Zdrav Var 2008; 47: 89-98
89
KOENCIM Q 10
COENZYME Q 10
Primo‘ Rus1, Rina R. Rus2
Prispelo: 24. 10. 2007 – Sprejeto: 21. 1. 2008
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 613.2
Izvle~ek
Koencim Q 10 (KoQ), poznan tudi kot ubikinon, je po na~inu delovanja podoben vitaminom. Pomemben je pri sintezi adenozin trifosfata (ATP) v mitohondrijih in je u~inkovit antioksidant. Pomanjkanje KoQ v telesu je posledica premajhnega vnosa s hrano, motnje v biosintezi ali pa v pove~anih potrebah organizma. V telesu nastaja v procesu biosinteze, del pa ga zau‘ijemo tudi s hrano. ^lanek obravnava pomen KoQ pri prepre~evanju in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni, migrene, mitohondrijskih in drugih bolezni. Opisane so interakcije z razli~nimi zdravili, odmerjanje in stranski u~inki zdravljenja s KoQ.
Klju~ne besede: koencim Q, ubikinon, antioksidant, zdravljenje, stranski u~inki, interakcije z zdravili
Review article UDC 613.2
Abstract
Coenzyme Q 10 (CoQ), also known as ubiquinone, is a vitamin-like substance. It is impor tant in adenosine triphos-phate (ATP) synthesis in mitochondria and it is an effective antioxidant. The deficiency of CoQ is due to insuffcient dietary intake of CoQ, impairment in its biosynthesis, or excessive utilization of CoQ by the body. The dominant sources of CoQ in man are biosynthesis and dietary intake. The paper describes the role of CoQ in the prevention and treatment of cardiovascular diseases, migraine, mitochondrial and other diseases. Drug interactions, dosage and side effects observed during CoQ treatment are described.
Key words: coenzyme Q, ubiquinone, antioxidant, treatment, side effects, drug interactions
1 Uvod
Koencim Q10 (KoQ), poznan tudi kot ubikinon, je snov, ki je topna v ma{~obah, njeno delovanje pa je podobno delovanju vitaminov. Ime ubikinon je sestavljeno iz ubi (povsod prisoten) in kinon, ki se nana{a na kemi~no sestavo snovi. V naravi so na{li deset oblik Ko Q, vendar pa le oblika Q10 nastaja v ~love{kem telesu (1).
KoQ so prvi~ osamili leta 1957 iz mitohondrija sr~ne mi{ice goveda. Izoliral ga je dr. Frederick Crane (2). Profesor Karl Folkers s sodelavci je leta 1958 natan~no dolo~il kemi~no sestavo koencima (3). Dr. Peter Mitchell je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado za prou~itev
1Zasebna specialisti~na ambulanta splo{ne medicine, Cesta 6 Maja 11, 1360 Vrhnika 2Klini~ni oddelek za nefrologijo, SPS Pediatri~na klinika, Ul. Stare pravde 4, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: primoz.rus@siol.net
delovanja KoQ in določitve njegove vloge v organizmu
(4,5)
Pri raziskovanju KoQ ima pomembno vlogo tudi
Kemijski inštitut iz Ljubljane, saj mu je leta 2005 na
podlagi večletnih raziskav uspelo razviti vodotopno
obliko KoQ, kar omogoča, da ga je lažje dodajati živilom,
kot sta na primer mleko in jogurt (6).
2 Delovanje
V telesu ima KoQ vlogo koencima, kar pomeni, da encimom pomaga opraviti svoje delo. Ugotovili so, da ima v organizmu več pomembnih funkcij (2,4,5,7-12): > KoQ je v organizmih del elektronske transportne verige, ki se nahaja na notranji membrani
90
Zdrav Var 2008; 47
mitohondrijev, in s tem sodeluje v verigi reakcij, kjer nastaja energija v obliki ATP.
>   Deluje kot v maščobah topni antioksidant. S svojim delovanjem ščiti telo pred prostimi radikali, ki lahko poškodujejo deoksiribonukleinsko kislino (DNK), nosilko genetskega zapisa. KoQ tudi pospešuje obnovo DNK.
>   Igra pomembno vlogo pri prenosu protonov preko membrane lizosomov in s tem ohranja optimalno vrednost pH v celicah. Lizosomi so celični organeli s pomembno vlogo pri prebavi odpadnih snovi. Vsebujejo prebavne encime, ki pa lahko v lizosomu delujejo le pri določeni vrednosti pH. Membrane lizosomov, ki ločujejo ostalo celico od teh prebavnih encimov, vsebujejo veliko KoQ.
>   Pomemben je kot stabilizator celičnih membran.
3 Viri
KoQ je prisoten v tkivih živali in rastlin. Nastaja v večini človeških tkiv, nekaj pa ga zaužijemo s hrano. Največ ga je v tkivih, ki proizvedejo veliko energije. Pri človeku ga je torej največ v mitohondrijih srca, jeter, ledvic in trebušne slinavke (1).
Slika 1.    Prikaz biosinteze koencima Q in holesterola.
Figure 1. Biosynthetic pathways leading to coenzyme Q and cholesterol.
3.1  Biosinteza
V procesu biosinteze KoQ igra pomembno vlogo encim hidroksimetilglutaril (HMG)-CoA reduktaza. Ta je pomembna tudi pri sintezi holesterola. Proces biosinteze KoQ zajema tri glavne stopnje, prikazane na Sliki 1 (13,14):
>   sinteza benzokinona iz aminokislin tirozina ali fenilalanina;
>   sinteza izoprenske stranske verige iz acetil-koencima (CoA) preko mevalonatne poti;
>   kondenzacija ali združenje benzokinona z izoprensko stransko verigo.
3.2 Zau‘itje s hrano
Z raziskavami so ocenili, da človek s hrano zaužije v povprečju od 3 do 5 mg KoQ na dan. Veliko KoQ vsebuje meso, zlasti govedina, perutnina, drobovina in ribe (sardele), precej pa ga vsebuje tudi soja, kikiriki in drugi oreščki. Zmerne količine KoQ se nahajajo v sadju, zelenjavi, jajcih in mlečnih izdelkih. Na splošno velja, da so živila, ki vsebujejo veliko maščobe, bogatejša s KoQ. Od 14 % do 32 % KoQ se izgubi med pečenjem zelenjave in jajc, kuhanje pa naj ne bi pomembno vplivalo na vsebnost KoQ v hrani (15-18).
Rus P. , R. Rus R. Koencim Q 10
91
V Sloveniji so na voljo različni pripravki s KoQ (sirupi, kapsule, tablete, šumeče tablete) ter številna živila, predvsem mleko in jogurti, ki so obogatena z vodotopno obliko KoQ. Z dodajanjem vodotopnega KoQ v živila je namreč mogoče na enostaven način vrniti tisti KoQ, ki se odstrani med predelavo hrane, zlasti pri odvzemanju maščob (6).
4 Vzroki za pomanjkanje koencima Q
5 številnimi raziskavami so določili normalne vrednosti KoQ v krvi in tkivih, pri tem pa so opazili pomembno znižanje vrednosti KoQ pri različnih boleznih. Količina KoQ se prav tako znižuje s starostjo, predvsem zaradi upada lastne proizvodnje (19). Raziskava na živalih je ugotavljala, da je dodatek KoQ v hrani zmanjšal število okvar dednega materiala, ki so posledica staranja (20), vendar pa zaenkrat ni znanstvenih dokazov, da bi dodatek KoQ v prehrani podaljševal življenje in upočasnil staranje pri ljudeh.
