fyr-
... Kupujte
^OJNE BON DE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
volume xxvi.—leto xxvi.
Kupujte
VOJNE BONDE1
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
BOJI V JUGOSLAVIJI
cleveland, ohio, tuesday (torek), april 13, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 85
2m
an» tukajšnji tednik "News-week" prinaša v svoji zadnji številki (datirani z dne 12. aprila) naslednji članek o vojni v Jugoslaviji.
Spretni način bojevanja *-
Svetovno znane osebnosti
ebele plasti snega so še po-
slav S°re in doiine v Jug0" ko so sprožili Nemci v
skeSecu Januarju svojo "kazen-
°v ofenzivo." Zadnji teden, ko
2e pomlad zelenela po poljih,
In U b0;ii Še vedn0 divJ'ali-bo.N!mci so prvič izkazali temu Jiscu čast, da ga omenijo v ne nexn Poročilu svoje vrhov-komande. V tem poročilu
° med druSim: tedn bojih' so trajali precej čete°V' S° nemške in hrvaške del ' S sodelovanjem nekaterih v °Vv italijanske armade, strle Južnih predelih Hrvaške ko-la lstlčno vstajo, katero je bi-^-etila Sovjetska Rusija, težkočam zaradi vremen-
skih
gor nePrilik in neprehodnega Hag: ga °zemlja, ter spretnega je h? b°-jevanJa upornikov .. . z&at uP°r zadušen... Le ne-nj n> ostanki so uspeli pobeg-1 v gore."
UjVj Uradna nemška verzija ni kvi a,nobenega priznanja v Mos-^Vezi ^ preko radia redno v
2ar|. 2 Jugoslovanskimi parti-„. Mosk
va pravi, da partiza-o pre kolone
J*Vedno preže iz zasede na
se
VeL Kolone osišča, da iitia ° napvadaj° mesta, v katerih °sišče svoje posadke, ter
kljujejo železnice in mo-
razst] stoVCi
i ^ar
t^ e "ce rušenja mostov, Poročila, da je bil na že-
vašk progi' ki vodi skozi hr"
Hior° 0zemlJe na Jadransko VjJ6 P°gnan v zrak ogromen !°vič Čete generala Mihaj-dijQ a Pa tudi s svoje strani vo-&ifV0jo lastno vojno proti -po načelu "udari in be-
KAKO DELAJO NEMCI Z ITALIJANI
Zavezniški glavni stan v Afriki, 11. aprila. — Zavezniki so ujeli italijanskega generala Alberto Mannerinija z vsem njegovim štabom, ker so mu Nemci pobrali vsa njegova motorna vozila.
• Wadi El Akarit so držali večinoma Italijani, dočim je bila nemška mobilna sila v rezervi. Ko je maršal Rommel odredil umik, so sedli Nemci na svoja motorna vozila ter se odpeljali, dočim so morali v zakopih, hoditi. Ko so Italijani končnd po velikem trudu dospeli do prostora, kjer so imeV svoja lastna motorizirana vozila, so videli, da so jim tudi slednje pobrali Nemci ter se ž njimi odpeljali.
Na levi je general George S.'.nih čet v Tunisiji. Na sredi je je Lester Perry, predsednik Car-Patton, doma iz Kalifornije in madame Čiangkajšek, žena ki- negie-Illinois kompanije. poveljnik ameriških mehanizira- j tajskega voditeljk, na desni pa
Bivši gromovnik Mussolini se pripravlja na beg
USMRTITEV NA HITLERJEVO POVELJE
Londonski radio poroča, da je bil Adolf von Harnack, sin znanega nemškega teologa in o-sebnega prijatelja pokojnega cesarja Viljema, usmrčen na Hitlerjevo lastno zahtevo. Njegova eksekucija je bila v zvezi z zaroto visokih nemških častnikov in režimovskih uradnikov, ki so bili že pred njim usmrče-ni.
Žj>i
scu-
Voznik
aretiran
^ole v16' dnevi je biI James h ?io ' star 43 let> stanujoč in ^t Brinsmade Ave., zadet
avt0^ Pd avtomobila, čigar lil ?«UBt je po nesreči ugas-sreč- avta i" pobegnil. Ne
SCl
^ se
«Cl.a Je pripetila pred 1908 We*, Rd- Holecek je dobil op P<*kodbe in se nahaja v b0inivein stanju v Lutheran
^n ?.olicija Je bila 16
to. k.9, straži za dvo-barvni av-
v . fi-a __ J , , •
ITALIJANI ODHAJAJO Z BALKANA
LONDON, 11. aprila. — Londonski radio poroča, da je bil Mussolini, ki trepeče pred invazijo zaveznikov, prisiljen odpo-klicati večji del svojih čet z Balkana.	«
"Sedaj ni na razpolago nobenih nemških čet, ki bi mogle nadomestiti Italijane na Balkanu v njihovi borbi proti jugoslovanski osvobodilni vojski, pravi londonski radio.
ea je
^"J^yedala.'da je bil voz-
Dfica Je zad,el, ker je neka
Hi
°bleč
8e
f dof- smatralo, da je delal
Ha 1 okolici-
Včeraj je poti^ ,ZaPazila tak avto in arenah 36 bilvv°znik, ki je po ti-eh ie on Spra®evanja priznal, da Pobgp. 2adel Holeceka nato pa ^■Hn Aretiranec je Victor knacky, star 32 let.
en v delovni obleki,
Kultura
K
.d

%v<eT in Danice dramskega da n Cankar" se opozarja se jutri večer, v sredo, M* Vrši redna mesečna se-ec* operne sezone pretekli Se je sejo premestilo na Sredo v mesecu, na 14,
*&or "Ivan Chnkar"
MILO ZA DRAGO
Nekje v Iraku, 11. aprila. — Na nekem tukajšnjem letališču pripravljajo za odlet v Rusijo 50 angleških bojnih letal, ki bodo tvorila povračilo za enega najznačilnejših dolgov v sedanji vojni.
V težkih dneh umikanja v E-giptu je zaprosilo angleško poveljstvo rusko komando, naj nemudoma pošlje kolikor mogoče ameriških bombnikov, namenjenih za Rusijo in na potu skozi Iran, v Egipt Angležem na pomoč. Rusija je nemudoma poslala Angležem 40 težkih a-meriških bombnikov, ki so pomagali ustaviti maršala Rom-mela. Zdaj je zaprosila Rusija Anglijo za 50 bojnih letal, ki bodo vsak čas odletela v Rusijo.
Hitler ni izpolnil njegove prošnje, da bi mu poslal nadaljne topove in letala, pripravljen pa mu je poslati nadaljne gestapovce.
LONDON, 10. aprila. -- Poročila iz Evrope naznanjajo, da je Adolf Hitler odklonil Musso-linijevo zahtevo za več topov in letal, s katerimi bi se zaščitilo pred invazijo.se tresočo Italijo, italijanski premier pa je ukazal pripraviti, vse potrebno za. premestitev italijanske vlade iz Rima.
Na Mussolinijevo zahtevo, naj mu pošlje nadaljne topove in letala, je Hitler odgovoril, da je pripravljen poslati v Italijo nadaljne elitne čete, po vsej priliki za to, da bi dobila Nemčija še tesnejši oprijem na Italijo, kar pa je Mussolini odklonil.
Dnevnik Popolo d'ltalia je potrdil vesti, da sta se Hitler in Mussolini sestala tekoči teden na Brennerju.
Nadaljna poročila naznanjajo, da je pričelo italijansko ljudstvo bežati iz obmorskih mest in pristanišč.
ARETACIJA AVTOMOBILI-STOV
Policija je bila zelo prizanesljiva napram onim motoristom, ki si niso nabavili novih licenc, toda po svojem skoraj dvotedenskem odlašanju pa ji je bilo končno dovolj ter je koncem preteklega tedna aretirala 11 avtomobilistov, ki niso imeli na oknih svojih avtomobilov licenčnih "stickerjev."
KONEC "OTOKA SOLZA"
NEW York,12. aprila. — Ellis Island, otočič v newyorskem zalivu, preko katerega je prišlo v preteklih 51 letih v Zedinjene države milijone priseljencev, bodo po ukazu vlade kmalu zaprli.
Etično priznanje o nasilni germanizaciji Slovencev
V^KHOLM, 5. aprila (U-
IfC Nemška poročevalna a-\ v a brzojavi danes, da je
% 800 n zadnJih let naselje*
Nemcev v novih de-\ v *ečina jih je bilo iz kra-Wk«erih 80 Nemci tvorili n°» a naselili so jih v za-
vojevanih evropskih deželah.
V tej brzojavki Nemci priznavajo nasilno ponemčevanje prebivalstva Slovenije, katero i-menujejo Spodnja štajerska in obenem, da so bile nekatere skupine nemških priseljencev poslane v te kraje.
VIHAR V ALABAMI
HACKLEBURG, Ala., 12. a-prila. — Tukaj je završal danes silen vihar z nalivom, česar posledica je bila, da je bilo sedem oseb ubitih, trije otroci so pogrešani, mnogo ljudi pa je bilo ranjenih.
Nasi
fant je-vojaki
Na dopustu je bil za teden dni korporal Joseph Delost, sin Mrs. Delost, 19418 Arrowhead Ave. Pred svojim odhodom v službo Strica Sama je bil član pevskega zbora Jadran. Nahaja se v Seattle, Washington.
