268
Stress and stress coping among  
the students of the University  
of Ljubljana
Abstract
The aim of the study was to analyse the stress and stress cop-
ing among 750 students of six faculties of the University of 
Ljubljana. The data were processed with the SPSS. We calcu-
lated the basic statistics, the hypotheses were tested by us-
ing a Chi-square test at the significance level of 5% (p ≤ 0.05). 
The results of the study showed that stress occurs occasion-
ally among most of the students (46.8%), often among 30.4% 
of the students, and every day among 4.7% of the students. 
The students of the Faculty of Medicine are more affected 
by stress than other students, especially the students of the 
Faculty of Sport. Women suffer more from stress than men. 
82.2% of the students cited as the reason for the tension, 
stress and a feeling of heaviness burden of study. Among 
them, most students are from the Faculty of Medicine and 
at least students of the Faculty of Sport, and most of them 
were women. The students of the Faculty of Mechanical En-
gineering and the Faculty of Medicine learn continuously. 
Outside the examination period, 38.5% of students sleep 
only 5 to 6 hours per day. Only 12.8% of students can easily 
handle stress, 70% of them handle stress with some effort 
and 16.5% of them with great effort; among them, students 
of the third year and men cope better with stress than oth-
ers. As a stress coping strategy, a large majority (72%) of stu-
dents mentions sports activity, mostly students of the Facul-
ty of Sport and at least students of the Faculty of Education. 
Only 5.2% of students do not even deal with sports, most of 
them are active in sports from 3 to 5 days a week, from 30 
to 60 minutes. Our recommendation is that students should 
be encouraged to continue sports participation and should 
also be regularly informed of other stress coping strategies.
Key words: students, University of Ljubljana, stress, stress 
coping.
 
 
Izvleček 
Namen raziskave je bil analizirati stres in spoprijemanje z 
njim pri 750 študentih šestih fakultet Univerze v Ljubljani. 
Podatki so bili obdelani s SPSS. Izračunali smo osnovno sta-
tistiko, hipoteze pa smo na ravni 5 % statističnega tveganja 
(p ≤ 0.05) preverjali s Hi-kvadrat testom. 
Rezultati raziskave so pokazali, da največ študentov (46,8 
%) občasno občuti stres, 30,4 % študentov pogosto in 4,7 
% študentov vsak dan; največ študentov Medicinske fakul-
tete in najmanj študentov Fakultete za šport, več žensk kot 
moških. Kar 82,2 % študentov navaja kot vzrok za napetost, 
stres in občutek pritiska obremenitev zaradi študija; največ 
študentov Medicinske fakultete prvega letnika in žensk. Naj-
več časa se sproti učijo študenti Fakultete za strojništvo in 
Medicinske fakultete, več iz prvega kot tretjega letnika. 38,5 
% študentov spi izven izpitnega obdobja le 5 do 6 ur na dan. 
Le 12,8 % študentov zlahka obvladuje stres, 70 % študentov 
z nekaj truda in 16,5 % študentov z večjim naporom; lažje 
študenti tretjega letnika in moški. Velika večina (72 %) štu-
dentov kot metodo za obvladovanje stresa navaja športno 
dejavnost, največ študenti Fakultete za šport in najmanj Pe-
dagoške fakultete. Samo 5,2 % študentov se sploh ne ukvar-
ja s športom, največ se jih ukvarja od 3 do 5 dni v tednu, od 
30 do 60 minut. Naše priporočilo je, da bi bilo študente treba 
še naprej spodbujati k športnemu udejstvovanju in jih redno 
seznanjati tudi z drugimi načini spoprijemanja s stresom. 
Ključne besede: študenti, Univerza v Ljubljani, stres, spoprije-
manje s stresom.
Naja Videmšek,
 Sabina Vesnić, Janet Klara Djomba, Mateja Videmšek, Maja Meško
Stres in spoprijemanje z njim 
 pri študentih Univerze v Ljubljani

šport na univerzi
269
 „ Uvod 
Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki 
se poskuša prilagoditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresor-
jem), stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik 
doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje 
posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odziva-
nje na to dogajanje. Ko nek dogodek ali položaj pri posamezniku 
sproži intenzivne občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu 
in ko stres, povezan s tem dogodkom ali položajem, posameznika 
ohromi in mu škoduje, govorimo o negativnem stresu (Dernovšek, 
Gorenc in Jeriček, 2006). 
Stres je neizogiben pojav današnjega načina življenja in uveljavi-
tveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo 
študentov. Čeprav so številne raziskave pokazale, da obstajajo psi-
hološke in socialne težave, ki vplivajo na zdravje študentov, le-ti 
sebe dojemajo kot zdravo populacijo. Evropski raziskovalci so že 
pred leti začeli identificirati študente kot skupino z velikim tvega-
njem za zdravje (Petrova Yordanova, 2015). Gre za populacijo, ki je 
zelo zanimiva za preučevanje, kajti študenti so v obdobju dozo-
revanja in odraščanja. Izpolnjevati morajo zahteve iz okolja, hkrati 
pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi (Baša, Jevšnik in 
Domajnko, 2007). Pred študente, ki vstopajo v novo obdobje svo-
jega življenja, so postavljene številne nove okoliščine in zahteve, ki 
lahko povzročijo stres in privedejo do neugodnih posledic. 
Študenti se soočajo s številnimi raznovrstnimi stresorji ter doživljajo 
visoko raven stresa v vsakdanjem življenju. Nekateri avtorji govorijo 
o dveh osnovnih dejavnikih, ki se povezujeta s stresom pri študen-
tih – akademski in socialni (Mao, 2005). Za študente so specifični 
stresorji, ki so povezani s študijskimi obveznostmi in medosebnimi 
odnosi. Visoka raven stresa pri študentih se povezuje z zmanjša-
njem uspešnosti pri opravljanju izpitov (Chambel in Curral, 2005). 