Pomembno znižanje KoQ v telesu je torej lahko posledica (10):
>   pomankljivega   vnosa   s   hrano   (kronična podhranjenost, kaheksija,...),
>   motnje v biosintezi (inhibitorji HMG-CoA reduktaze - statini,...),
>   prevelike porabe koencima v telesu (velik napor, povečan metabolizem, stanja akutnega šoka,...),
>   kombinacija omenjenih treh vzrokov.
5 Preprečevanje in zdravljenje bolezni
KoQ je bil preizkušen v različnih raziskavah na živalih in ljudeh. Ponekod se je izkazal kot učinkovito sredstvo pri preprečevanju in zdravljenju nekaterih bolezni. Vendar pa bo potrebno opraviti več dobro načrtovanih raziskav na večjem številu bolnikov, preden bomo lahko z gotovostjo trdili, da KoQ preprečuje in zdravi določene bolezni.
5.1 Srčno-žilne bolezni
Pri zgodnjem nastanku ateroskleroze naj bi igrala pomembno vlogo oksidativna modifikacija lipoproteina nizke gostote - LDL (low density lipoprotein). Ugotovili so, da reducirana oblika KoQ zavira oksidacijo LDL in vitro preko redukcije alfa-tokoferola (alfa-TOH). V odsotnosti ko-antioksidanta, kot sta reducirana oblika KoQ (ali vitamin C), je lahko alfa-TOH, pod določenimi pogoji, pospeševal oksidacijo LDL in vitro (12,21).
Dodajanje KoQ vpliva na pove~anje koncentracije njegove reducirane oblike v ~love{kem LDL (22). Raziskava na mi{ih, ki so bile brez apolipoproteina E in predstavljajo ‘ivalski model za aterosklerozo, je pokazala, da so visoki odmerki KoQ u~inkovito zavrli nastanek ateroskleroti~nih sprememb (23). Zanimivo je tudi, da je bilo pri zaviranju nastanka ateroskleroze u~inkovitej{e hkratno dodajanje KoQ in alfa-TOH kot pa dodajanje le ene ali druge snovi (24). Naslednjo pomembno stopnjo v razvoju ateroskleroze predstavlja prehod monocitov v intimo krvnih ‘il. Ta prehod je deloma odvisen od izra‘anja integrinov (selektivnih adhezijskih molekul) na povr{ini monocitov. V manj{i raziskavi so desetim zdravim mo{kim in ‘enskam dnevno dodajali 200 mg KoQ na dan. Po 10 tednih so ugotovili pomembno zni‘anje ekspresije integrinov na povr{ini njihovih monocitov, kar posredno nakazuje u~inkovitost KoQ pri zaviranju ateroskleroti~nega procesa (25).
Razli~ne raziskave dokazujejo, da dodatno u‘ivanje KoQ poleg standardnega zdravljenja ugodno vpliva na zni‘anje krvnega tlaka (26-28). KoQ naj bi bil u~inkovit tudi kot podporno zdravljenje angine pectoris (AP). Pri bolnikih s kroni~no stabilno A P, ki so poleg rednega zdravljenja prejemali tudi KoQ v odmerku 60 do 600 mg/ dan, so ugotavljali izbolj{ano toleranco za napor ter manj{e ali zakasnjene elektrokardiografske spremembe, nastale kot posledica ishemije miokarda v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala placebo (29). Pri dveh raziskavah pa se je statisti~no pomembno zni‘ala pogostost simptomov AP ter posledi~na poraba nitroglicerina (29,30). Pri bolnikih po akutnem sr~nem infarktu, ki so prejemali KoQ, so ugotovili zmanj{ano {tevilo smrti, nenadnih motenj sr~nega ritma in ponovnih sr~nih infarktov (31). Nekatere raziskave dokazujejo, da dodatno jemanje KoQ pred sr~no operacijo in po njej pozitivno vpliva na delovanje srca, skraj{a ~as pooperativnega okrevanja ter zmanj{a {tevilo zapletov (32,33). Pri zdravljenju kardiomiopatij in kroni~nega sr~nega popu{~anja so si raziskave glede zdravljenja s KoQ nasprotujo~e in zaenkrat ne dokazujejo pomembne koristi (34-37).
Glede na vse dosedaj opravljene raziskave ter glede na dejstvo, da KoQ nima klini~no pomembnih stranskih u~inkov, domnevajo, da je KoQ varen dodatek k standardnim oblikam zdravljenja sr~no-‘ilnih bolezni (38).
5.2 Migrena
Domnevali so, da je mo‘en vzrok za migreno v motnji delovanja mitohondrijev, vendar neposredna povezava
92
Zdrav Var 2008; 47
ni dokazana (39-41). Ugotovili so, da je bil KoQ (3 x 100 mg/dan) u~inkovit pri profilaksi migrene, kajti pri 42 ljudeh, ki so ga u‘ivali, se je pomembno zmanj{alo {tevilo napadov migrene v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo (42).
V ve~ji raziskavi na otrocih in mladostnikih z migrenskimi glavoboli so izmerili zni‘ano raven KoQ pri tretjini (32,9 % od 1550 vklju~enih v raziskavo). Omenjeni otroci so nato v povpre~ju 97 dni prejemali KoQ (1-3mg/kg/dan). Ugotovili so, da se je raven KoQ po kon~anem zdravljenju normalizirala, pomembno se je zmanj{ala pogostost glavobolov, ob tem pa se je zni‘ala tudi opravilna nesposobnost v ~asu glavobola, ki so jo ocenjevali z vpra{alnikom pedMIDAS (43). Potrebne bodo nadaljne raziskave z bolj dosledno metodologijo in vklju~evanjem kontrolne skupine.
5.3 Rakava obolenja
Pri posameznikih z rakom plju~, trebu{ne slinavke in dojk so na{li ni‘je vrednosti KoQ v primerjavi z zdravimi kontrolami (44). Omenjena najdba je spodbudila razmi{ljanje, da bi bil KoQ morda lahko u~inkovit kot dodatno zdravljenje pri raku. Tako so prou~evali u~inkovitost zdravljenja s KoQ pri bolnicah z rakom dojke, pri katerih se je nakazovala u~inkovitost KoQ kot dodatek pri standardnem zdravljenju te bolezni (45-47). Omenjene raziskave pa so imele {tevilne slabosti, npr. premajhno {tevilo vklju~enih bolnic, raziskave niso bile randomizirane, ni bilo kontrolnih skupin, bolnice so prejemale tudi druge dodatke in ne le KoQ, prav tako pa standardno zdravljenje ni bilo vedno zaklju~eno. Vi{ji odmerki KoQ nekateri priporo~ajo bolnikom, ki bodo za~eli z zdravljenjem rakavega obolenja, predvsem zaradi domnevno izbolj{ane tolerance na kemoterapijo, vendar pa bodo za potrditev omenjene trditve potrebne nadaljne randomizirane raziskave (48). Ve~ raziskav je preu~evalo za{~itne u~inke KoQ na srcu v povezavi z antraciklinskim zdravljenjem onkolo{kih bolnikov. Izsledki so zaenkrat ugodni, vendar bodo potrebne dodatne obse‘nej{e raziskave (49-52).
