St. 43 (1889) leto XXXVI NOVO MESTO četrtek. 24. oktobra 1985 Cena: 60 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROO S SREBRNIMI ŽARKI i YU ISSN 0416-2242 . V POSAVJU taktična vaja z najsodobnejšim orožjem BREŽICE — Armada, terito- I r>alci, narodna zaščita in drugi so na več dni trajajoči taktični VaJi v Posavju dokazali dobro uPosob!jenost vseh sestavin sPtošne ljudske obrambe in Potrdili moč usklajenega delo- f var>ja v izrednih razmerah. Domačini so z varovanjem pomembnih objektov, z zbiranjem podatkov in s hitro oživitvijo j delavnic in obratov za naj- ■ nujnejšo oskrbo v neposredni bl|žini spopadov s sovražnikom '[araku in na zemlji pokazali ve-‘>ko iznajdljivosti. Vajo so dobro ocenili. Ogledali so si jo tudi "ajvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja. Najbogatejša brežiška jesen Republiška razstava v Brežicah privabila na tisoče obiskovalcev— Milan Kneže-vič: Obnova nasadov bo v prihodnjih letih imela prednost BREŽICE — Po petih dneh so včeraj zaprli grajska vrata za zadnjimi obiskovalci republiške razstave sadja in cvetja, ki je navdušila na tisoče ljudi. Njena največja privlačnost je bila v tem, da je gostovala v muzeju, poživila zbirke in tako nevsiljivo povezala sedanjost s preteklostjo. VINICA PRAZNUJE f VlNlCA — Slovesnost v počas-k ev viniškega krajevnega praznika ° y nedeljo, 27. oktobra, ob 9. uri v 1 tovarne Novoteks. Ob tej no žnosti bodo v tovarni odprli v° proizvodno dvorano, delav-ki delajo v viniškem tozdu j®yt>teksa že več kot desetletje, pa v ,° Podelili jubilejne nagrade. Rnslužnejši krajani bodo prejeli pn*nanja OF Obiskovalce je prevzela tudi domačnost, za katero so gostitelji poskrbeli na vsakem koraku. Nič industrijskega in nič brezosebnega ni bilo na tej prireditvi. Pokazala je, da je še veliko mladih ali vsaj po srcu mladih sadjarjev, ki so pripravljeni delati in razvijati slovensko sadjarstvo, da ne bo več nazadovalo. BELI KONCERT V NOVEM MESTU NOVO MESTO — V tukajšnji športni dvorani Marof bo jutri beli koncert, ki ga prirejata Nedeljski dnevnik in Radio Ljubljana, izkupiček pa je namenjen našim vrhunskim alpskim smučarjem. Predstavi bosta ob 17. in 20. uri, nastopili pa bodo poleg celotne smučarske alpske reprezentance Jugoslavije z Bojanom Križajem najrazličnejši popularni ansambli, igralci, napovedovalci, pevci in drugi. Vstopnina je 400 dinarjev. Taka koncerta bosta ta teden tudi v Mariboru in Ljubljani. iTekstilani prekinili delo .. V kočevski tovarni se razmere zaostrujejo Kočevje — V kočevski Teksti- j ki se že vse leto bori s težavami tač ^ ve^ mesecev blokiran žiro Pla7?’ Pr'^° '6. oktobra, ob iz-1 u osebnih dohodkov za sep- j l°rek, 22. oktobra, je bil zbor ut*avcev kat Tekstilane Kočevje, na V ere,n je tekstilni strokovnjak Jože kri>ta seznanil delavce o vzrokih 'je pV ^e,ls,’'an' 'n možni rešitvi iz 1 Mah avni vzr°k' krize so slabo delo, 5 j* delovna disciplina in slaba or-Vov'Zacija ^c*a- ^v‘g osebnih dohod-TtLZaradi česar so pred tednom dni v še|e '*ani prekinili delo, bo možen dela’ kodo to dovoljevali rezultati ,, c -1. r si|je > a° prekinitve dela oz. iz- I'bkihga sestar>ka in to samo zaradi kov ^Plačanih osebnih dohod- Bo ske„ rut Kopitar, predsednik občin-čeVje SVeta Zveze sindikatov Ko-dobiiJe P°vedal, da je 15 delavcev 20.(v\a °?ebne dohodke med 15 in ^■O0n C*-n’ * * * delavcev od 20 do JO.,* *n, '64 delavcev od 25 do ni. Občinska skupščina bo že na prihodnji seji sklepala o uvedbi ukrepa družbenega varstva v Teks-tilani. - , Ze ves teden pa posebna skupina strokovnjakov, kijih vodi znani tekstilni strokovnjak Jože Vonta, proučuje možnosti, kako najti rešitev za Tekstilano, za katero pa je že zdaj razumljivo da ne bo hitra. J. PRIMC J*°4in rni iz meseca v mesec tva ’ ^a je nekako »izvrtal« sreds-0sebne dohodke delavcev Obane- *| *«>ski svet Zveze sindikatov je da bo v okviru svojih Jbiil ua do v _________________ j... tijo ,°sti z denarnimi prispevki po-''Ijtie Posameznim delavcem Teks-1 ki so najbolj socialno ogrože- BERITE DANES! na 2. strani: • Obsojeni vsakršni pritiski na 3. strani: • Čez 8 milijard škode v letošnji pozebi na 5. strani: • Mrzli grelci na 6. strani: • Vse več je kartotek — vse manj smo ljudje na 7. strani: • »Tu smo zato, da varujemo dediščino« na 8. strani: • Kljub pridnosti korak zaostanka na 17. strani: • Zastrupljamo sebe in potomstvo na 19. strani: • Portovald je v nedeljo oživel na 24. strani: • Odkrili rake v potoku Ribnica Na razstavi sadja je sodelovalo 17 delovnih organizacij in 14 kmetijskih zadrug, ki združujejo številne zasebne kmetovalce. Med 17 proizvajalci cvetja iz Slovenije in Jugoslavije so bili tudi razstavljalci iz Nizozemske in Čehoslpvaške. Predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvršnega sveta Slovenije, Milan Kneževič, je v svojem nagovoru ob otvoritvi izrazil zadovoljstvo nad tem, da se razstavljalci v osrčju sadjarske proizvodnje predstavljajo z visoko razvito tehnologijo in s tem zagotavljajo dobro osnovo za razvoj. Dejal je, da razstava dokazuje dobro organiziranost sadjarjev in da obenem pospešuje zdravo misel- • Organizatorji rastave so bili brežiška Agraria, ki je bila tudi prva pobudnica zanjo, Posavski muzej Brežice in Kmetijski zavod iz Maribora. Na predavanjih, razgovorih za okroglo mizo in na demonstracijah sodobnih strojev v plantažnem sadjarstvu so sodelovali številni ugledni strokovnjaki, kmetijske delovne organizacije in sadjaiji iz Posavja. Prireditveni dnevi so bili zapolnjeni s kulturnimi nastopi, z ogledi nasadov, drevesnic in vrtnarije na Čatežu ter izleti v okoliške kraje, kjer so poskrbeli za gostoljublje aktivi kmečkih žensk. nost o negovanju okolja. Ko je govoril o hudih posledicah zimske pozebe, ta je povzročila v sadjarstvu VEČER AFRIŠKE FOLKLORE OB DNEVU OZN KRŠKO — V ponedeljek zvečer je bila v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem svečana akademija ob dnevu OZN in 40-letnici te svetovne organizacije. V pestrem kulturnem sporedu so navdušili člani Zveze afriških študentov v Sloveniji, ki so občinstvu prikazali pestrost, barvitost afriške folklore. Uspelo prireditev sta pripravila komisija za mednarodno sodelovanje pri občinskem komiteju ZK Krško in skupnost klubov OZN. za tri milijarde dinarjev škode, je zagotovil, da bo obnova nasadov prednostna naloga v prihodnjih letih. Bogat pTikaz cvetja in dela hortikulturnih društev s poudarjeno zahtevo po ohranjanju naravne, zgodovinske in kulturne dediščineje opozoril na večji posluh za okolje in za njegovo humanizacijo. Po besedah predsednice Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije Jelke Kraigherjeve hortikultura neprisiljeno združuje sadjarje, vrtnarje in vse, ki svoje delo povezujejo z naravo in prebujajo v nas občutek odgovornosti za ohranjanje naravnega ravnovesja v našem okolju. J. TEPPEY OKROGLA MIZA BREŽICE — Ob republiški razstavi sadja in cvetja — Hortikultura 85 v Brežicah sta Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije in Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji v soboto pripravila zanimivo Okroglo mizo o varstvu okolja v dolgoročnih planih razvoja. Vodil jo je dr. Dušan Plut, v uvodni besedi pa je na nekatera temeljna ekološka vprašanja najprej opozoril akademik prof. Stane Krašovec, zatem pa še številni ugledni gostje in udeleženci okrogle mize. Več v prilogi DL! 8. grafični bienale otrok Jugoslavije Tema prireditve v Kostanjevici »Življenje, delo in običaji narodov in narodnosti Jugoslavije« KOSTANJEVICA — V Lamutovem salonu v Kostanjevici bodo v soboto, 26. oktobra, ob 11. uri odprli 8. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Tema tokratnega bienala je »Življenje, delo in običaji narodov in narodnosti Jugoslavije«, pokrovitelj te pomembne kulturne prireditve v počastitev 40-letnice osvoboditve pa je občinski komite Zveze komunistov Krško. Organizatorja bienala, Galerija Božidar Jakac in Osnovna šola Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na ' Krki, sta na sobotno otvoritev povabila tudi številne ugledne goste in umetnike; med temi bo tudi kipar in grafik Peter Hadži — Boškov, redni profesor na Likovni akademiji v Skopju, ki bo izročil diplome nagrajencem in ostalim udeležencem bienala. S sobotnim jubilejnim koncertom ob 19. uri v gradu Kostanjevica bo Kostanjeviški oktet obeležil 15 let uspešnega delovanja, zadnja prireditev ob kostanje-viškem krajevnem prazniku pa bo otvoritev prenovljene vinarske zbirke v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri, ki jo je Tehnični muzej Slovenije pripravil v kostanje-viškem gradu. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH JE ZAŽIVEL S SADJEM IN CVETJEM — Doslej največja tovrstna prireditev v Sloveniji je privabila že do nedelje zvečer nad deset tisoč obiskovalcev. Na sliki gostje z otvoritve med ogledom. Vodil jih je znani sadjarski strokovnjak prof. France Lomberger (drugi z leve v prvi vrsti). Desno ob njem je predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič, ki je odprl razstavo. (Foto: Jožica Teppey) Preskrba z vodo je kritična Težave skoraj povsod po Dolenjskem — Posebno hudo je tam, kjer nimajo vodovoda — Komunalci in gasilci redno dovažajo vodo s cisternami DOLENJSKA, KOČEVSKO, POSAVJE — Dolgotrajna suša, ki je torkov dež ni omembe vredno omilil, je hudo zaostrila problem preskrbe s pitno vodo. Upadli so vsi pretoki in gladina podtalnice, mnogi viri pa so celo presahnili. Vse kaže, da bo še huje, saj meteorologi ne napovedujejo obilnejših padavin. V novomeški občini je trenutno na območjih, kjer je vodovod, preskrba z vodo še zadovoljiva. Nekoliko bolj kritično je v Gabrju, Dolenjskih Toplicah in delno v Šentjerneju, kjer je oskrba že motena. Po kvaliteti vode je stanje najslabše na vodovodih Straža, Šmarjeta in Brusnice. V slednjem primeru*je voda tudi bakteriološko onesnažena. V vasi, kjer ni vodovoda, vodo s cisterno redno dovažajo novomeški komunalci in gasilci. Zaradi dolgotrajne suše so težave z vodooskrbo tudi v trebanjski občini. Občinski štab za civilno zaščito je že 11. oktobra poslal dopis v krajevne štabe CZ s pozivom, naj primerno ukrepajo. Sicer pa pri preskrbi z vodo najbolj ogroženim prebivalcem ppma-gata komunalni podjetji iz Trebnjega in Grosupljega. V Komunalnem podjetju v Trebnjem so povedali, da vsak dan razvozijo po šest cistern vode. Najbolj pomanjkanje vode občutijo v krajevni skupnosti Mirna, na Migolski gori, Debencu, Cirniku, Selški gori itd. Tudi na Trebelnem primanjkuje vode. Precej kritično je v krajevni skupnosti Dol. Nemška vas, kjer gasilci redno vozijo vodo v Rodine, Gor. Dobravo, Meglenik, Češnjevek, Jezc- j •Zginila — Kolpa, ki izvira pod Risnjakom pri vasi Razlagi na e>n’v teh sušnih dneh po približno dveh kilometrih toka izginila pod Joti1,8,0 Pa pride ponovno na dan kot izvir oziroma pritok glavne, zdaj t>hLU^e Pr' drugih oz. Srednjih Kuparih (na sliki). Zaradi tega je pogini rib. (Foto: Primc) MMM| I M V drugi polovici tedna bo suho in deloma jasno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. ro, Rihpovec, Gradišče. O problemih oskrbe z vodo je v torek razpravljal tudi trebanjski izvršni svet. • Kritično oskrbo z vodo je 22. oktobra obravnaval tudi novomeški izvršni svet. Podprl je predlog Komunale, da bo potrebno v primeru nadaljevanja suše in upadanja vode pod spodnjo kritično mejo poseči po ukrepih. V prvi vrsti bodo vodo zagotovili bolnišnici, šolam, vrtcem, gostinstvu, JLA, najprej pa bodo omejili porabo največjim porabnikom, tovarnam, ki jo uporabljajo v tehnološke namene. V Novem mestu opozarjajo pa občane, da je potrebno z vodo skrajno varčevati. Zalivanje vrtov in pranje avtomobilov sta seveda prepovedana. Velika suša ni prizanesla niti Ribniški dolini, ki je sicer znana po vlagi, gozdovih in mnogih izvirih. Najtežje je v krajevni skupnosti Velike Poljane, kamor gasilci vsak dan vozijo vodo. Podobno je tudi v Grčaricah jn Glažuti. JUTRI FOLKLORNI NASTOP IZ ZAGREBA NOVO MESTO — Jutri. 25. oktobra, ob 19.30 bo v tukajšnjem Dom JLA nastopila folklorna skupina »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba. Prireditelj Doma JLA posveča ta koncert prazniku novomeške občine, 29. oktobru. V metliški občini je odvisno od dovoza vode okrog tisoč prebivalcev, predvsem jv višjih predelih. Brez vode so na Radoviči, v Drašičih, Krmačini, Slamni vasi, Jugorju, Bušinji vasi, Ravnacah in še ponekod. V črnomaljski občini je najslabše v Vranovičih in Čudnem selu. Gasilci in komunalci vozijo vodo v številne vasi v okolici Črnomlja in Semiča. Občini Brežice in Krško pa ta čas še nimata težav z vodo. Z. L,—D., ZADOVOLJNI OB PRIDOBITVI — Čast rezanja traku je pripadla dolgoletnemu rokometašu Milivoju Papežu. (Foto. Železnik) Praznične pridobitve Krmeija Nova telovadnica, inves-ticija Metalne idr. KRMELJ — V soboto so v spomin na ustrelitev 13 krajanov v NOB z vrsto otvoritev svečano počastili krajevni praznik. Najlepša pridobitev je nova telovadnica ob šoli. Gradnja je veljala okrog 20 milijonov dinarjev, ki so jo v Krmelju podobno kot za -sevniški bazen zbrali s skupno dodatno stopnjo v samoupravnih interesnih skupnostih, pomemben pa je bil dodaten samoprispevek krajanov. Mladina je z izbranim sporedom že na otvoritvi pokazala, kako se veseli nove pridobitve. Poslej jim za telovadbo ne bo treba več zahajati na oder starega doma Svobode. Solniki in učenci so udarniško lepo uredili tudi okolico. To zimo jih ne bo več zeblo v prostorih stare osnovne šole. Vanjo so vgradili centralno kurjavo. Tudi vrli krmeljski rokometaši se ne dajo, udarniško so si na svojem igrišču zgradili razsvetljavo. Med kulturnim programom, kjer so sodelovali recitatorji in pevci Svobode, so zaslužnim krajanom podelili priznanja in sicer: za gradnjo telovadnice Milivoju Papežu, Janezu Mirtu, Jožetu Tisuju in Ani Kočevarjevi; za dolgoletna vzdrževalna in gradbena dela v krajevni skupnosti Alojzu Pircu; za vestna finančna opravila Sonji Pelko; za prizadevno delo v KS predsedniku sveta KS Milanu Levstiku in Dušanu Močniku. Predstavniki pobratene KS Poljane iz Ljubljane so krmeljski krajevni skupnosti podelili priznanje svoje krajevne skupnosti. Do krajevnpga praznika je bila nared še četrta, po gospodarskem pomenu odločilna pridobitev: v Metalni je dokončana 800 milijonov dinarjev vredna naložba v namenski program. Poleg novih proizvodnih prostorov so tukajšnji kovinarji dobili vrsto računalniško programiranih strojev. _________________________A_Ž. STROKOVNO SREČANJE MEDICINSKIH SESTER ŠMARJEŠKE TOPLICE — Jutri, 25. oktobra, se bo v prostorih zdravilišča Šmarješke Toplice začel strokovni seminar o hospitalni negi in rehabilitaciji srčnega bolnika ter o akupunkturi. Seminar pipravlja Društvo medicinskih sester iz Novega mesta. Strokovnega izpopolnjevanja se bo udeležilo prek 130 medicinskih sester iz vse Slovenije. m iiii Odgovora ni in ni Kaj se bo zgodilo z industrijo motornih vozil? To je vprašanje, ki zanima slehernega Dolenjca, saj je od usode te tovarne odvisnih veliko ljudi. Vendar pa pravega odgovora na to vprašanje ni in ni. Ze večkrat je bilo namreč rečeno, da .bo do tega in tega datuntp odločeno, kako bo potekalo nadaljnje sodelovanje z Renaultom, potem pa je vse skupaj odplavalo po vodi. Zadnji datum je bil 18. oktober, ko naj bi IM V podpisala s Francozi pogodbo o nadaljnjem sodelovanju. Minil je tudi ta dan, končne odločitve pa še vedno ni. Predsednik KPO IMV Marjan Anžur nam je v torek po telefonu dejal, da bo vse odločeno na programski seji Renaulta, ki naj bi bila 23. oktobra. Zdaj pa je tudi ta datum vprašljiv, saj so se v Renaultu začele stavke, ki lahko tega francoskega avtomobilskega velikana spravijo v velike škripce. Toda v Novem mestu razmišljajo tudi v tem smislu, da bi lahko imeli odstavke samo korist. Če bi namreč manj katrc delali v Franciji, bi jih lahko več izdelali v Novem mestu. Za katrce pa seveda gre in za to koliko in po čem ter na kakšen način jih bodo Francozi kupovali pri nas. Če odločitve še ne bo v tem tednu, naj bi prišlo do nje vsaj naslednji mesec. Za IMV nemara ne bi bilo ugodno, če bi se Francozi po francosko umaknili, kar bi se tudi dalo sklepati iz tega, da jih 18. oktobra ni bilo na podpis pogodbe o nadaljnjem sodelovanju. J. SIMČIČ. 80 let dr. Frana Zvvittra Danes, 24. oktobra, je minilo 80 let, odkar se je v Beli cerkvi pri Novem mestu očetu Korošcu in materi Dolenjki (Majzlovi iz Bele cerkve) rodil eden največjih slovenskih zgodovinarjev akademik in zaslužni profesor dr. Fran Zvvitter. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, zgodovino in geografijo je študiral v Ljubljani in na Dunaju, leta 1928 je doktoriral. Po krajših zaposlitvah in izpopolnjevanju v Parizu seje 1938. leta za stalno zaposlil na univerzi v Ljubljani, kjer je bil leta 1975 upokojen. Profesor je svoj neizmerni talent vedno široko razdajal. Sprva je raziskoval našo starejšo zgodovino in zgodovino prebivalstva, počasi pa seje preusmeril na raziskovanje našega in evropskega narodnega vprašanja, kar mu je prineslo tudi mednarodni ugled. Akademik Zwitter ni bil nikoli samo kabinetni znanstvenik, ampak vedno aktiven in odgovoren član družbe. To je dokazal že pred vojno, zlasti pa med NOB. OF se je priključil že v začetku, bil je zaprt in interniran, po kapitulaciji Italije se je ptebil k partizanom, kjer je prve mesece prežive! kot borec, v začetku leta 1944 pa je postal direktor partizanskega Znanstvenega inštituta, ki je bil edinstvena institucija v evropskem odporniškem gibanju. Tu je že pripravljal gradivo za vprašanje naših meja po končani vojni. Vsako delo, ki ga prevzame ali pa mu ga naložijo drugi, sprejema vedno z velikim občutkom odgovornosti in ga skuša opraviti na najboljši možni način. Pri tem je brezkompromisen, pokončen in nadvse pošten. Organiziral in vodil je institucije in organizacije slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev in jih vključil v mednarodne strokovne kroge, v letih 1952—1954 je bil rektor univerze, leta 1953 je bil sprejet med dopisne, pet let kasneje med rSdne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1. 1951 je postal dopisni član JAZU, vodil je Slovensko matico... Akademik Zwitter je, kljub temu da je ob Krki preživel le svoja otroška in del mladeniških let, ostal tesno povezan z deželo pod Gorjanci. Koroški, očetovi in naši skupni rojstni deželi je zaradi njene ogroženosti posvetil več znanstvenega dela, zato pa je raziskovanje rojstne Dolenjske pospremil z več ljubezni. Za zasluge pri raziskovanju skupne preteklosti in naših dolenjskih krajev še posebej ga je skupščina občine Novo mesto pred desetimi leti imenovala za zaslužnega občana. Ob njegovem rojstnem dnevu mu želimo obilo zdravja in moči. Obsojeni vsakršni pritiski Komunisti Dolenjskega lista o svojem delu in pripravah na problemsko konferenco CK ZKS NAŠA ANKETA * ^ NOVO MESTO — Ob prene-katerih nevšečnih dogodkih smo novinarji proglašeni za »dežurne krivce«, mnogo težje, kot jih dobimo, pa se nato otresemo takih počeznih obtožb. Vloga in pomen javnega obveščanja pa sta vse kaj drugega, in to premeriti, ne nazadnje v luči gmotnih razmer, v katerih delujejo novinarji, bo naloga bližnje problemske konference CK ZK Slovenije. Da bi bila razprava čimbolj stvarna, s težiščem na dejanskem stanju novinarstva na Slovenskem, so poznavalci pripravili raznovrstna gradiva, katera z lastnimi izkušnjami dopolnjujejo v novinarskih hišah. Pred tednom dni smo o izhodiščnem gradivu, ki zadeva vlogo in delovanje osnovne organizacije ZK, govorili komunisti Dolenjskega lista, tvorno pa sta sodelovala tudi član 'predsedstva CK ZKS Jak Koprivc (v imenu komisije za agitacijo in propagando pri CK ZKS) in Boštjan Kovačič, predsednik novomeškega občinskega komiteja ZK. Komunisti smo menili, da gradivo sicer ne prinaša nič izrazito novega, vseeno pa ga kaže pozorno preučiti in dopolniti z nemalo spoznanji, ki se tičejo t.i. regijskih javnih občil, pri čemer je lahko v ospredju velika mera konkretnosti informacij, z njo pa pogosto tudi velika zamera pri tistih, ki še niso prišli do konca abecede ali poštevanke pomena (samoupravnega) novinarstva. Naše besedovanje ni teklo v prazno, saj smo kolikor le mogoče izmerili naloge, kijih imamo prijavnem obveščanju, opozarjali pa smo tudi na odgovornost, ki jo imajo za to nič lahko početje ljudje, denimo, iz političnih in drugih krogov, se pravi viri informacij. Cenzorjev, ki bi nam odrejali, kako naj pišemo o življenju in delu tukajšnjega življa, pač ne potrebujemo, to nam lahko odreja le to življenje in delo samo, zato smo komunisti Dolenjskega lista kot docela preživel in nesprejemljiv zavrnili telefonski poseg Borisa Gabriča, sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko, ki je listu očital, da s pisanjem o krivih poteh nekaterih funkcionarjev iz našega okolja nepočne nič drugega, ko da »minira« volitve. Komunisti podpiramo uredniški odbor Dolenjskega lista, menimo, da o stvareh, o katerih čivkajo že vrabci na strehi, ne kaže molčati. Menimo, da smo s pisanjem o nraveh n ekaternikov prej pripomogli k ugledu družbenopolitičnega dela kot narobe. Zato nismo komunisti z nekega »drugega brega«, naš socialistični breg, naše delovno torišče je življenje in delo, pa tudi nepoštenje; in lenoba ljudi, pri čemer funkcionarji niso izvzeti. Zna-biti da kdaj kaj zgrešimo, o tem, kako uresničujemo vsebinsko zasnovo Dolenjskega lista pa naj, kot je predlagal B. Kovačič, presodi tudi komunistična »baza« in seveda družbeni organ upravljanja, to je delegatsko sestavljeni izdajateljski svet devetih OK SZDL. DRAGO RUSTJA Napake so bile storjene Potrebno je ugotoviti, kdo je zanje odgovoren — Prve ocene letošnje mladinske delovne akcije v Kočevju KOČEVJE — Letošnjo lokalno mladinsko delovno akcijo »Titov park« v Kočevju je potrebno oceniti iz »Imaš idejo, na dan z njo!« Uspeh Pionirjeve akcije s tem imenom — Priznanja 20 inovatorjem NOVO MESTO — »Vaše delo bo čutil vsak član kolektiva SGP Pionir, zato se v imenu vseh delavcev najtopleje zahvaljujem za vaše inovatorske prispevke,« je na slovesnosti ob podelitvi priznanj dejal Slavko Guštin, generalni direktor Pionirja. Inovatorsko dejavnost so začeli prvi pravilnik in imenovali prvo pn Pionirju leta 1975, ko so sprejeli komisijo za inovacijsko dejavnost, vendar prvi dve leti na spodbude sploh ni bilo odziva. Prva dva predloga sta prišla pred komisijo šele Ljubljansko pismo Trnova pot do večje veljave dinarja Voluntarizem le škodi LJUBLJANA — Zadnje čase veliko govorimo o osebnih dohodkih, inflaciji, cenah, draginji pa o dinarju, ki je vsak. dan tanjši. Tanek pa je tudi zato, ker ga obračamo na majhnih trgih (občinskih, republiških), ker ne kroži po celotni državi. Tudi zato je moč slišati zahtevo, da se moramo bojevati za enotni trg. Enotni jugoslovanski trg pa lahko deluje samo, če na njem deluje enotno merilo vrednosti in plačilno sredstvo, poosebljeno v dinarju. Brez popolne in dosledne ponovne uveljavitve vloge dinarja ne moremo uresničiti usmeritev opiranja na lastne moči. Zato moramo zagotoviti da bo dinar uresničeval v praksi funkcijo edinega zakonitega plačilnega sredstva v državi, in izključiti vsakršno možnost za uporabo tujih valut v notranjem prometu. Upravljanje denarja in denarna politika morata nujno slediti zahtevam ekonomske politike in takšnih gospodarskih mehanizmov, ki so v svoji celovitosti usmerjeni tako, da ohranijo njegovo vrednost. To ni cilj sam zase, temveč sredstvo za ohranitev realne mere dela in rezultatov poslovanja. V nihanju vrednosti dinarja se odražajo celotni rezultati gospodarstva in družbe, primerjani z rezultati drugih držav, naša pripravljenost, da se v svojem razvoju opiramo na realno akumulacijo in realni dohodek, pravilnost politike, realnost obstoječih ciljev in planov. Lahkotno preseganje teh meja je ponavadi dokaz zapadanje v voluntarizem, opuščanje politike kakovostnih ciljev in meril razvoja. Končno to pelje v upadanje interesa delavca, da na podlagi produktivnosti dela in upravljanja družbenih sredstev pridobiva dohodek in razvija materialne in družbene temelje samoupravljanja. Manipuliranje z emisijo denarja, negospodarno ravnanje z njim • poleg slabih gospodarskih rezultatov spodbuja v večnacionalni skupnosti mednacionalne razprtije in spore glede ekonomskega položaja sleherne posamezne republike in pokrajine. Z emisijo denarja bi torej nikakor ne smeli povečevati obsega akumulacije. Emisija ne sme nadomestiti varčevanja in razširiti porabe zunaj možnosti realno ustvarjenega dohodka. • Pri uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije je najtežje breme sedanje neurejeno stanje in slabo delovanje celotnega Finančnega sistema. Za njegovo ureditev bi eden prvih korakov moral biti, da bi na podlagi analize stanja likvidnosti organizacij združenega dela v gospodarstvu izdali dobro odmerjen projekt odloga odplačil dolgov, sedanjih obveznosti gospodarstva — selektiven, v mejah možnosti in realnosti na podlagi dogovorjenih meril in brez oprostitve obveznosti kogarkoli. Glavni cilj tega reprogramiranja mora biti ustvarjanje pogojev, da vsakdo svojo obveznost izpolni v realnem roku, da dobi premor, da se posveti proizvodnji po svojih možnostih in urejanju vseh notranjih odnosov. Takšen pristop terja tudi izpolnjevanje vseh prevzetih finančnih obveznosti iz kateregakoli naslova in popolno ekonomsko ter vsakršno drugo odgovornost za njihovo neizpolnjevanje. Izhajati je treba iz tega, da pomeni neizpolnjena obveznost razpolaganje s tujim dohodkom, s čimer se krši neodtujljiva pravica druge organizaciji združenega dela. Ne gre torq za nekakšnega abstraktnega porabnika dohodka. Zato je treba realno amortizacijo, realno . akumulacijo in realno obrestno mero pojmovati kot objektivno dane kategorije, ki, če jih spoštujemo v sistemu, ekonomski politiki in gospodarski praksi ter ob vzpostavljeni ekonomski odgovornosti, pomenijo sredstva za ohranitev vrednosti družbenega premoženja in dohodka, skratka — spoštovanja rezultatov dela. VINKO BLATNIK PODELITEV PRIZNANJ — Med 20 nagrajenci je bil tudi dipl. inž. Jože Malenšek, ki je »pogruntal« precejšnje prihranke pri centralni kurjavi, ki so možni tudi pri zasebnikih. (Foto: R. Bačer) leta 1977, nato je dve leti ino-vatorstvo spet spalo, zadnja leta pa očitno oživlja. Izredno je uspela lanska Pionirjeva akcija »Imaš idejo, na dan z njo!«, ki je dala 14 inovacijskih predlogov. Način te akcije in izvedba pa sta postala znana daleč naokrog, tako da imajo pri Pionirju nemalo obiskov od drugod, da bi spoznali izkušnje. Letos so dobili 22 inovacijskih predlogov, kot je poudaril direktor Guštin, zelo pomembnih za delovno organizacijo. Gre za drobne in večje inovacije, ki vse pomenijo prihranek deviz, materiala ali časa. Pri letošnjih inovacijah so s predlogi sodelovali delavci, tehniki in inženirji, celo praktikant, kije prvič opravljal prakso v delovni organizaciji. R. B. vseh plati, in če so bile napake —bile so — je treba tudi ugotoviti, kdo je zanje odgovoren. Tako je bilo sklenjeno na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje. Poročilo predsedstva OK ZSM je ugotavljalo, da je bilo z njegove plati urejeno vse v redu, da pa je KS Kočevje — mesto svojo nalogo (nadzor nad deli) opravila slabo in neodgovorno, saj je bilo potrebno ponovno preložiti kanalizacijo in popraviti peš poti. Pri delu je namesto planiranih 50 brigadirjev sodelovalo le 29 (4 iz Kočevja, 10 iz Prokuplja in 15 iz Kočanov), za izvedbo del pa je bilo porabljenih vseh planiranih 875.842,50 din. Krajevna skupnost pa v svojem poročilu ugotavlja, da na njeni strani ni krivde, pač pa prej na strani mladinskega vodstva, ki je bilo dolžno zagotoviti načrtovano število birga-dirjev in tudi primeren kvalifikacijski sestav. Razprava je bila živahna. V njej je bilo poudarjeno tudi, da za storjene napake niso krivi brigadirji, ki so delo dobro opravili in presegali norme, pač pa tisti, ki bi morali delo voditi in nadzorovati. Izraženo je bilo tudi prepričanje, da norme niso bile v redu postavljene, če so jih mladinci lahko presegli za 100 in več odstotkov. Javno pojasnilo bo dano po vsestranski presoji in oceni delovne akcije. J. PRIMC NAGRADE INOVATORJEM — Med nagrajenimi inovatorji je tudi strokovna ekipa tozda Prašičereja iz Klinje vasi, v imenu katere je prevzel nagrado občinske raziskovalne skupnosti Božidar Popovič (desni). (Foto: Primc) Nagrajeni inovatorji Tudi z majhnimi izboljšavami veliki prihranki pri času, materialu pa tudi boljši delovni pogoji________________ KOČEVJE — Na nagradni natečaj za inovacijske dosežke v letošnjem letu je občinska raziskovalna skupnost Kočevje prejela le tri prijave. Vse tri je nagradila. Prvo nagrado v znesku 50.000 din je prejel Anton Selan iz Inkopa za inovacijo »Konstrukcija specialnega stroja za izdelavo industrijskih lestev«. S tem strojem poteka spajanje klinov z letvenikom kar trikrat hitreje, kot je po dosedanjem načinu. Zaradi uporabe tanjših cevi pa je tudi znaten prihranek v ceni in materialu. Letni prihranek samo pri aluminijastih zlitinah znaša nad 7 ton. Drugo nagrado v znesku 40.000 din je prejel Ivan Turk iz Melamina za tehnično izboljšavo »Uvedba smole za izdelavo melafilma KT z nizkimi nanosi«. Z uvedbo nove smole se je poraba smole zmanjšala za 15 odstotkov, kakovost pa je enaka ali celo boljša kot pri prejšnji standardni smoli. Ocenjena gospodarska korist znaša preko 94 milijonov dinarjev. Tretjo nagrado v znesku 300.000 din je prejela strokovna ekipa tozda Prašičereja Klinja vas, ki jo sestavljajo Božidar Popovič, Nikola Petkovšek in Frančiška Štimec, za inovacijo »Organizacijske spremembe in izboljšava tehnologije prehrane prašičev.« Z njo so dosegli, da je zanimanje za zaposlovanje v Prašičereji večje in da že od leta 1977 ni bila izplačana nobena nadura, da seje dnevni prirast prašičev povečal za 5,5 odstotka in da je ozračje v farmi in okoli nje manj onesnaženo. J. PRIMC Funkcionar naj bo vzor Čisto navadna človeška nepoštenost treh belokranjskih funkcionarjev, od katerih ena že ima sodni epilog, dva pa sta še v postopku, že nekaj časa zbuja nemalo pozornosti dolenjske javnosti. Nasploh je javnost vse bolj občutljiva za moralno podobo vodilnih ljudi, predvsem funkcionarjev, družbenopolitičnih delavcev na bolj ali manj izpostavljenih funkcijah, pa tudi vodilnih delavcev v združenem delu. Lahko bi celo rekli, da je tovrstna občutljivost širokih ljudskih množic premo sorazmerna z velikostjo težav, s katerimi se spopada naša država, in s padanjem standarda. Vse pogosteje pa je tudi slišati, kako jefunkcionar vse težje biti, kako so fotelji vse manj udobni. Da naša javnost ne pričakuje na izpostavljenih, posebno še odgovornih vodilnih mestih nekih nadljudi? Kaj torej pričakujejo od funkcionarjev? Vprašanje je pred spomladanskimi volitvami zelo pomembno. Čudno, vsi odgovori v naši anketi dokazujejo. da ljudje ne pričakujejo čisto nič neobičajnega. BARIČA VERGOT, tajnica v črnomaljskem Zdravstvenem domu: »Funkcionar naj bi bil zaveden, pošten, izkazati bi se moral že pri prejšnjem delu. Moral bi biti priden in dober delavec, takšen, kisi je pri ljudeh že pridobil ugled. Seveda mora tudi dobro poznati razmere v občini, da se ne lovi pri odločitvah. Vidim, da se ljudje branijo funkcij, ki jih morajo opraviti poleg delovnih nalog. Ko gre za profesionalne funkcije na občinski ravni, je v glavnem drugače.