LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, 1919. AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. 'J^p^slo^a tlačij STEV. (No.) 44. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. APRILA 1922. LETO (VoL) VIH- RAZOROZEYALM KONFERENCA. "Čas je tukaj, da narodi Evrope pozabijo, kar je bilo, si odpuste in * si sežejo v roke, da ne bo več sovražnikov in zaveznikov, da bomo vsi zopet nazaj bratje, ki bomo drug rirugemu pomagali" — tako nekako je govoril ministerski predsednik I-talije Facta, ko je otvoril konferenco narodov v Genovi pretekli pon-delek. Lepe besede, ako bodo postale kedaj resnica. Prva točka konference je bila Rusko vprašanje. Čičerin se je dobro izkazal s svojim nastopom! Kakor vse kaže, igra zopet glavno ulogo Anglija. Nemčija. Anglija in Rusija so skupaj proti Franciji. Ko zt je šlo za razoroženje Evrope je Francija protestirala, da se o tem sploh govori. Cičerin je pa jako di-plomatično odgovoril, da je bil do sedaj edini uzrok. zakaj bi se države ne razorožile, v Rusiji .v bolj še v i-kih. Cičerin pa izjavlja v imenu Rusije, da je Rusija pripravljena odložiti orožje. Pri popoldanski seji je Čičerin prostiral proti temu, da so navzoči tudi zastopniki Rumunije in Japonske, iz uzroka, ker je Rumunija zasedla Bessarabijo in Japonska vsho-dno Sibirijo. Predsednik Facta ni hotel sprejeti protesta, češ da imajo vse države, ki so povabljene na ; zveri, je odšla pod vodstvom profesorja Onellija. Toda do sedaj nismo čuli še ničesar, ali so prišli srečno in kaj do dosegli. Najprej so se bali, da jih je "lintvern" vse požrl. Toda zdaj se je pa izvedelo, da je go-verner pokrajine, kjer živi zver, prepovedal profesorju in ekspediciji iti na lov. Sedaj se vrše pogajanja med governerjem in ekspedicijo, ali smejo naprej ali morajo nazaj. POSEBNA POSTAJA ZA ZRAKOPLOVE. Lajt. Arnold je imel v torek v Chi- do o omejitvi papirnatega denarja. „ r^ , . j cago govor pred člani Rotarv Club, Odstranitev zadrzkov za uvoz 0 * in izvoz. 4. Enaka razdelitev surovin sveta med državami in narodi. 5. Zopetna uvedba popolnoma prostega prehoda železnic in ladij iz države v državo, kakor je bilo preje pred vojsko. kjer je predlagal, naj bi mesto Chicago poskrbelo za primerno postajo za zrakoplove. Predlagal je, naj bi se sezidalo poslopje z najmanj 20 nadstropji, na katerega strehi bi bila [ta postaja. Seveda bi moralo biti to poslopje nekaj velikanskega. To po- ....... . . ... . slopje naj bi pa bilo tako urejeno, Boljseviki so se izjavili, da so za- | . ... . „ i- - , j ■ 1 1 1 da bi bilo zvezano z vsemi železni- dovoljni, ako jih za sedaj vlade s;i-!., . . . . . skimi postajami mesta, mo začasno priznajo kakor pravimo; 1 J JUGOSLOVANSKE NOYICE I >7 DELAVSKIH KROfiOY. Svobodomiselni hlapci najponiž- nejše vrste so postali samostojneži. V zadnjem Kmetijskem listu se zopet z vso silo ter s celimi litanijami laži, ki jih že vsi na pamet znamo,j proti klerikalizmu, kar pri liberalcih redno pomenja vse, kar je ver-i skega in z vero v zvezi. Pfc> podivjani in skrajno obupni pisavi Kmetijskega lista sodeč moramo misliti, , . .. • da je notranji razkroj v samostojni stranki še precej večji in žalostnej-ši, kot smo mi sodili. Sicer sta pa to tudi pokazala Pucljeva shoda v Slovenski Bistrici in v Kranju, ki sta bila brezdvomno povod in vzrok, da je Kmetijski list spustil žalostno] in dolgo pritožbo na svoje somišljenike, da lenobo pasejo. Zelo propal ali pa zelo neumen bi moral biti tisti kmet ,ki bo danes še delal tlako samostojnežem. Samostojneži so mu spletli železen bič v podobi centralizma. ki bo izbil zadnjo kapljico krvi iz telesa slovenskega kmeta; potem naj jim pa ta še lestvico drži. po kateri bi plezali razni Puclji in Ureki do državnih korit! Kmetijski list. nikar ne zahtevaj nemogočih stvari. Y. M. C. A. NA KITAJSKEM. Delovanje te organizacije, ki se je "de facto." Velike varnostne naprave je via da uredila, da varuje boljševiške za .... 4. ■ -i v- - i i i tU(il ,necl vojsko pokazalo v jako sl:i- stopnike. \ ec kakor 2.000 oseb je ..... . J 1 • , • . . . bi luči, da je vse njih krščanstvo nai- pohcija izgnala iz mesta, ker so bile: . . . J ...... %. . . vec samo v imenu in da ie tukai sa- nevarne boljsevikom. Mesto je sko- . J J , , , . . mo koristolovstvo uradnikov, da ie raj popolnoma zasedeno od vojaštva. . J njeno krscanstvo ni pravo, je tudi na Kitajskem vzbudilo veliko nejevoljo med pogani. Ta nevolja se je pa obrnila proti vsem krščanskim misijonarjem. ker kitajci ne razločujejo med protestantizmom in katolicizmom in bati se je zopet resnih nemirov. UBOGA RUSKA. Evropske države so kakor lačni volkovi, ki samo preže, kako bi si napolnili svoje prazne blagajne. Nesrečna Rusija je sedaj popolnoma na tleh, uničena za stoletja. Vendar Rusija ima nezmerno bogastvo še skrito v svoji zemlji. Evropske velevlasti sedaj samo preže pred Rusijo in iščejo, kdo bo največ nakradel. Nemčija seveda ima svoje kremplje po SAD PROHIBICIJE. (>d novega leta se je pijančevanje v mestu New York podvojilo. Ko- -1 , - , , , misar za poboljševanje ie izdal za nemškem zidovstvu ze globoko za- 1 . J J , , - i, l>rve tri mesece leta statistiko oseb, sajene v ubogo državo in bode veli- . ... . . , .... . ki so bile aretirane 111 poslane v nc>- ko generacij prešlo, predno se bodo .. K J teh krempljev otresli. Anglija je dru Košarico so dobili. Samostojneži so poslali srbski stranki zemljorad- nikov milo prošnjo, če bi ne kazalo zopet pogovoriti se o skupnosti. Samostojneži so namreč že storili svojo dolžnost za centralizem, vlada jih ne rabi več. plačilo so tudi že prejeli in zdaj se ponujajo na vse strani. Na zboru zemljoradnikov. ki se je vršil 20. in 21. februarja v Belgradu, se je pismo samostojnežev prebralo in brez naualjnega sklenilo, da s takimi ljudmi nobene skupnosti. TAT MONSTRANCE ARETIRAN V