5.4 Primarne mitohondrijske bolezni
Med primarne mitohondrijske bolezni uvr{~amo bolezni, pri katerih gre za prirojeno okvaro oksidativne fosforilacije v mitohondrijih. Klini~no se te bolezni zelo razli~no izrazijo, ker je lahko hkrati razli~no prizadetih ve~ tkiv. Najpogosteje so prizadete mi{ice in mo‘gani - mitohondrijske encefalopatije in miopatije (53). Ugotavljali so, da pri zdravljenju s KoQ pomembno poraste sinteza ATP v limfocitih bolnikov z motnjo oksidativne fosforilacije. Zato domnevajo, da u‘ivanje
KoQ pozitivno u~inkuje pri zdravljenju bolnikov z motnjo oksidativne fosforilacije (54). Zasledimo ve~ poro~il, ki ka‘ejo na izbolj{anje metabolizma in fizi~ne zmogljivosti pri bolnikih z omenjenimi boleznimi po dodatku KoQ (55-57), vendar bodo potrebne dolgotrajnej{e raziskave. Trenutno je v teku ve~ja mednarodna raziskava. Preu~uje vpliv KoQ na mitohondrijske bolezni (http://clinicaltrials.gov).
5.5 Nevrodegenerativne bolezni
Etiologija teh bolezni je multifaktorska, eden od dejavnikov v patolo{kem procesu pa je najverjetneje motnja v delovanju mitohondrijev.
5.5.1 Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen je degenerativna nevrolo{ka motnja, pri kateri gre za degeneracijo dopaminergi~nih nevronov v bazalnih ganglijih. Bolniki imajo zna~ilen tremor, mi{i~no okorelost in upo~asnjenost gibov. Osnovni vzrok Parkinsonove bolezni je degeneracija dopaminergi~nih nevronov v bazalnih ganglijih. Domnevajo, da pri nastanku te bolezni igra pomembno vlogo motnja v delovanju mitohondrijev v bazalnih ganglijih (v substantii nigri). Ugotovili so, da zdravljenje s KoQ v visokih odmerkih vpliva na upo~asnitev bolezni, vendar pa bodo potrebne nadaljne raziskave, da bi z gotovostjo potrdili omenjeni u~inek (58-60).
5.5.2 Amiotrofna lateralna skleroza (ALS)
ALS je nevrodegenerativna bolezen, ki primarno prizadene zgornji in spodnji motori~ni nevron. Bolezen napredujo~e poteka. Vzrok ni znan, vendar domnevajo, da pri nastanku bolezni igra pomembno vlogo okvarjena funkcija mitohondrijev in oksidativni stres. Vemo, da KoQ deluje kot sprejemnik elektronov v mitohondriju, hkrati pa je antioksidant, zato so prou~evali njegov u~inek pri ASL. V raziskavah na mi{ih so dokazali, da zdravljenje s KoQ pomembno podalj{a ~as pre‘ivetja prizadetih mi{i (61). U~inkovite in varne pri zdravljenju ALS pa naj bi bili tudi zelo visoki odmerki KoQ (62).
5.5.3 Friedreichova ataksija (FA)
FA je dedna avtosomno recesivna progresivna nevrodegenerativna bolezen. Nastane zaradi mutacije gena, ki kodira protein frataksin v mitohondriju. Posledica zni‘ane izraznosti frataksina je kopi~enje ‘eleza v mitohondrijih, to pa vodi v pove~an oksidativni stres in zmanj{ano aktivnost dihalne verige v mitohondrijih (63). Za FA so zna~ilni ataksija in
Rus P. , R. Rus R. Koencim Q 10
93
nevrolo{ke motnje, ki so posledica degeneracije senzori~nega ‘iv~evja (64,65). Bolniki imajo lahko tudi hipertrofi~no kardiomiopatijo in sladkorno bolezen (66). Na manj{em {tevilu bolnikov, ki so prejemali kombinacijo KoQ (400 mg/dan) in Vitamina E (2100E/ dan), so ugotovili, da se jim je v treh mesecih, ko so prejemali omenjene dodatke, pomembno izbolj{al energetski metabolizem sr~ne in skeletnih mi{ic (67). Sledenje teh bolnikov, ki so prejemali omenjeno kombinacijo KoQ in vitamina E nadaljnih 47 mesecev, je pokazalo, da se je pomembno izbolj{ala sinteza energije v mitohondrijih, kar se je kazalo v upo~asnjenem napredovanju dolo~enih klini~nih znakov in izbolj{anju delovanja srca (68). Slabosti omenjene raziskave so, da ni bilo kontrolne skupine, {tevilo bolnikov pa je bilo majhno. Potrebne bodo {e nadaljne randomizirane in obse‘nej{e raziskave, preden bodo sprejeti dokon~ni zaklju~ki o u~inkovitosti KoQ pri teh bolnikih.
5.5.4 Huntingtonova bolezen (HB)
HB je napredujo~aa, dedna avtosomno dominantna nevrodegenerativna bolezen, za katero je zna~ilna selektivna degeneracija striatnih trnastih nevronov. Za bolezen so zna~ilne motnje gibanja in okvara kognitivne funkcije. Obi~ajno se izrazi v ~etrtem desetletju ‘ivljenja. Raziskave na ‘ivalih ka‘ejo, da pri patologiji HB najverjetneje igrata pomembno vlogo okvara v delovanju mitohondrijev in nevrotoksi~nost, ki jo spro‘i glutamat. Ugotavljali so, da je dodatek KoQ ugodno vplival na zmanj{anje sprememb v mo‘ganih pri ‘ivalih s HB ter zni‘al raven laktata v mo‘ganih bolnikov s HB (69,70). Na ‘ivalskem modelu R6/2 mi{i s HB so podobno kot pri ~loveku ugotovili napredujo~e slab{anje nevrolo{kih simptomov in spremembe obna{anja (71). Mi{i R6/2 so torej primeren model za preu~evanje mo‘nih zdravil za HB. Omenjene mi{i so dodatno hranili s KoQ (0,2% prehrane). Ugotovili so izbolj{anje motori~nih sposobnosti, izgubo telesne te‘e in izbolj{anje pre‘ivetja. Pri{lo je tudi do zmanj{anja bolezenskih znakov, zna~ilnih za HB: atrofija mo‘ganov, pove~anje ventriklov in atrofija striatnih nevronov. Zanimivo pri tem je, da je hkratno dodajanje remacemida (antagonist glutamatnih receptorjev) ali antibiotika minociklina vodilo v {e o~itnej{e izbolj{anje ve~ine merjenih parametrov (72,73). Ob 30-mese~nem prou~evanju vpliva KoQ in/ali remacemida na ljudi s HB so ugotovili, da KoQ, remacemid ali pa kombinacija obeh niso pomembno upo~asnili upada celotne funkcionalne zmogljivosti pri teh bolnikih (74).
5.6 HIV/AIDS
Raven KoQ v telesu je zni‘ana pri bolnikih, oku‘enih z virusom HIV, vendar iz dosedanjih raziskav ni jasno razvidno, da bi dodatno zdravljenje s KoQ imelo pomembnej{e koristne u~inke (75-77).
5.7 Sladkorna bolezen
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo so na{li ni‘je vrednosti reduciranega KoQ v plazmi v primerjavi z zdravimi ljudmi. Kljub dodajanju 100 mg KoQ/dan tri mesece se pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa I ni zmanj{ala potreba po insulinu niti se niso izbolj{ale kontrolne vrednosti glukoze v krvi v primerjavi s placebom. Podobno tudi dodajanje 200 mg KoQ/dan {est mesecev ni izbolj{alo kontrolnih vrednosti glukoze v krvi niti serumskih profilov lipidov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II (78-80).
