NOVICE Informativni vesfnih delavshega sveta HLI Ure|u|e urednišhi odDor Leto I. LOGATEC, DECEMBER 1954 Štev. 10 LOGAŠKA KOMUNA Splošni želji Logatčanov je bilo zelo zadoščeno, ko se je razširila vest, da bo dobil Logatec svojo komuno. Prvotni načrt, po katerem naj bi bil sedež komune na Vrhniki tudi za Logatec in njegovo okolico, je bil spremenjen v zadovoljstvo prebivalstva. Komuna ali »velika občina«, kot bi jo z drugimi besedami označili, seveda ne prinaša Logatcu tistega, kar si je povprečni Logatčan želel, to je velik urad z velikim številom uradništva. Od samega uradništva bo imel Logatec zelo malo, ne smemo pričakovati kakšnega izboljšanja življenjskih in drugih gospodarskih pogojev za prebivalstvo logaške komune. Važnost komune je v tem, da nudi prebivalstvu mnogo večje prilike gospodarskega in družbenega razvoja. Komuna bo lahko izboljšala dosedanje delo občin in okrajev, če bo znala pritegniti ljudi na svojem območju k delu in če bodo ti znali gospodariti. Za samo logaško komuno je važno, da bo dobila v svoje vodstvo ljudi, ki se bodo borili za gospodarski in kulturni napredek Logatca in njegove okolice. Pri tem ne mislimo samo na administrativni kader komune, ki se bo verjetno lahko dobil f 18 do 22 ljudi), temveč na vodilni kader, na predsednika, podpredsednika, predsednika gospodarskega sveta, tajnika in kar je tudi zelo važno, na sam odbor komune. Komune, ki imajo na svojem področju .industrijo, močno razvito obrt in kmetijstvo, bodo imele dobre dohodke. Komune s slabim gospodarstvom pa bodo imele slabše dohodke. Logaška komuna bo imela menda najmanjše dohodke v ljubljanski zvezi. Zaradi tega bo delo v taki komuni bolj težavno. Toda s tem, ker smo omenili težave komune, ne mislimo plašiti ljudi, temveč le pokazati na dejstvo, da je gledanje nekaterih ljudi, ki mislijo, da smo zdaj, ko bomo dobili komuno, dobri, popolnoma zgrešeno. Seveda ne smemo pozabiti, da je bil Logatec doslej med najbolj pasivnimi kraji ljubljanskega okraja, med kraji brez industrije in s pasivnim kmetijstvom. Edino od uspešnega dela komune bo odvisno, da se slabo gospodarsko stanje popravi. Denar za nazne investicije komuni verjetno ne bo pritekal iz drugih krajev in bo slonela finančna in gospodarska politika verjetno na dejstvu, da kolikor sam narediš, toliko tudi imaš. Zaradi tega z vso resnostjo in skrbjo gledamo na čas, ko bomo morali sami pričeti z delom. Sicer pa z veseljem pozdravljamo odločitev o~ logaški komuni. Logaška komuna bo obsegala dosedanje občine Logatec, Rovte, vasi Laze, Jakovico, Ravnik, Grča-revec ter del Zaplane. Po svoji naravni gospodarski zaokroženosti bo predstavljala zelo lepo in skladno gospodarsko področje, ki ima kakor v kmetijstvu tudi v industriji velike možnositi razvoja. Pogled na del tovarne &wfai& vi&ao Leta 1955! Ko se poslavljamo od starega leta se lahko z zadovoljstvom ozremo na naše delo. V tem letu je bito napravljeno toliko, da s ponosom lahko rečemo: »V letu 1954 smo utrdili industrijo v Logatcu!« V tem letu smo vgradili celo vrsto strojev, modernizirali obrate, napravili nove delavnice, nova skladišča. V tem letu smo tudi priučili naše ljudi tovarniškemu delu, utrdila se je samozavest naših delovnih ljudi, ki so pričeli vsestransko posegati v upravljanje podjetja ter v življenje Logatca. Proizvodnja je n\arasla za 100% napram 1. 