Odgovorno pri kadrovanju
Z nedavno obravnavo ocene o uresničevanju socialistične samoupravne kadrovske politike na seji občinske konference ZK, je bila zaokro-žena ustvarjalna razprava o tej problematiki v občini kakor tudi v Ljubljani. Oblikovane so bile aktualne idejnopolitične naloge, ki povezu-jejo osnovne organizacije ZK in komuniste, de-lujoče v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah, da se odločno in u-stvarjalno borijo za uveljavljanje takšne kad-rovske politike, ki je dejanski odraz interesov in potreb socialističnega samoupravnega druž-benega lazvoja. Komunisti v Siški smo si že pred več kot dvema letoma začrtali smernice, kako bomo izvajali tovrstne naloge. Danes ob oceni uresničevanja te politike ugotavljamo, da so takrat opredeljene ključne naloge v celoti še vedno aktualne.
Gre za dolgoročna družbenopolitična priza-devanja samoupravljalcev, torej delavcev, de-lovnih ljudi in občanov, da kadrovska politika postaja vse bolj stvar nas vseh. Iz ocene o ure-sničevanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih ob-čin izhaja, da je bil ta dokument zelo potreben in v veliki meri tudi realiziran, saj se izražajo nekateri vidni uspehi. S širjenjem kadrovske osnove, z večjo demokratizacijo kadrovske po-litike ob upoštevanju razrednih meril, se je zelo izboljšala kadrovska struktura, tako v gospo-darstvu, kakor tudi v družbenih dejavnostih. Ob množičnosti se je torej izboljšala tudi ka-kovost,
Vse več organizacij združenega dela ima kadrovske službe oziroma delavce, ki te naloge strokovno opravljajo, kar kaže, da velika veči-na OZD načrtuje kadrovske potrebe, intenziv-nejši je pristop pri izdelavi razvidov del in na-log; programi štipendijske politike že predstav-ljajo sestavni del letnih planov temeljnih samo-upravnih organizacij in skupnosti.
Ob teh dejstvih pa ne moremo mimo po-manjkljivosti, ki pa jih ima pravzaprav vsak samoupravni splošni akt in so posledica uresni-čevanja novih družbenih odnosov.
Največ pomanjkljivosti se še vedno opaža pri kadrovanju vodilnih in vodstvenih delavcev oziroma delavcev s posebnimi pooblastili. Ka-žejo se v ozkosti pri kadrovanju teh delavcev za opravljanje funkcij, pri zapiranju v ozke kadrovske kroge, kjer pogosto krožijo isti ljud-je, ki pa se vseskozi ne potrjujejo z delom.
V mnogih samoupravnih sredinah samo-upravni odnosi šepajo prav zato, ker nimajo ustreznih rešitev na nekaterih vodilnih poslo-vodnih funkcijah. Sicer ni lahko biti dober vo-dilni delavec, posebno v pogojih socialistič-nega samoupravljanja, kajti delavci sprejema-jo in priznavajo, poleg znanih »avtoritet«, Ie avtoriteto moralnoetične doslednosti, strokov-ne ustvarjalnosti, organizacijske sposobnosti in . družbenopolitične aktivnosti. Nobena od teh vrlin druge ne izključuje, temveč se medse-bojno dopolnjujejo.
Vsi samoupravljalci, posebno pa komunisti, so dolžni, da se v vseh samoupravnih sredinah, kjer delujejo, pri kadrovanju zavzemajo za to, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Pri tem je treba zagotoviti, da bodo na naj^d-govornejše funkcije prihajali delavci, mlajši kadri, ki s svojim vsakdanjim delom dokazuje-jo, da hočejo spreminjati odnose, iskati nove rešitve in so se pripravljeni boriti za uveljav-ljanje takega samoupravnega položaja delavca v združenem delu, kot je opredeljeno v zakonu o združenem delu in ne nazadnje v kon-gresnih dokumentih Zveze komunistov.
Vrsta nalog, ki stoje pred nami na področju kadrovske politike, se nanaša in je že vgrajena v predlogu novega družbenega dogovora. Le-ta je v zadnji fazi sprejemanja v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih in mora bi-ti sprejet do 15. oktobra 1979. Uresničevanje tega dokumenta pa zahteva poleg ZK tudi intenziv-no politično akcijo sindikata, socialistične zve-ze in ZSMS, saj je potrebno vrsto določil vgra-diti v temeljne splošne akte vseh samoupravnih subjektov in se stalno zavzemati za dosledno spoštovanje opredeljenih načel in določil druž-benega dogovora.
Janez Elikan