5.8 Vnetje obzobnih tkiv – periodontitis
Manj{e raziskave so ugotavljale, da zau‘itje in celo lokalno dajanje KoQ lahko koristno vplivata na zdravljenje periodontitisa. Obstajajo poro~ila o zmanj{anju bole~ine, krvavitev in otekanja dlesni. Slabost omenjenih raziskav je, da so majhne in slab{e zasnovane, zato bo potrebno {e nadaljnje preu~evanje (81-84).
5.9 Astma
Astma je kroni~na vnetna bolezen dihal. Domnevajo, da v patogenezi astme igrajo pomembno vlogo prosti kisikovi radikali. Ugotovili so namre~, da je raven KoQ pri bolnikih z astmo zni‘ana (85). Ugotavljajo tudi, da dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi lahko vodi v moteno delovanje mitohondrijev in v oksidativno okvaro mitohondrijske in jedrne DNA. Glede na omenjena dejstva so izvedli raziskavo, v kateri so bolnike z astmo razdelili v dve skupini. Prva skupina bolnikov je razen kortikosteroidov prejemala {e kombinacijo KoQ (120 mg/dan), vitamina C in alfa-tokoferola, druga pa le standardno zdravljenje s kortikosteroidi. Ugotovili so, da so bolniki prve skupine s~asoma potrebovali ni‘je odmerke kortikosteroidov, kar bi posredno lahko vplivalo na zmanj{anje stranskih u~inkov zdravila. Omenjena raziskava je majhna, bolniki so prejemali ve~ vrst antioksidantov, tako da vloga KoQ pri tem ni jasno opredeljena in bodo potrebne nadaljne ob{irnej{e raziskave, ki bi preverile omenjene ugotovitve (86).
94
Zdrav Var 2008; 47
5.10 KoQ in telesna zmogljivost
Zaenkrat ni trdnih dokazov, da bi u‘ivanje KoQ pomembno vplivalo na izbolj{anje telesne zmogljivosti pri zdravih posameznikih (87-93).
5.11 Ostalo
Uporaba KoQ je bila opisana pri sindromu kroni~ne
utrujenosti (94) in pri bolnikih z ledvi~nimi boleznimi
(95).
Pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS) so ugotovili, da
serumske koncentracije KoQ niso povezane s
tveganjem za obolevanje za MS, prav tako   KoQ ni
ustrezen ozna~evalec za ugotavljanje aktivnosti bolezni
(96).
Preliminarne raziskave ugotavljajo ugoden vpliv
dolgotrajnega u‘ivanja KoQ na mo{ko neplodnost (pri
idiopatskih   azostenospermijah),   kjer   razen
pomembnega porasta KoQ v semenski teko~ini in
semen~icah dokazujejo tudi izbolj{ano gibljivost
semen~ic (97,98).
6 Odmerjanje
Zau‘itje KoQ vpliva na zvi{anje koncentracije KoQ v krvi (18,99). Z ve~anjem odmerka zau‘itega KoQ pa se postopoma zni‘uje u~inkovitost absorpcije KoQ iz ~revesja. Vi{ja koncentracija KoQ v plazmi je potrebna zato, ker se na tak na~in lahko dose‘e vi{ja koncentracija KoQ v mo‘ganih in perifernih tkivih. Ugotovili so tudi, da imajo vodotopne oblike KoQ bolj{o biolo{ko uporabnost, kar pomeni, da je njihova absorpcija iz ~revesja ve~ja in posledi~no raven KoQ v plazmi vi{ja. (100, 101). Ni povsem jasno, ali zau‘itje pripravkov KoQ zvi{uje tudi koncentracijo KoQ v ostalih tkivih tistih ljudi, ki imajo sicer normalno endogeno produkcijo KoQ. V raziskavah na ‘ivalih zau‘itje KoQ ni nujno vodilo v povi{anje tkivnih koncentracij KoQ, razen v jetrih, vranici in krvnih ‘ilah (2,18, 99, 102-104) Dodajanje KoQ v odmerku 120 mg/dan tri tedne je vplivalo na dvig KoQ v plazmi, ni pa vplivalo na povi{anje KoQ v mi{icah zdravih mo{kih (105). Z raziskavami na ‘ivalih in ljudeh so ugotovili, da dodatek KoQ v hrani vpliva na zvi{anje koncentracije KoQ v tistih tkivih, v katerih so prej ugotovili pomanjkanje te snovi (102-104, 106).
Priporo~eni odmerek KoQ, ki naj bi ga zau‘ila odrasla oseba kot dodatek k prehrani, se glede na razli~ne raziskave giblje od 30 do 100 mg/dan. Odmerek je vi{ji od obi~ajnega dnevnega vnosa KoQ s hrano (18, 99). Terapevtski odmerek KoQ se gibljejo od 100 do 300
mg/dan, medtem ko so pri zdravljenju Parkinsonove bolezni in ALS uporabili tudi zelo visoke odmerke do 3000 mg/dan pod zdravni{kim nadzorom (60,61).
7 Interakcije z zdravili
KoQ lahko zni‘a u~inkovitost varfarina, zdravila, ki vpliva na strjevanje krvi (107, 108). Inhibitorji HMG-CoA reduktaze (statini) so zdravila, ki zni‘ujejo holesterol v krvi tako, da zavirajo delovanje encima HMG-CoA reduktaze. Omenjeni encim je pomemben pri sintezi holesterola, hkrati pa tudi pri sintezi KoQ. Pomanjkanje KoQ tako utegne igrati pomembno vlogo pri nastanku statinske miopatije, ker statini hkrati z zaviranjem sinteze holesterola zavirajo tudi sintezo KoQ. Bolnikom, ki u‘ivajo statine, zato priporo~ajo, naj dodatno u‘ivajo KoQ, kajti s tem bi morda lahko prepre~ili s statini povzro~eno miopatijo. Priporo~eni odmerek KoQ v ~asu statinskega zdravljenja je med 30 in 250 mg/dan (109-120). Zdravila, ki lahko vplivajo na zni‘anje KoQ tako, da zavirajo dolo~ene encime v procesu njegove biosinteze, so: hidralazin, tiazidi, propranolol, klonidin, metildopa, diazoksid, sulfonylurea, tricikli~ni antidepresivi, klorpromazin, bigvanidi in haloperidol (121-123).
8 Stranski u~inki
V literaturi ni poro~il o pomembnih stranskih u~inkih pri zau‘itju KoQ v odmerku do 1200 mg/dan, ki so ga bolniki prejemali 16 mesecev (124). Prav tako niso bele‘ili pomembnih stranskih u~inkov pri bolnikih, ki so prejemali KoQ v odmerku 600 mg/dan 30 mesecev (74). Ugotovljeno je bilo, da je odmerek KoQ do 1200 mg/dan varen odmerek, pri katerem niso opazili pomembnih stranskih u~inkov (125). Zelo redko se pojavijo simptomi v prebavilih kot so slabost, driska, zman{anje teka, bruhanje in ob~utki nelagodja v trebuhu. Opisovali so tudi glavobol, srbenje ko‘e, izpu{~aj, nespe~nost in razdra‘ljivost. Omenjene u~inke se da omiliti tako, da se odmerki, vi{ji od 100 mg, razdelijo na dva ali tri manj{e dnevne odmerke (15,99).