Petrova Yordanova (2015) navaja ugotovitve Eisenberga Gollusta, 
Goldbersteina in Hefnerja (2007), da je pri 40 % študentov na prvi 
in drugi stopnji študija njihova akademska uspešnost odvisna tudi 
od psihičnih in čustvenih težav. Kar 60 % dodiplomskih študen-
tov ima visoko stopnjo anksioznosti in depresije (Tyson Wilsona, 
Croneja, Brailsforda in Lawsa, 2010). Vstopajo v številne vloge, niso 
le študenti, ampak so pogosto tudi zaposleni, postajajo partnerji 
in nekateri celo starši. Zato se velikokrat soočajo s pomanjkanjem 
časa in energije (Petrova Yordanova, 2015). Kadar študenti doživlja-
jo intenziven stres, se pogosto lotijo nezdravih vedenj, kot so ne-
ustrezne spalne navade, uživanje nezdrave hrane in zanemarjanje 
športne dejavnosti (Hudd idr., 2000). Študenti z manjšo socialno 
podporo so še bolj nagnjeni k nezdravim navadam. 
Pomemben dejavnik, ki pogosto povzroča stres pri študentih, je 
časovni pritisk. Kadar so študenti preobremenjeni z obiskovanjem 
predavanj, vaj in učenjem, doživljajo visoko stopnjo stresa. Primanj-
kuje jim časa za druženje s prijatelji, počitek, športno rekreacijo in 
spanje (Petrova Yordanova, 2015). V zadnjih desetletjih je znanost 
potrdila mnoge negativne učinke pomanjkanja spanja pri študen-
tih; negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Še posebej pa 
je pomembno redno ukvarjanje s športom. Športna dejavnost kot 
eden najpomembnejših dejavnikov zdravega življenjskega sloga 
je za študente pri spoprijemanju s stresom nedvomno zelo po-
Foto: Mateja Videmšek

270
membna. Raziskave so pokazale, da so študenti, ki so redno špor-
tno dejavni, bolj srečni, samozavestni, optimistični, boljšega raz-
položenja ter višje ocenjujejo kakovost svojega življenja. Športno 
dejavni študenti so manj pod stresom ter bolj zadovoljni s svojim 
življenjem (Videmšek in Vesnić, 2016).
Nekateri raziskovalci kot stresne dejavnike navajajo tudi ocenje-
vanje, tekmovalnost med sošolci, pritisk glede nadaljnje kariere, 
finančne težave itd. Zlasti v izpitnih obdobjih lahko povečana sto-
pnja stresa privede do poslabšanja telesnega in duševnega zdrav-
ja. Čeprav so to lahko resne težave, s katerimi se študenti sami ne 
morejo soočiti in bi morali poiskati zdravniško pomoč, tega prav 
zaradi časovne stiske ne storijo (Shaikh in Deschamps, 2006). Tako 
se velikokrat pojavljajo še somatska obolenja, kot so bolečine v tre-
buhu, glavoboli, slabosti itd. 
Stres se lahko pri študentih odraža z različnimi telesnimi, psiholo-
škimi ali vedenjskimi znaki. Telesni znaki stresa so glavobol, slabost, 
omotičnost, bolečine v prsih, želodcu, pri srcu ali v spodnjem delu 
hrbta, povečano znojenje in bitje srca, pospešena presnova in pre-
bavne motnje. K psihološkim znakom stresa prištevamo živčnost, 
vznemirjenost in razdraženost, prisotnost negativnih misli, depre-
sivnost, značilni so tesnobni občutki, nižja stopnja samospoštova-
nja, težave s koncentracijo, občutki manjvrednosti, izbruhi jeze in 
prizadetosti ter neprestan strah. Vedenjski znaki stresa pa so pre-
tirano kritiziranje drugih, zmanjšana spolna sla, težave z govorom, 
pomanjkanje interesa za delo, motnje spanja, povečan ali pomanj-
šan apetit, težave pri odločanju in izolacija od družbe (Youngs, 
2001; Škulj, 2018).
Stresni dejavniki povzročajo različen odziv pri različnih ljudeh. 
Odziv posameznika je odvisen od njegove psihične stabilnosti, 
telesne konstitucije, življenjske zgodovine in trenutnega spleta 
okoliščin. Posameznik lahko v različnih obdobjih življenja in v raz-
ličnih okoljih popolnoma drugače reagira na enako situacijo. V tej 
povezavi se lahko tudi dve različni osebi različno odzoveta na isti 
dražljaj iz okolja (Rakovec Felser, 1991).
Petrova Yordanova (2015) navaja izsledke raziskovalcev glede raz-
lik v spolu. Skoraj dve tretjini študentk sta pogosto pod stresom, 
medtem ko je takšnih študentov le nekaj več kot tretjina. Za štu-
dentke, ki so pod stresom, je bolj verjetno, da bodo imele slabšo 
samopodobo in slabše zdravstvene navade. Študentke, ki zazna-
vajo več stresorjev, pogosto ne načrtujejo svojih obrokov oziroma 
jih izpustijo, v odgovor na slabo voljo se večkrat prenajedajo in se 
v stresnih obdobjih redijo. Petrova Yordanova (2015) je ugotovi-
la, da so v Sloveniji študenti manj podvrženi stresu kot študentke. 
Podjedova (2015) navaja podatke, da študenti sicer doživljajo več 
stresnih dogodkov kot študentke, vendar jih ocenjujejo bolj po-
zitivno kot študentke. Študenti se bolj poslužujejo strategij, ki so 
usmerjene k reševanju problema. Sem sodijo načrtovanje, aktivno 
spoprijemanje in sprejetje stresa. Študentke pa se najpogosteje 
poslužujejo strategije iskanja instrumentalne socialne podpore, 
kar pomeni, da za reševanje problema navadno potrebujejo po-
moč drugih oseb. Podobno je ugotovil Škulj (2018); študenti red-
keje doživljajo občutek stresa in tesnobe ter pogosteje uporabljajo 
tehnike za spoprijemanje s stresom kot študentke, zato se lahko s 
stresom tudi lažje spoprijemajo. Colarič in Eder (2008) ugotavljata, 
da so ženske v primerjavi z moškimi bolj depresivne in anksiozne. 