« ) k I FRANC VESEL, vodja maloprodajnega skladišča v Inlesu Ribnica: »Funkcionarji bi morali biti vsem ostalim za vzor pri delu, v poštenosti in v vsem drugem. Zdaj se prepogosto dogaja, da ni tako. Čim je izvoljen, dolžnosti ne opravlja več v redu, v splošno korist. V Sodražici se je dogajalo, da so asfalt potegnili v tisto smer, od koder je bil šef krajevneskupnos-ti. So pa tudi primeri, da član ZK, ki bi moral biti za vzor ostalim, krade.« JOŽE MAJERLE, prodajalec v kočevski Nami: »Prvi pogoj za funkcionarja je, da je pošten. Pomembno je še, da je gospodaren, odkrit, da ima posluh za ljudi in njihove težave, nepa, dajeprepričan, dale on misli in dela prav. Menim, da pri nas ni prav, da so stalni zapleti pri kurjavi, čeprav smo sredi gozdov, pa da imamo asfaltiranih manj kot pol cest. Moralne odgovornosti za to se skoraj ne da ugotavljati, moralno pa to gotovo ni.« FRANC DROBNE, delegat v zboru krajevnih skupnosti iz Sevnice: »Odvečje govoriti o nujnosti moralnih kakovosti tistega, ki kandidira za funkcijo. Za občino, kot je naša, bi morali funkcionarji predstaviti svoj program. Tako bi lahko krepili tudi osebno odgovornost za neuresničeno. Tako bi se spet vrnili k vprašanju moralnosti. Nemoralno bi bilo, če napovedanega ne bi uresničili.« NACE GREGORČIČ, Fotokopirni center, Novo mesto: »Funkcionar naj bi imel vse moralne kvalitete in naj bi ne užival posebnih ugodnosti. Tako kot mi, navadni občani, naj čaka na premog, drva in druge stvari, ki se v tem času težko dobijo. Če bi svojemu funkcionarju rad povedal svoje probleme, naj me ne odpravi že njegova tajnica. Moj funkcionar naj se preveč ne obremenjuje in naj ne bo predsednik izvršnega sveta in svetovalec zavarovalnice hkrati, saj prva funkcija zahteva celega človeka.« IVAN KRALJ, trgovec iz Metlike: »Družbenopolitični delavec, naj deluje v krajevni skupnosti ali federaciji, bi moral biti v prvi vrsti pošten, delaven, ljudski človek. Z ljudmi mora govoriti tako, da ga bodo razumeli, in na stvari, o katerih govori, se mora spoznati, ne pa, da kar nekaj počez flaka. Sploh je bolje, da bi naši vodilni možje manj govorili in več koristnega naredili, kajti samo z delom se človek izkaže. Nobeno besedičenje ne zakrije nesposobnosti in nedela.« PETER UDOVIČ, natakar v restavraciji Grmada v Trebnjem: »Funkcionar mora biti tak, da lahko zaupaš vanj, pošten in tak, da se ne bo okoriščal s svojim položajem. Čeprav smo z izvolitvijo pokazali, da nekomu zaupamo, vsi tega zaupanja ne upravičijo. Žal pa še nisem slišal za zamenjavo funkcionarja, čeprav je med ljudmi slišati precej pripomb glede razmer, v katerih živimo.« ANTON ŠKOFLJANC, delavec v Tovarni pohištva v Brežicah: »Ljudje v prvi vrsti zahtevamo, da je funkcionar pošten in delaven, da zna prisluhniti inS£ poglobiti v najrazličnejše probleme, k' tarejo delavca v tovarni ali krajana na vasi. Pričakujemo, da razume smisel sarU" oupravljanja in da ni funkcionar le na sestankih, ampak da s svojim ravnanjem vsakem koraku spreminja besede v dejanja.« FRANC VODOPIVEC, delavec iz Pijavškega: »Od funkcionarjev bi pričakoval precej več odgovornosti, samokritičnosti kot od 'običajnih smrtnikov’. Nekateri se premalo zavedajo, da so bolj izpostavljeni tudi kritični presoji. Zelo malo je funkcionarjev, ki bi sami odstopili zaradi storjenih napak. • Prav tako ni dovolj uveljavljeno načelo zamenljivosti. Pri volitvah bi bil za odprte liste, pri glasovanjih pa bolj za tajno kot javno glasovanje, Pri slednjem se včasih zgodi, da sprejmemo sklep ali človeka, ki ga sicer ne bi...« St. 43 (1889) 24. oktobra V Sevnici središče kozjereje Imenovali odbor SEVNICA — Rej%koz, vsaj po j plemenskih živali, ni več mena siromakov. Kljub temu je ni'v stlb0na- Da ne bi bila več, sev-nuri° driJ*fV0 gojiteljev malih živali ru 1 zavetje pripravljalnemu odbo-za to dejavnost v republiki. *Shb0,nl' Ustanov t posvet žal niso prišli iz vabljenih podjetij in slnfn°V’ pr‘^' Pa so reJc' 'z številnih Primeri krajev' Kljub draSim koz! m — cer>e plemenskih ov dosegajo tudi 150 tisočakov • » V V oejmisca JEŽICE — Na sobotnem Praul Je bil° naProdaj 427 Pa iT' s,ar'h do 3 mesecev, meso Prašičev, starih nad 3 m liCe’ ^rodali so 316 mlajših Žive ,s!arejših živali. Kilogram »p.i,55"iJe*uis'“’dr“- Kmetov ne silijo k pogodbi Nad 1.400 ha zemlje okrog Vel. Kala in Kamene bo kmalu dajalo mnogo več r NOVO MESTO— V prvi polovici oktobra so v Bučni vasi in Mirni peči • organizirali sestanke s kmeti, kjer so obravnavali agromelioracijo zemljišč. Okrog 180 navzočih kmetov sploh ni zoprvalo, ampak narobe, takoj so ustanovili melioracijsko odbor, da bodo dela hitreje stekla. Na pobudo kmetijske zemljiške skupnosti in pospeševalne službe v novomeški zadrugi bodo na širšem območju krajevnih skupnosti Bučna vas, Otočec in Mirna peč izvedli u konec tedna je bila v Sevnici g e..a razstaya nad 400 domačih •zdal'" ,evn'*ko društvo je tudi tokrat Obt° . razstavljenih živali. nan.eJ Prd°žnosti so podelili večpriz-ških *amPi°nsko kolekcijo pekin- Osn m ^ PreJe* priznanje Silvo 'mkar duša sevniških gojiteljev. (Hml'a re-*a *'r‘- Celjska mlekarna koz'e2a<^ se zan'ma za odkup mleka. Rejci in tisti, ki bi to je o r°sta''’ so na posvetu dejali, da san °2ab zadnje čase veliko napi-p0J[8a: vsakokrat pa umanjka f,0 avitn°, namreč napotek, kje bi , ek lahko plemensko žival kupil al' Popustil. vitV Sevniški občini so zaradi hribo-ko^3 sveta zainteresirani za razvoj zJereje in ovčereje. Ustanovljeni j lpravljalni odbor za usklajevanje iiriel V k°Zjerej' Sev sedez Pr' Silvu Osovnikarju v del n'C' (znan' Grdi bife); v njem wUj.®io še predstavniki društev iz ne ri“°ra, Celja, Kopra in Ljublja- A. Ž. Trgovina, v katero stopi vsak kmet V »kmetijski apoteki« METLIKA — Odkar je Kmetijska zadruga pred štirimi leti odprla v Metliki »kmetijsko apoteko«, v tej trgovini dela Jože Kočevar, po poklicu kmetijski tehnik. »Največ prodamo zaščitnih sredstev in semen, imamo pa tudi umetna gnojila v manjši embalaži, primerna za vrtičkarje, vitamine za živino, stojala in lončke za rože. hrano za ptice in ribe, kletke, akvarije in še kaj,« je povedal Kočevar. Kot rečeno, gredo najbolj v prodajo škropiva in semena. S tem so tudi najbolj založeni. »Več kot polovico prodamo kmetom s hrvaške strani Kolpe, saj tako rekoč do Karlovca ni nobene bolje založene trgovine. Seveda pri nas kupujejo tudi kmetje iz cele naše Jože Kočevar: »V trgovini slišim o kmetijstvu veliko bridkega.« občine. Se pa letos močno pozna, da je huda pozeba prizadela vinograde in smo škropiv proti grozdni gnilobi prodali tri četrt manj kot lani.« Seveda se prodajalec v taki trgovini ne more izogniti pritožbam, jezi in bentenju kmetov nad draginjo. »Škropiva in druge stvari so se močno podražile, za 100 in več odstotkov. Sedaj stane kilogram škropiva proti gnilobi grozdja do 437 starih jurjev, proti plevelu v vinogradih in sadovnjakih pa do 545 jurjev. Seveda stalno poslušam, da se ne splača kmetovati. Res, marsikaj bridkega slišimo v naši trgovini o 'kmetijstvu, saj k nam pride vsak kmet.« Sicer pa Kočevar ne sliši nič takega, česar ne bi tudi sam vedel in skusil, sajje kmečki sin. ki po službi doma krepko poprime za vsako delo. »Stroški v kmetijstvu so dandanes ogromni. Nam je letos pozeblo vse trtje. Od 550 trt, starih pet let, smo nabrali za eno vedro grozdja, petkrat smo škropili, delali, sedaj smo šli pa v Buzet kupit 1.100 kg grozdja.« A. B. Kmetijski ^ša skvari »posteljico « ni|a 8°trajna jesenska suša, kakršne že dolgo ne pomnijo, je odri-Prav pšenice iz. prve polovice oktobra v manj ugoden čas. In to skQra ai' ko je pred poljedelci Slovenije nov, še višji cilj: pridelati tak J 0-000 ton tržnih presežkov. Juriš na nov rekord ima potem-. neobetajoč začetek. Se p0° ro agrotehniko pa je vendarle mogoče še marsikaj popraviti. Se^bnejši postaja zdaj izbor pravega semena, priprava ta), lr*'HJ 'n varslvo posevkov. Vsak zamujeni teden zahteva lOdoda- s I s I s I s Z drvmi gori izkupiček Večja naročila drv manjšajo dohodek gozdarstva ČRNOMELJ — V Gozdarstvu Črnomelj, tozdu novomeškega Gozdnega gospodarstva, opozarjajo, da kmalu ne bo moč več ugoditi vsem, ki bodo pri njih naročili drva, če bo poraba drv še naprej tako hitro naraščala. Leta 1981 so prodali 2.730 prostorninskih metrov, letos pa do konca septembra 8.600 metrov, še vedno pa jih dovažajo, kajti pretekli teden je kurjavo vplačalo zadnjih 60 naročnikov. Večja prodaja drv — planirali sojih le 5.700 metrov — pa je šla na račun prodaje celuloznega lesa v papirnico Krško. V Gozdarstvu se zavedajo energetske krize in tega, da morajo najprej zadovoljiti lokalne potrebe, pa četudi je izkupiček manjši. Za meter celuloznega lesa bi namreč dobili kar dva tisočaka več kot za drva. Že lani so bili zaradi tega ob 10 milijonov dinarjev, tovrstnega primanjkljaja pa se nadejajo tudi letos, pokrili ga bodo v okviru delovne organizacije z rento. Sicer pa se po besedah Toneta Fabjana, vodje tozda Gozdarstvo, proizvodni stroški še nikoli niso pokrivali s prodajno ceno drv. V Črnomlju so spomladi določili prodajno ceno 5.500 din za meter, takratni stroški 6.360 din pa so se do danes že krepko povečali. Letos bi morali posaditi v tozdu še 22 do 34 hektarov površin, a zaradi poletne in jesenske suše tega ni bilo moč opraviti. Vendar upajo, da jim bo ta načrt uspelo uresničiti, če bo seveda pravočasno začelo deževati. Šolarji jim ne pomagajo le pri sajenju, ampak tudi pri negi gozdov. Skoraj na polovici površin so gozdnogojitvena dela opravili med letošnjimi poletnimi počitni-' cami učenci osnovnih in srednjih šol. Na dan jih je delalo kar po 30, normo, ki velja za gozdne delavce, pa so dosegli 80- do 120-odstotno. To, da priskočijo na pomoč učenci, pa še ne pomeni, da v črnomaljskem tozdu primanjkuje delavcev. Nasprotno, saj sojih nekaj celo posodili sosednjemu tozdu v Crmo-šnjice. Še vedno je približno tretjina delavcev iz drugih republik. Vendar zadnjih pet let ne zaposlujejo več novih delavcev od drugod, ker jim v skladu z zveznim zakonom o življenjskih in delovnih pogojih gozdnih delavcev ne morejo nuditi ustreznih pogojev, a tudi domače delovne sile je dovolj. M.BEZEK S I S I s I N I S I s I s I > s * s I N I s I N I S I s L EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja- Tit Doberšek Čez 8 milijard din škode v letošnji pozebi Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec avgusta izdal informativno (brošuro) o letošnji zimski pozebi v nasadih. V njej so podatki o gibanju temperatur v januarju (najnižja nočna temperatura je bila 8. januarja, —27° C), nato seje konec januarja in v začetku februarja dvignila, tako da je trta začela vegetirati. Zatem je pritisnil hud mraz (najhujši 13.februarja), takoda so se poškodbe zaradi januarskega mraza na trti in sadnem drevju v februarju še povečale. Poleg zimske pozebe je nasade prizadela še spomladanska pozeba konec aprila in prve dni maja (25., 29. in 30. aprila ter 3. maja). Pozeba je po navedbi brošu-rice prizadela 15 občin severno-vzhodnega in 12 občin jugovzhodnega (izpuščene so 3 občine) vinorodnega območja Slovenije. Mladi vinogradi so bili poškodovani od 50% do 75%, rodni vinogradi pa od 50% do 90%. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je škodo zaradi pozebe prijavilo 24 občin in znaša v vinogradništvu 10,153.000.000 din. Vloge za dodelitev sredstev sklada solidarnosti za odpravi* . posledic naravnih nesreč je poslalo 14 občin. Na našem območju teh vlog niso poslale občine Črnomelj, Krško, Laško, Novo mesto, Trebnje. Čeprav naštete občine ne bi prišle v seznam porabnikov republiškega sklada sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč, bi morale škodo le prijaviti in jo uveljavljati v drugi obliki, saj so občani celotnega območja utrpeli zaradi pozebe veliko škode. Treba jo bo sanirati povsod, neglede na črpanje sredstev omenjenega republiškega sklada. Treba bo pripraviti po občinah ustrezen sanacijski program, zagotoviti cepljenje za dosajanje in z ugodnimi krediti ter regresi občinskih skladov pomagati vinogradnikom premostiti veliko zgubo, ki jo je povzročila pozeba. Pomoč ne bi smela biti vezana na kakšne pogoje, škodo so trpeli vsi. Prikaz škode po občinah Po dosedanjih poročilih o škodi zaradi pozebe v Dolenjskem listu po občinah ni podana celotna denarna vrednost škode. Sedaj, po končani trgatvi, lahko bolj objektivno presodimo in prikažemo denarni obseg škode. Za izračun sem vzel površine vinogradov po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko iz leta 1983. Predvidel sem pridelek 7.000 litrov vina na hektar, kar je stvarno, saj so vinogradi pretežno obnovljeni, mnogi pridelajo 8000 do 10.000 litrov vina na hektar, malo jih je, ki pridelajo manj kot 7.000 litrov. Upoštevajoč devalvacijo, sem za izračun škode vzel ceno 250 din zfi liter vina. Na tej osnovi je izračun škode po občinah naslednji: Občina Hektarov vinogradov % škode Vrednost škode v dinarjih Brežice 1150 90 1,811.250.000 Črnomelj 690 70 845.250.000 Grosuplje 50 70 61.250.000 Krško 1110 80 1,554.000.000 Laško 60 80 84.000.000 Litija 200 70 245.000.000 Metlika 490 70 600.250.000 Novo mesto 1360 80 1,904.000.000 Sevnica 510 80 714.000.000 Trebnje 450 70 551.250.000 Skupaj 6070 — 8,370.250.000 T. DOBERŠEK Namesto naprej korak nazaj Kmetje pasejo vedno manj in se odločajo za dražje načine krmljenja KOČEVJE t- Inž. agr. Andrej Mihelič je v letih 1967 do 1975 organiziral in vodil pospeševalno službo pri Kmetijski zadrugi Ribnica, nato pa seje zaposlil pri INI Kutina. Letos je uspešno zagovarjal svoje magistrsko delo o živinoreji in pridelovanju krme v Ribniški dolini. Pred kratkim smo se pogovarjali o nekaterih njegovih ugotovitvah, do katerih je prišel v svojem magistrskem delu, ko je primerjal pridelavo mleka in mesa za leto 1974 in 1982. »V letu 1974 smo imeli 28 usmerjenih kmetij, v letu 1982 pa je izmed teh ostalo le še 14. Na hektar travniškega sveta je bilo na teh 14 kmetijah pridelanega v letu 1974 3521 kg mleka in 318 kg mesa; leta 1982 pa le še 2729 kg mleka in 300 kg mesa ali povprečno za 25 odst. manj. Povprečje za območje zad- Stroji pri vsaki hiši V škocjanskem predelu kmetijstvo oživlja, na kmetijah pa je ročna obdelava že redkost ŠKOCJAN — »Tudi v našem koncu imajo kmetje celo vrsto pripomb čez cene in razmere v kmetijstvu sploh, dejstvo pa je, da se napredek pozna na vsakem koraku.« Tako pravi Franc Smrekar, upravnik TZO Agrooskrba Škoc-jen, ki vključuje 132 združenih Franc Smrekar: »Imamo še veliko neizkoriščenih možnosti in upam, da bo novo srednjeročno obdobje tudi našemu kmetijstvu pustilo več zamaha.« i kmetov, medtem ko v različnih oblikah proizvodnega dela sodeluje z zadrugo še 258 kmetov. Škocjansko zadružno območje ima čez 3000 hektarov obdelovalnih površin, pretežno pa se ljudje bavijo s prirejo mesa in mleka. V preteklem letu so odkupili čez poldrugi milijon litrov mleka, vzredili 300 ton govedi. 140 ton prašičev, oddali 287 ton pšenice ter nad 300 ton ostalih pridelkov, kamor štejejo tudi zdravilna in gozdna zelišča. Da so kmetje že dodobra mehanizirali proizvodnjo, kaže število strojev: imajo 260traktorjev, 88samonakla-dalnih prikolic, 220 kosilnic, 38 tro-silnic hlevskega gnoja, 41 silokom-bajnov, 8 kombajnov za žito in tako naprej. Marsikateri stroj je le polovično izkoriščen. Napredek pa se na škocjanskem koncu ne kaže le v številu kmečkih strojev in modernizaciji kmetovanja, ampak v zunanji podobi vasi in v življenju sploh. R. B. in za naše območje, kjer je skoraj tri četrtine travnikov, ekonomsko nesprejemljive.« • Vzrokov za tako stanje pa je gotovo še več. »Ekonomske razmere kmeta še ne silijo v izkoriščanje travinja. Cene kmetijskih pridelkov so nespodbudne, zato kmetje pridelujejo predvsem za lastne potrebe. Glavni vir dohodka sta gozd in suha roba. Zaradi pomanjkljivega strokovnega usmerjanja kmetje opuščajo čre-dinsko pašo in pridelujejo silažno koruzo in koruzo za zrnje, misleč, da tako pridobijo več in ceneje. Obiski strokovne službe so redki. Pomanjkljiva je splošna izobrazba rejcev.« J. PRIMC Andrej Mihelič: »V ribniški občini pride na hektar travinja 0,58 glave goveje živine, slovensko povprečje je okoli 0,8 glave, medtem ko bi se z intenzivnim izkoriščanjem dalo doseči 2,5 do 3 glave na hektar. ruge pa je znašalo le 450 kg mleka na hektar travinja 70 kg mesa. Te številke povedo, da je s pravilno tehnologijo izkoriščanja travnika možno bistveno povečati in poceniti prirejo.« • Kje je vzrok za nazadovanje? »Pašno-košni sistem usiha. V obravnavanih osmih letih je od teh 28 kmetij prenehalo s pašo 13 kmetij, ostale pa z njo nadaljujejo, ampak v zmanjšanem obsegu. Intenzivna paša. ki je najcenejša oblika krmljenja govedi, se nevarno približuje prvotnemu stanju. Rejci se odločajo za druge ne dovolj proučene oblike krmljenja, ki so neprimerno dražje tl Modrost o vinu j Zbral Bojan Ajdič J • Vino je, pravijo, najplemenitejša in najboljša pijača, kar nam jih je poklonila narava: iskri duha in misel, razveseljuje srca in v njem je mnogo snovi, ki so zdravilne ali vsaj blagodejne... • Vinska trta in vino sta tudi ljubezen. Prirojena je človeku, le prebuditi in negovati jo je treba. • Pri bokalu znajo Slovenci hrvaško, nemško, italijansko, pretresajo duhovito skrivnostne besede sv. pisma, ugibljejo težke matematične probleme... (Janez Trdina) • V vinskem hramu je že marsikateri mož pozabil, da je oženjen. • Pij ga. le pij, a pameti ne ra iii IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Tenkočutno do vseh pripomb SZDL o družbenem planu in dosedanjem evidentiranju — Prihodnji teden že imena! NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL je 21. oktobra razpravljalo o planskih dokumentih. na katere je doslej prišlo že ' prek 100 pripomb. Poudarili so. da mora izvršni svet zelo tankočutno obravnavati pripombe terena in slehernemu odgovoriti z dobro utemeljitvijo. Dosedanji drugi krog evidentiranja v predvolilnem postopku pa ni dal zadovoljivih rezultatov, posebno ne po količini. Še vedno je premalo evidentiranih — izbira sploh ni zagotovljena — čeprav je skupno na evidenčnih listah že 2393 imen za možne delegate v skupščinah SIS in 757 imen za občinske zbore. Mnogo oolje pa je v bazi zadnje čase steklo evidentiranje za razne odgovorne funkcije v domači občini in republiki. Do 16. oktobra ko so bili nazadnje zbrani podatki, je za možne predsednike občinske skupščine že 7 imen. za možne predsednike izvršnega sveta pa 4 imena. Evidentiranje se še nadaljuje, SZDL pa poziva delovne ljudi, naj v tem pomembnem delu novih volitev bolje sodelujejo. Prihodnji teden bodo spiski s končanega drugega kroga evidentiranja nared za objavo. R. B. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — V znamenju vzdušja pred dnevom mrtvih je bila novomeška tržnica v ponedeljek, 21. oktobra. Svečarji so imeli precejšnjo izbiro sveč, cvetličarji pa sadik za okraševanje grobov in svežega cvetja. Ostala poaudba je bila tokrat nekaj srednjega. Precej je bilo kostanja po 200 din liter, solata je bila po 150 din, kisla repa in zelje po 50 din merica, fižol v zrnju po 250 din liter itd. ZA DESETINO ZAOSTAJAJO NOVO MESTO — Po občinski statistiki so zaposleni v gospodarstvu novomeške občine v julijski izplačilni kuverti dobili poprečno 39.382 din, kar je sicer dobrih 82 odst. več, kot so dobili pred letom dni, zaslužek pa je še vedno za 11 odst. nižji od poprečja v gospodarstvu Slovenije. V negospodarstvu novomeške občine je znašal poprečni osebni dohodek 47.573 din in zaostaja za republiškim poprečjem le za 3,9 odst. V primerjavi z zaslužkom julija 1984 pa gre za 90,5-odstotno povečanje. Najboljše poprečne osebne dohodke v občini (51.230 din) so imeli v gozdarstvu, najslabše (37.793 din) pa v gradbeništvu. Poprečni osebni-dohodek vseh panog gospodarstva in negospodarstva je bil 40.615 din. Slovesnosti v čast praznika 28. oktobra Jutri 30-letnica šole »Dragotin Kette«, glavna proslava pa na praznični dan NOVO MESTO — Novomeški občinski praznik, ki ga vsako leto praznujejo v spomin na ustanovitev Novomeške partizanske čete na Brezovi rebri 29. oktobra 1941, ima tudi letos več slavnostnih dogodkov. Jutri. 25. oktobra ob 10.30. bodo v osnovni šoli Dragotina Ketteja v Šmihelu počastili 30-letnico obstoja, hkrati pa odkrili doprsni kip pesniku, po katerem nosi šola ime. Istidan popoldneob 15. uri bo v Dol. Toplicah tek prijateljstva in spominov. 26. oktobra ob 7. uri se začne pohod planincev po poteh Gorjanskega bataljona, ob 8.30 pa bo v športni dvorani Marof tekmovanje v namiznem tenisu. 27. oktobra ob 12. uri bo pri lovski koči na Kulovih selih nad Stražo odkritje spominske plošče borcem NOB, 28. oktobra ob 13. uri pa bodo v prostorih SGP Pionir podelili letošnje nagrade in priznanja občinske raziskovalne skupnosti. Zvečer ob 19. uri bo v Domu kulturne slavnosti koncert pb 40-letnici moškega pevskega zbora KUD Dušan Jereb. Na praznični dan, 29. oktobra, bo ob 11. uri v Domu JLA slavnostna seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij s podelitvijo Trdinovih nagrad in Nagrad Novega mesta. Sledila bo otvoritev hladilnice naCikavi ob 13. uri. nato bodo ob 14.30 odprli nov most v Dragi, ob 15.30 pa bo ogled nove kuhinje in jedilnice v kasarni Milana Majcna v Bršljinu. Tri prireditve so v koledarju občinskega praznika predvidene še za november, nekatere pa so se zvrstile že med 11. in 21. oktobrom. R. B. Delo se veča, piače pa ne Na seji občinskega komiteja so celovito obravnavali problematiko šolstva in nezadovoljnih šolnikov NOVO MESTO — Kako v novomeški občini uresničujejo vzog-no-izobraževalne programe od vrtcev do usmerjenega izobraževanja, kje so težave in kako bi jih bilo mogoče premostiti, so 17. oktobra razglabljali člani občinskega komiteja Zveze komunistov. Obširno poročilo z vseh področij dela vzgoje in izobraževanja je dopolnilo še 18 razpravljalcev. Tokrat niso naštevali uspehov in pridobitev, kijih tudi v zadnjih letih ni možno prezreti, ampak so se ustavljali ob vročih temah. Da že kadrovanje v združenem delu ne teče po pravi poti, ker so kadrovske službe šibke, ker ne planirajo pravih potreb po kadrih za več let vnaprej. Da za vojaške in kadetske poklice ni dovoij zanimanja, so pa v teh poklicih velike ugodnosti že pri šolanju, ki bi jih v sedanjih težkih časih veljalo izkoristiti. Tudi z zaposlitvijo ne bi bilo težav. Dijaški dom v Šmihelu je polovično zaseden, ob tem pa se 2100 srednješolcev vozi in nekaj sto med temi prebije na vožnji do doma več ur brez prave prehrane. Navajali so, daje v novomeški občini tretjina delovnih mest zasedena z ljudmi, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Poseben in čedalje hujši problem postaja v mestu prostorska stiska. V Novem mestu obiskuje osnovno šolo čez polovico vseh šoloobveznih otrok v občini, oddelki imajo četrtino učencev več kot na podeželskih šolah, trenutno manjka 11 učilnic. Kar tri mestne šole imajo pouk v drugih stavbah, večina šol ima premajhne garderobe. telovadnice in jedilnice, kar vse potrjuje da mesto nujno potrebuje-novo šolo. Nič nepričakovane pa niso bile številne razprave, v katerih so se dotikali čedalje slabšega gmotnega položaja šol in šolnikov, ob tem ko obseg dela in raznih dejavnosti raste. Prav žalostno je za prosvetnega delavca, ko gre v pokoj, kajti dolgoletno garanje na družbeno priznanem pomembnem delu se odraža v zelo nizki ceni. Pokojnina prosvetnih delavcev je prej podobna miloščini kot pokojnini. V razpravi so načeli tudi vprašanje smiselnosti obrtoja številnih posebnih interesnih skupnosti, številnih institucij in zavodov ter administriranja, ko je konec koncev glede osnovne šole tako vse z zakonom določeno. Tudi v novem srednjeročnem obdobju si na področju vzgoje in izobraževanja ne gre obetati boljših časov, ker šibkega domačega gospodarstva vsaj pet naslednjih let ne bi smeli dodatno obremenjevati. Po petih suhih letih pa naj bi tudi vzgoja in izobraževanje doživela večji razmah. p BAČER Cesta poravnala spore Dolenje in Gorenje Karteljevo imata asfalt KARTELJEVO — Prebivalci Dolenjega in Gorenjega Karteljevega v krajevni skupnosti Bučna vas so končno le uresničili svojo največjo željo. Od minule srede naprej šestdeset hiš v obeh vaseh povezuje kilometer in pol asfaltirane ceste, kuje velja! 11 milijonov dinarjev. Krajani so prispevali tudi po 50.000 din in več ur prostovoljnega dela, velik delež nastalih stroškov pa so odrinile tudi krajevna skupnost in nekateredelovne organizacije: Krka, Tovarna obutve, Novoteks, Gozdno gospodarstvo. Kmetijska zadruga in druge. GOSTIJA ZA KONEC — Ko so bili položeni zadnji metri asfalta v Gorenjem Karteljevem, so vaščanke pripravile pravo gostijo kar sredi nove ceste. (Foto: J. Pavlin) Zagate podeželske trgovine Nosilec preskrbe v metliški občini je tozd Kmetijske zadrugeTrgovina na drobno — Visoke obresti na zaloge, nizke marže — Kdaj veljka sodobna trgovina? METLIKA — Že dve, tri leta, preden sta se v začetku tega leta združila, sta se metliška Kmetijska zadruga in tamkajšnji Mercatorjev tozd pogovarjala o tesnejšem sodelovanju oziroma že kar o združitvi. Dalj časa nam je bilo vsem jasno, da se ponekod podvajamo in da bi združeni lažje trgovine specializirali, hitreje obnavljali zaloge, izboljšali izbiro in še kaj,<< je našteval prednosti Janez Videtič, direktor sedanjega tozda Trgovina nadrobno, ki, kot rečeno, od letos posluje v okviru metliške Kmetijske zadruge. V tem tozdu je sedaj 18 prodajaln v metliški občini, zaposlenih pa je 116 ljudi. Tozd Trgovina na drobno je nosilec preskrbe v metliški občini, prodajajo vse od špecerije do gradbenega materiala, prehrambenih artiklov je okoli 35 odst., ostalo so neprehrambeni. »Za podeželsko trgovino je' največji problem, da smo precej oddaljeni od centrov preskrbe, zato moramo imeti večje zaloge kot v večjih središčih, kjer je dobava bolj pogosta. Seveda to zahteva več denarja, ki pa ga trgovina nima in tako moramo najemati posojila po visokih obrestnih stopnjah,« je nizal težave Videtič. »Najbolj kritično je v trgovinah s prehrambenim blagom, kjer je tudi 59 LJUDI IŠČE ZAPOSLITEV MELTIK A — V začetku tega meseca je bilo na metliški skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 59 iskalcev zaposlitve, 31 moških in 28 žensk; od teh jih je 17 prvič iskalo zaposlitev. Do 18. leta starosti je 7 iskalcev, do 27. leta pa kar 34 iskalcev zaposlitev, med iska. zi so tudi 3 zdomci, 7 pa je takih, ',i jim je delovno razmerje prenehalo io njihovi krivdi. najmanjši zaslužek, kajti mreža, kot smo včasih rekli razliki med nabavo in prodajno ceno, je v teh trgovinah manjša kot v trgovinah z drugim blagom.« Za vsak kilogra#) neprodanega kruha ali liter mleka morajo prodati 20 kg kruha oz. prav toliko litrov mleka, da pokrijejo ta ostanek in pri tem še nič nc zaslužijo. Pred prazniki metliška samopostrežba naroči okoli 1.000 kg kruha in pri taki količini še tako izkušen trgovec • Kljub problemom in zagatam trgovine v Metliki resno računajo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju v novem metliškem naselju zgradili veliko trgovino, tako imenovani center osnovne preskrbe, kjer bo na, 2.000 do 3.000 m2 sodobna samopostrežba, prodajalna tekstila in konfekcije, bele tehnike, gostinski obrat. Vsa zadeva bi po sedanjih cenah stala kakih 40 milijard starih dinarjev. ne more vedeti, ali ga bo dovolj ali ga bo zmanjkalo ali ga bo precej ostalo. Pekarni pa lahko vrnejo samo bel kruh, in še to seveda ceneje, kot so ga kupili. Prav zaradi nizkih oziroma zamrznjenih marž se iz leta v leto zmanjšuje realni osebni dohodek zaposlenih, še več, medtem ko je bil leta 1979 osebni dohodek njihovih trgovcev za 10 odst. večji, kot je znašalo občinsko povprečje, je sedaj za 12 odst. pod povprečjem osebnih dohodkov v občini. A. BARTELJ Med tistimi, ki so mesece dni vneto v delali za cesto, je prav gotovo med najzaslužnejšimi predsednik sveta krajevne skupnosti Bučna vas Jože Brodnik. Krajani niso skrivali navdušenja in so ob neuradni otvoritvi sredi vasi na slavolok zapisali: Čast asfaltu in Jožetu Brodniku. Jože je zaradi svoje »zagnanosti za napredek krajevne skupnosti že peto leto- predsednik sveta KS. »V tem času smo resda veliko naredili. Asfaltirali smo ceste in naselja na Daljnem vrhu, Kamencah, Hudem, v Kamenju in Bučni vasi, zadnja delovna zmaga pa je zame ena največjih, saj vemo, kako je graditi in posodabljati v teh časih. Nova cesta nam bo prihranila veliko denarja, ki smo ga v te poti vlagali zadnja leta,« je o svojih prizadevanjih povedal Jože. ki ima tudi zasluge, da je nova cesta poravnala dolgoletne spore med krajani obeh vasi. Njihova skupna želja je, da bi asfaltirali še 2,5 km regionalne ceste, ki pelje do obeh vasi. Zadnja želja bi bila uresničljiva le v sodelovanju s krajani sosednje krajevne skupnosti Trebelno, ki bi tako dobili najkrajšo avtobusno zvezo. J. P. POJASNILO IN OPRAVIČILO V Dolenjskem listu je bila 17. oktobra objavljena v novomeški kroniki notica, ki se nanaša na neljubi dogodek v zvezi z gotovinskimi izplačili hranilnih vlog 12. oktobra. Tega dne se nam je res pripetilo, da v času od 9,30 — 10. ure nismo mogli izplačevati gotovine. Moramo pa pripomniti, da v vsej tej zadevi Služba družbenega knjigovodstva ne nosi nobene odgovornosti. S potrebno gotovino smo se dolžni pravočasno sami oskrbovati, res pa je, da v soboto SDK ne posluje, zato se s potrebno gotovino oskrbimo že v petek. To priložnost izkoristimo tudi za opravičilo vsem tistim strankam, ki niso bile v tem času za šalterjem postrežene tako, kot se za urejen bančni šalter spodobi, in upamo, da se nam 'taka nerodnost ne bo Več primerila. STANE HRIBAR, direktor PE Novo mesto BEOGRADSKE BANKE Za zdrav razvoj otrok Slabe prehrambene navade, zniževanje življenj-skega standarda, slabšanje higienskih razmer Poleg dosedanjih oblik sodelovanja bodo organizirali zdravstvena predavanja predvsem za učence zaključnih razredov. Vsaki dve leti bo imela zdravstvena služba s starši na roditeljskih sestankih v vseh osnovnih šolah in vzgojno varstvenih zavodih predavanja oziroma razgovor o ugotovitvah sistematičnih pregledov, na vsaki dve leti pa o skrbi za zdrave zobe. Pri OŠ Metlika bo kmalu začela delovati šolska zobna ambulanta, kar bo gotovo pripomoglo k redni in sistematični negi zob učencev na tej šoli. Ob koncu so udeleženci še posebej poudarili, daje treba vplivati- na otroke, da bi polegskrbi za lastno zdravje posvečali večjo pozornost tudi čistemu in zdravemu okolju. VLADKA ŠKOF METLIKA — Občinska Zveza prijateljev mladine Metlika je v okviru letošnjega tedna otroka pripravila razgovor o skrbi za zdrav razvoj otrok. Ugotovii so, da šole in zdravstvena služba posvečajo veliko pozornost zlasti zdravstveni preventivni. Razpravljalci so med drugim opozorili na slabe prehrambene navade, na zniževanje življenjskega standarda, na slabšanje higienskih razmer, na deformacije, kijih opazi zdravstvena služba na sistematičnih pregledih, na probleme obiskovanja zobozdravnika, omenjali so tudi škodljive vplive bolezni odvisnosti. Dogovorili so se, da bo zdravstvena služba sproti obveščala pedagoške delavce o ugotovitvah sistematičnih pregledov. Le na Cviblju glavna komemoracija Pri organizaciji slovesnosti za dan mrtvih bo letos nekaj sprememb NOVO MESTO — Medtem ko so bile prejšnja leta komemoracije za dan mrtvih po pokopališčih v glavnem na skrbi Zveze borcev, v občini pa so bile kar tri osrednje komemoracije^ vojaškimi častmi, na Cviblju v Žužemberku ter na ločenskem in šmihelskem pokopališču v Novem mestu, bo letos malo drugače: Po dogovoru v občinski konferenci SZDL bo že letos in v bodoče le ena glavna občinska komemoracija z vsemi vojaškimi častmi, in to na Cviblju v Žužemberku, posvečena 1125 padlim borcem. Za organizacijo te žalne slovesnosti, ki bo dan pred I. novembrom ob 15. uri sta zadolžena občinski odbor ZZB NOV in občinska konferenca mladih. Na vseh ostalih pokopališčih prevzema skrb za komemoracije Socialistična zveza v posameznih krajih, medtem ko se borčevske organizacije le vključujejo v pripravo in izvedbo slovesnosti. Na komemoracijah na pokopališču Ločna in Šmihel ne bo več sodelovala vojaška enota, za izvedbo kulturnega programa pa se bosta krajevni konferenci SŽDL Drska in Ločna dogovorili s šolami na svojem terenu. R. B. »Plače« pod lupo Ker so osebni dohodki poskočili čez dogovorjeni okvir, bo kontrola NOVO MESTO — Pri pregledu izplačil v zadnjih mesecih je novomeški izvršni svet lahko le potrdil republiško ugotovitev: tudi v novomeški občini zaslužki rastejo čez dogovorjene okvire in mimo gospodarskih rezultatov, prav tako mimo sklepov izvršnega sveta o možni rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Tako stanje pa je narekovalo sklep, da morajo izplačevalci osebnih dohodkov takoj sporočiti komiteju za družbeni razvoj, na kakšnih osnovah razporejajo dohodek in čisti dohodek: ali po samoupravnem sporazumu dejavnosti, ki je že vgrajen v domače samoupravne akte, ali pa na osnovi dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka. To v primerih, kjer samoupravni sporazum dejavnosti še ni sprejet, ni uskladen v samoupravne akte in se po njem ne ravnajo. Vse delovne organizacije, ki še niso podpisale sporazuma v okviru svoje dejavnosti, morajo razporejati sredstva za osebne dohodke in skupno porabo po dogovoru, medtem ko združeno delo s področja negospodarstva ne sme izplačevati višjih osebnih dohodkov, kol so bili v septembtu 1985, če še niso podpisali sporazum v okviru svoje dejavnosti. Rt B. Za boljšo delegatsko zavest Da bi bila v naslednjem obdobju boljša delegatska struktura METLIKA — Zaradi slabe udeležbe na zadnjih sejah zborov občinske skupščine so se na predsedstvu skupščine občine Metlika in občinskih družbenopolitičnih organizacijah dogovorili, da bodo obiskali vse tozde in krajevne skupnosti in z neposrednimi pogovori skušali spodbuditi in oživiti delegatsko zavest, izboljšati udeležbo na sejah skupščinskih zborov in na sejah skupščin interesnih skupnosti. Na teh pogovorih teče beseda tudi o evidentiranju in kandidiranju, saj si v občini želijo, da bi imeli v naslednjem obdobju boljšo delegatsko strukturo kot v sedanjem. Na teh sestankih je govor tudi o planiranju za naslednje srednjeročno obdobje, programi naj bi bili ambiciozni, a stvarni, vsekakor pa jih morajo v temeljnih okoljih obravnavati čim prej, da bo tako lahko tudi občinski plan kar se da veren odraz načrtovanja v tej belokranjski’ občini. Pogovorov se udeležujejo poleg predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij tudi vodje delegacij ter poslovodni organi in povsod izjavljajo, da so taki sestanki potrebni in, koristni. Novomeška kronika ELEKTRIKA—Stanovalci nekega novomeškega bloka so dobili od Elektra dopis, da njihov popisovalec zaradi odsotnosti strank ni mogel odbrati števcev za električno energij?