Župan osebno preiskuje pritožbe vsled pobiranja smeti
Po enem letu bivanja na Havajskem je prišel v nedeljo večer na dopust za 10 dni, First Sgt. Joseph P. Zupančič, sin Mr. in Mrs. Mike Zupančič, 6026 St. Clair Ave. Nahaja se pri svoji soprogi Alice, (rojena Ladinig), na 15519 Waterloo Rd. Pri vojakih se nahaja šest let. Vrnil se bo v Camp Cooke, Calif.
Njegov brat, St. Sgt. Frank Zupančič, ki se je pred kratkim nahajal na dopustu, je pa že na potu čez morje. Njegov naslov je: St. Sgt. Frank Zupančič, A.S.N. ■ 13025124, A.P.O. 3851, c—o Postmaster New York, N. Y.
Poročnik Martin Krass (Kra-sevec), sin Mr. n Mrs. Anton Krasovec, 14020 Darwin Ave., je prišel iz Camp Davis, North Carolina na dopust. Tu bo ostal do ponedeljka.
JUNAŠKI DEČEK
OMAHA, Neb., 12. aprila. — Pet let stari deček Bobbie Lee Wheeler je včeraj rešil pred smrtjo v plamenih dvoje svojih sestric. Najprej je odnesel iz goreče hiše na varno svojo trinajst mesecev staro sestrico Estello, ki jo je vzel v naročje v trenutku, ko so pričeli plameni lizati otroški voziček, v katerem je ležala, nato pa se jd vrnil v gorečo hišo ter odnesel iz nje še svojo tri tedne staro polu-sestrico.
Pred kratkim je bil povišan na mesto sarženta Laddie De-bevec, sin družine Mr. in Mrs. Matt Debevec, 1110 E. 72 St. Njegov naslov je: Sgt. Lad. Debevec, 35304063, U.P.S. 291st Eng. Cambafe Bn., Camp Swift, Texas.
Mr. in Mrs. John Glavach, 729 E. 156 St., imata dva sina pri vojakih. Starejši John se nahaja v Camp Macey, Texas, mlajši Emil pa se nahaja v Wheelingsburg, Va.
župan Lausche je snoči nepričakovano obiskal več hiš na vzhodni strani mesta, od koder prihajajo številne p r i tožbe vsled pobiranja smeti.
Ko so ženske zagledale župana pri vratih so kar osuplje, na njegovo vprašanje pa je bil povsod enak odgovor—da s pobiranjem smeti ni nič napačnega, le vsled nerednega pobiranja se pritožujejo.
Radi tega je župan naročil direktorju Samuel F. Davidu, da ako se takoj ne izboljša postrežba pri pobiranju smeti, da naj odslovi delavce, ki vršijo to delo v tej okolici.
37 IZMED 100 JAPONSKIH
LETAL SESTRELJENIH
Zavezniške sile se nahajajo blizu Tunis-
Bizerte črte
Zavezniški glavni stan v Av-*	~
straliji, v torek, 13. aprila, — j ZAROTA v BOLGARIJI V enem največjih zračnih na-j london, 11. aprila. — Po-padov, ki so jih izvedli pri pri-jročila iz Istanbula naznanjajo, stanišču Moresby, so včeraj I da so bolgarske oblasti v Sofiji Japonci poslali nad 100 letal.! razkrile komunistično zaroto, ki
toda 37 izmed njih je bilo sestreljenih iz zraka in nekatere
je imela namen umoriti premi-erja Bogdana Filova, izgnati
tako močno poškodovane v no- i kralja Borisa ter proglasiti Bol-vih izgubah, da je bila brez-lgarijo za komunistično republi-dvoma sovražnikova z r a čna j ko. Poročilo dostavlja, da je bi-ofenziva zelo okrnjena.	lo v zvezi s tem več oseb ar\ti-
V teku dveh dneh so Ja-|ian^' ponci zgubili 76 leta in po! uradnem komunikeju se sma-l tra, da so bili tekoči načrti i
Nov grob
Danes zjutraj ob 2:15 je pre-sovražnika z ozirom na zračne i John Berčič, star 59 let,
Lakota in legar v Bosni in Srbiji
Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo OKiiče in vse, kar ono predstavlja!
HUGHES 81-LETNIK
WASHINGTON, 12. aprila. — Charles Evens Hughes, bivši prvomestnik vrhovnega sodišča Zedinjenih držav, je praznoval danes1 81-letnico svojega rojstva. Obletnico je praznoval v krogu nekaterih intimnih prijateljev.
LONDON, (JIC) — Glasom zanesljivih vesti vlada v vzhodni Bosni in v Hercegovini strašna lakota. Ljudstvo umira od gladu, ker so Paveličevi ustaši popolnoma opustošili vsa polja.
V Bosni besni epidemija le-garja. V Sarajevu je obolelo 20,000 oseb, od katerih je do-zčfaj umrlo 4,000. Prebivalstvo teh krajev bo zadela strašna u-soda, ako ostanejo zapuščeni kakor so zdaj.
Epidemija se je najprej pojavila v koncentracijskem taborišču Banjica pri Beogradu. Ker ni zdravnikov in zdravil, Nemci dnevno streljajo bolnike — a epidemija se širi, tako da so vsi ujetniki v taborišču kakor obsojeni na smrt.
LINČANJE ZAMORCA
HATTIESBURG, Miss., 12. aprila. — Danes se bo pričela obravnava proti nekemu deputi šerifu in štirim nadaljnim možem, ki so bili voditelji tolpe, ki je linčala Howarda Washa, 47 let starega zamorca, ki je ubil svojega delodajalca.
Wash je bil spoznan za krivega, da je lanskega oktobra do smrti zbil svojega delodajalca Clintona Welborna, nakar je bil obsojen na smrt. Zgoraj imenO' vani obtoženci pa so potem na hujskali ljudsko množico, ki je pod njihovim vodstvom naskočila jetnišnico, odvedla ven za-!morca ter ga obesila.
ČEVLJI
V Mandelnovi trgovini, 6107 St. Clair Ave., imajo v zalogi vsakovrstne čfevlje za moške, ženske in otroke. Lepa izbera spomladanskih vzorcev.
DEMOKRATSKI KLUB
Seja demokratskega kluba v Euclidu, Ohio se vrši nocoj, ob 8. uri v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se gotovo udeleži.
ofenzivo razbiti.
NAŠE IZGUBE SO NIZKE
Poročilo je javilo, da je "okrog 100 sovražnikovih letal, polovico bombnikov in polovico križark, napadlo zrako-plovišče pristanišča Moresby."
"V seriji hudih zračnih bitk, so naši borci popolnoma premagali sovražnika. 29 sovražnikovih letal je bilo sestrelje-1 j enih od naše strani, kar je pomenilo, da je bilo 18 bombnikov in 10 križark uničenih. Poleg teh je bilo vsled naših
stanujoč na 438 E. 160 St. Po-jgreb se bo vršil iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Na operaciji V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Dermotta, članica društva Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J., ki je srečno prestala operacijo. Članice in prijatelji jo lahko obiščejo popoldne od 2. do 3. ure in zvečer od 7. do 8:30 ure. Želimo ji popolno okrevanje!
Smrtna kosa
Včeraj popoldne je preminil
operacij z proti-zračnimi ba- v Mestni bolnišnici Michael Ba-
terijami pokvarjenih šest na-daljnih bombnikov, dva pa uničena."
"Vsega skupaj je bil 37 letal uničenih ali pa tako močno poškodovanih, da se niso mogla vrniti na svoja mesta. Naše lastne izgube so bile v primeri zelo nizke."
lich, stanujoč na 3068 Nursery Ave., rodom Hrvat. Star je bil 60 let. Tukaj zapušča hčer Marijo Juratovac in sina Johna. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 10. uri iz Louis L. Fer-folia pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin.
Nadaljne odredbe so potrebne glede
vpoklica očetov v vojaško službo
Dočim se je izenačilo način ■ klasificiranja vseh moških vi starosti od 18. do 37. leta, potom katerega bodo moški, poročeni pred pričetkom vojne, in oženj eni moški, ki skrbijo za otroke, rojene pred 14. septembrom, 1942, začasno klasificiram v 3-A razred, je potrebna odredba, ki bi jasno določila stanje onih moških, ki so že prejeli poziv, da se javijo naborni komisiji, a ki so po novi odredbi, kot očetje upravičeni do odloga.
Obenem je mnenje nekaterih uradnikov nabornih komisij, da se bodo morali taki moški, vseeno javiti za vojaško službo. Dalje se tudi pričakuje, da se bo zopet pričelo vpoklicovanje neoženjenih moških v starosti od 38. do 44. leta, ki se ne nahajajo v važnih obrambnih delih.
Is življenja naših ljudi po Ameriki
NEMCEM JE TREBA NOVIH SUŽNJEV
NEW YORK, 7. aprila. (New York World Telegram) — United Press prinaša naslednjo vest:
Nemška poročevalna agentu-ra Transocean je včeraj javila preko radia, da je v Beogradu izšla naredba za vpoklic letnikov od 1908 do 1911 za prisilno delavno službo. Kakor znano, so bili letniki 1912 do 1921 že prej poklicani na nabor.
Akoravno se še vedno nahaja v nemških ujetniških taboriščih na stotisoče Jugoslovanov, sposobnih za vojaško službo, so torej Nemci zdaj pobrali še novih štirinajst letnikov. — (op. JIC.)
