POSTNTNA plačana v gotovini 1 Loto XIII. 1 [Štev. 272 TEL e PON UREDNIŠTVA: »-« „ OPRAVE« »St *» *8-4» POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. postni Čekovni račun ti.m Maribor, ponedeljek 27. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 diu, dostavljen na dom 16 din, tujina 30din Cona I din 1*— j Nov sovjetsko finski incident Sovjeti poročajo, da so Finci izzvali na meji spopad, pri katerem so se posluževali celo topništva — Finci izjavljajo, da z njihove strani ni biio sploh nobenega incidenta — Silno ostra kampanja sovjetskega tiska proti Finski Obojestranski poleti sovražnih letal Topovski streli na finsbo-sovjetsk! meji LONDON, 27. nov. Reuter. Po poročilih iz Moskve, ki so pa pomanjkljiva, * 3e dogodil na sovjetsko-finski meji nevaren incident, pri katerem se je raz-^ celo streljanje s topovi. Po sovjetskih vesteh so incident izzvali Finci, ki ^ Pričeli streljati s topovi na sovjetsko ozemlje. Vse ostale podrobnosti o inci-jjta do tega trenutka še niso znane. Sovjetska vlada je poslala finski vladi ^ro Protestno noto, v kateri zahteva preiskavo in zadoščenje. Finci izjavljajo, Helsinki, 27. a nov. Finska uradna °^av^a sinoči v zvezi s fin-- sovjetskim obmejnim incidentom sle- ELLIAS ERKKO m ^adno poročilo zunanjega mini- da niso streljali strstva: Po izvršeni preiskavi je bilo v zvezi s sovjetsko protestno noto glede obmejnega incidenta ugotovljeno, da ni bil oddan s finske strani niti en sam topovski strel. Poročilo pravi dalje, da je dosti bolj verjetno, da se je pričelo streljanje s sovjetske strani, ker je znano, da se sovjetske čete, ki so zbrane vzdolž finske meje, vadijo v streljanju na postavljene cilje. HELSINKI, 27. nov. Iiavas. Finski politični krogi ne kažejo nobenega vznemirjenja zaradi obmejnega Incidenta, o katerem poročajo s sovjetske strani, katerega pa s finske strani — kakor je znano — zanikujejo. Finska, pravijo v Helsinkih, nima koncentriranih svojih čet na sovjetski meji. Izgleda, da bo Finska pokazala najboljšo voljo za anketo, ako se bo uvedla z namenom, da se zadeva objektivno preišče. Sovjeti incidenta ne bodo napihovali? Ji°NDON, 27. nov. Reuter. Moskovski sii°Je objavil sledečo vest: Finski po-nft7k io Po prejemu sovjetske protestne iziavU> mora stopiti najprej v JJo s svok vlad0 Jn bo šele potem J? »dsovoril na sovjetsko noto. V *®stni noti, ki jo je sovjetska vlada naslovila na finsko, se pravi, da Sovjet ska unija ne žefi napihovati tega incidenta preko mere, ker so ga zakrivile finske čete gotovo zaradi slabega nadzorstva častnikov, zahteva pa, da se taki nemili dogodki več ne ponove. Moskva terja odstop finske vlade li$‘J0SKVA’ 27. nov. Reuter. Sovjetski znova silno ostro napadajo Finsko, njeno sedanjo vlado in pravijo, kninska unija ne bo obnovila poga-Finsko, dokler bo ostala sedanja H?? dokler bi bil tudi v eventual-vladi zastopan le še en sam mi-s®danje. Sovjetska unija se ne na- merava odreči niti eni svoji zahtevi glede pomorskih in letalskih oporišč^ na Finskem, ne pove pa, katera oporišča naj bi to bila. Dalje prerokuje sovjetski tisk Finski usodo Poljske. Posebno ostro pa napada ministrskega predsednika Kulundra, katerega zmerja s klovnom in lumpom. BERLIN, 27. nov. DNB. Nemška letalska eskadrilja je v soboto napadla skupino angleških bojnih ladij na Severnem morju. Opazovalci v letalih so nedvomno ugotovili, da so bile zadete od nemških bomb štiri angleške bojne ladje. Kljub zelo ostremu obstreljevanju so se naša letala vsa vrnila v svoja izhodišča. LONDON, 27. nov. Reuter. Mornariško ministrstvo poroča, da so v soboto popoldne izvršili nemški bombniki dva zaporedna napada na skupino angleških bojnih ladij na Severnem morju. Sovražna letala so vrgla mnogo bomb, a niso z nobeno zadela naših bojnih enot. LONDON, 27. nov. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala izvršila v soboto uspešen polet nad se-vernozahodniml nemškimi deželami. Med drugam so letela tudi nad VVilhelmshaf-nora in otokom Helgolandom, kjer je nemško oporišče za podmornice, ki po- lagajo magnetične mine. Naša letala so se kljub ostremu nemškemu obstreljevanju spustila zelo nizko In fotografirala vse objekte v Wilhelmshafnu. Prav tako se je končal z uspehom tudi polet nad Helgolandom. BERLIN, 27. nov. DNB. V soboto je skupina angleških letal skušala preleteti VVilhelmshafen in Helgoland. Naše protiletalsko topništvo jih je takoj pregnalo. BERLIN, 27. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo javlja: Na zahodnem bojišču zelo slaba artilerijska aktivnost. Nemška letala so včeraj napadla angleške pomorske baze v Severnem morju. Neka vojna ladja tipa >Aurora« je bila poškodovana. V teku včerajšnjega dne so angleška letala poizkušala izvidnlške polete nad sevemozaiiodnim delom Nemčije, obalna artilerija pa jih je prisilila, da so se umaknili. Ni bilo ne ljudskih ne materialnih žrtev. Chamberlainov govor po radiu LONDON, 24. nov. V sinočnjem govoru je angleški ministrski predsednik Chamberlain med drugim ostro obsojal metode, ki se jih poslužuje Nemčija v pomorski vojni. Obžaloval je, da se je morala Anglija zaradi tega zateči k ukrepom, ki hudo prizadevajo tudi nevtralne države, poudarjal pa, da je glavni vojni cilj Anglije upostavitev demokratične Evrope, kjer ne bo mesta za nasilje, in končno zagotovil, da bo Anglija storila vse potrebno za obnovo svobodnega življenja v državah, ki so bile žrtve nemških napadov. LONDON, 27. nov. Reuter. Glede na Chamberlainov govor, ki je v pogledu nove Evrope postavil jasna načela angleške vlade, izjavljajo v političnih krogih, da je Nemčiji postavljen določen okvir, v katerega mejah se mora obnoviti red in mir v Evropi. Ni treba še posebej naglašati, da morajo tako Čehi kakor Poljaki dobiti nazaj svojo narodnostno samoodločbo, odnosno pravico do življenja v lastni državi, že dosedanje Italijanski glas o napačnih špekulacijah ... . , 4/-v r«. k: Kila itiAi na fr- , LANO, 27. nov. »Relazioni Inter-Wa'ilo, Nemci silovito varajo, ako mi-ra»cii** *e jim bo posrečilo