Podobne rezultate navajajo tudi avtorji iz Nigerije; ugotovili so 
dvakrat večjo razširjenost depresije med osebami ženskega spola 
(Adewuya, Ola, Aloba, Mapayi in Oginni, 2006). Raziskava Dysona 
in Renkove (2006) pa kaže, da so se vloge moških in žensk v za-
dnjem času zelo zbližale in so zato razlike nepomembne. 
Prehod iz srednješolskega v študentsko obdobje je za mlade lahko 
zelo stresno. Visoko raven stresa in depresije je tako opaziti zlasti 
pri študentih, ki obiskujejo prvi letnik (Dyson in Renk, 2006; Colarič 
in Eder, 2008) ter med študenti, ki so bolj oddaljeni od doma (Bro-
oks in Dubois, 1995). Študenti prvih letnikov se soočajo s številnimi 
problemi, kot so izbira predmetov, navajanje na nov način učenja, 
razumevanje učbenikov in člankov, napisanih v tujem jeziku, obi-
skovanje zgodnjih predavanj po neprespanih nočeh, finančne in 
zdravstvene težave itd. Za veliko študentov je čas začetka študi-
ja tudi čas zamenjave kraja prebivališča, kar pogosto privede do 
domotožja in osamljenosti. Velikokrat to pomeni tudi izgubo po-
membnih socialnih stikov in podpore družine ter prijateljev. Zato 
morajo znova zgraditi socialno mrežo, hkrati pa se srečujejo tudi 
s številnimi študijskimi zahtevami (Perry idr., 2007; Petrova Yorda-
nova, 2015).
Študenti za soočanje s stresom uporabljajo različne strategije in 
stile spoprijemanja, ki se jih učijo in pridobivajo na podlagi lastnih 
izkušenj v procesih socialnega učenja že od otroštva naprej; najprej 
v interakciji s starši, pozneje pa z vzgojitelji, učitelji in vrstniki. Prav 
obdobje mladostništva s številnimi novimi izkušnjami je ključnega 
pomena za vzpostavljanje in prevzemanje konstruktivnih načinov 
spoprijemanja s stresom. Nekateri avtorji predlagajo, da je treninge 
spoprijemalnih veščin koristno uvajati že v poznem otroštvu in s 
tem omogočiti mladim, da v obdobje mladostništva oziroma štu-
dentsko obdobje vstopijo bolj »opremljeni«; to bi olajšalo njihovo 
soočanje z različnimi razvojnimi zahtevami in izzivi (Dolenc, 2015). 
Značilnosti spoprijemalnega vedenja v otroštvu in mladostništvu 
je pomembna osnova in izhodišče za spoprijemanje s stresom v 
odraslosti. Številni raziskovalci ugotavljajo, da so strategije spo-
prijemanja s stresom pomemben prediktor duševnega zdravja in 
psihološke prilagojenosti mladostnikov, predvsem na učnem po-
dročju (Hampel in Petermann 2006; Aydin 2010, v Dolenc, 2015).
Raziskava (Tice in Baumeister, 1997) je pokazala, da študenti, ki 
odlašajo svoje študijske obveznosti, doživljajo manj stresa na za-
četku semestra in veliko več na koncu semestra, ko odlašanje ni 
več mogoče. Ti študenti imajo posledično več simptomov bolezni. 
Reševanje problemov lahko učinkovito odstrani stresorje, kar lah-
ko privede do pozitivnega vpliva na zdravje posameznika. Park in 
Adler (2003) sta preučevala stile spoprijemanja s stresom študen-
tov Medicinske fakultete ter ocenila njihovo duševno in telesno 
zdravje ob koncu njihovega prvega letnika. Čeprav se je pri vseh 
študentih kot posledica kroničnega stresa skozi medicinsko izobra-
ževanje pokazal negativni vpliv na telesno in duševno zdravje, so 
se pokazale tudi nekatere razlike; pri študentih, ki so uporabljali več 
načrtovanega reševanja problemov, se je pokazalo manjše poslab-
šanje zdravja. Podobne so tudi ugotovitve Crocketta idr. (2007); 
udeleženci, ki so v večji meri uporabljali izogibajoče spoprijema-
nje, so bolj pogosto doživljali anksioznost in depresijo v primerjavi 
s tistimi, ki so izbrali spoprijemanje, usmerjeno na rešitev problema 
(Petrova Yordanova, 2015).
Problematika stresa pri mladih je v času hitrih družbenih spre-
memb zelo dinamična in zapletena, zato je na tem področju stro-
kovno delo, podprto z raziskovalnimi izsledki, ena izmed najod-
govornejših nalog družbe. Namen naše raziskave je bil analizirati 
stres ter načine spoprijemanja z njim pri študentih izbranih fakultet 
Univerze v Ljubljani.

šport na univerzi
271
 „ Metode
Preizkušanci
V raziskavo je bilo vključenih 622 študentov prvega in tretjega 
letnika dodiplomskega študija šestih fakultet Univerze v Ljublja-
ni: Medicinske fakultete, Fakultete za šport, Ekonomske fakultete, 
Fakultete za strojništvo, Pedagoške fakultete in Biotehnične fakul-
tete. Vprašalnik je izpolnilo 40,5 % študentov moškega in 59,5 % 
ženskega spola. 
Pripomočki
Vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi, je bil povzet in prirejen 
po vprašalniku Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bil leta 
2008 del raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri 
odraslih prebivalcih Slovenije« (»Ciljna populacija«, 2016). Za potre-
be naše raziskave smo vprašanja prilagodili populaciji študentov, 
ohranjena pa so v obliki, ki omogoča primerjavo rezultatov.
Postopek
Raziskavo je odobrila Komisija RS za medicinsko etiko februarja 
2016. Proces zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami 
Zakona o varovanju osebnih podatkov (Uradni list RS, št.59/1999). 
Podatki so bili obdelani z računalniškim paketom SPSS. Izračunali 
smo osnovno statistiko, hipoteze pa smo na ravni 5 % statističnega 
tveganja (p ≤ 0.05) preverjali s Hi-kvadrat testom. 