Chicago. — Eksekutiva Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki je zborovala v hotelu Sherman 10. t. m., ni izvolila tajnika. Ni bilo nobenega kandidata. Aleksander Urankar frančiškanski duhovnik iz Le-monta je avtomatično postal član. eksekutive namesto odsto-pivšega Eakrajška. Urankar je bil eden treh namestnikov, ki jih je postavil Slovenski narodni kongres za eksekutivo. Volitve tajnika morajo čakati do prihodnje seje oziroma toliko časa, dokler se dobi kandidat, ki bo hotel sprejeti.
North Chicago. — Zadnji teden je v bolnišnici umrla Theresa Opeka, stara 36 let in rojena v Ameriki, za poškodbami, ki jih je dobila 4. aprila, ko je padla po stopnicah v klet tako nesrečno, da si je prebila lobanjo. Ponesrečenka je bila žena ! Mihaela Opeke, mestnega tajnika. Poleg moža zapušča dva majhna otroka, štiri brate in dve sestri.
Leadville, Colo. — Pred dnevi je tukaj umrl Frank češno-var, star 73 let in doma od Ljubljana. V Ameriki je bil j 40 let in zadnjih 22 let je bival na Zajčevi farmi.
Joliet, 111. — Dne 2. t. m. je tukaj umrla Mary Govednik, roj. Horvat, stara 37 let in rojena tukaj. Zapušča moža, nekaj malih otrok, starše in več bratov in sester.

*5TRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
13. aprila, 19&
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sunday* and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tJv Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
f or One Year — (Za celo leto) _______________________________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ________________________;........................................ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________________ 2.00
8y Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) _____________
for Half Year — (Za pol leta)____________
for 3 Months — (Za 3 mesece)_____________
..17.50 .. 4.00 . 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countrie«: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):
Fo- One Year — (Za celo leto)____________
For Half Year — (Za pol leta) ..................................................
..»8.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZAKAJ NAZAJ V REAKCIJO?
Če je v sedanjem gigantskem boju za svobodo in demokracijo sveta kakšna stvar priskutna, je večno ribanje in trenje ter prerekanje med pristaši generala de Gaulle-a in generala Girauda, oziroma med njima dvema samima, ki si oba lastita kontrolo nad onimi Francozi in francoskim ozemljem, ki ni pod kontrolo Vichyja oziroma nacijske Nemčije.
Pri tem večnem trenju ne smemo izpustiti iz vidika važnega dejstva, da demokrat <ni ne eden ne drugi,—ne Giraud ne de Gaulle. Oba sovražita Nemce, to je res, pred katerimi se je dekadentna ali trhla Francija razsula kakor hiša iz kart, toda to je tudi vse, kar jima moremo šteti v kredit. Sicer pa oba mrzita demokracijo in republiko, oba sta po srcu avtokrata in rojalista, in 'oba sta nasprotnika resnični vladi ljudstva. De Gaulle je toliko boljši, ker v njegovih vrstah ni znanih fašistov in apizar-jev, dočim je Giraudova administracija v Afriki še zdaj natrpana ž njimi.
To dejstvo smo naglasili, ker je nedavno general Giraud poslal svoje čestitke generalu Mihajloviču, s katerim mu je čestital na njegovem "junaškem" odporu. Kdo je general Giraud in iz kakšnih ljudi obstoja njegova administracija v Severni Afriki, vemo in tega ni treba ponavljati. Prav tako pa tudi danes že prilično dobro vemo, kdo je general Mihajlovič in v koliko in proti komu se bore njegove čete. Mi ne trdimo, da je general Mihajlovič namenoma zasnoval takšen način akcije, kakor se je slednja razvila, trdimo in naglašamo pa, da je postal general Mihajlovič žrtev jugoslovanske vlade in razmer, ki so se morale iz tega dejstva poroditi.
Toliko o važnosti akcije obeh teh dveh generalov za zmago demokracije in ljudske volje.
Danes teko svetovni dogodki, ki so ogromne važnosti, s tako bliskovito naglico mimo nas, da morajo slovenski uredniki, ki imajo na razpolago samo omejen prostor prve strani, silno zgoščevati te svetovne dogodke ter posvečati veliko skrb pažnji, kaj bodo objavili v listu, cla bo javnost vsaj do gotove mere informirana o dogodkih, ki majejo svet v njegovih temeljih. Za enega takih, svet pretresujočih dogodkov, je smatrala "Prosveta" nedavno vest, ko je general Giraud čestital generalu Mihajloviču na njegovem "junaškem" odporu proti osišču... Ta vest je morala pod prominentnim naslovom in podnaslovom v ta delavski list, v katerem smo dotičnega dne zaman iskali mnogo drugih, resnično važnih vesti.
V	nekem urednikovem članku tega delavskega dnevnika pa smo opazili silno smešenje Josepha Davisa, bivšega ameriškega poslanika v Moskvi, milijonarja in po poklicu koi poracijskega odvetnika, ki je napisal laskavo knjigo o Rusiji ter o njenem državnem in socialnem sistemu, katerega sicer sam kot milijonar ne mara, toda priznava, da je blagoslov za ruske mase. In zakaj se je skopal urednik "Prosvete" na Davisa? Samo zato, ker je Davis izrazil za časa dolgotrajnega Hitlerjevega molka popolnoma upravičen človeški dvom, da je Hitler sploh še pri življenju. "Joseph Davis—alas, poor Joseph, we knew him well!—junak misije iz Moskve," tako ga smeši "Prosveta."
Prokleto mora biti v tem "delavskem" uredniku globoko zajeclno sovraštvo do Rusije, da ji ne daje niti toliko kredita, kolikor ji ga dajejo kapitalisti in slovenski j katoliški duhovniki!
V	Rusiji in v jugoslovanski Osvobodilni fronti ne | vidi urednik Prosvete ničesar dobrega in koristnega, za sveto pismo pa menda smatra vse, kar mu pošilja propaganda jugoslovanske vlade, katero je sVoječasno zelo dobro opisal "Proletarec." Če bi ne bilo tako, ne bi pri-občeval dolgovoznjh Kuharjevih in dr. Krekovih ter drugih govorov ljudi, ki so bili vteh zadnjih 6 do 7 let1 najzvestejši .sode uvci princa Pavla, Stojadinoviča, Cvet-1 kovica in Cincar-Markoviča, torej vseh onih, ki so do- J vedli Jugoslavijo do katastrofe, onih, ki so glasovali za podpisanje pakta s fašisti in ki zdaj vedrijo v ugodnem podnebju Londona in New Yorka.
Pisatelj Adamič prosi za podatke
Pisatelj Louis Adamič piše novo knjigo pod naslovom — "My Native Land". To knjigo j pa bi rad napisal kar najboljše mogoče, za to pa potrebuje nekaj podatkov, ki bi jih rad dobil od naših rojakov.
Mr. Adamič bi rad imel pojasnila na naslednja vprašanja: j Katere so po vašem mnenju poglavitne in najzanimivejše j
značilnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih? Rad bi vedel za dobre in slabe značilnosti; tudi za take, ki so v nekaterih okol-ščinah dobre, v drugih pa slabe.
Prosim, popišite razne značilnosti s konkretnimi primeri posameznikov, popišite obnašanje narodnih skupin, ki ste ga sami opazovali. Posebno to bi rad do-, bro poznal.
Kaj je vaše osebno mnenje o teh značilnostih? Kako so jih po vašem mnenju dobili?
Kako se te značilnosti razlikujejo med tremi jugoslovanskimi narodi, kakor tudi med posameznimi razredi med jiaro-dom in v različnih krajih Jugoslavije? Tako na. primer kako I se razlikuje srbski meščan od kmeta; kako se razlikuje bosanski Srb ali Hrvat od Šuma-dijca ali Hrvati iz Hrvaške; kako se dalmatinski Hrvat raz-! likuje od Hrvata v notranjosti itd.
Kaj imajo poleg zemljepisne lege Jugoslovani še skupnega, kar se more smatrati za goto-; vo ali možno podlago za sodelovanje in bodoče skupno življenje teh treh narodov? Prosim, podajte mi nazorne dogodke v zgodovini, ali iz vaše izkušnje, i kar bi moglo potrjevati vaše! mnenje za tako bodočnost.
Kateri so vzroki, zgodovinski ali sedanji za nasprotje, ki obstoja med tremi jugoslovanskimi narodi? Kako globoko gredo ta nasprotja? Katera so naravna in umetno ustvarjena in v kolikem obsegu? Podajte jasne zglede za ta nasprotja. Kako no bila katera nasprotja porav-!
nana? Če niso bila, zakaj ne? Podajte zglede in zgodovine, še boljše pa iz svoje izkušnje in o-pazovanja.
Slovenska zgodovina je večinoma ločena od srbo-hrvatske zgodovine, medtem ko se je zgodovina Srbov in Hrvatov pogosto in za daljše dobe med seboj vezala. Ako je to res, kaj je bil vzrok, da sta se ta dva naroda tako zelo ločila navzlic skupnemu jeziku? Pod kakšnim pritiskom? Katero zgodovinsko teorijo smatrate za pravilno?
Kako se je moglo po vašem mnenju dogoditi, da so Hrvatje postali katoličani, Srbi pa pravoslavni? Ali mislite, da je prišlo do razkola ravno zaradi vere? Kdo ali kaj je odgovorno za to ? Ali je -za to možna kakšna* rešitev? Zakaj naj sta dva bratska naroda sovražna zaradi dveh vrst krščanstva, ko obe vrste učita bratstvo med ljudmi?
kaj so delali, da so po vašem mnenju doprinesli kaj posebno važnega za narod.