- i To naj zdaj store same stranke v petih dneh, sicer Elektro ne more jamčiti za pravilen obračun. Pri zadevi je najbolj zanimivo to, da so vsi števci v 1 omenjenem bloku v isti omarici, ključ od nje pa bi moral imeti popisovalec Elektra. Stanovalci so morali tako j rekoč vdreti v omarico s števci, jih odčitati in poslati podatke na zahtevani naslov. Nesramnost Elektra ,ie premo sorazmerna s ceno rahitične elektrike. TRENING — Poročajo, da je v zadnjem času kar precej občanofli spodrsnilo na turškem kostanju-Dobro obveščeni domnevajo, da se komunalci nevarnih plodov in listja ne lotijo predvsem zato. • da bi imeh občani kje vaditi padce, katerih , sezona se ob veliki pomoči komu-nalcev pričenja z bližnjo zimo. Kontu; nalci obžalujejo, da ne morejo (zaradj uvoznih težav) namesto s kostanj1 -postreči z olupki banan. Ena gospa je rekla, da J* novomeško Kurivo eno redkih podjetij na svetu, s katerim se ih mogoče resno pogovarjati o pre®" metih njihovega poslovanja. Ko jih1 po telefonu omeniš premog ali drva' v smehu odlože slušalko. V času od 10. do 15. oktobra so' novomeški porodnišnici rodile: Anic2 Može iz Jurne vasi — Katjo, Milena Štrumbelj iz Velike Loke •*- MitJ8, Nevenka Turk z Malega vrha '' Vesno, Jasna Šuštar iz Dragatuša < Dejana, Nada Mrljak iz Ozaljskeg llovca — Dražena, Breda Koncilj?1 Rdečega kala — Aleša. Nada Jureje?' čič iz Vranovičev — Branka, Aloj2,!) Marin z Gomile — Gordija, Jobc Kuiovic iz Stopič — Matjaža, Ja?0' bina Bevc z Mirne — Tino, Josip Šuklje iz Gr.brovca — Martinj Milena Bučar sPahe — Jožeta, Mih'0 Gazvoda iz Velikih Brusnic — Mark8, Zdenka Podlogar iz Križa — Jasrto-Veronika Glasnovič iz Dolenje vasi'' dečka, Angelina Gatta iz Črnomlja " dečka in Darinka Zaletel iz Blata'' dečka. IZ NOVEGA MESTA: Mi"aela Matič iz Jerebove 16 a — Andrčl Čestitamo! PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA Planinsko društvo Novo obvešča, da bo letošnji pohod P poteh Gorjanskega bataljona * ' oktobra 1985. Zbor udeležence?, f ob 7. uri na avtobusni postaj' Novem mestu. (Sprehod po Metliki, ZAPOSLENI V BETI, A drugih delovnih organizacijah } lahko naročili to jesen preko sind' ^ jabolka, morda pa je važnejše,l0Lp tudi pol prašiča. Za slednje Je -{V, treba odšteti blizu 17.000 ,dlliaJajc Zanimanje je bilo veliko, kajti ce ^ bila sprejemljiva: za kilogram j, dinarjev. Mikavno in ugodno p° ^ bo je marsikdo izkoristil, saj bo ^ kmalu hoditi v mesnico z.n vjd* tnikom. V njem bo moral biti s — denar. pKlJ LETA IN LETA SO V^D LJUDJE KOSTANJ in P'1.1 pfd vino. Letos je grozdje velik iež-dozorelo kot slastni gozdni . 0(, Kostanj nabirajo ljudje te dn» jj. večerih ga pečejo pri hišah if1.®s]jša'! vajo z moštom. Pozno v noC Je 0gia>i veselo čebljanje, tu pa tam se ce|o petje, posamezniki pa raztegnej |£ai harmonike. Naj vsi vedo, da na tako težko, kot je videti n pogled. cTlL- SREDNJA ŠOLA TEKi>' ,nJ» USMERITVE METLIKA m fSkC šola družboslovne ter kov usmeritve Črnomelj že vrsto |0.-aju v sodelujeta. Metličani uPor,ai[,jce li Črnomlju specializirane tiči ,veti° kemijo, biologijo, fiziko, zdra j0|jsi vzgojo ter obrambo in zaščit ga-medseboj pomagata z ,ustrefu|tufI’£' drom, skupno načrtujeta branih,1£ naravoslovne in športno-o dneve. V bodoče nameravat ^o' sodelovati tudr pri interesnih stih učencev. „ i/nN" , KDOR SE ŽELI OB J? )ahk° TEDNA umakniti iz Met" y£S£|ic3' zavije za nekaj ur v gostišč*-’ ,a|t 1 ki je odprto ob petkih, i0jnje Ja*-nedeljah od 17. ure dalje- Z g ltid zaidejo tja izletniške SM*P' lAr &r „ domačinov ne manjka. Na -j-jzeO1 gan je v pravšnji meri hiter. P soliden. V------------------------------'N , Črnomaljski drobir SMETIŠČE — Prebivalci vaši v emiski krajevni skupnosti se prit-2. uJcjo nad semiškim smetiščem. ajmk krajevne skupnosti jim je zato odgovoril, da bi. bili v krajevni sKupnosti prvi za to. da odlagališče odpadkov ukinejo, a kaj, ko bi bila Rotem ob cesti proti Stranski vasi. rnomlju in Črmošnjicam cela vrsta majhnih »odlagališč... Da bodo semi-o smetišče zaprli, ko bo urejena centralna deponija, je obljubil, kdaj pa drug'0' b' teŽk° oblJubil tudi kdo I ndr E^pUNI — V črnomaljski skup-, ' kraJevnih skupnosti neprestano zd? t ? on’ Črnomaljci, ki se jim teUvT , Ze Predo>go časa čakajo na iein °ro Pfik|jdčke. namreč sprašu--teLr J bodc) končno prišli do SDra! n°V'• tem se na skupnosti ram TJ°- od kod obžani telefoni-do{i vendar nimajo telefonov. S Poste zagotovo-ne. Kbniški zobotrebci letos^f RA1<'™1C. — Rakitnica je n„ i ,bila javno razsvetljavo, skup-TRiS.e“lk- VelJala J«-' 670.000 din. 15l,,l jEZOV1 - v Dolenji vasi ribiči i °jezu- Letos so ga obnovili n;i rsu ,SO P°Pravili tudi dva jezova Jezovi (Zobčev. Oberstarjev). Dren»h i10. /a^d' Propadati, ko so ri v . a ‘ delati žage in mlini. Nekate-'n žau° Povedati. da so včasih mlinarji Sozitn**^1 )b'li za vzdrževanje jezov krili Pfcde- v katerih so sekali in ževani.,0 kevzdrževanja. Potem vzdr-mendaV-j1 bll° ved Parce!e Pa so žagarjev oslde v lasti mlinarjev in skih°R°VDL GRADE — V Grčar-začetek Vnvh grade vodovod. Za denari i >e , rajan°m namenila nekaj nja vas krajevna skupnost Dole-kajo v šJu !|ICer 'z sredstev, ki se ste-Pl inž samoprispevka. deleeaKV POPOLDNE — Na trgovsko " vPrašanje o prodaji plina je ka Riu Podjetje Mercator-tozd Jel-avgusta ?i'Cr odgovorilo, da od I. dah n„„ i . Prodaja plin tudi ob sre-hodifr^do.6. ure. Skušali pa dneh popoldni' Pr°daJ° ob drugi robne iz Kočevja bik)Lv^.|L0V ~ KIJub leP' jeseni ni flovce « Za Polharje in čvenkarje kazal Spomladi je sicer lepo ()(in,. o. zaradi poletnih neviht pa je ostal C f'r z bukev in le na hrastih je D(,m0 nekaj želoda. Ljudje že dolgo ne ^Slof slabe jeseni za ta pn- JE1joDlTGOBARJ1 SE -PPITOŽU-Poseb .^0^arJ' n*so irneli sreče, iurčv n° š° listi, ki nabirajo samo sivk ;C '.n *'sičke. Nekaj več je bilo le vk m štorovk. lepoČvISTITI ULICE — Dokler je še tilice ;reme- bi morali očistiti mestne nesna«11 trge- sicer bo sneg prekril tako n m ^Pomladi bo spet vse mesto napornSnažn‘>- da bo potrebnih precej to or., V za nJc'govo očiščenje. Kdo bo Čl?En,z,ra>? ‘‘kvtom u 'szv l la — naVi((j 0 '('sli imajo zadnje čase grdo Prazni: ’ na parkirnih prostorih ito s0 avtornobilske pepelnike. Ta- PA KAR NA TLA — dravstv Parkirišča kinu Jadran, enem domu, pred gostišči in Po mestu dobesedno potrese- i s J i r iitcsiu ( ^t- Do kdaj tako? rebanjske iveri Er'hRa» , POZOR, DAVKARJI thinevaioz — Kaže. da počasi Pr'kaz0VaraM' ko so nekateri obrtniki v'5inj m , svoje mesečne zaslužke v v-°z'l‘ Da ° Gabile plačane snažilke, i *korna SO se lahko v mercedesih, anireč kaže. je začela tudi davnin/L favnati. Neki trebanj Pniitnjru. Je pred kratkim kupil \ °j izvci i- Davkarji so seveda •nič Raj dl,za to. In eden izmed njih if-corJ'- 'oiino v merccuesin. ‘arija dr,mr,? kaže. je začela tudi dav- Po{ tak, Jet j... obrtnikidJ galantno dejal, da morajo hi., "Ki iT; T ua ‘"oioju nT^tivU;,. kuPuJeJ° vikende, pač i enda ži- f .v Omenjeni obrtnik je J. 'jo ji dobil za trikrat večjo akon-a>uPom P arilo davka kot pred ■nartaS^!irA SPET PRVA — Ta kC.treb, Prav 'tein () anJska tovarna je v marsi-!>.•' reVr>i. 'ru za trebanjske razmere letj n. C10parna. Medtem ko so or>lin,5?:edil, svoja teniška igrišča ia. r'izira„c’ zdaj razmišljajo tudi o in °iti. 2n 1 tdovadbi med delovnim Zn PrcDre*0,113-! b' Povečali storilnost ohjjj najbolj pogosta in n Lkalnic^ ?Ja delavk, ki sede za pK18!! še v !' Morebiti jih bodo pos-Pos^thali ' IJrav Pa bi bilo. da bi jih °vnih r ' Po proizvodnih in rezultatih. n urejanje taV nat°K°PALIŠČA iti!rt.da kraju učenci osmega iJvih UrS1iko leto pred dnevom t,?eka v ?d'Jo pokopališče. Akcija Jjjjtjo. »Pogovoru s krajevno skup-Pa 'eri |,e »o v dveh skupinah. Vp.Plevel °P jej°, drugi grabijo, dva lev 89 Rrok v?^ata s samokolnico. Kf-Cri D ov je na srečo kar urejena, Atlasi S0 zel° zanemarjeni. uPnost nam to delo plača. bari rugelj, 8. r OS dr. P. Lunačka Šentrupert "21 kit IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN W ii »Čakamo, kaj bo z IMV in nami« Tako pravi Jože Panjan, predsednik začasnega kolektivnega organa upravljanja za semiški in črnomaljski tozd IMV — Premalo upoštevani v Novem mestu ČRNOMELJ — v času od maja, ko so v tozdih IMV v Črnomlju in Semiču začeli z ukrepom družbenega varstva, so z dobrim delom dosegli tudi temu ustrezne rezultate, odpravili so manjše napake v organizaciji in poslovanju. Prav tako v proizvodnji dosegajo planske naloge, zato se kolektiva ne čutita kriva, da bi kakorkoli negativno vplivala na zaostajanje proizvodnje prikolic za planom. »Iz dneva v dan se bojimo, da bo prišlo v kotlovnici do zastoja, kajti parni kotel je še iz leta 1920, in če odpove, bo stala celotna prikoličar-ska dejavnost. Menim, da je zelo narobe, da je vsa proizvodnja prikolic odvisna od takšnega stroja,« pove Panjan. Programi in projekti za kotlovnico in sušilnico, ki ima premajhne kapacitete, so že izdelani, poleg lastnega denarja in. sredstev bank pa bodo svoj delež k investiciji, ki bo veljala 135 milijonov dinarjev, prispevale tudi delovne organizacije. V IMV računajo, da bodo del opreme nabavili še letos. »Ko smo sprejeli funkcije v začasnem kolektivnem organu upravljanja, smo člani dobili tudi dovoljenje, da sami odločamo o poteh, ki bi bile najboljše za rešitev črnomaljskih tozdov. Ena od možnosti je bila tudi izločitev iz IMV, toda če vsi rešujejo IMV, je mi ne moremo »potopiti«, saj bi s tem obstala prikoličarska dejavnost. Torej nam je ostala le ena možnost: reševanje naših dveh tozdov v okviru IMV. V delovni organizaciji je še vrsta odprtih vprašanj, reševanje splošne problematike pa se v relotnem IMV prepočasi rešuje. A v Črnomlju postajamo nestrpni, ker bi radi vedeli, kakšna bo prihodnost tozdov, in začeli uresničevati program razvoja IMV, v katerega je vključena tudi gradnja novih prostorov pri sedanji žagi v Črnomlju. Sedaj namreč skušamo le s krpanjem splavati iz največjih težav,« pravi Panjan. Res je sicer, da Gozdno gospodarstvo Novo mesto za letošnje leto še ni dobavilo vse hlodovine, vendar je dobava lesa v zadnjem času veliko boljša, kot je bila v začetku. Po besedah Jožeta Panjana, predsednika začasnega kolektivnega organa upravljanja za oba tozda IMV v črnomaljski občjni, ne kaže, da bi se v letošnjem letu v teh tozdih zgodilo-kaj posebnega, da bi se torej kaj usodno zataknilo ali pa bi dosegli izjemno dobre rezultate. Zavedajo pa se, da se bodo morali še nekaj časa spopadati z dvema velikima Kandidat bi bil rad sam Kdor evidentira, pa bi rad pri volitvah izbiral KOČEVJE — Gledano kot celota, potekajo priprave na skupščinske volitve v redu, je v imenu volilne komisije ugotovil na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje Ivan Oberstar, ki je nato takoj dodal, da v nekaterih okoljih po podatkih do 9. oktobra še niso opravili evidentiranja, in sicer v Itasu, Kočevskem tisku, MORC, PTT, Lekarni, Zdravstvenem domu. Srednji šoli tehničnih usmeritev in družboslovja, SIS za komunalno in cesto dejavnost. Veterinarski postaji, Varnosti, Žitu in v KS Stara cerkev. Opozoril je tudi, naj se ne bi vnaprej opredeljevali o odprtih ali zaprtih kandidatnih listah. To odločitev je treba prepustiti temeljnim kandidacijskim konferencam. Pos- redoval je tudi zanimivo ugotovitev enega izmed članov volilne komisije, in sicer; da smo ljudje dvojnega obraza: ko se pojavljamo kot predlagatelji ljudi za razne dolžnosti, smo odločno za odprte kandidatne liste, če. pa nas kdo predlaga na kandidatno listo, bi hoteli biti edini možni kandidati. Na seji so sprejeli tudi podrobnejši rokovnik za skupščinske volitve. J. P. težavama: z zagotavljanjem lesa in slabo opremo, predvsem v črnomaljskem tozdu. Zato si je začasni kolektivni organ sam postavil nalogo, da posodobi ali zamenja opremo tam, kjer je najbolj kritična: v kotlovnici in sušilnici za les. • Kot je povedal Jože Panjan, sicer direktor SCT-tozd Kovinar, je reševanje težav v celotni IMV zelo malo odvisno od črnomaljskih tozdov, vendar Belokranjce kot člane začasnega organa upravljanja v delovni organizaciji le preveč zapostavljajo. Tako niso dovolj informirani in tudi vpliva na sanacijo tako rekoč nimajo. Zato lahko le čakajo, kaj se bo iz vsega izcimilo. Tudi 270 delavcev je nezadovoljnih, a ob majhnih zaslužkih in nekako apatično čakajo na razplet, ker ne želijo s silo ovirati reševanja IMV. Vendar delavci iz belokranjskih tozdov IMV ne odhajajo, kajti v glavnem gre za nekvalificirane delavce, priučene le za določeno delo, ki bi težko dobili drugje zaposlitev. m. BEZEK V. D. PRI KOMUNALI KOČEVJE — Pri Komunali Kočevje so minuli teden razrešili dosedanjega v. d. direktorja in na njegovo mesto, tudi kot v. d. direktorja, imenovali Emo Marinčič. Delavski svet Komunale je že večkrat razpisal prosto delovno mesto direktorja, vendar uspeha oz. prijav ni bilo. Minuli ponedeljek je bil razpis objavljen ponovno. DVE KOMEMORACIJI KOČEVJE — Občinski odbor ZZB NOV Kočevje organizira na dan mrtvih, 1. novembra, ob 9. uri komemoracijo pri spomeniku na Rudniku, ob 10. uri pa pri spomeniku padlih borcev in žrtev fašističnega terorja na kočevskem pokopališču. Pri žalni svečanosti bodo v kulturnem programu sodelovali mladinci in delavska godba. Breme, ki pa se mu ni moč izogniti ČRNOMELJ — Čeprav bi morali biti že v obravnavi samoupravni sporazumi o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1986—1990, je polovica od 14 krajevnih skupnosti v črnomaljski občini dala šele prvi akt za pripravo samoupravnih sporazumov, torej sklepe o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana,. ostale pa še tega ne. Do konca leta, ko naj bi bilo delo končano, je le še dva meseca, in četudi je cela rešta vzrokov, ki so jih doslej v krajevnih skupnostih »ovirali« pri pisanju aktov, bodo morali sedaj krepko zavihati rokave, kajti zakon je neizprosen in zahteva samoupravne sporazume. Poleg tega šele na podlagi samoupravnih sporazumov lahko v krajevnih skupnostih sprejmejo letne plane. Pri tokratni zamudi izgovor, češ da neprofesionalno vodstvo ne utegne opraviti vsega dela, gotovo ne bo najbolj ustrezen. Od treh krajevnih skupnosti, kjer imajo poklicne tajnike, so dokumenti prišli le iz Vinice, še vedno pa jih ni iz Črnomlja in Semiča. Da gre očitno tudi za malomarnost, ni dvomiti, da pa je posredi tudi nezaupanje, prav tako ne. V preteklem srednjeročnem obdobju so bili samoupravni sporazumi narejeni tako rekoč pravočasno, vendar jih podpisniki razen zeio redkih izjem niso podpisali. Zato sedaj v krajevnih skupnostih razmišljajo po svoje: le kaj bi sestavljali samoupravne sporazume, ko potem iz vsega skupaj ni nič, ko poznamo le svoje potrebe, ne najdemo pa virov financiranja in ne poznamo cene za določena dela! M.BEZEK Še je čas za pripombe k planu Javna razprava o dolgoročnem planu kočevske občine do 20. novembra Z zajci še ni dohodka SELA — ŠUMBERK — Pri Ozimkovih že kakšno leto rede zajce. Pri tem pridno pomaga 21- G Vinko Ozimek letni Vinko, ki je pred dvema letoma končal srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu, zdaj pa čaka na .služenje vojaškega roka pa še službo si išče. »Delo z zajci ni kdove kako težko. Treba pajim jeposvetiti kar štiri do šest ur nadan. Kerseobseg dela bistveno ne poveča, če je hlev večji, bi bilo pametno, ko bi naš hlev še povečali za sto plemenskih zajkelj. Na ta način bi rentabilnost precej povečali, saj bi se stroški močno zmanjšali. O tem, da bi povečali hlev, razmišljamo zelo resno oče, brat in jaz,« je dejal Vinko. Čeprav je kmetija velika in bodo nekoč tudi zajci prinesli k hiši dohodek — za sedaj ga še ne in bi delali z izgubo, če bi ne bilo pomoči KZ Trebnje — je le premajhna, da bi živela vse člane družine. Zato Vinko že išče delo. Spraševal je v kmetijski zadrugi in drugod, pa doslej ni dobil odgovora. »Seveda bi se rad zaposlil v kmetijstvu, vendar kaže, da dela ne bom dobil. Nerodno je tudi, ker živim v negotovosti glede vojaškega roka. Rečeno mijebilo, da bom šel k vojakom avgusta, zdaj pa je že oktober, a sem še vedno doma,« je dejal Vinko. J. S. KOČEVJE — Do 20. novembra bo potekala javna razprava o predlogu smernic za dolgoročni plan občine Kočevje. Osnovna ugotovitev za izdelavo smernic je bila, da število prebivalstva v mestu narašča, na podeželju pa upada ali vsaj zastaja. Načrtovana je gradnja 1.300 stanovanj. Najprej je predvidena pozidava tako imenovane »Trate U«, in sicer s 500 stanovanji, ker je pač to območje opremljeno z infrastrukturnimi objekti in je gradnja tu ekonomsko najbolj upravičena. Vendar so to tudi najboljša kmetijska zemljišča, ki jih zakon varuje pred pozidavo. V dosedanjih raz- pravah pa je le prevladalo stališče, naj bi tu gradili, saj je bilo že pred sprejemom zakona o urejanju kmetijskih zemljišč to zemljišče predvideno za pozidavo in je bilo vanj vloženih (za komunalno opremljanje) okoli 40 milijonov dinarjev. Na področju komunalne energetike je predvidena nadaljnja izgradnja toplovodnega omrežja, kot predvideva projekt energetske oskrbe mesta. Še pred prihodnjim srednjeročnim obdobjem 1990 — 1995 pa bodo proučili možnost in ekonomičnost priključitve na magistralni plinovod Kope—Zagreb, ki bo šel tod mimo (po ozemlju KS Struge}. Manjka jim tri milijone Popravljen plan skupnosti otroškega varstva TREBNJE — Po tem, ko sta v denarne težave zašli zdravstvena in izobraževalna skupnost, je vanje zabredla še skupnost otroškega vars-tva. Ta hip ji primanjkuje 3 milijone dinarjev. Zato so delegati na zadnji seji skupščine skupnosti otroškega varstva sprejeli rebalans plana za leto 1985. Ker se program ne da več oklestiti, saj bi zaradi tega trpela vzgojna funkcija, so se delegati odločili, da povečajo prispevno stopnjo za 0.60 odst. Vendar s tem zaradi vse večjih materialnih stroškov še ne bodo rešili svojih finančnih težav. Kljub povečani stopnji in kljub višjemu prispevku staršev bi namreč ob koncu leta še vedno manjkalo 3 milijone dinarjev. Zato je rešitev za skupnost otroškega varstva le uskladitev porabe za družbene dejavnosti, ki pa bo opravljena decembra. K temu je treba dodati še to, da tudi otroško varstvo ne bo imelo denarja za nove naložbe. Te pa bi bile potrebne na Mirni, kjer je tamkajšnji otroški vrtec v vse prej kot dobrem stanju, v Trebnjem pa že dolgo časa primanjkuje prostora, zlasti za jasli. Vendar na skupnosti pravijo, da se bo treba v občini- dogovoriti, kaj je v resnici investicija. Čeprav bodo starši težko odšteli več denarja za varstvo svojih otrok, je podatek, da je otroško varstvo v trebanjski občini med najcenejšimi v regiji, preverjen. Sploh pa gre večino denarja za prehrano in podobne izdatke, manj pa za varstvo in vzgojo. In ti stroški so enaki ne glede na to, kakšni so prostori. J. S. V okviru industrije bo dana prednost razvoju lesne industrije, ki bo ustvarjala tudi največji delež dohodka. Poudarek je na tesnejšem sodelovanju drobnega gospodarstva z gospodarskimi- organizacijami, turizmu itd. Pozornost velja tudi varstvu okolja. Na predlog komiteja za družbeni razvoj je bilo to poglavje dopolnjeno tako, da bodo do leta 2.000 zgrajene čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje v Fari, Osilnici in Moravi. Posebna pozornost pa, bo posvečena kontroli odplak iz • Predlog prostorskega dela dolgoročnega plana občine Kočevje je razobešen v prostorih občiske skupščine. Zdaj je čas za pripombe nanj. Precej pripomb nanj so dali gozdarji. Po sprejetju bo kasno za pripombe. obratov Melamina, Inkopa, Kmetijskega gospodarstva, Tekstilane in Ljubljanskih mlekarn. - J. P. Mrzli grelci •KOČEVJE — V Kočevju so / dni najnižje temeprature v republiki, radiatorji centralne kurjave pa so' mrzli. Zgodilo se je natančna tisto, kar smo napovedovali v našem listu že konec minule zime in spomladi letos:prišla bo nova zima, ne bo pa nič narejenega, da bi odstranili razne ugotovljene napake : centralnem ogrevanju in tudi ne napak, ki so jih ugotovili strokovnjaki KEL iz Ljubljane. Seveda vetja enako tudi za napake, ugotovljene; in prijavljene od 1. septembra dalje, ko je pri Komunali začela delati delovna enota Energetika. Bojan Ciglič, energetik pri Energetiki, je povedat, da Kovinar m začel pravočasno odstranjevati napak. Centralna napeljava je bile brez vode (kondicionirane!) do 14 oktobra in do takrat bi lahko opravili vsa dela. Pa niso nič. Potem so naprave napolnili z vodo in 18. oktobra začeli s poskusnim gret jem. med drugim tudi zato, da bi -ugotovili napake. Ta ponedeljek. 21. oktobra, so spet spustili iz cevi vodo, da bo Kovinar do konca tedna lahko opravil vsa dela. Pa niso nič. Potem so naprave napolnili z vodo in 18. oktobra začeli s poskusnim gretjem, med drugim tudi zato, du bi ugotovili napake. Ta ponedeljek. 21. oktobra, so spel spustili iz cevi vodo, da bo Kovinar do konca tedna lahko opravil vsa potrebna (p)opr- _ avila (menjal glavne obtočne črpalke za Kidričevo ulico, priklopil črpalke za naselje »4. maj«, priklopil kalorimetre in odpravil še druge’ pomanjkljivosti). Medlem ko se drugod po Sloveniji, kjer so tudi zunanje temperature višje, že dolgo grejejo, so v Kočevju začeli opravljati tista dela, ki bi jih morali dokončati vsaj letos polet i, če jih že doslej 16 let niso. Bo kdo odgovarjal zato, ker zmrzujejo mnogi stanovalci od nemočnih dojenčkov pa do prav tako nemo- čnih starih mamic? Seveda pa stanovalcem niso pozabili poslati računov za ogrevanje, katerih zneski so 'znatno nad slovenskim povprečjem, saj znašajo za to zimo celo po 2^0 din za kvadratni meter stanovanja, plačljivi pa so bili (za oktober) do 20. oktobra. JOŽE PRIMC KAKO FINANSIRATI KRAJEVNE SKUPNOSTI? KOČEVJE — Predsedstvo občinske konference SZDL Kočevje je na nedavni razširjeni seji o predlogu finansiranja KS sprejelo dva pomembnejša sklepa. Prvi govori o tem, da se strinjajo, naj bi pripravili za ljubljansko regijo enoten sporazum o finansiranju KS, ki bi vsaj srednjeročno, če ne dolgoročno, razreševal to področje. Sporazum pa mora zagotavljati enakopraven položaj mestnih in podeželskih krajevnih "Skupnosti. Razprava je pokazala, da je malo verjetnosti, da bi do takega regijskega sporazuma ' prišlo. Zato so sprejeli še drugi sklep, ki pravi, da če do sporazuma ne pride, ohranijo v kočevski občini dosedanji način financiranja krajevnih skupnosti. J. P. OBRTNIKI NA SEJMU RIBNICA — Na nedavnem obrtnem sejmu v celju seje predstavilo tudi deset obrtnikov iz ribniške občine. Zanimivo je, da je bil med njimi le eden iz lesne smeri, ki je tradicionalna v ribniški občini. Polovico njiv je že posejanih ____V trebanjski občini bodo letos s pšenico posejali 766 hektarjev TREBNJE — Kako bo z jesensko setvijo, ne skrbi samo vojvodinskih kmetov, ampak tudi trebanjske. Zemlja je namreč zaradi suše tako zbita, kakor bi bila povaljana z valjarji. Seveda pa s setvijo ni moč odlašati v nedogled, zato so na polovici površin, predvidenih za jesensko setev, to pa je nekaj več kot 300 hektarjev, trebanjski kmetje že opravili setev. visoki. Kljub temu so v trebanjski občini vsa leta doslej izpolnili svoje obveznosti. Letos so že odkupili 450 ton pšenice, kar je le 50 ton za načrtom. # Odkup krompirja poteka še naprej zelo slabo, čeprav je sicer trg dobro založen s to poljščino. Zlasti velika je ponudba dezireja, tako da se Kolinski z Mirne ni bati za surovine. Vprašanje pa je, kaj bodo s krompirjem tisti, ki ga še vedno tišče po kleteh. Sicer pa so v trebanjski občini v načrt letošnje jesenske setve zapisali, da bodo s pšenico posejali 766 hektarjev (50 manj kot lani) in od tega le 26 hektarjev v družbenem sektorju. poseja|j pa bock> za 20 hektarjev več ječmena ali v celoti 120 hektarjev," nekaj hektarjev pa tudi rži. Tržna pridelava pšenice bo tako organizirana na 280 hektarjih, za skupne potrebe pa naj bi je kmetje odprodali okoli 650 ton. Seveda bo za trebanjsko kmetijstvo, ki je večinoma usmerjeno v živinorejo, ta količina vse prej kot lahko dosegljiva. Parcele, na katerih sejejo pšenico, so namreč razdrobljene in stroški pridelovanja razmeroma Pripravljen je tudi že plan spomladanske setve. V družbenem sektorju naj bi spomladi zasejali vsega skupaj 90 hektarjev- v Zasebnem pa 3.500 hektarjev. Največ teh površin bodo posejali s koruzo za zrnje ter za silažo, krompir bodo posadili na 900 hektarih, ostalo pa bodo posejali z jarim ječmenom, ovsom in drugimi poljščinami. Odbor za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje, ki deluje pri trebanjskem izvršnem svetu, mora skupaj s kmetijsko zadrugo poskrbeti, da bo intenzivna pridelava na domala 4.000 hektarih, vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo, v resnici intenzivna. KZ Trebnje mora za te površine priskrbeti kvalitetno seme in ves reprodukcijski material, kmetijska zemljiška skupnost pa mora skupaj s krajevnimi skupnostmi budno spremljati, katere površine so slabo obdelane. J. SIMČIČ (Z NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Nova tovarna bo kmalu nared Kmetijsko mehanizacijo bodo poslej izdelovali v Krški vasi KRŠKA VAS — Gradnja tovarne kmetijske mehanizacije, v katero se bo preselil 45-članski kolektiv Tozda Slovenija ceste (SCT), gre h koncu. Sprejela bo lahko 200 delavcev, vendar jih bo v začetku manj. Število zaposlenih nameravajo za zdaj povečati le za nekaj deset delavcev, pozneje pa zaokrožiti na 120. Tozd Kmetijska mehanizacija ima zdaj svoje prostore v Brežicah, kjer nima nobene možnosti za širitev, razen tega se v mestu taka dejavnost tudi zaradi hrupa ne bi mogla razvijati. Zraven je Prosvetni dom, za ograjo urejajo teniško igrišče, v neposredni bližini pa je tudi bolnišnica. Edini izhod iz prostorske in siceršnje stiske je torej preselitev na nov prostor. Tam bodo imeli delavci tudi svojo Tri oktobrske nagrade za brežiški praznik Častna občana: Franc Šetinc in Miloš Poljanšek kuhinjo in jedilnico. Selitev napovedujejo v decembru, lahko pa se še vedno zgodi, da se bo zavlekla v januar. V novi tovarni bodo zadržali sedanji proizvodni program, razvojni oddelek pa jim pripravlja izdelovanje nekaterih novih strojev. V brežiškem tozdu večinoma sestavljajo kmetijske stroje iz polizdelkov tozdov SCT v Črnomlju, Metliki, Ljubljani, Murski Soboti in Brežicah, nekatere stroje pa izdelujejo sami od začetka do konca. Tovarno so gradili z združenimi sredstvi SCT. Takoj po preselitvi bodo sprejeli na delo kakih 30 varilcev, orodjarjev in strojnih ključavničarjev. J. T. Novi telefoni na Bizeljskem in v Pišecah S 105 priključki bodo na Bizeljskem obeležili 40-letnico vrnitve iz izgnanstva BREŽICE — Zbori skupščine so na seji 17. oktobra sprejeli sklep o podeli-• tvi treh oktobrskih nagrad, treh priznanj. treh plaket občine Brežice in dveh naslovov častnega občana. Podelitev bo na svečani seji občinske skupščine v nedeljo, 27. oktobra, v Posavskem muzeju. Oktobrski nagrajenci so Nedeljko Ivkovič, Katica Kolar in Jože Vovk. Podpolkovnik Ivkovič je komandant vojne pošte Cerklje in se je že pred tremi desetletji takoj po prihodu v Brežice vključil v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti in občine. Izjemne zasluge ima pri razvijanju sodelpvanja med pripadniki JLA m civilnim prebivalstvom. Tako je na primer omogočil organizirano pomoč vojske pri večjih komunalnih delih in pospravljanju kmetijskih pridelkov v občini. Nadvse dragocena je bila pomoč pri izgradnji vodovoda v Kamencah. pri urejanju športnih igrišč v oPčim, pri cestah Cerklje—B-režice in Cerklje—Gazice ter pri akcijah za ureditev mesta. Nagrajenec je zgledno sodeloval tudi v svetu za ljudsko obrambo. Druga nagrajenka Katica Kolar je prosvetna delavka, ki seje odlikovala pri dolgoletnem delu z mlado generacijo, pa ne le pri pouku, ampak tudi pri izvenšolskem delu s pionirji kot mentorica pionirske in mladinske organizacije na šoli, kot predsednica sveta Zveze pionirjev in občinske Zveze prijateljev mladine v Brežicah. Kolarjeva izhaja iz vrst prosvetnih ljavila kot pomembna dejavnost TOK in občine. Priznanje občine podeljuje občinska skupščina občinski Gasilski zvezi ob nieni tridesetletnici za nadvse uspešno preventivno delo, za povezavo vseh 32 društev in za učinkovito vzgojo vzgojo mladega rodu. Jožetu Rožmanu, rojaku iz Artič, ki živi v Ljubljani, so namenili priznanje za njegov prispevek k razvoju gostinstva v občini, k povečanju delovnih mest in k dobri oskrbi z naftnimi derivati. • Na svečani seji brežiške občinske skupščine bodo v nedeljo, 27. oktobra, podelili naslov častnega občana dvema rojakoma^ predsedniku RK SZDL Francu Šetincu in upokojenemu profesorju Milošu Poljanšku. Oba živita v Ljubljani. Marjanu Vučajnku iz Dobove se s priznanjem oddolžujejo za izjemno uspešno povezovanje poklicnega pedagoškega dela z življenjem in delpm v krajevni skupnosti, najprej v Pišecah, zadanja leta pa v Dobovi. Tu je kot predsednik EE SZDL znal dobro povezovati interese krajanov preko vaških odborov, društev in družbenih organizacij, zasluga pa mu gre tudi za boljše informiranje z ustanovitvijo krajevnega glasila. S plaketo občine bodo na svečani seji odlikovali Karla Cerjaka, upokojenega vodjo centra za ptt omrežje, za njegov velik delež pri razvoju telefonije v Posavju. Drugi prejemnik plakete je Tehnični remontni zavod Bregana. kije v 31 letih obstoja strokovno usposobil ogromno delavcev in razvil zgledno samoupravno in družbeno politično delo. Slavku Vujasinoviču iz Dobove podeljujejo plaketo občine za uspešno vodenje Tozda Beti v Dobovi, za njegov razvoj in uveljavljanje kvalitete izdelkov, ki jih že nekaj časa tudi izvažajo. POMANJKANJE KONFEKCIONARJEV KRŠKO — V Labodovi temeljni organizaciji Libna, kjer imajo v neposredni proizvodnji zaposlenih 300, v režiji pa 58 delavcev, zaposlovanje narašča, fluktuacija pa pada. Letos je prišlo 28 delavcev, odšlo pa jih je 11. Med 14 pripravniki, ki so sklenili delovno razmerje (polovica za določen čas), jih je 7 njihovih štipendistov. Ker preko občinske skupnosti za zaposlovanje ne morejo dobiti konfekcionarjev, se jim pravilna štipendijska politika dobro obrestuje. POHOD PO POTEH BORB IN ZMAG BIZELJSKO — Zvonko Škof, predsednik krajevne konference SZDL in vodja odbora za izgradnjo telefonskega omrežja, napoveduje za bližnji praznik krajevne skupnosti delno priključitev novih naročnikov iz Pišec in Bizeljskega na obstoječo centralo. Telefon bo dobilo 105 naročnikov, od tega 40 iz krajevne skupnosti Pišece. Do zdaj je prijavljenih 187 interesentov. Vsi, ki še niso prišli na vrsto, bodo morali počakati na novo avtomatsko telefonsko centralo. Ta je bila v planu 1984, po zagotovilih zadnjih PTT Novo mesto pa jo bodo montirali sredi prihodnjega leta. Upajo, da bo obljuba tokrat uresničena. Ko bo nova centrala s 500 priključki začela delati, pričakuje odbor za izgradnjo telefonije takoj še 80 do 100 novih naročnikov. V obeh krajevnih skupnostih so napeljavo telefonskega omrežja drago plačali. Vsak interesent je moral prispevati pet delovnih dni prostovoljnega dela ali nadomestila v denarju. Finančni delež je bil različen od 80 do 140 tisočakov, odvisno od tega, kdaj je kdb pristopil zraven. Prvih 60 naročnikov je leta 1981 prispevalo še po 10 tisoč dinarjev. Krajani so sami zbrali baker, saj brez tega ne bi imeli omrežja. Trenutno imajo težave s selitvijo centrale v prostore zdravstvenega doma, vendar upajo, da se bodo sporazumeli brez nadaljnjih zapletov okoli nadomestnega stanovanja. V soboto, 26. oktobra, bo Planinsko društvo Bohor s Senovega priredilo za planince in ljubitelje narave jesenski planinski pohod »Po poteh borb in zmag«, ki bo vodil od Krškega do Koprivnice. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred hotelom Sremič. Posebej so vabljene družine, ki bodo vse prejele spominske diplome, na cilju pa bodo organizatorji priredili srečelov. Vabljeni! Pripravljeni na težje čase delavcev, ki so že med NOB izkazali svojo predanost ciljem socialistične družbe. Kmetijski tehnik Jože Vovk je kot pospeševalec in vodja razvojnega oddelka TOK Agrarie veliko naredil za izpeljavo usmeritvenih programov v živinoreji, poljedelstvu in sadjarstvu... Uvajal je je najsodobnejše postopke za boljši in večji pridelek in organiziral skupnosti kmetov kot najustreznejšo obliko za racionalizacijo kmetijske proizvodnje. V sadjarstvu dela od 1977 dalje in po njegovi zaslugi seje organizirana pridelava sadja uve- Komunisti po sedmih letih spet obravnavali socialna vprašanja SEVNICA — Pred sedmimi leti so sevniški komunisti že obravnavali socialna vprašanja, vrsta takratnih sklepov, so ugotovili na seji komiteja minuli četrtek, po dobro pripravljenem gradivu je še aktualna. Že takrat je bil govor o socialnih karticah, sedaj pa dodajajo, da jih je treba voditi računalniško. Mladi so opozorili na vrsto vprašanj od štipendiranja in težav v pripravništvu do stanovanjske politike. Pregovor »Najprej štalca, potem kravca« kot da ne drži: več točk za stanovanje dobiš, če imaš že otroke. Očitno v občini še ni dovolj poskrbljeno za zdravljenje alkoholikov, če se socialna delavka sprašuje, kje se sploh bavijo s tem vprašanjem. Izrečena je bila pobuda, dolžnost, da morebitni zaplet obravnavajo v osnovni organizaciji. Emil Štern, izvršni sekretar v P CK ZKS, je podčrtal tudi dolžnost osnovne organizacije, da tankočutno obravnava vsak izstop. r Vse več je kartotek — vse manj smo ljudje F' : ilec krških poklicnih gasilcev prehiter ; uradniške mline? gasilci obrišejo pod nosom za povračilo teh slrošov, ker jim sisi zavračajo račune, ker je »premalo podatkov za N. P. za ugotovitev, če so naši zavarovanci«, če si, denimo, ogledamo le odgovor novomeške občinske zdravstvene skupnosti, kije 12. septembra vrnila račun za 6.825 din. KRŠKO — Izteka se mesec požarne varnosti in prav je, da brez velikih besed opozorimo na le na prvi pogled drobceno zagato krških poklicnih gasilcev. Ne gre torej za celovit oris dela poklicne gasilske enote Krško, marveč za njeno pomembno poslanstvo, tudi ko gre za reševanje človeških življenj z — rešilcem. Zlasti pri prometnih nesrečah, kjer sp poklicni gasilci zavoljo tehničnih intervencij praviloma celo prej kot zdravniki, je bi! že velikokrat zelo dobrodošel rešilni avlo poklicnih gasilcev, da so lahko ponesrečence brž odpeljati v bolnišnico. Koliko življenj so rešiti z naglim posredovanjem poklicni gasilci, tega nihče ne šteje; očitno pa bi zavoljo uradniške togosti nekaterih občinskih zdravstvenih skupnosti morali tudi gasilci ravnati kot birokrati, če bi seveda hoteli dobiti povrnjene stroške za prevoz ponesrečencev z rešilcem v določeno bolnišnico. Vse več primerov je, da se poklicni Ker torej ne gre le za izjemo, ampak že skoraj za pravilo, si pobliže oglejmo le »doslednost« novomeških uradnikov. SIS za varstvo pred požarom občine Krško, kamor spada PGE Krško, je omenjeni račun opremila z naročilnico za prevoz bolnika, kjer je med drugim zapisano, da so biti N. Peter, Roman, Olgica in Zdenka iz Straže pri Novem mestu (prir imka družine, ki se je ponesrečila v prometni nesreči pri Pijavškem, namenoma ne navajamo) 25. 8. 1985 odpeljani v novomeško bolnišnico po naročilu dežurnega zdravnika v Krškem. Kam bi pripeljala pot, ako bi rešilec od ponesrečencev najprej zahtevaI vse generalije ali pri nezavestnih ljudeh brskal, kje bo našel kakšno registrsko številko? Poklicni gasilci v Krškem doslej tega niso počeli niti ne bodo, čeprav jih malce pekli, ker so prikrajšani tam, kjer ne bi smeli biti. Jih pa vsaj vest ne peče... PAVLI. PERC 0 Člani komiteja bodo v prihodnje dobili obvestilo o razgovorih z glavnim direktorjem Jutranjke Karlom Vehovarjem na CK ZKS in v Sevnici. Osnovna organizacija tozda Radna se čuti prizadeto, češ da se Jutranjka vedno trše obravnava kot druge. Tudi to naj bi razčistili. ŠESTERO PRIZNANJ IN PLAKET MESTA KOSTANJEVICA naj bi se glede tega v Posavju bolj povezovali. Temeljito poročilo je pripravilo tovariško razsodišče. Bodi tokrat prihranjeno omenjanje starih zdrah. Najstarejši član tega organa, Franc llaš iz Dul pri Bučki se je zavzel za prave tovariške odnose med člani. Opozoril je na statutarno KOSTANJEVICA — Prejšnjo soboto je bil v kostanjeviški kulturni dvorani zbor 1. Dolenjskega bataljona in 3. občni zbor skupnosti borcev bataljona. Zatem pa so na slavnostni skupščini krajevpe skupnosti ob krajevnem prazniku Kostanjevice orisali uspehe in zagate minulega leta ter podelili priznanja in plakete mesta Kostanjevica. Priznanja so prejeli Alfonz Čučnik iz Orehovca, Stane Levičnik iz Kostanjevice, Rudi Pirnar iz Gornje Prekope in Športno društvo Kostanjevica. Plaketo mesta sta dobila inž. arhitekt Zlat Kralj in Radioklub »Iskra« Prekopa. Pisan brežiški oktober 1985 Letos v znamenju jesenskih darov narave BREŽICE — Uvod v dogodke, s katerimi bodo Brežičani počastili svoj občinski praznik 28. oktober, je bila razstava Doma JLA o prispevku Jugoslavije k zmagi nad fašizmom. Na Krki so ribiči 13. oktobra priredili tekmovanje za pokal Brežic. V praznični sklop sodi tudi republiška razstava sadja in cvetja, ki je v dneh od 18. do 23. oktobra polepšala in poživila mesto. Društvo Verigar je v Domu JLA tokrat razstavilo znamke s cvetjem in sadjem. Jutri ob 13. uri bodo v Čateških Toplicah odprli novi del avtokampa, ob 16. uri se bo po mestnih ulicah začel tradicionalni tek Brežiški oktober, ob 16. uri pa bo v prostorih osnovne šole bratov Ribarjev srečanje ostarelih krajanov, ki ga za več kot 250 ljudi prireja mestna organizacija Rdečega križa. V soboto ob 9. uri bodo krenili na pot udeleženci pohoda po poteh brežiške čete. Ob 14. uri bodo v Zgornji Pohanci odprli novo avtomatsko telefonsko centralo, ob 19. uri pa bo v Posavskem muzeju koncert pevskega zbora DPD bratov Milavcev. • V nedeljo ob 9. uri bo svečana seja občinske skupščine v veliki grajski dvorani, ob 10.30 bo po mestu parada gasilskih enot in opreme, ob II. uri pa zborovanje na dvorišču Posavskega muzeja. V ponedeljek. 28. oktobra, se bodo v Domu JLA zbrali krvodajalci, kjer se jim bodo ob 16. uri s priznanji oddolžili za njihovo nesebično pomoč soljudem. S tem srečanjem bo praznični spored zaključen. 10 LET SENOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA SENOVO — Moški pevski zbor društva upokojencev Senovo prireja v soboto, 26. oktobra, ob 18. uri v kulturni dvorani Doma Štirinajste divizije na Senovem jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja zbora. Na tej kulturni prireditvi bosta sodelovala še mešani pevski zbor z Zdof in moški oktet DKD Svoboda Senovo. Neodgovorno razvrednotili usposabljanje KRŠKO — Zanimanje osnovnih organizacij Zveze komunistov za idejnopolitično usposabljanje tudi v krški občini upada. Tudi sprejem novih članov zastaja, oziroma je zelo majhen. Kako torej iz zagate? A.ŽELEZNIK Program idejnopolitičnega usposabljanja je formalno sprejet v večini osnovnih organizacij ZK, uresničili pa so ga le v slabi polovici. Ponavlja se podoba iz prejšnih let, ko so pri izvajanju programa prav tako prednjačile osnovne organizacije ZK s področja vzgoje in izobraževanja in organov za notranje zadeve. V sezoni 1984/85 je večina organizacij izvajala program z lastnimi kadri in literaturo iz marksističnih knjižnic oziroma »rdečih kotičkov.« Metode dela pri tem usposabljanju se praviloma prepletajo tako, da predavanju sledi pogovor. Komunisti pričakujejo še več koristnih aktualnih informacij in razlag o raznih družbenih pojavih pri nas in v svetu, ne pa zgolj ali predvsem splošne, teoretične teme. Manjka usposabljanja za konkretno akcijo. V zadnjem času seje preveč uveljavila praksa, da za občinsko politično šolo in druge oblike najraje v delovnih kolektivih kadrujejo delavce, ki bi se jih radi rešili, ali kakor omalovažujoče ponekod rečejo: »Poslali bomo pač tistega, ki ga tako ni moč uporabiti za kaj drugega/« Sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Valentin Dvojmoč je na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Krškem opozoril, da je dosedanji neodgovorni odnos razvrednotil idejnopolitično usposabljanje komunistov. P. PERC »Preproga« od Sevnice do Blance Dva dni pred rokom obnovljena železniška proga — Več tehničnih novosti SEVNICA — Je že tako, da dobi delo železničarjev veliko pabliciteto le, če pride do nesreče. Se pa tudi železnica prizadeva ujeti čas ter z dobrim delom in uvajanjem tehničnih novosti posodobiti prevoz. Primer je obnova proge med Sevnico in Blanco. Inž. Dimitrij Tepli iz železniškega gradbenega podjetja v Ljubljani se je minuli teden z več kot stotnijo delavcev, tremi težkimi bagerji, desetimi buldožerji, štirimi nakladalniki in -petnajstimi tovornjaki že poslovil od proge proti Blanci. Kar dva dni pred rokom so pri Brezovem delavci obnovili kilometer spodnjega ustroja proge. »Le-ta je bil verjetno še iz rajnke Avstrije. Plafoniranje planuma in njegova utrditev je tehnologija, kije znana predvsem cestarjem. Na železnici promet takšnih posegov ne dopušča. Ker je on tukajšnji ousvk res kritičen, smo za naš poseg en tir zaprli. Promet — dnevno odbrzi mimo 170 vlakov —je resda imel težave, toda lepo vreme n..m je omogočilo, da smo dela opravili pred rokom,»pravi tehnolog Tepli. Posebnost obnovljenega odseka je, da so v nasip vložili politlak, prevleko iz plastične mase, ki onemogoča v gornji ustroj prodiranje blatu, prepušča le vodo. Ta prevleka naj bi, podobno kol pri avtomobilski cesti skozi Ljubljansko barje, utrdila progo na slabo nosilnih tleh. Doslej so delali dosti krajše tovrstne odseke, ta med sev- niško in blanško postajo je najdaljši. Delavci so delali v težavnih razmerah, vendar se nihče ni ponesrečil. Na sosednjem tiru seje odvijal še gostejši promet, potnike nekaterih vlakov so vozili tudi z avtobusi. Sedaj se bodo odvijala še preostala dela: strojno utrjevanje sejanja kamenja v progovni gredi, utrjevanje in varjenje tirnic. Poslej bo praktično med postajama Sevnica in Blanca ena sama tirnica. Klasični »tek-tek« v vlaku bo ostal le še spomin. Prenovljeni progovni odsek bo zmogel hitrosti do 120 km na uro, dovoljen pa bo tudi večji osni pritisk, od sedanjih ;22 na 25 ton. A.ZELEZN1K ( Noto v Brežicah" OSTO JE. ČRNO,TOPLO H* TEČE, KAJ JE TO? Ugank? ® Brežičane ni težka in vsakdo vtreti«1' ku izstreli odgovor, meneč, da to * more biti drugega kot Sava. Ribiči11 vrh vsega še prestrašeni. Boje se, £ redke ribe, ki so ostale v reki, ne' preživele. Loviti si jih upajo le obe panci s samouničevalskimi nagibi'. taki reki So si ribe med dolgotrajni" pomanjkanjem vode zagotovo ne brale v organizmu nekajkrat večj količino strupov kot v normali* razmerah. Tudi takrat jih namre nikomur ne priporočajo. NE DAJO SE VEČ PRETENT* TI. Cerkljanci so sklenili poslati dff gacijo krajanov na občino in na m savje. Pravijo, da je to zadnji poj"? za moško besedo o tem, ali bodo d0”1 li novo trgovino ali ne. Obljubam savja so verjeli vrsto let in nekaterim? žal, ker niso napravili po svoji pam* :----------i: j_,---------------------- t* in poiskali delovno organizacijo, -jim trgovino že zdavnaj zgradila. M«11 konkurence nikomur ne bi škod«1: prebivalcem 17 vasi pa bi bilo Prihranjene veliko jeze. ZJUTRAJ PO KAVI, ZVECEJ PO GNOJU. Ko se te dni gostje voSrj na ogled sadja in cvetja v brežiški" gradu, so zjutraj vsi navduši Sprejme jih gostoljuben vonj po pr«f ni kavi, ki ga veter prinaša iz krškevj luloze. Zvečer se jim navduM poleže. Pa ne zaradi tega, ker p^ vol in druge dobrote z ražnja ms dovolj slastne, ampak zaradi smt*" po hlevskem gnoju. Tega prinaša vet iz Cundrovca, kjer v Grudinih M£VI krmijo živino s silažo in Brežičane grenijo večere na prostem. IŽBR€?ISK€lS] POR0DNlSNIC€* V času od 5. do 14. oktobra se brežiški porodnišnici rodile: Mel! Stanič iz Bestovlja — Sanjo, Zdel* Klemenčič iz Brežic — Dejana, Anj Lavrinšek iz Obrežja — Darijo, H bi ca Terihaj iz Klak — Ivanko, Kovačič iz Okljukove gore — Al£^ Marija Baškovč iz Sobenje vaSli-Dejana, Boža Dreo iz Starega gra, — Aleksandro, Majda Žibert iz jj Pijavškega — Davida, Tatjana M* ser iz Pristave — Aleša, Ank1 Pavlenič iz Brežic — Dejana, JoIan. Jagodič iz Bušeče vasi — PaV > Valentina Mauser — Georgije'113« Krškega — Karolino, Brigita Benk?? Sel — Ivana, Nevenka RegovičizMr *zvi i taua, i iv »t-tma v iv <*• ■. Jazbine — Renata, Sanja Noršič sela — Tomislava, Zdenka iz Brežic — Romano, Nada Jak0^ Kraja Donjega — Sanjo in Cvd Gramc iz Stankovega — Este*0' Čestitamo! Krške novice DINOS NAMESTO SUROVlNj — Zbiranje sekundarnih surovin. H pravimo raznim odpadkom odstar£-železa do papirja, Dinos bolje oP^. vlja. čeprav nima poslovalnice v ^ občini, kot mariborska Suro1’ Zato bodo Krčani v družbenemu P.. nu predlagali, da bi bil »nosilec« nja sekundarnih surovin Dinos-tu bo boj med Ljubljančani in Maf‘ rčani očitno ogorčen kot na nekda nogometnih derbijih. ODNOSI — Šolniki v krški s « gasilskem domu živahno? Eef njem tradicionalni kviz osn°vatsl'a cev iz poznavanja požarnega »ja.r Razstavljene bodo tudi risbe- ■uk"' __________.j_____________ boljše ekipe bodo nagradil' a čnimi nagradami sevniških ko KULTURNA OSEKA — nih lepakih (posebno Radečani in celo Vrhovčani)^S(,vni^ v teh krajih mnogo dogaja* m# 1 yd razen kina prav nič. TaH0 prihajajo gledališki ljub. ^sevni^0 Lašč, ki tesneje sodelujejo s njjhOv Odrom mladih. Obiščim0 predstavo! , REKA VSE GOSTEJŠA ■ •«_» -_________ ct\0 • komajda še premika, tako a Vi!ČS k je v strugi. Rečne sipine so "najtK!‘! kako dolgotrajna je že s“ 'času Ha ip cimne V tv fiJU M kaže to, da je sipine ' ^fjva 111 poraslo rastlinje. Suša kako slab odnos imamo o ZABUKOVČANKENAJM.zS£Vz I.J1VEJŠE — Minuli petelj gaf ( niške kmetijske kooperacij odp0“ Mercatorjevim tovornjake cveUj dobrpte.-na brežiško razs na štaJcP - Spekle so jih kmečke žene m strani občine. Zaupajmo bile najmarljivejše kmeti kovja tura in ►bra- anje Dolenjska v oktobrskih barvah Novomeška kulturna jesen v znamenju likovne umetnosti — V »Krki« na ogled dela z 8. slikarske kolonije, v Labodu s 7. ekstempora — Med nagrajenimi Labodovimi ekstemporisti spet največ dolenjskih slikarjev NOVO MESTO — Tu so se zvrstile prve prireditve v novi kulturni sezoni. To so bile najrazličnejše razstave, koncerti, gledališke predstave pa tudi prva gostovanja. Ta mesec so prireditve še zlasti pogosto. Prireditelji malone vsak teden kam vabijo. Po takem začetku sodeč, bo zdajšnia sezona celo zanimivejša od nekaterih prejšnjih. Oktobrskim dnevom, namenje- pesmi. Predstavnik Krkinega gale- nim kulturi, so ton in barvo dajale rijskega sveta inž. Janez Bulc je na RAZSTAVA NAPRODAJ — Na razstavi del 8. slikarske kolonije Krke v j1 poslovne stavbe tovarne zdravil v Ločni je 50 del vseh osmih -enCev' ^se (a^varel') so naprodaj, za posamezno pa je treba , t ' po do 100.000 dinarjev. Razstava je že na otvoritvi prejšnji petek vzbudila zanimanje obiskovalcev, sicer pa bo na ogled do 25. novembra. (Foto: I. Z.) Kako na naših šolah _ poučevati književnost V Novem mestu o sodobnem pouku književnosti pre-J dava! zagrebški profesor dr. Dragutin Rosandič NOVO MESTO — Sestavljalci nih načrtov za književnost oziro-,a književno vzgojo se v zadnjih 1 tudi v Sloveniji precej ufcva-s tenL kako to področje za slo ra*30 Pos°dobiti. učitelji venskega jezika in književnosti ule vPra^anJ>- kako s sodelovanjem ncev izbrane književne tekste obravnavati. v !:SpeŠne nretode književne vzgoje 2la novn' >n srednji šoli je razvila Nai ' “za8rebška metodična šola«. Dra Predstavnik te šole je dr. dcsM|Ut'n Rosandič, ki že tretje Van etje uveljavlja tako imeno-nave !ntcrpretativno metodo obrav-tjmj knJ‘2evnih tekstov. Pred dese-Nov nCV' -*° ie predstavil tudi v slov:m -ostu, in sicer učitelje dolep!ci Jez'ka 'n književnosti iz 1986 ponovno srečali z dr. Rosan-^dičem. Tedaj bo v ospredju tema, kako v šoli in doma organizirati branje, da bi dosegli višjo raven bralne kulture in bolj množično seganje po knjigi. JOŽE ŠKUFCA mestu, in sicer učiteljem ■ - 1 jezika in knjiž Jskih in posavskih srednjih šol Ijev^601 °beinskih aktivov učite-Jol 0Venskega jezika iz osnovnih 2a^re^avanje dr. Rosandiča je bilo tičn'miV° 'n listno, saj je teore-s> tak'Zll0t^a utemeljeval s posku-vem c 'nterpretacije na Prešerno-m Sonetnem vencu. v 'm<"jni cilj metode je, da učenci nirri V'J° akt*ven odnos s književ-ra "tekstom, da se vzgajajo v ran mevaniu in vrednotenju preb-ega in da se oblikujejo v bralce, 'tajno zve«. KOSTANJE VIŠKI OKTET SLAVI KOSTANJEVICA — V soboto, 26. oktobra, bo Kostanje-viški oktet, ki ga vodi Ernest Jazbec iz Novega mesta, proslavil 15-letnico delovanja. Jubilejni koncert bo v grajski cerkvi, začel pa se bo ob 19. uri. Na koncertu bosta nastopila tudi Oktet bratov Pirnat in Dobrepoljski oktet, s katerima Kos-tanjevičani sodelujejo. Poklic zveste knjigi, ne glede na lcn° usmeritev. I}X' .. HCV. nih Ue*JI slovenskega jezika m srednilr, srednjih šol se bodo januarja GOSTOVALA »OBALA« NOVO MESTO — Minuli petek je v tukajšnjem Domu kulture nastopil mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi prof. Mirko Slosar. To je bil prvi od napovedanih koncertov, ki jih je novomeška ZKO predvidela v kulturni sezoni 1985/86. Prof. Slosar je v Novem mestu minulo sezono vodil seminar Za zborovodje iz novomeške občine. likovne prireditve. Likovne razstave so pripravila vsa novomeška razstavišča od Dolenjske galerije, foto-galerije in gostišča Pri slonu do razstavišč v Krki in Labodu. Razstavi v slednjih so odprli ob koncu prejšnjega tedna in na njih prikazali stvaritve letošnjih likovnih manifestacij — v Krki 8. slikarske kolonije, v Labodu 7. slikarskega ekstempora. Če upoštevamo, da sta bila minulo soboto v Novem mestu še republiški posvet o ekstemporih in okrogla miza o Labodovem ekstem-poru, so ti dnevi potekli v znamenju likovne umetnosti v pravem pomenu besede. Čeprav imata Krkina kolonija in Labodov ekstempore bolj malo skupnega, saj sta zasnovana vsak drugače, se tokrat nista ujemala samo časovno, ampak se je podobnost kazala tudi v novo nastalih delih. Glede r.a motiviko, ki jo kažejo ta dela, tako v Krki kot Labodu, bi namreč lahko rekli, daje slikarje najbolj pritegnila dolenjska pokrajina z ljudmi in arhitekturo ter jim omogočila, da sojo zajeli v njeni sončnojesenski barvni kopeli. • Na 8. Krkini koloniji je dober teden ustvarjalo osem slikarjev: Franc Boštjan, Tone Cimerman, Leopold Hočevar-Hoči, Janez Knez, Martina Koritnik-Fajt, Ernest Krnaič—Enči, Grujiča Lazarevič ih Mirjam Zupančič. Vsi so na tej koloniji slikali prvič. Po mnenju umetnostnega kritika Janeza Mesenela je morda v tem iskati razlog, da je razstava kakovostno dokaj izenačena. Najizraziteje je dolenjsko krajino upodobil Leopold Hočevar-Hoči, medtem koso drugi iskali bolj ali manj lirične motive v njej. Seveda so vsi slikali v predpisanih tehnikah, največ v akvarelu. Letos prvič, odkar traja Krkina kolonija, niso podelili nagrad, omogočili pa so odkupe razstavljenih del. Razstavo v avli poslovnih prostorov Krke v Ločni so odprli 18. oktobra. Na otvoritvi je nekaj pesmi zapel Dolenjski oktet, Božena Petrov iz novomeškega amaterskega gledališča pa je recitirala Kettejeve kratko opisal pot te kolonije in obžalovanjem ugotovil, da so morali prireditelji iz gospodarskih razlogov zmanjšati število udeležencev in dni, namenjenih ustvarjanju v koloniji. Na 7. Labodovem ekstemporu je bilo 51 slikarjev iz vse Slovenije, dela 41-ih pa je strokovna žirija, ki so jo sestavljali dr. Mirko Juteršek, dr. Milček Komelj in Franc Zalar, znani umetnostni zgodovinarji in kritiki, upoštevala pri izboru za razstavo v Labodovi .dvorani v Ločni in za nagrade. Odločitev strokovne žirije je na otvoritvi razstave v soboto, 19. oktobra, zvečer sporočil in na kratko obrazložil Franc Zalar. • Najzanimivejši del prireditve je bila podelitev nagrad za najboljša na 7. ekstemporu ustvarjena dela. Vse tri glavne nagrade so dobili Dolenjci: 1. Jože Marinč iz Kostanjevice, 2. Marin Berovič iz Ljubljane (sicer Novomeščan) in 3. Marjan Maznik iz Novega mesta. Posebno nagrado za najboljšo risbo je dobil Jože Kumer iz Novega mesta (oziroma Dolenjskih Toplic). Prireditelji so podelili tudi sedem odkupnih nagrad. Med dobitniki so trije Novomeščani: Jože Kotar, Jože Kumer in Janko Orač. Na otvoritvi razstave del 7. ekstempora je pel moški pevski zbor Kulturnega društva Dušan Jereb iz Novega mesta pod vodstvom Janeza Klobučarja. Zapel je nekaj pesmi iz programa, pripravljenega za- proslavljanje svojega letošnjega jubileja — 40-letnice osvoboditve. S tem nastopom je zbor pravzaprav začel proslavljati svoj visoki jubilej. L Z. Brez pomoči ne bo šlo V naslednjih petih letih bodo v črnomaljski občini obnovili vrsto spomenikov — Prispevek udeležencev ČRNOMELJ — Kakor kaže, bodo v črnomaljski občini v naslednjem srednjeročnem obdobju obnovili ali zavarovali vrsto naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov in spomenikov delavskega gibanja in revolucije. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je namreč izdelal predlog akcij v tej belokranjski občini, ki je bil usklajen v skupnosti zavodov in v kulturni skupnosti Slovenije, sprejela pa ga' je tudi črnomaljska občinska kulturna skupnost. Tako bi v letih do 1990 predstavili kot naravno znamenitost krajinski park Dragatuš. Obnovili bi štiri kulturne spomenike: v gradu Pobrežje bi sanirali obzidje in kovačnico, v cerkvi sv. Jakoba v Rodinah odkrili in restavrirali poslikavo, v obrambnem stolpu v Stoničevi hiši rekonstruirali opremo ter v Žuničih št. 5 sanirali leseno gradnjo in obnovili kritino kmečkega dvora. Sanirali bi dva spomenika delavskega gibanja in ljudske revolucije, sicer par- tizansko bolnišnico Gornji Hrastnik in zidanico IO OF v Doblički gori. Pripravili pa bi tudi dokumentacijo za revitalizacijo vaškega naselja Stari trg ob Kolpi. Dela bodo veljala 46.460.000 din. Za vse akcije, ki jih bo opravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, bo kulturna skupnost Slovenije zagotovila polovico sredstev, drugo polovico oz. 22.660.000 dinarjev pa občinska kulturna skupnost. Res je, da bo potrebna dolga pot, da bo ta denar, ki za občinsko kulturno skupnost ni majhen zalogaj, zbran. Črnomaljska kulturna skupnost ga sama ne bo mogla zagotoviti, pač pa bodo morali pomagati vsi, ki bodo pri obnovi kakor koli udeleženi, torej občina, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti in posamezni občani. Le s takšno pomočjo bo moč ohraniti spomenike v občini tudi prihodnjim generacijam. B. M. Izšla bo knjiga o Studencu STUDENEC — Nekaj let je tega, kar je bila v našem listu objavljena vest, da se je nekaj Studenčanov opogumilo in začelo zbirati najrazličnejše prispevke za knjigo o Studencu. Zamisel bodo dokončno uresničili šele zdaj, ko se je sevniška občinska skupščina odločila, da bo proslavljanje letošnjega občinskega praznika na Studencu, in sicer 9. novembra. Ta dan bo v tem kraju slavnostno zasedanje občinske skupščine, izšla pa bo tudi težko pričakovana knjiga. Iz uredniške besede je razvidno, da bo knjiga o Studencu združila zanimive sestavke. Eden bo posvečen padlim med NOB, in sicer pod naslovom »Izpolnili dano ste obljubo«, kakor je zapisano na spominski tabli na stavbi krajevnega urada na Studencu. Drugi zapisi bodo govorili o raznorodoval-ni politiki, s tem v zvezi o izgnancih, objavljenih bo nekaj osebnih spominov ljudi ter obširneje obdelana gospodarska problematika območja KS Studenec in KS Primož. Zajetna sta tudi sestavka o gasilcih in lovcih. Strani knjige bo popestrila kronika studenške šole. Objavljenih bo tudi okoli 50 fotografij od let pred vojno in po njej. Uredniški odbor sije prizadeval zajeti v knjigi vse, kar mu je bilo dosegljivo. Zavedal se je, da bodo morali posamezna področja obdelati še strokovnjaki. S. S. NOVA RAZSTAVA V GALERIJI ZDSLU LJUBLJANA — V Galeriji zveze društev likovnih umetnikov v Ljubljani razstavlja svoja dela akademski slikar Emerik Bernard. Razstava. ki jo je slikar posvetil svojemu umrlemu prijatelju, pisatelju Boriv-oju Wudlerju. bo na ogled do 27. oktobra. »Tu smo zato, da varujemo dediščino!« -^J^tervju z ravnateljem Dolenjskega muzeja, dipl. sociologom in družbenopolitičnim delavcem Francem šalijem tia^PV° MESTO — Mineva leto, kar je mesto rav-’ it^ir J? v dolenjskem muzeju zasedel Franc Šali, diplo-kot i ' ^°ciol°g iz Vavte vasi, javnosti znan predvsem p°|e 1j|urni in politični delavec, občasni publicist in prežr .. zadnje čase pa tudi kot pesnik in kipar. Ni moč mars.?da se je v tej ustanovi po njegovem prihodu . J Predrugačilo in izboljšalo, da je zapihal nov yeter t**»da se svežina pozna tako pri internem delu "Ptavf ,or tudi pri dejavnosti, ki jo ta ustanova da gr^a za javnost. Pritrditi je treba tistim, ki pravijo, D0ien- *asluge za vsestransko poživitev aktivnosti v V 'žiernn - muzeiu pripisati osebno Šaliju, njegovi A' Pajdijj1 Prjzadevnosti, popolni predanosti delu in iz-jo up0I°c!'’ posebej pa prijemom oziroma metodi, ki aPlja pri svoiem ravnatelievaniu. K 10 ji C' k Sf £ i pri svojem ravnateljevanju. vljal ^ai‘ja smo prosili, naj sam pove, kako je doži-n de*° 'n svoje ravnateljevanje v tem času, °dznotPa neko!iko bolj odpre vrata za vpogled v muzej J >n odzunaj. »V. & *u*‘no se z mojim prihodom v kolektiv Dolenjske-"il- p0( Ja n' kaj dosti spremenilo,« je skromno pripombi Sezn*.nadalje val: »Vedel sem, da se moram naj-”aPori i aa'ti z razmerami v muzeju, njegovimi načrti in 'Pdi k,iva" te načrte kar najbolje uresniči. To s,oril, a ne samo kot ravnatelj, ki se šele t 'ični jampak ,ud' kot neke vrste aktivist, kulturni in v elavec, ki je prepričan, daje moč nadaljnie ko-l>„o';lalisli£nem družbenem razvoju napraviti les y^i kogatejšim in vitalnejšim človekom — z de-g*ejn krajanom. V zvezi s tem so me v letu, kar sem v ^ ’ Potegnila zlasti nekatera vprašanja. topnih kako voditi in usmerjati delo, Pa izgonitju oziroma pi "le. Pri tem gre za reči, ki so najtesneje po- , da bi to služilo VhH*d**i»-le pa izgonitju oziroma propadanju kul-B»ne t“,s«ne. Vt 'tirjJ”ternim muzejskim delom, za probleme od re-i^lot z8odovinskih, kulturnih in umetnostnih dejstev do dokumentiranja zbranega t*ke T? Sradiva, kar obsega evidence, kartoteke, k diateije itd. ku ugi k Ch^in u°8 Vpra5anJ Pa J«, kako to našo zgodovino, h}°v,'o h metn°st posredovati ljudem, da biseobtem So b*ratili ‘n Postali moralno trdnejši. Moram 11 v zvez* s tem opazni premiki, za kar seje še k V^al del kolektivi.. 'i)w *k4eli /[N 4ei„ P°v«dati kaj več o tistem, čemur pravite \Si‘b?u*eja? %ik P°ln'l povedat* predvsem to. V dokajšnji meri Ntv^iujg 'Jf.dokumentcijo o predmetih, tako imeno-■io Uf^1- Uspelo nam je dograditi stalno zbirko Po temah. Smo pred skorajšnjo postavi- tvijo etnološke zbirke v Ropasovi hiši. Na tej hiši pravkar potekajo obnovitvena dela. Če bo šlo vse po sreči, lahko že letos pričakujemo postavitev dela zbirke, sicer pa bo ta zbirka v celoti postavljena prihodnje leto ali še kasneje. Bomo videli. Na ureditev in postavitev čaka kulturnozgodovinska zbirka. Boj zanjo je trši, saj je povezan z obnovo Križa-tije. Pionir pravkar ureja podstrešje v njej, prenova pa bo tekla še vse naslednje leto. Ko bo vse to postorjeno, bomo v zgornjih prostorih (prvem nadstropju) Križatije kulturnozgodovinsko zbirko nanovo postavili.