroju, Lani je Sokol priredil v kroju pet izletov. Baron Hein Še hoče škodovati Slovencem, predno gre v penzion. A čudno je, da okrajni glavar prepove to ustmeno!
Celovec. Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo je vzelo v najem veliko dvorano hotela Tra-besijnger, kjer so postavili krasen, nov oder za igre. Prva predstava („MikloVa Zala“) se je vršila dne
21.	t. m.
Velika nesreča pri zrakoplovni tekmi
V nedeljo zjutraj bi se na letališču Issy-lešMo-ulineaux pri Parizu morala začetij zrakoplovna tekma Pariz—Madrid. Gledalcev je prišlo že na vse zgodaj kakih 600.000. Ker je bilo mrzlo in vetrovno vreme, je več aviatikov napravilo poskusne vzlete z namenom, prepričati se, Če je sploh mogoče, poleteti ali ne.
'Med drugimi je poskušal tudi aviatiki Train, ki je pa. naenkrat zgubil skoroda vso oblast nad aparatom, ki je drvel z največjo naglico proti tribuni, ki je bila zasedena z oficijelnim! osebami. Posrečilo se. je Tjrainu, da je spremenil eroplanu smer, — tedaj je pa plul proti oddelku kirasirjev, ki so stali na straži. Z vsemi silami se mu je posrečilo tudi sedaj se obrniti, toda v par trenutkih se je zgodila katastrofa.
Eroplan je padel na tla in pokopal pod seboj nekaj gledalcev, med njimi francoskega ministrskega predsednika Monisa in vojnega ministra Berteauxa, ki je pa ostal na mestu mrtev. Monis je pa zelo težko poškodovan.
Učenec s primerno šol-- ■	— sko izobrazbo se
sprejme v trgovino z mešanim blagom Jos. Podgorelec, Spodnji Dravograd.
Agitirajte za poslance S. K. Z.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, šk&love, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkib cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsto.
80
slovanska obrt.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko: Gos,“ä Fr“ Poir,ic- "*ri6or’
155	sprejema:
1 zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni za8top zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse 21, bliza Nar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-gcdnimi pogoji, da se lahka meri z vsako drago zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih povelje nikov. se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
■ H ■
■ ■ ■
B B
B B B B
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim
Ijši pit si ne more pomagati,
ako hoče prerokovati aprilsko vreme tudi samo na nekaj ur. Ker torej nobeden ne more vedeti, kakšno vreme bo v prihodnjih urah, mora biti zelo previden in se kolikor mogoče varovati pred vsemi posledicami nenadnega preobrata. To se pa takrat zgodi, če jemlješ Fayeve prave sodenske mineralne pastile in jih rabiš po predpisu — potem se ti ni treba bati pred nagajivim vremenom. Fayeve prave sodenske pastile se kupi za 1 K 25 vin. v vseh pristojnih trgovinah, samo paziti moraš pred ponarejenji.
Odda se
v prijaznem trgu v Savinski dolini
___________________dobro idoča trgovina z mešanim
blagom. Nad 60.000 kron letnega prometa. — Kje se je oglas ti, pove upravništvo „Straže“.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
1 Sezona od 1. majnila do 1. oktobra. ■VnTiwag.-w
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Pijte samo Tolstovršho slatino.
Naroči se u Tolstem vrhu, Guštauj, HorošNo.

Trgovina špecerijskega blaga
nillan Hočevar Colje
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
j	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
wm in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka ruma, ® slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. ■» Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, Jj orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobro
znanega„ Lncculns“, mastina in klajno apno* Ob “ časn setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja T* in vrtove,
Tudi priporoča raznovrstne voščene druge in S sveče, kadilo in olje.	177
Slovenske igralne karte
kakor tudi velikansko izbiro razglednic, ter vseh pisalnih in šolskih potrebščin, za veselice razne dobitke, kače, lampijone, konfete in srečke priporoča narodna trgovina ::
V. Weixl, Maršbor, Gosposka ulica št. 33.
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalögo ur,
verižic ^ druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2-80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo,
Urar, očalar m zlatar
Pani° Bureš M—-
Tegethofova cesta št. 39.
Kje se kupi dobro, poceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Košaška ulica 3.
Velika izbera finih moških Čevljev na zadrgo, kakor tudi Čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
mr Prevzamem vsa dela ’■§ tiekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvr-ujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5,
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesiomrani vodovodni instalater
Ivan Rebek, f3?S®
Poljska ulico št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Sledilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Bruoken-,wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno
in solidno, vse po zmernih cenah.
I4 Delniška družba pivovarne „Union“
v Spodnii Šiški pri Uubliani
priporoča svoje izborno marčno, dvojno marl«© in izvozno pivo V sodčkih in steklenicah. 1 MB* Zaloga v Celju: Graška cesta št. 45 (Gostilna mesto Gradec.)
Salofeđk in LdajstolJ: Scczordf „Strafe“.
Odgovorni nrocbsik: Lsv. Kemperle.
Tisk tiskarne bt. Cirila v Maribora,