Jugoslovanski narod pa je rodil tudi razdirjajoče osebnosti. Kateri so bili in kateri so? Navedite jih samo dvanajst. Zakaj jih smatrate za razdirajoče ?
Kateri ljudje so po vašem mnenju danes najbolj nadebudni ali pa najbolj razdirajoči možje V slovenski, hrvatski in srbski politiki? Od vsake skupine navedite največ dvanajst i-men. Povejte tudi, zakaj jih smatrate kot take.
Prosim, da mi daste resnične in dejanske podatke o takih jugoslovanskih osebnostih kot so:
Nikola Pašič "Apis", Kralj Peter I., Radomir Putnik, Sve-tozar Pribičevič, Štefan Radič, Vladko Maček, Janez Krek, Anton Korošec, Ivan Frank, Fra-njo Supilo, Ante Starčevič, Draga Mašin, Petar Ziškovič, Milan
li proti - komunistično jugoslovansko ali balkansko državo, a-ko mislite, da bo taka država u-stanovljena ?
Vzemimo, da namerava Rusija raztegniti sovjetski sistem nez vzhodno Evropo, vključno Balkan — ali bi vi nasprotovali? Zakaj in zakaj ne?
Prosim, da mi pošljete imena in naslove ljudi, o katerih veste, da so bili v Jugoslaviji začetkom leta 1941 ali pa pozneje in natančno vedo, kaj se je tedaj tam godilo.
Ponavljam: nikar ne mislite, da jaz že vem, kar veste vi. Prosim pišite mi, četudi mislite, da mi ne boste povedali ničesar,
Ali je bila zemljepisna lega Stojadinovič, Milan Nedič, Ante
Jugoslovanov kdaj koristna za nje? Ali je sedaj? Ako ne, ali more biti ali bo kdaj? Zakaj? Kako? .	. '
Kateri so pričetki jugoslovanske ideje, ki je bila, četudi nepopolno, vresničena leta 1918?
Po mojem mnenju so bili zlobni činitelji proti edinosti jugoslovanskih narodov velesile, ker so zasledovale svoje imperialistične težnje. Ali ste tudi vi tega mnenja? Ali ste ali ne, povejte vzrok za tako svoje mnenje? Ako niste, kaj je po vašem mnenju najbolj zloben činitelj v jugoslovanski zgodovini?
Kateri so najslavnejši, tragični, žalostni ali pogubni dogodki, razvoji ali dobe v slovenski, hrvatski ali srbski zgodovini. Zakaj?
V dolgi dobi svoje zgodovine so jugoslovanski narodi imeli mnogo izrednih osebnosti. Bili so ali pa so predstavniki slovenskega, hrvatskega ali srbskega naroda, ali pa skupnega značaja jugoslovanskega plemena kot celote. Nekateri so bili veliki, ki so premenili potek zgodovine in so dali posebno obliko jugoslovanskemu značaju. Navedite kakih 12 imen; povejte,
Darovali pri pedr. št. 2
JPO,SS
Sicer malo pozno, pa vseeno hočemo, da priobčimo imena darovalcev za Jugoslovanski pomožni odbor št. 2 SS, kateri sc vedno zbira'prostovipljne prispevke, da se z njimi pomaga, po vojni bednemu slovenskemu narodu v stari domovini.
Odbor se obrača na vaša u-nniljena srca, da prispevate po evoji moči in to sedaj, tako da bomo imeli, kadar nam bo pri-1'ka dana. Iz knjig, v katerih so vknjižena imena darovalcev, b->m prepisal imena in priobčil tako kakor so vknjižena in izdana potrdila.
Darovali so sledeči zavedni rojaki: Mr. John Jakopech S 107.00, Mr. K. Ernožnik in, S'ovenska dobrodelna zveza po $100.00, Mr. Mike Tomse $92.001 Clevelandska Federacija SNPJ $50.00, Mr. Frank Suhadolnik $18.00, Mrs. Jennie Vodopivec $12.00, po $10.00 so darovali; Janko N. Rogelj, društvo Napredek ABZ (Eucnd, O.) in Mr. | John Pajk, Mrs. Mary Stucin $6.00, no $5.00. so darovali: Mr. Joe Završnik, Mr. in Mrs. Suš- ' teršič, Mr. Andy Poklar, Mr.1 Matt Klemen in Gospodarski' Klub SND. Girard, O.
Mr. John A. Milautz $2.50, po $2.00 sta darovala Mr. Frank Bečaj, in Mrs. Frances Rotar i7. Saranac Rd. po $1.00 daro-
vali Mr. Jos. Lekan, Anton Ve-hovec Mr. John Sušnik, Mrs. Frances Ponikvar, Mrs. Rose-in Theresa Racher, L. Balant 50c.
Nadaljna imena darovalcev, slede v prihodnjem poročilu, za enkrat pa moram malo omeniti prihodnjo prireditev v ta namen. Vršila se bo na 18. aprila zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zastopnikom in odboru pomagate s tem^ da se gotovo udeležite gori imenovane prireditve.
Nadaljna poročila, tikajoča se gori imenovane prireditve či-tajte v lokalnih časopisih.
Na vse cenjene nabiralce prispevkov, kateri imajo knjižice sc vas tem potom vljudno prosi
Pavelič (poglavnik), Draža Mihajlovič in njegovi častniki. Anton Natlačen, Tito, Nagy in drugi voditelji partizanov, Ivan Ri-bar Miroslav Krleža, Ivan Cankar, Dušan Simovič, Momčilo Ninčič, Kralj Peter II. Knez Pavel, Kneževičevi bratje.
Prosim pa, da se ne omejite samo na to, povejte mi vse, kar mislite, da je kaj pomembnega tudi o drugih, četudi niso tako poznani, kot gori omenjeni.
Kaj mislite, zakaj so naciji in fašisti tako zlahka pregazili Jugoslavijo v aprilu leta 1941?
Kako si razlagate tako čudovit jugoslovanski odpor proti o-sišču?
Kateri so politični in sebični nagibi vele-srbske kampanje proti hrvatskemu narodu, kar se je pričelo v pričetku leta 1941 in se še vedno nadaljuje? Ali ima vele-srbstvo kako bodočnost ?
Ali so v jugoslovanskem življenju tako velike osebnosti, ali i
rana. 75,000 so jih pregnali12 njihovih domov in 'jih poslal' v izgnanstvo, nadaljnih 30,000 ? bilo deportiranih v Srbijo, 8,P otrok so ugrabili njihovim star' šem in nadaljnih 40,000 je "izgubljenih." Vsak dan se odpirajo novi grobovi...
"Števila žrtev na Hrvsjjf se ne da preceniti. Vodilne ose nosti so pregnali iz dežele, v teri gospodarijo plačanci f3*1 stov. Večina Hrvaške je post* bojišče. Nemci so jo pW.... za "ozemlje vojaških °PeraC'J6C Marijonetni vladar je m°r,' kralja Aleksandra in franMfve ga ministra za zunanje za . Barthou-a, Ante Pavelič, po^.'
tak"
česar jaz ne vem. Pišite mi tudi no orodje v rokah nacistov, o drugih stvareh in ne samo o kjer v Jugoslaviji ni odpor tem, kar sem prosil v gorenjih' vprašanjih.
Seveda se bom pri vseh obvestilih ravnal po vašem naročilu, kako naj sporočilo porabim.
Pišite angleško, slovensko ali srbo-hvatsko in na eno stran papirja. Prosim tudi, da odgovor na moje vprašanje pričnete vedno na posebnem listu. Moj naslov je: LOUIS ADA-
MIČ, MILFORD, N. J.
Ameriški glas o trpljenju in nalogah Jugoslavije
silovit kakor na Hrvaškem.
"Slovenijo germanizirajo--0 del, katerega so prevzeli Itw? ni, pa italijanizirajo. Isto se gaja v Dalmaciji, kjer odstotke Italijanov
živi tfl
Znani ameriški radio komentator Hans Jacob, je posvetil dne 6. aprila del svojega govora Jugoslaviji. Navajamo nekatere značilne izvlečke:
Govornik je najprej poročal o dogodkih na različnih frontah in razpravljal o možnosti zavezniškega napada na evropsko obalo Sredozemskega morja in potem nadaljeval:
"Jugoslovani, tam onkraj Jadranskega morja, niso nikdar priznali svojega poraza, kakor
•fašisti r
navajajo 93 odstotkov. KaliF, ski Heydrich v Dalmaciji, ; ? Giovanni Savo, je bil ubl Splitu.
"Povsod je odpor—org^
ran in neorganiziran. ^ ,J ^ borbene Jugoslovane hra ^o vest, da jih zavezniki ne pozabili. Jugoslavija m°ra P našati dejanske in duševn J ^ izkušnje, kakršnih svet videl—nikdo ne more dv0®v?. tem, da se bo Jugoslavija ^ dvignila iz razvalin, de® tično in socialno pravična la derna država, ki bo sode.