« Predstavitvam gradiva posvečate čedalje večjo pozornost. Je tudi to del naporov muzeja, o katerih pripovedujete? »Takole bi dejal: odločno smo se lotili vprašanja, kako na najrazličnejše načine predstaviti predvsem novejše muzejsko gradivo, kako privabiti v muzej še več obiskovalcev, Z veseljem lahko ugotovimo, da se obisk povečuje, da smo zadnje leto imeli samo mladih obiskovalcev okoli 20.000. Ni pa nam še uspelo pritegniti delovnih kolektivov, delavcev iz novomeške in drugih dolenjskih občin. Kot posamezniki prihajajo, orgnizira-nih skupin pa ni, oziroma jih je še premalo. Mislim, da bodo imeli organizatorji kulturnega življenja, na katere se posebej obračamo, še dovolj dela z orgatfizacijo skupinskih obiskov pri nas. V muzeju smo začeli pripravljati cele kolekcije diapozitivov s področja likovne dediščine, tega, kar stalno hranimo ali se pri nas začasno ustavi (na razstavah). Te učne pripomoče smo pripravili predvsem za šole, vendar te še premalo segajo po njih, čeprav smo jih na to možnost opozorili.« Čedalje večje tudi publikacij, ki jih pripravite v muzeju. »Mislim, da smo pri tem, namreč pri posredovanju najrazličnejših pisnih informacij, res naredili vidnejše premike. Izdali smo ali pa še bomo nekaj knjižic o arheološki dediščini. Letos še izide knjižica o halštatskih grobovih, v naslednjih letih pa seji bo pridružila publikacija o keltsko-rimskih grobiščih. Več knjižicježein bo še izšlo v zbirki prispevkov k zgodovini NOB in povojne socialistične graditve. Do zdaj imamo že pet takih knjižic, če vodnika po Jakčevem domu z razstavo Jakčevih del niti ne omenjam.« Kaka pa je z odjemalci te literature? »Nenehno se ubadamo s problemom, kako to muzejsko literaturo spraviti do bralcev. Najprej smo se obrnili na delovne organizacije v dolenjski regiji, jim poslali obvestila in izvode na ogled. Obojeješlo v okoli 120 . delovnih organizacij. Odziv je bil vse prej kot zadov- oljiv, čeprav stane komplet knjižic samo 1.400 dinarjev. Trinajst delovnih organizacij je vrnilo knjižice, poslane na ogled, kakih šestdeset jih na našo ponudbo sploh ni odgovorilo. Samo iz štiridesetih so nas obvestili, da želijo vsaj po en komplet. Ker smo optimisti, smo mnogim ponovno poslali ponudbo za odkup.« Menda ste v razpečavanje vpregli tudi osnovnošolce? »Res je, obrnili smo se na pionirske odrede osnovnih šol v novomeški in trebanjski občini p9 so nam z veseljem pomagali. Nedavno smo se s predsedniki pionirskih odredov dogovorili, da bodo pionirji še sodelovali. Naj omenim, da so nam pomagali prodati kar 2000 izvodov knjižice Osvoboditev Novega mesta.« Dolenjski muzej pa ne izdaja samo knjižic. »Ker nam nenehno primanjkuje denarja za uresničitev načrtov, smo se odločili, da ga bomo nekaj sami zbrali s tiskanjem in prodajo še nekaterih reči. Gre za stenski umetniški koledar, najrazličnejše razglednice, čestitke, voščilnice pa za kopije muzejskih predmetov, likovne mape in še kaj, kar so delovni kolektivi že ugodno sprejeli in nas podprli v dejavnosti z nakupi vsega tega.« Kdaj bo Novo mesto dobilo stalne likovne zbirke? Za zdaj ima le Jakca? »Delo na tem smo Zastavili silno resno, vendar zaenkrat še ni prostorov, da bi storili kaj več. To vprašanje povezujemo tudi z usodo Sokolskega doma, kjer bi take zbirke dobili Germ, Lamut in še kdo. Poleg tega bi lahko v tem domu nameni^ prostor za knjigo, tekočo literaturo o umetnosti.« ’ V-*« ' —- — iI h n n ** a Slišati je, da je domom že stekla. L: kšna akcija v zvezi s Sokolskim o o tem poveste kaj več? »Predlagali smo, naj bi imenovali delovni odbor, ki bi pripravil vsebinsko zasnovo, se pravi program dejavnosti za ta dom, potem pa bi lahko začel delati gradbeni odbor. Seveda si nihče od nas, ki nas skrbi usoda Sokolskega doma, ne umišlja, da bi vse to lahko steklo čez noč, gladko in brez težav. Zavedamo se, da brez dodatnega'zbiranja denarja zamisli s tem domom ne bo moč uresničiti, kako je s tem dandanes, pa vemo. Menimo pa, da bi moralo svojo besedo pri tem reči tudi samo Novo mesto, saj gre navsezadnje za stavbo, s katero je bilo v preteklosti mestno življenje tako ali drugače povezano.« Ureditev Sokolskega dama je, kot kaže, dolgoročnejša zadeva. Kaj pa predvidevajo dolgoročnejši načrti v samem muzeju? Franc Šali: »Člani kolektiva so mi pomagali, da sem še dokaj hitro dojel delo ravnatelja Dolenjskega muzeja.« »O teh načrtih je težko, nehvaležno govoriti, zato bi omenil le nekatere naloge, kijih bomo morali prej ko slej opraviti. V prvi vrsti bo to muzejski prikaz povojnega obdobja pri nas — obnove in socialistične graditve. Poleg tega si bomo prizadevali za nove prostore za arheološki oddelek. Dolenjska je po arheoloških najdbah zelo bogata ih cenjena, kar dokazujejo tudi številni obiski strokovnjakov od drugod v našem muzeju, kjer te dragotine hranimo. Žal pa sedanja zbirka, kije v majhnih in celo neustjreznih prostorih, ne more dati celovitejšega pogleda na tovrstno muzejsko bogastvo. Prizadevali si bomo, da bomo do leta 1990, ob 100-letnici prve arheojoške razstave v Novem mestu, imeli v rokah vsaj načrte^če bo moč, pa bomo pripravili tudi vse drugo za začetek .gradnje.« Po vsem, kar ste. povedali, je vaša vloga prvega človeka v Dolenjskem muzeju vendarle pomembnejša m širša ..kakor ste jo poskusili na začetku tega pogovora sami označiti. O vaši navzočnosti v muzeju govorijo rezultati, ki so bili doseženi v tem času. »Prav gotovo sem po svojih močeh in sposobnostih prispeval nekaj z razvoj muzeja in nekaj za kulturno življenje na njegovem območju. Takoj pa moram dodati, da sta mi več kot jaz njima dala Dolenjska in kolektiv Dolenjskega muzeja. Omogočila sta mi, da sem po dolgih letih spet, vendar pristneje in polneje kot kdajkoli začutil, kaj pomeni živeti in delati v domačem kraju. To poudarjam, čeprav nisem nikakršen lokalist. Vsaj za zdaj lahko rečem, da sem več dobil, kot pa sem lahko dal.« I. ZORAN DOLENJSKI UST Kljub pridnosti korak zaostanka Pojasnila k reportaži s tem naslovom (DL 10. okt.) — »V primeru, da zmaga interes kmetijstva z utemeljitvijo, da je upoštevanje varstva narave družbeno breme, bo znova potrjen nekulturen in ekološko neosveščen odnos.« Že pred dobrim letom je bil na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (v Prilogi Dolenjskega lista 1. marca 1984) objavljen članek o načrtovanih - posegih v dolini Podturnščice. Takrat smo javnosti predstavili rezultate naravovarstvenega raziskovanja v dolini Podturnščice in opozorili na morebitne negativne posledice melioracijskega in regulacijskega posega v tem delu Bele krajine. Glede na objavo — Uredništvo v gosteh — Kljub pridnosti korak zaostanka (Priloga Dolenjskega lista 10. oktobra 1985) — pa dodajamo naslednje pojasnilo: Naravovarstveniki vsekakor vemo, da so hidromelioracije, s katerimi se pridobivajo nove obdelovalne površine, potrebne. Želimo pa poudariti, da se moramo vsi zavedati, da imajo ti posegi brez upoštevanja stališč varstva narave neizogibne posledice na ravnovesje v naravi. Ne moremo si dovoliti, da ti posegi ne bi upoštevali naslednjih nujnih naravovarstvenih izhodišč: V pokrajini se mora ohraniti biološka in strukturna raznolikost, npr.: sestoji dreves, posamična drevesa, hidromorfološke posebnosti. Ohraniti se morajo površine redkih in ogroženi živalskih in rastlinskih vrst ter površine, ki služijo za zavetišče male divjadi, saj na novo pridobljene kmetijske površine resno ogrožajo prehranjevalno verigo. Zavzemati se moramo za čim smotrnejšo ohranitev prvotnega stanja v primeru, ko so tehnične rešitve glede ohranjanja krajinske značilnosti pokrajine redkih rastišč oziroma biotopov nemogoče. Srečanje ostarelih Krajevna skupnost Majde Šilc v Novem mestu in njene družbenopolitične organizacije so 4. oktobra organizirale srečanje starejših občanov. Letos je bilo srečanje prvič v lastnih prostorih krajevne pkupnosti na Ra-govski 7, medtem ko so morali prejšnja leta gostovati drugje. Srečanja se je udeležilo kar lepo število starejših krajanov. V kulturnem programu je sodeloval Dolenjski okiet, ki je navdušil z lepo zapetimi domačimi pesmimi, skupina cicibanov iz vrtca na Ragovski s skečem in recitacijo, posebno vzdušje pa je s svojo umetniško pevsko točko ustvarila naša upokojena krajanka Marija Gerdejeva. Predsednica KO SZDL Marinka Terčkova je v svojem pozdravnem govoru poudarila namen in skrb DPO za prijetnejše življenje starejših. Najstarejšima udeležencema srečanja, Frančiški Avsec in Francu Falknerju, je Dolenjski oktet posebej zapel pesem, organizatorji srečanja pa so se ju spomnili s skromnim darilom. V imenu udeležencev se je za srečanje zahvalil Rihard Romih, ki je dejal, da bi se lahko dobili še večkrat med letom brez večjih stroškov in naporov, saj bi za prijeten piknik v naravi tudi sami radi prispevali. Organizatorji bodo predlog skušali uresničiti. Flkrati se pripravljalni odbor zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi srečanja, posebno še Slavku Malnarju. PRIPRAVLJALNI ODBOR pisma in odmevi Napake s stališča varstva naravne dediščine in varstva okolja, ki so se pokazale v dolini Pesnice, Vipavski dolini in.še kje, nas opozarjajo na negativne učinke melioracijskih posegov v naravo. Vsi očitki, da so zgoraj navedena naravovarstvena izhodišča ekonomsko neupravičena,so neumestni, saj njihovo reševanje terja nova družbena sredstva. Zasnovane ideje oziroma mnenja spremeniti dolino do maksimalnega kmetijskega profita, brez upoštevanja danosti okolja, je silno neodgovorno, zasnovano brez poznavanja naravnih zakonitosti, naravnih vrednot in na žalost tudi zakonskih predpisov. Utopično je iskanje idealnih kmetijskih površin v pokrajini, ki se geografsko, geomor-fološko, geološko in hidrološko tako razlikuje od plodnih vojvodinskih ravnic. Ena od zahtev pri načrtovanih melioracijskih delih v dolini Podturnščice je bila tudi, naj se ne dovoli regulacija potokov Obrščice in Podturnščice od izvirov do njunega sotočja. Projektanta hidromelioracijskega sistema (Geodetski zavod SRS) sta ponudila tehnično rešitev — nasipe, ki bi preprečevali vdor visokih voda na novo pridobljene obdelovalne površine. Ta varianta je bila s stališča varstva naravne dediščine sprejemljiva. Da pa je predlagana tehnična rešitev tudi strokovno pravilna, dokazuje to, da jo je potrdila recenzijska komisija pri Zvezi vodnih skupnosti v Ljubljani. Ohranjeno območje zgornjega toka omenjenih potokov ima pomembno ekološko vrednost: — ohranjil se je svojevrsten biotop — življenjski prostor in počivališče ptic — gnezdišče ptic — ekološka niša za eno ali več vrst rastlinskih in živalskih vrst, — senčni prostor, — vmesna postaja ptic selivk, vizualno vrednost: — ohranjena vegetacija in naravni tok členita prostor in razbijata monotonost ravnih travnikov in njivskih površin učno-vzgojno vrednost: — raziskovalni objekt za opazovanje in poznavanje ekosistema kulturno vrednost: — prezentacija kompromisne rešitve naravovarstvenega in kmetijskega interesa gospodarsko vrednost: — ekološka pestrost prostora manjša občutljivost kulturnih rastlin, ohranila se je tudi samočistilna sposobnost voda v območju izvirov — manjša koncentracija nevarnih ŠE: KRIVCEV NE BO NA ZATOŽNO KLOP V Dolenjskem listu z dne 17. 10. 1985 ste pod naslovom Krivcev ne bo na zatožno klop objavili moje pismo. Iz njega ste na koncu predzadnjega odstavka črtali: V omenjeni oddaji je dr. Modic dejal, da je pri teh stvareh potrebno upoštevati dejstvo, da smo Slovenci nagnjeni k samomorom in da ni potrebno delati panike. Ali je slovenska javnost prikrajšana za informacije zaradi ganljive občutljivosti dr. Modica? Zadnji odstavek pa ste spremenili: Da ne bom samo sitnaril z zoprnimi vprašanji, moram le »pohvaliti« naše organe pregona, ki so ugotovili, da krivcev za onesnaženje Krupe ne dajo na zatožno klop zaradi zastaranosti celotne zadeve (Dolenjski list 3. 10. 1985). Pravilno se glasi: Da ne bom samo sitnaril z zoprnimi vprašanj), moram le pohvaliti svetlo izjemo. To je naše neodvisno s.odstvo, ki se je te dni ponovno izkazalo in ugotovilo, da krivcev za onesnaženje Krupe ne bo na zatožno klop, zaradi zastaranosti celotne zadeve (Dolenjski list 3. 10. 1985). BOŽO FLAJŠMAN snovi v območju izvirov (kemična zaščitna sredstva). Da bi predvideni poseg v naravo zapustil kar najmanj posledic, je naravovarstvena služba zahtevala, da se ohranijo tudi posamezna drevesa, sestoji dreves, rastišče rastlinske vrste Gladiolus illyricus, gozdne površine... Zahteva po ohranitvi nekaj meandrov, ki naj bi imeli zagotovljeno nizko in srednje stanje vode, utrjevanje brežin z vegetacijo, izmenično ohranjanje obrežne vegetacije, regulacija le ene brežine struge itd. so zahteve, ki veljajo med izvajalci del in investitorji kot nemogoče oziroma neekonomske. Dokler se bo »dovoljevalo« nestrokovno in ekološko neosveščeno poseganje v prostor, bodo nujne naravovarstvene smernice pri investitorjih in izvajalcih del nezaželene. • Če menijo krajani in vsi tisti, ki kakorkoli odločajo o melioracijskih in regulacijskih posegih v KS Draga-tuš, da so strokovne utemeljitve Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto premalo tehtne, so vsa prizadevanja in opravljeno raziskovalno delo strokovnjakov iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU in Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, da bi ohranili vsaj nekaj najkvalitetnejše naravne dediščine v KS Dragatuš, zastonj. Trditev glede potoka Nerajčica, da »Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ne pusti očistiti niti njene struge in zahteva naravni rezervat«, je neresnična. Zavod ni prisostvoval na nobeni javni razpravi, na kateri bi podal tako zahtevo. Na podlagi rezultatov raziskovalne naloge »Inventarizacija in valorizacija naravne dediščine v dolini Nerajčice in Lahinje, ki jo je financirala Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj, je pripravljen osnutek odloka o razglasitvi območja Nerajčice in območje od izvira Lahinje do Pustega Gradca za. krajinski park — Pusti Gradac. Predlagani varstveni režim za krajinski park dolcjča prepoved izvajanja in r.azvoja tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in na njeno vizualno vrednost. Varstveni režim za krajinski park dovoljuje obstoječe gospodarsko izkoriščanje. V primeru, da zmaga interes kmetijstva z utemeljitvijo, da je upoštevanje predlaganih stališč varstva naravne in kulturne dediščine ter krajine družbeno breme, bo znova potrjen nekulturen in predvsem ekološko neosveščen in brezbrižen odnos do narave. MIRA IVANOVIČ SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV SLOVENSKE KONJICE — Od 17. do 19. oktobra sem se na povabilo Dolenjskega lista udeležila 17. srečanja pionirjev dopisnikov, kije bilo.letos v Slovenskih Konjicah. Pionirji dopisniki iz vse Slovenije smo se zbrali pred OŠ Dušana Jereba. Najprej smo si ogledali film o kraju gostitelju, naslednji dan pa sta Manca Košir in Božo Kos poučevala, kako se naredi časopis. V več skupinah smo si nato ogledali nekaj delovnih organizacij in znamenitosti kraja. Najbolj zanimivo je bilo srečanje z uredniki uredništev. Naša skupina se je pogovarjala z glavnim urednikom Dolenjskega lista D. Rustjem o vlogi nas, mladih dopisnikov, in o sestavi našega tednika. Zadnji dan srečanja smo obiskali grobove stotih talcev v Stranicah, BARI RUGELJ OŠ Šentrupert Želite poceni do svoje ker M 41 SGP PIONIR TOZD KERAMIKA Slakova 5, Novo j mosto vam nudi ugoden nakup keramičnih pečic Iz opuščenih programov In Izdelkov z napako. Popust od 10 do 50%. Izdelke bomo prodalali na sedežu TOZD od ponedeljka 28. do 31. oktobra od 7. do 17. ure. SGP PIONIR; TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA; 68000 Novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 25. X. 8.45 TV V ŠOLI:. TV koledar, Lutkovno gledališče. Živimo z glasbo, Francoščina, Šime Vučetič, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti: Molierovo gledališče, Risanka, Mali program, Prvaskrbska vstaja, Dubrovniški kmetje 12.30 PROČILA 17.15 — 00.20 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 13. del nanizanke 17.50 OBISKOVALCI, zadnji del nadaljevanke 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 ODPADEK—SUROVINA, 2. del izobraževalne serije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME ->r\ r.c nrcm fttf TTNJtCfVAN lA: Mehanizem pragozda in nevihte nad Amazonko, zadnji del angl. dok. serije 21.05 NE PRTZRITE 21.20 PESEM PTIC TRNOVK, 3. del avstralske nadaljevanke 22.15 DNEVNIK 22.25 ZADNJI VALČEK, ameriški film To je film o zadnjem velikem rockVroll koncertu, na katerem seje poslovila izredno priljubljena rock skupina The Band. Tako je na nek način simboličen, čeprav so ga nekateri takrat, leta 1976, označevali tudi kot spretno mahinacijo in propagando za člane ansambla, saj je večina med njimi nadaljevala z glasbeno kariero. V filmu nastopajo še glasbeniki: Ronnie Hawkins, Dr. John, Neil Young, The Staples, Neil Diamond, Joni Mitchell, Paul Butterfield, Muddy Waters, Eric Clapton, EmmyIou Harris, Van Morrison, Ringo Star m seveda Bob Dvlan. DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.4S Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Zd-ravstveno izobraževanje — I&t Domovino branimo tudi z lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pregled &z moderni balet — 20.25 Jazz na ekran« — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21-00 Porota — 22.05 Ta Amerika (2. ««44» 4 mmu KRITINA ZIDAK MAP NOSILCI ZE 3000 LET ZAUPAMO OPEKI, — ker je gradbeno trdna, — ker je naraven izolator, — ker je iz zdravju neškodljivega materiala, — ker je akumulator toplote, — ker je estetska, — ker je .... Proizvodni In trgovski program: — zidaki (navadni, fasadni) — votlaki (8/1. 7/1) — poroliti (8,12)' — dimne tuljave — vinotekar, — izoter — teraset — okenske police (dimenzije po želji kupcev) ■ TiTTia ■ ■ MiiiiiM mu W ■■■■■ Mm iiH §m IZOLACIJA t RŠffffflBHS D1i OPEČNI ZDROB ..TERASET , ZA VZDRŽEVANJE IN NOVOGRADNJE: sliffffl izoter apno, cement, betonsko železo, armaturne mreže, MAP nosilci za strope, MAP polnila, modularni bloki (6/1, 5/1), silikatna opeka, dimniki, peski za malto, peski za beton, opečni vogalniki, izolacijski materiali, kulir plošče, robniki, materiali za izolacijske fasade, strešniki in drugo. OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291 SEZONSKA UGODNOST! V maloprodaji za lastni proizvodni program brezplačna kamionska dostava do 30 km ,vm £ i Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine Odslej Barvita skandinavska zaščita lesa Z LETALOM V SVET belton član sistemske zaščite lesa Belinke moj odnos do lesa h belinka Ljubljana DECEMBER TUNIS/OAZE, 22. do 2\. 12. MADRID/ANDALUZIJA, 27. 12. 1985 do 3. 1. 1986 NOVEMBER EGIPT, 24. 11. do 2. 12. TUNIS/OAZE, 29. 11. do 6. 12. TUNIS/POČITNICE, 22. do 29. 11. MADRID/ANDALUZIJA, 29 11. do 6. 12. V času, ko mraz že močno trka na naša okna in se stiskamo ob toplih pečeh, vabi JAT, da z njim poletite v toplejše kraje, kamor se prav sedaj odpravljajo tudi ptice. Za teden ali dva odložiti zimski plašč, prepustiti premrlo telo južnemu soncu in uživati v bogastvu naravne in kulturne dediščine Egipta, Tunizije in Španije lahko predstavlja nepozaben zaključek leta. T udi vsakdanje skrbi naj za nekaj časa spolzijo med tisočerimi peščenimi zrnci Sahare... Ko človek stopi na egiptovska tla, k vznožju Keopsove piramide in se ozre proti vrhu, se mu nehote vsiljuje misel o majhnosti človeka in veličini človeštva. »Dežela faraonov«, kot radi pravimo Egiptu, je zakladnica spomenikov in svetišč, kjer človek postane bogatejši za nešteta spoznanja. Kairo, Luksor, Asuan in številni kraji v njihovi bližini, vabijo goste na nepozabna srečanja. Današnja Tunizija stoji na temeljih nekdaj mogočne Kartagine. Khart Hadašt (po naše Novo mesto) pod vodstvom ustanoviteljice pogumne princeze Dido, Provintia lulia Chartago pod Rimljani so zapustili največ današnjemu obiskovalcu za ogled. Pečat osvajalcev iz Bizanca, arabskih'plemen in francoskih kolonizatorjev je zapustil neizbrisne spomine. Tunizijska riviera s središčem v Hammeme-•tu pa daje udobje bolj ali manj zahtevnim obiskovalcem. Ogled krajev kotsoSidi bou Said, Kartagina, Kairouan, Nabeul, Sousse (pobraten z Ljubljano), glavno mesto Tunis z muzejem Bardo še dolgo ostanejo v spominu. Ko pa je človek že v Tuniziji, mu ne sme uiti ogled znamenitih tunizijskih oaz. Kdo še ni slišal za flamenko, kastanjete, korido, španski temperamet, uročenost od glasbe? Pa šteto tudi že doživeli? Y viva Espana... Morda vam je prijatelj pokazal diapozitive s popotovanja po Španiji-Ob tem pa se je razlivala z gramofona Y viva Espaha. Diapozitiv je ujel trenutek nekega življenja, glasba s plošče je vroča, vendar... Ce hočete Španijo doživeti z vso dušo jo lahko doživite samo v Španiji- Ko boste prebrali teh nekaj vrstic, odložite časnik za nekaj časa in premislite. Ko jih boste prebrali v drugo, ne bo težka pot do najbližjega potovalnega urada, kjer boste dobili podrobna pojasnila in uredili vse potrebno za pot. Jatove programe namreč prodajajo tudi pri Kompasu, Globtouru, Izletniku, Integralu, itd, itdvpa seveda pri Jatu v Ljubljani, na Miklošičevi 34, tel. 061/317-077. ep-dl/js OGLAS V DOLENJSKEM LISTU -ZANESLJIV USPEH Vn7 Soz dotenjka emona dolenjka novo mesto Občanom ob Novo mesto čestitamo za njihov pra »SOP« Krško, specialižirano podjetje za industrijsko opremo Delavski svet TOZD Storitve, Krško, Gasilska 3, objavlja po sklepu komisije za odpis osnovnih sredstev javno licitacijo za prodajo naslednjih vozil: IMV 1600 BR, letnik 1979, cena 350.000.- din vozen IMV 2200 D, letnik 1978, cena 200.000.- din nevozen Licitacija bo dne 28. 10. 1985 ob 10.00 uri v TOZD Storitve, Gasilska 3. Prometni davek ni zajet v ceni in ga plača kupec. Pred licitacijo je potrebno vložiti 10% varščine. Varščino plačajo kandidati pred licitacijo na blagajni TOZD Storitve. 693/43-85 Ljubljanska banka temeljna Dolenjska banka Novo mesto Delavski svet delovne skupnosti dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornosti' za dobo 4 let, s polnim delovnim časom vodenje poslovne enote Metlika — reelekcija Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a|i 1. imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonorrisk pravne smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušen). ~e 2. imeti morajo strokovne, organizacijske in sposobnosti za izvajanje vodenja poslovne enote, v 3. imeti morajo moralno-politične vrline, ki se kaZaZ ko poskušajo odst-•ti nevarno zlo, za katerega se . ga leta niti zmenili niso, ko pa ohiaV."°st Prec* postala bolj ins 'Va za ek°l°i>ka vprašanja ^ eje zavedala velike nevarnosti, nevJ° preclstavljajo odlagališča n- arnih snovi, seje pokazalo, da kj m°8?če hitro popraviti napak, rl ,so j‘h iz malomarnosti delali °'ga leta. /red petimi leti so namreč razi-odt^ P.°Kazale, da zaradi slabih agališč strupene snovi prodi-uer podtalnic, oziroma da v 7rv^° ve‘-'no zalog pitne vode k„. A. To je bilo odkritje, ob i ercm so udarili plat zvona. Amer!^an{ so seveda ravnali kot denenČani' ^ trd° vero v tfo^ skl ih • S° ustanovili velikanski d0| . *n namenili 1,6 milijarde t,aiaj'Jev za program, po katerem nev bl v naslednjih letih občistili p0(^r?a. °dlagališča in zavarovali talnico. Toda leta niso prine- Zakajeni Španci <>pski rekorderji da ip?ra.v ni nobenega dvoma več, znan kajunje škodljivo zdravju, in 0oVeStVene razsikave prinašajo ljivQ 'n nove ugotovitve, ki škod- Je . :le razvade samo potrjujejo, vsdn ana cigareta v ustih še ipj|jjb močan čar za milijone in je ka’°e- ljudi. Zanimivo pa je, da ljiidnyn-ie upadlo, predvsem med **ib' u srednjih letih, v razvitih ali medtem ko v nerazvitih Raraj^njc razvitih še vedno N|a Rstaja-evroPskih tleh slej ko prej kronani kadilci Španci. Pokaaa sociološka raziskava je Wala- da je kajenje glavni kajen- Srr»rti v tej deželi. Zaradi Va umre vsako leto okrog dtiij ljudi. Žalostni rekord desetiV. svojih rokah že celi dve Ka• hak nacCava je pokazala, da je to-'P smn Pa* neozdravljive težave Tirr,, najbolj zagrizenim špan-ort em’ ‘n s'cer pride kar Plju{n st- kadilcev med žrtve ?'lceve®a raka, 75 odst. je ka-l °nhiit>ed “ntrilmi za kroničnim zarIS?m in četrtina med umr-5t{?hjah °*3°lenj na koronarnih je podatek, da bi, ?dst. c j-jujejo raziskovalci, 70 ri'jirn tat opustilo kajenje, če U kakn pdredili zdravniki. To-N svP,na-i možje v belem kaj ta-kaiU,Jej°’ ko pa so sami naj-So,l lci- V Španiji skoraj ni N,N ki bi sam dal dober djji je Rn kaditi. V Veliki Bri- h vin dst' zdravnikovneka-thJ^gov ^tda je tudi to eden od N kr,! je v tej državi kajenja Na ■ Pred leti. V Španiji pa .Vthu „ lstega razloga ostajajo JoN^opske lestvice. J 3 tej: Podatek: Španke se ve-oNi. -r °drečejo cigareti kot PrNio t . s Pa je takih, ki se Spbenm jenju’ največ v višjih n Plasteh. sla olajšanja. Večino denarja je šlo za raziskave in početja, katerih posledica je bila, da so morali priznati nemoč pred zahtevno nalogo. Za očiščenje nevarnih odlagališč in odvrnitev strupene nevarnosti je bilo denarja mnogo premalo. Kot so pokazale dosedanje izkušnje, bodo morali Američani za nadaljevanje programa čiščenja odlagališč nameniti neprimerno več milijard dolarjev, če naj pričakujejo nekaj uspehov. Ta čas pa strah pred strupenimi odpadki narašča. Skoraj ne mine teden, da ne bi odkrili novih in novih nevarnosti. V mestih in večjih naseljih odkrivajo, da bivajo poleg zakopanih in površinskih odlagališč nevarnih snovi. V zavest običajnega državljana so vdrli novi pojmi in novi strahovi, ki nosijo eksotična imena: vinilk-lorid, dioksin, PBB, PCB, arzenik. Strah seveda ni izmišljen. »Precej več je odlagališč in mnogo večje so težave z njimi, kot si je kdaj lahko kdo predstavljal. Opraviti imamo z večjim problemom, kot smo mislili, ko smo ustanovili super sklad,« pravi direktor urada za zaščito okolja Lee Thomas. Še ostreje pa je stanje označil znani borec za čisto okolje Barry Commoner, ko je dejal: »Zastrupljamo sebe in svoje potomstvo!« Zgovorne so tudi številke. V ZDA je po vsej verjetnosti okrog 10.000 odlagališč strupenih snovi, ki ogrožajo zdravje prebivalstva in bi jih morali takoj očistiti. Za očiščenje vseh teh najbolj nevarnih odlagališč odpadkov bi potrebovali 100 milijard dolarjev, če ne celo več, kot so izračunali v uradu za obdavčenje tehnologije. To znese 1.000 dolarjev na vsako ameriško gospodinjstvo. Zares izjemno velik strošek! ZDA se soočajo z vrsto ekoloških problemov, 6d kislega dežja do izlivov strupenih snovi iz tovarn, vendar je najresnejša nevarnost prav v odlagališčih strupenih snovi. Na tisoče zarjavelih in puščajočih sodov in zabojnikov že desetletja strupi tla, ogroža zaloge pitne vode in posredno ogroža zdravje ljudi ter zastavlja zelo hudo vprašanje tudi za ameriško gospodarstvo, saj je krivec za množino strupenih odpadkov in njihovo nevarno odlaganje vsepovsod po ozemlju Združenih držav. Letošnje raziskave 1.246 nevarnih odlagališč so pokazale, da že kar v polovici primerov lahko govorimo o onesnaženju pitne vode. Industrija sicer trdi, da raziskave niso bile natančne in da onesnaženje ni tako hudo, vendar nihče ne more zagotoviti prebivalcem v okolici odlagališč, da lahko mirno pijejo vodo iz domačih vonjakov in zajetij. Doslej so očistili samo šest večjih in najbolj nevarnih odlagališč strupenih odpadkov. Pri čiščenju več drugih pa so nalogo opravili le na pol, saj so v glavnem le prenašali strupe z enega mesta na drugo. Nihče namreč noče imeti v svoji bližini strupenega odlagališča, pa če ga še tako sodobno in varno uredijo. Po tem se Američani nič ne ločijo od nas, saj vemo, da so v Sloveniji podobne težave pri izbiranju lokacije za odlagališča radioaktivnih in strupenih odpadkov. Ne nazadnje imamo lep primer takšnega ravnanja tudi v novomeški občini, kjer krajani ne dovolijo ureditve odlagališča za posebne odpadke. Nekateri menijo, da bi morali vse nevarne odpadke razstrupiti ali sežgati. Žal je tako, da vseh odpadkov ni mogoče narediti nevarne na tak način, v nekaterih primerih pa bi bilo uničevanje strupov predrago, četudi je s tehnološkega gledišča mogoče. V zadnjem času raziskovalci 'iščejo nove načine, kako bi razstrupili nevarne odpadke, in imajo pri tem že tudi nekaj uspehov, vendar je vse skupaj še bolj ali manj stvar prihodnosti. Prvi in najpomembnejši korak pa je narejen. Ljudje se zavedajo nevarnosti, zahtevajo, da se nevarnost odpravi. Ljudje hočejo čisto okolje. Zaradi tega se ne bo več mogoče obnašati tako nemarno, kot je bila navada doslej. Napake so predrage, da bi jih ponavljali. O tem ameriški primer dovolj zgovorno pripoveduje. MiM (Vir: Time) VAŠA ZGODBA Še vedno je prihajal v kot mestnega parka, čeprav je bilo otroško igrišče sirotišnice zapuščeno in prazno. Tam je po navadi sedel na zeleni klopi in gledal brezskrbni živžav malih sirot. Zdaj je bil sam. Jesenski veter je komaj slišno šepetal v krošnjah visokih topolov. Na rumenem pesku igrišča je popoldansko sonce risalo tenke sence že golih vej. Beli oblaki so pluli po čistem nebu. V tišino je žuborel neviden potoček. »Vse nekam pluje, odhaja, se seli: oblaki, vode, jesensko listje; še ptički brez gnezda, sirote...