Mariboru je aretiran 27-letni Karel Vaupotič. mehanik in šofer, ki je ukradel v stolni cerkvi mon-štranco in jo imel potem skrito v svojem kovčeku. Povedal je. da je noč v kateri je ukradel monštranco' prespal v spovednici. Tat pa ima baje še več drugih tatvin na vesti ! GOMPERS HVALI DELAVSKE UNIJE. Gompers, predsednik Am. delav. fed. je govoril v torek pred Meščanskim klubom v Chicago, kjer je rekel med drugim : "En velik madež nosi sedanja tolikanj hvalisana civilisacija. da v tej naši bogati deželi več kot 5 milijonov človeških bitij mora iskati načina^ da si najde svojega vsakdanjega kruha. Ko bi ne bilo organiziranega delavstva in bi se posamezniki morali pogajati z brezvestnimi delodajalci, ne 5 milijonov, najmanj 10 milijonov delavcev bi bilo danes brez dela in v državi bi vladala velika anarhija. Trgovci Združenih Držav so dolžni veliko hvaležnost organiziranemu delavstvu, ki je stalo vedno na strani pravice in enakopravnosti. Ko bi res dolgi delavniki in nizke plače pomagale industriji k procvitanju, potem bi morala Kitajska biti najbolj cvetoča država." NAVADNIM DELAVCEM NA ŽELEZNICAH ZNIŽANE PLAČE. Chicago. 111.. 12. aprila. — Na svojem sestanku v Chicagi pred par dni so baje sklenili zastopniki raznih že-iezniških družb, da bodo znižali plačali navadnemu delavstvu po železnicah. Delodajalci delajo načrte za zničevanje plač pri tem seveda, prav nič ne pomislijo, da priprost navadni železniški delavec danes ne zasluži niti $75.00 na mesec. Kdo more pri današnjih razmerah plačevati visoke rente in udobno ali vsaj pošteno preživeti svojo družino za borih $75.00 na mesec? Ako bi imeli železniški delodajalci kaj poštenja v svojem srcu, bi gotovo kaj takega ne sklepali, da bi namreč trgali iz rok ubogega delavca, še tisto boro skorjico kruha, katero ubogi železniški delavec tako krvavo zasluži v potu svojega o-braza. ga pijavka. Francija že komaj zraven more, ker ji ne pusti nemška-angleška-italijanska zveza. Združene države so jako dobro poučene o vsem tem nagnjusnem početju evropskih kapitalistov, zato je pa vlada protestirala in zahteva pravičnosti za nesrečni narod. — Vse to se ima sedaj izvršiti v Genovi. Boljševizem je sedaj na tleh. Bolj-ševiški voditelji so sedaj popolni kapitalisti — kakoršni so bili vednD, če so tudi nosili na svojem obrazu masko prijateljev proletarijata. PROTI ARBUCKLE-U. Sodna obravnava proti milijonarju, igralcu za moving picturje. Ar-buklu se bliža koncu. Ko to pišemo je že zaslišanje prič končano in zagovornik in državni pravdnik govorita. boljševalnice radi pijančevanja. Številke kažejo ravno še enkrat toliko slučajev, kakor lansko leto ob istem času. m BRZOVLAK SKOČIL IZ TIRA. Watkins. Ia. 12 marca. — Na progi Northwestern železnice je sinoči skočil iz tira najhitrejši brzovlak blizu mesta Watkins, Iowa. Vlak je vozil proti Chicagi z največjo bre-zino. Več potnikov je ranjenih in potniški vozovi so občutno poškodovani. VELIKI SNEŽENI ZAMETI PO CANADI. Po centralni Canadi, so baje zadnje dni divjali strahoviti viharji in sneženi zameti. Sneg je po enih krajih zapadel skoro nad 3, čevlje visoko. Brzojavne zveze so po več krajih popolnoma razdejane. DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Vcerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$2.10 50 lir ...................$ 3 25 1000 kron ................ 4 00 100 lir .................... 6.10 5000 kron ...............• 1900 500 lir ................... 28.50 10000 kron ____• •......... 38.00 1000 lir ........• •.....•... 56 00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $7500 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST** 1849 West 22nd Street Chicago, 111. Izhaja trikrat na teden vaalri Torek, Četrtek in Soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven C hi cage) $3.00. Za Evropo S3.50. Za Chicago >3.50.__ ^Ključ do napredka je edinost Issued tri - weekly every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for linked States (except Chicago) per year $3 .00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. \7Jac do zmage je edinost "EDINOST" EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press •649 W. aand Street, Chicago, IU. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111 Sntered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago. 111. under the Act of March 3, 1879- "Verujem v Slovanstvo." Te članke, nam je poslal Rev. J. M. Trunk, ki so odgovor, ali kakor sam pravi spopolnitev krasnega članka, katerega smo prinesli izpod peresa našega Pariškega dopisnika č. G. Kuharja. Jako smo hvaležni za lepe besede navduševanja in upanja gospoda Trunka. Vendar če vzamemo razmere, v katerih je danes Slovanstvo — take kakoršne so, pa je težko vrjeti v kak optimizem. Res je, Slovanstva ne bodo uničili. Toda po človeško sojeno, bo preje preteklo novih tisoč let, predno se bo Slovanstvo zopet nekoliko dvignilo. Za novih tisoč let bi človek sodil, je pa vsaka nada na kako boljšo prihodnjost Slovanstva, šla. 2id in Nemec sta pijavki. Gorje narodu, v čigar telo se zasesata. Ko bi bila kdaj sita, bi človek vrjel, da bo prišla rešitev, 3cajti tudi pijavka, ko se je nasesala človeške krvi, sama odpade. Zid in Nemec • bo pa odpadel takrat, ko bo padel narod, katerega je izsesal in uničil. Slovanstvo }e pa prepohlevno, nima energije, nima odločnosti, da bi se moglo upreti in rešiti samo. Opozarjamo pa na te članke gospoda Trunka vse ameriške Slovence, naj jih ■ dobro prečitajo in naj jih dajo citati tudi svojim rojakom, ki niso na naš list naročeni. Vredni so, da jih vsi prečitamo in premislimo dobro. Gospodu Trunku se pa zahvalimo za nje. J. M. Trunk: UVOD. \ ~ Learn to creep, before you run! Najprej po štirih, potem po dveh. Dne 28. svečana je prinesla "Edinost" v štev. 25. izviren dopis iz Pariza. Gospoda Kuharja poznam le po imenu. Iz spisa