9 Zaklju~ek
KoQ ali ubikinon je v ma{~obi topna snov. Deluje na ve~ razli~nih na~inov, najpomembnej{a sta antioksidantno delovanje in sodelovanje v verigi reakcij
Rus P. , R. Rus R. Koencim Q 10
95
v mitohondriju, kjer nastaja energija v obliki ATP. KoQ nastaja v na{em telesu, del pa ga zau‘ijemo s hrano. Vzroki za zni‘anje KoQ v telesu so motnje biosinteze, prevelika poraba in zmanj{an vnos. V literaturi je opisana {iroka uporaba KoQ pri prepre~evanju in zdravljenju {tevilnih bolezni. Razli~ne raziskave so prou~evale njegovo u~inkovitost pri zdravljenju sr~no-‘ilnih bolezni, migrene, rakavih obolenj, primarnih mitohondrijskih in nevrodegenerativnih boleznih, astmi, vnetjih obzobnega tkiva in drugih boleznih. Ponekod se je izkazal za u~inkovitega kot dodatno zdravljenje, obi~ajno v visokih odmerkih, poleg standardnega zdravljenja. Glede na dosedanje raziskave u‘ivanje KoQ ne vpliva pomembno na bolj{o telesno zmogljivost pri zdravih ljudeh. Potrebno bo opraviti {e ve~ dobro na~rtovanih raziskav, preden bomo lahko z gotovostjo trdili, da KoQ prepre~uje in zdravi dolo~ene bolezni.
Literatura
1.     Littarru G P. Energy and Defense: Facts and perspectives on CoenzymeQ10 in biology and medicine. Rome: Casa Editrice Scientifica Internazionale, 1995: 1-91.
2.     Crane FL. Biocemical functions of coenzyme Q10. J Am Coll Nutr 2001; 20: 591-8.
3.     Olson RE. Karel August Folkers (1906-1997). J Nutr 2001; 131: 2227-30.
4.     Mitchell P. Possible molecular mechanisms of the protonmotive function of cytochrome systems. J Theoret Biol 1976; 62: 327-67.
5.     Mitchell P. The vital protonmotive role of coenzyme Q. In: Folkers K, Yamagami T, Littarru G P, editors. Biomedical and Clinical Aspects of Coenzyme Q, Amsterdam: Elsevier Science Publishing Company, 1991: 3-10.
6.     Stra‘i{ar M. Primernost ciklodekstrinov za pripravo vodotopnih funkcionalnih dodatkov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, 2005.
7.     Mitchell P. Respiratory chain systems in theory and practice. In: Kim CH, Tedeschi H, Joyce JD, Salerno J, editors. Advances in Membrane Biochemistry and Bioenergetics. 1st ed. New York: Plenum Press, 1988: 25-52.
8.     Tomasetti M, Alleva R, Borghi B, Collins AR. In vivo supplementation with coenzyme Q10 enhances the recovery of human lymphocytes from oxidative DNA damage. FASEB J 2001; 15: 1425-7.
9.     Ernster L. Facts and ideas about the function of coenzyme Q10 in the Mitochondria. In: Yamamura Y, Folkers K, editors. Biomedical and Clinical Aspects of Coenzyme Q.Amsterdam: Elsevier Science Publishing Company, 1987: 15-8.
10.   Nohl H, Gille L. The role of coenzyme Q in lizosomes. In: Kagan VE, Quinn PJ, editors. Coenzyme Q: Molecular mechanisms in health and disease. Boca Raton: CRC Press, 2000: 99-106.
11.   Bentinger M, Brismar K, Dallner G. The antioxidant role of coenzyme Q. Mitochondrion 2007; 7 Suppl 1: S41-50.
12.   Thomas SR, Stocker R. Mechanism of antioksidant action of ubiquinol-10 for low density lipoprotein. In: Kagan VE, Quinn PJ, editors. Coenzyme Q: Molecular mechanisms in health and disease. Boca Raton: CRC Press, 2000: 131-50.
13.   Ernster L, Dallner G. Biocemical, physiological and medical aspects of ubiquinone function. Biochim Biophys Acta 1995; 1271: 195-204.
14.   Overvad K, Diamant B, Holm L, Holmer G, Mortensen SA, Stender S. Coenzyme Q10 in health and disease. Eur J Clin Nutr 1999; 53: 764-70.
15.   Weber C. Dietary intake and absorption of coenzyme Q. In: Kagan VE, Quinn PJ, editors. Coenzyme Q: Molecular Mechanisms in Health and Disease. Boca Raton: CRC Press, 2000: 209-15.
16.   Mattila P, Kumpulainen J. Coenzymes Q9 and Q10: Contents in foods and dietary intake. J Food Comp Anal 2001; 14: 409-17.
17.   Kamei M, Fujita T, Kanbe T, Sasaki K, Oshiba K, Otani S, et al. The distribution and content of ubiquinone in foods. Int J Vitam Nutr Res 1986; 56: 57-63.
18.   Weber C, Bysted A, Holmer G. Coenzyme Q10 in the diet— daily intake and relative bioavailability. Mol Aspects Med 1997; 18 Suppl: S251-4.
19.   Beckman KB, Ames BN. Mitochondrial aging: open questions. Ann N Y Acad Sci 1998; 854: 118-27.
20.   Quiles JL, Ochoa JJ, Battino M, Gutierrez-Rios P, Nepomuceno EA, Frias ML, et al. Life-long supplementation with a low dosage of coenzyme Q10 in the rat: effects on antioxidant status and DNA damage. Biofactors 2005; 25: 73-86.
21.   Thomas SR, Witting PK, Stocker R. A role for reduced coen-zyme Q in atherosclerosis?. Biofactors 1999; 9: 207-24.
22.   Mohr D, Bowry VW, Stocker R. Dietary supplementation with coenzyme Q10 results in increased levels of ubiquinol-10 within circulating lipoproteins and increased resistance of human low-density lipoprotein to the initiation of lipid peroxidation. Biochim Biophys Acta 1992; 1126: 247-54.
23.   Witting PK, Pettersson K, Letters J, Stocker R. Anti-athero-genic effect of coenzyme Q10 in apolipoprotein E gene knockout mice. Free Radic Biol Med 2000; 29: 295-305.
24.   Thomas SR, Leichtweis SB, Pettersson K, Croft KD, Mori TA , Brown AJ, et al. Dietary cosupplementation with vitamin E and coenzyme Q(10) inhibits atherosclerosis in apolipoprotein E gene knockout mice. Arterioscler Thromb Vasc Biol 2001; 21: 585-93.
25.   Turunen M, Wehlin L, Sjöberg M, Lundahl J, Dallner G, Brismar K, et al. Beta2-Integrin and lipid modifications indicate a non-antioxidant mechanism for the anti-atherogenic effect of dietary coenzyme Q10. Biochem Biophys Res Commun 2002; 296: 255-60.
26.   Langsjoen P, Langsjoen P, Willis R, Folkers K. Treatment of essential hypertension with coenzyme Q10. Mol Aspects Med 1994; 15 Suppl: S265-72.
27.   Burke BE, Neuenschwander R, Olson RD. Randomised, double-blind, placebo controlled trial of coenzyme Q10 in isolated systolic Hypertension. South Med J 2001; 94: 1112-7.
28.   Rosenfeldt Fl, Haas SJ, Krum H, Hadj A, Ng K, Leong J Y, Watts GF. Coenzyme Q10 in the treatment of hypertension: a meta-analysis of the clinical trials. J Hum Hypertens 2007; 21: 297-306.
29.   Tran M T, Mitchell TM, Kennedy DT, Giles JT. Role of coen-zyme Q10 in chronic heart failure, angina, and hypertension. Pharmacotherapy 2001; 21: 797-806.