 „ Rezultati
Čas, namenjen študiju
Rezultati raziskave so pokazali, da se večina študentov uči nekaj-
krat na teden. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi 
glede na fakulteto in letnik. Najvišji odstotek študentov, ki se uči 
vsak dan in se uči sproti, je med študenti Fakultete za strojništvo 
(29,7 %), takoj za njimi sledi odstotek študentov Medicinske fakul-
tete (27,5 %). Precej manj študentov, ki se uči vsak dan in sproti, je 
med študenti Pedagoške fakultete (10,5 %) in Ekonomske fakultete 
(10,2 %), sledi Biotehniška fakulteta (8,8 %) in Fakulteta za šport (4,3 
%). Skoraj polovica študentov (47 %) Fakultete za šport se uči ne-
kajkrat na teden. Le nekaj dni pred izpiti pa se uči največ študentov 
Pedagoške fakultete (55,8 %).
Ugotovili smo, da se le nekaj dni pred izpiti uči bistveno več štu-
dentov 3. letnika v primerjavi s 1. letnikom. 
46,9 % študentov se uči manj kot dve uri na dan; tu izstopajo štu-
denti Fakultete za šport (70,1 %). 2 do 4 ure se uči 42,4 % študentov, 
5 do 7 ur 9 % študentov in več kot 7 ur 1,6 % študentov. Tudi tu 
so rezultati pokazali, da je razlika statistično pomembna glede na 
fakulteto; največ ur se učijo študenti Medicinske fakultete in Fakul-
tete za strojništvo.
Spanje
52,1 % študentov spi izven izpitnega obdobja 7–8 ur na dan, 38,5 
% 5 do 6 ur na dan, manj kot 5 ur na dan spi 4,4 % študentov in več 
kot 8 ur 5 % študentov. 
Ugotavljali smo tudi število ur spanja, ki bi si jih študenti želeli po-
noči med delovnim tednom. Razlika je statistično pomembna pri 
porazdelitvi glede na fakulteto in letnik. Višji odstotek študentov, 
ki bi si želelo spati več kot 8 ur na dan, je zaznati med študenti 
Pedagoške fakultete (51,2 %) in med študenti 1. letnika.
Študente smo spraševali tudi, kako pogosto so utrujeni po spa-
nju. Kar 67,1 % jih je odgovorilo, da so utrujeni najmanj 1–2-krat 
na teden, 8,6 % celo vsak dan. Statistično značilnih razlik glede na 
spol, fakulteto in letnik pri pogostosti utrujenosti po spanju nismo 
ugotovili.
Pogostost občutka napetosti, stresa in pritiskov
V Tabeli 1 je predstavljena pogostost občutka napetosti, stresa in 
pritiskov. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede 
na spol in fakulteto. Skoraj polovica študentov občasno občuti 
Tabela 1
Občutek napetosti, stresa, pritiskov
Nikoli Zelo redko Občasno Pogosto Vsak dan p
n % n % n % n % n %
Skupaj 10 1,6 102 16,5 290 46,8 188 30,4 29 4,7
Spol ≤0,05
Moški 7 2,8 62 24,7 126 50,2 51 20,3 5 2,0
Ženski 3 0,8 40 10,9 164 44,6 137 37, 2 24 6,5
Fakulteta ≤0,05
BF 1 1,1 19 20,9 50 54,9 18 19,8 3 3,3
EF 8 7, 5 25 23,4 47 43,9 23 21,5 4 3,7
FS 1 0,9 18 15,4 50 42,7 43 36,8 5 4,3
FŠ 0 0,0 24 20,5 67 57, 3 23 19,7 3 2,6
MF 0 0,0 7 6,9 38 37, 6 47 46,5 9 8,9
PeF 0 0,0 9 10,5 38 44,2 34 39,5 5 5,8
Letnik študija 0,140
prvi 4 1,1 57 15,5 186 50,7 102 27, 8 18 4,9
tretji 6 2,4 45 17,9 104 41,3 86 34,1 11 4,4
p – Hi kvadrat test; statistična značilnost.

272
napetost, stres in pritiske, od tega je največ študentov Fakultete 
za šport. Pogosto občuti stres 30,4 % študentov in vsak dan 4,7 
% študentov; največ študentov Medicinske fakultete in Pedagoške 
fakultete in najmanj študentov Fakultete za šport. Pogosto občuti 
napetost, stres in pritiske več žensk (Tabela 1).
Vzroki za napetost, stres in občutek pritiska 
V raziskavi smo ugotavljali vzroke, ki vodijo do občutka napetosti, 
stresa ali velikega pritiska.
Večina študentov (82,2 %) navaja kot vzrok »Obremenitve zaradi 
študija«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede na 
spol, fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Me-
dicinske fakultete, med študenti 1. letnika in med ženskami. 
18,6 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in občutek 
pritiska »Probleme v medsebojnih odnosih (družina, partner, pri-
jatelji)«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede na 
spol, fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Pe-
dagoške fakultete, med študenti 3. letnika in med ženskami. 
14,4 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in občutek 
pritiska »Osamljenost«, 11,0 % »Hrupno okolje«, in 3,1 % »Časovna 
stiska, prenatrpan vsakdan, pomanjkanje časa za sprostitev, pre-
hiter način življenja«. Statistično pomembnih razlik glede na spol, 
fakulteto in letnik pri omenjenih vzrokih nismo ugotovili.
8,4 % študentov navaja kot vzrok »Slabe odnose med kolegi na 
faksu«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede na 
fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Ekonom-
ske fakultete in med študenti 3. letnika. 
6,6 % študentov vidi vzrok v »Slabih materialnih pogoji za življe-
nje«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede na 
letnik; več je študentov 3. letnika. 
5,5 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in občutek pri-
tiska »Obremenjujoče obštudijske dejavnosti (študentsko delo, tre-
ningi …)«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede 
na spol, fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti 
Pedagoške fakultete in Fakultete za šport, med študenti 3. letnika 
in med ženskami.