povzamem, da tiči r.ekaj zrelega v njem. "Ex ungue leonem" — "po šapi spoznam leva* , po dobrih mislih pisatelja. Kar je hotel povedati, je g. Kuhar dobro posedal, zadel v črno. Ampak nisem zadovoljen z njegovim dopisom. Povem, zakaj mi dopis ne ugaja. "Rušil si. Slovan," pravi, "dobro rušil" in strgal spone, ki so te vklesale, osloboaiL si se! Plato mihi amicus, sed magis amica veritas. Ali je res. da je Slovan dobro rušil, da je sploh rušil? Tudi nam v prid ne smemo varati. Nočem segati nazaj v slovansko zgodovino, na to tudi g. Kuhar ni mislil. A če se ozrem nazaj, najdem le en pravi zgodovinski dogodek. ki kaže, da je Slovan dobro rušil, namreč, ko je srbski šumadijac -nekako prec sto leti stri in zrušil turško kopito. Morda bi se sem še moralo prištevati to, ko so Rusi štrli tatarski jarem. Drugega slovanskega rušenja zgodovina ne pozna. G. Kuhar je mislil na zadnje dogodke ko'i-cem svetovne vojske. "Dobro si rušil, Slovan!" Pa ko bi bil! Boga mi! Kje? Kako? 4 'Rus je porušil policaj ski režim carstva". pravite. Ne. To, "kar je naredil Rus ni še delo, to ni rušenje okov in spon, to je uničevanje, to je propast lastne domovine. Pa je rušil in ruši to Rus, Slovan? Ali ne veste, kako se je pričelo? Ali ne znate, čegavo delo je to? Kdo je p:>-^lal na stotine židovskih Leninov in Trotckvjev v Rusijo "rušit"? Ali ni bil Nemec? Ali je Nemec to storil, da osvobodi Rusa, da Rus ruši cari-stične spone? Nemec je prišel rušit in še ruši. ker mu je še premalo ruskih razvalin. Poljaki so rušili? — Smešno. Menda, ko so Hohenzollerca ali vsaj Habsburžana hoteli postaviti za kralja? Ne. Pricapljali so tudi Poljaki, ko so drugi res nekaj dobro zrušili. Hrvatje? Zeleni kadri? Rušili so, da, a ne mažarskih in lahonskih spon, temveč rušili in plečkali so lastne rojake in požigali njih domove. Avstrijo? Še danes so v njo zaljubljeni. Slovenci? Strašno se postavljamo! Nekaj rušenja je bilo v Juden-burgu, nekaj v Ptuju, pozneje nekaj ob Plavi. A rušenjespon to ni bilo, vsaj ne nameravano. Zato smo pa tudi pošteno rušili n. pr. na Koroškem s 13 vojaki! Pa še ti so odšli in srečno smo vse zrušili! "Dobro si rušil. Slovenec!" a ne avstrijskih spon, saj jih je še zdaj po 3 letih 80 proč. za Avstrijo! Pa "Narodno veče"? Gola tormaliteta, ko so drugi delo skon čali. — Bulgari so rušili Slovana, o Slovakih je vsaka beseda odveč, kolikor Tes niso se čutili s Čehi en narod. Le dva Slovana sta res rušila in dobro Tušila, namreč Čeh in Srb. Čehi so rušili sistematično, premišljeno, pripravljeno, Srb je rušil z mečem. Vse drugo je domišljavost po zmagi-igolo gobezdanje. Ne varajmo same sebe! Pa ima dopis g. Kuharja še drugo stran, ki se mi ne dopade. G. Kuhar pravi, da Slovan zdaj slabo ruši in bo vse zrušil. Pcipoznam in obžalujem. G. Kuhar je gotovo večkrat slišal med Francozi besedo "inpro-| duetivite slave." Slovani smo nezmožni za ustvarjenje . . . Germanskim plemenom moram priznati, da so "staatsbildende Voelker", Slovanom tega pridevnika narava ni dala . . ." Tako piše sam in to se strinje s tem, kar hočejo Francozi označiti z zgorajšnjo besedo. Nihče ne bo temu oporekal, ako le količkaj pozna slovansko zgodovino. Pritrdim g. Kuharju, •<'a Slovani nimajo dosti smisla za konstruktivno delo. Če pa vzamem ves dopis v celoti, moram pa žal reči, da je tudi v dopisu le malo konstruktivnega. Ne rečem, da bi bil dopis destruktiven, pač pa trdim, da je le preveč "inproduktif." Nikakor ni povsem. Dobro je tudi, da kažemo na naše Tane, na našo nezmožnost, ker le tako more priti ozdravljenje. Bolezen je treba priznati. Pri tem pa ne smemo ostati. Bolezen je treba zdraviti, rane celiti. Mi moramo postati "productif", ali konstruktivni. Z samim •'jamranjem" še noben bolnik ni ozdravel. Ali tarnanje, odkrivanje ran ne dela nas malodušnih? Ali ni marsikdo, ki je čital dopis, odložil list in vzaihnil: "Slovani smo za figo!? Kaj bi se trudili? Vse nič ne pomaga! Vse države bodo šle rakom žvižgat, ker nimamo smisla za konstrukcijo, ker nismo za svobodo!" Udariti je treba na drugo struno! Podati se moramo na drugo pot. Zgodovinar ni zgodovinar, ako našteva samo posamezne dogodke. Zgodovina mora biti pragmatična, iskati mora uzrokov. razlogov, zakaj se je to in ono dogodilo in tako aogodilo. Le taka zgodovina je res zgodovina. Delo naštevanja dogodkov je gola kronika, kakršno vsak bebec lahko spiše. Ako toraj naštevamo dogodke, iz katerih je razvidno, da Slovan ruši. kjer bi imel zidati, se moramo tudi vprašati: Od kot to, da "slabo delaš, Slovan", da nisi za aelo, samo za rušenje in da boš porušil, kar si sezidal? Rane imaš, bolan si, a kje si bil ranjen, kdaj si postal bolan? Diagnoza je prvo za zdravnika. Slovanska duša je bolna. A kakšna je diagnoza te bolezni? Ali bo Slovan umrl? Ali je neozdravljiv? Če poznamo uzroke bolezni, ne bomo več samo tarnali ali preklinjali in pustili vse, da gre kakor hoče in more. temveč delali bomo, veseli se oprijeli zdravljenja, če treba operacije, ker prava diagnoza slovanske bolezni, nam kaže, da smo sicer zelo bolni, a nikakor ne smrtno, da je bolezen ozdravljiva in bo po prestani bolezni prišlo novo, morda še le pravo krepko življenje. Zato sem napisal članke: "Verujem v Slovanstvo!" Vsi so bili spisani že davno preden je prišel Kuharjev dopis iz Pariza. Mislim, da so ti članki nekaka spopolnitev dopisa. G. Kuhar pravi: "Slabo delaš, Slovan!" Jaz pa hočem nekoliko pojasniti, Zakaj "delaš tako slabo, Slovan?" Ali ostaneš večni suženj? Ali ne boš tudi zidal?" Iz slovenskih naselbin. - Chicago, 111. — Mr. Math Stukel iz Calumet, Mich., je bil tu na obisku pri svojih treh sinovih, kateri so tiposleni pri Edison Co. Mr. Martin Tomec iz Jolieta nas je obiskal ki je potoval v Cleveland, Ohio, k svojemu bratrancu. Dr. J. E. Ursich si je kupil nov avtomobil. V staro domovino so se podali iz naše naselbine: Mr. Ludvig Potočnik v Ljutomer. Štajersko, Mrs. M. Gabor v Vogričavci pri Ljutomeru in Mr. Martin Petrič v Begunje. Vsem srečno pot! Društvo Sv. Ane K. S. K. J. bode imelo sejo 17. aprila ob 8 uri zvečer v cerkveni dvorani. Mr. Frank Grill je kupil zadnji teden hišo od Mr. F. Banicha na vogalu 22 ceste in Lincoln. Mr. Grillu želimo s kupljeno hišo mnogo sreče! Mr. John Teršelich blagajnik stavbinskega društva "Slovenski Dom", je prejel te dni od doma iz starega kraja žalostno novico, da mu je doma umrl njegov ljubljeni oče. Mr. Teršelichu naše sožalie! Nova hiša, ki je bo vsak čas dovršil na vogalu 22 ceste in Lincoln Mr. Batisttig, bo krasna stavba in prihodnji mesec se bodo že nastanili v njo stanovalci. Nova hiša bo zopet precej povzdignila našo naselili nt). Primarnih volitev, ki so se vršile zadnji torek so se udeležili v velikem številu tudi naši rojaki. ^Znamenje, da so se tudi naši rojaki pričeli zavedati državljanskih dolžnosti. Nowburg-Cleveland, O. — Pri nas zgleda, kakor bi vse zaspalo in pomrlo v tem postnem času. to se pravi, kar se tiče javnega, šumnega veselja. Toliko bolj se je pa oživelo v cerkvi. Vsako sredo, petek in nedeljo imamo križev pot in pridigo, vsaki dan zjutraj pa spoved in sv. obhajilo ob nedeljah pa skupna sv. obhajila raznih naših katoliških društev. Razna društva se skrbno pripravljajo. da po veliki noči pokažejo svojo moč. Tako tudi družba) Sloven. Narodni Dom, ki bo pripravila na velikanočni pondelek. 17. a-prila v svojih društvenih prostorih zabav ni večer. Obeta se, da bo vse prav domače, domača godba, domače kelnarice, vse domače. Vsi rojaki so vabljeni, da se blagovole udeležiti te zabave in sicer vsi rojaki iz obširnega Clevelanda in okolice. — Nikomur ne bo žal. Ustopnina bo prosta. Pozdrav vsem čitateljem lista Edinosti. Želim vsem veselo A-leltijo. J. Resnik. vse Slovence po naselbinah. Rad bi videl in silno bi koristilo narodu, ako bi Vaš list Edinost postal dnevnik, da bi bil vsaj en katoliški dnevnik. Zato pa prosim vso slovensko duhovščino po Ameriki, združite se vsi skupaj kot pravi apostoli Kristusovi in delajte, da nam boste dali tak dnevnik. Moje skušnje v U- S. Arm v in v več deželah tu po Ameriki in Meksiki so te, da ako ne bomo katoliki dobro oboroženi s kato-lišk imi listi, potem katoliškemu slo venskemu ljudstvu preti nevarnost. Zato ima Andrej Tomec, slovenski rudar prav in vidi, kaj piše, on vidi, kaj se dela. Tako moramo misliti vsi katoliki, pa bomo vse dosegli. Pozdravim uredništvo in upravništvo in vse naročnike, kakor tudi vse drage mi prijatelje v Dillon, Mont. Marko Plut. ODGOVOR NA OPOMIN TONY REMSA IZ OGLESBY, ILL. V "Edinosti" štev. 38. sem čitala opomin namenjen meni Karolini Hrovat. Imenovana sem za javno lažnivko itd. Piscu dotičnega opomina sploh ne odgovarjam, ker preganjati se s takimi ljudmi bi bilo pod mojo častjo. Vendar, ker se me je javno napadlo, sem dolžna javnosti, da zagovarjam svojo čast. Kar se tiče javno ponudenih $50.00 nagrade za njegovo poštenost, odgovarjam: "Jaz sem jih pripravljena dati pa S100.00. če mi dokaže, da sem laž-nivka! Lepa nagrada, ki je vredni, da se jo poslužiš! Sicer pa, Tonče slabo si zadel, če misliš, da boš črno volno kdaj opral da bi postala bela! Ako so pa kakšni otroci kaj videli v tvojem stanovanju in če so to raz-bohnali po svetu mene popolnoma nič ne briga in za take stvari tudi ni treba mene delati odgovorno. In vsled tega te javno poživljam, da prekličeš, kar si v svojem "opominu" trdil zoper mene. Ako tega v kratkem ne storiš, bom iskala zadoščenja tam, kjer se tehta krivico in resnico! Kar se tiče pa poziva rojakom na "jamrovcih", da se me naj ogibajo odgovarjam: Naši rojaki in tujerod-ci, so me poznali v La Salle in po celi tukajšni okolici mnogo preje, kakor si pa ti prišel v to deželo. In lahko rečem, tekom 22. let mojega bivanja v tej okolici do danes, mi še nihče ni imel za predbacivati kaj slabega, najmanj pa laž, kakor mi jo ti hočeš. K. H. La Salle, 111., 7. aprila 1922. (Plačan oglas.) (Opomba ured. — Opomin, ki ga je nam poslala prva stranka smo objavili, kot plačan oglas in istotako objavljamo ta odgovor. Ker ste obe stranke naročeni na naš list, smo dali prostora tudi drugi stranki za odgovor. Kar upamo, da je edino pravično. Stem pa odrekamo vsako na-daljno objavljanje kakih stvari v našem listu, tikajoče se tega spora, Ako se je, kateri stranki zgodila krivica, naj išče zadoščenja na sodni j i. ki je merodajen prostor za take-le spore. Urednik.) Dopisnikom: — Nekateri dopisniki, nam pišejo samo kake osebne stvari ali nas malo pohvalijo, pa pričakujejo, da bomo dali v list kot dopis. Mi tega ne moremo. Prosimo vse dopisnike, naj nam sporočajo vedno samo razne novice s svoje naselbine. pa bomo vedno vse natisnili. Naš list je majhen in ne moremo veliko dopisov priobčevati. Zato moramo izbirati in smo se nekaterim že zamerili radi tega. Vendar dopisniki ne bi smeli pozabiti, da ni list samo za osebne stvari, temveč je za splošne narodne zadeve, kajti list ima naročnike in čitatelje po vsej A-meriki. Zato prosimo dopisnike, naj 1. poročajo vse novice, ki so se zgodile v naselbini. 2. naj poročajo takoj, ko se kaj zgodi. Novica je kakor kranjska "žemlja*'. Le takrat je dobra, ko je "frišna." 3. naj poročajo kratko. 