oddvojiti Ve0,1 Anglije. Francija sovraži fn M.se dosti boli kakor Anglija, in \ 7®w glavni cilj v tej vojni je raz-razkosanje sedanje Nemčije ter s tem uničenje ne samo Hitlerjevega, ampak tudi Bismarckovega dela. Franclja nikoli ne bo odpustila NemčiB zasedbo Avstrije ter uničenje ČSR in Poljske kakor tudi ne neprestano ogražanje nieneza miru in varnostL Po sedanji voj-nise bo skušala za vselej osvoboditi tega ogražanja, kar bo dosegla z uničenjem sedanje nemške državne skupnosti Francozi in Angleži se sedaj zanašajo, da bodo mogli dobiti vojno s čakanjem v utrjenih pozicijah, toda to je odvisno tudi od nemškega vrhovnega poveljstva, ki se prav tako pripravlja na dolgo vojno in si skuša zagotoviti za to potrebna sredstva na evropskem vzhodu in severu. Ako Nemci preidejo v ofenzivo, bi mogel nastati enak položaj, kakor ^ je bil v svetovni vojni ob priliki nemških napadov na Verdun In francoske obrambe te trdnjave. Izgube bi bile tudi na francoski strani velike, kar bi se pri nizkem številu porodov v Franclji čutilo kot oslabitev francoskega naroda tudi v primeru zmage. Mimo tega grade Nemci s silovito naglico ogromno podmorniško brodovje in vprašanje je, kako se bo Anglija oskrbovala, ako jo bodo Nemci na morju še bolj ogražali? GERMANOFILSKE ORGANIZACIJE V ANGLIJI LONDON, 27. nov. Reuter, člani nedavno razpuščenih, Nemcem prijaznih organizacij, se še vedno skrivaj sestajajo v Londonu. Nekateri izjavljajo, da so obnovili delovanje skupine »Poldolarski krožek«, ki se je shajala v neki privatni hiši okoliščine dokazujejo, da bi trajno sedanje stanje ne moglo odtajati, k«r so komaj osvobojeni narodi razpadle monarhije okusili svobodo in jo znajo tudi ceniti. Angleško-francoski krogi so prepričani, da bo tudi Italija spoznala, da so meje trenutnega zemljevida Evrope nemogoče ter je zato treba najti izhoda, da se krivice zadnjih mesecev popravijo. Veliko zanimanje vlada že sedaj za sklepe, ki jih bo sprejel veliki fašistični svet na svojem zasedanju 7. decembra zvečer. LONDON, 27. nov. Reuter. Londonski tisk naglaša, da je Chamberlain v svojem govoru točno opredelil cilje angleške politike v miru in vojni. Posebno važno je ono mesto v govoru angleškega premierja, kjer je orisal podobo nove Evrope, kakor si jo zamišljajo angleški odločujoči krogi. WASHINGTON, 27. nov. Ha vas. Chamberlainov sinočnji govor, ki so ga prenašale vse glavne ameriške radijske postaje, je napravil v tukajšnjih krogih najboljši vtis. Mirovni pogledi Chamberlaina so v popolnem soglasju s predlogi Roosevelta in ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla. Odločilni krogi na-glašajo, da Je Chamberlain točno obrazložil vprašanje vojnih ciljev V etike Britanije ter pripomogel k Jasnosti v tem vprašaniu posebno s tem, da je postavil razliko med vojnimi cilji in nameri, ki Jih ima Velika Britanija v miru. Ameriški uradni krogi naglašajo, da kot nevtralna država ne morejo komentirati vojnih ciljev Velike Britanije, toda mirovni cilji zaveznikov so naleteli v USA povsod na splošno odobravanje. Japonci zahtevajo demilitarizacijo Vladivostoka TOKIO, 27. novembra. Tu se ne zarifca možnost, da bi se po uspelih trgovinskih pričela tudi politična pogajanja med sovjetsko RuSfjo in Japonsko. Vendar je prav malo upanja da bi uspela, ker se navaja, da bi Japonska zahtevala za sklenitev nenapadalnega pakta s Sovjetsko unijo demilitarizacijo Vladivostoka in zmanjšanje števiia sovjetskih posadk na Daljnem vzhodu. ■t'\' < i Stran 2. »Večernffc« V Mariboru dne 27. Maribor, 27. nov. Pot bana banovine Hrvatske dr. Šu-bašiča v Dalmacijo je znova potrdila, da biva na obali Jadrana zaveden, samonikel slovanski rod. Hrvati, ki so od prvega dne, ko so njih davni predniki prišli pod vznožja Velebita in Dinarskih planin, pa skozi dolga pokolenia do naših dni ohranili narodno zavest in kleno odpornost, so pred najvišjim predstavnikom uprave banovine upravičeno manifestirali svojo voljo: Hrvati smo in tu hočemo ostati! Malo je obal na svetu, ki bi sc po svoji čl eno vito s ti, površinski izgradnji in velikem nasprotju prirode na kratke razdalje mogle meriti z našo Dalmacijo. Na izredno izpostavljenem primorju, kjer so m skriti zalivi in otoki prikladno oporišče sovražnikom, se je moral hrvatski narod že od početka boriti s človekom in prirodo za prgišče zemlje. Voda je odnašala plodno prst skozi prepustna k raška tla, kamnito morje je kazalo ved-!}o več puščobnih reber. Reke. ki so nekdaj tekle po površju, so proriiknile v notranjost, kjer se še dandanes spuščajo k morju. In kar ni zmogla mačehovska narava, so vzeli večni boji z Benečani, Turki, pa tlačanstvo avstrijskim mogotcem, ki so v prebivalstvu kršnega dalmatinskega primorja cenili le — izvrstne mornarje. Kljub vsean prirodnim in razvojnim neprilikam vobče so dalmatinski Hrvati "kozi vekove dokazali svojo krvno pro-bojnost. Ni je slovanske obale, ki bi imela čistejši, pa rasno svojstveno izklesani nk kakor so naši Dalmatinci. Iz redkih latinskih naselij, ki jih je na vso moč podpirala Serenissima, so izšle s pritokom od onstran morja in podporo rajne Avstrije tujerodne celice, ki se pa kljub gospodarski in kulturni premoči niso mogle razviti v notranjosti. Na kršnem svetu je dalmatinski Hrvat živel, garal za vlastehne, trpel, se selil in dal Ameriki odlične može, se znova vračal, kljub vsemu vztrajal, se naseljeval v mestih in — zmagal. Vzpon hrvatskega dalmatinskega primorja je junaška oda hrvatske prerodile misli in narodne tvornosti, ki za-.Stozi od strani naše celokupne domovine splosno priznanje. Hrvatsko jadransko okno v svet je nazoren dokaz, kako je treoa ustvarjati temelje narodni misli m Preko iije zavladati dragocenim ve- morjaV Sir°ki SVCl na valovih lastnesa „ 5°!skf Politika predvojnega Dunaja jc podpirala neslovanske elemente ob vsem jadranskem primorju, od izliva Soče do Vrne gore. Ali, kljub vsemu je hrvatska Pahnacija zmagala. Statistike raznih italijanskih geografov so navajale najrazličnejše številke o prebivalstvu Dalmacije. Tako našteva geograf A. Tamaro a 19/ioCl° 80,000 Italijau°v, S. Gran-047i n' ,, ;000, Fr- Mussoni (1923) 9473, De Micheli 7500, državna statistika v Rimu 6802 Italijana. Znani dalmatinski javni delavec prof. dr. Ivo Rnbič je po marljivem, izčrpnem študiju do-; da je bilo 1. junija 1929 na naši 4900 Italijanov, od teli jih je 36 56 ItaS nrf Dlal"laciji’ osta|i so PO rodu iz so prišii za zaslužkom v Dalnučuo m se tam udomili. menfnii!Unri Z .astali'm slovanskim elementom Dalmacije, ki šteje 764.699 duš tvorijo tedaj Italijani 0.64 odst. prebival- itaJiianske S - ^ ^ 1 sI°vanskega prebi- valstva), v mestu Krku 759 (43 p) Su n 644 J&8?’ ^rovniku 503 5 S' r 1 S . Kobuli 137 (692) Trogir ul 3- (4.04), Šibeniku 128 (1 60)’ Hvaru 89 (4.34). Drugod jih je mani'ki kor 80 (M 1581 ^ k“; morju bivajo Italijani v 95 ali 597 odst krajev. Hrvatsko primorje in Dalmacija sta tako rekoč cisto hrvatski zemlji. Tu biva marljiv pomorski rod, katerega siromašna gruda in ljudje terjajo od nove uprave Hrvatske, da jim pomaga v boljše mljenje. Agrarna reforma severne Dalmacije je že davno pereče vprašanje tamošnjega prebivalstva, kršno zaledje dalmatinske Zagore in Hercegovine čaka na melioracijo več mesecev poplavljenih kraških polj. Pasivna Dalmacija premore tudi v najboljših letinah živeža komaj za pet mesecev. Pospeševanje modernega ribolova, propaganda ribjega konsuma in praktični dovoz v zaledje, Neprestano love žrtve nemških mm V zadnjih dveh dneh se je potopila zopet cela vrsta zavez* vezniških in nevtralnih Sadi}, med njimi tudi poljski parnik »iPilsudski" LONDON, 27. nov. Reuter. V zadnjih dveh dneh je bilo po nemških minah znova potopljenih več zavezniških in nevtralnih ladij. Angleška tovarna ladja »Sussex« z nad 10.000 tonami se kljub eksploziji ni potopila, ampak so jo srečno zavlekli v ladjedelnico, kjer bo popravljena. Ob severni angleški • obali se je potopila mala 1200-tonska ladja »Hook wood«. Pogrešajo samo 2 mornarja. Prav tako se je potopil tudi švedski parnik »Gustav Reuter«. Ubita sta bila le dva člana posadke. Dalje se js potopi! parnik >>Rawalpindi«, na katerem je bilo 300 častnikov in mož posadke, a žrtev min sta postala končno še poljski parnik »Pilsudski« in angleška ribiška ladja »William Harnfis«. LONDON, 27. nov. Reuter. Blizu angleške obale jc naletel na nemško mino švedski parnik »Gustav Reuter«. Ladja je močno poškodovana. Ob 4. zjutraj je posadka klicala na pomoč. V nadaljnjem poročilu javlja dopisnik iz Amsterdama, da so rešili 19 mož posadke, deset jih pogrešajo. Po drugih vesteh so parnik zavlekli v neko pristanišče, kjer ga bodo popravili. LONDON, 27. nov. Reuter. Računajo, da se je ob potopitvi poljske ladje »Pilsudski« utopilo 40 oseb. Neki angleški rušilec je izkrcal na severnovzhodni obali Škotske 67 Poljakov in 9 Angležev. Kapitan ladje, vodja kuhinje in njegov pomočnik, ki so odklonili rešitev, so se utopili. »Pilsudski« je bil izdelan v Italiji 1. 1935. Bil je last družbe Gdinja Amerika Siping Line Limited. Prostora je imel za 770 ljudi. Iz New Yorka je odplul še pred napovedjo vojne. Blizu angleške obale sta ga počakali dve torpe-dovki in odpremili v angleško luko. Poslej je bil v službi angleške mornarice. LONDON, 27. nov. Reuter. Po naknadnih obvestilih je s potopljene poljske ladje rešil neki angleški rušilec 103 osebe in jih izkrcal na severnovzhodni obali Anglije. Neka angleška ribiška ladja je rešila 68 potnikov, a mnogo jih je bilo ob eksplozije teže ranjenih. Potniki pripovedujejo o strahoviti detonaciji, ki je stresla ladjo. Dve minuti kasneje je druga eksplozija popolnoma razdejala ladjo. Kapitan Stankievvicz je s poveljniškega mostu takoj izdal ukaz, spustiti reševalne čolne. Ko so bili čolni že polni, so pozvali kapitana, naj se reši. Poveljnik je to odklonil in vztrajal na mostu, dokler ga ni zagrnilo morje. Junaška smrt kapitana je globoko pretresla vse brodolomce, ki so bili priča potopitve parnika. Neki kuhar je šele po drugi eksploziji skočil iz postelje, pohitel na prazen krov in videč, da valovi že goltajo ladjo, skočil v majhen čoln, ki je še ostal iu se po dolgem tavanju po morju rešil na obalo. Bottaijev obisk v Bolgariji flomao zapiski K fuziji SDS In DS Na vprašanje, kaj 'ie pe*?li vidovičevih demokratih. • 1 , ^ se mlajših bila že davno tende > .^jj, obe demokratski skupini .sp z3. SDS zavzema medtem stahsce^ to je mnenja, da bi morah d * sprejeti te politične smernic * ne pa fuzija ni aktualna m se razpravlja. Boj se Štrigevo in Razkrli^ »Obzor« piše: »Banska^ uprava U y ljani je prepovedala pouccvan. nskellI šoli v Safarskem izključno v ^ jeziku. Predstavniki ^»roda “ jaVni hrvatskemu banu dr. Subasicu protest, naj posreduje, aa_ o v deca v Štrigovi m Razkrizju ^ hrvatskem jeziku. Medtem 1 \0 verouka ustavljen, cerkev zaprta, ker hrvatski duhov ^ pridigati v slovenščini. ^ ,olI * pnuisnu v o.—--- zagf^ ogorčeno pričakuje, da st. o t banska uprava zavzela- ;)Sj0v#‘ SOFIJA, 27. nov. Stefani. Italijanski prosvetni minister Bottai je ob priliki polaganja venca na grob bolgarskega neznanega junaka govoril o spoštovanju fašistične Italije v svetovni vojni padlih Bolgarov. General Mikov se je zahvalil, rekoč, da čuti bolgarski narod s svojo vojsko isto do italijanskih herojev. Bottai je nato obiskal predsednika vlade Kioseivanova, s katerim je ostal v daljšem prisrčnem pogovoru. Zvečer je priredil italijanski poslanik na čast Bottaia svečano večerjo, katere so se poleg gosta udeležili tudi Kioseivanov s soprogo, svetnik kralja Borisa Grujev s soprogo, več članov vlade, univerze in bolgarske javnosti. obrazbo hrvatskih otrok. ■ m odgovarja, da je bilo vse prise je učil 'slovenski katehet. Ko J da ^ štrigovski kaplan, Miklavžu-, pjetr oblast postavila za ka|eh®*aveUSke pal otroke, ki so imeli sl veffl kiznie, so se starši uprli jn vd 0# ni pustila več otrok k ver naU.j{ $ je odredila, naj poučujejo telji, dokler ne pride t>rinl® bgKa telj, ki ga bo postavila zagrkveDo škofija, kamor Strigova P pada. Kaplan je nato v eerk ^ ne bo padel bansko upravo in ozna ^ olr0u l več maševal v Razkrižju. jjb ie " kolikor jih je v šafarski sd ’ 0 br^ kakih 30 prepisalo v strigo ^te sko šolo. Starši vseh d rus-vajo za svoje otroke slove Gospodarsko SDd@!owaraJ@ zavessiik©^ PARIZ, 27. iiov. Havas. Predsednik francoske vlade in angleški ministrski predsednik Chamberlain sta soglasno imenovala Jeana Moneta za predsednika francoSko-angleškega koordinacijskega komiteja, člani odbora bodo imenovani sporedno z vprašanji, ki bodo na dnevnem redu glede nabave živi in vojnega materiala. 