1953, prodaja naših izdelkov na inozemski trg pa je narasla kar za 500%. V tam letu smo se z našimi izdelki dostojno predstavili na tuzemskem, v še večji meri pa na inozemskem trgu. Tako velika prodaja pa nam potrjuje, da ni naša tovarna nekoristna, temveč da je naši družbi potrebna s svojimi proizvodi, po drugi strani pa je naš kolektiv v tem letu vrnil naši skupnosti že mnogo več, kot pa je prejel. V novo leto gre naš kolektiv s trdno voljo, da bo izpolnil vse naloge, ki ga čakajo. Naši delavci, preizkušeni v trdem dedu, preizkušeni na delu v mrzlih prostorih, v prašnih dvoranah, na delu v blatu in dežju, obogateni z enoletno delovno preizkušnjo, se tudi v letu 1955 ne bodo ustrašili naporov, ki jih čakajo. Vendar ti napori ne1 bodo tako veliki, kot so bili doslej, kaj'ti novo leto bo leto utrjevanja naših dosedanjh uspehov. Leto izboljševanja naše kvalitete, po- drugi strani pa leto mnogo manjših investicijskih naporov, toda leto mnogo večje proizvodnje. V letu 1955 bo naš kolektiv izdelal za 400 milijionov dinarjev izdelkov ter se po količini izdelkov uvrstil ob stran dveh naših največjih lesnih tovarn, Duplice in Nove Gorice. Prepričani smo, da naš kolektiv ne bo. pozabil težkega dela, ki ga je opravil dostikrat tudi na račun svojega življenjskega standarda ter bo tudi v prihodnjem letu s svojim vestnim in požrtvovalnim delom dal dostojen prispevek naši skupnosti. V imenu delavskega sveta in uprave podjetja želimo vsem delavcem in delavkam ter vsem ostalim sodelavcem našega kolektiva srečno< novo leto! Direktor: Predsednik DS: Petkovšek Anton Zitko Rudolf Kaj potrebuje naša tovarna poleg lesa? Za izdelavo sto tisočev obešalnikov, tisočev in tisočev drugih manjših in večjih pohištvenih in galanterijskih izdelkov je potrebno poleg lesa, ki je naša glavna surovina, še 672 vrst drugega potrošnega materiala. Nekaterega se potrebuje malo, drugega mnogo. Material, ki je potreben, je sila raznovrsten. Zanimivo je, da je tovarna največji potrošnik ženskih svilenih nogavic. Kar 190 kg svilenih nogavic, seveda starih, so porabile delavke v niaši politimi. Poleg tega so porabile še 160 platnenih rjuh. To seveda proti gradlu in juti ni dosti, saj je tovarna porabila tega blaga kar 5.600 metrov. K gradlu so porabili 66.000 metrov sukanca in 1.600 kg vrvice (špage). So še večje številke: brusnega papirj'a in platna, ki je celo dražji kot gradel, so v brusilnici porabili 10.322 metrov, 90% špirita kar za cel vagon, in slceT 9.700 litrov, k temu so dodali še 500 1 olja in 1.100 kg šelaka. Morske pene r.mo porabili samo 70 kg, toda ta je tudi lahka kakor pena! V zelo visoke številke gre tudi kovina: porabili smo kar 130.000 komadov obešalnih kljukic, lesnih vijakov pa celo 434.000 komadov. Zičnikov ne gre toliko, samo pol vagona, t. j. 6.500 kg. Zime in nadomestka žime se porabi tudi lepa količina^ saj je to silno lahka stvar ter predstavlja 20.000 kg porabe kar lepo skladišče te robe. Nitrolakov, to je barv s silno ostrim vonjem in ■z veliko nevarnostjo za eksplozijo- in požar, je šlo 6.000 kg. Mizarskega Meja 6.000 kg in krede 1.400 kilogramov. Tudi papirja gre precej. Samo naše skladišče ga je porabilo 9.000 kg, lepilnega papirja pa 200 kg. Šarnirjev, ključavnic in valjanca je šlo na tisoče komadov in tisoče kilogramov. Izmed velikih številk naj omenimo le še vzmeti za modroce, ki smo jih porabili 14.000 kg. Našteli smo nekaj materiala, ki ga v naši proizvodnji dnevno rabimo. Samo- eden izmed navedenih naj manjka, pa se delo v enem ali v več naših oddelkih ustavi. Ni pa proizvodnja odvisna od tega materiala. So posamezni mali kosi kovin, ležaji, specialna jekla za rezila itd., ki so po količini mala, toda če le ene reči manjka, utihne stroj. Morda bi kdo mislil, da je nabava materiala lahka, da se morda nabavlja samo pismeno ali tele-foniično, toda ni tako<. So> materiali, ki jih v trgovinah ni. Takrat je treba pisati in telefonirati na sto strani, če ne gre drugače, si ga je treba izpo^ soditi od drugega podjetja, ki ga slučajno ima. Tako gre vse to naprej. Dan na dan ise stroši material. Brez neštetih drugih tovarn, ki se prav flako mučijo s proizvodnjo, kakor mi, bi tudi naša tovarna ne mogla obratovati. Zato je v naši državi potrebno veiliko vrst tovarn z močno proizvodnjo, tako da ise tovarne s svojimi izdelki druga drugo dopolnjujejo, da ves ogromni gospodarski ustroj dežele teče naprej. 