4. naj se varujejo osebnosti- 5 .ako je stvar razžaljiva. naj se prepričajo, če je res. 6. naj poročajo pogosto. Tvoj sosed nima še katoliškega časnika. zakaj bi ga mu za nekaj časa ti ne naročil ako pa sam noče. San Francisco, Cal. — Prav lepo se Vam zahvaljujem v imenu moje družine za prelepi križ, ki je v resnici najlepše krasilo v hiši. Sploh bi ga morala imeti vsaka družina. Mrs. Agnes Markovič. Sheboygan, Wis. — Gotovo se Vam bo čudno zdelo, da sem se tako daleč preselil iz hribov Montane sem k jezeru. Uzrok je to, ker jaz rad potujemo in se mi bolj dopade, da sem na več mestih, kakor pa vedno na enem. Veliko več skusim in vidim in sem tudi boli zadovoljen. Veliko sem že skusil in vam moram priznati, da sp Vaši listi pravi voditelji za slovensko katoliško ljudstvo in ne samo za Chicago, temveč za NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjeni vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da je dne 2Q. marca umrl moj iskreno ljubljeni soprog FRANK FRAITAK rojen v Sikole Pragersko. Jugoslavija po osem tednov trajajoči bolezni v bolnišnici St. Mary Hospital v Pittsburgu in mirno v Gospodu zaspal. Bil je večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 6. aprila ob 10. uri s sveto mašo. Pokojnik zapušča mene, žalujočo soprogo m bo šele 4. maja eno leto, od kar sva se poročila. V starem kraju pa zapušča mater, tri sestre in enega brata. Pokojni je bil star 32 let. Dolžnost me veže, da se zahvalim mojim sorodnikom za obilni obisk, ko so ga obiskovali v bolnišnici v njegovi hudi bolezni. Zahvaljujem se za vence mojemu bratu Joe Tičerju in moji sestri Mary Veršnik. Tudi vsem drugim sorodnikom, kar so dobrega storili in me tolažili v moji britki uri. Zahvaljujem se tudi društvenim bratom SSPZ. in SNPJ. kakor tudi Loom za krasne vence in za njih obilni obisk na mrtvaškem odru podnevi in ponoči, da nismo bili sami. Tudi za veliko udeležbo pri njegovem pogrebu se vsem skupaj iskreno zahvaljujem. Mojemu ljubljenemu soprogu pa bodi lahka ameriška žemljica. Počivaj v miru! Žalujoča ostala soproga JOSEPINA FRAITAK. Na straži. Kakor poroča "Prosveta" iz Pull-mana Chicago, je tam povozilo nekega Antona Oblak, ki je kmalu po nesreči tudi umrl. Najzanimivejša stvar je pa, da je bil pokojni član Kranjske Slovenske Katoliške Jed-note, objednem pa "eden izmed najbolj agilnih borcev za napredno idejo v Pullmanu." Organiziral je soci-jalistični klub- Pokopan je bil civilno." "Prosveta" piše med drugim: Pogreb se je izvršil bre? vsakih verskih obredov, radi česar tudi ni bilo treba šteti precejšne svote denarja za brezpotrebne obrede . . . Vernikom menda ni bilo prav. da bi kar tako brez vsakega cvenka ignorirali cerkveno gospodo, pa so se skrivaj trkali na prsi, da bi jih Bog obvaroval tako grdih pregreh in konečne-ga pogubljenja . . . Pokojnik je bil član KSKJ. v So. Chicago. • * * * Na napad Rev. Ažbeta na "Edinost" odgovarja "Prosveta" tako-le: "Rev. Ažbe je podal nov dokaz, kam spada zbesneli pater Kazimir. V glasilu katoliške jednote ga javno imenuje tatu dobrega imena. Če tako sodi o njem lastni kolega, kaj šele naj rečejo drugi pošteni rojaki!? Pisec teh vrstic hrani več pisem nekega drugega slovenskega duhovnika, ki vsebujejo hujšo obsodbo patra. Toda patra vse to ne poboljša. Penil se bo dalje, dokler ga ne spoznajo zaslepljenci, katere vleče za nos in prav pošteno guli." Brez homentara! Članstvo KSKJ. raj sodi samo. PREKMURSKI SLOVENCI V CHICAGO. Chicago, 111. — Lušno naprej, pre-murske žene! — Dne 25. marcuša v soboto se je nastavilo prvo prekmursko žensko društvo Sv. Ane šte rega pomen je, da se tudi naše ženske združijo v edno malo črejdo, šte-ra črejda naj se vojskuje za dom in vero in naš mili slovenski jezik ob ednetn pa tudi za našo žensko pravico. Zbralo se je 14 žensk in deklet pri Mr. John Horvatu na 1844 \V. 22nd St. (?) PI. in so nastavile to lejpo društvo. Na to so bili opro-se g. Father Zakrajšek, da bi se po-trojdili toga dobrega začetka. Za-ten so' naš gospod župnik Rev. K. Zakrajšek odprli prvo sejo s kratko molitvijo in so dali reč Mr. John Horvvatu. On je ženske prijazno po-zdravo in pojasno ženam, kak po-trejbno je, da se društvo nastavi in pristopi v kranjsko slovensko krščansko jednoto in so naš g. župnik povedali ženskam, da rejč "kranjska". štere se nešteri Prekmurci tak bojijo, ne pomejni, da so v toj jed-noti samo Kranjci, temveč majo že Bridgeportski Prekmurci društvo sv. Jožefa in v So. Bethlehemu ravno tak. šterivi spadata v to jednoto. Nato so se vse navzoče priglasile za pristop in se je v časi izvolil prvi odbor in zbralo ime društva. Društvo seje prav lepo zahvalilo Fathru Za-krajšeku. dase je potrudo na sejo in da je navdušo žene za K. S. K. J. Zahvalile se so se tudi Mrs. Kolen-ko in Mrs. A. Horvath. šterivi sta se trudile, da sta društva skup spravile, ravno tak Mr. J. Horvathu. ki je dao svoje stanovanje za prvo sejo, zato da je cerkvena dvorana nej bila prazna. Za ten so Father Zakrajšek naročili dužnosti odbora in članic «n seja se je dokončala. Potem je prišel še Dr. J. E. UrŠiČ in je vse poslu opravil v hiši. Tak drage prekmurske žene. pomislite si, kaj pomejni to društvo za nas. Nejde se samo za jedno, ali pa za vse se ide. Zato na delo in seg-nimo si v roke pa bomo si sestre za te male potroše. štere bomo plačo-vale na mejsec. je nej bogzna kel-<0, in bo časi betegi in smrti bomo mele nekše zavitje kak našim mo-zom tak našoj dragoj dečici. V društvo se lejko date za $250, za $500 in za $1.000. In poleg tega tudi lejko mate svojo drago dečico pri tej jednoti samo za 35c ali za 15c na mjesec. Zdaj pa na delo in naprej-dek na čast svetoj Ani in fala in čast naj bo vsem Prekmurkam in Štajer-kam, da tako napredujemo za takše dobro delo. To nam je bilo potrejb-no in smo pripravlene, da dosegne-mo našo korist. Odbor, izvoleni za prihodnje leto: Predsednica: Mrs. Verona Kolen-ko, 2002 W. 23rd St. Podpredsednica: Mrs. Marv Vra-žič, 2057 W. 22nd St. Tajnica: Mrs. Agnes Horvvath, 1844 W. 22nd PI. Zapisnikarica: Mrs. Ana Halas, 2020 W, 23rd St. Blagajnica: Mrs. Roze Groško, 1147 Diversey Park Way. Nadzornice: Mrs. Mary Fraus, 2225 So. Wood St. Mrs. Roze Žalik, 1801 W. 22nd PI. Mrs. Ana Staus,, 2059 W. 22nd PI. Zglasite se lejko pri vsej tej od-zgora imenovanim odbornicam ali pa pri šteroj šte članici, či mislite pristopiti v našo društvo, prijdite v cerkveno dvorano aprila 17. ob 8 večer. S pozdravom ostajam A. Horwath, tajnica. ZA KOROŠKE SLOVENCE. Rev. J. Smolev nam je poslal naslednje pismo, katero je dobil od doma iz Koroške: "Dragi prijatelj!