3aponei se ne bodo vmesasS v evropsko vo|no rOKJO, 21. nov. DNB. Japonski mornariški minister jošida je novinarjem dejal, da je najvažnejša naloga vojne mornarice obramba japonskih interesov v zahodnem delu Tihega oceana, japonska bo brez odloga nastopila proti vsakomur, ki bi se vmešaval na njenem Interesnem področju. V evropsko vojno se Japonska ne bo vtikala, vendar pa brižno zasleduje razvoj mednarodnih zapletljajev. Glavni cilj Japonske je stabilizacija prilik na Daljnem vzhod«. Te izjave spravljajo japonski uradni krogi v zvezo z zadržanjem IJSA. Operacije na Kitajskem se ne bodo opustile, Japonska se ne bo odrekla dosedanjim uspehom v okupiranem ozemlju. Nemci umaknsii Sette s holandske meje PARIZ, 27. nov. Havas. Veljko število nemških čet so pomaknili za 25 km stran od južne holandske meje. Nemci izjavljajo, da je vzrok premikanja čet samo iskanje ugodnejših prezimovališč. Pravijo pa, da »e more izvesti nova koncentracija vojske ob holandskih in belgijskih mejah v teku 24 ur. Švedska predHaga biokadno STOCKHOLM, 27. nov. Švedska vlada bo zaradi poostrene pomorske blokade, ki vedno bolj zavira nien protuct in trgovino, predlagala sklicanje posebne mednarodne konference, na kateri naj bi se rešilo vprašanje pomorske plovbe in trgovine nevtralnih držav. podpiranje mlade industrije, nasadi nekaterih južnih vrst sadja in zgodnje zelenjave ob Jadranu, predvsem pa vsestranska podpora tujskoprometnim napravam ter gradnja dobrih cest ob sli koviti obali naše riviere, nalagajo nov i- vija. novi i PORAZ MADŽARSKIH NACISTOV BUDIMPEŠTA, 27. nov. MTI. V volilnem okraju Balaton Fiirdo je pri naknadnih volitvah dobil pravosodni minister Rodocsay 12.077 glasov. Njegov nasprotnik je pobral le 2879 glasov in pripada stranki streličastih križev. Volitve so bile razpisane po smrti Daranyija, poslanca tega okraja. ANGLEŽI ŠE NE DOBE ŽIVILSKIH KARI' LONDON, 27. nov. Reuter. Belgijska vlada je odložila uvedbo živilskih nakaznic za nedoločen čas. LONDON, 27. nov. Reuter. Blizu jugovzhodne obale je angleški parnik »Sten-gaL< trčil ob drugega in se težje poško-^'enciar je še sain dosegel pristanišče, kjer ga bodo popravili. Borza. C u r i h, 27. nov. Devize. Beograd 10, Pariz 9.92, London 17.51, Newyork 446, Bruselj 73.95, Milano 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.37, Kopenhagen 86.10, Helsinki 9.02/4, Buenos Aires 103?». Mariborska napoved. Pretežno oblačno in malo vetrovno. Včeraj je bila uaj-višja toplota 5.6, danes najnižja 1.5, opoldne S.2. Sobotna minimalna toplota je bila minus 0.3. banovini Hrvatski naporne, pa hvaležne dolžnosti, da kulturno, gospodarsko in socialno podpre težnje prebivalstva, na katerega je lahko ponosna vsa Jugosla- -3 ne. Coiiegi&Etn IHyrico v 50* Na najstarejši evropski Ionji je zagrebški kan0 . t-0ieaii’ 1552 ustanovil imenovani . je 1781 ukinil cesar JosiP ' z,g<#v .{ krasne freske iz hrva^^jjo, “a se Zdaj so Madžari izvedli * čiiisce zavod obnovi. Zagrebško mioistra je obrnilo na znjianjeSa ;njstre< a Markoviča, vse hrvaiste ■»»' dr. šubašiča in na _ ^ ^ da naj na diplomatski uaCto . gorni^ delovanje Hrvatov v np . tereSa zavoda in lastništvu, do _ ^vic0. i# po zavoda in lastništvu, ^ • , zagrebško vseučilišJe « #'» statutih utemeljitelja biti polovica študentov 1 '•ovica iz Madžarske. Pregrada proti it pregrada ^ Komunistični propagaJ^ J jge or, gali iz rok njeno ra® Zato je treba ouupiej aVjh ukrepe v stvarjaiiju jopusti41’ i# odnošajev. Ne sniem°ill0St naša finančna samost J ^ a\ ^ sabotira. Brez uje m P |iti, &Lr nnje. Narod je treba od de]a. J pfi-kruha v roke, on ne beZ ^atijša«? r polska bremena jc tr® II)elioraf0 & stopiti k elektrifikacij v zak0!1. Mr' novine. Uvede *.aj se ^ delavS*c ^ f ščiti kmetske posesti m — vs »t nice. Pospescvat * - in prin-# ljih socialne instttu korUpciJ<>* p oS# odločno obračunati 111 »ira ^ cijo i„ priviteiii. st'a„ei0 »fe ravnodušen, ce lika podjetja 0\tf Narod zahteva- 1 socialno. Pa ta* teln pffrg da prednjači z zgW> ^ gtr&i br* njo je vedno in ,■ nega! .jtvo 111 n> nejšega, zapostav puhovii' ^ pr nilec vasi M'°aoredno ta*°sl C&Z biti socialno in vns l5danji Pr£ili gramu, kakor v vsg* p0S ** vse to dose^n0°'komuni^golicKi ^ hodno P^;a;a°rajevski skem!« P‘se nik«. y Maribora 'dne 27. XI. T939. •▼eEemftNr 5fran 3. Zborovanje Zveze kmetskih fantov In deklei v: L j u b 1 j a n a, 27. nov. ‘eP° okrašeni dvorani »Miklič« v Mbijani je bil včeraj 15. občni zbor Zve-® kmetskih fantov in deklet, ki se ga udeležilo 264 delegatov, ki so zastoji 151 Društev kmetskih fantov in de-«. Na zbor se je zbrala iz cele Slovele organizirana kmetska mladina, ki tu-dom ?e^anj*k težkih časih ne štedi s tru-lam- *D delom, amPa^ s podvojenimi si-1 0pra-vlja svojo kulturno in prosvet-Km na slovenskem podeželju. Dta fantje iu dekleta so včeraj s JWosom in kritično pregledali svoje do-Bo/11!