Samoocena obvladovanja napetosti 
Več kot dve tretjini študentov (69,6 %) z nekaj truda obvladuje 
napetost, 16,5 % z večjim naporom in le 12,8 % zlahka. Razlika je 
statistično pomembna pri porazdelitvi glede na spol, fakulteto in 
letnik. Rezultati so pokazali, da težje obvladujejo stres zlasti štu-
denti Medicinske fakultete, zlahka pa študenti Ekonomske fakul-
tete. Večina študentov Fakultete za šport obvladujejo napetost z 
nekaj truda (77 ,8 %). Stres lažje obvladujejo študenti moškega spo-
la in tretjega letnika. 
Metode za obvladovanje napetosti, stresa in priti-
skov
V raziskavi smo ugotavljali metode, s katerimi študenti obvladujejo 
napetost, stres in pritiske.
Velika večina (72 %) študentov kot metodo navaja »Športno dejav-
nost«, kjer je razlika statistično pomembna pri porazdelitvi glede 
na fakulteto. Najvišji odstotek je zaznati med študenti Fakultete za 
šport (90,6 %), najnižji pa med študenti Pedagoške fakultete (54,7 
%). 
29,1 % študentov kot metodo obvladovanja napetosti, stresa in 
pritiskov navaja »Uravnoteženo prehrano in vzdrževanje normal-
ne telesne teže«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi 
glede na spol in fakulteto. Višji odstotek je zaznati med študenti 
Medicinske fakultete (38,6 %), najnižji pa med študenti Ekonomske 
fakultete (16,8 %) ter med ženskami. 
20,1 % študentov navaja, da napetost, stres in pritiske poskušajo 
obvladovati s »Tehniko sproščanja (meditacija, joga, avtogeni tre-
Tabela 2
Metode za obvladovanje napetosti, stresa in pritiskov
Telesna dejavnost (šteje tudi 
sprehod v naravi)
p
Uravnotežena prehrana 
in vzdrževanje normalne 
telesne teže
p
Tehnike sproščanja (medita-
cija, joga, avtogeni trening)
p
n % n % n %
Skupaj 445 72,0 180 29,1 124 20,1
Spol 0,585 0,012 0,220
Moški 184 73,3 59 23,5 44 17, 5
Ženski 261 71,1 121 33,0 80 21,8
Fakulteta ≤0,05 0,004 0,013
BF 68 74,7 31 34,1 21 23,1
EF 69 64,5 18 16,8 33 30,8
FS 79 68,1 26 22,4 13 11, 2
FŠ 106 90,6 37 31,6 23 19,7
MF 76 75,2 39 38,6 18 17, 8
PeF 47 54,7 29 33,7 16 18,6
Letnik študija 0,715 0,787 0,004
prvi 266 72,7 105 28,7 59 16,1
tretji 179 71,0 75 29,8 65 25,8
p – Hi kvadrat test; statistična značilnost.

šport na univerzi
273
ning)«. Razlika je statistično pomembna pri porazdelitvi glede na 
fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Ekonom-
ske fakultete (30,8 %), najnižji pa med študenti Fakultete za strojni-
štvo (11,2 %) ter med študenti 3. letnika. 
7,3 % študentov kot metodo obvladovanja napetosti, stresa in pri-
tiskov navaja »Zmanjševanje, kajenja, uživanja kofeina in alkohola« 
(najvišji odstotek je zaznati med moškimi), 4,9 % študentov nava-
ja »Umetnost in kulturo, ustvarjalnost« (najvišji odstotek študenti 
Pedagoške fakultete), 4,0 % navajajo »Druženje s prijatelji, zabava« 
(najvišji odstotek študenti Medicinske fakultete), 2,3 % navajajo 
»Spanje, počitek, odmik v samoto« (najvišji odstotek študenti Peda-
goške fakultete), 2,3 % »Posluževanje razvad« (povečanje uživanja 
alkohola, kofeina, prenajedanje, hitra prehrana)« (najvišji odstotek 
študenti Medicinske fakultete) ter 2,3 % »Iskanje socialne podpore, 
samopomoč«, kjer nismo ugotovili statistično značilnih razlik glede 
na spol, fakulteto in letnik študija. 
Ukvarjanje s športno dejavnostjo
Skoraj tri četrtine študentov torej kot metodo obvladovanja na-
petosti, stresa in pritiskov navajajo športno dejavnost. Na Sliki 1 
je predstavljeno število dni v tednu, na Sliki 2 pa število minut na 
dan, namenjenih športnim dejavnostim. Statistično značilnih razlik 
glede na spol, fakulteto in letnik nismo ugotovili.
5,2
35,4
39,5
19,9
Število dni v tednu - športna rekreacija (%) 
Nič 1 do 2 dni 3 do 5 dni Več kot 5 dni
Slika 1. Število dni v tednu, namenjenih športni rekreaciji.
Študentov, ki se sploh ne ukvarjajo s športom, je 5,2 %. Največ jih 
nameni športni rekreaciji 3 do 5 dni (39,5 %), nekoliko nižji odstotek 
(35,4 %) 1 do 2 dni, več kot 5 dni na teden pa se športno udejstvuje 
19,9 % študentov.
29,9
39,3
30,8
0
10
20
30
40
50
Do 30 minut 30 do 60
minut
Več kot 60
minut
Odstotki (%)
Število minut na dan - športna 
rekreacija
Slika 2. Število minut na dan, namenjenih športni rekreaciji.
Od tistih, ki se ukvarjajo s športom, se jih največ ukvarja 30 do 60 
minut dnevno – 39,3 % študentov, slaba tretjina pa je športno de-
javna do 30 minut na dan in podoben delež več kot 60 minut na 
dan.
 „ Razprava
Raziskava je pokazala, da se večina študentov uči nekajkrat na te-
den, približno tretjina pa le nekaj dni pred izpiti; največ študentov 
Pedagoške fakultete. Največ študentov, ki se učijo vsak dan in spro-
ti, je med študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete. 