— Prihajam pravkar iz St. Jakoba v Rožu, kjer so, kakor ti znano šolske sestre, ter imajo tam v Narodni šoli sedaj sirotišnico. Tam so me razveselili s tem, da so mi dali tvoj naslov. Tam sem pa tudi gledal in spoznal bedo, v kateri so sestre in otroci. Zato koj v začetku brez o-vinkov povem: Ne vstraši se, prihajam kot berač. Prosil bi te da bi hotel — če moja prošnja ni preveč — vstvariti kakor organizacijo ali recimo akcijo v podporo koroške revščine. Kakor ti hočem v nastopnem razložiti. obstoja tudi tukaj temu odgovarjajoča organizacija. Le potonr organizacije se more dobrodelnost zdravo razvijati, drugače se vse nekam poizgubi in zgreši navadno in nujno svoj namen. Nemci imajo že delj časa svoj Charitas-Verband" ali "Charitas Sekretariat", ki ga' vodi nek nemški duhoven s pomočjo par drugih gospodov. ki so vsi nalašč za to nastavljeni. On je voditelj protislovenske struje med nemškimi duhovniki. Pravkar med pisanjem tega li->ta sem zvedel, da ga je škof pozval, da naj prosi za izpraznjeni stolni kanonikat. ker je Groper umrl. Ta "Charitas Sekretariat" je zveza vseh dobrodelnih in nepolitičnih društev, je pa tudi obenem bogata matica, kjer se stekajo podpore in od koder se iste dele v denarju in blagu. Razpolagajo z velikimi zalogami živil, obleke in drugih potrebščin. ki so ameriškega izvora. Nekaj prihaja tudi iz Švice in Holand-skega. To vem iz tega, kar slišim. Ker sva s č. g. Dr. Lambertom Ehrlichom, ko je lansko jesen bil za nekaj časa še tukaj, podrezala, je 11-stanovil škof tijdi slovenski "Chari-tas Sekretarijat" ter je. ker jaz ne maram iti nazaj med ljudi, ki so name streljali, meni poveril njegovo vodstvo. Na to sem moral stopiti v stik z voditeljem nemškega sekre-tarijata ter smo določili, da delujemo formalno ločeni, praktično pa skupno, a smo formalno ločeni, je dejstvo, v čem pa obstoja praktična skupnost, ne vem in ne čutim prav nic. Dasi imam svoj sekretarijat v Celovcu že nekaj časa. sem vendar šele v Rožeku, kjer sem bil v zadevi naših organizacij vedel iz ust naših duhovnikov, ki so se pritoževali, da nemški duhovniki dobivajo bogate podpore, med tem ko na slovenske odpade le kako zrnce. Jaz o tem sploh in prav nič nisem vedel. Omenim to le mimo grede v pojasnilo našega medsebojnega razmerja. Kar hočem povdarjati je, da so šolske sestre v Št. Jakobu s sirotišnico in one v Št. Rupertu, ki imajo zdaj gospodinjsko šolo, v veliki potrebi. Sploh so Slovenci odrivani na gospodarskem in, kakor se vidi, tudi na karitativnem polju. Mogoče mislijo Nemci, da dobivamo podpor iz Jugoslavije. A tam je tudi beračija, draginja narašča in kdor pozna tamkajšnje strankarstvo, bo vrjel, da skozi moje roke še ni šlo ene pare. Vse to me je napotilo, da se postavimo na lastne noge ter da trkam na tvoja vrata in srce in se obračam na Ameriške Slovence. K svojemu delokrogu sem pritegnil po enega gospoda iz Rožaiške, Pliberške in Doberške dekanije. Trudil sem se in upam, da ne brez vspeha. da dobimo v Ceolvec enega slovenskega jezuita. Tudi njega bomo vpregli. Slovenci smo na Koroškem helotje. Če smo še tako pohlevni, smo irridentisti, veleizdajal-ci. Zapostavljenje. preziranje, zaničevanje. zasmehovanje to je naš vsakdanji kruh. Nemci ne morijo samo z re vol verjet^. znajo mojster-sko človeka uničiti tudi z iglo in neprestanim zbadanjem. To je britko in za dalj časa nevzdržno. Ves Tvoj V. Limpel." Vsak dar se bo hvaležne sprejel in ga bomo odposlali na pristojno mesto. — Ured. zgoraj. Ako hočejo taki dobiti odvezo se morajo katoliško preje poročiti, ako se morejo ,ako ne, se morajo ločiti. Odgovor 3. Po pravici ne. Vprašanje pa je, kako kaka katoliška organizacija pravilo, da smejo biti v nji samo praktični katoliki razlaga Tak pa še katolik ni, zato bi ga morala vsaka katol. organizacija izobčiti takoj, ko se civilno poroči, ali takoj, ko se za to izve. Vprašanje: Ali je v Ameriki prisega, krivično zaprisežena kaznjiva? (Farport Harbor, O.) Odgovor: Seveda in še strogo. Ako morete dokazati, da je oseba po krivem proti Vam prisegla, jo prav lahko tožite in državni pravdnik bo nastopil proti nji. Samo dokaze morate imeti. Bridgeport, O. — Kakor povsodi po Coal Mines, tako se je tudi tukaj začel štrajk s 1. aprilom ter so se vsi podali na neprostovoljne počitnice. Koliko časa bode to trajalo, se ne ve. Nekateri pravijo, da dva meseca, gotovega pa nihče nič ne ve. tipamo pa, da se bodo morali premo-garski baroni kmalu upogniti in bodo dali delavcem, kar jim gre. — Tukaj je bil iz Chicage Rev. Dr. Hugo Bren od 3. do 5. aprila, da so Slovenci zopet mogli opraviti svojo velikanočno dolžnost. Poleg društva Sv. Barbare štev. 23. in Društva Sv. Ane štev. 123 KSKJ. so tudi drugi rojaki v obilnem številu opra- vili velikonočno dolžnost. Father Hugo so izvrsten govornik in gotovo si bo vsakdo, kdor se je udeležil te po-božnosti, zapomnil njih krasne besede in krasne nauke, katere so nam dali v tem kratkem času. Ako se bomo po njih ravnali, bomo gotovo srečni v življenju in po smrti. Father Hu-gonu se pa prav lepo zahvalimo za njih trud, ko so prišli iz daljne Chicage nas obiskat in nam dali tako lepega poduka. Bog jim plačaj! — Tukaj je zadelo rojakinjo Rožo Glivar velika nesreča. Imela je dolgo časa katar v nosu in je od tega popolnoma eslepela, kar ji raste sedaj "tumor" v glavi. Sirota trpi strašne bolečine v glavi in vsi zdravniki so izjavili, da ji ne morejo več pomagati. — Naj še omenim, da imamo tukaj ob nedeljah zvečer Moving Picture, premikajoče slike v korist nove šole. Med drugimi smo videli tudi krasno parado, ki so jo imeli v Chicago ob 25 letnici škofa Mundeleina. Tam smo videli tudi slovenske šolo sv. Štefana, ki je na dveh vozovih krasno okrašenih predstavljale v narodni noši Slovence in škofa Barago. Res je bilo zelo zanimivo gledati ves sprevod, posebno pa smo z zanima-, njem gledali Slovence, ki so tako lepo predstavljali škofa Barago med Indijanci. Pozdravljam vse naročnike "Edinosti" posebno pa gg. urednike in želim vsem veselo Alelujo. Ludvik Hoge. VPRAŠALNI KOTIČEK. Vprašanje: "Ali ljudje, poročeni na sodniji ali izven katoliške cerkve, cerkve, smejo prejemati svete zakramente ? 