® ^-letno delo ter ugotovili, da je lo jF° posvetno in izobraževalno de-. rodilo za slovensko vas pomembne n togate sadove. rji . ^no obiskano zborovanje je otvo-m vodil neumorni predsednik Zveze . vati Kronovšek, ki je uvodoma na-tople pozdrave članstvu in zlasti organizirane češke kmetske pod vodstvom g. Herota, kar je Prit -° navzočimi delegati burno Sini Vanje in a^avz* ^ velikim navdu-sprejeta pozdravna in vda-irtH? ^rzoiavka Nj. Vel. kralju Pe-»„.3 Nato je predsednik v izčrpnem Prikazal ogromno delo, ki ga je Sovoru fisija opravila v preteklem po-cija letu. Spontano se je organiza-15^1ehi ^a Prireditvi kakršnega koli daj jubileja, zavedajoč se, da se-neum Proslav, ampak smotrnega in sta L0rne8a dela. Tudi v preteklem letu svoi ski fant iQ dek,e Posvetila ves ^ j Prosti čas za svojo izobrazbo in-sa-(jJZžojo. Kljub nekaterim neugodnim w.,n°stim nista nikjer klonila, zakaj ® kmetsko gibanje ni gibanje sklo-glav, ampak gibanje samozavesti, a in dostojanstva kmetskega člove-.kor vsako leto, tako je tudi letos «jj#izacija na slovenskem podeželju napredovala, kar podrobno priča ^tika. Pomnožile so se vrste mlade-j^^anja, zrasla so še nova društva m mladina se je za velik korak QtJ;\ Približala svojemu velikemu cilju: skopati ter tesno povezati sloven-oupeželje v močno enoto, ki bo iz-*«Vm a ter na visoki kulturni stopnji, % rfio2 se poslanstva, ki ga v člove-W«?žbi vrši kmetski človek. Delo la v v m1adine ie vsepovsod naletelo , siTnPatije, ki so se zlasti rna-*ekhia i na Poletnih taborih z raznimi % i- J’ na katerih se je zbiralo krnet-vStV(> v ogromnem številu, ugodit J° j na spontan način in z veliko ra-Nu je naposled v slovenskem na-Hogu nast°Pila kmetska generacija, ki je j- no vzela na svoja ramena težko na naša društva 143 kulturao-prosvetnih odsekov, 76 kmetsko-sportnih, 56 kolesarskih in 12 socialno-gospodarskih odsekov. Ti odseki so imeli 140 dramatičnih pododsekov in 83 pevskih pododse-kov, 26 godbenih pododsekov in 8 smu-čarsikih pododsekov. V celotnem kmet-sko-mladinskem gibanju je organiziranih 12.800 aktivnih članov in 8000 članov naše starešinske organizacije »Kmetske Prosvete«. Sledila so poročila načelnikov posameznih odsekov, ki so jih podali gg. Ivan Nemec, dr. Viktor Alačok, Jože Da-nev ter gdč. Pavla Potočnikova in Mira Tomšičeva, ki sta imeli izčrpne referate o udejstvovanju deklet v gibanju ter o vlogi in izobrazbi kmetske žene sploh. Posebno zanimiva in uvažujoča pa so bila poročila predsednikov posameznih okrožij kmetskih fantov in deklet, ki so pokazala, kako organizacija deluje v po-edinih predelih Slovenije. Ta poročila so podali predsedniki okrožij gg. Jožko Tomažič, Ivan Jož ep, Ciril Vodeb, Rudi Titan, Stermecki in Bezenšek. V imenu nadzornega odbora pa je predlagal raz-rešnico odboru g. Stanko Tomšič. Sledila je nato obširna debata o raznih organizacijskih in prosvetnih vprašanjih, v kateri so med drugimi govorili gg. Jože Blaž, Vladimir Kreft, France Gerželj, Tine Janhar, Slavko Smole in drugi. Zbrano kmetsko mladino je nato nagovoril predsednik češke kmetske mla- dine iz Daruvarja g. Herot, ki je v svojem temperamentnem govora poudarjal slogo, ki naj vlada med slovanskimi narodi ter zlasti apeliral na skupno sodelovanje mlade generacije. Njegova izvajanja so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Ko je bil nato sprejet mimmahri delovni načrt Zveze kmetskih fantov in deklet ter posameznih društev ter nekateri organizacijski predlogi, so sledile volitve novih odborov. V glavni odbor so bili izvoljeni Ivan Kronovšek za predsednika, podpredsednika Tine Janhar in Jožko Tomažič ter odborniki Ivan Ocvirk, Franc Potočar, Ciril Vode, Ivan Korošec, Ivan Novačan, Rudi Titan, Pavel Bezenšek in Stanko Iljaž. V izvršilni odbor pa Ivan Kronovšek kot predsednik, tajnik I. Ivan Nemec, tajnik II. dr. France Hočevar, blagajnik Jakob Skrabar, odborniki dr. Igor Rosina, Jože Blaž, Vladimir Kreft, dr. Viktor Maček, France GeržeH, dr. Srečko Goljar, Jože Danev, Vinko Kristan, Ernest Titan, Ferdo Godina, Pavla Potočnik, Rezika Hor-vafiček in Mira Tomšič in v nadzorni odbor Dolfe Šauer, Lojze Avsec in Stanko Tomšič. Odlično uspelo zborovanje je nato zaključil predsednik g. Kronovšek, poudarjajoč, naj kmetska mladina tudi v bodoče v tako složnem delu orje naprej, pogumno in vestno za vtisoke cilje ter za preporod slovenskega podeželja. Velik požar na Murskem polju V noči od sobote na nedeljo sta mirno speče ljudi v Ključarovcih in vsej bližnji ter daljni okolici zdramila gasilski rog ter plat zvona. Gorelo je v Ključarovcih pri posestniku Alojzu Kosiju. Ogenj je posestniku Kosiju uničil gospodarsko poslopje, hleve in skedenj ter veliko kopico slame. Zgorela je vsa krma in drugi pridelki ter tudi nekaj orodja. K sreči so živino rešili. Na kraj požara so prihiteli poleg domačih gasilcev tudi gasilci iz Borec, Križevcev, Lukavec ter Veržeja. Gaše- o V Farni vasi pri Prevaljah je umrl znani gostilničar in posestnik Josip Rifl. Pokojni je bil eden glavnih stebrov na slovenskem Koroškem, o Za cesto Ljubljana—Celje ix> 29. t. m. prva ofertna licitacija za oddajo del. Stroški za obnovo odseka Ježica—Domžale so predvideni na 16,416.968 din. o Na praznik Zedinjenja vsi na telovadno akademijo, ki jo priredi ob 7. zvečer Sokol Pragersko. Celje c Mestno poglavarstvo razglaša: Opozarjajo se vsi oni borci, ki so se udeležili obrambe naše severne meje v času od 29. oktobra 1918 do 5. maja 1919 in niso nje je bilo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode in silnega mraza. Blizu Ivosijevega gospodarskega poslopja, ki je bilo krito s slamo, stoji še več drugih gospodarskih poslopij, ki bi se pri najmanjšem vetru sigurno vnela. Posestnik Kosi ima vso gospodarsko poslopje zavarovano za 24.000 din, do-čim znaša škoda nad 50.000 dinarjev. Ker je pričela goreti najprej kopica s slamo, sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. c Iz policijske torbe. Pri kovaču We-stermeyerju v Razlagovi ulici so bila ukradena štiri kolesa od voza. Policija je izsledila storilca v osebi Leopolda L. iz Celja. — Prijet je bil Ivan P. iz St. Jurija pri Celju, ki je kradel orodje in bencin pri mehaniku Ožku. — Orožništvo je na Ponikvi izsledilo več r Celjn ukradenih' koles. Eno kolo je bilo mizarskemu po-močniku Amanu iz Celja ukradeno 22. novembra 1937 Aman je svoje kolo ločno po dveh letih 22. novembra 1939 dobil nazaj. c liskarski škrat jo v liašcni pororiiu o zvišanju plač mestnim Uslužbencem izpustil, da se zvišajo plače do 3.000 din za 5 odst. c Ljudsko vseučilišče. Danes zvečer bo ob 20. predaval docent dr. Valter Bohinjec o temi ,,Lega slovenskega ozemlja in njegov pomen v Evropi". Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične sliko. c Povišanje plač. Cinkarna v Celju po-Visa s 1. decembrom plače vsemu cielav-stvu in uradnišlvu za 15 odst. Tudi nekateri trgovci so se že odločili za povišanje prejemkov svojih uslužbencev. c Veliko sadno skladišče za shrambo sadja m žita bodo zgradili na Frankolovem pri Celju. c Nesrečen padec. 46 letni posestniški sin Josip Vodušek iz Lopalnika pri Sl. Janžu na Vinski gori je doma padel in si zlomil desno roko. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Sokolska akademija l»o v četrtek ob 20. v Mestnem gledališču. 1. decembra • bo ob 11. v društveni telovadnici slavnostna proslava z zaobljubo novega članstva in z razdelitvijo diplom. c Andrejev sojem. V četrtek bo v Celju kramarski sejem. Živinskega sejma radi slinavke in parkljevke ne bo. c Na živinskem sejmu na Teharjih jo bilo prodanih 95 glav razne živine. Cone so bile: voli 5 do 5.50 din, krave 3 do 3.50 din, telice 4.50 do 5 din. c Odstranili so te dni zidarske odre pri novi palači Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti. Fasada palače je prav lepa in je novo poslopje zelo povzdignilo la del mesta. Treba bi bilo sedaj urediti tudi bivšo Karlinovo hišo, ki v takem stanju, v kakršnem je sedaj, kvari taroošnjo okolico. c Novi most, ki ga gradijo preko Koprivnice v Komenskega ulici, bo v nekaj dneh dograjen. V zvezi z novim mostom bodo močno dvignili in razširili cesto, da bo sposobna za promet, ki bo po dovršenih delih v tem delu mesta otvorjen. c Povišanje plač mestnemu delavstvu i« nameščenstvu, ki ga je sklenil v zadnji seji mestni svet, bo obremenilo mestno Magajno lehio za 380.000 din. PtU/ p Zaklonišča zračnimi napadi. Tudi v Ptuju gradi železniška uprava zaklonišča za svoje uslužbence. Postavila je tri zaklonišča, in sicer pred kolodvorom, Dengovo hišo in pri „Mladild“. p Ponesrečen vlom v cerkveni nabiralnik. Henrik Sveger iz »Brinja pri Otočcu je služil vojaščino pri ptujskih poirtonir-jih. Ko je nedavno odložil svojo suknjo se ni vrnil domov, ker si je na Bregu Endobil neko žensko znanstvo. Brez cven-a se je potikal po ptujski okolici. Na večer pred Katarininim sejmom se je prikradel v minoritsko cerkev. V mraku je pričet v stranski kapelici vlamljati v nabiralnik Zalotil ga je mežnar, ki je takoj alarmiral patre. Zastražili so vhode. Najmočnejši pater se je oborožil in zajelr cerkvi nepoklicneža. Nato so ga ieroči« varnostnim organom. Zbor učiteljev lendavskega okraja fc,0rnost za boljšo bodočnost kraet- isjrj] ,s*aflu in vsega naroda. Za svoja _ ________ a izvajanja je bil g. predsednik organizirani v društvu koroških borcev, 0k*.n navdušenega priznanja, lika j Eniško poročilo je poleg taj- lik u' dr. France Hočevarja podal taj-A ’ s' *Van Nemec. \vD°dročju zvezinega delokroga je Jkv. I?reteklem letu 26 tekem žanjic, 23 %*°?cev. 2 tekmi oračev, 1 tekma Ijc, ’ . tekma klepačev, 1 tekma te-\jja, ^ 55 tekem iz kmetskega dela. %0rr »ie iskalo vseh 55 prireditev ^teki ljudi. Zelo važni so bili v Vft *.K‘em lpf„ i______ V,* letu tudi organizacijski in go-vitaj0 ' tečaji, na katerih se je absol-Nrca ■ predavanj. Bilo je 6 prosvet-VorOIŠk ^lzatori'čnih tečajev in dva go-i t>rušr' \ !3 =>75 .so izP°sodiIa v preteklem le-;.8S5 £Knjig, in sicer 102 društvima s’ Povprečno na društvo 126 ?%J. vU društev je izposodilo 720 knjig, t%. h -24 kni’£’ skupaj torej 13.572 1)2°S' l3fil'StVa ima*° 132 knjižnic in 12 ' povprečno ima društvo riviran’ °*e2 predavanj, ki so bila ab-® na tečajih, je bilo tekom vsega s 7® Predavanj in govorov. Na- I. awln*la društva 26 koncertov, 38 d V Reditev, 151 kresov, 133 iz-Atuji. dramatičnih predstav in 373 t!!' '^2 xTečerov- Oruštva so imeja 811 C PreiJT nskih sestankov in odposlr:.\ cMa s ’a i5.520 dopisov. Dve društvi . Torek, 28., ob 20.: Radio TELOVADNA AKADEMIJA ) Sokola Maribor-matica 30. novembra v Sokolskem domu bo obsegala 13 telovadnih točk po tem-le sporedu: l.„Rajanje v gozdu*1 — Darinka Kocmur — najmanjša deca ;2. Devetorica — moška deca; 3. ,,Pohod radosti" — Jemelkova — ženska deca ;4. dvovišinslca bradlja — ženski naraščaj; 5. vrhunske proste vaje — Člani; 6. „Razgibajmo se“ — Brunčko V. — naj-ši moški naraščij: 7. Drog — člani; Š. „Carmen“ — dr. Murnik — starejši moški naraščaj; 9. „Vaje z venčki — Matijov-cova — ženski naraščaj ;10. „Hajte brado" — starejši člani; 11. Krogi — moški naraščaj; 12. „Vaje z obroči" — Stana Makuc — članice ;13. „Serenada“ — inž. Lindtner — člani. — Preskrbite si vstopnice v predprodaji pri „Putniku“. m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri dr. Mirko Černič tembolj na bo- bogatih izkušnjah, ki si jih je predavatelj pridobil kot vojni kirurg v balkanski in svetovni vojni. Predavanje spremljajo ski-optične slike. m Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev je imela svoj redni občni zbor v ponedeljek, 13. novembra 1939. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Rasberger ,tajnik Verdonik, blagajničarka Zakrajškova. Odborniki: Kraljeva, Grom, Standeker. Nadzorni odbor: Kovič Jože in Crnobori. m Združenje krojačev in sorodnih obr-to.v v Mariboru poziva združno članstvo, da se danes, v ponedeljek, 27. nov. ob Torek, 28. nov«®*"^; id' .tho; si® - . K STaSS**/** 13.10 Koncert ;20.30 14. Ruske romance; 20.10 oj. - Sofija: 12.50, 13:25, 21- ® rc%j‘\. r, in plesna glasba; 20.30 R« . Rim: 21. Bizetova oper«i ’’ ^ ^ Bruselj I.: Purcellova OP?