40 milijonov vrednosti je Več kakor prejšnje leto je naše podjetje v letošnjem letu pridobilo novih strojev in novih zgradb. Kratek pregled nabavljenih strojev nam pove, da srno dobili letos kar 40 novih strojev. Vsak izmed njih je vreden najmanj pol milijona. Naj navedemo samo nekatere: 2 visokoturna rez-karja. 1 dvostranski hobel stroj, 4 krožne žage, 3 cirkularne žage, 4 vrtalne stroje, 3 hempel pol-avtomate, 2 tračni brusilki, 3 mizni rezkarji, 1 brusilni avtomat za palice, 1 stroj za rogličenje, 1 več-osni vrtalni stroj za les, 1 šeping, 1 stroj za struženje železa, 1 žaga za rezanje železa, 1 generator 80 kW, več drugih kovinsko obdelovalnih strojev, celo vrsto manjših strojev, ki so jih delno sami izdelali, 1 traktor, 1 osebni avto itd. Se in še bi lahko v podrobnosti naštevali vse pridobitve od katerih je vsaka taka, ki je za obratovanje nujno potrebna. Tudi poslopij ni malo. Samo lopa, 185 m dolga in 11 m široka, ima 2.000 m'- prostora. V njo gre tudi do 2.000 m:i desk. Lopa pri gasilskem domu meri 52 X 9 m, \y katero bo šlo 300 m:l desk. Sto-larna ima 1.000 m* delovnega prostora. So še druga poslopja kot stranišča, škarpe in razne predelave in popravila. Pri gradnjah naj omenimo samo eno zanimivost: 2.120 trug peska so speljali logaški vozniki na naše gradilišče! Ce bo čez nekaj let tujec gledal naš obrat, si niti zdaleč ne bo mogel predstavljati, koliko je bilo napravljenega. Zakaj? Zato, ker sta dve tretjini vseh betonskih del pod zemljo. Betonski nosilci lop in stavb, ki segajo danes 4 m nad površino zemlje, so največkrat 6 do 9 m tudi pod zemljo. Gradnja na takem zemljištču kot je naše, ko imamo hrib in dolino, in tudi če je ravno, je z lešem zasuto, je izredno težka ter predstavlja mnogo večje gradbene stroške kot gradnja na lepem ravnem terenu. Seveda pa na vseh 20.000 m- prostora, kjer se raztezajo naši objekti, nismo pokvarili adi uni- Še eno mesnico V Logatcu so bili pred vojno štirje mesaTJi, ki so vsi dobro delali. Po vojni se je število prebivalstva precej povečalo ter je tudi nakup mesa zato večji. Ena sama mesnica pri Javorniku nikakor ne more zadovoljiti potreb vseh potrošnikov in stalno slišimo pritožbe na račun te mesnice. Ne vemo koliko so upravičene, vendar smatramo, da je ena sama mesnica brez vsake konkurence v Logatcu le premalo. Verjetno bi tako vprašanje na zboru volivcev v Dolenjem Logatcu potrdilo naše mnenje. Po drugi strani se tudi vsiljuje misel, če danes Kmetijska zadruga v Dolenjem Logatcu res služi ljudstvu, čemu samo žaga in lesna trgovina? Mar ne bi bilo koristno in naravnost potrebno, da bi tudi vndniga odprla svojo mesarijo? S tem bi napravila svojim članom in tudi drugemu prebivalstvu volikc usluge. Za novo mesnico so tudi ne bi zahtevalo volikih finančnih miti investicijskih sredstev. Naš kolektiv pričakuje od pristojnih logaških funkcionarjev večjo skrb v pogledu preskrbe ljud- pridobilo podjetje v 1.1954 čili niti metra orne zemlje, temveč izboljšali najslabši kraški svet. Ni čuda, da. upravnik gradbenega podjetja tov. Mesar trdi, da je stavba napravljena, medtem ko je gledalec sploh še ne vidi. On je seveda izredno zadovoljen, kadar izvrši dela v globini. Saj ima tudi prav. Ko je betonsko delo opravljeno, zrastejo stavbe v najkrajšem času. Kako smo plačali vse to? Za gradnje smo dali 20 milijonov, za strojne naprave pa tudi nekaj čez 20 milijonov dinarjev. Plačali pa smo takole: Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica nam je dal investicijsko posojilo v višini 28 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev (amortizacija, fond za prosto razpolaganje) pa smo plačali 12 milijonov dinarjev. 