.ga niso priznali Grki, katerih pa ce so bile, kot je na primer |kralj se ravno zd • nah -a y
Abraham Lincoln, Walt Whit-iAiekgandri.ji
man, ali pa predsednik vrhov
nega sodišča Holmes? Če so, kateri so in zakaj jih je mogoče
"Dne 6. aprila 1941 je nacistična Nemčija napadla Jugo-
primerjati z Lincolnom, whit. i	^oj je bil preveč neenak
manom in Holmesom? Ce jih ni,!m ^^ija ]e bila poražena zakai ne9	* |na bojnem polju. Toda kljub te-
Slišali ste izrek: narod ima:™ je nadalJevala svoJ boj in je vlado, kakoršno si je zaslužil.: daneS mora?no ne ie nepromaga-Ali to velja o Srbih, Hrvatih in 'na\temVe° zares vzor in vzSled Slovencih tekom dobe Jugosla->nrabrega odpora in neupogljive-vije kot samostojne države?,ga Junažtva- Ako sprejmemo na-Ztikaj ali zakaj ne'	l20r' da 0Dst0J1 neka ideJna sila>
Kako si razlagate boj, ki se!ki predstavlJa narodovo dušo je razvil v Jugoslaviji med Mi
z vsem svetom, z oni«1 ^ človeštva, ki se je posveti idealom.	.
"V praktičnem pogledu la Jugoslavija idealen P^jfci ski vhod v Evropo. Zavez'1 ^ tam našli na mestu in v meri nego kjerkoli dru£J' jujočega se zaveznika i" 1 ; ^ ne vojake. Ne vemo še, v Jugoslavija postala boJ1£joSl3-ozadju, toda pot skozi J»« js vijo proti Dunaju je ^r mnogo ljudi misli, da ee ^ in njegova vrhovna . bojita, da si bodo zavez" ^ brali Balkan za eno oni'" ^ , na katerih se bodo sp°P nacisti na evropskih tlefl'^er približno enim tednom, Je go-poklical bolgarskega kr®
obve®'
rfifl1

hajlovičem in partizani?
risa v Berlin—dobro' nevtralni diplomati so da je Hitler izbral Bolg3^ p': središčno točko
obrambe n ^
kanu. Težko je reči, ali J ^ pregovoriti kralja Borisa, ^
g | t---uuiuuuvi/ uuou- picguvuiHi niaij"-- arO
j potem moramo priznati, da ima sveti več bolgarskih ^ ^ Jugoslavija v sebi ogromen za- sil vojnemu naporu osisca- ^
Ali ne mislite, da pomeni Ju-|klad te Slle- Jugoslavija je oku-goslavija navzlic napredku in i Pirana—'toda le deloma zares za-raznim napakam od 1918 do;sedena—od nacistov, Italijanov 1941 še vedno nekak uspeh? če 111 Bolgarov. In povrh tega še od je, zakaj? Prosim, da ste v tem Madžarov- In vendar Jugoslavija oziru zelo natančni in jasni. ,že vedno živi- To je čudež, velik Kako si mislite politično inlčudež' ka:'ti jugoslovanski na-družabno - gospodarsko bodoč- jrod krvavi iz tisoč ran. nost jugoslovanskega naroda? i "Nemci so si nabrali talcev in Ali ste za to, da nastane zo- 30 Jih poklali. Nemci so poru-pet Jugoslavija, kot je bila pred šili vasi in celo mesta. Nemci Hitlerjevim vpadom? Ali je to so sistematično vodili vojno iz-
že srečanje samo, in naCl ^ so ga opisali nemške^ pir du, češ da pomeni okrep1 ^
stojank osišča na pove
Balka^.
stjo-
z zadostno jasn^^ cisti vedo, da imajo na v«c mnogo slabih točk,	V
nego kjerkoli drugje- f Balkan zopet postal W^tfP
Jugoslavija igrala tam sko vlogo.	,cjj»
"Jugoslavija bo -Lr^
1 •	*_ _«i'rffl{lT.l
11
mogoče? Ako mislite, da je, te- trebljevanja proti Srbom, kakor,obnovljena—"a priznaj'^ž"
daj povejte, zakaj? Kaj mislite o Jugoslaviji
J— j ------------,	|	«	tO
i jo vodijo proti Zidom in Polja- tudi, da Jugoslovani
z kom. Toda Jugoslavija se gc jo!"
da vrnete stare knjižice nazaj, velikimi avtonomijami za razne vedno bori in nobena stvar no dobili pa boste knjižico s po- kraje? Ako ste za to, kako si bo nikdar zlomila njene volje, polnoma novo serial številko.;domišljate njen ustroj? Kam "Zastonj bi bilo raziskovati to To so nabiralne knjižice. Opo-; bi potem postavili Karadžorže-; povest—to silno zapleteno po-zorim tudi one društvene pred- vičevo dinastijo? Ali ste mogo-!vest o kraljestvu južnih Slova-sednike, pri katerih društvih!če za republiko?	nov. Toda eno smemo reči: v
BIVŠI KNEZ V J**1 ^
Meseca julija 1934 se ^ f ris Skočirev sam
f
vladajočega kneza jn
bli*1.^/
mali pirenejski reput-
Kaj pa mislite o balkanski fe- Jugoslaviji se narod bori proti reK osem (jni vladal. W \d
ste izvolili zastopnike, da poda jo poročilo
vanju, na vaših sejan.	ste za to, kako si domišljate ta- sita moštvo generala Mihajlo-: temu pustolovcu prav
(V mislih imam tudi predsed-	ko državo? Katere dežele bi bi-'viča in partizani. Žrtve so bile'nec
<3
O celokupnem delo-jderaciji ali konfederaciji? Ako osišču. Največji del odpora no-'francoske republike Je ^ 'aših sejah.	ste za to, kako si domišljate ta-' sita moštvo generala Miha.ilo >pmi, niintrtimrAi nraV 11
K""

nice, in zastopnice).' Nekateri le vključene pri tem? Kaj pa bo neverjetne. Naj navedem par Odstaviieni knez je bil 'ta
MStnnnilfi anlnh np nr-irlo^ vi i ~	__: i___1^:0 a 1:	: 1	. 7cn nnr, 7.....1	■ 1	' ' J	' __„a l J
zastopniki sploh ne pridejo bli-1 z njihovimi kralji? Ali želite i-'številk: 750,000 Jugoslovanov je \z Francije. Toda on se ^ ^ zu, kar ne dela društvu nobene meti republiko in imeti predsed- do danes žc poginilo sa domo-'gon nj zmenil in ^V3'' časti. Končno se v imenu odbo- nike zaporedoma po narodno-1 vino, 2C0,0(t0 jih je bilo deper- kratkim v St. Cannat« & ra najiskrenejše zahvaljujem stih? Ali kako?	|tiranih v nacistično Nemčijo, da Sedaj ga je sodišče v A1^«5
darovalcem kakor tudi marlji-1 Kako je mogoče doseči tako tam kot sužnji tlačanijo v to- sodilo na mesec dni flp'c' vim nabiralcem in nabiralkam. federacijo	" 1	"
balkansko
bravali Amerika in Anglija? Ali taborih na Nemlskem in v
ederacijo — jugoslovansko ali varnah. A 200,000 jugoslovan- ga odpeljali v ječo, je stoPV Z narodnim pozdravom, za balkansko? Ali jo bosta odo- drill vojakov umiraV ujetniških ličastveno z dvignjeno .^Vj
Jugos. pomožni odbor S.S. št. 2,
Jta- med obema orožnikom9 w jo bo Rusija? Ali bo postavi je- liji.	' vil, da se ne bo nikoli
Joseph Ukora, .na proti želji Rusije?	j "Slovenija s približno milijo-'svojim "pravicam '
blagajnik.1 Ali odobravate proti-rusko a- nom prebivalcev je bila decimi-'skega prestola.
r
13- aprila, 1943.
ENAKOPRAVNOST
•STRAN 3.
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
DESETO POGLAVJE
Dotična gosposka.
V Povesti se navadno naša Mesteca imenujejo: Mestece K. ali B. itd. Pisec tega ro-je pregledal vso našo pri-P°vedovalno literaturo, da vidi, J* ostala kaka črka iz abece-® neuporabljena, da, s to črko j enuJe ono mestece, v kate-, Se bodo godili prihodnji ^pgodki. Pa ker je ni našel, mu
kak841" drugega ne Preostaja, °r da ga imenuje "dotično
iah d°tičnem mestu torej se
tffin ' kot se razume, tudi do-
ga a gosposka v osebi dotične-
^ predstojnika, za katerega se
zaprav ne more reči, da je uoticni" i
|(er > Ker ga vsi poznamo. ]eroj..° ^ Je znani predstojnik
tolik h' ^ Junaško hodil po ' in tolikih komisijah, in
don-r-v!me ^ bil° stalno v vseh treb 2 deŽele> Sicer Pa
si ni
tii, pri tem kaj slabega misli-
Ži'Valer Je Predstojnik Jerotij u-
HužilVe^o spoštovanje, kjer je
|lv v devetih letih je slu-
fazst ajstih okraJih in Pri • aaku ž njim mu je vsak o-
a daroval sabljo, a ljudstvo
»ki Spremilo do meje svojega
čitar ** Sm° potem Bel&raJ-k glasila: Ws
1 eitali v posebni depeši, ki

je narod okraja P.
Nsto- V°3ega Priljubljenega
°jega
^ka Jerotija do meje
statllj °kraja in mu na raz poklonil sabljo za vest-ju ^ 21)0vanje. čestitamo okra-jte^p'vv kamor je predstojnik na takšnem pogla-ša dobi v njem."
Resnica, hudobni jeziki so govorili, da je bila to zmeraj ena in ista sablja, ki jo je dobil šti-rinajstkrat v dar, ker je vsak o-kraj po njem naročil sabljo iz Belgrada. Tudi o telegramu so trdili, da je zmeraj taisti, ki ga ;je sam štirinajstkrat na svoje j stroške poslal v list, ali — hudobni jeziki ne govore nikdar ; resnice.