2. Ali imajo kateri duhovniki pravico ali moč odvezati take ljudi? 3. Ali sme biti tak mož ali taka^ žena član katoliškega društva, n. pr.' KSKJ.? Nekdo iz Shebovgena. Odgovor: Kakor hitro se kdosku-' ša poročiti pred svetnim uradnikom' ali pred kakim nekatoliškim ministrom ali pridigarjem, zapade takoj kazni izobčenja iz katoliške cerkve, to se pravi: on ni več katolik, toraj ne more veljavno sprejeti nobenega zakramenta, ne more biti niti boter, niti priča v cerkvi, ne more biti pokopan na katoliško pokopališče. A-ko gre k spovedi, mora duhovnik preje dobiti posebno dovoljenje, da ga sme in more odvezati. razun med misijonom. ko navadno škofje dajo misijonarjem posebno pravico. — Velikrat se pa zgodi, da taki ljudje vendar gredo k spovedi, pa nič ne povedo, da so poročeni civilno ali nekatoliško. Odveza takih nič ne velja, če jim jo tudi duhovnik da, ker ni vedel njih greha. Ako gredo k svetemu obhajilu, sprejmejo ga božjeropno in dajo še veliko pohujšanje. Civilno poročeni se smatrajo pred cerkvijo za neporočene in žive v grešnem javno pohujšljivem življenju, ali kakor pravimo žive skupaj po cigansko. Taki sploh ne morejo k spovedi, dokler ne popravijo tega greha t. j. dokler se ne po-roče katoliško, ali. ako se morda iz katerega koli uzroka ne morejo poročiti katoliško, dokler se ne razložijo. Odgovor 2. Ne! Kakor povedano cigaret DOBRE! KUPI TE CIGARETE IN PRIHRANI DENAR. ROJAKOM NA ZNANJE! Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah. Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre- kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje. Rojakom se priporočamo v naklonjenost! JOSEPH FURLAN, 405 So. Ann Street, Little Fans> N. Y. THE MINERS NATIONAL BANK EVELETH, MINNESOTA. CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00. TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hranit i denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Ali pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu. AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že. pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe. NASA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas. Bančni uradniki: Jas. A. Robb, President. R. M. Heskett, Vice-President. F. S. Malley, Assist. Cashier. J. C. McGilvery, Vice-Pres. L. E. Johnson, Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier. 4 č t č č f i t i f nifii ~ ^ V iiii r-rT iin -------- 'muu lifTiii fltiiiiiifi"ii. m ' ■ ~B D l M O 8 T" t Da bi dokazal Iažnjivost ljudske obsodbe je ukazal Tiberij Pizona vreči v ječo, kjer se je v teku enega leta v obupnosti obesil sam. Tudi Plancino je zadela vsled sokrivde na smrti Germanika ista usoda. Celih trinajst let je v ječi kljubovala javnosti, naposled se je tudi ona usmrtila ^ama. Sedaj še le je postal Tiberij v resnici samovladar in okrutni krvoločnem. kakoršnegra nam opisuje zgodovina. Kakor se vdere skozi strugo, kateri sp odprli zatvornice, voda z neuzdržno silo. tako so se razlike njegove dolgozadrževane strasti čez nesrečni Rim. Ne čast. ne bogastvo, ne lepota, ne nedolžnost — nič ni moglo ukrotiti njegove krviželjnosti in njegovih nečloveških poželjivosti. Nasprotno, te so le podžigale njegove strasti. Vsakega, ki ga je nadkriljeval, vsakega, katerega so občudovali, je imel za svojega tekmeca in sovražnika, vsakega je žrtvoval svojemu sani olj ub j u. Kakor levinja je varovala Agripina svoje otroke in jih obdala s zvestim služabništvom. Ali bila je posvečena poginu. Ko je bila Agripina enkrat v Rimu. se ni trinogu nikamor mudilo. Saj mu je bilo treba le migniti, pa bi spravil s poti Germanikove otroke, posebno Nerona, ki je bil dozorel že v mladeniča in je bil določen za njegovega naslednika. Ponos in izzivanje Agripine je pa pospešilo smrt njeno in njenih o-trok. Da bi se jih iznebil iz svoje bližine, izgnal je Tiberij njo na otok Pantarija, Nerona na otok Planazija in Druz, drugi sin, je ostal ujet v hiši na palatinskem griču. Le Kaligulo, ki je edini ostal živ in katerega naši bravci že poznajo, so dali v varstvo njegovi stari materi Antoniji. Tibe-lij se je med temi dogodki že pocial na otok Kapri, Rim je pa pustil v rokah svojega zvestega Sejana. Predno je pa Tiberij odšel, sta se z Agn-pino še enkrat sešla. Ali se je hotel pasti ob pogledu na svojo žrtev, ali ga je pa želela videti Agripina sama, da mu zmeče v obraz vse svoje očitke in kletve. — gotovo je, da sta se sešla, predno so odvlekli plemenito Rimljanko na osamljen otok. — Da to ni bil prijateljski obisk in kako je bil pri njem Tiberij razburjen, lahko sprevidimo. ako povemo, da je Tiberij zapovedal sužnjem, ki so jo spremljali, nesrečno ženo tako pretep-sti, ca so ji izbili eno oko. Vpregnanstvu so jo čuvaji prisilili, da je jedla. Da bi pa še povečal njeno duševno bolečino poleg telesnega trpinčenja, ukazal je na otok pripeljati oba starejša sina in tako je morala nekega dne poslušati, kako so zadavili njenega starejšega sina Nerona. mlajšega sina Druza pa obsodili k smrti od lakote. Ločena od njega le s tanko steno, morala je poslušati, kako so ga sužnji tepli, ko je noč in dan kričal po jedi in si polnil želodec s slamo svoje slamnjače, poleg katere so ga našli nekega jutra mrtvega. Pa pustimo te strašne podobe in vrnimo se k našim prijateljem, katerih število se je za enega pomnožilo. Agata je podarila svojemu soprogu sina. kateremu