30.   Kamikawa T, Kobayashi A, Yamashita T, Hayashi H, Yamazaki N. Effects of coenzyme Q10 on exercise tolerance in chronic stable angina pectoris. Am J Cardiol 1985; 56: 247-51.
31.   Singh RB, Wander GS, Rastogi A, Shukla PK, Mittal A, Sharma J P, et al. Randomized, double-blind placebo kontroled trial of
96
Zdrav Var 2008; 47
coenzyme Q10 in patients with acute myodardial infarction. Cardiovasc Drugs Ther 1998; 12: 347-53.
32.   Judy WV, Stogsdill WW, Folkers K. Myocardial preservation by therapy with coenzyme Q10 during heart surgery 1993; 71 Suppl 8: S155-61.
33.   Chello M, Mastroroberto P, Romano R, Bevacqua E, Pantaleo D, Ascione R, et al. Protection by coenzyme Q10 from myo-cardial reperfusion injury during coronary artery bypass grafting. Ann Thorac Surg 1994; 58: 1427-32.
34.   Watson PS, Scalia GM, Galbraith A, Burstow DJ, Bett N, Aroney CN. Lack of effect of coenzyme Q on left ventricular function in patients with congestive heart failure. J Am Coll Cardiol 1999; 33: 1549.
35.   Khatta M, Alexander BS, Krichten CM, Fisher ML, Freudenberg R, Robinson SW, et al. The effect of coenzyme Q10 in patients with congestive heart failure. Ann Intern Med 2000; 132: 636.
36.   Langsjoen PH, Langsjoen PH, Folkers K. Isolated diastolic dysfunction of the myocardium and its response to CoQ10 treatment. Clin Investig 1993; 71 Suppl 8: S140-4.
37.   Langsjoen PH, Langsjoen AM. Overview of the use of CoQ10 in cardiovascular disease. Biofactors 1999; 9: 273-84.
38.   Pepe S, Marasco S F, Haas SJ, Sheeran FL, Krum H, Rosenfeld FL. Coenzyme Q10 in cardiovascular disease. Mitochondrion 2007; 7 Suppl: S154-67.
39.   Welch KM, Ramadan NM. Mitochondria, magnesium and migraine. J Neurol Sci. 1995; 134: 9-14.
40.   Montagna P, Sacquegna T, Martinelli P, Cortelli P, Bresolin N, Maggio M, et al. Mitochondrial abnormalities in migraine. Preliminary findings. Headache 1988; 28: 477-80.
41.   Sparaco M, Feleppa M, Lipton RB, Rapoport AM, Bigal ME. Mitochondrial dysfunction and migraine: Evidence and hypotheses. Cephalalgia 2006; 26: 361-72.
42.   Sandor PS, Di Clemente L, Coppola G, Saenger U, Fumal A, Magis D, et al. Efficacy of coenzyme Q10 in migraine prophylaxis: a randomized controlled trial. Neurology 2005; 64: 713-5.
43.   Hershey AD, Powers SW, Vockell AL, Lecates SL, Ellinor PL, Segers A, et al. Coenzyme Q10 deficiency and response to supplementation in pediatric and adolescent migraine. Headache 2007; 47: 73-80.
44.   Folkers K, Osterborg A, Nylander M, Morita M, Mellstedt H. Activities of vitamin Q10 in animal models and a serious deficiency in patients with cancer. Biochem Biophys Res Commun 1997; 234: 296-9.
45.   Lockwood K, Moesgaard S, Folkers K. Partial and complete regression of breast cancer in patients in relation to dosage of coenzyme Q10. Biochem Biophys Res Commun 1994; 199: 1504-8.
46.   Lockwood K, Moesgaard S, Yamamoto T, Folkers K. Progress on therapy of breast cancer with vitamin Q10 and the regression of metastases. Biochem Biophys Res Commun 1995; 212: 172-7.
47.   Lockwood K, Moesgaard S, Hanioka T, Folkers K. Apparent partial remission of breast cancer in ‚high risk‘ patients supplemented with nutritional antioxidants, essential fatty acids and coenzyme Q10. Mol Aspects Med 1994; 15 Suppl: S231-40.
48.   Roffe L, Schmidt K, Ernst E. Efficacy of coenzyme Q10 for improved tolerability of cancer treatments: a systematic review. J Clin Oncol 2004; 22: 4418-24.
49.   Iarussi D, Auricchio U, Agretto A, Murano A, Giuliano M, Casale F, et al. Protective effect of coenzyme Q10 on anthracyclines cardiotoxicity: control study in children with acute lympho-blastic leukemia and non-Hodgkin lymphoma. Mol Aspects Med 1994; 15 Suppl: S207-15.
50.   Okuma, K, Furuta, I, Ota, K. Protective effect of coenzyme Q10 in cardiotoxicity induced by adriamycin. Gan To Kagaku Ryoho 1984; 11: 502-8.
51.   Bryant J, Picot J, Baxter L, Levitt G, Sullivan I, Clegg A. Clinical and cost-effectiveness of cardioprotection against the toxic effects of anthracyclines given to children with cancer: a systematic review. Br J Cancer 2007; 96: 226-30.
52.   Conklin KA. Coenzyme q10 for prevention of anthracycline-induced cardiotoxicity. Integr Cancer Ther 2005; 4: 110-30.
53.   Filosto M, Tomelleri G, Tonin P, Scarpelli M, Vattemi G, Rizzuto N, et al. Neuropathology of mitochondrial diseases. Biosci Rep 2007; 27: 23-30.
54.   Marriage BJ, Clandinin MT, Macdonald IM, Glerum DM. Co-factor treatment improves ATP synthetic capacity in patients with oxidative phosphorylation disorders. Mol Genet Metab 2004; 81: 263-72.
55.   Haas RH. The evidence basis for coenzyme Q therapy in oxidative phosphorylation disease. Mitochondrion 2007; 7 Suppl 1: S136-45.
56.   Bresolin N, Doriguzzi C, Ponzetto C, Angelini C, Moroni I, Castelli E, et al. Ubidecarenone in the treatment of mitochon-drial myopathies: a multi-center double-blind trial. J Neurol Sci 1990; 100: 70-8.
57.   Young AJ, Johnson S, Steffens DC, Doraiswamy PM. Coen-zyme Q10: a review of its promise as a neuroprotectant. CNS Spectr 2007; 12: 62-8.
58.   Storch A. Coencime Q10 in Parkinson’s disease: Symptomatic or neuroprotective effects? Nervenartzt 2007; 78(12): 1378-82.
59.   Storch A, Jost WH, Veiregge P, Spiegel J, Greulich W, Durner J, et al. Randomized, double-blind, placebo-controlled trial on symptomatic effects of coenzyme Q10 in Parkinson disease. Arch Neurol 2007; 64: 938-40.
60.   Shults CW, Flint Beal M, Song D, Fontaine D. Pilot trial of high dosages of coenzyme Q10 in patients with Parkinson’s disease. Exp Neurol 2004; 188: 491-4. 61. Beal M F. Coenzyme Q10 as a possible treatment for neurodegenerative diseases. Free Radic Res 2002; 36: 455-60.
62.   Ferrante KL, Shefner J, Zhang H, Betensky R, O’Brien M, Yu H, et al. Tolerance of high-dose (3,000 mg/day) coenzyme Q10 in ALS. Neurology 2005; 65: 1834.
63.   Gatchel JR, Zoghbi HY. Diseases of unstable repeat expansion: mechanisms and common principles. Nat Rev Genet 2005; 6: 743-55.