Nazadnje pa naj hudobni jeziki govore kar hočejo, glavno je za predstojnika Jerotija, da so ga v devetih letih šestkrat izpodili iz službe in to vedno zato, ker se ni strinjal bodisi I s "programom" svojega ministra ali okrožnega načelnika, 'bodisi s programom "glavne 'kontrole". — V dotičnem okraju, glejte, pa je že za načelnika tri mesece, in narod je prav zadovoljen ž njim, a kar je glavno, on je zadovoljen z narodom.
Torej — ta predstojnik Jero-tije sedi nekega jutra v pisarni in pregleduje tožbo neke u-dovice proti nekemu popu, kar vstopi birič in mu prijavi župana in popa vasi Prelepnice.
"Maj vstopita," pravi pred-stopnik in položi akte na stran; | nato dvigne glavo in pogleda ;popa in župana, ki sta ravno i prišla pred vrata. Kasneje bomo že videli, zakaj ni prišel šta-cunar Jovo.
Predstojnik Jerotija premeri popa in župana od glave do pete, ker ju osebno ni poznal, in ju do tedaj še ni bilo pri njem.
"Po kaj pa sta vidva prišla?" vpraša nazadnje.
Ker se župan in pop nista prej dogovorila, kdo bo govoril pred gosposko, sta se med
seboj spogledala in oba molčala.
"Po kaj sta prišla?" vaju vprašam.
Najprej povzame župan besedo:
"Midva," pravi, "sva prišla v imenu nekega rejenčka, to se pravi ... v imenu naše občine, ki je nezakansko rodila o-troka . . . ravno . . . "
-Ko vidi pop, da je župan ves zmešan, in da bo s svojim pojasnilom napravil še večjo zmešnjavo, ga sune s komolcem, naj molči, pa sam nadaljuje:
"V naši občini se je rodilo nezakonsko dete, ki ne spada k nam."
"Zakaj k vam ne spada?" vpraša strogo predstojnik.
"Njegova mati kot udovica je spadala k nam —", se vplete zopet župan, a pop ga vnovič 'sune s komolcem in sam nadaljuje:
"Njegova mati je udovica, a rodom je iz druge vasi, iz Kr-manov, in potemtakem pripada njen otrok tej občini."
"A koliko je od tega, kar je njegova mati udovica?" vpraša i predstojnik.
"Trinajst mesecev, zdaj že te-| če štirinajsti," odgovori pop.
"Pa kje je živela sedaj, odkar je udova?" vpraša zopet predstojnik.
"V naši vasi," pravi pop.
"In vi ste seveda kot dobri ljudje pazili nanjo in jo negovali kot vsako sirotico?"
"Kako da nismo, gospod," odgovori župan prepričan, da ta zasluga gre občini, a ne cerkvi ter da ima pravico, da na to vprašanje odgovori on, a ne pop.
"I, to se razume, da uboge sirote niste pustili lačne in žejne, pa ste grešnico tudi večkrat obiskali, da jo vprašate, kako jej je?"
"Kako da nismo, gospod," se vsili zopet župan, in čisto milo mu je, da gospod predstojnik tako laskavo misli o občini, kateri je on načelnik.
"Tako, tako," pravi predstoj-
nik, "to je lepo od vas. Ker pa ste tako pazili na udovico, pa pazite tudi na njeno dete in je negujte in obiskujte!"
"Ali, gospod," začne zopet pop, "ona je rodom iz Krma-nov."
"A iz Krmanov?" vpraša zopet predstojnik.
"Da," odgovorita pop in župan.
"Pa v tem času, odkar je u-dovica, ali sta jo tudi kdaj obiskala župan in pop Krmanski?"
"Nista, gospod!"
"E, vidiš, kdor obiskuje udo-vice, ta nosi tudi stroške. Niti besedice nočem več slišati o tem, ali razumeta? Tako kot pravim, tako mora biti."
"To ne more tako biti," reče pop drzno. "Prinesla sva pismeno pritožbo, pa ako jo odbijete, potem prosiva, da nam daste pismeno rešitev, ker se hočeva pritožiti pri višji gosposki."
"Poslušaj, pop," začne predstojnik zelo resno, "nikar me ne sili, da ti, obrijem brado, a ti župan, se pazi, ker ti že tako mislim poslati te dni komisijo na nos."
Župan in pop prebledeta in si ne upata pogledati v oči.
"Ali mislita," nadaljuje predstojnik, "da mi ni znana vsa stvar? Ali mislita, da je tako daleč vaša vas, da mi ne more kdo od tam tega povedati?"
župan in pop, oba giedata v tla, in obenem stopi pred oči u-dovec Radoje Krnja rdeč kot rak, a kar mu želita, ne daj Bog, da bi to Radoja doletelo.
"Ampak vesta kaj," nadaljuje predstojnik, "jaz nisem ravno hudoben človek ... vsi smo ljudje in drug drugega potrebujemo, vi mene in jaz vas . . . "
"Tako je —" vzklikneta oba
'THAT LITTLE
' Interaat'l Cartoon Co., N.Y__By 3. L,JOk
tEV-V- Hoo OJVAN. -N\orvE Hoo uo&t "TvaE Hom GOt,- SoO S-fMEb OMU* uMfcM So0	SorAEXHIMG	THAT
v^oPEtAEc. (M-vjom.S -CO -fee ^VfAt TH^ so^esooy else WKO
Woo tOPPED •	„
HoOS*OOU*	V-OOSBHB* UP
SONAE CHAHC^S
V
Ho - HO--
foo MAKE Kj ME LOrF % jg
»	^ v

■ '..V' ,fr,'V '■ :>H
'	vWj *. ■ i "A-• '
■ ■If v
mum *
■■'I
«§§M
H I If
Q. Can Stamps ef various denominations be placcd in one album?
A. More than one denomination in an album greatly increases the ■work and cost of reel e m p t i o n. Please, therefore, don't jnix denominations.
Q. May a minor designate a co-owner or beneficiary? A. Yes, if the purchase is made by the minor from his own wages or earnings.
Q. Do I lose my investment if my War Savings Bond is lost, stolen, or destroyed?
Bv Gib Crockstt. A. No; upon satisfactory proof of loss or destruction, the Treasury Department will issue a duplicate, usually without requiring a bond of indemnity.
Q. May I register the name of a beneficiary on a Bond without his knowledge? A. Yes. Records of War Savings Bonds are confidential. It is not necessary for the Treasury to contact the beneficiary during the owner's lifetime. Only individuals may be named as beneficiaries. No associations, churches, or clubs may be so named.
Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the moro valuable they become.
WSS 707A
V. S. Treasury DesV
Mali in veliki pes
Na sliki sta dva psa z razstave v New Yorku. Mali psiček tehta samo približno en funt.
in dvigneta glavi in lica se jima razvedre — "tako je, gospod, mi smo ljudje, ne vem že, kako bi dejal ..."
"Vem, vem, zato vam hočem napraviti veliko uslugo, ki je ne bi vsakemu izkazal."
"Hvala ti, gospod!" rečeta o-ba obenem, a župan — malo da ni stopil k njemu in mu poljubil roke.
"E, vidiš, poslušajta me,: ob-držita tega otroka doma kot občinskega rejenčka, kot siroto1; kadar pa doraste, e, potem je lahko — "
"Tako je, gospod!"
"In nikar ga ne nosite in pošiljajte z akti semintja, da so potem same čenče."
"Tako je, gospod!"
"In nikar ne pozabita, da sem vaju rešil velikih sitnosti," nadaljuje predstojnik in posebno poudari besedo "sitnosti".
"Kako bi pozabila, gospod," odgovori župan ljubeznjivo.
"E, t.ako — a zdaj, ajd, pojdita!"
Še enkrat se mu zahvalita in pet, šestkrat priklonita, pa odideta. Ko sta bila že na pragu, predstojnik še enkrat opomni:
"Pa ne da bi takoj, ko prestopita prag, pozabila, da sem vaju obvaroval velikih sitnosti."
Ozreta se Še enkrat in zagotovita predstojnika, da ne bosta tega nikdar in nikoli pozabila, a nato se iz okrajne pisarne napotita naravnost v krčmo; medpotoma pa nista spregovorila niti besede drug z drugim in tudi pogledala se nista.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
Izurjeni operatorji
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
¥VV
lsce
Mali oglasi
Moderno
hišo za 2 družini; blizu E. Park Drive, od boulevarda, se proda hitremu kupcu po zmerni ceni.
STRA1N1C REALTY CO.
18000 Lake Shore Blvd.
IVanhoe 6561
se stanovanje s 4 aH -5 ■ sobami za družino s 3 osebami; otrok je sedem mesecev star. Mož je prost vojaščine. Kdor ima za oddati stanovanje, naj pokliče HE. 7849.
Radi selitve
se proda set za družabno sobo; je v zelo dobrem stanju. Vpraša se na 19571 Tyronne Ave.
Želim
kupiti 1940 ali 1941 avto. Plačam v gotovini. Pokličite HEnd. fe756.
Rad
bi zvedel za naslov Antona Jeriha, doma iz vasi Prežgan je, občina Litija, živi nekje v Jo-liei), 111.,-in ako bi slučajno sam to čital ali pa če bi kdo drugi vedel za njegov naslov, je pro-šen, da mi sporoči. MIKE ZUPANČIČ, 6026 St. Clair Ave., Suite 3, Cleveland, Ohio.