* ,, -" Eneja1*; 22.30 Druga -Beeff nija. — Budimpešta :lv“"^ opera „Fidelio“;- 23.20 Cij? Bukarešta: Charpenliero sk _ jj se"; 20. Festival romu& K Sabina Dragoia. -7 * 02.1° rkes®! Bruckncrov „Requiem , Veljki koncert - Praga: 21. nordiP koncert - Oslo: 22.15 W sodije. Sokolski planinski dom na Pohorja Odkar je bila zgrajena nova avtomobilska cesta z izhodiščem v Hočah, postaja naše zeleno Pohorje vedno bo.j stovenski Semmering. Neprestano rastejo na njem nove planinske postojanke, javne in zasebne. Najpomembnejša, najlepša in najmodernejša, kar jih je bilo v zadnjih letih zgrajenih, je pa nedvomno Sokolski planinski dom, katerega so nedavno slovesno odprli. Sokolski planinski dom na Pohorju je zgrajen na bivšem Robijevem ozemlju pod obronkom, po katerem vodi pot od Mariborske do Ruške koče, tako da se odpira izpred njega, pa tudi iz restavracijske sobe in večine spalnic, krasen razgled na Dravsko dolino okoli Ruš, na vse Kobansko, zahodni del Slovenskih goric ter daleč čez v srednje Štajersko in Koroško do CirbiŠkega vrha nad Svinjo planino. Ker ne zastira tega razgleda nobeno drevje, je najlepši in najprostra-nejši nad vsemi razgledi pohorskih postojank. Njegova okolica je zasejana s samim mladim drevjem, pretežno z me-cesni. Na severozahodni strani se širi obsežen izsekan obronek, katerega bodo še letos očistili in napravili tam najlepše smučišče s skakalnico. V neposredni bližini doma je zajet bister studenec planinske vode v vodovod, ki oskrbuje postojanko, niže doli pa goni turbino in dinamo za lastno električno razsvetljavo. Izvirek je dovolj močan, da bo njegova vodna sila zadostovala za oboje tudi v primeru suše. Dom sam je krasna, najmoderaeje zc;ra*fcna in uretena olanmska stavba velike razsežnosti, ki je slika ne more do- volj nazorno prikazati. Pod domom so lepo in praktično urejeni kletni prostori za pijače, jestvine, skladišča in pralnico. V pritličju je vsem potrebam ustrezajoče urejena kuhinja, zraven nje velika restavracijska dvorana, stanovanje za oskrbnika itd. V prvem in drugem nadstropju so skupna ležišča, umivalnice, kopalnica itd. Ležišča so urejena skrajno udobno z žimnicami in kočami, torej ne tako, kakor v večini starejših planinskih koč. Umivalnice imajo prostora za vse goste, tudi kadar so skupna ležišča vsa zasedena. Mimo tega so pa v obeh nadstropjih, kakor tudi v podstrešju, sobe s tremi in dvema posteljama. Vse so izredno udobne, čiste, praktične m prijazne. Omare za oHVko so vderin» v stene, okna so povsod d'r še polokna. m J na P°h -nisk8 Sokolski planinski dom nce i0 zamišljen kot koča za bjvaiiš5e 8/ff' športnike ter tudi kot bjj^ ščarjev, katerih prejin ttgof#e vilo. Ti bodo iroe'! . obene^ Jp priložnost za še Jf0jank j? J#! izlete do sosednih P° - bodcL do? Sšč. Tudi cene niso »J* S* ker je dom namenjen P {ega P* {r in širšim slojem, raz ^ je dom ^ Sokoli in člani zadrug g w pfi dila, še posebeii POP^rje m^ ^ bo je naše vzhodno P° i privlačn^ dobilo in postalo še a Vor Filn 7p ——«!= m Vloga niklja v vojni tehniki ^ franrncb; t?.._ \r^_it- ^ ~i_1_xi,„\ ~ i/i /iAf» francoski reviji »1’ Europe Nouvelle« ■ yaja Rene Sedillot zanimive podatke o ■scih in produkciji niklja, brez katere- nobena država ne more uspešno voditi Jne- Kajti nikelj je kot primes jeklu po- u n tako pri gradnji avtomobilov, tan- • podmornic kakor letal, granat in ia- J' brez niklja nima potrebne od-Porne sile. b Glavno središče pridobivanja niklja je škp Sprva Ila Saškem, potem na Norve-cUr’ nato se j£ Prestavilo v Novo Kale-dv l 0 leta 1S76) in Kanado. Iz teh iaiiP' P°sebno iz Kanade, prihaja , 8 prav za prav ves nikelj na svetu, ša i\°d “^bre produkcije niklja, ki zna-to‘.o 120.000 ton, daje Kanada 102.000 m Nova Kaledonija 9.000 ton. Ostalo tadtp2 med Sovletsko Rnsijo. kl Je la,.13 ieta sicer povečala produkcijo ji Ja’ Grčijo, Norveško in Japonsko. Tu-jju, Pj°dukcijo niklja ima monopol ve-0g družba International Nickel, lastnica ki °mn’k _ kanadskih ležišč v Sudburgu, 5vetn°cUC’ra 80 do 90?ž vse§a niklja na njenih ? *e družbe je v Torontu, 34% žavli de*n'c imajo v rokah britanski dr-;> ^ !l ?90/,° kanadski in 44% magnati dmjb niei)ih držav. Razen francoske *edonsk Nickel’ ki eksploatira novoka-Roben ležišča, nima ta mogočni trust Ker^a resneSa konkurenta. k° n j1® nikelj v primeru vojne prav ta-sj ev. 2no potreben kakor smodnik, so lemb-°^e velesile že dolgo pred sep-p0f '°ni na različne načine zagotovile Čjj, , ne rezerve. Znano je, da sta Nem-Vj|. v večJ’i meri toku lvati nikelj tudi v francoskem Ma- nemškega niklja na Saškem so ,ara> jopatar, ikona, pcsirežeš. (Etienne) : 0desa’ st“’ -,e’ anja’ emanaciia- ne, raj, kor. Sta krila 20°/o P°trebe-leta Hiklovega silikata ustavili 20* a so jo obnovili, ko je nastala Kako Je Debela Berta strahovala Parižane Poročali smo že o presenečenju v Pari zu, ko je konec marca 1918 padla na sen-sko nabrežje prva granata »Debele Berte«. Vse mesto se je spraševalo od kod je bomba prišla. In ko je vsakih dvajset minut po tem sledila nova bomba, je bilo presenečenje še večje. Sprva so menili, da krožijo nemška letala visoko nad Parizom. Potem so govorili o električnem topu, nazadnje so zvedeli da strelja na Pariz ogromen top, ki ga je dal napraviti kajzer, da bi z njim ostrašil Francoze. Debela Berta je streljala na Pariz zad- MM—Bg ^ JvJ vDllD V e, J c »»»■* lhjVesP,ob'eba- V celoti producira Nemčija ^vnik t0n niklia na let0- Po cenitvah \j' aKr »London Mining Journal« po-J Nemčija (p0 okupaciji Avstrije in v SKALAN: «AMAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI nje mesece pred koncem vojne in vrgla 183 granat v mesto, 100 pa v predmestja. Pariški listi so ostro obsojali početje nemške artilerije in prinašali slike, ki so kazale ranjene matere in otroke, žrtve tega monstruoznega topa. 256 oseb je bilo ubitih in 620 ranjenih. Granate debele Berte so preletele razdaljo 120 km in dosegle stratosferno višino 40 km. Vsak strel tega topa je veijal Nemce 50.000 zlatih frankov. Po 65 strelih se je 200 tonska cev tako razširila, da so jo morali preliti. Pri vsakem strelu so morali seči po gra- fbi ki? se,n vam itak ze več’ ka' £$9, >a smela, in dobro veste, da tve- h,* sovraštvo Yagirija Seoni- Ni0^0’* vzkliknil Ramas. »Potem • . « ani k njemu, in hVt!e bese(ie so Bile izrečene s Nogia ^ itl P°udark°m, da Mana N akr, VOmiti’ kal se bo zgodilo podati mu Yagiri Seoni ne bo hotel v tbdj v Iyn°stk Prestrašila se je zanj Ide! .2a sebe, bajti ravnatelj bi takoj 21 1e]> d 3r’ mu ni nihče drugi mogel ni- i^avQa| ti, kakor le oua. Zato se je 11 a' mu Pogledala odločno v oči 4ilfi°če dejala: %ani0r ne poidete!