64.   Cooper JM, Schapira AH. Friedreich’s Ataxia: disease mechanisms, antioxidant and Coenzyme Q10 therapy. Biofactors 2003; 18: 163-71.
65.   Taroni F, DiDonato S. Pathways to motor incoordination: the inherited ataxias. Nat Rev Neurosci 2004; 5: 641-55.
66.   Lodi R, Tonon C, Calabrese V, Schapira AH. Friedreich’s ataxia: from disease mechanisms to therapeutic interventions. Antioxid Redox Signal 2006; 8: 438-43.
67.   Lodi R, Hart PE, Rajagopalan B, Taylor DJ, Crilley JG, Bradley JR, et al. Antioxidant treatment improves in vivo cardiac and skeletal muscle bioenergetics in patients with Friedreich’s ataxia. Ann Neurol 2001; 49: 590-6.
68.   Hart PE, Lodi R, Rajagopalan B, Bradley JR, Crilley JG, Turner C, et al. Antioxidant treatment of patients with Friedreich ataxia: four-year follow-up. Arch Neurol 2005; 62: 621-6.
69.   Koroshetz WJ, Jenkins BG, Rosen BR, Beal MF. Energy metabolism defects in Huntington’s disease and effects of coenzyme Q10. Ann Neurol 1997; 41: 160-5.
70.   Beal MF. Coenzyme Q10 as a possible treatment for neurodegenerative diseases. Free Radic Res 2002; 36: 455-60.
71.   Stack EC, Kubilus JK, Smith K, Cormier K, Del Signore SJ, Guelin E, et al. Chronology of behavioral symptoms and neuro-
Rus P. , R. Rus R. Koencim Q 10
97
pathological sequela in R6/2 Huntington’s disease transgenic mice. J Comp Neurol 2005; 490: 354-70.
72.   Ferrante RJ, Andreassen OA, Dedeoglu A, Ferrante KL, Jenkins BG, Hersch SM, et al. Therapeutic effects of coen-zyme Q10 and remacemide in transgenic mouse models of Huntington’s disease. J Neurosci 2002; 22: 1592-9.
73.   Stack EC, Smith KM, Ryu H, Cormier K, Chen M, Hagerty SW, et al. Combination therapy using minocycline and coen-zyme Q10 in R6/2 transgenic Huntington’s disease mice. Biochim Biophys Acta 2006; 1762: 373-80.
74.   Huntington study group. A randomized, placebo-controlled trial of coenzyme Q10 and remacemide in Huntington’s disease. Neurology 2001; 57: 397-404.
75.   Folkers K, Langsjoen PH, Nara Y, Muratsu K, Komorowski J, Richardson PC et al. Biochemical deficiencies of coenzyme Q10 in HIV-infection and the exploratory treatment. Biochem Biophys Res Commun 1988; 153: 888-96.
76.   Langsjoen PH, Langsjoen PH, Folkers K, Richardson P. Treatment of patients with human immunodeficiency virus infection with coenzyme Q10. In: Folkers K, Yamagami T, Littarru G P, editors. Biomedical and Clinical Aspects of Co-enzyme Q, Amsterdam: Elsevier Science Publishing Company, 1991: 409-15.
77.   Folkers K, Hanioka T, Xia LJ, McRee JT Jr, Langsjoen P. Coenzyme Q10 increases T4/T8 ratios of lymphocytes in ordinary subjects and relevance to patients having the AIDS related complex. Biochem Biophys Res Commun 1991; 176: 786-91.
78.   McDonnell MG, Archbold G P. Plasma ubiquinol/cholesterol ratios in patients with hyperlipidaemia, those with diabetes mellitus and in patients requiring dialysis. Clin Chim Acta 1996; 253: 117-26.
79.   Henriksen JE, Andersen CB, Hother-Nielsen O, Vaag A, Mortensen SA, Beck-Nielsen H. Impact of ubiquinone (coen-zyme Q10) treatment on glycaemic control, insulin requirement and well-being in patients with Type 1 diabetes mellitus. Diabet Med 1999; 16: 312-8.
80.   Eriksson JG, Forsen TJ, Mortensen SA, Rohde M. The effect of coenzyme Q10 administration on metabolic control in patients with type 2 diabetes mellitus. Biofactors 1999; 9: 315-8.
81.   Wilkinson EG, Arnold RM, Folkers K, Hansen I, Kishi H. Bioen-ergetics in clinical medicine. II. Adjunctive treatment with co-enzyme Q in periodontal therapy. Res Commun Chem Pathol Pharmacol 1975; 12: 111-23.
82.   Matsumura T, Saji S, Nakamura R, Folkers K. Evidence for enhanced treatment of periodontal disease by therapy with coenzyme Q. Int J Vitam Nutr Res 1973; 43: 537-48.
83.   Hanioka T, Tanaka M, Ojima M, Shizukuishi S, Folkers K. Effect of topical application of coenzyme Q10 on adult peri-odontitis. Mol Aspects Med 1994; 15 Suppl; S241-8.
84.   Iwamoto Y, Nakamura R, Folkers K, Morrison R F. Study of periodontal disease and coenzyme Q. Res Commun Chem Pathol Pharmacol 1975; 11: 265-71.
85.   Gazdik F, Gvozdjakova A, Nadvornikova R, Repicka L, Jahnova E, Kucharska J, et al. Decreased levels of coen-zyme Q(10) in patients with bronchial asthma. Allergy 2002; 57: 811-4.
86.   Gvozdjakova A, Kucharska J, Bartkovjakova M, Gazdikova K, Gazdik FE. Coenzyme Q10 supplementation reduces cor-ticosteroids dosage in patients with bronchial asthma. Biofactors 2005; 25: 235-40.
87.   Laaksonen R, Fogelholm M, Himberg JJ, Laakso J, Salorinne Y. Ubiquinone supplementation and exercise capacity in trained young and older man. Eur J Appl Physiol Occup Physiol 1995; 72: 95-100.
88.   Malm C, Svensson M, Ekblom B, Sjödin B. Effects of ubiquinone-10 supplementation and high intensity training on physical performance in humans. Acta Physiol Scand 1997; 161: 279-84.
89.   Weston SB, Zhou S, Weatherby RP, Robson SJ. Does exogenous coenzyme Q10 affect aerobic capacity in endurance athletes?. Int J Sport Nutr 1997; 7: 197-206.
90.   Porter Da, Costill DL, Zachwieja JJ, Krzeminski K, Fink WJ, Wagner E, et al. The effect of oral coenzyme Q10 on the exercise tolerance of middle-aged, untrained men. Int J Sports Med 1995; 16: 421-7.
91.   Braun B, Clarkson PM, Freedson PS, Kohl RL. Effects of coenzyme Q10 supplementation on exercise performance, VO2max, and lipid peroxidation in trained cyclists. Int J Sports Nutr 1991; 1: 353-65.
92.   Bonetti A, Solito F, Carmosino G, Bargossi AM, Fiorella PL. Effect of ubidecarenone oral treatment on aerobic power in middle-aged trained subjects. J Sports Med Phys Fitness 2000; 40: 51-7.
93.   Ylikoski T, Piirainen J, Hanninen O, Penttinen J. The effect of coenzyme Q10 on the exercise performance of cross-country skiers. Mol Aspects Med 1997; 18 Suppl: S283-90.
94.   Langsjoen PH, Langsjoen PH, Folkers K. Isolated diastolic dysfunction on the myocardium and its response to CoQ10 treatment. Clin Investig 1993; 71 Suppl 8: S140-4.