Ako iščete
dobrega popravijalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Knam«v« poslopje
Oblak Furniture Go.
1'rgovir.a s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6SI2 ST. CLAIR AVE-
HEnderson 2978
Dodatna zahvala
V zahvali za pok. Mary Skod-lar, so bila pomotoma izpuščena sledeča imena: Mr. in Mrs. Joseph Pike Sr., Mr. in Mrs. Stanley Baraga, Mr. in Mrs. Joseph Primosh in Mrs. Angela Gole, ki so darovali za sv. maše. Dalje najlepša hvala članicam društev Svete Neže, Srca Marije (staro) in podružnice št. 25 SŽZ in posebna hvala nosilkam krste. Še enkrat vsem prav iskrena hvala.
Frank Skodlar, soprog,
sinovi in hčere.

Jug. partizani pobili 350 vojakov
osišča
LONDON, 8. aprila,(AP) — Radio Moskva poroča, da so jugoslovanski partizani v nekem spopadu blizu mesteca Stolac | pobili približno 300 vojakov o-sišča in potolkli dodatnih 50 vojakov blizu mesta Klin.
Glasom teh ruskih poročil so partizani zaplenili v teh svojih napadih velike množine surovin.
NOVICA
I i « •
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno
Oglašajte v - - -Eaaakopa?aviiosti
HOW YOUR SALVAGE HELPS Him
Guard Against Trouble from Minor injuries—
Outs, Scratches, Burns
Be vvise.Guard against infections which may "lay you up." Cleanse wound instantly. Then apply effective, inhibitory antiseptic OIL-O-SOL.Used for over 40.years in thousands of factories, Karages, industrial first aid stations, fire depart- i inentB and homes. Pleasant to use. Combats infection; quickly helps relieve pain. Only 50c at your druggist's. Must satisfy you or your money back. Get Mosso's OSL-O-SOL today.
■SQUIRE EDGEG ATE --Every Fellow to Hi. Calling
BY LOCIS RiCBASfe*
,SCRAP METAL
STEEL HELMET CONTAINS APPROXIMATELY SAME AMOUNT OF METAL AS A 4-PiNT IRON KETTLE
s <?LH<Pt HČVZ COMti
c-o	fuPps Boy
CrOi-< VSOt H£5 T"/)T AS ') B^Sy ELEPH*)N.T - iAW^r 2ncl*x 4 r
"V
HC S
/veVf S*
7 Jet" QBLE CO
Tifff.ftX y
Ki/JD or
hIE OUGHT TO GO //v To ThJE MOV'CS /ind	o-/
Hi S wfiGWT- i-itfL y^Try CjHOuCtSLt-
(%UT \ TO t \ /> 1
f—
GET IMTO A LECjITiMWE ■©tjs/A-rss - HC
/riQpt f)PPJ.'CW
o
WHf)T OcES TH
TO
Hi ASP'^ES TO 12>£ H ^/HMOC*
HOUSEWIVES IN ISRITAIN hoard every bit of "rubbish" around the bouse. Thin British Government poster shows them how every scrap of I	salvage helps the boys on the battlefronts.

STRAH 4*
ENAKOPRAVNOST
3.3. aprila, ^
P.DECOURCELLE:
MOC
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
—	Dovolite, gospod polkovnik, da sedem k vam v kočijo, moj tovariš pa sede k izvoščku.
Robertu ni preostajalo drugega nego molčati tudi na to nesramnost.
—	Rue de la Glaciere, na vogal bulvarja, potem pa zavijete, kamor bo treba. Dobite bogato napitnino.
, čez tri četrt ure so bili že tam.
—	Gospod polkovnik, ne morem vas sprejeti doma, ker moj dom ni opremljen za tako imenitnega gospoda, zato vas pa prosim, da izvolite počakati kar v kočiji, samo pet minut. Skočim domov in vam prinesem sedemintrideset pristnih pisem.
—	Dobro, počakam tu.
Slimak in Panoufle sta hitela v svojo hišo na koncu slepe ulice. V stanovanju ni bilo mnO' go pohištva. Selitev je bila že končana.
Zefyrina je bila kupila z izkupičkom za voz nekaj jestvin in pijače, da bi vsaj skromno proslavili selitev in dobro kup čijo z d'Alboizom. Bila je pa nekam čudno zmedena in raz burjena.
—	Je vse v redu? — je vprašala Slimaka in Panoufla že na pragu.
že gre, že, — je odgovoril Slimak. — Kje je pa moj kov-čeg?	' ■
—	Evo ga, — je dejala Zefyrina. — Dokler ne kupimo novega-pohištva, sem ga porabila za nočno omarico.
—	še vedno je zaklenjen . . . Kje je pa ključ? — je vprašal Slimak.
—	Ključ ... Ne vem ... ti ga moraš imeti.
—	Nikar ga ne išči. Temu

*** m
ASK YOUli LOCAL DEFENSE COUNCIL'
Kupujte vojne bonde in vojno^varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
škricu tam zunaj se gotovo jezijo lasje na glavi od nestrpnosti . . . Razbiti ključavnico čakaj, s temle nožem.
Slimak je brž vlomil ključavnico in kovčeg se je odprl. Se gel je z roko vanj in privlekel na dan vse papirje, kar jih je bilo v njem.
Kar je od groze kriknil.
—	Podrži mi svečo.
Zefyrina mu je svetila. Slimak je pa jemal ves bled z drhtečo roko predmet za predmetom in jih razmetaval po sobi.
Claudinet in Milček sta če pela v kotu in gledala, kaj počenjajo njuni tirani. Revčka sta se vsa tresla od groze.
Njuna tatvina je 'bila od krita. Kaj bo zdaj ?
Nekaj časa je vladala grobna tišina.
—	No torej, kaj ... ali jih ne moreš/najti? — je vprašal Panoufle.
—	Ukradli so mi jih! — je zajecljal Slimak z drhtečim glasom.
—	To ni mogoče!
—	Nekdo je ukradel torbico, — je jecljal Slimak. — Kdo? . . . kdo? . . . kdo?
In v silni jezi je vrgel v zrak vse, kar mu je prišlo v roke, vmes je pa srdito kričal in grozil/tatu š strašno osveto.
—	Okradli so me . . . okradli! . . . Vsa pisma so izginila.
—	O, starina, — se je oglasil Panoufle, — rad bi nama nekaj natvezil ... To pa ne gre, dragi moj . . . Domenili smo se, da si bomo denar pravično delili.
—	Aha, ti si me okradel, ti mrcina, ti lopov nesramni, da bi lahko sam spravil denar . . . Pa si se temeljito zmotil . . . Trebuh ti razparam!
Panoufle je hotel ugovarjati.
—	Kaj pa misliš, stari.. .
Več ni mogel povedati. Razjarjeni Slimak je planil nanj in zavalila sta se ha tla. Valjala sta se in obdelavala s pestmi, da jima je kar sapo zapiralo.
Milček in Claudinet sta se vsa prestrašena skrivala za posteljo.
Kar je skočila med razjarjena nasprotnika Zefyrina, hoteč ju ločiti. Njena prirojena moč se je v jezi še povečala.
Posrečilo se ji je ločiti ju v hipu, ko sta bila že tako upehana, da sta se komaj še borila.
-	Saj si znorel. Slimak! Kako pa hočeš, naj Panoufle . . .
-	Okraden sem! ... je ponavljal tolovaj, ne da bi jo poslušal ali razumel.
—	Le pomisli, kaj bi imel od tega, če bi. . .
Just before the orders to commence firing, our radio station on Mid. way was blown to bits. Marine Sgt. Harold P. Hazelwood, the operator, was severely wounded by shrapnel. Despite his serious wounds, he assembled parts and sent out the firing orders that saved the day.
Your money is needed to "save the day" every pay day. You've done your bit; now do your best—Buy more War Bonds, i
—	Torej .ti, ti si to storila! ... Da bi lahko z njim pobegnila.
—	Jaz!...
—	Ali pa otroka! . . . Da, otroka! . . Kje sta . . . ona dva sta . . .
Opazil ju je in že je hotel planiti na prestrašena revčka.
—	Ne dotikaj se otrok! — je zakričal Panoufle. — Jeza te je zaslepila, da ne veš, kaj počenjaš. Mislil si, da so pisma v kovčegu: ni jih v njem. Najbrž si jih kam založil, pa ne veš, kaAi. Najdemo jih. čemu naj bi jih vzela otroka?
— Ne ... Jaz jih nisem jemal iz kovčega . . . Ukradli so mi jih . . . ukradli . . . ukradli!
Dolgo je ponavljal Slimak svoje obdolžitve, potem se je pa potolažil in pomiril, dokler ga ni zaslepil nov naval jeze.
S Panouflovo pomočjo je bil desetkrat vse prebrskal in pretaknil. Desetkrat je bil temeljito preiskan ves kovčeg. Milček se je od strahu ves tresel.
—	Naše premoženje je splavalo po vodi! — je kričal Sli mak ... Ta d'Alboize je silno bogat . . . Hotel je plačati . Imel sem tisočake skoraj že v rokah. Trideset tisočakov!
Znova je začel kričati, dol-žiti, zmerjati in groziti . . brez konca in kraja.
Milček in Claudinet sta lahko odšla in se pomirila v svojem brlogu. Legla sta in zlezla pod odejo. Skozi vrata se je' pa še vedno razlegalo Slimakovo kričanje.