« ‘Jaz 11 bo to zabranil?« ‘v-.?; »Dai. el' v' laz' Prepovedujem vam. da bi dr-s POSubo.« 4t>1 obn-°-a‘,nca se‘n- zakaj se ne bi še k«' »tačlnsko?« V? !oJe ,^e boli odločno vzklikniti,6 Še V., .0tn’rili se boste in počakali! "j žjis IZSubljeho. Nihče ne ve, kaj %ni ?rmese.« be bo prinesel ničesar.« je od- vrnil rezko inženir in skušal rnimo dekleta k vratom. Toda zaustavila mu je pot in se ga oklenila. To ga je še bolj razburilo. ____ »Ne izpustim vas,« je sopla Mana in ako mi ne po-: se trudila, da bi ga odrinila od vrat. »Svarim vas, Mana!« je zakričal inženir. »Pustite me! Dasi ste ženska, bi se mogel nazadnje le izpozabiti...« Mana je spoznala, da njena ženska moč ne bo kos ujegovim krepkim moškim mišicam. Izmuznil se ji bo. planil ven, zbežal k Yagiriju Seoniju, in... Mana ni mogla misliti dalje. V njeni duši se je bil obupen boj med dano obljubo in žensko ne vztrajnostjo: in v trenutku, ko je v napenjanju Šibkih mišic omagala in uvidela, da mu je pot prosta, je v obupni odločitvi kriknila: »Stojte! Povedala vam bom...« Ramas je obstal. »Samo obljubiti mi morate, da me ne boste izdali. Ali mi obljubite?« »Obljubim!« je dejal Ramas. Mana je sedla na stol in mu razburjeno. boreč se še vedno s svojo vestjo, povedala vse, kar je pred njo, Mahaba-lijem in Rayanijem pripovedoval Yagirl Seoni. Ramas jo je poslušal z odprtimi usti. Njeno pripovedovanje mu je potr- ssesggBaasEgMHgagaBEaga dilo domnevo, ki se mu je bila tako čudežno porodila v mislih tedaj, ko je govoril o svojem skrivnostnem rojstvu s filozofom Hampurjem Kamthijem. Torej je res, da je njegov oče odkril zadnje skrivnosti poleta v vsemirje, da je že uresničil tisto, o čemer je tudi on sanjal zadnje čase vse dni in noči. In je tudi res, da njegovo letalo še obstaja in da so vse to pred njim skrbno prikrivali. Kje je letalo? Kje je tista skrivnostna delavnica? Kako bi jo odkril? Kako bi prišel do nje? Toda takoj nato ga je obvladalo drug%> vprašanje: »Torej niste izvedeli, kdo je bila moja mati?« »Ne. Njenega imena Vagiri ni hote! izdati.« »Zakaj?« »Dejal je, da iz obzirnosti do njene rodovine.« »To pomeni, da njeni sorodniki še žive.« »Vsekakor.« »Kdo bi mogli biti?« »Tega ne vem,« je dejala Mana. »In vendar moram izvedeti! Samo po tej poti pridem do cilja.« »Kako je bilo vaši materi ime?« »Sadya, ako me tudi v tem niso nala-ga]i.« »Sadya? Ne spominjam se, da bi bila kdaj slišala o kaki ženski s tem imenom. Toda počakajte! Saj imamo vendar ma-tnke- v katerih so vpisani vsi, ki so kdaj živeli v Rayanipuru. Hranijo jih v tajništvu, tajnik pa je moj brat AngabačL Iz- nati večjega obsega. Medtem ko je bila prva granata široka 21 cm in dolga 90 eni, je bil petinšestdeseta široka 23.5 cm, dolga pa 1 m 11 cm. Prva je tehtala 100,' druga pa 115 kg. Nemški listi so se norčevali iz Francozov in prinašali karikature, kjer je bil ta »nadkanon« prikazan kot dobrodušna babnica, ki zoblje češnje in v širokem loku izpljuva koščice na prestrašeni Pariz. Druge karikature so kazale ogromno roko, ki iz neznanske razdalje grabi za Eif-felov stolp. '»'»irtl.BJ lUUU.WB*IHA>WJ,«u mislila si bom nekaj, da mi dovoli vpogled vanje.« »Izvrstna misel!« je- vzkliknil Ramas. »Samo obljubiti mi morate, da ne boste storili nič nepremišljenega, dokler vam ne pridem poročat o svoiih L.de-ditvah!« »To vam lahko obljubim, Mana. kajti sedaj je pred menoj toliko velikih nalog. aa se ne bi hotel po nepotrebnem preseliti s tega sveta, dokler jih ne rešim.« »Tako je prav! Ostanite trdni' Ns svidenje!« »Na svidenje čimprej, saj veste, da bom nestrpno čakal vaše vrnitve!« Mana je odbrzela, vesela, da se ie Ra- vPaffaaPovczaiiost v moštvu še manjka. Začetek igre je dal naslutiti italijansko zmago, dvakrat so prišli v vodstvo po Neriu in De Marii, toda Binder je njihov naskok sproti izenačil. Po odmoru so Italijani opešali na nevajenem razmočenem terenu. Nemci so dominirali na igrišču ter dosegli po Lelmerju, Cohnenu ter Binderju (11 m) še tri nadaljnje gole. Večjega poraza je rešil Italijane odlični Olivieri v vratih. Sodnik je bil Spanec Esquartin. Darujte za azilni sklad PTLf Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. ne vračajo. - Uredaižtvo in uprava: M^jbor, Kopališka ulica 6. - Telefon s Današnja seja Okrožnega odbora odpade ,prihodnja bo 4. decembra. s člani sodniškega poverjeništva v Mariboru se pozivajo na plenarni sestanek, ki bo v oetrtek, 30. nov., ob 20. v Kino restavraciji. Radi važnosti dnevnega reda strogo obvezna udeležba. s Zagrebški rokoborci so premagali sarajevske v razmerju 12 : 9. s V Zagrebu je bila ustanovljena llrvat.-? zveza ženskih športov. Izvoljen je bil začasni odbor nova pravila. za 3 mesece, ki bo izdelal BRAT ZABODEL ŽENINA NA NJEGOVI POROKI. Karel Poštrak .23 letni posestnikov sin iz Zg. Dupleka je včeraj obhajal svojo poroko. Iz cerkve so sc vrnili svatje na doni, kjer so stanovali. Ko pa se je ženinov brat Jernej napil, je nastal med ženinom in bratom prepir, v katerem je Jernej zabodel svojega brata z nožem v hrbet, Ranje-nega ženina so takoj prepeljali v ma- riborsko bolnišnico ,kjer so ®u niki rešili življenje. Nad krv ^ janjem se upravičeno zgraža pleška javnost. letni® NOŽ (iOVOKž ŽE MED 15 Včeraj so se v Limbušu ni „pobci‘‘. Med pretepom eden nož ter zabodel v hi . nega sina Stanka Zidariča, fant je prišel sam v bolnišm či rana ni huda. MARKNBERGti SUROV NAPAD V V Marenbergu so v nedeljo naF neki fantje 23 letnega tkalc® istr0ve Goleniana. ki je doma iz * ^ ^ ulice v Mariboru. Golčmana ne. bili fantje s koli in žilavkam ^ zavesti. Posredovati so mora ^ ki, ki so težko poškodovanega ^ mana spravil Uidi v mariborsKo nišnico. CENE MALIM OGLASOM: V mslib oglasih dane vsaka beseda SC IM' "]£^sedl OElase ie din S— Dražbe oreklici dopisovanja !n tenilovaniskl oglasi oin i ozl«"1!< “ ic um d,— Dražbe oreklici dopisovanja In tenltovanJskf oglasi o *. 0 * znesek zn te ojrlase te din 10.-. Debelo tiskane besede se računalo uy