Skoraj polovica študentov se uči manj kot 2 uri na dan, od tega 
dobri dve tretjini študentov Fakultete za šport. Največ sprotnega 
učenja zahtevata Fakulteta za strojništvo in Medicinska fakulteta, 
saj skoraj dve tretjini študentov Medicinske fakultete in polovica 
študentov Fakultete za strojništvo samostojnemu študiju namenijo 
2–4 ure na dan. Rezultati bi lahko bili povezani z občutki preobre-
menjenosti zaradi študija. Študenti Medicinske fakultete so najver-
jetneje obremenjeni s predavanji in kliničnimi vajami, saj študirajo 
manj časa na dan kot študenti Fakultete za strojništvo, a se hkrati 
počutijo bolj obremenjeni zaradi študija.
Večina študentov spi 7–8 ur na dan, toliko spi več kot polovica štu-
dentov 1. letnika, kar je več od ameriških študentov zaradi preo-
bremenjenosti z dejavnostmi. Nove generacije študentov hodijo 
spat kasneje, spijo manj in zato navajajo težave s študijem (Ma-
slowsky in Ozer, 2014). Pomanjkanje spanca ima na dolgi rok ne-
gativne učinke na posameznikovo zdravje in počutje. Nezadostni 
nočni počitek lahko vodi do večjih možnosti za poškodbe, manjše 
produktivnosti pri delu, povečane utrujenosti in zdravstvenih te-
žav. Že kratkotrajno pomanjkanje spanja vodi v zaspanost ter upad 
osnovnih kognitivnih funkcij, kot so budnost, pozornost in hitrost 
odziva (Škulj, 2018; Kajtna, Štukovnik in Dolenc Grošelj, 2011). 
Skoraj polovica študentov občasno občuti stres, dobra tretjina 
pogosto oziroma vsak dan, največ študentov Medicinske fakul-
tete in najmanj študentov Fakultete za šport. Občutek napetosti, 
stres in pritiske občuti več študentk kot študentov. Po podatkih 
Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno četrtina odraslih 
prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja 
stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih 
se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na 
delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci (Jeriček Klanšček 
in Hribar, 2018).
Ugotovili smo, da je najpogostejši vzrok za občutek napetosti, 
stresa ali velikega pritiska na študente obremenitev zaradi študija. 
Najbolj obremenjeni zaradi študija se čutijo skoraj vsi študenti Me-
dicinske fakultete ter večina študentov Pedagoške fakultete in Fa-
kultete za strojništvo. Najmanj obremenjeni so študenti Fakultete 
za šport in Ekonomske fakultete. Zanimivo je, da študenti Pedago-
ške fakultete pogosto občutijo stres (takoj za študenti Medicinske 
fakultete) in se v večini čutijo obremenjeni zaradi študija (87,2 %), 
kljub temu da samostojnemu študiju posvetijo veliko manj časa 
kot študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete. Ne-
davna raziskava med študenti Medicinske fakultete v Ljubljani in 
Mariboru je pokazala, da najvišjo raven stresa študentom obeh 
fakultet predstavljajo akademsko povezani stresorji, sledijo jim 
osebni stresorji (Kokalj in Bilban, 2015).
Visok odstotek obremenjenosti zaradi študija je med študenti 1. 
letnika. Sklepamo lahko, da so študenti 1. letnika bolj obremenjeni 
zaradi spremembe sistema iz srednje šole oziroma gimnazije na 
fakulteto. Bolj obremenjene zaradi študija se v veliki večini čuti-
jo ženske. Izpiti, družina in problemi z odnosi jim pogosteje kot 
moškim predstavljajo vire stresa (Steenberger, Allan in Ralph, 1993; 
Ronald, 1993). Le nekaj dni pred izpiti se uči mnogo več študen-

274
tov 3. letnika kot 1. letnika. Dejstvo, da študenti 3. letnika namenijo 
učenju manj sprotnega dela kot študenti 1. letnika, bi lahko razložili 
s tem, da se obremenitve tekom študija zmanjšujejo, ali pa se štu-
denti zgolj navadijo na študijski sistem in znajo bolje razporejati 
čas. 
Manj kot petina študentov navaja kot vzrok za občutek napeto-
sti, stresa ali velikih pritiskov probleme v medsebojnih odnosih, še 
manjši delež študentov pa osamljenost. Tudi za večino pakistan-
skih študentov medicine so najmočnejši stresorji izpiti in profesorji, 
sledijo problemi z razmerji, problemi v družini in domotožje (Sha-
ikh idr., 1993). 
Več kot dve tretjini vseh študentov izbranih fakultet Univerze v 
Ljubljani z nekaj truda obvladujeta napetost. Skoraj tri četrtine štu-
dentov kot metodo za obvladovanje napetosti navajajo športno 
dejavnost, predvsem študenti Fakultete za šport, ki se verjetno 
najbolj zavedajo pomena redne športne dejavnosti. Naša raziska-
va je pokazala, da je športno nedejavnih 5 % študentov izbranih 
ljubljanskih fakultet. Največ (40 %) se jih ukvarja s športom od 3- 
do 5-krat na teden, 35 % se jih ukvarja od 1- do 2-krat na teden, in 
20 % več kot 5-krat na teden, večinoma od 30 do 60 minut. Ma-
jerič (2015) je v raziskavi, v kateri je sodelovalo 1390 študentov in 
študentk Univerze v Ljubljani, ugotovil, da v zadnjem desetletju 
prihaja do povečevanja deleža športno aktivnih študentov. V letu 
2012/13 se je v primerjavi z letom 2001/02 povečal delež športno 
aktivnih študentov s 60,4 % na 76,8 % (Majerič, 2015), še vedno pa 
je stanje njihovega telesnega fitnesa na nižji ravni, kot bi lahko bil 
(Starc idr., 2016). Raziskava Majeriča in Zurčeve (2016) je potrdila 
pomembnost športa za slovenske študente; največ se jih ukvarja 
s športom 2- do 3-krat na teden v skupnem obsegu od 3 do 5 ur 
na teden v neorganizirani obliki. Redno športno dejavnih je 79,9 % 
študentov in 76,8 % študentk. 