—	No, nehaj vendar že in molči, — se je oglasila naenkrat Zefyrina. — Nesreča je seveda, če si ta pisma izgubil. Pa tudi če smo jih izgubili, še ni tako hudo. Jaz vem za nekaj drugega in to se mi bo posrečilo bolje nego se je tebi ta kupčija.
VI. NA SLEDI Čeprav so ga tako skrbno stražili bi bil Milček lahko že davno pobegnil in zapustil družbo svojih krvnikov, če bi bil hotel.
Toda Claudinetova bolezen, ki je bila stopila v zadnji stadij, je bila tako težka, da se deček ni mogel odločiti, da bi zapustil svojega tovariša, ki ga je imel zelo rad že odkar so ju skupaj vzgajali.
Vendar mu je pa bila neznosna misel na gospo Heleno in na srečne? življenje, ki ga je živel pri nji. S težkim srcem in solznih oči je večkrat poskusil pobegniti iz strašne resničnosti in rad je po cel dneve obujal spomine.
Pozneje si pa ni več upal obujati spominov. Sram ga je bilo, če se je spomnil vseh laži, ki jih je bil zagrešil, ko bi bil moral povedati, kdo je prav za prav, ko bi bil moral priznati, da se je ta grozni Slimak izdajal za njegovega očeta, zo-perna Zefyrina pa za njegovo mater.
Njegova mati! Dečkove misli so poletele daleč, daleč ... V
duhu je zagledal prijazno, lepo gospo, ki se mu je smehljala, čutil je na svojih licih njene poljube in božanje, njene roke so ga krepko objemale.
Po cele ure je prebil v teh sladkih sanjah. Mnogo je pa tudi plakal. Plakal in trpel je pri misli na svoje bedno življenje, vendar se mu je pa zdelo, da v svoji nesreči sluti bližajočo se rešitev.
Ta čas je pa napenjal Ramon vse sile, da najde zavrže nega sina. Začel ga je znova iskati po pariških beznicah. Vstajal je zgodaj zjutraj, da je lahko videl nesrečneže, ko so se vračali po prečutih nočeh v svoje brloge.
Nekega jutra ga je zaneslo v zanemarjen mestni okraj: bilo je tik pred zimo, ko potrka na vrata mnogih delavcev brezposelnost.
Kar je začul krik neke žene ob pogledu na otroka, ki je vlekel težko natovorjen voziček.
—	Kako neki morejo ljudje tako mučiti otroke . . . Seveda, tudi otroci morajo kaj zaslužiti, če imajo siromašne star še ,a dela ni lahko dobiti. Vendar pa nekateri ljudje nimajo srca.
Ramon se je obrnil in zagledal ubogega dečka; bil je ves prezebel in raztrgan, potil se je, čeprav je bilo mrzlo, in težko je sopel upognjen pod jermenom ročnega vozička.
Vlekel je, kar je mogel, na vsakem koraku se je spotaknil ob kepo ilovice, in napenjal je vse sile, da bi zvlekel voziček po klancu, pri tem je pa tako žalostno stokal, da se je v srce smilil vsem, ki so ga slišali.
Ramonu se je revček v dno duše zasmilil.
—	Ta deček je star dvanajst ali trinajst let, — je pomislil, — torej toliko, kolikor bi bil star zdaj Milček. In kdo ve, morda ga celo pozna ... Otroci te starosti se cesto srečujejo in seznanjajo . . . Slučajno je morda ta revček srečal v življenju nesrečnega dečka, ki ga zaman iščem .,. Pomenim se z njim . . .
Deček se je bil baš ustavil pred Ramonom, da bi si oddahnil. Toda takoj ga je napadel kašelj. Moral se je nasloniti na težko breme, ki ga je peljal, z drugo roko se je pa oprijemal zidu, da bi ne padel; dušilo ga je in pljuval je kri. Ko je pa kašelj ponehal, je ubožec pre-bledel ko zid.
—	Slabo mu je, — je pomislil Ramon.
Usmiljena žena je bila že odšla. V pusti ulici ni bilo žive duše. Ramon je stopil k dečku in ga prijel pod pazduho. Deček se je vzravnal.
—	Saj ni nič hudega, gospod,
Otvoritvena posebnost
stenski papir, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od % do yz ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave.
samo malo prehlajen sem, — je dejal v zadregi ... In zdaj je že zopet dobro . . . Hvala lepa za sočutje. Ali mi morete povedati, kje je ulica d'Alesia?
—	Ulica d'Alesia?
—	Da, gospod . .. Pot me vodi do te ulice in potem vedno naravnost, da dosežem svoj cilj.
—	Kam si pa namenjen? . . . Je cilj tvoje poti daleč?
—	Daleč, daleč . . . Tam za sirotnišnico sv. Ane.
—	Odkod pa prihajaš
—	Od železniškega mostu d'Auteuil . . . Ah, to je dolga pot . . . toda ne mudi se mi nikamor . . .
—	Kdo te pa pošilja tako daleč s tako težkim tovorom? . . . Gospodar?
—	Ne, gospod, moji sorodniki me pošiljajo . . . Stric in teta .. . Danes se selimo, pa moramo pomagati vsi.
—	Zakaj pa niso koga najeli, da bi jim prepeljal ta tovor?
—	Ne vem, menda nimajo denarja . . .
Dečka je znova napadel kašelj, znova se je opotekel in malo je manjkalo, da ni padel!
*— Toda to je grozno! — je vzkliknil Ramon ogorčeno, — naprtiti tako delo bolnemu dečku.
Deček je napravil med silnim kašljem z roko slabo kretnjo, kakor bi hotel reči:
—	Oprostite . . . samo hip potrpite ... in zopet vam bom na razpolago.
In res, kmalu je zopet smeje odgovarjal prijaznemu gospodu, le sol?e je imel še v očeh in dihal je težko.
—	Sorodniki mi navadno ne nalagajo tako težkega dela . . . Danes je to izjema.
—	Imaš mater?
—	Ne, gospod, sirota sem . . . Vzgojila sta me stric in teta in še zdaj sem pri njima.
—	Kako pa skrbita zate? Zakaj te nista poslala v bolnico, saj si vendar bolan?
—	V bolnico? . . . Bil sem tam, gospod . . . Poslali so me zopet domov, ker zdravniki niso več vedeli, kako bi me lečili. Stric in teta sta pa dejala, da je moja bolezen neozdravljiva in da bi bilo škoda denarja za zdravila ...
—	Torej se sploh ne zmenita zate ... a ti si trdil, da so ti doma stregli.
—	Ah, gospod, imam prijatelja, ki tudi pravi, da se zdravniki in moji sorodniki motijo, in on mi daje zdravila.
—• Prijatelja?
—	Da, tovariša, ki je bil vzgojen z menoj, bratranca. Poznava se že od zgodnje mladosti in zelo rada se imava. On pravi, da se lahko izlečim, ku-
puje mi ribje olje, češ, da me bo rešilo.,	^^^^
Deček je za hip obwolknil potem je pa nadaljeval žareti«
oči:
—	Veste, jaz pa tega ne verjamem. Mislim, da imajo zdravniki prav in da bom kmal« umrl. Toda moj prijatelj za' plaka, če mu to omenim, Pa & I raje ubogam in pijem " J | olje, ker bi za vse na svetu i hotel videti Milčka žalostne?8,
—	Milčka?
—	Da, tako je ime moj«*1 j prijatelju.
—	Milček mu je ime . • • | je ponovil Ramon z drt>tecl. glasom.	. „„
-Da, gospod... Nikoli g»
nisem drugače klical. .
(Dalje prihodnji__
DON'T CONFUSE
BPS
| FLATLUX
WITH
WATER PAINT
FLATLUX
FLAT WALL PAINT
NEW SENSATIONAL OIL PAINT
THAT COVERS IN ONE COAT OVER MOST ANY INTERIOR SURFACE .
•	IT COSTS NO MORE THAN ORDINARY WATER PAINTS BECAUSE OF ITS EXTRA SPREADING CAPACITY
•	DRIES QUICKLY TO A FLAT. GLARELESS FINISH
•	NOT A FAD-IT IS A THOROUGHLY TESTED OILPAJNJ THAT CAN ALWAYS BE REPAINTED AT ANY TIM*
•	HAS NO OBJECTIONABLE PAINT ODOR
•	READY FOR USE ... JUST AS IT COMES
•	NO SIZING OR PRIMING ... NO SPECIAL MIXING
GRDINA HARDWARE
6127 ST. CLAIR AVE.
Odprto vsak dan od 8. zj. do 7. ure zvečer, sredah samo dopoldne
EN. 9569 ob |

je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu.
Pomagajte k čimprejšnji zmagi nad sovražnikom
NAJ VASI DOLARJI OHRANIJO ŽIVLJENJA FANTOV, KI SE BORIJO NA BOJNEM POLJU
V teku je sedaj druga kampanja za vojno posojilo. Te vojne obveznice so po $25 in sleherni bi si moral prizadevati, da si jih nabavi. To je posojilo vladi—ž njim boste ne le pripomogli do hitrejše zmage ampak vsak dolar tako vložen, bo dolar manj za inflacijske namene.
Podrobnosti vam bodo razložili uradniki na lokalnih
bankah.
—Ta oglas je brezplačno dala na razpolago— • '
ENAKOPRAVNOST
SLOVENSKI DNEVNIK
! j I
M