2e same suhoparne številke povedo, da brez pomoči okraja tako velikih del podjetje ne bi zmoglo. Zato je naš kolektiv silno hvaležen odboru in ljudem v okrajnem odboni, ki so s takim razumevanjem podprli naše potrebe. Ne sme biti hvaležen samo naš kolektiv, temveč vsa logaška okolica, kajti prvič v zgodovini Logatca, to poudarjamo, so oblasti dale velika sredstva temu kraju. Prvič v zgodovini so zaceli z energičnim reševanjem gospodarskih problemov tega dela Notranjske. Imamo še ljudi, ki hvalijo staro oblast, in celo še take, ki hvalijo še tudi staro avstrijsko, vendar je čista resnica, da je le naša mlada socialistična dižava tista, ki je kljub silnim težavam, ki jih je povzročila druga svelovna vojna, že v nekaj letih po vojni vložila v razvoj Logatca veliko več kot vse države in vse oblasti 1000 let poprej! Naš kolektiv je prepričan, da bo oblast podprla naše podjetje tudi v prihodnjem letu, tako da bo podjetje lahko zaključilo svojo izgradnjo in se uvrstilo med močne gospodarske objekte v Sloveniji. Dol. Lojalen t stva, kajti čim več bomo imeli različnih uslužnost-nih in oskrbnih obratov, večja bo tudi konkurenca. Konkurenca pa prinaša boljše blago, preprečuje dvig cen teT je tudi najboljša kontrola nad nepravilnim poslovanjem posameznih monopolnih podjetij. ANEKDOTA Upravni odbor nekega podjetja je sklenil, da bo izpllačal trinajsto plačo. In ko so delavci ta denar že nestrpno pričakovali, je podjetje kupilo kamion znamke TAM. Nekdo je raznesel med delavce vest, da trinajste plače ne bo, ker je podjetje za tisti denar kupilo kamion TAM. Ze drugi dan je po obratih odmevala pesem: Kje tO naši tauženti, tauženti, tauženti, TAM so naši tauženti, tauženti. PRAV IMA Kaj zidaš novo hišo? Ali si že kdaj slišal, dla kdo staro zida? Na proizvodnih sestankih V decembru so v vseh oddelkih tovarne bili proizvodni sestanki, ki so jih vodili mojstri oddelkov. Na teh sestankih so razpravljali o tem, kako bi izboljšali kvaliteto proizvodov. Na vseh sestankih se je pokazala skoraj ena in ista slika: a) delavci premalo pazijo na orodje, ki se zaradi tega pogosto kvari, tako da je mehanična delavnica preobremenjena z delom in zaradi tegn nastajajo zamude v produkciji, kvaliteta dela samega pa ni najboljša; b) ponekod so norme previsoka. S slabim strojem in s slabim materialom, n. pr. brusnim papirjem, ki je zelo slab, se seveda ne da tollkp narediti kot s prvovrstnim uvoznim papirjem. V teh primerih je treba znižati normo za kak procent; c) še vedno se dagaja, da res dobri delavci napram ostalim niso primerno plačani. So primeri, n. pr. v mehanični delavnici, da iima pomočnik, ki dela v svoji obrti že 18 let, aamo 1 dinar več kot pomočnik, ki je šele letos obavil pomočniški izpit v obrtni šoli; d) po eni strani pa je premajhna kontrola mojstrov nad malomarnimi delavci, ki odjedajo zaslužek pridnim delavcem, po drugi strani pa premajhna skrb za res dobre, izurjene in vestne delavce, ki dostikrat zaslužijo prav toliko ali še manj, kot slabi delavci. Seveda so se na sestankih pokazale večje ali manjše hibe pri onih in dragih, vendar pa je razveseljivo dejstvo, da se delavci zanimajo za celo ter imajo tudi veliko kritičnih pripomb, ki bi jih moiali mojstri in uprava upoštevati. Posebnih težkoč pri delu so krive tudi objektivne težave v našem gospodarstvu. Tako n. pr. dobi tovarna nujno potreben material, ki ga potrebuje za produkcijo, zelo težko, n. pr. klej, šelak, jeklo, brusni papir, ležaje itd. Mnogo je tudi v tovarni razburjenja zaradi nizkih plač. Kljub temu, da imamo v lesni stroki sorazmerno najvišje plače, vendar ne moremo trditi, da delavec s 6.000 dinarji mesečno lahko živi. Sama hrana ga stane 4.000 din mesečno, kje pa je še vse ostalo, da o obleki sploh ne govorimo. Naši delavci razumejo težave, ki preprečujejo večje zaslužke, obsojajo špekulantska podjetja, ki stalno dvigajo cene življenjskim potrebščinam, vendar pa pričakujejo, da bo novi gospodarski sistem z novim letom prinesel vsaj delno izboljšanje zaslužkov. Res je v naši tovarni mnogo godrnjanj'S, vendar izvira največ iz dobronamernosti, tako da lahko rečemo, da se naš kolektiv od slednjega delavca do nameščenca iskreno bori, da bi izboljšal svoje delo v tovarni. So p