Športna dejavnost je temelj zdravega načina življenja. Pri tem pa 
je seveda zelo pomembna tudi ustrezna prehrana. Skoraj tretjina 
študentov je kot metodo za spopadanje z napetostjo navedla skrb 
za uravnoteženo prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže, 
kjer je najvišji odstotek zaznati med študenti Medicinske fakultete 
in med ženskami, ki se verjetno bolj zavedajo pomembnosti zdra-
ve prehrane. Dobra petina študentov je kot metodo za obvladova-
nje stresa navedla tehnike sproščanja, med katerimi je bilo največ 
študentov Ekonomske fakultete in študentov 3. letnika. Študentom 
v ZDA najpogosteje pomagajo pogovor z družino in prijatelji, pro-
stočasne aktivnosti, športna dejavnost, socialna podpora, sveto-
valna služba in obšolske dejavnosti (Pierceall in Keim, 2007; Chang, 
Eddins Folensbeee in Coverdale, 2012), raziskave med študenti v 
drugih državah pa kot metode za obvladovanje stresa navajajo 
druženje s prijatelji, spanje, glasbo, šport, izolacijo in študij (Pod-
stawski, Gornik in Gizinska, 2013; Shaikh idr., 1993). Ženske v stresnih 
časih raje študirajo in spijo, medtem ko se moški raje družijo s prija-
telji, igrajo šport ali se izolirajo (Shaikh idr., 1993).
 „ Sklep 
Z raziskavo smo želeli analizirati stres in spoprijemanje z njim pri 
študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. V bodoče bi bilo 
smiselno spremljati isto populacijo študentov skozi vsa leta nji-
hovega študija, saj bi tako lahko sledili spremembam njihovega 
življenjskega sloga in razvoju izgorelosti. S tem bi tudi spremljali 
učinkovitost preventivnih programov. S pričujočo raziskavo smo 
sicer dobili podatke o različnih fakultetah Univerze v Ljubljani, saj 
nas je zanimal pojav stresa in spoprijemanje z njim na povsem raz-
ličnih programih študija, a bi bilo v prihodnosti dobro zajeti vse 
fakultete Univerze v Ljubljani in tudi drugih Univerz v Sloveniji ter 
vse letnike, saj bi s tem izboljšali reprezentativnost vzorca. Koristno 
bi bilo še podrobneje raziskati njihov odnos in stališča do dejavni-
kov življenjskega sloga, koliko so osveščeni o zdravem življenjskem 
slogu in kolikšen je interes za izobraževalne programe na to temo 
ter interes za različne delavnice o metodah obvladovanja stresa in 
izgorelosti. Znanje je namreč eden od prvih pogojev za začetek 
razmišljanja o spremembi tveganega vedenja, ki posledično vodi 
k bolj zdravemu življenjskemu slogu. 
Tudi v predhodnem izobraževanju (v osnovni in srednji šoli) bi bilo 
treba več pozornosti nameniti razvijanju različnih programov za 
učinkovitejše obvladovanje stresa pri mladih. Gre predvsem za 
spodbujanje pozitivne samopodobe in samozaupanja, razvijanje 
socialnih spretnosti, učenje reševanja problemov, spoznavanje 
različnih tehnik sproščanja ter spodbujanje k zadostni in primer-
ni športni dejavnosti za zmanjševanje učinkov stresa pri mladih. 
Študenti, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, so namreč manj 
podvrženi simptomom depresije, stresu in prekomerni telesni masi 
ter so tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem. Pomembno je, da se 
študenti tudi preko športnega udejstvovanja znajo spoprijemati s 
stresom in privzemati vedenja za krepitev zdravja.
Z raziskavo smo izpostavili problem stresa in spoprijemanje z njim 
pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. Z nadaljnjim 
raziskovanjem in pripravo učinkovitih ukrepov bi lahko izboljša-
li kakovost življenja študentov, kar bi tudi kasneje pripomoglo k 
manjši izgorelosti na delovnem mestu, ker bi se mladi že kot štu-
denti bolje zavedali tega problema in poznali ustrezne preventiv-
ne ukrepe.
 „ Literatura
1. Adewuya, A., Ola B., Aloba, O., Mapayi, B. in Oginni, O. (2006). Depres-
sion amongst Nigerian university students. Prevalence and sociode-
mographic correlates. Social Psychiatry Psychiatrical Epidemiology, 41, 
674–8.
2. Baša, L., Jevšnik, M. in Domajnko, B. (2007). Dejavniki stresa med štu-
denti. Obzor Zdr N, 41, 77–84.
3. Brooks, J. H. in DuBois, D. L. (1995). Individual and environmental pre-
dictors of adjustment during the first year of college. Journal of College 
Student Development, 36 (4), 347–360.
4. Chambel, M. J. in Curral, L. (2005). Stress in academic life: Work charac-
teristics as predictors of student well-being and performance. Applied 
Psychology: An International Review, 54, 135–147.
5. Chang, E., Eddins-Folensbee, F. in Coverdale, J. (2012). Survey of the 
prevalence of burnout, stress, depression, and the use of supports by 
medical students at one school. Acad Psychiatry, 36 (3), 177–82.
6. Ciljna populacija »Programa temeljnega izobraževanja s področja pro-
mocije zdravja in preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) 
v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinski medicini«. (20.6.2016). 
CINDI Slovenija. Pridobljeni iz http://cindi-slovenija.net/
7. Colarič, D. in Eder, K. (2008). Anksioznost in depresija pri študentih Univer-
ze v Mariboru (Raziskovalna naloga). Univerza v Mariboru, Medicinska 
fakulteta, Maribor.
8. Crockett, L. J., Iturbide, M. I., Torres Stone, R. A., McGinley, M., Raffaelli, 
M. in Carlo, G. (2007). Acculturative stress, social support, and coping: 
Relations to psychological adjustment among Mexican American col-

šport na univerzi
275
lege students. Cultural Diversity and Ethnic Minority Psychology, 13(4), 
347–355.