« Tako je premišljeval in si nenadoma zaželel, da bi se tudi on nekam odpeljal, zapustil svoje samotno bivališče, prenapolnjeno.s preteklostjo, in pozabil na starost. Odpeljal bi se v neznano, odplul bi kot oblak tam gori... Komaj pa se je razveselil te nenavadne želje, je nekaj prav boleče potrkalo v srcu: »Ja, ja, saj se boš selil, odplul boš v neznano in za vselej... Poiskal je pismo, da ga še enkrat prebere, čeprav ga je na tej klopi že večkrat. »Spoštovani gospod,« je. odgovarjala upraviteljica mestne sirotišnice na njegovo pismo. »Kot ste že sami opazili, je igrišče prazno. Prekinili smo z izhodi kot vsako jesen ob tem času. Sporočam vam, kar vas bo najbolj zanimalo, da nas je vaša deklica zapustila. Posvojil jo je mlad zakonski par na Voda na Marsu Astronom Percival' Lowell je na začetku našega stoletja trdil, da Marsovo površje pre-prezajo številni vodni kanali, kar je imel za dokaz o življenju na tem bližnjem planetu. Znanost je sicer dokazala, da na Marsu ni življenja, vsaj takega ne, ki bi lahko postavilo vodne kanale, vendar pa, da je vode na Marsu zares dovolj. Slednje je najnovejše odkritje. Strokovnjaki NASA so pred dnevi sporočili, da so raziskave pokazale, da je na Marsu do stokrat več vode, kot so predvidevali. Do teh ugotovitev so prišli pri analizi sicer starih podatkov, ki jih je leta 1971 poslala na Zemljo vesoljska sonda Mariner 9 in kasneje še raziskovalne sonde Viking iz leta 1976. Vode na površju in v tekočem stanju ni. Na polarnih območjih Marsa je zamrznjena, vendar je možnost, da obstoji tudi v tekočem stanju, in sicer globoko pod površjem. Bodočim astronavtom bo torej na voljo dovolj vode, te nadvse pomembne snovi, brez katere je življenje nemogoče. Dokončno bodo sedanja odkritja potrdile nove vesoljske raziskovalne postaje, ki bodo, kot predvidevajo pri NASA, pristale na Marsu leta 1991. Naš bližnji planet bodo raziskovale dve leti. Med drugim naj bi našle tudi zanesljive dokaze o vodi. Kadar na korenju ali krompirju zraste bela »brada« iz tankih belih nitk, je to za strokovnjake znamenje, da je gomolje napadla bakterija, učeno imenovana Ag-robaeterium rhizogenes. Stvar so imeli za nadlogo in so jo vse od leta 1930 naprej zatirali kot bolezen korenin in gomoljev. Toda vse kaže, da se bo moral del človeštva tej zatirani in grdo obtoženi bakteriji zahvaliti za večji kos kruha. Kmetijski strokovnjaki so namreč odkrili, da bi ta bakterija lahko pomagala ozeleniti puščave. Že pred leti je rastlinski patolog Gay Strobel zapazil, da-so jablane, katerih korenine so bile »okužene« z rhizogeno, bolje prenašale sušna obdobja kot »neokužena« drevesa. Po sledeh teh ugotovitev so šli strokovnjaki izraelskega kmetijskega raziskovalnega instituta, ki so ob Strobelovi pomoči opravili nekaj poskusov v puščavi Negev. Namerno so omogočili vdor bakterij v notranjost korenin izbranih mandljevcev in oljk. Tri mesece kasneje so bile posledice že očitne: »okužena« drevesa so razvila Sonce hladi Koristen izum za nerazviti svet — Za zdravila Kadar nerazviti svet prizadene kakšna katastrofa ali epidemija bolezni, lahko razviti svet sicer pomaga, vendar so težave z dostavo in še večje s skladiščenjem medicinske opreme in zdravil. Še posebno oteževalno je dejstvo, da se nerazvite države nahajajo v toplem podnebnem pasu, kjer so nujni hladilniki za spravilo zdravil in krvne plazme. Žadnji izumi v proizvodnji hladilnikov so kot nalašč za takšne primere, saj so v Veliki Britaniji izdelali tako ime-imenovane sončne hladilnike. Hladilne omare so neodvisne od siceršnjih energetskih virov, elektrike ali generatorjev, ki jih poganja bencin ali nafta, saj črpajo energijo naravnost od sonca. V ta namen imajo hladilniki vgrajene solarne plošče, ki pretvarjajo sončno energijo v električni tok, ta pa napaja akumulatorje. Tako lahko hladilnik vzdržuje potrebno nizko temperaturo ves dan in vso noč. Svetovna zdravstvena organizacija preskuša zdaj hladilnike v Indiji, na Filipinih, v srednjeameriških in afriških državah. Nove naprave bodo namreč potrebovali, ko bodo začeli z velikim svetovnim načrtom zaščito otrok pred nevarnimi otroškimi boleznimi. Res, da so zaenkrat hladilne omare dokaj drage, vendar so trpežne in dolgotrajne. Med drugim tudi zaradi tega, ker imajo manj delov kot običajni hladilniki. ZADNJI JESENSKI LIST podeželju. Zelo prijetni ljudje. Vem, da ste jo radi videli, ona pa je tudi kar prirasla k vam. Mislim, da bi bilo dobro, dajo obiščete.« Dalje ni bral. Pismo je bilo pisano že pred nekaj tedni. V tem času je že bil na upravi sirotišnice. Dali so mu naslov. Upraviteljica je pripovedovala, kako je deklica jokala ob ločitvi od svojih sovrstnikov. Prav to ga je tudi zadrževalo, se še ni podal na obisk. Težko je prenašal otroške solze. Ob slovesu pa bi jokala. Obotavljal se je tudi zaradi novih staršev. Zdaj je sklenil,, da jim bo prej pisal in prosil za njihovo mnenje. Odpeljal se je v megleno jutro. Skoz okno je gledal žalostno sivo pokrajino. Samotni griči, prazni vinogradi, golo drevje. Se vlak ropoče utrujeno, zaspano. V srcu pa je utripal sladek nemir, veselil se je bližajočega se srečanja. V mislih je zopet videl srečanje ob igrišču. Prvič, ko je slučajno šel tam mimo in videl razigrane sirote, je sedel na bližnjo klop in odložil klobuk. Še opazil ni, da je s klobukom pokril kopico rumenega peska. Pritekla je deklica, postavila svojo vedrico s peskom zraven klobuka in ga nezaup-no gledala: Tako živo jo zdaj vidi: drobna, v copatkah na boso nogo, v kratkih hlačkah. Rdečelasa. Ko jo je vprašal, kaj bo naredila iz tega peska, je hitro izpraznila svojo vedrico in stekla nazaj. Šele ko je prinesla večkrat in zraven klobuka napravila hribček, je resno odgovorila: »Igrala se bom!« Ko je čez nekaj dni že z zanimanjem prišel do igrišča in sedel na isto klop, gaje deklica takoj opazila. Pritekla je in mu prav zaupno rekla: »Danes se ne bom tukaj igrala, danes delam cesto za mravlje.« Obiske je opazila vzgojiteljica in mu je dovolila, da lahko otrokom kaj prinese. Tako je nastalo nenavadno prijateljstvo. Zadnjikrat sta bila skupaj, ko je že padalo listje. Pritekla mu je nasproti in takoj vprašala: »Danes pa nisi pozabil robčka? Nekoč je opazil, kako si na skrivaj briše nosek z rokavom oblekice, in ji je obljubil, da. ji bo kupil robček. Robčke je sicer kupil, a nekam odložil in jih pozabil prinesti. Zdaj jih je prinesel in zavitek izročil deklici. Odhitela je k vzgojiteljici, da pokaže, kaj je dobila. Takoj se je vrnila in šepetaje rekla: »Jaz sem dobila robčke, zate bom pa ujela metuljčka!« Šele zdaj je opazil, da nekaj otrok teka bogatejše listje in krepkejše deblo v primerjavi z enakimi »neokuženimi« drevesi; prav presenetljivo za tamkajšnje puščavske razmere. Po teh poskusih so opravili še druge in tako zdaj v puščavi rastejo oljke, mandljevci, jablane, slive, češnje in marelice, vsa drevesa »okužena« z blagodejno bakterijo, ki jih dela odpornejše proti suši in jim v neprijaznih razmerah spodbuja rast in s tem tudi veča koristnost dreves za ljudi. • V Ves čudež je skrit v »genskem inženiringu«, ki ga je sposobna opraviti bakterija, če smemo uporabiti izraz iz človekove dejavnosti za naravne procese. Ko namreč bakterija vdre v korenino drevesa, odda v gensko snov gostitelja svobodno se gibajoč del svoje DNK, nakar začno rasti tanke bele in obilne koreninice. Lepša mesta Novo sredstvo v boju grafiti — Poceni Plot ni pravi plot, dokler ni na njem napisanih nekaj lascivnih besed, pravi modro ljudstvo, ki pač odlično opaža, kaj se dogaja okoli njega. Res so javne površine pogosto popisane z najrazličnejšimi napisi, ki segajo od namigov na spolne organe in dejanja, izrazov navdušenja nad športnimi in rockovskimi zvezdami pa vse do parol, ki izražajo sprejemljiva in nesprejemljiva politična gledišča. V razvitem svetu je pisanja po stenah neprimerno več kot pri nas in mestne može pogosto boli glava zaradi napisov, ker jih je zelo težko odstraniti, čez noč pa se pojavijo novi. Ker tistih, ki imajo tovrstno anonimno dejavnost za sodobno umetnost, ni prav veliko, oziroma so v občutni manjšini, če jih primerjamo s tistimi, ki jim napisi in čečkarije pomenijo onesnaženje in packarijo, je razumljivo, da so mnogi sprejeli z olajšanjem novico, da je neko britansko podjetje začelo proizvajati snov za zaščito zidov, ki bo v mnogočem učinkovito pomagala pri borbi zoper grafite. Z novo snovjo napršijo očiščene ali še nepopisane stene, nakar je mogoče vsak napis preprosto odstraniti z navadnimi razredčili tudi potem, ko so se že temeljito posušili. Prednost novega premaza je v tem, da je zelo poceni, preprosto se nanaša, dopušča, da zid diha, in je popolnoma nevtralen. V podjetju so potrebovali kar dve leti, da so ga razvili. Upajo pa, da bo šel dobro v denar. po travniku parka, kamor je odhitela tudi deklica. Lovili so listje, ki je v rahlem vetru krožilo po zraku in počasi padalo. Deklica je kar kmalu pritekla nazaj in mu vsa zasopla podala rdeč topolov list. Zdaj se pelje na obisk. Njeni novi starši so ga z veseljem povabili. Pri sebi ima lepa darila. V mizarski delavnici, kjer je delal pred upokojitvijo, je napravil skrinjico na dva obroča ^ pozlačeno ključavnico in ročajem. Izročil ji bo ključek, naj odklene in dvigne pokrov. Med drugimi stvarmi je na dnu skrinjice spravljeno najdražje darilo — v črnem okvirju na zelenem žametu pod steklom stisnjen temnordeč topolov list. Spomin na zadnje srečanje. To bo pogledala, sirota! In spet se bo stisnila k njemu zaupno in krepko kot k očetu... Vlak vozi Utrujeno, zaspano. Pri oknu sedi samoten starček. Prav takšen kot gola jesenska pokrajina — siv, zapuščen, nepotreben. Gleda skoz okno, se pogovarja s sopotniki, v mislih pa je drugod in drugačen. Nič več siv, nič več nepotreben. V srcu se zbuja že zdavnaj pozabljeni mladostni nemir. Spet čuti svojo prisotnost v času in prostoru' in se zaveda, da ni več sam. Nekdo ga potrebuje in čaka. Iztegnil bo roko v pozdrav in k roki bo stisnila svojo rdečelaso glavico njegova deklica, njegov zadnji jesenski list. ANTON DAUGUL M S I S I I s I I N I \ I S I s I s * s I s I s I % I H I I s I N I S I \ I s I s I N IZGINILA VLEČNA VRV — V času med 11. in 14. oktobrom je neznanec z gradbišča črnomaljskega GOK na gozdni cesti v kraju Rokan pri Starem trgu ukradel jekleno vlečno vrv. Taje bila spravljena na tam parkiranem traktorju, delovna organizacija pa je s krajo oškodovana za več tisočakov. OKRADEN ZAPOROŽEC — 61-letni Jože Korošec iz Gabra pri Semiču je nedolgo tega pripeljal k mehaniku svoj osebni avto »Zaporožec«. V noči na 14. oktober pa je nekdo delavnico črnomaljskega obrtnika Eisindle-rja obiskal, vlomil v navedeno vozilo in odnesel iz njega stvari v vrednosti 20 tisočakov. Storilca še iščejo. ODPELJAL AVTO — Marko Krajšek z Vrha pri Trebnjem je prejšnji teden prijavil miličnikom, da mu je nekdo 17. oktobra okoli 18.30 ukradel osebni avto, ki je stal parkiran pred stanovanjsko hišo v Trdinovi ulici. Tatu je olajšalo delo dejstvo, da so bili v vozilu »nameščeni« kontaktni ključi. Krajšek je z vozilom izgubil najmanj 120.000 din, voznika pa še iščejo. RAZBIJAL IN GROZIL — V nedeljo so miličniki pridržali do iztrez-nitve 23-letnega Roberta Turka z Rat-eža. Mladenič je doma razbijal in grozil očetu, zato ga čaka še pot k sodniku za prekrške. PO DOLENJSKI DEŽELI • Letošnja vinska letina ima zelo konkreten odziv tudi pri hudodelcih. Prejšnji teden je nekdo vlomil v vikend Martina Gazvode iz Gotne vasi na Vinjem vrhu. Namesto vina, ki ga verjetno ni bilo v zadovoljivih količinah, je storilec odnesel radiokasetofon, kavni mlinček, električno namizno uro in brivnik. • Kako lahkomiselne so naše živali! Prejšnji teden so prebivalke kokošnjaka Franca Dimca iz Dolenje vasi pri Čatežu pozabile zapahniti vrata za seboj, kar je še kako prav prišlo neznanemu ljubitelju njihove mesnine. Kar deset kokoši je moralo z neznancem v noč, njihovo vrednost pa so možje postave ocenili prav toliko tisočakov. • Konec minulega tedna pa je bil za dolenjske rejce malih živali še posebno turpben. Jože Glavan z Roženpolja je bil v eni sami noči ob 10 parov kokošjih perutničk in mesnino petih zajcev, Olga Gore iz Dolnjih Selc kar ob 14 zimsko odebeljenih kokoši, njen sovaščan Vinko Anžlovar pa jeobjutranji kontroli pogrešal šest kokodajsk. Stotaki postali tisočaki Od konca prejšnjega tedna veljajo nove, višje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov Konec minulega tedna je tudi v praksi zaživel nov »cenik« kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, prilagojen ne le teži posameznih kršitev, pač pa predvsem sedanji vrednosti dinarja. In priznati moramo, da je ta cenik izredno visok. Kazni na njem so nekajkrat višje od dosedanjih, te so bile, resnici na ljubo povedano, v nekaterih primerih res že prav smešno nizke in zagotovo bo poslej marsikdo dobro premislil, preden se bo zavestno podal v kršitev predpisov. Pa tudi če bo ostalo le pri tem, bo novi cenik svojo vlogo že opravičil. Ali se bo zategadelj kaj bistveno spremenila tudi varnostna podoba na naših cestah, pa bomo videli že kmalu. Še kako se bo poslej splačalo premisliti, ali se na cesto podati privezan z varnostnim pasom ali ne! Vo2nika in sopotnika, ki tega ne bosta storila, čaka nova denarna kazen: 500 din. Enak znesek bo moral plačati tudi voznik, ki bo na prednjem sedežu vozil otroka, starega manj kot 12 let. Ta kazen se kaj lahko še poviša. V primeru, da se voznik zavoljo te kršitve zaplete v prometno nesrečo, bo moral plačati 1.000 do 3.000 din kazni. In ko smo že pri otrocih: miličnik to lahko na kraju prekrška s 1.500 din kaznoval voznika, ki prevaža otroke s posebnim vozilom, to pa ni označeno s posebnim znakom. Zelo visoke kazni čakajo lju- bitelje hitre vožnje. Kdor bo prekoračil predpisano hitrost, pa najsi gre za cesto v naselju ali izven njega, bo moral miličniku odšteti 2.500 din. Enaka kazen bo doletela tistega, ki v meglenih jutrih na avtomobilu ne bo prižgal luči. Če pa bi bilo kaj od naštetega vzrok za nesrečo, bodo kazni še nekajkrat višje: od 4.000 do 25.000 din ali pa zapor do 60 dni. Dejstvo, da je Dolenjska vinorodna pokrajina, bo nekaterim poslej še kako hodilo navzkriž. Voznika« motnimi očmi za volanom bodo požirki stali pri sodniku za prekrške od 4.000do 25.000 dinarjev, za nadomestilo je predvidena zaporna kazen do 60 dni. Če pa bi vinjenost zakrivila še morebitno nesrečo, znaša kazen od 5 do 30 tisoč dinarjev. Tak znesek bo moral odšteti tudi tisti, ki bo skozi križišče zapeljal pri rdeči luči. , Za konec nekaj najvišjih kazni. Voznik, ki bo sedel za volan navzlic začasni prepovedi vožnje, bo moral plačati od 25.000 do 30.000 din kazni, prav toliko bodo morali odšteti vozniki avtobusov ali tovornjakov, če bodo vozili brez odmora dalj od pet ur. Kazen za nesrečo, ki bi bila posledica teh kršitev, je od 40.000 kar do 500.000 din! Za sodišča pomeni veliko olajšavo dejstvo, da preobremenjenost tovornjakov ne bo več štela za gospodarski prestopek, pač pa le za prekršek. To pa ne bo pomenilo nikakršne olajšave za kršitelja. Sodnik za prekrške jim bo lahko odmeril 25.000 do 30.000 din kazni, hkrati pa bo lahko kaznoval še odgovorno osebo, če je seveda takšen prevoz dovolila, s 5.000 do 30.000 dinarji kazni. Sicer pa, to je le nekaj od predvidenih novosti in zagotovo jih je nekaj, ki so v teh dneh, kar velja novi cenik, te novosti že izkusili na lastni koži. In če bo držalo to, da smo najobčutljivejši prav pri denarju, potem bi se moral spremeniti tudi naš odnos do varnosti v cestnem promeru. B. BUDJA Gasilstvo na »sm irtn ipo ISl telj ji«? Novo mesto: z 0,40-odstotno prispevno stopnjo ne bo mogoče obdržati niti sedanje zelo siromašne ravni požarnega varstva — Vse večje naloge Zapor za medicinsko sestro Pravnomočna sodba zoper Ljudmilo Leskovšek se glasi: dve leti in pol zapora in vrniti denar_ KOČEVJE — Višje sodišče v Ljubljani je tedni zavrnilo pritožbo javnega tožilca in zagovornice obdolžene Ljudmile Leskovšek, zobne asistentke, in potrdilo sodbo kočevske enote temeljnega sodišča Ljubljana, s katero je bila obdoiženka spoznana za krivo poneverbe in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, za kar ji je bila izrečena enotna kazen dve leti in 6 mesecev zapora. V kazen ji je vštet prestani pripor od 27. julija do 3. novembra 1981. Hkrati je dolžna plačati stroške kazenskega postopka, izrečen pa ji je tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, povezanega z upravljanjem družbenega premoženja za dobo 5 let. Obsojenka je dol- VLOM V GOSTILNO ŠENTJERNEJ — V noči na 15. oktober je neznanec vlomil v gostinski objekt 40-letnega Jožeta Laknerja z Rakovnika pri Šentjerneju in mu iz spalnice odnesel 100 tisočakov gotovine. Storilec je nato obiskal še točilno mizo in iz nje vzel 20 zavitkov cigaret F-57. Za neznancem tačas še ni otip-Ijivejših sledi. Smrt med delom Huda delovna nezgoda v črnomaljskem Beltu ČRNOMELJ — Prejšnji leden je prišlo v črnomaljskem Beltu do hude delovne nezgode, v kateri je izgubil življenje 37-letni delavec Tomo Jarnjevič. Kot je pokazala preiskava, je Jarnjevič pred nezgodo stal na dva metra visokem betonskem zidu prav blizu betonskega stebra. Ob premikanju konzolnega dvigala pa je Jernjeviča kabina stisnila prav ob ta betonski steber, ob katerem je poškodovanec še nekaj časa drsel, nato pa padel dva metra globoko. Poškodbe, ki jih jeob tem utrpel, so Me tako hude, da jim je podlegel že med prevozom v novomeško bolnišnico. Novomeški zavod za požarno varnost in občinski sis za varstvo pred požari opozarjata in dokazujeta, da z denarjem, ki bi ga tako zbrali, ne bo mogoče niti ohranjati sedanje ravni požarne varnosti in gasilstva v občini, zlasti poklicne gasilske enote, kaj šele da bi omogočili kakšen razvoj. V stanju, v kakršnem sta danes požarno varstvo in gasilstvo v občini, pa je ohranjanje ravni veliko veliko premalo. Znano je, da je požarna varnost v občini slaba. Hudo zaostajamo predvsem v razvoju poklicne gasilske enote, tako po opremi kot po kadrih. Dosti na boljšem ni niti prostovoljno gasiltvo, ki pa je zaradi velikosti občine in Števila naselij izrednega pomena. V takem položaju so tudi sesta-vljalci planskih gradiv za naslednje srednjeročno obdobje v veliki zagati. Da bi dobili stališča združenega dela občine o tem, v kakšnem obsegu začrtati požarno varstvo za prihodnjih pet let, je vodstvo sisa preteklo sredo organiziralo posebno problemsko razpravo, saj v javni razpravi niso dobili nobenega stališča ali pripombe na trovariantni osnutek plana. Žal tudi po zadnji razpravi zadeve niso bistveno jasnejše. Udeleženci, predstavniki No-volesa, Krke, Študijske knjižnice, Doma starejših občanov. Javnih skladišč in še nekaj organizacij, so si bili sicer povsem enotni, da v Novem mestu potrebujemo močno, strokovno usposobljeno, sodobno opremljeno poklicno gasilsko enoto, ki bo v vsakem trenutku sposobna hitro in učinkovito intervenirati tudi v najzahtevnejših primerih. Tu sploh ne gre več le za požare, ampak še za vse mogoče nevarnosti ekoloških katastrof. Nekaterim je pri tem povsem jasno, da to veliko stane, še posebno, ker je stanje tako slabo, medtem ko drugi še vedno le ponavljajo, da prispevne stopnje v prihodnje ne smemo povečevati. Kaj in kako bo, še ni znano. Če bo izvršni svet vztrajal pri stopnji 0,40 odstotka, je jasno, da ne bo mogoče obdržati niti sedanje, zelo siromašne ravni požarnega varstva. Izvršni svet je sicer predlagal, naj bi za opremljanje gasilstva pač šli po poti dodatnega združevanja sredstev združenega dela mimo prispevne stopnje. Tako bi morali zbrati vsaj 11 starih milijard, potem bi stopnja 0,40 morda celo zadostovala za »življenje«. Vsekakor naj bi stroka, so menili udeleženci razprave, izdelala podrobni načrt, kaj bi tak rajon (ne le novomeška občina, ampak vsa Dolenjska) potreboval za učinkovito požarno varstvo. Na tej osnovi naj bi potem naredili pošten investicijski program z izračunom, koliko to stane, in nato določili prispevno stopnjo. Potrebe pa so take, da bo verjetno potrebna višja prispevna stopnja dodatno združevanje, je ocenil stanje eden od razpravljalcev. Z. LINDIČ—DRAGAŠ SMRT NA TRAČNICAH DOLNJI PODBORŠT — 59-letni Janez Prosenik iz Paradiža se je 17. oktobra ob 9.50 peljal z osebnim avtom po cesti med Dolenjim Podbor-štom in Nemško vasjo. Še na Podbor-štu je z avtom zapeljal na nezavarovan -železniški prehod, pri tem pa ni upošteval znaka »stop«, ko je po progi pripeljal potniški vlak. Ta je trčil v vozilo, pri čemer je Prosenik dobil hude telesne poškodbe in jim je že na kraju nesreče podlegel. NE ♦ PREHITEVAL V SMRT — V petek je prišlo na magistralni cesti med ČOLN JE ODPLAVAL PAVIČIČI — Konec prejšnjega tedna jc neznan storilec ukradel čoln, last 56-letnega Franca Bohteta iz vasi Pavičiči. Slednji je imel plovilce privezano k drevesu ob obrežju Lahinje, tatvina pa ga je »stala« 30 tisočakov. Ljubljano in Zagrebom pri Lešnici do hude prometne nezgode, v kateri je izgubit življenje 45-letni Mehmcd Avdič iz Novega mesta. Avdič se je peljal z osebnim avtom po cesti proti Zagrebu, pri Lešnici pa prehiteval drugo vozilo. Takrat mu je nasproti pripeljal tovornjak, ki gaje vozil 22-letni Gabrijel Kržič iz Kožljeka. Pri silovitem čelnem trčenju sc je Avdič smrtno poškodoval, nastalo materialno škodo pa so ocenili na 680 tisočakov. Presunljivemu cviljenju zavor na rob V Novem mestu letos že 11 nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci Koliko tragike v navidezno rutinskem miličniškem poročilu! »Torek. 15. oktober: 27-letni Jože Kobler iz Jedinščice se je ob-14.30 peljal z osebnim avtom po Cesti herojev v Novem mestu proti Ločni. Ko je pripeljal z neprimerno hitrostjo do prehoda za pešce, mu je iz leve strani po prehodu pritekel pred vozilo 7-letni Darko Derajič. Voznik zaradi prevelike hitrosti avtomobila ni mogel pravi čas ustaviti, tako da je otroka zadel, pri čemer ga je vrglo na pokrov prtljažnika, da se je kakšnih petnajst metrov vozil na njem. doki er ni zdrknit na cesto in obležal. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v novomeško bolnišnico.« Bitka zdravnikov in mladega telesa za življenje še danes, ko pišemo te vrstice, ni docela dobljena. Zdravniki novomeške bolnišnice so en tak boj letos že izgubili. Zares nenavadno kruta in tragična je letošnja kronika prometnih nesreč na novomeškem območju, v katerih so udeleženi otroci. Do petka, 18. oktobra, jih je bilo kar 11, v njih pa je en otrok izgubil življenje, 8 je bilo hudo poškodovanih in trije lažje. V primerjavo le. da je bilo lani v celem letu le šest tovrstnih prometnih nezgod. Nesrečno naključje ali kaj več? Skoroda bi si upali trditi, da oboje. Spomnimo se vnovič 15. oktobra. Ura je bila. kot rečeno, 14.30, pločniki ob najprometnejši novomeški vpadnici polni šolarjev, tistih najmlajših, ki so se vračali iz celodnevne šole. Narije se. kot običajno, ni nihče oziral. Vozniki so pogumno pritiskali• na plin, ' čeprav je prav tista cesta že večkrat poprej terjala žrtve med otroki. Tudi tokrat so bili prepuščeni sami sebi kot pač že vse od odprtja šolskih vrat. Izjema je prvih nekaj septembrskih dni, ko je bilo tu in lam le videti kakšno miličniško uniformo, dvakrat pa celo vozilo z radarjem. Očitno pa je voznikom od tega prizora že zdavnaj splahnel strah iz kosti. Tako sta po današnjih tovrstnih novomeških izkušnjah pravzaprav le dve rešitvi: ali preseliti šolske ustanove na Glavni trg, kjer miličniki dežurajo domala ves dan in trgajo lističe z mandatnimi kaznimi za nepravilno parkiranje, ali pa vendarle vsaj v najkritičnejših urah v okolici šol, še posebej na Cesti herojev, zagotoviti nadzor nad prometom. Sicer tudi številka !l ob koncu leta ne bo dovolj velika. B. BUDJA REŠEVALNA AKCIJA — Požari naši družbi iz dneva v dan povzročajo ogromno materialno škoo. Kako reševati naše največje bogastvo, človeška življenja, so ob spremljanju številnih gledalcev v petek popoldne v blokih na Dr-ski prikazali člani gasilskega društva iz Šmihela, okrepljeni s člani gasilskega društva Podljuben, ter pripadnice civilne zaščite z Drske. Pri akciji so uporabljali reševalno vrečo Elan, ki je posebej primerna za spuščanje ljudi z visokih zgradb, (foto: Tone Jakše) žna plačati Zdravstvenemu domu Kočevje—Ribnica še znesek 100.705,85 din s 7,5-ddstotnimi zamudnimi obrestmi od 1. januarja 1978 dalje. Sodba je pravnomočna. Zobna asistentka Ljudmila Leskovšek je, kot smo v našem listu že pisali, v Zdravstvenem domu Kočevje—Ribnica zadržala od 1. januarja 1976 do 24. novembra 1978 znesek 100.705.85 din gotovine, ki jo je kot participacijo z zobozdravstvene storitve pobirala od pacientov. Hkrati je takrat vedoma vpisovala v blagajniški dnevnik neresnične podatke. Zdravstveni dom Kočevje—Rib" nica je sicer zahteval, da mu je Ljudmila Leskovšek dolžna povrniti 215.654,50 din z obrestmi od 1. janu-rja 1978 dalje, vendar je sodišče menilo drugače in za preostali znesek napotilo vodstvo Zdravstvenega doma Kočevje—Ribnica v zasebno tožbo. J. P-' UKRADLA KAD IN PLOŠČICE MIRNA — 24-letni Petar V. in dve leti mlajši Ivica V. iz Vukovega brda pri Jastrebarskem sta utemeljeno usumljena, da sta v noči na oktober z gradbišča stanovanjskih blokov na Mirni ukradla litoželezno kad in več kvadratnih metrov plošctc-Mladeniča sta se z ukradenimi stvarm1 odpeljala proti Novemu mestu, kjer pa so ju miličniki ustavili in kmalu ugoto" vili izvor ukradenih stvari. V požaru za osem milijonov dinarjev škode^ Otroška igra kriva kat0' strofalnega požara^, GOLEK PRI VINICI — Vpetek je prišlo v Goleku pri Vinici do katastrofalnega požara, ki je P° doslej znanih podatkih povzročili okoli 8 milijonov dinarjev škod6' Ogenj je zajel gospodarsko poslopJ6 64-lctnega Ivana Stegneta. Kot Je pokazala preiskava, je požar zakf vil petletni otrok, ki se je igro* 1 vžigalicami. Plameni so gospodarsko poslopJe povsem uničili, zraven pa še v njen1 shranjeno orodje, kakih 50 ton sena. 50 kubikov koruzne silaže, več kub*' čnih metrov smrekovih in hrastovih desk, puhalnik za seno, traktorsko škropilnico, motorno kolo Tomos, okoli 25 vreč umetnega gnojila, -tisoč kilogramov apnenčevega pra' hu za izbojševanje rodnosti zemlje* 20 vreč apna, da ne naštevamo v nedogled. Škoda je, kot že rečeno; ogromna, požar pa so pogasi prostovoljni gasilci in vaščani bi* žnjih vasi. Le polovica brezhibnih Danes še zadnja med petimi preventivnimi akcijami — Od 178 osebnih avtomobilov 91 brezhibnih NOVO MESTO — Sreda popoldne. Povsem običajen delavnik. Z miličniki in uslužbenci novomeškega AMD se odpravljamo v akcijo, ki jo je pripravil občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Naš cilj je že iz teh nekaj skopih besed jasen: preveriti, kdo, kaj in kako se vozi po naših cestah. To je bila predzadnja med petimi predvidenimi akcijami na novomeškem območju. Zadnja je na programu danes. Kje, je seveda »poslovna« skrivnost. Povejmo takoj uvodoma, da seje nekaj, če primerjamo to akcijo s tisto pred nekaj meseci, vendarle spremenilo na boljše. Če nič drugega to, da se je število brezhibnih vozil tokrat le dvignilo nekaj nad polovico, prav tako pa je bila več kot polovica sopotnikov in voznikov privezana z varnostnim pasom. Drugo vprašanje pa je, če lahko takšno ugotovitev štejemo za uspeh. Kaj varnejši se zategadelj na naših cestah zagotovo ne bomo počutili. Za postajališča smo si izbrali Drsko pa zatem še Potok, Prečno in Karteljevo. Na vsakem od ustavljenih vozil, pa naj je šlo za osebni avto, tovornjak, traktor, motorno ali povsem navadno kolo, je bil opravljen podroben tehnični pregled. Za to sta ob obeh miličnikih skrbela predstavnika novomeškega AMD Miran Rifelj in Alojz Pavlič. Najpogosteje se je zatikalo pri svetlobnih napravah in veliko voznikov je moralo, preden so nadaljevali pot, vzeti v roke izvijač in napako odpraviti. Še največjo uslugo smo takim naredili v vasi Potok, saj smo si za usta- vljanje vozil izbrali prostor, vsega nekaj metrov oddaljen od elektromehanične delavnice. Sicer pa poglejmo, kakšne rezultate so prinesle štiri dosedanje akcije. Ustavljenih in pregledanih je bilo 178 osebnih vozil, med katerimi jih je kar 82 imelo napake na svetlobnih in signalnih napravah, 30 vozil je bilo na cesti z neprimernimi gumami, 11 jih je imelo napake na krmilnem in 16 na zavornem mehanizmu, tako da je bilo tehnično brezhibnih vsega 91 avtomobilov. Ob tem zapišimo še, da je bilo 98 voznikov in sopotnikov pripetih, kar 80 pa ne, ter daje imelo vsega 29 vozil vgrajena naslonjala za glavo. Od devetih pregledanih traktorjev jih je bilo 5 brezhibnih, oba ustavljena avtobusa sta bila brez pomanjkljivosti, enako kot obe pregledani motorni kolesi. [Med petimi vozniki koles z SAMI POPRAVLJALI — D»lef največ, kar 82, je bilo napak n* svetlobnih telesnih. Voznikom n| preostalo drugega, kot da so se sami preizkusili v znanju elektromeha-nike. Največkrat uspešno, enkra samkrat je moral na pomoč pris očiti avtoelektričar. motorjem so bili trije br« opravljenega preizkusa cestnop' rometnih predpisov, prav tak od sedmih kolesarjev štirje n*s imeli kolesarskega izpita. ° tem je bilo tudi na| vozilcih n8j denih precej napak. Nai nimo za konec še, daje bilo zarr: nenošenja kresničk opozorjeh' tudi 12 pešcev * ^ g brez- __________________ ZAČELO SE JE NA DRSKI — Sredina akcija preverjanja tehnične ■ ^ hibnosti vozil na naših cestah je bila predzadnja od načrtovanih peti" (0 mesecu. In če lahko o njenih rezultatih zapišemo kaj spodbudnega. i , dejstvo, daje bilo tokrat prvič nekaj čez polovico vozil brezhibnih. P° je bilo stanje še slabše... (Foto: B. B.) Vtisi, primerni jubileju O 20. krosu Dela govorijo nekateri udeleženci NOVO MESTO — Ni ga bilo, ki v nedeljo med 1.800 udeleženci jubilejnega krosa Dela ne bi opravil s progo. Navzlic izčrpanosti so bili na cilju vsi zadovoljni, z izjemo tistih seveda, ki jim je šla po zlu načrtovana uvrstitev. Tak je pač šport, zmaga in poraz sta njegova sestavna dela. Toda poraze so v nedeljo vsi športno sprejeli, iskreno so stiskali roke boljšim, vzdr-žljivejšim, brez kančka nevoščljivosti. Navsezadnje bo že čez leto dni priložnost za nov obračun. Kje, zaenkrat še ni znano. Takole so svoj nedeljski nastop ocenili nekateri: Damjana Markovič Damjana Markovič, učenka OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in Članica novomeške reprezentance: "Za kros sem se pridno pripravljala tja od počitnic, zadnje tedne pa sem vadila Kar 4-krat v tednu. Seveda na tak uspeh še v sanjah nisem pomislila, računala sem na uvrstitev okoli 20. "testa. Tak rezultat je zame seveda velika spodbuda. Če bom v bližnji Prihodnosti še dosegla podoben rezultat in če bo seveda tudi v šoli ^se y redu, se bom nemara povsem apisala atletiki « je izjavilo skro-thno dekle iz Podturna. Grega Suhadolnik iz Velenja, zmagovalec med mlajšimi mladinci: »Čeprav mi proga ni najbolj ležala, saj je večji del potekala navzdol in je lahko na njej zmagal tudi kdo, ki ni štel med favorite, sem 1. mesta seveda zelo vesel. Še posebej zato, ker se na kros nisem posebej pripravljal, saj je tekmovalna atletska sezona že mimo. Nasploh lahko za letošnjo zaključno prireditev v Novem mestu rečem, da je lepo uspela in da so zmagovalci zares najboljši tekmovalci.« Ljiljana Mihovljanec iz Celja, zmagovalka med mlajšimi mladinkami: »Kako, da ne bi bila vesela Grega Suhadolnik Ljiljana Mihovljanec zmage, še posebej pa, kersem tako ubranila prvo mesto, ki sem ga osvojila že na lanskem krosu v Litiji. Če sem iskrena: zmago sem pričakovala, saj se z atletiko ukvarjam že dalj časa, poleg tega je moja disciplina tek na srednje proge. Proga in vse tukaj v Novem mestu je odlično pripravljeno, na roke nam je šlo tudi vreme, tako da nam bo 20., jubilejni kros Dela, ostal vsem še dolgo v spominu.« B. B. Porfovald je v nedeljo oživel Okoli 1.800 udeležencev na jubilejnem 20. krosu Dela v Novem mestu—Pohvale organizatorjem — Novomeška zmaga pri starejših mladincih_ NOVO MESTO — Rekord resda ni bil dosežen, a vendar je nedeljski jubilejni 20. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela v Novem mestu povsem uspel. Okoli 1.800 tekačev in tekačic iz 49 slovenskih občin se je pomerilo v kar osemnajstih kategorijah, od najmlajših, komaj 12-letnih pionirjev in pionirk, do ngjstarejših. Ob tem pa je potrebno povedati, daje bila novomeška prireditev le zaključek celoletnih tekmovanj, v katerih seje na občinskih krosih pomerilo kar 200 tisoč udeležencev. Številka, ki vzbuja spoštovanje in potrjuje vse večjo popularnost tekov v naravi. Po nekajminutni zamudi, ki pa ni prav v ničemer zmanjšala vtisa o dobri organizaciji prireditve — pohvale za to gredo novomeški ZTKO — seje ob 10.45 pričelo zares. Na progo seje najprej pognalo 134 najmlajših pionirjev, ki so morali preteči kilometer dolgo progo. Potem se je vrstil start za startom, vse tja do 14. ure, ko so kot zadnji na 5 kilometrov dolgo progo krenili starejši veterani. Preveč prostora bi potrebovali, ako bi hoteli našteti vse najboljše v posameznih konkurencah, ostanimo raje pri dosežkih dolenjskih tekmovalcev. Morda so nekateri resda pričakovali več, a tudi končno 5. mesto v skupnem seštevku za ekipami Kranja, Celja, Maribora in Tržiča je lep uspeh, še posebej, če k temu prištejemo nekaj odličnih nastopov v posameznih kategorijah. V prvi vrsti velja to za ekipno novomeško zmago med starejšimi mladinci, ki stajo s 1„ oziroma 2 mestom priborila Fabjan in Vidmar. Med ostalimi rezultati omenimo ekipno 5. mesto Novega mesta med' mlajšimi pooni-rkami pa četrto mesto Markovičeve in OŠ Baza 20 med mlajšimi pionirkami B, nadalje ekipno 3. mesto Novega POKAL PIRANA NOVOMEŠČANOM PIRAN —Mladi novomeški namiznoteniški igralci so dosegli pred dnevi lep uspeh na tradicionalnem turnirju za »Pokal Pirana 85«. Med ekipami Pirana A in B, Vrtojbe, Izole, Nove Gorice, Kobarida in Ilirije so Novo-meščani zmagali in osvojili lep pokal. Prav tako je Novomeščanom pripadla zmaga v posamični konkurenci. Med 36 posamezniki je slavil Marjan Hribar, medtem ko je Dušan Kočevar delil 3. in 4. mesto. Ob slabi igri še slaba taktika poraz novomeških odbojkarjev v II. zvezni ligi — Igra daleč za sposobnostmi ekipe — Tudi slabo vodenje — Nova zmaga Kočevk v slovenski ligi NOVO MESTO — Številni gledalci v domala polni športni dvorani pod p arofom so v soboto razočarani odhajali domov. Pa ne toliko zaradi poraza 'onirjevih odbojkarjev v 3. kolu II. zvezne lige proti ekipi Modriča Optime, pač pa ' vsem zaradi spoznanja, da igra Novomeščanov daleč zaostaja za njihovimi P°sobnostmi, da so igralci daleč od svoje forme in da je bila večina njihovih J*?topov na lanskem prvenstvu precej boljša od sobotnega, in to ob dejstvu, da seje 'Pa letos igralsko precej okrepila. .Ptiča k Modriie n'kak, ovati je bilo, da bo vrsta trd oreh za Novomeščane, su or Pa ne, da bodo tako nadigrali c, Boljši so bili od njih v vseh d0jJ,en,.'P' odbojkarske igre, tudi edini n^raču' n'Z ^ovome^anov 8re Bolj rne to n Hircjn° slab sprejem servisa, igra na Cii.; ’ domala brez sleherne kombina- le}er Popuščanja gostov in njihove [tv nc !8rc- Pionirjevih igralcev enos-iire P n' Bilo moč spoznati. Še zmeraj s*ab sprejem servisa, igra na cijtRomala brez sleherne kombina-narr( 'aahovitosti, neuspešni bloki, za v°den pa izre(in0 slaba taktika in Je s klopi — takšne so bile glavne značilnosti sobotne Pionirjeve igre. Očitno v vrstah novomeškega drugoligaša ni vse tako, kot bi moralo biti, tudi začetni optimizem, ki je postavljal ekipo celo med favorite prvenstva, je splahnel. Morda ne bi bilo napak, če bi v klubu analizirali dosedanje nastope in poiskali vzroke slabe igre. Za ukrepanje je še čas. V soboto pa se je nadetjevalo tudi prvenstvo v obeh republiških ligah. Igralci Kočevja novinci v ligi, so po pričakovanju ostali doma praznih rok besedo imajo številke odbojka kn1.' zyEZNA LIGA, moški, 3. 0ps.,O: PIONIR — MODRIČA p * M A 1:3 (-8,-13, 13,-3) pu !')n'r: Vernig, Babnik, Gre-Ce * ’ Komadina, Brulec, Primc, Prah krbe’ Pelkovlč' Smrke, dinLESTV|CA: 1. Metalac in Je-^ t'0 Interplet po 6, 8. Pionir 2. Koc !• ko*u 'grajo Novomeščani v Novim Zagrebom. Ko'(V,OL- moški, 3. KOLO: ,6 f.EvJE — SALONIT 1:3 (-3, kV8.) Bra'( fv-ie: Polovič, Papež, Hvala, vec Merhar, Marinčič, Kri- LEstoIIa Flsal>Miklič- "i dr. ^-A: 1. Partizan Narod- 0, m ,n Mežica po 6, 12. Kočevje karnnik *C°'U PotuJei° Ko£evri v Ko>r,?L- ženske, 3. KOLO: 3:21 it E — PARTIZAN VIČ k1'!5’ .*4, -12, 12, 8). Ahac ~JC; M- Kočevar, Turk, l)ran’, °rnik, Drobnič, Levstek, Puj j,. aPuB, Piškur, K. Kočevar, Lp« r>. &. 1 iz^y*CA: 1. Paloma Branik ?očevje 4. potujejo v soboto k rokomet KRŠKO— DVZ PONIKVE 18:25 (10:13) Krško: Kastelic, Manček 7, Glaser 5, Junkar, Šerbec 6. Fink, Malgaj, Capi, Iskra, Kuljančič, Kovačič. DVZ Ponikve: Jambrovič, Fink, M. Strnad 3, D. Strnad 2, Kočevar, Lenarčič, Pugelj 1, Doblekar 5, Vujinovič 11, Bambič, Meglič. LESTVICA: 1. Rudar in Astra Jadran po 10, 3. Inles 9,6. Ponikve 5, 11. Krško 1. V naslednjem kolu igrajo: Rudar — Inles, DVZ Ponikve — Astra Jadran,, IUV Usnjar — Krško. SRL, ženske, 7. KOLO: ISKRA — ALPLES 35:29(18:14) Iskra: Bolte, Gorenc 4, Dolar 5, Kegljevič, Radovan, Turk 4, Selan, Rangus 4, Vide 11, Kovačič 5, Jakše, Kos. NOVO MESTO - FERRO-TEHNA 24:19(15:10) Novo mesto: Udovč, Veselič, Žagar. Blažič 6, Zupančič 3, Iličin 2, Kramar 4, Abazovič 1, Simončič 1. Mršnik 7, Jerman. FUŽINAR — IT AS KOČEVJE 19:16 (10:9) Itas: Filipovič, Klarič, Fajfar 3, Abramovič, S. Jerič 6, M. Jerič 3, Bajtovič 4, Zalar. Saftič, Štefani-šin. LESTVICA: 1. Iskra in Novo mesto po 10 točk, 11. Kočevje 3. Pari naslednjega kola: ltas Kočevje — Burja. Branik — Novo mesto, Fužinar — Iskra. M^muški, 6. KOLO: INLES lnlev^RyA ?4:21 (11:10) ........................... E ||cCii' pelze, Deržek 1, T. Ilc I košarka a 3 i A|»h,„i. ar Lovšin. Karpov, 5, Mate 9. Fajdiga 4, ovij. SKL, moški, 2. KOLO: HELIOS —, NOVOLES preloženo mesta pri starejših pionirjih A pa enak ekipni dosežek pri starejših pionirjih B, zatem še 4. mesto Novomeščanov med mlajšimi mladinci, ekipno 2. mesto Brežičank pri starejših mladinkah in 5. mesto Lopatičeve v tej kategoriji. Novomeščani so bili uspešni še v ekipni razvrstitvi članov, kjer so pristali na 5. mestu, med veterankami pa je bila njihova ekipa 6. Oraanizatorji so po koncu tekmovanj prejemali zaslužene pohvale; takšne ocene ni mogel pokvariti niti zaplet, do katerega je prišlo ob objavi rezultatov. Skupni zmagovalec 20. krosa Dela namreč še dolgo ni bil znan, uradnega seštevka pravzaprav tudi danes (v ponedeljek) nimamo, saj je prišlo do zapleta ob pritožbi zaradi nastopa Velenjčana Strkuša med starejšimi veterani. Ker so Velenjčani že odšli, pritožbe ni bilo moč obravna- vati, tako da bo razplet znan šele po končni odločitvi AZS, pokala pa bosta podeljena na decembrski proglasitvi najboljših slovenskih atletov in atletinj. Neuradni končni vrstni red Joie Pečnik, predsednik organizacijskega odbora: »Letošnji kros Dela smo v Novem mestu pripravili tudi zategadelj, da javnosti vendarle pokažemo, v kakšnih pogojih delajo novomeški športniki, še posebej atleti, in da je stadion bratstva in enotnosti nujno potreben obnove. Zlasti če vemo, kako veliki dogodki čakajo novomeški šport leta 1987:4 stoletnica Sokola in 19. zlet bratstva in enotnosti. In če objekta ne bomo uredili do takrat, ga verjetno nikoli ne bomo.« pa je takšen: 1. Kranj 1.117 točk, 2. Celje 1.082,3. Maribor Tabor 1.078,4. Tržič 1.072, 5. Novo mesto 1.057, 6. Ljubljana-Bežigrad 1.006 itd. B. BUDJA iJ i i iI k 'A. TABOR JADRAN — ELAN 2:0 (2:0) SEŽANA — V nadaljevanju prvenstva v OCL — zahod, so nogometaši novomeškega Elana gostovali v Sežani m oslabljeni gladko izgubili. Da bi bila smola elanoycev še večja, se je med srečanjem huje poškodoval Stojan Mesojedec, da so ga morali prepeljati celo v ljubljanski Klinični center. M. GORENC 5. SPOMINSKI TEK SEMIČ — V okviru semiškega krajevnega praznika bo v petek, 25. oktobra, v Semiču 5. tradicionalni spominski tek, tokrat kros. Tekmovanje bo-v vseh kategorijah od cicibanov do veteranov, start pa bo ob 15., uri pred kulturnih} domom. Prijave bo ' TVD Partizan spremljalo uro pred pričetkom krosa, uvrstitve na teku pa se bodo točkovale tudi za športno-rekreativno tekmovanje v krajevni skupnosti. v srečanju s Salonitom in po treh kolih je že jasno, da se bo morala ekipa še kako krčevito boriti za obstanek v ligi. Za razliko od fantov pa kočevska dekleta igrajo vse bolje. Po uvodnem porazu so dosegle že dve zaporedni zmagi in se prebile tik pod vrh lestvice. Navsezadnje jim je tam tudi mesto. B. B. PREDAVANJE O LOFOTIH NOVO MESTO — Alpinistični odsek PD Novo mesto vabi vse ljubitelje gora na zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi pod naslovom »Prva dolenjska alpinistična odprava Lofoti 1985«. Predavanje bo v mali dvorani Doma kulture v četrtek, 24. oktobra, ob 19. uri. Vabljeni! ZMAGA DRAGATUŠCEM VINICA — 15. oktobra je bilo v Vinici tradicionalno črnomaljsko občinsko šolsko prvenstvo pionirjev v mgjem nogometu. Med ekipami šolskih športnih društev osnovnih šol iz občine so premočno zmagali Draga-tušci. Uspel meddruštveni atletski miting Nastopilo 150 atletov iz osmih klubov BREŽICE — Na kratko smo'o atletskem meddruštvenem mitingu, ki so ga v petek, 11. oktobra, pripravili prizadevni atletski delavci iz Brežic, že pisali, tokrat pa dopolnimo skopo informacijo še z nekaterimi rezultati. Zapišimo, da so organizatorjem veliko pomoč nudile nAatere delovne organizacije, kot so Beti Dobova. Slo-vin Brežice, Emona — Posavje, Agra-ria. Terme Čatež, Državna založba Slovenije, Elektrotehna in občinski sindikalni svet. V teku moških na 100 metrov je zmagal Amon (Kladivar, na 1.000 metrov je bil najboljši njegov klubski tovariš Kranjc, zmaga v skoku v višino je pripadla Rejcu iz Triglava, v daljavo Simuniču iz. Kladivarja, v krogli Primcu iz Novega mesta, kije slavil tudi v metu diska. Kladivo je najdlje zalučal Brcžičan Ogorevc, v metu kopja je zmagal Uplaznik (Kladivar).vskokus palico Rovan (Brežice) in troskoku Simunič (Kladivar). Med dekleti je na 200 metrov slavila Lopatičeva iz Brežic, v skoku višino Križetova (Kladivar), v daljavo Hrenova (Kladivar), v metu krogle Selcševa iz Kladivarja, ki je bila najboljša tudi v metu dfska. Nastopilo je 150 atletov iz osmih slovenskih atletskih klubov. M. FLORJANIČ BLIZU DVA TISOČ UDELEŽENCEV — Nedeljski jubilejni 20. kros občinskih reprezentanc za pokale Delaje v celoti uspel. Resda ni padel pričakovani rekordpo številu prijavljenih ekip in udeležencev, vendar prireditev zategadelj ni bila prav nič okrnjena. Lepo, sončno jesensko vreme, mladostna razigranost in vnema so dajali ton nedeljskemu domala peturnemu dogajanju na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti. Vsak seje boril po svojih močeh in na koncu so vsi iskreno stiskali roke zmagovalcem. Posnetek je s starta pionirjev. (Foto: B. Budja) Naposled le po napovedih V obeh republiških rokometnih ligah dobiva lestvica pričakovano podobo — Favoriti naposled na vrhu Če smo prejšnji teden zapisali, da se stvari v preubliških rokometnih ligah vendarle postavljajo na svoje mesto, so to sobotna srečanja docela potrdila. postaja jasno, da njihovi rezultati v prvih kolih niso presenečenje in da bo treba na to ekipo zelo resno računati tudi v borbi za mesta na vriju lestvice. B. B. KMALU ŽENSKA KOLESARSKA VRSTA? NOVO MESTO— V okviru novomeškega kolesarskega društva Krka naj bi že v kratkem zaživela tudi ženska tekmovalna vrsta. Prav zato so vse mlade kolesarke, še posebej pa tiste letnika 1967 in mlajše, vabljene, da se v ponedeljek, 28. oktobra, ob 16. uri zglasijo v klubskih prostorih v domu športov na Loki. Že v prihodnjih dneh naj bi namreč stekla organizirana vadba, sprva seveda v telovadnici. Vabljene! OD DANES DO SOBOTE KOLESARSKI SEMINAR NOVO MESTO — V veliki dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav se bo danes ob 10. uri pričel seminar za dolenjske kolesarske delavce. Seminar se bo nadaljeval jutri popoldne in \ soboto dopoldne. Omenimo naj, da bo med predavatelji tudi Vasilije Marovič, predsednik strokovnega sveta Kolesarske zveze Jugoslavije, ki bo govoril o mednarodnih pravilih kolesarjenja, na oder pa bosta stopila tudi domača strokovnjaka Jože Majes in Ivan Turk. Slednji bo spregovoril o metodiki dela med treniranjem vrhunskih kolesarjev. Seminarja se bodo udeležili tudi predstavniki metliškega in novoustanovljenih klubov v Krškem in Trebnjem. Najprej o moški ligi. Inles je s sobotno pričakovano zmago obdržal stik z vrhom, že sedaj pa je jasno, da bosta za nadaljnji razplet na lestvici dve naslednji tekmi Ribničanov še kako pomembni. Najprej v soboto v gosteh z Rudarjem, ki je s sobotno zmago nad doslej še neporaženo ekipo Astre Jadrana prevzel vodstvo na lestvici, in nato še doma z Jadranom, V primeru celega izkupička — in dosegi končenga cilja — osvojitvi letošnjega prvenstva. Ob Ribničanih omenimo še Krčane. Slednji so zagotovo eno naj-neprijetnejših presenečenj letošnjgga prvenstva, z doslej eno samo osvojeno točko pa se bodo morali zelo potruditi, da se ob koncu rešijo izpada iz lige. In dekleta? Novomeščankc, največje favoritinje za osvojitev prvenstva, so naposled po 7. kolu'skupaj s šentjernejsko Iskro vendarle na vrhu lestvice. Resda ju lahko prehiti še Branik z morebitno zmago v preloženem srečanju z Mlinotestom, vendar ohrabruje predvsem to, da igrajo Novo-meščanke od kola do kola bolje in da jih začetni spodrsljaji niso vrgli s tira. Se naprej pa ostajajo najprijetnejše presenečenje prvenstva igralke šentjernejske Iskre. Vse bolj SEMINAR ZA KOŠARKARSKE TRENERJE NOVO MESTO — V sejni dvorani Doma športov na Loki se bo v ponedeljek, 28. oktobra, ob 15. uri pričel strokovni seminar za košarkarske trenerje. Organizirata ga Medobčinska košarkarska zveza za Dolenjsko in Šolski center za telesno vzgojo. Vse dodatne informacijedobi-te po telefonu (068) 20-374. Vabljeni! ZMAGA PIONIRJEVIH BALINARJEV NOVO MESTO — Balinarski klub, ki deluje pod okriljem ŠD 13. maj, je v nedeljo organiziral tradicionalni memorialih balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 6 ekip. Zmaga je pripadla tekmovalcem iz Pionirja, drugi je bil BK 1MV, tretji pa BK Maksa tPerca, Omenimo za konec, da sp bili lanskoletni zmagovalci balinarji Diu-štva upokojencev. Tudi tesen poraz obeta V soboto startali namiznoteniški republiški ligaši — Novo mesto—Vesna 3:6, Olimpija-Kočevje 1:8 NOVO MESTO — Športna dvorana pod Marofom je v soboto tudi uradno postala gostitelj še enemu republiškemu ligašu. Beseda je o namiznoteniških igralcih Novega mesta, ki so po osvojitvi l. mesta v II. slovenski ligi v soboto pričeli s prvenstvom v I. A republiški ligi. Navzlic porazu je bil njihov start zelo obetaven, kajti poraz s 3:6 proti ekipi Vesne iz Zaloga, ki kandidira letos za prvo mesto na lestvici, je za novinca v ligi vsekakor lep dosežek. Mlada novomeška vrsta, ki seje na letošnje prvenstvo še posebej vneto in marljivo pripravljala, bo, kot kaže, trd oreh marsikateremu nasprotniku. Resda je po besedah trenerja Egona Žabkarja osnovni cilj ekipe, da letos obdrži mesto med najboljšimi republiškimi ligaši, vendar s tem še ni rečeno, da fantje ne bodo poskušali še kaj več, še posebej, če se jim za kaj takega pokaže priložnost. Škoda le, da ob Hribarju in Kočevarju ni v ekipi še tretjega igralca njunih kvalitet, kar bi za vrsto bržkone že pomenilo obstanek v ligi, morda pa še kakšen korak po lestvici navzgor. A za kaj takega je ob načrtnem delu še zmeraj dovolj časa. Poglejho sobotne rezultate Novomeščanov, za katere so igrali Hribar, Kočevar, Vitezič in Medle: Medle-Rak 15:21, 10.21; Kočevar-Dan-v 21:23, 21:18, 21:11; Hribar-Zajtl 21:19, 13:21, 17:21; Kočevar-Rak 16:21, 23:21, 17:21; Vitezič-Zajtl 8:21, 16:21; Hribar-Danev 21:8, 21:15; Kočevar-Zajtl 22:20, 17:21, 17:21; Hribar-Rak 21:18, 10:21, 20:22 in Vitezič-Danev 23:21. 21:17. B. B. TESEN POR AZ N A STARTU — Trener Egon Žabkar (levo) je lahko z nastopom svojih igralcev v 1. kolu L A republiške namiznoteniške lige povsem zadovoljen, še posebej pa z igro Marjana Hribarja (v sredini) in Dušana Kočevarja (desno), ki bosta v tej sezoni glavni moči novega republiškega ligaša. Z malo več sreče bi Novomeščani lahko že v soboto prot i favorizirani Vesni iztržili še ugodnejši izid. *t. 4., ^LL11889) 24. oktobra 1985 DOLENJSKI UST 19 DOLENJSKI UST S iz "advse kakovostnega notranjskega lesa • svetujemo »izdelujemo po meri ___ »SOP« Krško — tozd Ikon Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6, 68311 Kostanjevica na Krki razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva — osebni avtomobil renault 4 GTL, letnik 1983. prevoženih 71591 km, karamboliran Začetna cena je 130.000,00 din. Javna licitacija bo v sredo, dne 30.10.1985, ob 14. uri prostorih tozda Ikon, Kostanjevica na Krki. ^ Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije, od 13.u ure dalje. . e Pri ogledu morajo interesenti plačati 10% varscu začetne cene. j Kupec plača na doseženo izklicno ceno še Prome davek. Licitacija bo potekala po načelu ”vid®n;,e kupljeno«. 688/43-8 ^, fasad?ni zidak'!!? ^ ,nji silikatn' ni blok) : gradm Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Vrbina 12, objavlja prosta dela in naloge 1. VKV vzdrževalca instrumentacije, hidravlik®’ pnevmatike in precizne mehanike, 2. inženirja za nadzorne in procesne računaln|K > 3. hišnika. Pogoji: pod 1.: — VKV precizni mehanik, hidravlik, pnevmatik — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 2.: j na, — opravljena tehnična fakulteta — smer elektroi informatika, računalništvo — 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 3.: — VKV/KV delavec strojne ali elektro smeri — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po 0 rj-objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izte* javnega roka. 692/43'05 Delavski svet Komunalnega podjetja Komunala Ribnica razpisuje na podlagi 37. člena statuta OZD Komunala Ribnica naslednje prosto delovno mesto: 1- poslovodni organ OZD (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo in najmanj 3 leta prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu. — da ima nižješolsko izobrazbo in nad 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v komunalni dejavnosti — da ima družbenopolitične in moralne vrline — da ima organizacijske sposobnosti — odslužen vojaški rok. Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu s pripisom »Za razpis«. 687/43-85 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Jugobanke — TB Ljubljana objavlja v ekspozituri Novo mesto dela in naloge: - dinarsko in devizno valutno poslovanje s prebivalstvom (delo pri bančnem okencu) — za določen čas Pogoji: — končana srednja šola ekonomske, komercialne ali splošne smeri — 1 leto delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih — delo poteka v dveh izmenah — 2-mesečno poskusno delo. Kandidat, ki je brez delovnih izkušenj ali nima ustreznih delovnih izkušenj, bo sklenil delovno razmerje kot pripravnik. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek kadrovskih zadev Jugobanke — TB Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana 8 dni po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. 689/43-85 Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto, Ul. Milke Šobar 30 razpisuje javno prodajo z ustno licitacijo — ponovno ki bo dne 25.10.1985 ob 13. uri v Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto, Ul. Milke Šobar 30 Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva Zžap' OPIS OSNOVNEGA SREDSTVA Izklicna st. cena 1. Kamion TAM — NM 631-99 250.000 din 2. Brusilni rezilni stroj 20.000 din 3. Varilni agregat »Končar« 30.000 din 4. Varilni transformator JUG 10.000 din 5. Kompresor 20.000 din 6. Hidravlična dvigalka 1 t (2 kom). 8.000 din Osnovna sredstva si lahko ogledate 25. 10. 1985 ob 12. uri. 690/43-85 DO Varnost, o. sub. o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o. sub. 0. vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil: Nadzorni varnostnik za delovno skupino Ribnica Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. srednja izobrazba varnostne smeri,. 2. dve leti delovnih izkušenj pri takih ali'podobnih delih, 3- pozitiven odnos do razvoja samoupravnih odnosov, 4. izpolnjevati mora pogoje, določene po pravilniku o organizaciji službe varovanja materialnih dobrin v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti OZD, ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS št. 41/83), 5. vozniški izpit B kategorije, 6 urejene vojaške obveznosti. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z območja Ribnice. Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen Po pravilniku o psnovah in merilih za razporejanje onodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dne-u objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za elovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočev-e, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o l2|du izbire v 30 dneh. 694/-^-p" DO Rudniki rjavega premoga Slovenije — TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo razpisuje po skl. DS z dne 11. 10. 1985 in v skladu s 7. točko 70. člena statuta licitacijo za prodajo tovornega avtomobila TAM 60 T BK — prekucnik nosilnost 2.185 kg, nabavljen avgusta 1978, prevoženih 278.500 km, registriran do 3. 11. 1985, izklicna cena 250.000,- din. Licitacija bodne31.10.1985 ob 7. uri za družbeni sektor in ob 8. uri za ostale interesente v avtoparku Rudnika Senovo. Udeleženci licitacije morajo pred začetkom plačati 10% pologa. V izklicni ceni ni upoštevan prometni davek. Pred licitacijo je možen ogled. 691/43-85 Industrijski obrat Pohorje Mirna razpisuje javno prodnjo * vozila R-4 GTL, letnik 1984, karamboliran. Licitacija bo v ponedeljek, dne 28. 10. 1985, ob 9. uri v upravni zgradbi doma. Ogled vozila je možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Polog za varščino je 10-odstoten. 695/43-85 DO »GOK« Črnomelj TOZD Komunala , I. Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat Vodje temeljne organizacije Komunala II. Odbor za medsebojna razrfierja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas zahtevna vrtnarska opravila Pogoji pod I. — da je državljan SFRJ in zadostuje splošnim pogojem za sprejem delavca v delovno razmerje, — da- ima visoko ali srednjo izobrazbo strojne, ekonomske gradbene ali temu sorodne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje glede na 511. čl. zakona o združenem delu, — da ob imenovanju poda program razvoja TOZD. Pogoji pod II. — IV stopnja strokovne izobrazbe: KV vrtnar — možna je z delom pridobljena delovna zmožnost, — delovne izkušnje: 6 mesecev. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih pod I sprejema razpisna komisija TOZD Komunala, pod II pa odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala DO »GOK« Črnomelj v 8 dneh po objavi razpisa. Rok za izbiro kandidata je 15 dni, za obvestilo kandidata pa 7 dni po izbiri. 700/43-85 DO »GOK« Črnomelj Delovna skupnost skupnih služb Odbor za medsebojna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastil mandat za štiriletni I. Vodje računovodske službe — visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri II. Vodje splošno-kadrovske službe — visoka ali višja izobrazba pravne smeri III. Vodje tehnično-komercialne službe — višja ali srednja izobrazba gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje glede na 511. člen zakona o združenem delu, da ob imenovanju poda program razvoja službe. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema odbor za medsebojna razmerja DSSS DO »GOK« Črnomelj v 8 dneh po objavi razpisa. Rok za iz-bir « Četrtek, 24. oktobra — Dan OZN Petek, 25. oktobra — Darinka Sobota, 26. oktobra — Lucijan Nedelja, 27. oktobra — Sabina Ponedeljek, 28. oktobra — Simon Torek, 29. oktobra — Narcis Sreda, 30. oktobra — Sonja Četrtek, 31. oktobra — Krištof LUNINE MENE 28. oktobra ob 18.37 — ščin BREŽICE: 25. in 26. 10. ameriški film Legenda o zelenem vitezu. 25. 10. francoski film Vroča Cecilija. 27. in 28. 10. ameriški film Beat Street. 29. in 30. 10. hongkonški film Čas nežnosti. ’ ČRNOMELJ: 25. in 27. 10. italijanski film Stevardesa in gangsterji. 27. 10. hongkonški film Zmaj Bruce Lee. 29. 10. francoski film Čas prve ljubezni. 31.10. ameriški film Telefon. KOSTANJEVICA: 26. 10. italijan- službo dobi GOSTILNA ČRNIVEC — Martin Turk, Brezje na Gorenjskem, takoj sprejme v službo KV ali priučeno natakarico ali dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Stanovanje in hrana v hiši. Plača dobra. KV ZIDARJA zaposlim za določen čas. Delo je v okolici Novega mesta. OD po dogovoru. Naslov v upravi lista (5675/85). stanovaoja ski film Ljudožerci Amazone. 27. 10. ameriški film Obračun pri trgovini. KRŠKO: 27. 10. italijanski film Meč barbarov. 29. 10. angleški film Poročna lady. 30. 10. hongkonški film Bes Shaolinov. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. 10. italijanski film Ljudje proti. 24. 10., ob 18. uri ameriški film Deset zapovedi — I. in II. del. Od 25. do 27. 10. ob 16. uri ameriški film Newyork 2019, ob 18. in 20. uri ameriški film Conan. 26. 10 nemški film Seks v visoki družbi — nočna predpremiera ob 22. uri. 29. 10. japonsko-ameriški film Sporočilo iz vsemirja. 29. 10. ameriški film Goli v sedlu. 30. in 31. 10. ameriški film Lov za izgubljenim zakladom. 30. in 31. 10. ameriški film Indiana Jones. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 25. do 27. 10. ameriški film Skozi plamen Nikaragve. Od 28. do 30. 10. jugoslovanski film Lazar. SEVNICA: 24. 10. japonski film Projekt umora. 25. in 26. 10. ameriški film Super zvočni sončni človek. 27. in 30. 10. jugoslovanski film Ljubezen. 30. in 31. 10. angleški film Ljubezen na prvi ugriz. OB GARSONJERO (25 m2) s centralnim ogrevanjem in toplo vodo, prodam. Vseljivo takoj. Informacije po telefonu 22-219. MLADA, preprosta delovna zakonca ali družinico sprejmem na stanovanje blizu Novega mesta. Ponudbe oddajte na upravo lista pod šifro: -RAD VRTNARIM«. ŠTUDENTKAM oddam veliko stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5673/85). IŠČEM kakršnokoli sobo v Novem mestu, samo za sedem mesecev. Naslov v upravi lista (5676/85). motorna vozila PRODAM Zastavo 101, letnik 1977, tel. 22-035 popoldne. ZASTAVO 750 SC prodam. Niko Zupanič, Mehika, CBE 78, telefon 58-151. PRINZ, letnik 1970, ugodno prodam. Telefon popoldne 25-632. Z 750, letnik 1976, registrirano do marca 1986, prodam. Zabukovec, Go-tna vas 37, Novo mesto. R 4, letnik 1977, registriran do aprila 1986, prodam. Čena 17 SM. Tel. 84-004, zvečer. Z 750 S, letnik 1977, prodam. Anton Koračin, Sela 6, 68216 Mirna peč. TOMOS 14 M in 15 SLC, kot nova, prodam. Telefon 23-915. Z 750, letnik 1980, prodam. Velika Cikava 11, Novo mesto. VW 1300, starejši letnik, v zelo dobrem stanju, prodam. Rajk, Volči-čeva 7, Novo mesto. R 9, 39000 km, letnik december 1982, prodam. Informacije po telefonu 22-436, do 14. ure. 126 P prodam. Tel. 26-717, popoldne. ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Bine Kebelj, Trška gora 1 a, Novo mesto. ČZ 175 prodam. Telefon (068) 24-764. SPAČKA 72/76, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Šušteršič, tel. 22-456. Z 750, letnik 1982, prodam. Pravne, Mirna 57, tel. 47-270. FIAT 750, 38000 km, prodam. Tel. (068) 56-174. ZASTAVO 750, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Andrej Glavan, Dol. Straža 87. Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Mirko Pušič, Podturn 2, Dolenjske Toplice. ZASTAVO 101, letnik 1976. prodam. Valantičevo 10, Novo mesto. 126 P prodam za 21 SM. Telefon 72-779. PRODAM motor 14M.stardveleti, dobro ohranjen, ali zamenjam tudi za APN 6. Tomaž Gorše, Podturn 22, Dolenjske Toplice. RENAULT 4. letnik 1978, prodam. Informacije na tel. 69-191. TOVORNI AVTO TAM 5500, registriran do 17. 7. 1986vprodam. Štefan Hrovat, Reber 28, Žužemberk. R 4, letnik 1973, karamboliran, prodam. Telefon od 13. do 15. ure 21-682. Z 101, potrebno manjšega popravila pločevine, prodam za 9 SM. Sto-rjak, Gor. Straža 65. ijski stroji IMT 560, star tri leta, prodam. Alojz Radovan, Loka 11, Šentjernej. TRAKTOR FENT (15 KS) s koso prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. PRODAM traktor FENDT(28 KS), v odličnem stanju, elektromotor (15 KW), 28000 obr./min, in Stroj za okroglo brezkonično brušenje Center-los. Anton Jankovič, Adlešiči n.h., tel. ' 57-717, popoldne. DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Riaf3ačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja noyinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan-Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 dih. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FREZO Henda, še pod garancijo, s koso in prikolico, prodam. Ivan Šurla, Vinja vas 10, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno frezo — motokultivator Hoijda 600 s plugom, dodatna železna kolesa in prikolico. Papež, Trebča vas 18. Dvor. TV 523. star dve leti, plug in brane prodam. Alojz Rauh, Uršna sela 48. UGODNO prodam varnostni lok s streho za traktor Štore. Štefan Hren, Repče 16, Trebnje, tel. 44-549. TRAKTOR Tomo Vinkovič (18 KS) s priključki prodam po ugodni ceni. Škarja, Hrastovica 10, Mokronog. TRAKTOR IMT Ferguson 540, star 7 let, prodam. Informacije na telefon (068) 51-197. PORSCHE (25 KM) v dobrem stanju prodam. Silva Gorišek, Dobe 13, 68311 Kostanjevica na Krki, tel. 32-182. TRAKTOR (12 KM) s koso za 26 SM, ličkalnik in lahko prikolico prodam. Conta, FIrastje 16, Šentjernej. FIGARO diesel, staro sedem let, prodam po ugodni ceni. Alojz Vovk, Poklek 78, 68283 Blanca. TRAKTOR Paskvali P.G.S. 21 KM (italijanski), pluge, frezo, brane prodam. Primerno za vinogradništvo ali-hribovite kraje. Ivan Butala, Podzemelj pri Metliki. TRAKTOR TV 730 s kosilnico prodam. Alojz Vrtačič, Gor. Gomila 16, Šentjernej. TR AKTOR Ursus — C 335 s kabino, dobro ohranjen, prodam. Viktor Bizjak, Kržišče 11, Raka. TRAKTOR Hanomag (16 KS) s koso prodam. Anton Konček, Uršna sela 134. TRAKTOR Ursus? karamboliran, prodam. Alojz Tršinar, Gornje Dole 22, Škocjan. prodam KLETKE za kokoši nesnice in obračalnik za BCS prodam. Murgelj, Jablan 30, Mirna peč. PRODAM novo prikolico za osebni avto z zavoro za 6 M. Telefon 85-155. PRODAM malo rabljene radiatorje in motorno žago. Franc Povše, Kleno-vik 7, Škocjan. UGODNO prodani peč za centralno ogrevanje, otroško moško obleko, novo, številka 14. Tel. 75-553. PRODAM 2 m3 suhih smrekovih plohov. Tel. 22-083, po 19. uri. AKVARIJSKE RIBICE prodam. Vili Pintar, Strojarska 3, Novo mesto. KRAVO prodam. Alojzija Turk, Sela 4 pri Zajčjem vrhu, Štopiče. KRAVO prodam. Franc Murn, Vel. Orehek 7, Štopiče. PRODAM nov pralni stroj Gorenje (še zapakiran). Franc Hodnik, Prisojna pot 14, Novo mesto. PRODAM dve visoko breji telici (frizijka in sivka). Gorenc, Dobrava 7, Kostanjevica na Krki. CIRKULAR z elektromotorjem prodam. A. Mežan, Kamni potok 2, Trebnje. OMARO za dnevno sobo prodam.« Sitar, Kristanova 30, Novo mesto. GLOBOK voziček prodam. Tel. 22-187. PRODM avtoradiokasetofon japonske izdelave, komplet z anteno, in dva zvočnika. Cena 2,2 SM. Tel. po 20. uri 21-906. PRODAM skoraj neuporaben raztegljiv kavč (zakonska postelja), primeren kot sedežna garnitura. Telefon (068) 44-292, vsak dan. UGODNO prodam krzneno jakno embrio jagenjček št. 40. Telefon 21-704, popoldne. kupim PRODAM uvožen trodelni .otroški voziček, temnomodre barve (žamet). Informacije po telefonu (068) 24-946. FEROTERM PEČ za centralno ogrevanje, 35000 kalorij, rabljeno, prodam. Telefon 88-387. PRODAM centralno peč 20000 kalorij, litoželezno, in 1 kom kombinirano peč za toplo vodo in centralno. Informacije na telefon 72-187. KRZNENO JAKNO (lisica), številka 42/44. prodam. Telefon 23-067, po 16. uri. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,5 KW)^prodam. Somrak, Majde Šilc 8, Novo mesto. PRODAM pralni stroj Zoppas, štedilnik (4 plin, 2 elektrika), in štedilnik na trda goriva. Drska 20, Novo mesto, tel. 21-835. PRODAM osebni avto GOLF, letnik 1977, in malo rabljene salonitne plošče. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. PRODAM 2501 betonski mešalec (3 fazni) v ispravnem stanju. Cesar, Prečna 3. UGODNO prodam pohištvo za dnevno sobo (MEBLO) . Kelbič, Cesta herojev 38. DROBNI KROMPIR prodam. Tomič, Loke, Straža. PRODAM motorno žago Homelite. Rabzelj, Škocjan 21. PRODAM eno leto staro telico. Janez Knavs. Šalka vas 1, Kočevje, tel. (061) 852-467. PRODAM malo rabljeno centralno peč TAM — 35000 kalorij. Ivan Prise-lac, Drska 50, Novo mesto, tel. 20-387. PRODAM 100 stebričkov za vinograd in smrekove plohe. Telefon 84-334. PRODAM italijanski športni otroški voziček in plinsko peč. Informacije na tel. 25-263, popoldne. KRAVO molznico prodam. Obrh 18. Dol. Toplice. ZREBICO, staro 5 mesecev, prodam. Hrastar, Smolenja vas 15, Novo mesto. POCENI prodam delno rabljene moške obleke 54. Valentič, Ragovska 9 a, Novo mesto. PRODAM dvoigelni overlog Singer stroj. Tel. (068) 46-505. KONJA, starega 11 let, prodam. Informacije po telefonu (068) 55-383. PRODAM 5 vrat in spalnico (oboje iz masivnega lesa), jedilni kot, dva umivalnika, šivalni stroj in volneno preprogo (2,5 x 3,5 m). Telefon (068) 44-604, M. B., Jurčičeva 4, Trebnje. PRODAM kavč, dva fotelja, mizico in omaro. Ogled možen vsak dan dopoldne. Informacije po telefonu 21-325, popoldne od 16. do 17. ure. Štu-lar, Majde Šilc 4, Novo mesto. 2000 kg svinjske pese prodam ali zamenjam za pšenico. Naslov v upravi lista (5677/85). PRODAM telico, brejo 8 mesecev, od dobre mlekarice. Počervina, Jurka vaš 24, Straža. UGODNO prodam lepo ohranjeno sedežno garnituro in pralni stroj. Tel. 24-943. PRODAM malo rabljeno centralno peč Ferroterm (25000 kalorij), tel. 21-239. UGODNO prodam dobro ohranjeno pony kolo znamke Hary Denison. Tel. 22-874, popoldne. PRODAM psa — posavskega goniča in nekaj zajk. Gorenc, Ločna 39, Novo mesto. PRODAM EMO central (20000 kalorij). Telefon 23-891. PRODAM komplet rezkarja z izdelavo opaža in glave za vpenjanje rez-kainih nožev. Tel. (068) 81-475. KUPIM starejšo diatonično harmoniko (frajtonarico). Telefon (061) 772-392. KUPIM rabljeno cerado za pokritje opeke. Pokličite na telefon 20-597. KUPIM vikend . hišico v bližini Šmarjeških ali Dolenjskih Toplic. Možnost plačila v devizah. Interesenti naj se javijo na telefon 21-146. posest HIŠO. nedokončano, pri Novem mestu, prodam. Telefon (068) 23-725, po. 15. uri. NAD B1RČNO VASJO prodam 15 arov veliko parcelo (vinograd, travnik). Šifra: »NAJBOLJŠI PONUDNIK«. VIKEND, 2 km od Dolenjskih Toplic, z vinogradom in sadovnjakom, prodam. Telefon od 15. do 18. ure (061) 832-965. PRODAM parcelo (26 arov) na Se-nušah pri Leskovcu. Ciglar, Senuše 39, Leskovec pri Krškem. PRODAM zapuščen vinograd s podrto zidanico na lepi sončni legi v Malem Lipju. Oglasite se na tel. 26-303. BUKOV GOZD (1.5 ha) v Gorjancih pod Miklavžem prodam. Zagorc, Mihovo 19, Šentjernej. VIJNOGRAD Drodam no ueodni ceni. Marija Rifelj, Lešnica 3, Otočec. VINOGRAD z zidanico v bližnji okolici Novega mesta prodam. Naslov v upravi lista (5674/85). VINOGRAD z zidanico (17 a) v Zg. Grčevju (nad Otočcem) prodam. Tel. (068) 21-193. preklici SNEGOBRANE z opečno in salonitno kritino izdelujemo, po potrebi tudi montiramo. ", Potrebe sporočite Obrtni delavnici DANE M1ŽIGOJ, 68270 Krško, poštni predal 26. ROČNO PLETENJE po naročilu. Zoran, Slavka Gruma 26, Novo mesto. 13. oktobra sta se v predelu Rihpovec—Blatni klanec izgubila dva lovska psa (posavska goniča). Javite na telefon (068) 44-446, popoldne. IZGUBIL seje majhen pikast pes. Sliši na ime Piki. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Škrbec, Mestne njive 5, Novo mesto. IŠČEMO žensko osebo za varstvo otroka na domu v Brežicah. Telefon 62-554. Dne 31. maja je bilo najdeno v Črnomlju trikotno rezilo od pluga, rdeče barve. Izve se pri Željku na Gornjem Suhorju. ALOJZIJA GOTLIB, Novo mesto,1 Šegova 11, prekftfcujem neresnične obdolžitve proti MARJANU IGLIČU, Čelevec 19. Obenem pa opozarjam družino Iglič (Miho in Pavlino), naj prenehata z žaljivkami, sicer jih bom sodno preganjala. «* MARIJA KUZMA, Kolodvorska 51, Črnomelj, prepovedujem bratu ALOJZU KUNIČU, Gor. Suhor pri Vinici, prodajo lesa ter ostalih premičnin in nepremičnin. Kupce bom sodno preganjala. obvestila PAVLI KNAFELJC iz Žabje vasi čestitamo za njen visok življenjski jubilej, W-Ietmc6. Vsi,Tei jo imamo radi. Naši ljubi mami LOJZKI KOZOL- '] ČE VI iz Sotle želimo ob visokem jubileju vse najboljše, predvsem pazdra-vja. Domači. ELEKTROSERVIS — popravila gospodinjskih strojev in elektromotorjev na terenu, z originalnimi nadomestnimi deli. Priporoča se Djuro Banjac, Marjana Kozine 27, Novo mesto, tel. 25-393 - ZAHVALA Nepričakovano nas je v 71. letu zapustila naša draga sestra, teta in svakinja TEREZIJA MOJSTROVIČ Dolenji Maharovec 17 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi pevskemu zboru in kaplanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. VSI NJEN! ZAHVALA V 82. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, sestre, stare mame, prababice, svakinje in tete ■ MARIJE KAVŠČEK roj. KAŠČEK iz Vavte vasi 6 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence ter našo mamo v tako velikem številu spremili na j>oi počitka. Posebno se zahvaljujemo dobrim sovaščanom,»sosedama Sajevčevi in Kulovčevi, govornikoma tov. Virantu in tov. Krenovi za besede slovesa, sestrični Emi, dr. Živkoviču in dr. Balažiču za pomoč med boleznijo, DO Gorjanci—TOZD AP in TP, Novolesu—TOZD TSP, TVP in TES, ZB in Društvu upokojencev Straža za podarjene vence, pevcem in godbenikom za zapete in zaigrane žalostnike ter župniku Dolšaku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakomur še enkrat hvala! V tihi žalosti: otroci France, Majda, Jelka, Jože, Milan, Stane in Albin z družinami, sestra Tonica in brat Jakob v imenu vsega sorodstva Zaspal je oče, na rokah zaspal, zasnul nad črno mizo sključen, od vsakodnevnih borb ubit, izmučen — in svetel dan je zunaj zasijal. (Kosovel) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FERDINANDA PERBILA iz Kanižarice se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem-sosedom in Rudniku Kanižarica za podarjene vence, cvetje m poslovilne besede, izrečeno sožalje in nesebično pomoč v težki trenutkih. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Lidija in vnukinja Miranda ZAHVALA Neizmerno težka je bolečina in SP^: nanje, da nas.je mnogo PreZ®.°ati zapustil naš ljubljeni mož, oče, br stric in stari oče VIKTOR KUKENBERGER iz Dola 5 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijatelj®^, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani m ^ ransko pomagali. Zahvaljujemo se za vso pomoč tudi ”5. ® ^je, in sodelavcem Cestnega podjetja Novo mesto in 1* _ t0) t, godbi, govornikoma, 1. a razredu DESŠ Novo ste pevcem, guuui, guvumiKuma, i. a mzicuu dljj i-.~- . , DO Tesnila, kaplanu za lepo opravljeni obred ter vs«nl’en|cr3t pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.. Vsem se prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni me je zapustil moj dragi mož JOŽE ALJANČIČ SC ,skI®no zahvaljujem za dolgoletno skrbno nego tov. dr. Zvonki Gornikovi in patrovim v 3 sfstram:* Mf*rici in Tanji. Prisrčna hvala za pozornost in skrb dobrim sosedom Šinigoie-T~’Veselpvim Vovkovim in Ganterjevim, ZZB NOV Novo mesto, TOZ UVP Novo mesto in tinČ in ™ Zn> promeLNovo m^st0 za Podarjeno cvetje, pevskemu zboru iz Šmihela za žalos-zahuai ® VOrnl tov' Marijanu Šinigoju ter Francu Bojancu za besede ob slovesu. Prisrčno se sožaii!JfJem tudl stanova,£em 1Z Bršljina 60, sorodnikom in prijateljem za ustno in pisno izraženo »ozaije ter za podarjeno cvetje. Žalujoča žena Mimi Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne, kdo te vzdrami, ko zapreš oko. Kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vedno vzel slovo.... (O. Zupančič) ZAHVALA Nenadoma nas je v 42. letu zapustil dragi mož, očka, sin, brat in stric MARJAN KUMP roj. Z AMID A iz Uršnih sel 12 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nam nesebično pomagali ter izrazili sožalje in Marjanov grob zasuli s cvetjem: sosedom, prijateljem in znaj}^?IP’ in OO ZSMS Uršna sela, GG TOZD Gozdarstvo Novo mesto, sindikalni organizaciji LABODA, ZTO TOZD za prorneb ISKRI TOZD ELA, upravnim organom občine, MERCATOR — blagovnica Novo mesto ter OS Šmihel in Birčna vas. Zahvaljujemo se tudi tov. Fonu, Šobarju in ing. Pavcu za poslovilne besede, nosilcem praporov in zastavonošem, pevcem iz Birčne vasi za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljeni obred. Njegovi žalujoči: žena Slavka, otroci Marjana, Brigita in Bojan, mama, boter in Micka ter bratje in sestre Franci, Matija, Malči, Bogo, Jože, Nada in Marinka ■ v: : ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON SIMONIČ iz Moverne vasi 6 pri Semiču terTf n° s|e.zahvalJujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in ostalim za podarjene vence in cvetje TorrfvirL ste pokojnega spremili na zadnji poti. Hvala govornikom za poslovilne besede, sosedi gosnrJ Mihelčič, ZB Stranska vas, GD Stranska vas, GG Črnomelj, Iskri Semič, pevcem, godbi in podu župniku za opravljeni obred ter vsem, ki stenam v težkih trenutkih nesebično pomagali. Žalujoči: žena Malka, sin Tine z družino, hčerke Tončka, Malči, Danica z družinami Pomlad bo, na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokata, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega srčno dobrega moža, brata, strica, svaka in bratranca IVANA RAČIČA iz Krškega se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tajčS Številno spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepih vencev in cvetja ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala za izjemno skrb in pomoč v času zdravljenja dr. Jožetu Pircu, zdravniku ZD Krško, patronažni sestri Nevenki ter ostalemu osebju. Posebna hvala tudi nadvse dobremu nečaku Ivanu_ Učanjšku za vso pomoč med boleznijo, hvala predstavniku Društva obrtnikov tov. Francu Žabkarju za tople besede slovesa ob odprtem grobu, pevskemu društvu Senovo za zapete žalostnike ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoča žena Marija in drugo sorodstvo Krško, dne 16. oktobra 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame PAVLE BANIČ rojene KRALJ Poslovfr'° zahvaliujern° vsem> ki ste se v tako velikem številu duhovn-v njC ln -i1 daroval' cvetje. Hvala pevcem za petje, besedp 7uZa opravlJeni obred ter tovarišu Zupanu za poslovilne Novem alJuJemo s.e tudi osebju Doma Starejših občanov v mestu za nego in lajšanje trpljenja. Njeni otroci z družinami ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, stric in praded JOŽE POTOČAR iz Gor. Maharovca 1 Zahvaljujemo se vaščanom, sorodnikom, znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, VVO Novo mesto, osebju zdravstvenega doma Šentjernej, gospodu župniku za obiske na domu ter lepo opravljeni obred. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi ata, mož, stari ata in brat FRANC PILETIČ Loka 5 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, Iskri iz Šentjerneja za podarjene veneč in cvetje in vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Hvala govornikom za poslovilne besede, ŽB Orehovica, duhovniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostnike. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC MURGELJ z Vrhovega 15 pri Mirni peči 3tnjL uPniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste nam v sp "trenutkih kakorkoli pomagali in našo drago mamo 0111 na zadnji poti. Žalujoči: mož Jože in otroci Ob TRUD IN TRPLJENJE BILO JE TVOJE ŽIVLJENJE. Z 4*H VALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 71. letu zapustila draga žena, mama, sestra in stara mama ANA PEZDIRC iz Boršta 11, Gradac Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, posebno pa se zahvaljujemo dobrim vaščanom iz Podzemlja za vso pomoč in gospodu župniku za opravljeni obred. VSI NJENI ZAHVALA Neizmerno težka je bolečina in spoznanje, da nas je mnogo prezgodaj in tako nepričakovano v 55. letu starosti zapustila naša draga mama ANA RIBIČ iz Mrtovca 11 pri Boštanju Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala najbližjim sosedom, sorodnikom, znancem, pevskemu zboru Jutranjke, govornici za poslovilne besede, gospodu za opravljeni obred! kakor tudi kolektivoma Jutranjke in Lisce. Žalujoči: hčerki Vida in Ljudmila z družinama DOLENJSKI LIST KATICA » V poklicu sem bila zelo srečna in upala sem, da ne bom nikoli zapustila otrok, da ne bom šla v pokoj,« je ob spominu na težko slovo od šole ganjena dejala letošnja oktobrska nagrajenka Katica Kolar iz Brežic Po rodu je Belokranjka s Suhorja pri Metliki. V učiteljski poklic se je zaljubila v otroških letih. Znanja željni hčerki je oče obljubil, da jo bo dal v šolo, a je umrl, preden je lahko izpolnil dano besedo. V družini je bilo petindvajset otrok. Katica je bita devetnajsta po vrsti in prvorojenka druge matere. Oče je bil mesar in gostilničar, a živeli so kljub temu težko, saj je bila prava umetnost nasititi toliko lačnih ust. Mati je po očetovi smrti sama izpeljala načrte za Katičino prihodnost. Vpisala jo je v meščansko šolo v Črnomelj, kjer je Katica do vojne končala tri letnike. Potem je zaradi sodelovanja z NOB prekinila šolanje. Kot članica okrožnega komiteja SKOJ za Belo krajino so jo 1942 aretirali in jo po treh dneh zapora v Metliki odpeljali v Ljubljano. Soditi bi ji moralo vojaško sodišče. Zaradi italijanske kapitulacije je Katica srečno ušla sodbi, ni pa ji bilo prihranjeno kazensko taborišče. Kot politično interni-ranko so jo Nemci poslati v Ravensbrueck Buchenwald. in od tam še v Po vrnitvi v osvobojeno domovino je delala na propagandnih odsekih v Metliki in v Trebnjem, od koder se je prijavila v pedagoški tečaj in nato kot prostovoljka odšla učit na Primorsko. Zanjo so bila to čudovita leta. Od vseh dogodkov se ji je najmočneje vtisnil v spomin odhod iz \asi Labor v koprskem okraju na novo službeno mesto v okraju Buzet. Zbralo se je staro in mlado. Vsi so jokali in se ji zahvaljevali, ker jim je vlila vero v to, da bodo spet lahko govorili slovensko. Za spremstvo so ji dali mladinko. da je vodila oslička. Taje nesel Katičin borni kovček po kozjih stezicah v štiri ure hoda oddaljeno vas Črnico. Učiteljska pot je Katico pripeljala na Dolenjsko, na Gorenjsko in v Posavje. Po kratkem službovanju v Dobovi je prišla v Brežice, kjer je četrt stoletja poučevala na osnovni šoli bratov RiBdrjev. Ves čas se je ob šolskem delu veliko posvečala pionirjem, za katere ji nikoli ni bilo žal prostih ur. Vodila je pionirsko knjižnico, delala v pionirskem odredu in režirala igrice za priložnostne nastope. Deset let je bila predsednica sveta Zveze pionirjev pri občinski Zvezi prijateljev mladine, kjer še zdaj dela kot članica. Tudi od pionirjev v šoli se še ni poslovila in zelo vestno spremlja tamkajšnji odred borcev Brežiške čete. Trenutno zbira gradivo za pripravo zbornika o Suhorju, za kar jo je naprosila občinska konferenca SZDL v Metliki. Tudi to delo jo privlači. Obdeluje pionirsko, skojevsko in mladinsko organizacijo in veseli jo, da bo v zapisih lahko ohranila zanamcem marsikateri dogodek, ki bi sicer šel v pozabo. Otrokom v šoli je veliko pripovedovala o NOB. Zelo radi so jo poslušali in jo večkrat prosili. naj nadaljuje po pouku. Učenka petega razreda je njene doživljaje nekoč prelila v verze. To pesem so učenci pozneje recitirali, Katica pa jo hrani kot nadvse drag spomin. JOŽICA TEPPEY Kako do zdrave pitne vode? Navodilo novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno NOVO MESTO — Čeprav so prve letošnje jesenske deževne kaplje, ki so predvčerajšnjim padle na razsušena tla, nekolikanj razvedrile obraze tistih, ki jih je oskrba s pitno vodo najbolj prizadela, to še zdaleč ne pomeni, da je tovrstnih težav konec. Dolgotrajna suša je v večini krajev docela izsušila vodnjake in na marsikatero domačijo je >že zavila cisterna s pitno vodo. Po navodililh novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno je potrebno kapnico oziroma vodnjak pred polnitvio v vsakem primeru razkužiti. Stene in dno vodnjaka je treba najprej temeljito zdrgniti s krtačo, zatem temeljito sprati in vodnjak izprazniti. Šele tako očiščen vodnjak je pripravljen za razkuževanje. Uporabimo enega izmed klorovih preparatov v koncentraciji 2 mg aktivnega klora na liter vode. Če tega ni pri roki, si lahko pomagamo tudi z varikino, ki vsebuje 4 odstotke natrijevega hipo-klorita. Raztopino pripravimo tako, da v 10 litrov vode vmešamo pol litra varikine in s tako raztopino stene in dno vodnjaka temeljito zdrgnemo. Šele v tako očiščeno kapnico lahko natočimo zdrave pitne vode; seveo. mora biti kapnica potem zaprta, okolica pa očiščena. Za razkuževanje vode v kapnicah in drugo strokovno pomoč se lahko obrnete na Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, telefon 21-253 ali al-424, medtem ko je dostavo pitne vode moč naročiti pri Komunali ali Zavodu za požarno varnost Novo mesto. CEPLJENJE PROTI GRIPI NOVO MESTO — V tem jesensko-zimskem obdobju Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto pripravlja neobvezno cepljenje proti gripi, primerno za odrasle in otroke od 7. leta starosti dalje. Ker dosedanje izkušnje kažejo, daje cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo zaščite, priporočajo čim večjo udeležbo. Cepili bodo z dvema dozama v presledku enega meseca. Cena kompletnega cepljenja je 750 din. Pri naročenem skupnem cepljenju večjih skupin bodo stroški znatno manjši. Delovni kolektivi, ki želijo s cepljenjem zaščititi svoje delavce, naj svoje želje sporočijo na naslov: ZCD, TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, Mej vrti 5, 21-424). Na zavodu cepijo ob ponedeljkih in petkih od 10. do 14. ure. Strupen mraz je razredčil tudi polhe Svoje so prispevali še nevestni lovci KOČEVJE — Na Kočevskem j« polharjenje tradicija. Poseben užitek je že samo polharjenje in polšja pečenka seveda tudi. Za nameček pa mnogi polharji pridobivajo iz polhov še polhovo mast oziroma olje, ki ga uporabljajo za zdravilo. 'Letos pa se polharji ne pohvalijo z ulovom. Lov na polhe je odprt 25. septembra. V začetku polharske sezone je bil lov še kolikor toliko dober, čeprav občutno pod povprečjem preteklih let. Starih, lanskih polhov je bilo malo uplenjenih, nekoliko več pa iz letošnjega prvega in drugega gnezda. Kasneje so se ujeli v pasti le manjši polhi, zato so polharji prenehali z lovom. Polharji navajajo za slab ulov v glavnem dva vzroka. Prvi naj bi bil huda minula zima, ki tudi polhom ni prizanesla. Drugi pa, da je kar precej takih polharjev, ki ne spoštujejo lovopusta in love že takrat, ko je lov še prepovedan, j p SLAB ULOV POLHOV — Na fotografki je mladi polhar Tomaž Bavčar iz Kočevja. Pred tednom dni sta z očetom ujela vso noč le 19 polhov, med pjimi je bilo malo velikih. DOBRUŠKA VAS — V tovarni Strešnik na moč hitijo dograditi veliko proizvodno halo, da bi v njej pod streho lahko v zimskih mesecih izdelovali betonske »kamre« uporabne za razne namene. Dodatni programi dobivajo vse večjo veljavo. Betonska garaža z imenom »Mo-no« je v Strešniku nastala že pred nekaj leti po zamisli pokojnega direktorja Avgusta Fajfarja, ki jo razvijajo dalje s pomočjo zunanjih sodelavčev. V tovarni s 127 zaposlenimi občutijo padec kupne moči, da pa vseeno nimajo zalog, gre zahvala pospešeni in poglobljeni prodajni službi. Prodajo vse le z večjim naporom kot pred leti. Iz osnovne kamrice, namenjene sprva le garažiranju vozil, so razvili že drvarnico, počitniški objekt, stanovanjsko hišo. Prvi novi izdelki so nared, z reklamo pa se na trgu ne pojavljajo, dokler ne bo možno proizvodnje organizirati v novi hali, da bi lahko nudili kaj več kot nekaj prvih primerkov. 10 let doma JLA Ribnica: za jubilej več privlačnih prireditev RIBNICA — Na letošnji dan JLA, 22. decembra, bo poteklo 10 let, odkar je bil v Ribnici odprt dom JLA, ki je postal kulturno središče ne le za pripadnike JLA, ampak za vse prebivalstvo ribniške‘občine. Imenovan je poseben odbor, ki je pripravil za desetletnico bogat program kulturnih, zabvnih in družabnih prireditev. Potekale bodo od 13. do 22. decembra.- Na programu so likovne razstave, razstave ročnih del, gledališke predstave, nastqpi plesnih skupin, modna revija, nastop amaterskih skupin iz ribniško-kočevskega območja in druge manifestacije. Tako je na športnem področju predviden ■ nastop šahovskega velemojstra Bruna Parme ter svetovno znanih kegljačev Nikola Dragaša in Biserke Perman. Med drugim bo Ribničanom v teh jubilejnih dneh omogočen tudi ogled njuspešnejšega jugoslovanskega filma zadnjih nekaj let »Oče na službenem potovanju«. M. GLAVONJIČ POMOR V MIRNI: TROJE ONESNAŽEVALCEV SEVNICA — V zadnji številki smo poročali o velikem pomoru rib v reki Mirni. Na dolžini dvanajstih kilometrov med Bruno vasjo je pomorilo vse, tudi ribji zarod. Tajnik sevniške ribiške družine Boris Mejak ima po tednu dni le telefonski pogovor z republiškim zavodom za ribištvo o možnih onesnaževalcih. Izvedene analize kažejo, na značilne odplake iz mirenske Dane in Kolinske ter Doba. Podatkov o analizi mobilne skupine Inštituta Jbžef Stefan še ni. Odkrili rake v potoku Ribnici Presenečeni ribiči iz Prigorice in Dolenje vasi so v strugi potoka Ribnice, ki seje zaradi suše osušila, našli okoli 2.000 rakov — Kako so se ohranili? PRIGOLICA — Letos mineva natanko 90 let, odkar so poginili raki v Krki, Kolpi in Rinži, ki so jih do takrat vozili celo na cesarski Dunaj, da so se z njimi gostile kronane glave. Kasneje je bilo nekaj poizkusov, da bi rake ponovno zasadili v te vode, vendar uspeha ni bilo. Prav zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo te dni zvedeli, da so člani Ribiške družine Ribnica iz Prigorice in Dolenje vasi te dni našli v suhi strugi potoka Ribnica okoli 2.000 rakov. Presenečeni so bili tudi ribiči, ki sploh niso vedeli, da imajo v svoji vodi tudi rake. Ribič Ludvik Oražem iz Prigorice nam je o tej zanimivi najdbi 15. oktobra pripovedoval tako: »Tako nizkega vodnega stanja, kot je letos, ne pomnijo pri nas tudi najstarejši ljudje. Velik del struge je Spet steklina Kaže, da je lisica prišla z druge strani Koipe VAS — V kočevski občini je spet steklina. Odkrili so jo v Vasi v KS Kostel. V Vas ob Kolpi je prišla 14. oktobra lisica. Na dvorišču hiše Jožeta Bojca se je ob 13.30 spopadla z domačim psom. Na pomoč je prišel Jože Bojc in lisico ubil. Njeno truplo so poslali v analizo. 16. oktobra je Veterinarski zavod Slovenije sporočil, da je bila lisica stekla. V drugih krajih kočevske občine niso zabeležili novih primerov stekline. Zato sklepajo, daje stekla lisica prišla s hrvaške strani Kolpe. To je povsem možno, saj je Kolpa v teh dneh rekordno nizka. Medobčinska veterinarska inšpekcija priporoča, da je potrebno imeti pse privezane. Več pozornosti je potrebno posvetiti tudi otrokom, da ne bi prišli v stik s kakšno steklo živaljo. Pri medobčinski veterinarski inšpekciji smo tudi zvedeli, da v sosednji ribniški občini niso imeli v zadnjem obdobju nobenega primera stekline. J. P. suh. Voda pa odteka hitreje še zato, ker so podrli jezove zaradi pripravljalnih del za gradnjo zadrževalnika.' Zaradi suše je popolnoma usahnil gornji izvir nad Zadoljem. Zaradi nizke vode je grozilo, da bodo ribe ostale na suhem. Zato smo ribiči organizirali od Dolenje vasi do Založja reševalno akcijo. Na tem območju smo polovili okoli 5.000 rib, predvsem ščuk, postrvi in klenov, ter jih preselili nad pregrado. Presenetilo nas je, kakšne kapitalne ribe so v naših vodah. Lahko garaža, lahko vikend Tovarna Strešnik pospešeno razvija dodatne programe—Vnovitovamiškihalibod^ Druga novost v tej tovarni je uvajanje popolne avtomatizacije v proizvodnji strešnikov. Ročnega dela ne bo več že v drugi polovici* leta 1986. Oprema je kupljena. Živa delovna sila pa bo preusmerjena na nove programe. Tretja Strešnikova razvojna smer poteka v osvajanju lastnih barv za strešno opeko. Doslej so barve ali uvažali ali iskali usluge pri domačih proizvajalcih, niso bili zadovoljni s kvalitetno. R. B. Odprla je svoje zlato srce Jožica Oblak iz Duisburga je prispevala za inkubator in ultrazvok kar 3.500 DM Novo mesto — Eskimski pregovor pravi: »Pravega prijatelja spoznaš šele tedaj, ko led poka!« Tako bi lahko dejali tudi za našo rojakinjo Jožico Oblak, ki seje izkazala kot velika prijateljica naših ljudi in domovine, ko je na pobudo sveta za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Novo mesto in uredništva Dolenjskega list stekla velika človekoljubna akcija za nakup inkubatorja in ultrazvoka. 72-letna zdomka Jožica, ki si je drugi dom našla v daljnem Duisburgu (ZRN), je na široko odprla svoje zlato srce. Darovala je 3.500 DM, kar bi bilo veliko že, če bi bil to prispevek vseh naših zdomcev v išahodni Nemčiji, ne zgolj nje same. Užitek se je bilo pogovarjati s to vedro žensko, ki si ne želi posebne publicitete. Takole pripoveduje: »Rodila sem se v vasici pod Ljubnom. Oče je moral kmalu s trebuhom za kruhom v Ameriko, ki gaje kmalu vzela, tako daje šte- vilna družina ostala sama. Za nas je skrbela dobra mama Terezija. Težko smo se preživljali, vendar nas je ta preizkušnja utrdila. Ko sem malo odrasla, sem odšla v svet. S svojimi rokami sem-služila kruh. Končno sem leta 1966 odšla z možem v ZRN, kjer sem si v tujem svetu našla drugi dom. Tam bom tudi ostala, čeprav me vedno bolj vleče domov. Ne morem pozabiti na zelene livade, rožice, gozdove, potoke in na vse lepote, ki sem jih tako občudovala v mladosti. Vedno sem ljubila tudi lepo slovensko besedo, ki jo zdaj v tej deželi zelo pogrešam. Rada imam otroke. Ne delam razlike, moji so vsi otroci sveta. Imam rada naravo, vse, kar nas obdaja. To skušam spraviti tudi na papir. Napisala sem že veliko pesmi. Nekaj verzov vam bom povedala: Pod vinsko goro hišica je iz kamna zidana, tam nas je mamica zibala. Očka z ladjo odšel je v širni svet, nas same pustil je živel. PozabiI na nas je vse, on v Ameriki ostal je, ga zemlja tuja zagrnila, ki mu kruh črn je delila.« Jožica pravi, da je pri akciji računala na večji odziv rojakov. Ne more razumeti, da jim je tako malo do tistega, kar se dogaja v domovini, čeprav imajo doma žene, starše, otroke in prijatelje. Ti bodo prav gotovo kdaj potrebovali iz prispevkov kupljene dragocene medicinske naprave. Ne želi deliti očitkov, vendar je resnica kar boleča. Jožici Oblak smo se v imenu vseh naših ljudi zahvalili za njen veliki prispevek. SLAVKO DOKL predvsem zato, ker je Ribnica) pritokom Sajevec tako rekoč zaprta; voda. Izvira izpod Velikega vrha Velike gore, ponikne pa pri Dole11!1 vasi. Z drugimi vodami, kot kaže. nima skupnega toka, zato v to vode račja kuga ni prodrla. J. PRIMC NOV REKORDNI POLH RAKITNICA— Pri polharjih * Lončariji smo zvedeli, da je na teta območju ujel letos najtežjega polh* Franc Levstik iz Rakitnice. Polh je h« težak* kar 42 dag, kar je nov absolute1 polharski rekord na tem območju. Doslej je veljal za najtežjega polh9 tisti, ki ga je pred več leti upleni! ne*1 Rakitničan, tehtal pa je 36 dag. LIPANI SO SE PRIJELI PRIGORICA — Pri ribičih v Prigorici smo zvedeli, da so na tem obntodU* vložili pred petimi leti v vodo tudi 15* j lipanov. Izkazalo seje, da se lipavt* novi vodi drstijo in lepo napredujejo Najdaljši, ki so ga ujeli, je meril kar5* cm. I ŠE SO RAKI — Na fotografiji je ribič Ludvik Oražem, ki nam kaže dva izmed 2.000 rakov. Najbolj pa smo bili presenečeni, ko smo naleteli na rake. Našli smo jih okoli 2.000, vse v glavnem na suhem, pravzaprev v suhi strugi potoka. Skrivali so se pod raznimi predmeti, ki so jih vaščani zmetali v strugo, ko je bila še polna vode. Kar 30 smo jih dobili v starem plastičnem vedru. Vse rake smo pustili na našem območju,, saj rib in drugih vodnih živali ni dovoljeno prenašati iz vode v vodo oz. iz kraja v kraj.« Kako so se ohranili rak^ ' potoku Ribnica, bodo raziskovali drugi. Kaže pa, da je bilo to možno PRIČETEK SOJENJA DOMNEVNEMU MORILCU NOVO MESTO — V veliki sodni dvorani novomeške enote Temeljnega sodišča se bo v ponedeljek ob 8. uri pričelo sojenje Francu Jurečiču-Valtu, obtoženemu um1", ra Nede Schoeppl iz Gracerjevega' turna. Kot je znano, naj bi hu Franc Jurečič lanskega 16. decembra na grozljiv način umoru Schoepplovo in njeno truplo zakopal v kotanji na Gorjancih, le nekaj metrov od magistralne ceste med Novim mestom in Metliko-Sojenje naj bi trajalo predvidoma tri dni. 1 Denar še kar naprej prihaja ^ Akcijo »Inkubator in uH' razvok« je težko ustavit1 oziroma preusmeriti Kljub temu da smo akcijo »Uj razvok in inkubator« uradno k nčali, še vedno prihajajo dena ^ nakazila. Barometer darežljivo^, je v ponedeljek ustavil na 3,987-dinarjih, kar pomeni, da smov z odmevni akciji zbrali skoraj 4 m1' • Darovali so še: Vladka Trebnje, 2.000; Antonija Oberč, vrh, 3.000; Tone Gorišek, Grom, 4.000; delavci IMV, obrat Sun 5.800; Ivanka Kuhar iz mesto venca na grob Tonija Poe ^ 5.000; OOS Elektro namesto> na grob Tonija Počrvine 5.000i ružnična šola Suhor 2.500; NOV ‘Suhor 3.000; OOS tozd,. Belt, Črnomelj, 5.000; delavci ^ Cikave 9.380; družini Blažič m ^ žman namesto venca na grob Počrvine 5.000; Anica Kuhar. . ribor, 5.000; ZD Metlika 9.10®’’',,. upokojencev Krško 2.100; RK «jr, ne šole Dvor 5.000; Tončka Črnomelj, 1.000; Jože Ferkolj. cjan, 2.000 dinarjev. ^ V prejšnji številki se nam je ' nam darovalcev vrinila n - j} Družine Bobnar, Dimič in t) Novega mesta so namesto ve ^() Grob Leopolda Selana (in ne darovale 4.500 din. • • kozerija BOLJE JE BITI PIJAN KOT STAR kot S", lijone dinarjev, precej v ec, prr predvidevali. Vse, ki s°, paj pravljeni prispevati, Pros' ’ h9 denar nakazujejo na ra ..^ir» katerem novomeški Rdeči ".^(jslci*1 denar za nakup dragih me aparatov. Račun se 8^ 678-80144 Občinski o^jnS^ Novo mesto »Za drage me instrumente.« g Na pohodu po naši Repičevini je Plavi orkester. Mladi trumoma drvijo v dvorane, kjer nastopajo mladeniči iz Bosne. ‘Časopisi so polni intervjujev z zvezdami benda. Razpisale so se domala vse repiškg revije, psihologi se kosajo, kdo bo povedal kaj pametnejšega o njih. Po radiu je slišati pogovore. Mladeniči spravljajo v trans mlečnozobo publiko. To je uspelo pred leti Beatlesom. Udeleženci koncertov Plavega •••••••••• orkestra imajo na vprašanje, kako jim ugaja, presežniške odgovore: »Super. Enkratni so. Vse jp čudovito.« Z njimi pojejo, z njimi si pulijo lase, pevec tlesne s prsti in dvorana potegne za njim. Neverjetno moč ima nad njimi. Politiki lahko samo sanjajo o tem. Še na mladinske delovne akcije ne morejo spraviti te iste mladine, ki rjovi skupaj s Plavim orkestrom, ne da bi posameznikom zagrozili z odvzemom štipendije. Plavi orkester prepeva, izdaja plošče, njegove turneje po Repičevini so več kot uspešne. Lepa Brena je utonila v pozabo. Le še kakšnemu senilnežu se cedijo sline ob pogledu nanjo. Plavi orkester je trenutno repiški nacionalni junak številka ena. Najuspešnejša pesem nosi naslov Bolje je biti pijan kot star. Vse skupaj je zelo zgovorno: dovolj neumno, dovolj nevzgojeno, neslano, žaljivo, da je lahko všeč masi... Nihče ne bo presenečen, če se bodo pojavili v bližnji prihodnosti ansambli s pesmimi, kot: Razparaj svojo $ i # # staro mamo, Povozi ga profesorja, Iztakni PcmrtJe j Aboniraj trikrat letno, ($-9 lepša kot ljubezen, Zbog grjže w rana družina, krsto, Mrtvec Krsto, Podtakni bombo v fič, J počitka, Črn dojenček T Zbudi se s pocestnico na gpet Pa bodo spet turneji nC, ^ bodo polni stadioni in o . %asa -spet kodo mladi _ nek Jr^,ajo kodo mladi . ru>_., zaposleni. Bolje, da sl;nte>1111^ lase ob Plavem orkestru ^ne g podobnih, kot da bi se = . g prepovedanejgre.^ ^.,^§pER* •••••••••••••••••••••••••••••••