95.   Gazdikova K, Gvozdjakova A, Kucharska J, Spustova V, Braunova Z, Dzurik R. Effect of coenzyme Q10 in patients with kidney diseases. Cas Lek Ces 2001; 140: 307-10.
96.   de Bustos F, Jimenez-Jimenez FJ, Molina JA, Gomez-Escalonilla C, de Andres C, del Hoyo P, et al. Serum levels of coenzyme Q10 in patients with multiple sclerosis. Acta Neurol Scand 2000; 101: 209-11.
97.   Mancini A, De Marinis L, Littarru G P, Balercia G. An update of Coenzyme Q10 implications in male infertility: biochemical and therapeutic aspects. Biofactors 2005; 25: 165-74.
98.   Balercia G, Mosca F, Mantero F, Boscaro M, Mancini A, Ricciardo-Lamonica G, et al. Coenzyme Q(10) supplementation in infertile men with idiopatic asthenozoospermia: an open, uncontrolled pilot study. Fertil Steril 2004; 81: 93-8.
99.   Hendler SS, Rorvik DR. PDR for Nutritional Supplements. Montvale: Medical Economics Company, 2001.
100. Bhagavan HN, Chopra RK. Plasma coenzyme Q10 response to oral ingestion of coenzyme Q10 formulations. Mitochondrion 2007; 7 Suppl: S78-88.
101. Schulz C, Obermüller-Jevic UC, Hasselwander O, Bernhardt J, Biesalski HK. Comparison of the relative bioavailability of different coenzyme Q10 formulations with a novel solubilizate (Solu Q10). Int J Food Sci Nutr 2006; 57: 546-55.
102. Singh RB, Niaz MA, Kumar A, Sindberg CD, Moesgaard S, Littarru G P. Effect on absorption and oxidative stress of different oral Coenzyme Q10 dosages and intake strategy in healthy men. Biofactors 2005; 25: 219-24.
103. Lonnrot K, Holm P, Lagerstedt A, Huhtala H, Alho H. The effects of lifelong ubiquinone Q10 supplementation on the Q9 and Q10 tissue concentrations and life span of male rats and mice. Biochem Mol Biol Int 1998; 44: 727-37.
104. Zhang Y, Aberg F, Appelkvist EL, Dallner G, Ernster L. Uptake of dietary coenzyme Q supplement is limited in rats. J Nutr 1995; 125: 446-53.
105. Svensson M, Malm C, Tonkonogi M, Ekblom B, Sjodin B, Sahlin K. Effect of Q10 supplementation on tissue Q10 levels and adenine nucleotide catabolism during high-intensity exercise. Int J Sport Nutr 1999; 9: 166-80.
106. Matthews RT, Yang L, Browne S, Baik M, Beal MF. Coenzyme Q10 administration increases brain mitochondrial concentra-
98
Zdrav Var 2008; 47
tions and exerts neuroprotective effects. Proc Natl Acad Sci U S A 1998; 95: 8892-7.
107. Spigset O. Reduced effect of warfarin caused by ubidecarenone. Lancet 1994; 344: 1372.
108. Landbo C, Almdal T P. Interaction between warfarin and coen-zyme Q10.Ugeskr Laeger 1998; 160: 3226-7.
109. Koumis T, Nathan J P, Rosenberg JM, Cicero LA. Strategies for the prevention and treatment of statin-induced myopathy: is there a role for ubiquinone supplementation?. Am J Health Syst Pharm 2004; 61: 515.
110. Littarru G P, Langsjoen P. Coenzyme Q10 and statins: Biochemical and clinical implications. Mitochondrion 2007;7 suppl 1: S168-74.
111. Folkers K, Langsjoen P, Willis R, Richardson P, Xia LJ, Ye CQ, et al. Lovastatin decreases coenzyme Q levels in humans. Proc Natl Acad Sci U S A 1990; 87: 8931-4.
112. Colquhoun DM, Jackson R, Walters M, Hicks BJ, Goldsmith J, Young P, et al. Effects of simvastatin on blood lipids, vitamin E, coenzyme Q10 levels and left ventricular function in humans. Eur J Clin Invest 2005; 35: 251-8.
113. Mabuchi H, Higashikata T, Kawashiri M, Katsuda S, Mizuno M, Nohara A, et al. Reduction of serum ubiquinol-10 and ubiquinone-10 levels by atorvastatin in hypercholesterolemic patients. J Atheroscler Thromb 2005; 12: 111-9.
114. Bargossi AM, Battino M, Gaddi A, Fiorella PL, Grossi G, Barozzi G, et al. Exogenous CoQ10 preserves plasma ubiquinone levels in patients treated with 3-hydroxy-3-methylglutaryl coenzyme A reductase inhibitors. Int J Clin Lab Res 1994; 24: 171-6.
115. Watts GF, Castelluccio C, Rice-Evans C, Taub NA, Baum H, Quinn PJ. Plasma coenzyme Q (ubiquinone) concentrations in patients treated with simvastatin. J Clin Pathol 1993; 46: 1055-7.
116. Ghirlanda G, Oradei A, Manto A, Lippa S, Uccioli L, Caputo S, et al. Evidence of plasma CoQ10-lowering effect by HMG-CoA reductase inhibitors: a double-blind, placebo-controlled study. J Clin Pharmacol 1993; 33: 226-9.
117. Laaksonen R, Jokelainen K, Laakso J, Sahi T, Harkonen M, Tikkanen MJ, et al. The effect of simvastatin treatment on natural antioxidants in low-density lipoproteins and high-energy phosphates and ubiquinone in skeletal muscle. Am J Cardiol 1996; 77: 851-4.
118. Laaksonen R, Ojala J P, Tikkanen MJ, Himberg JJ. Serum ubiquinone concentrations after short- and long-term treatment with HMG-CoA reductase inhibitors. Eur J Clin Pharmacol 1994; 46: 313-7.
119. Elmberger PG, Kalen A, Lund E, Reihner E, Eriksson M, Berglund L, et al. Effects of pravastatin and cholestyramine on products of the mevalonate pathway in familial hypercho-lesterolemia. J Lipid Res 1991; 32: 935-40.
120. Hargreaves I P, Duncan AJ, Heales SJ, Land JM. The effect of HMG-CoA reductase inhibitors on coenzyme Q10: possible biochemical/clinical implications. Drug Saf 2005; 28: 659-76.
121. Kishi H, Kishi T, Folkers K. Bioenergetics in clinical medicine. III. Inhibition of coenzyme Q10-enzymes by clinically used anty-hypertensive drugs. Res Commun Chem Pathol Pharmacol 1975; 12: 533-40.
122. Folkers K. Basic chemical research on coenzyme Q 10 and integrated clinical research on therapy of diseases. In: Lenaz G, editor. Coenzyme Q. New York: John Wiley and Sons, 1985.
123. Kishi T, Makino K, Okamoto T. Inhibition of myocardial respiration by psychotherapeutic drugs and prevention by coen-zyme Q. In: International Symposium on Coenzyme Q. Bio-medical and clinical aspects of coenzyme Q. New York: Elsevier Publishing Co, 1980: 139–57.
124. Shults CW, Oakes D, Kieburtz K, Beal M F, Haas R, Plumb S. Effects of coenzyme Q10 in early Parkinson disease: evidence of slowing of the functional decline. Arch Neurol 2002; 59: 1341-50.
125. Hatcock JN, Shao A. Risk assessment for coenzyme Q10 (Ubiquinone). Regul Toxicol Pharmacol 2006; 45: 282-8.