9. Dernovšek, M. Z., Gorenc, M. in Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres. Lju-
bljana: IVZ RS.
10. Dolenc, P . (2015). Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvu. Re-
vija za elementarno izobraževanje, 8(4), 177–189. 
11. Dyson, R. in Renk, K. (2006). Freshmen adaptation to university life: De-
pressive symptoms, stress, and coping. Journal of Clinical Psychology, 
62, 1231–1244.
12. Gizinska, R., Górnik, K. in Podstawski, R. (2013). Habits and Attitudes of 
First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding 
Healthy Lifestyle. Education in Medicine Journal, 5 (3), 64–76. 
13. Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka 
šola za zdravstvo.
14. Hudd, S., Dumlao, J., Erdmann-Sager, D., Murray, D., Phan, E., Soukas, N. 
idr. (2000). Stress at college: Effects on health habits, health status and 
self- esteem. College Student Journal, 34, 217–227.
15. Ivartnik V. (2011). Življenjski slog in zdravje študentov. Maribor: Zdra-
vstvena fakulteta, Univerza v Mariboru.
16. Jeriček Klanšček, H. in Hribar, K. (2018). Obvladovanje stresa. V M. Vinko 
(ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Korošec (ur.), S. Tomšič (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako 
skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev 
Slovenije (str. 18-21). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
17. Kajtna, T., Štukovnik, V. in Dolenc-Grošelj, L. (2011). Effect of acute sleep 
deprivation on concentration and mood states with a controlled effect 
of experienced stress. Zdravniški vestnik, 5(80), 354–361.
18. Kokalj, J. in Bilban, M. (2015). Stresorji in izgorelost med študenti me-
dicine – primerjava med Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru. 
Medicinski razgledi, 54 (3), 335–45.
19. Majerič M. (2015). Analiza razvoja in pogostost ukvarjanja s športom pri 
študentih Univerze v Ljubljani. Revija Šport, 63 (3–4), 109–13.
20. Majerič, M. in Zurc, J. (2016). Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdrav-
jem – pilotna študija pri študentih Univerze v Ljubljani. Revija Šport, 64 
(1–2), 203–8.
21. Podstawski, R., Górnik, K. in Gizinska, R. (2013). Habits and Attitudes of 
First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding 
Healthy Lifestyle. Educ Med J, 5 (3), 64–76.
22. Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt 
SLOFIT študent na ljubljanski univerzi. In: Zdrav življenjski slog študen-
tov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Slovensko akademsko športno dru-
štvo, 18–30.
23. Mao, Y. (2005). Stressor, coping style and emotion of normal college 
students. Chinese Journal of Health Psychology, 13(2), 136–139.
24. Maslowsky, J. in Ozer, E. (2014). Developmental trends in sleep duration 
in adolescence and young adulthood: Evidence from a National Uni-
ted States Sample. Journal of adolescent health, 54 (6), 691–7.
25. Park, C. L., in Adler, N. E. (2003). Coping style as a predictor of health and 
well- being across the first year of medical school. Health Psychology, 
22, 627–631.
26. Petrova Yordanova, Y. (2015). Stres in dejavniki stresa med študenti psi-
hologije (Magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 
Maribor.
27. Perry, R. P., Hall., N. C. in Ruthig, J. C. (2007). Perceived (academic) control 
and scholastic attainment in college students. V R. Perry in J. Smart (Ur.), 
The scholarship of teaching and learning in higher education: An evi-
dence- based perspective (s.477-551). New York, NY: Springer.
28. Pierceall, E.A. in Keim, M.C. (2007). Stress and coping strategies among 
community college students. Community Coll J Res Pract, 31 (9), 703–12.
29. Podjed, T. (2015). Prepoznavanje in obvladovanje stresa med študenti 
(zaključna naloga). Univerza na primorskem fakulteta za matematiko, 
naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper. 
30. Podstawski, R., Górnik, K. in Gizinska, R. (2013). Habits and Attitudes of 
First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding 
Healthy Lifestyle. Educ Med J., 5 (3), 64–76.
31. Rakovec-Felser, Z. (1991). Človek v stiski – stres in tesnoba: povod in 
posledica bolezni. Maribor: Založba Obzorja.
32. Ronald BW. A survey of university health centers in Western Canada. J 
Am Coll Health. 1993; 42: 71–6.
33. Shaikh, B. T. in Deschamps, J. P. (2006). Life in a university residence: 
Issues, concerns and responses. Education for health 19(1), 43–51.
34. Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt 
SLOFIT študent na ljubljanski univerzi. V H. Berčič (ur.), Zdrav življenjski 
slog študentov: zbornik (str. 18–30). Ljubljana: Fakulteta za šport, Slo-
vensko akademsko športno društvo.
35. Steenberger, B.N., Allan, J. in Ralph, A. (1993). Research in college health: 
Analyzing & communicating results. J Am Coll Health, 42, 99–104.
36. Škulj, P. (2018). Analiza vedenjskega sloga in športne aktivnosti pri študen-
tih Univerze v Ljubljani (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za Šport, Ljubljana.
37. Tice, D. M., in Baumeister, R. F. (1997). Longitudinal study of procra-
stination, performance, stress, and health: The cost and benefits of 
dawdling. Psychological Science, 8, 454–458.
38. Tyson, P., Wilson, K., Crone, D., Brailsford, R. in Laws, K. (2010) Physical 
activity and mental health in a student population. Journal of Mental 
Health, 19, 492–499.
39. Videmšek, N. in Vesnić, S. (2016). Življenjski slog in izgorelost pri štu-
dentih Univerze v Ljubljani (raziskovalna naloga). Medicinska fakulteta, 
Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
40. Yang, H. J. (2004). Factors affecting student burnout and academic 
achievement in multiple enrollment programs in Taiwan’s technical–
vocational colleges. International Journal of Educational Development, 
24 (3), 283–301.
41. Youngs, B.B. (2001). Upravljanje s stresom za učitelje. Ljubljana: Educy.
Naja Videmšek, dr. med.
naja.videmsek@gmail.com