je dal Paterkul ime Pavel Emilij. Sedaj je bil grad zopet navezan na start) ime. Razen teh veselih dogodkov so se pripravljali še drugi, katerim m )-ramo tudi posvetiti nekoliko besed. Pavel je bil še vedno neoženjen. E-storin odpor ga je globoko in britko ranil, ter ga oropal dosedanje m laden iške svežosti in živahnosti. Večkrat je premišljeval njene besede: da ni mogoča zveza med poganom in judinjo. Enostavna, uboga judovska deklica je zavrgla njega, bogatega rimskega plemiča in to edino iz tega vzroka, ker ni bil j ud. Od tega časa je začel proučavati svete knjige, na katere se je sklicavala in jih navedla za vzrok njenega odpora. V njih ni našel samo vere in popolno ustavodajo, ki je uravnavala občevanje ljudi z Bogom in medseboj. ampak tudi — kar je njegovo zajemanje zelo povečalo — dolgo in sklenjeno \ rsto prerokovanj, ki so se vse nanašale na Enega, katerega prihod so Dionizij, Sibile in judje sami tako stanovitno pričakovali. Vse to mu je dalo toliko misliti, da je našel le malo okusa na razkošnem razveseljevanju okrutnega Rima. Vendar je moral prihajati v polni opravi legata k javnim igram zaradi visoke časti in da ne bi vzbudil sum-njo tirana. Bilo mu je nemogoče misliti na kakšno drugo ženitev in je dosledno prekrižaval načrte matere in prijateljev z ledeno mrzloto. Tudi rimskih dam je bilo dosti, ki so se v mislih koprneče bavile ž njim in ne ene ni bilo. ki bi zavrgla lepega in bogatega legata. Pa vendar se nobena t.i mogla ponašati, da se za njo kaj zajemlje. Obča pozornost, katero vzbuja, sicer Pavlu ni ostala skrita, a ravnotako malo skriti so mu ostali ljubosumni pogledi nezaupnega trinoga, kakor hitro je ta opazil, kako občudujejo rimske lepotice postavnega junaka. NA HRANO IN STANOVANJE se sprejme dve pošteni dekleti. Vpraša se naj na: "Slovenska Gospodinja", 2498 Blue Island ave., Chicago, 111. SVETI KRIŽEV POT. V zalogi imamo lično knjižico sv. Križev Pot. Priporočamo jo čč. duhovščini za šolsko mladino, ako imajo šolarji knjigo z enako vsebino je mladino lažje vaditi k pobožnosti. Enako priporočamo to knjižico odraslim. Cena je 15c iztis. Pri večjih naročilih damo popust. Naroča se pri Franciscan Press, 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L RABITE TISKOVIN? Kadarkoli potrebujete kakih tiskovin, pisemskega papirja, kovert, kadar društva potrebujejo pravil, o-brnite se na našo tiskarno. Nikjer ne boste dobili hitreje in točneje postrežbe, pred vsem pa nikjer ceneje, kakor pri'nas. Tiskarna Slov. OO. Frančiškanov, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. J. KOSMACH. 18O4 W. 22nd St., Chicago* IU- Rojakom se priporočam pri nakup«, raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA«. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zne«~ traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse naše naročnike, da * slučaju preselitve nam takoj nazna nijo svoj novi naslov. Poleg nov* ga pošljite nam tudi svoj stari naslov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku dostaviti vsako številko našega lista Velikokrat se pa kdo oglasi, če* mesec dni po svoji preselitvi in se pritožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato j« važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista. Uprava " Edinosti." DR. JAMES W. M ALLY. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res. 6127 St. Clair ave., Cleveland, O. PREVIDNOST IN VARČNOST! Kdor računa na srečno bodočnost, ta mora biti varčen. Ni pa dovolj, da je človek samo varčen, biti mora tudi previden, kam nalaga svoj denar. Vaša prva dolžnost pri nalaganju denarja v hranilnice je, da ste previdni. Naložite Vaš denar, bodisi že na obresti, čekovni račun, ali kakorkoli že na : METROPOLITAN STATE BANK ki je zanesljiva in pod državnim nadzorstvom "in obenem vam nudi najboljšo postrežbo. Posluje na: , 2201 WEST 22nd STREET Chicago, 111. Bančne ure so: Ponedeljek, sreda, četrtek in petek: Od 9. ure A. M. do 4 ure P. M. Torek in sobota: Od 9. ure A. M. do 8:30 P. M. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO " LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič. 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič. 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Stno-Iič. 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in so boto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. t * t t * + i f * GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. . Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je ''Slovenska mesnica !" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1913 West 22nd Street Chicago, III. Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to» 4 4 S Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr Suhadolnik je tudi zastopnik stov -Edinost", -Ave Maria" in Glasnika Presv Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi nase Jauoit inAdrUgC knjigC- PH "i— - lahko tudi fcupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel SLOVENCI NA EYELETHU IN OKOLICI POZOR! ZA NAJBOLJŠO KVALITETO DOBRIH OBLEK ZA MOŠKE IN MLADENIČE OBIŠČITE MOJO NOVO KROJAČNICO. Priporočam se č. g g. duhovnikom za naročitev masnih talarjev, povrhnih sukenj in solonskih oblek, kakor tudi vsem Slovencem in Hrvatom na Eveleth in okolici. Po naročila pridem sam na dom, ako se želi. Na vseh oblekah znižane cene. Čistim, likam, predelujem in popravljam obleke JOHN KUHELJ 422 Pierce St. zraven slovenske cerkve Eveleth, Minn. 4 t POZOR IGRALCI HARMONIK IIzdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O. t 4 Pripravite se za neodvisnost! j i \ arnn banka, kamor na-Ligate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET 4 Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo trn banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih »večer. Neznani Bog. (Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje)