Kranj, torek, 28. marca 1989 (MM!E»B£EGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 Prihodnjo zimo se bomo greli s plinom Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka stran 11 VLOMITI v šolo ni umetnost GORENJC FORMUULT/ IHRANKA Dober posel V Kranju bo plinovodno omrežje razširjeno hitreje in ceneje, kot so računali. Zemeljski plin bo porabnikom na voljo že junija, vse kaže, da se bo večina priključila do nove kurilne sezone in ne šele sredi zime, kakor so načrtovali. Ker dela še niso končana, pod obračun črte seveda še niso potegnili, toda ocenjujejo, da bo gradnja cenejša, kot so računali. Ze zaradi tega lahko razširitev plinovodnega omrežja v Kranju poimenujemo dober posel. Toliko bolj, ker po besedah predstavnika IV-trola v nobenem slovenskem mestu po dosedanjem, za uporabnike ugodnem, načinu financiranja ni bilo zgrajenega toliko plinovoda kot v Kranju. Skratka, velika pohvala za Kranjčane, kakršnih v zadnjem času ni veliko ali jih sploh ni več. Razčlenitev dobrega posla pokaže, da ima vse potrebne elemente. Najprej motiv, nato znanje in denar, kar je povezala dobro speljana akcija. Oskrba z zemeljskim plinom je energetsko ugodna, pred dobrima dvema letoma, ko so v Kranju akcijo zastavili, je bila zelo privlačna denarna konstrukcija posla, saj je doslej za izgradnjo plinovoda 30 odstotkov sredstev prispeval porabnik, 30 odstotkov Pe-trolova delovna organizacija Zemeljski plin, 40 odstotkov pa republiška skupnost za nafto in plin. Motiv in denar pa je bil povezan s tretjim, za dober posel neobhodnim pogojem: z znanjem. V odbor za plinifikacijo so imenovali ljudi, ki se na energetiko spoznajo, ki se v tovarnah ukvarjajo s tem. Za predsednika odbora pa Jakoba Piskernika, direktorja kranjskega Merkurja, ki je bil pred leti slovenski minister za energetiko. Vse te neobhodne sestavine dobrega posla pa bi seveda obvisele v zraku, če akcija ne bi bila zastavljena in izpeljana, kakor se za dobre gospodarstvenike spodobi. Izkazala se je celo običajno kritizirana občinska uprava, ki je nenavadno pohitela z lokacijskmi in gradbenimi dovoljenji. Ker je bilo vse dobro pripravljeno in poteka tako, kot je bilo rečeno, tudi lastniki zemljišč težav ne povzročajo, čeprav morajo kmetje potrpeti, ko kopljejo jarek in polagajo plinovod čez njive in travnike. V Kranju so torej resnično napravili dober posel, ki ne bo koristil le porabnikom zemeljskega plina, temveč vsem ljudem, ki žive v mestu in okolici, saj kurilniški dimniki že prihodnjo zimo ne bodo več izbruhali toliko dima in saj kot doslej. M. Volčjak Mitinga na Jesenicah ne bo Jesenice, 27. marca - Delavci titograjske delovne organizacije Radoje Dakić so poslali jeseniškemu komiteju ZKS in sindikatu jeseniške Železarne pismo, v katerem sporočajo, da bi radi na Jesenicah, kjer živi in dela veliko delavcev iz drugih republik, organizirali Miting bratstva in prijateljstva. Pobudo so obravnavali na razširjeni seji predsedniki osnovnih °rganizacij sindikata Železarne in jo zavrnili. V obrazložitvi so pou-da delavci jeseniške Železarne z razumevanjem spremljajo kritične razmere na Kosovu in v Jugoslaviji, vendar nasprotujejo sklicevanju izrednih zborov in mitingov. Na Jesenicah res žive predstavniki različnih narodov in narodnostni, a vsa dolga leta v tradicionalnem prijateljstvu in medsebojnem razumevanju. Nikakor pa ne želijo, da bi se to prijateljstvo utrjevalo, k ako drugače, kot v okviru sedanjih sistemskih institucij. Možnosti za sodelovanje med črnogorskimi in jeseniškimi delavci so zato edinole na gospodarskem področju in na področju sindikalnega povezovanja. D. S. Kamnik — Na Titovem trgu 23 se v gornjem nadstropju imenitnega meščanskega dvorca z vsemi sestavinami gotskega obdobja, že nekaj časa nekaj dogaja. Sodelavci Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine Kranj ter Restavratorskega centra Ljubljana so ugotavljali, kaj hiša, ki se bo prenovila s sredstvi stanovanjske skupnosti Kamnik, skriva pod ometom. Trud ni bil zaman, saj so poleg ostalih že znanih posebnosti našli še imenitne gotske freske. — L. M. — Foto: F. Perdan Jugoslovanski turistični delavci na Gorenjskem Škofja Loka, 27. marca - Od četrtka do sobote so bili na obisku po Sloveniji predsednik in sekretar turistične zveze Jugoslavije ter predsedniki republiških in pokrajinskih turističnih zvez. Med drugim so v petek obiskali tudi Gorenjsko. V Škof j i Loki so si ogledali prenovljeno mestno jedro ter se pogovarjali o izkušnjah in delu občinske turistične zveze Alpetoura kot nosilca turistične dejavnosti, popoldne pa so se na Jesenicah seznanili z načrti in deli karavanškega predora. Zatem so obiskali še Kranjsko goro, kjer so se pogovarjali o dejavnosti turistične društvene organizacije na Gorenjskem, še posebej o uspehih kranjskogorskega in leškega društva. j_j j Mladinski poziv Radovljica, 27. marca - Člani predsedstva občinske mladinske radovljiške organizacije so na svoji zadnji redni seji med drugim sprejeli tudi poseben apel svoji delegatski bazi, v katerem pozivajo mlade v svoji občini, naj se v kar največjem številu udeležijo neposrednega izjavljanja o kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ter da naj svoj glas pripišejo Janezu Drnovšku, ker bi njegova izvolitev, po mnenju predsedstva OK ZSMS Radovljica, zagotavljala resnično kadrovsko prenovo in ustreznega človeka na čelu državnega predsedstva. V. B. Spomladanska Planica - Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici je za nami. Čeprav se Jugoslovani tokrat s posebnim tekmovalnim uspehom ne moremo pohvaliti, delna izjema so bili le Ulaga, Lotrič, Janus in Zupan, pa smo se ponovno izkazali kot odlični organizatorji. V povsem kopni Planici smo uspeli urediti dve skakalnici, v kar je marsikdo že dvomil. Urejevalci skakalnic se lahko sedaj mirne vesti oddahnejo, saj je za njimi veliko in tvegano delo. Obisk tokrat ni bil tako velik kot pretekla leta. Razlogov je več. Za vedno bolj plitve žepe je obisk Planice vedno bolj boleč, v soboto in nedeljo so bili velikonočni prazniki, prav tako pa tudi uspehi naših skakalcev niso takšni, kot smo jih bili vajeni. Kljub vsemu je Planica tudi letos ostala Planica v vsem svojem sijaju, trdno vkoreninjena med našimi ljudmi. J. K., slika F. Perdan Vojaki tudi brez pušk Ljubljana, 24. marca - Predsedstvo SFRJ predlaga, naj bi vojaški obvezniki, ki odklanjajo orožje zaradi verskega prepričanja, služili vojaški rok 24 mesecev. O dopolnilih predsedstva k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti bo odločal zvezni zbor jugoslovanske , skupščine predvidoma že na aprilski seji. Predsedstvo je že sredi februarja sklenilo, da se dovoli služenje vojaškega roka brez orožja osebam, ki ga nočejo sprejeti iz verskih razlogov. Te vojake naj bi razporedili na pomožne vojaške dolžnosti, kjer ne uporabljajo oborožitve. Vse druge vojaške obveznosti po statusu vojaka bi te osebe izpolnjevale kot drugi vojaki; nosili bi tudi vojaško uniformo in dali slovesno obljubo o služenju. Te osebe bi razporejali na pomožne dolžnosti tudi v rezervni sestavi. Če se vojak med služenjem vojaškega roka kljub prvotni odklonitvi odloči sprejeti orožje pozneje, naj bi nadaljeval služenje vojaškega roka, dokler ne konča usposabljanja po predpisanem programu, vendar ne manj kot eno leto. S tako možnostjo naj bi spodbudili vojake, ki odklanjajo orožje, da bi se vendarle usposobili za oboroženi boj. Svojo odločitev o zavrnitvi orožja naj bi vojaki sporočili šele po prihodu v enoto in ne že na naboru. Odločitev o trajanju vojaškega roka pa bo v pristojno- sti vojaškega starešine. S. Saje Namesto komentarja Dober dan Libanon! Aktualne notranjepolitične razmere v državi so pripeljale do tega, da v dnevnih novicah hočeš nočeš najprej prisluhnemo zadnjim dogodkom z bojišča na Kosovu. Podatki zadnjega časa nas pač silijo, ob vsem ostalem, tudi v uporabo besedišča povsem vojaške terminologije, da pa so razmere še veliko bolj dramatične, najbolj zgovorno kažejo posnetki novih akcij sovražnika (demonstrantov) in pravičnega boja varnostnih sil. Tako enoznačna ko-notacija obeh strani je sicer postala skorajda pravilo, verjetno bogokletna misel, ki se jo seveda (po jugoslovanski praksi) lahko hipoma uvrsti med napad na temelje sistema državne varnosti, pa je vprašanje, ali je temu v vsej širini resnično tako. Če pozabimo, da imamo v naši državi na oblasti sistem, ki za svoje osnovno funkcioniranje nujno potrebuje (notranje ali zunanje) sovražnike in če jih nima, si jih zaradi možnosti nadaljnjega obstoja mora enostavno izmisliti, potem nam pred oči še toliko bolj očitno stopi problem Kosova kot argument kogarkoli za karkoli. Počasi mineva teden dni, odkar so delegati kosovske skupščine večinsko dvignili "ljudske roke" za ustavne amandmaje. Ob tem ni tragično samo to, koga pravzaprav ti delegati sploh predstavljajo, kdo je v tej igri zmagovalec in kdo poraženec, da je v popolnem razsulu pravna država (mimogrede, na katerem koncu Jugoslavije kaj takšnega sploh obstaja?), pač pa predvsem dejstvo, na katerega je, med drugim, posebej opozarjal tudi "Bavconov svet" -ustavnih amandmajev se v takšnih razmerah, kot so trenutno v pokrajini, ne sme sprejemati! Po drugi strani pa prebiramo eno od številnih sporočil državnega predsedstva, ki uvodoma ugotavlja, da je potrebno z izrednimi ukrepi nujno nadaljevati, v drugem delu pa zatrjuje, da je delo pokrajinske skupščine, ko so sprejemali (potrjevali že potrjeno) ustavne amandmaje potekalo v demokratičnem vzdušju. ' Je v tej državi sploh še komu kaj jasno, ali rečeno bolje, je v-tej državi sploh še kdo normalen? Vine Bešter < > -J p _ O (jO C/D LU Manjši promet kot minula leta - Na gorenjskih mejnih prehodih so cariniki Carinarnice Jesenice in mejne milice ob velikonočnih praznikih zabeležili nekoliko manjši promet kot minula leta. Upravnik Carinarnice Jesenice Miha Stojan pravi, da večjih zastojev ni bilo. Najdlje so čakali potniki na Korenskem sedlu, vendar ne več kot eno uro. V »špici« je prestopilo mejo dnevno 42.000 potnikov na vseh prehodih, od tega je bila polovica zdomcev. Zanimivo je, da je bilo precej manj prehodov na meji v Ratečah. - Foto: F. Perdan LU 'O < CD o O /IGOR GUZEL] / ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR A Jugoslavija s klobukom v roki? Karikaturist Tošo Borkovič je v četrtkovi številki Večernjih novosti objavil perorisbo, na kateri tujega državnika, ki je očitno prišel k nam na obisk, pod stopnicami letala čaka sprejemni odbor funkcionarjev-gostite-Ijev. Postrojeni so v vrsto, kot se sicer spodobi, vsi pa predse molijo naokrog obrnjene klobuke, obče znano orodje beračev. Sporočilo Borkovičeve karikature je resda že blizu deset let izjemno aktualno, vendar si dovolimo trditi, da jo je narisal in objavil natanko pet dni prezgodaj. (Oziroma štiri dni: ljubljansko Delo je likovno bodico ponatisnil v petek). Ali pa tudi ne, kajti če bi avtor čakal do včeraj, bi mu jo uredniki morda cenzurirali. Urednike namreč ponavadi odlikuje nadpovprečni posluh, drugače ne bi postali to, kar so. Gotovo bi jim v glavah zazvonil alarmni zvonec, ki bi ga sprožila zavest, da danes prihaja v Jugoslavijo podkanc-ler in zunanji minister republike Avstrije dr. Alois Mock. V naslednjih treh dneh se bo večkrat sestal s predsednikom predsedstva Raifom Dizdarevičem in predsednikom ZIS Antejem Markovičem, pri čemer lahko le ugibamo, o čem naj bi tekla beseda. Tiskovni predstavnik ZSZZ Ivo Vajgl prejšnji teden pač ni bil posebno določen, ko je napovedal »oplemenitenje dialoga med dvema sosednjima državama«. Meglena napoved seveda ni razlog, ki bi dovoljeval namige, da sta vsebina karikature in vsebina Mockovega bivanja pri nas v kakršnikoli zvezi. Toda Če upoštevamo rastoče jugoslovanske reve in težave ter hkrati nedavne dogodke na evropski pogajalski sceni, je povezava več kakor verjetna. Zakaj? V domačih gospodarskih krogih je zmeraj češče in zmeraj glasneje slišati zahtevo, naj Jugoslavija bolj odločno, po možnosti tudi v bolj formalni obliki, naredi kak korak v smeri razvite Evrope. Združenje EFTA, v katerega so povezane zahodne države-nečlanice ES, je realen in prikladen potencialni partner. Na posvetovanju premierov Švice, Avstrije, Finske, Norveške in Švedske, ki je bil pred kratkim v Oslu, so sodelujoči omenjali SFRJ v dveh kontekstih: kot zaželenega in pričakovanega uradnega ali pridruženega sopotnika v zbliževalnih procesih na stari celini ter kot žgoč »problem«, čigar razplamtevanje ni moč puščati vnemar. Prav Alois Mock je na poznejšem snidenju ministrov EFTA in ES v Bruslju to vprašanje še potenciral, ko je poudaril, da odgovornost obeh asociacij do tretjih držav terja podporo jugoslovanskim prizadevanjem za gospodarsko prestrukturiranje in družbeno liberalizacijo. Doživetje popolno podporb italijanskega kolege, kar je več kot razumljivo, daj zahodni sosedi že od prej izpričujeta dokajšnjo naklonjenost do naše mukotrpne levitve v modernejšo, času ustreznejšo skupnost. Hkrati pa je Mockov nastop spet potisnil v ospredje razmišljanja, ki jih kot argument v prid pomoči SFRJ zadnje leto in pol spodbuja sam predsednik Evropske komisije Jacques Dellors: da bi razpad Jugoslavije sprožil številne kvarne posledice. Zahteval bi revizijo v strategiji ustvarjanja poenotenega transportnega in komunikacijskega omrežja, revizijo povezovanja Grčije kot najjužnejše članice z evropskim severom, revizijo odnosa do Balkana nasploh, kajti dodaten razmah »romunizaeije« bi resno ogrozil prosti pretok blaga, ljudi, kapitala, znanja, in tehnologije na osi sever—jug, itd. Ministri niso govoričili v prazno, o čemer priča najnovejša pobuda predsednika švicarske konfederacije Jeana Pascala Delamaruza, ki je v Bernu predlagal, naj bi Švica prevzela pobudo pri ustanavljanju posebnega razvojnega sklada EFTA, namenjenega Jugoslaviji. Skrajni čas je torej, da se Beograd zgane in krene v Bruselj z jasno izdelano sliko o tem, kako naj bi sodelovanje teklo in kaj smo pripravljeni ponuditi v zameno. Dobra volja zahodnih Evropejcev je pač pripeta na zelo konkretne interese, ki jih opredeljuje vizija združene Evrope, osvobojene klasičnih mejaških zapor, izvirajo-čih iz prastarega nezaupanja, sumničenj in iskanj enostranskih koristi. Skratka, odgovorni ljudje v vladi in predsedstvu naj bi dojeli, da je nepreklicno konec obdobja, ko je Jugoslavija zaradi svoje politične enkratno-sti in geografske pomembnosti v svetu, ki mu je dajala pečat blokovska razklanost, lahko barantala levo in desno in med različnimi ugodnostmi izbirala le tisto »naj«. Danes je precej drugače: mnogi vlaki so nepreklicno odpeljali in dobrobiti novih kakovostnih zavezništev bomo deležni le posredno, prek EFTA — če se ji ne bomo predolgo izmikali in računali na tradicionalne darove v obliki kreditov. Ta način premoščanja notranje neučinkovitosti je že postal del zgodovine, kar začenjajo upoštevati tudi najrevnejši med zemeljskimi reveži. Evropska gospodarska skupnost predvidoma naslednjih deset let ne bo v svoje vrste sprejela nobenega »novinca«. Prva na selektivnem seznamu možnih kandidatov je Turčija in ne morda Avstrija, ki kaže vedno bolj neprikrite skomine po spremembi statusa »neodvisneža«; druga je simpatična »vzhodna zvezdnica« Madžarska in ne morda Norveška, kjer stranke sramežljivo koketirajo z idejo o nujnem preraščanju dosedanje »folklorne samobitnosti«. Jugoslavije ni v nobeni opciji prihodnosti, jo pa čaka priklopni sedež. Ampak sama mora sesti nanj, ker zgolj užaljeno vihanje nosu nikogar več ne gane. Razen, če si našo vlogo v temeljito predrugačeni Evropi predstavljamo tako, kakor jo je v karikaturi ponazoril Tošo Borkovič: klobuk v roki, prazen želodec in polna glava reformske metafizike. PRED VOLITVAMI Delegacija japonske partije na Gorenjskem - Na povabilo predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je obiskala Jugoslavijo delegacija japonske Komunistične partije, ki jo je vodil podpredsednik Fecuzo Fuva. V četrtek je obiskala Gorenjsko in bila v Elanu, od koder je posnetek, in v Triglavskem narodnem parku. J. K., slika F. Perdan &EHGLAS Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sede j (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za I. tromesečje 32.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-003-31909 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Pred nedeljskim glasovanjem v Sloveniji Po krajevnih skupnostih se resno lotevajo nalog Kranj, 27. marca - Odgovornost in delo za uspešno izvedbo glasovanja o kandidatih za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije sta se z republiških organov preselila na občinske državne in politične organe, predvsem na občinske volilne komisije in na SZDL, še posebej pa v krajevne skupnosti in v krajevne konference SZDL, na katere je leglo breme uspešne izvedbe splošnega glasovanja. Volilni imeniki so več ali manj pripravljeni, narejeni so letaki in drug propagandni material. Izbor ljudi za volilne komisije, v katerih mora imeti vsak član svojega namestnika, zagotavljanje čim boljše udeležbe, pa ureditev volišč je zelo pomembna plat volitev, obenem pa odgovorna naloga vodstev krajevnih skupnosti, SZDL in drugih organizacij. Ker imajo v večini primerov že uigrane in tega dela vajene ekipe, tokratno glasovanje ne sme biti prezahteven zalogaj. Kako potekajo priprave na nedeljsko glasovanje, smo vprašali nekaj predsednikov krajevnih konferenc Socialistične zveze. Cene Praprotnik, predsednik krajevne konference SZDL Radovljica Ljudje so hoteli neposredne volitve Radovljica, 24. marca - Socialistična zveza se v svoji vlogi še išče. Včasih so veliko zadev forumsko sprejemala predsedstva krajevnih konferenc SZDL, danes so vse glasnejše zahteve ljudi po neposrednem odločanju, po javnih obravnavah, po čim širših kandidacijskih konferencah, po večjem vplivu posameznikov na odločanje. Zaradi teh zahtev je bila tudi sprejeta odločitev za neposredno odločanje o kandidatu za jugoslovansko zvezno predsedstvo, je dejal Cene Praprotnik, predsednik KK SZDL Radovljica. »Volilni postopek je povsod enak: volitve bodo izpeljale volilne komisije, odločbe izdala občinska skupščina. Na voliščih v krajevni skupnosti Radovljica bo delalo 12 volilnih odborov, 10 v ožjem delu Radovljice, 2 v Novi vasi in Vrbnjah. Vsi volilni upravičenci bodo dobili vabila na volitve. Ker pa pričakujemo, da utegne kdo ostati tudi brez vabila, se bo lahko na volišču izkazal z osebno izkaznico,« je povedal Praprotnik. Kaj pa volilna udeležba, s katero naj bi dokazali svojo pripadnost »slovenski pomladi«? »Ko smo imeli v občini javno obravnavo občinskega plana, ki zajema tudi gradnjo hitre ceste, je bil odziv presenetljivo velik, čeprav smo vabili le ožji krog in nismo izobesili plakatov. Odziv na temeljno kandidacijsko konferenco pa je bil kljub široki propagandni akciji slab, tako da se bojim, da so zahteve po demokratizaciji volitev le v vrstah politikov, ljudje pa v sedanjih gmotnih stiskah o tem ne razmišljajo. Vseeno računam na 80-odstotno volilno udeležbo, saj so slednjič ljudje sami zahtevali neposredne volitve. Upam, da bo pritegnilo tudi zagotovilo, da bo skupščina slednjič le še formalno potrdila kandidata, ki bo dobil največ glasov in se ne bo odločala po svoje, neupoštevaje voljo ljudstva.« D. Z. Žlebir Slobodan Poljanšek, predsednik KK SZDL Žiri:_ V Žireh bo osem volišč »Pri določitvi kandidatov za volilne odbore nismo imeli nobenih težav. V četrtek bo inštruktaža za predsednike, kjer bodo dobili natančnejša navodila o poteku volitev. V krajevni skupnosti bo osem volišč, in sicer v osnovni šoli za krajevno skupnost Žiri, v družbenem domu Partizan bosta dve volišči za Staro vas, v zadružnem domu Stara vas za Novo vas, v SZDL Selo za Jarčjo dolino, Koprivnik, Selo in Zabrežnik, v gasilskem domu Brekovice za Brekovice, Izgorje, Podklanec, Ravne in Sovro, v gasilskem domu Račeva za Račevo in del Žirovskega vrha ter v gasilskem domu Dobračeva za Dobračevo, Ledinico, del Žirovskega vrha in Mrzli vrh. Socialistična zveza v krajevni skupnosti je dobro organizirana, ima nove vaške odbore, organizacijske spremembe smo naredili v Stari vasi, kjer smo iz enega preokorelega odbora oblikovali tri. Vzdušje pred volitvami je dobro, v nedeljo pričakujemo dober obisk volilcev, ki v neposrednem izjavljanju o kandidatih vidijo pomemben korak k bolj demokratičnim, neposrednim volitvam.« H. Jelovčan Anton Robnik, predsednik KK SZDL Kranjska gora: »Kranjskogorska volišča pričakujejo 1.600 volilcev« Kranjska gora, 27.marca - V krajevni skupnosti Kranjska gora pričakujejo visoko volilno udeležbo. Na nedeljske neposredne volitve za člana predsedstva SFRJ se temeljito pripravljajo v vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine, tudi v krajevni skupnosti Kranjska gora. Predsednik krajevne konference SZDL Anton Robnik pravi: »Na splošno ljudje pozdravljajo neposredne volitve in se zavedajo demokratičnosti postopka, o katerem se pač dobrih trideset let le govori. Dobro poznajo oba kandidata, tako Marka Bulca kot Janeza Drnovška, ki sta resna tekmeca s svojima programoma. Kakor lahko ocenjujem, so ljudje v Kranjski gori in v okolici dobro obveščeni tako o volitvah kot o obeh kandidatih. V naši krajevni skupnosti smo se odločili, da damo ustrezno predvolilno propagandno gradivo na oglasne deske v ponedeljek. Mislim, da bo volilna udeležba dobra in visoka; volilni odbori so že izbrani, v tem tednu bodo njihovi člani opravili le še inštruktažo. Volilci iz krajevne skupnosti Kranjska gora bodo volili na običajnih glasovalnih mestih: V Kranjski gori bosta dve volišči, v Podkorenu eno, po eno v Gozd Martuljku in na Srednjem vrhu. V krajevni skupnosti Kranjska gora je na volilnem seznamu 1.600 volilnih upravičencev.« D. S. Viktor Kralj, predsednik KK SZDL Bistrica pri Tržiču Te dni še zadnji dogovori Tržič, 27. marca - »V krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču je priprave na volitve prevzel štab aktivistov Socialistične zveze. Brez težav smo sestavili glasovalne odbore za vseh pet volišč, ki bodo v osnovni šoli, vrtcu, domu družbenih organizacij, domu starostnikov in vrtcu Palček. V tem tednu potekajo še zadnji dogovori z odbori; za petek načrtujemo še inštruktažo vseh članov in okrasitev volišč. V imeniku je približno 5000 volivcev, od katerih pričakujemo dobro udeležbo,« je o pripravah na volitve izjavil predsednik Kralj. (S) FRANC PORENTA, predsednik krajevne konference SZDL Naklo Glasovanje na petih voliščih Dela ni malo, saj bomo imeli v krajevni skupnosti, ki ima okrog 2600 prebivalcev, kar pet volišč: dva v Naklem, po enega pa v Zejah, Strahinju in na Okroglem. Pravico do glasovanja ima okrog 1800 krajanov. Pretekli teden smo že določili člane volilnih odborov in njihove namestnike. S pridobivanjem ljudi za te naloge nismo imeli večjih problemov. Nekaj jih je že stalnih, z izkušnjami, precej pa je tudi mlajših-Udeležbo na volitvah bomo propagirali na krajevno običajni način, 2 mladino pa se bomo dogovorili za ureditev in primerno okrasitev volišč-Računam na dobro udeležbo na volitvah. V Naklem navadno ni bil problem in smo bili po odstotku udeležbe vedno v prvi polovici med krajevnimi skupnostmi v kranjski občini." J. Košnjek Viktor Žakelj na pogovoru v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju Jugoslavija tava v križišču dveh idej Kranj, Ž3. marca - Prvo, vzhodno, pooseblja množično gibanje v Srbiji, sla po močni federalni državi, kjer je človek zadnje kolesce mogočnega stroja, klasična, močna, leninistična ali celo boljševistična partija, državno tržno gospodarstvo ter premagovanje vseh razlik, če je treba tudi s silo. Zahodna poudarja moderno državo evropskega tipa, v kateri interese celote interpretirajo njeni deli, in je predvsem servis ljudi, ne pa zaščitnica razrednega interesa, in v kateri naj bi živela socialistična pluralnost, zagovarja samoupravno tržno gospodarstvo in sprotno ugotavljanje skupnih interesov ob ohranjanju naravnih različnosti, ki zgodovinsko žive na tem prostoru. Ideji se razlikujeta tudi v zunanjepolitični usmeritvi. Prva poudarja neuvrščenost, druga pa integracijo v Evropo. Ideji ne živita samo druga ob druga, ampak predvsem druga proti drugi v vsej ostrini. Iz ocene položaja v Jugoslaviji, razvojnih šans političnega pluralizma in prenovitvenih potez socialistične zveze v Sloveniji, ki jih je v četrtek v pogovoru s člani krajevne konference SZDL Vodovodni stolp v Kranju izrekel podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Zakelj, povzemamo nekaj (po naši presoji) najbistvenejših poudarkov. Jugoslavija je bolj kot kdajkoli v zgodovini razdeljena, čeprav smo mislili, da je vse, kar nas je razdvajalo, za kar se je umiralo in krvavelo, za večno premagano, pa te stvari sveže vstajajo in vedno več jih je. Dolgo je veljala resnica, da s socializmom ni nič narobe in da se s političnimi vprašanji ne kaže ubadati, ker so rešena enkrat za vselej, ampak so nujne le ekonomske reforme. Danes večina socialističnega sveta, in tudi mi, priznava, da so problemi predvsem v politiki. Zato so razmišljanja o političnem sistemu legalna, kot bi rekli pravniki, in legitimna po besedah politikov. To so vprašanja demokracije, političnega pluralizma, človekovih pravic. To so značilnosti, bistvene za čas, ko se rojeva in uresničuje slovenska ideja političnega pluralizma. Logično je, da so z razliko, dveh, treh let enako vprašanje začeli zastavljati v sosednji Hrvaški, prepričan pa sem, da jih bodo tudi drugje. Iskanje pluralizma je ustavno zajamčeno, tako v zvezni kot slovenski ustavi. Naša družba se pluralizmu tudi nikdar ni odpovedala, le razumevala ga je na poseben način. V "Zame so tri bistvene značilnosti krize socializma. Prvo napako je socializem naredil z uresničitvijo misli, da je lastnina tatvina in da je zasebna lastnina izvirni greh in je vsemu osnova državna lastnina. Ko sprejemamo pluralizem lastnin, v Jugoslaviji odstranjujemo pomemben vzrok krize. Drugo napako je naredil ta sistem po revolucijah, ki so razglasile komunistične partije sebe za doživljenjsko avantgardo in izrinile pluralizem. Sistem je postajal neproduktiven, mlakuža, kjer ni bilo ščuke, kot reče Partljič. Ni bilo konkurence. In tretja napaka je bila instaliranje države kot razrednega, nasilnega instrumenta, ne pa utelešenja splošnega interesa, garanta obstoja, svobode človeka." "Eno ključnih vprašanj spremembe slovenske ustave je vloga SZDL v volitvah. Sedaj se interesno lahko organiziraš zunaj SZDL, interes pa lahko uveljaviš samo preko SZDL. Če se tu slovenska ustava ne bo spremenila, ne bo korekcij volilnega zakona in bodo volitve tudi prihodnje leto v celoti v SZDL. Ali priti na volitve tudi mimo SZDL, je stvar sedaj spremenjene ustave ali nove. Nekaj vprašanj bo rešenih v novem statutu SZDL in programu, kjer so bo odražala plu* ralnost, začenja pa se tudi že delo na novem volilnem zakonu." zborih združenega dela smo dali legalnost gospodarskim interesom, v zborih krajevnih skupnostih pa komunalnim. Odprto ostaja vprašanje legitimnosti političnih interesov. Od socialistične revolucije dalje naj bi bil samo en interes: za socialistično družbo. Zato priznavanje pluralizma, vendar samo znotraj socialistične misli. Kar pa je drugače obarvano, je takoj kontrarevolucija. Tudi zato je bil za Kardelja zadosten samo družbenopolitični zbor z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Zaradi krize pa so se pojavile usmeri- tve, ki niso socialistične in jemljejo socializmi1 pravico, da je treba vanj vnaprej verovati. Tu so socialistične družbe v dilemi: ali vztrajati pri sedanji teoriji ali dopustiti pluralizem tudi izven 90* cializma. V slovenski SZDL hočemo prilagodit1 politični podsistem novemu času. Delujemo pragmatično in ne toliko teoretično. Izhajamo iz predpostavke, da je večinska odločitev v Jugoslaviji s.e vedno socialistična, vendar v modernejšem srn1' slu. Pluralizem lahko uveljavimo prek SZDL. Nekatere nove zveze in gibanja so razumela to prag' matiko, stopila v SZDL, nekateri tudi s figo v žepu. V predsedstvu se vodi dialog, spreminjamo statut in delamo nov program, vendar se zavedamo tragike, da smo pri takem načinu reševanj8 krize v državi močno osamljeni Zato bo to leto tudi leto poskusov diskvalifikacij tega sistema, vendar nam drugega ne ostane, saj je sedanji eksten' zivni model dal pri nas maksimum. Seveda pa se zavedamo resnice, da je politika samomor za p0' sameznike, skupine, narode in države takrat, k° se zgubi sposobnost realne ocene razmer in polit1' čne moči. J. Košnje* Foto: F. Perdan Razširitev plinovodnega omrežja v Kranju Prihodnjo zimo se bodo greli z zemeljskim plinom Kranj, 23. maja - H koncu gre izgradnja vzporednega plinovoda od Vodic do Kranja in obeh mestnih krakov, do Naklega in proti Ibiju. Za priključitev na zemeljski plin se v tovarnah že pripravljajo, vsi sicer ne hite, toda večina le računa, da bodo do nove kurilne sezone premog ali kurilno olje zamenjali z zemeljskim plinom, zavlekla pa se bo verjetno priključitev kotlarne na Planini. Delovna organizacija za oskrbo z zemeljskim plinom še ni bila ustanovljena, na zadnji seji odbora za plinifikacijo smo o tem slišali različna mnenja. Zamisel o razširitvi plinovodnega omrežja v Kranju sega v november 1986, ko se je sestalo 15 predstavnikov zainteresiranih delovnih organizacij, občinskega izvršnega sveta in seveda Petrolove delovne organizacije Zemeljski plin, ki skrbi za izgradnjo plinovodnega omrežja in oskrbo z zemeljskim plinom v Sloveniji. V Kranju so tedaj zemeljski plin že uporabljali v Savi in Iskri, Kranjčani pa so bili pred leti seveda najbolj veseli preusmeritve Tekstilindusa s premoga na zameljski plin, saj so se iz njegovega dimnika na mesto usipale črne saje, ga onesnaževale in jezile ljudi. Zemeljski plin bo porabnikom na voljo že junija____ Za razširitev plinovodnega omrežja v Kranju so morali okrepiti magistralni plinovod, ki poteka od Vodic mimo Kranja do Jesenic. Zato od Vodic do Britofa grade vzporedni magistralni plinovod, v dolžini 11,8 ki- lometrov. Delo opravlja Monter iz Zagreba, ki je začel delati 10. januarja in bo zaradi mile zime gradnjo predvidoma končal konec aprila. Kakor je povedal Ognjen Bav-dek, predstavnik Petrolove delovne organizacije Zemeljski plin, z lastniki zemljišč nimajo težav, čeprav morajo seveda kmetje potrpeti, ko preko njihovih njiv in travnikov polagajo cevovod. Tudi s kranjsko občinsko upravo niso imeli težav, saj je pohitela pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj, pohvali pa so se pridružili tudi člani odbora. Neuresničena naloga je ostala ustanovitev posebne delovne organizacije, ki bi v Kranju skrbela za oskrbo z zemeljskim plinom, predviden je bil skupen odvzem za široko potrošnjo in industrijo, kar naj bi omogočilo tudi oblikovanje primerne cene plina za široko potrošnjo in industriji cene bistveno ne bi povečalo. Tudi na zadnji seji odbora za plinifikacijo so bila mnenja deljena. Predstavnik Petrola Ognjen Bavdek je predlagal, naj se izognejo nepotrebnim stroškom in za začetek pri dobro organizirani energetski službi v Savi zaposle nekaj strokovnjakov, ki bodo skrbeli za oskrbo vseh porabnikov zemeljskega plina v Kranju. Z odločitvijo niso odlašali, direktorji zainteresiranih delovnih organizacij so se sestali 4. novembra 1986, že naslednji dan pa je kranjski izvršni svet imenoval odbor za plinifikacijo, vodil ga je Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja, dober poznavalec energetike, saj je bil pred leti predsednik republiškega komiteja za energetiko. Zaradi operativnosti so imeli dva pododbora, prvi je spremljal gradnjo plinovodnega kraka do Naklega, vodil ga je Janez Debevec, drugi pa izgradnjo plinovodnega kraka proti Ibiju, vodil ga je Iztok Knific. Juni] pa je rok za izgradnjo obeh plinovodnih krakov v mestu. Zahodni krak, ki bo na sedanje omrežje priključen pri Tekstilin-dusu, je speljan do porabnikov v Naklem in je praktično že končan, saj so cevi položene in zasute, h koncu pa gre tudi montaža opreme v merilno reducirnih postajah. Vzhodni krak od Čirč mimo Planine do Ibija in Oljarice bo junija prav tako končan in zemeljski plin bo torej že tedaj na voljo porabnikom. Pogodbena vrednost izgradnje vzporednega plinovoda in obeh krakov je 7,87 milijard dinarjev, plin bo seveda pripeljala do tovarniških ograj, od tam naprej pa je plinovodna napeljava strošek vsakega uporab- nika. Ognjen Bavdek je pozval uporabnike, naj se pri priključevanju ne obotavljajo, saj bo le tako v izgradnjo plinovodnega omrežja vloženi denar s pridom izkoriščen. Porabniki se pripravljajo, priključitev Planine pa se bo verjetno zavlekla Zlasti ob zahodnem kraku, ki je praktično že zgrajen, se bodoči porabniki zemeljskega plina na priključitev že pripravljajo. V Exotermu so sprva računali, da se bodo priključili septembra letos, zdaj pa pravijo, da bi se že koncem junija. Merkur je v Naklem na sprejem zemeljskega plina že pripravljen, kmalu pa bo tudi v Gorenji Savi. V Cestnem podjetju se prav tako pripravljajo, računajo, da se bodo priključili septembra, saj bodo najkasneje avgusta dobili plinski gorilec. Neodločen tako ostaja le Gradbinec, ki se na plinovodno omrežje letos še ne namerava priključiti. Pripravljajo se tudi porabniki ob vzhodnem kraku, v Ibiju računajo, da se bodo priključili septembra, te dni pa bodo zmontira-li most na Kokri, čezenj bo namreč potekal plinovod. V Oljarici računajo, da se bodo priključili februarja prihodnje leto. Verjetno pa se bo zavleklo priključevanje stanovanjskega naselja Planina, saj že govore o postopnosti, kar bo olajšalo denarno breme preureditve tako velike kotlarne, kot je na Planini. Delno naj bi jo plinificirali do februarja oziroma marca prihodnje leto. M. Volčjak Prve lastovke sprave Kako strumna in pokončna je drža slovenskih politikov se bo najbolje izkazalo, ko bo šlo za denar, zdi pa se, da to ni daleč. Namesto razdirajočega mitinga v Ljubljani so minuli vikend napolnili prvi poskusi strpnosti in sprave med Srbijo in Slovenijo. Uporabila sem besedo sprava, ki je bila še donedavna na Slovenskem zelo sporna, njena avtorica Spo-menka Hribar pa zaradi pobude popljuvana. Ker po Sloveniji zdaj vlečejo nevarnejši vetrovi, je slovenska sprava v zatišju, kjer pa se, kot vse kaže, ugodno klije. Zdaj sta Spomenica Hribar in srbski sociolog dr. Neca Jovanov napisala poziv k pomiritvi med Srbi in Slovenci, ki je zelo soroden njenemu na Slovenskem in zato zlahka predvidevamo, kakšen bo prvi odmev in kako se bo stvar razvijala naprej. Prva lastovka še ne prinese pomladi, napove pa jo, čeprav napovedi najprej sledi pozeba. Pobudnika pomiritve bosta verjetno na obeh straneh popljuvana kot izdajalca, kakor je bil že predsednik društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo, ki je odletel na pogovore k srbskim kolegom. V ta kontekst navsezadnje sodijo tudi pristrižene peruti Miroslava Šolevića in še bi lahko našli podobne poganjke pomiritve, če že vse mečemo v en koš. Sicer pa, vsaj obraz naj bo prijazen, ko miličniki tepejo Albance na Kosovu in so prizori kruto podobni palestinskim, južnoafriškim in še kakšnim, le da so jih z začetka televizijskega dnevnika izpodrinili domači. Prve lastovke pomiritve pa napovedujejo, da se pozornost kaj kmalu utegne zgolj s političnega preseliti tudi na gospodarsko prizorišče, kar navsezadnje soupada z novo vlado. Po domače povedano, političnemu dvoboju za novo oziroma "novo" podobo socializma se bo pridružila bitka za denar, brez katerega še tako dober program ni uresničljiv. Kdo ga v Jugoslaviji nima in kdo ga nekaj še ima, je kristalno jasno, kako tujci previdno čakajo in nočejo odpreti mošnjička, dokler se v Jugoslaviji prepiramo na vse prete-ge in kršimo temeljne človečanske pravice in svoboščine, je prav tako vsakomur lahko jasno, prav tako, kako so se denarni tokovi po Jugoslaviji pretakali doslej. Zelo nejasno pa je, kako se bodo poslej, z uresničevanjem gospodarske reforme. Kako strumna in pokončna bo drža slovenskih politikov, se bo najbolje izkazalo, ko bo šlo za denar. Bodo znali reči ne? M. Volčjak IZ COSPODARSKECA SVETA Gorenjski delež pri razvojnem dinarju zelo skromen Razvojna zaspanost Kranj, 22. marca - Pri prvi delitvi slovenskega razvojnega dinarja je bil gorenjski delež 5,7 odstoten, pri drugi le 0,5 odstoten, kar seveda govori o razvojni zaspanosti gorenjskega gospodarstva. Slovenski razvojni sklad polnijo plačane obresti plasiranih sredstev družbenopolitičnih skupnosti, pravijo pa mu razvojni dinar. Delitvena merila so stroga sredstva namenjajo raz-v°ju, nikakor pa ne pokrivanju lzgub, kar se je pri nas dolgo dogajajo s pomočjo najrazličnejših skladov. Pri prvi delitvi razvojnega dinarja je bilo na voljo 75,5 milijarde dinarjev in sicer decembra Jani 47 milijard ter januarja letos 28,5 milijard dinarjev. Z Gorenjske je sredstva dobilo šest delovnih organizacij, decembra So prejele 2.948 milijonov dinarjev, januarja pa 1.337 milijonov dinarjev, skupaj torej 4.285 milijonov dinarjev, kar predstavlja 5,7 odstotka celotnihe sredstev. Če vemo, da je strukturni delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem približno 10 odstoten, lahko rečemo, da se je gorenjsko gospodarstvo na razdelitev razvojnega dinarja slabo odzvalo. Izmed gorenjskih delovnih organizacij je pri razvojnem dinarju najkrepkeje konkuriral IBI Kranj, ki je decembra prejel 874 milijonov in januarja 600 milijonov dinarjev, skupaj torej 1.474 milijonov dinarjev, ki so jih namenili za posodobitev tkalnice. Sledi HTP Bled, ki je za gra- ditev mednarodnega kongresnega centra decembra prejel 945 milijonov in januarja 405 milijonov dinarjev, skupaj torej 1.350 milijonov dinarjev. Na tretjem mestu pa je bil Kladivar Žiri -Vibro, ki je decembra prejel 368 milijonov in januarja 332 milijonov dinarjev, skupaj torej 700 milijonov dinarjev, ki jih je namenil ustanovitvi nove delovne organizacije drobnega gospodarstva v družbenem sektorju. Kladivar iz Žirov pa je iz razvojnega dinarja prejel še 175 milijonov dinarjev, ki jih je namenil razvoju hidravlično integralnih komponent in sistemov. LIP Bled je za prestrukturiranje proizvodnega programa in povečanje izvoza v tozd Lesna predelava Podpart prejel 420 milijonov dinarjev, Inštitut Zoran Rant iz Škofje Loke pa za proizvode iz kriogene tehnike 166 milijonov dinarjev. Pri drugi delitvi (februar, marec letos) pa je bil gorenjski delež še skromnejši, saj je v recenzijo prišel le en predlog, vseh pa je bilo 53. Kranjska Sava oziroma njen tozd Umetno usnje je prejel 511 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo le 0,5 odstotka vrednosti vseh 53 projektov. Napovedani so sicer Iskrini programi pa tudi nekaj manjših, toda vsaj za začetek lahko rečemo, da je gorenjska udeležba v slovenskem razvojnem dinarju zelo skromna. Ker so merila za delitev stroga, lahko oceno, da je gorenjsko gospodarstvo razvojno zaspano. M. V. Soriška planina bo žičničarjem le rahlo omilila izgubo N Zaradi zelene zime ob dve tretjini prihodka s ^l°i!a Ir^a, 27. marca - V letošnji, že drugi po vrsti, zeleni zimi, se žičnice na Starem vrhu Izvršni svet je ukrepe iz pr kofja Loka, 27. marca - V letošnji, že drugi po vrsti, zeleni zimi, se žičnice na Starem vrhu lo £• Ais° zavrte,e> medtem ko so jih na Soriški planini pognali šele 27. februarja. V škofje-ski delovni organizaciji Šport in rekreacija napovedujejo milijardni izpad prihodka oziro-a dve tretjini načrtovanega, medtem ko izvršni svet ocenjuje, da je ta napoved še preopti-mistična. sv x s^ti žičničarji so namreč izvršnemu vetu predložili predsanacijski program in vsa- .ukreoe> s katerimi nameravajo 7» ?.miuti> če že ne docela odpraviti izgubo čak neu8°dne zime, ki se bo v obliki pri-nin °V£\ne manjše prodaje sezonskih vozov-zirno* tretJini potegnila tudi v naslednjo Sanacijske ukrepe so v Športu in rekrea-z h rr?delili na dv°Je: tiste, na katere lahko ooljso organizacijo, omejevanjem pogod-dafega dela in storitev drugih, uvedbo do-do ■ P°nuaDe smučarjem (popravila in iz-nia°'la °Preme' organiziranje šole smuča- i ' raznih tekem in podobno), z vključeva- njem v uu*hM,icue t^i isučno-rekreativne prireditve v zimski in letni sezoni, z ukinitvijo popustov pri vozovnicah za novo zimo lahko vplivajo sami, in na druge, ki so zunaj njihove moči. V mislih imajo predvsem sofinanciranje gostincev pri urejanju parkirišč v obeh smučarskih centrih, nadaljevanje sofinanciranja stroškov žičnic iz kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih v škofjeloški občini, odpis sanacijskih kreditov iz leta 1985, zmanjšanje zavarovalnih premij, predčasno vračilo združenih sredstev rezerv, oprostitev obveznosti plačil za nerazvite in za infrastrukturo, računajo pa tudi na skromno pomoč iz rezerv občinskega proračuna. Izvršni svet je ukrepe iz predsanacijske-ga programa, ki ostajajo na tleh loške občine, ocenil kot sprejemljive, ob tem pa je zastavil resno vprašanje obstoja in razvoja delovne organizacije Šport in rekreacija. Naprave na Starem vrhu so iztrošene; pomeni, da bo treba zlasti v ta center kmalu veliko vlagati. Na drugi strani pa se sofinanciranje žičnic iz prispevne stopnje občinske teles-nokulturne skupnosti kot dokaj obilnega vira prihodka (in potuhe) polagoma izteka. Smučišči na Starem vrhu in Soriški planini, ki jima vse bolj konkurirata Cerkno in Črni vrh z drugih strani občinske meje, ne bosta preživeli samo z žičničarstvom. Treba je razmisliti, kaj lahko prinaša denar od aprila do decembra, saj trije, štirje zimski meseci, četudi snežni, ne zmorejo bremena celoletnih stroškov podjetja, še manj razvoja smučišč, ki jih v Škofji Loki najbrž želijo obdržati. Zato je izvršni svet terjal od Športa in rekreacije razvojni program, pisan v luči teh dilem. H. Jelovčan Iskrina zunanjetrgovinska šola Tokrat predvsem vplivi Evrope 92 Bled, 24 marca - V Kompasovem hotelu Ribno poteka deveta Iskrina zunanjetrgovinska šola, tokrat se ukvarjajo predvsem z vplivi Evrope 92, saj Iskra tja usmerja že kar dve tretjini gospodarskih tokov. Osemtedenski seminar z zaključno nalogo Iskra že nekaj let organizira s sodelovanjem ljubljanske Ekonomske fakultete. Šola je nastala zaradi potrebe po dodatnem praktičnem znanju, ki ga tradicionalne oblike študija ne dajejo. Zaradi vse večje globalizaci-je svetovne trgovine znanje postaja vse bolj pomembno, v Iskri so po vzoru švicarskih, angleških in ameriških poslovnih šol pripravili lasten program. Letos obsega 500 do 600 ur, med predavatelji pa so znani slovenski in jugoslovanski profesorji, gospodarstveniki; pa tudi mednarodno priznani strokovnjaki. Uvodna tema se nanaša na položaj Jugoslavije in Slovenije v svetovnem gospodarstvu, pet učnih sklopov pa vsebuje poslovno politiko podjetij, izbor pravnih tem, osnove mednarodnega trženja, mednarodne in poslovne finance in mednarodno poslovanje Iskre. V DELOVNI HALJI Mrtvo sezono bi se dalo bolje izkoristiti Kranj, 24. marca - Miro Stariha, ki zadnjih 10 let dela kot kurjač v Domplanovi kotlarni S 2 v Kranju, 7 mesecev kurilne sezone dela s polno paro, tako kot ogrevalni kotli. Od 15. oktobra do 15. aprila zanj ni ne sobote ne nedelje ne praznika, delovni teden traja polnih 7 dni. Ko se kurilna sezona konča, najprej v poldrugem mesecu opravijo remont kurilnih naprav in morebitna investicijska dela. Nato so prosti do septembra, ko kurilnico spet pripravijo na dolgotrajno zimsko sezono. »Kotlarna S 2, ki s toplovodnim sistemom ogreva 27 blokov, šolo, vrtec in trgovino, pokuri okoli 3,5 tone mazuta dnevno. V sezoni to nanese 700 ton, bile pa so tudi zime (ko še ni bilo varčevalnih ambicij), ki so pojedle 1200 ton. Ob sedanjem sistemu ogrevanja čez dan vzdržujemo vodo na 90 stopinjah Celzija, nato pa se kotli sami izklopijo. Na ta način precej prihranimo, lahko pa bi še več, ko bi ob centralnem nadzornem sistemu v kurilnici, kjer se zdaj edino lahko uravnava temperatura, obstajal takšen še v hišnih postajah, ki jih imajo bloki,« je dejal Miro Stariha. »Kotle zakurimo zjutraj ob petih, nato pa postopno spuščamo toploto v naselje. Prva sta je deležna vrtec in šola - slednja je ob trgovini tudi največji porabnik. Zvečer izklopimo ob devetih. Temu je prilagojen tudi delovni urnik dveh kurjačev. « Način dela je Miru Starihi sicer všeč, čeprav poleti zaslužek ne dohaja onega v polni sezoni. Toda tudi mrtvo sezono bi se dalo bolje izkoristiti, ko le organizacija ne bi bila tako toga. V hišah in blokih je veliko del, ki bi jih lahko tedaj opravil delavec njegovega profila (po poklicu je elektroinstalater). Miro Stariha to dobro ve, saj ta dela opravlja že zdaj, vendar le kot uslugo stanovalcem, ki si sami ne znajo pomagati ali ne morejo priklicati tovrstnih serviserjev. V naselju pri vodovodnem stolpu je zato zelo priljubljen in so mu zato v krajevni skupnosti dodelili tudi krajevno priznanje. D. Z. Zlebir /ureja MARIJA VOLČJA^ Pred sedeminštiridesetimi leti... - Silovit spopad v Rovtu nad Crn-grobom je bil 27. marca zjutraj pred 47 leti. Takrat je od 27 borcev Selške čete Cankarjevega bataljona, ki so bili na bojnem pohodu proti Jelovici, padlo 15 partizanov in med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. Krajevne skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica vsako leto ob skupnem krajevnem prazniku na Planici nad Crn-grobom pripravijo množično zborovanje. Tako je bilo tudi minulo soboto dopoldne, ko je na svečanosti, ki so se je udeležili mladina ter prebivalci kranjske in škofjeloške občine, tudi letos se je zborovanja udeležil Vinko Hafner, spregovorila predsednica občinske konference ZSMS Škofja Loka Tanja Lazar. V programu so nastopili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča, ki so ob tej priložnosti izdali posebno številko glasila Brstje in vojaki iz Kranja in Škofje Loke. - A. 2. Priznanja ob prazniku Kranj - Z osrednjo proslavo v petek zvečer v Domu JLA v Kranju so v krajevni skupnosti Vodovodni stolp sklenili prireditve oziroma praznovanje krajevnega praznika. Na svečanosti, kjer je bil slavnostni govornik sekretar sveta ZK Vodovodni stolp Lojze Rakovec, v programu pa so nastopili kvartet Karavanke, plesna skupina Helena in ansambel Doma JLA, so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti in bronasta priznanja oziroma značke Osvobodilne fronte. Priznanja krajevne skupnosti so dobili: Pavle Šubic (listino) in Štefan Bunderla, Anton Giacomelli, Bronislava Kam-bič, Marija Krajnik, Miha Perčič, Mirko Stariha, Marija Strupi ter Nežka Šturm (listine). Krajevna konferenca SZDL pa je podelila bronaste značke OF Zori Balderman, Francu Bečanu, Frančiški Beton, Mariji Damjanovič, Stipetu Legacu, Valentini Mašalin, Martinu Pircu, Markotu Sbilu in Niki Tavželj. A.. Z. Razstava ročnih del Rateče- Tudi ženam v Ratečah se je to zimo porodila zamisel, da bi koristno preživele dolge zimske večere. Zbrale so se in sklenile, da bo vsaka naredila kakšno ročno delo. 14 jih je bilo, ki so potem delale v dolgih zimskih večerih. Kaj so naredile, pa so pokazale ob dnevu žena na razstavi ročnih del v bivši osnovni šoli v Ratečah. Ni manjkalo gobelinov, prtov, puloverjev in drugih drobnih oziroma pletenih predmetov. Svojevrstna posebnost so bili gobelini in prti, narejeni na domačem platnu, ki ga hranijo še v marsikateri rateški skrinji. Razstavo so si ogledali številni domačini in tudi turisti. Namen razstave rateških žena pa je bil tudi vzbuditi zanimanje za tovrstna ročna dela med mlajšimi. (Ik) Slovenski muzikantje navdušili Jesenice - Pod naslovom Sodelujemo za boljše zdravje so člani ansambla Slovenski muzikantje pripravili nedeljski večer narodno zabavne glasbe. Ansambel, ki ga vodi Andrej Smolej, se je odločil, da pripravi dobrodelni koncert za nakup medicinskih aparatur za Bolnišnico Jesenice. Na začetku koncerta je spregovoril tudi direktor Bolnišnice Jesenice Janez Tušar. Izkupiček s prireditve je znašal 7,5 milijona dinarjev. Vodstvo Bolnišnice Jesenice se zato zahvaljuje ansamblu Slovenski muzikantje, poslušalcem v dvorani, občinskemu svetu Zveze sindikatov Jesenice in sredstvom javnega obveščanja za pomoč in sodelovanje. Morda bo zgledu ansambla Slovenski muzikantje sledil še kdo...(jr) Telefonija tudi v Gorjah Gorje - Pred nedavnim so se na letni konferenci sestali borci krajevne organizacije ZZB NOV v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini. Ugotovili so, da med 34 člani kar 24 borcev dobiva priznavalnine. Razpravljali pa so tudi o delu v krajevni skupnosti. Ugotovili so, da na območju celotne krajevne skupnosti potekajo pospešene priprave na izgradnjo telefonije. Krajevna skupnost je na primer s posojili podjetij že zbrala blizu 60 milijonov dinarjev. Pod Partizanom v Gorjah pa je že tudi lokacija za pošto in Ljubljansko banko, (ja) Slavnostna akademija v žabnici - Skupni praznik štirih krajevnih skupnosti (Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica) so v petek zvečer proslavili tudi s slavnostno akademijo v domu v Žabnici. Slavnostni govornik je bil predsednik koordinacijskega odbora skupnega praznovanja in predsednik krajevne konference SZDL Bitnje Vinko Strgar. V programu pa so nastopili kvintet Gorenjci iz Naklega, učenci in člani Kuda iz Žabnice in folklorna skupina iz osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča. Na akademiji so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti in bronste znake OF. Priznanja krajevne skupnosti so dobili Gradbeni odbor za izgradnjo mrliških vežic v Žabnici, SGP Tržič-Arhitektbiro, SGP Tehnik Škofja Loka, Marko Šenk iz Arhitektbiroja, Silvo Porenta iz SGP Tehnik, Osnovna šola Žabnica, Ivan Mihovec in Janez Maček iz Šutne in Tone Rupar ter Zdenka Frelih iz Žabnice. Krajevna konferenca SZDL Žabnica pa je bronaste znake OF podelila Mileni Lužan, Francu Lazarju, Cirilu Jelovčanu, Volbenku Logarju in Mari Gasar iz Šutne ter Janezu Šifrerju iz Žabnice. Na sliki: V programu so nastopili tudi učenci iz Žabnice in Stražišča. - A. Ž. ureja ANDREJ ŽALAH Krajevna skupnost Senično Še cesta v Spodnje Veterno Senično, 27. marca - Med trinajstimi krajevnimi skupnostmi v tržiški občini je Senično, ki na vzhodnem delu občine meji na krajevno skupnost Golnik oziroma na kranjsko občino, med manjšimi. Sicer pa se od ostalih krajevnih skupnosti ne razlikuje kaj dosti, saj, kot pravijo, imajo kar precej hribovitega terena in tudi ravnine. V naseljih Senično, Spodnje in Zgornje Veterno ter Novaki je danes okrog 300 prebivalcev. Ko bo dograjen novi del naselja v Seničnem, pričakujejo pa, da bo slej ko prej za stalno naseljenih tudi precej vikendov, in se bo število prebivalcev tako še povečalo. Zato v vodstvu razmišljajo, da bo treba poskrbeti za vodo, kanalizacijo, preskrbo, boljše prostore za društveno in ostalo dejavnost... Lani so na širšem območju, skupaj s štirimi krajevnimi skupnostmi, uredili telefonijo. To je bila velika skupna akcija, ki je Sebenje, Senično, Križe in Pristavo povezala v pravem pomenu besede in ne le simbolično, ko skupaj praznujejo krajevni praznik. »To je bila oblika povezanosti, kakršnih je na našem območju največkrat premalo,« ugotavlja podpredsednik krajevne konference SZDL Senično Vinko Studen. »Res je sicer, da smo manjša krajevna skupnost in smo za prenekatere stvari vezani na Križe in Tržič. Vendar pa ne Vinko Studen Nad dvorano oziroma skupnimi prostori krajevne skupnosti nameravajo letos obnoviti streho... bi bilo odveč tudi malce tesnejše sodelovanje pri stvareh, za katere smo vsi zainteresirani. Pogrešamo na primer boljše avtobusne zveze oziroma boljše povezave tega dela s Kranjem in s Tržičem. Sicer pa, če že govorim o povezovanju in sodelovanju, bi rad ob tej priložnosti še enkrat pohvalil centralni gradbeni odbor za izgradnjo telefonije, občinsko skupnost, PTT in nekatere posameznike, še posebej pa Draga Papler-ja. Da pa se danes lahko primerjamo, kar zadeva telefonijo, z najbolj razvitimi v Evropi, gredo zasluge Sebenjčanom, ki so celotno akcijo na svojstven način sprožili.« Vendar pa delo v krajevni skupnosti zaradi telefonije lani na ostalih področjih ni zamrlo. Čeprav imajo vsega skupaj le okrog šest kilometrov krajevnih cest, je dobra polovica le-teh asfaltiranih. Pravijo, da imajo tudi dobrega cestarja. Za tiste preostale makadamske, za odvodnjavanje in za urejanje po nalivih, zelo vzorno skrbi domačin Peter Skrjanc in Seničnega. »Asfalt so dobili lani tudi v Zgornje Veterno. Tako nas zdaj čaka le še ureditev ceste v Spodnje Veterno in dokončna ureditev v Novake. Problem, ki se ga bomo morali, vendar sami najbrž težko, lotiti je tudi kanalizacija in še pred tem tudi obnova vodovodnega omrežja v starem delu Seničnega in proti Podovnici. Res je, da smo pred nedavnim obnovili stari rezervoar in tudi dobršen del omrežja, vendar posebno v starem delu Seničnega vode že primanjkuje. Zato bo treba zgraditi nov rezervoar,« ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Ficko. Poskrbeli pa so v precejšnji meri v krajevni skupnosti tudi za odvoz smeti. Zdaj imajo organiziran odvoz z zabojniki. Ven- Drago Ficko Z izgradnjo novega naselja se kažejo tudi potrebe po trgovini... dar pa ugotavljajo, da se še vedno pojavljajo odpadki na Slemenu, čeprav so to divje odlagališče pred časom uredili. Za naprej bodo morali proti takšnim onesnaževalcem v krajevni skupnosti ukrepati. Kot že rečeno, si želijo boljših avtobusnih zvez oziroma takšnega voznega reda, kot je včasih že bil. Poskrbeti pa nameravajo tudi za avtobusno postajališče, ki ga zdaj prav zaprav nimajo. In slej ko prej, pravijo, bo prišla na vrsto tudi trgovina. Prostor zanjo imajo... »Program tega srednjeročnega obdobja smo v krajevni skupnosti v precejšnji meri že uresničili,« ugotavlja podpredsednik sveta krajevne skupnosti Janez Ribnikar. »Edina večja akcija, ki nas letos čaka, je obnova strehe nad dvorano oziroma skupnim prostorom. To bo v pravem pomenu besede prostovoljna akcija, material pa že imamo. Načrtujemo pa tudi urejanje javne razsvetljave v Spody njem Veternem in v Novakih in morda tudi na območju vikend naselja. Če pa bo dovolj velik interes ali bolje rečeno, zavzetost, kajti potreba se že kaže, pa se bomo morda skušali lotiti tudi obnove vodovoda.« A. Žalar Janez Ribnikar Prodajalna Klasje v Šenčurju Revitalizacija v loški občini Dragica in Jože sta se odločila Šenčur, marca - Minuli teden v ponedeljek se je dvema Živilinima trgovinama v Šenčurju in v Srednji vasi v krajevni skupnosti Šenčur pridružila še ena. Odprla sta jo Dragica in Jože Kristane v Pipa-novi ulici 42 v Šenčurju. Na priložnostni otvoritvi so njuno odločitev pozdravili tudi predstavniki vodstva in organizacij v krajevni skupnosti... »V naši krajevni skupnosti z blizu tri tisoč prebivalci s preskrbo v sedanjih dveh trgovinah že nekaj časa nismo bili najbolj zadovoljni. Na številnih sestankih in zborih krajanov je bila preskrba že nekajkrat na dnevnem redu. Žal pa rešitve iz trgovskih organizacij ni bilo. Zato smo bili v krajevni skupnosti veseli, da sta se za otvoritev prodajalne z živilskim in mešanim blagom odločila Dragica in Jože Kristane. Takšnih in podobnih pobud si v naši krajevni skupnosti, ki se po številu prebivalcev še vedno širi, želimo še več,« sta ob otvoritvi minuli ponedeljek povedala predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Kern in predsednik sveta KS Stane Verbič. Da bi odprla trgovino in na ta način obogatila ponudbo ter se vključila tudi v program krajevne skupnosti, sta Dragica in Jože začela razmišljati konec minulega leta. »Ko sva s pobudo'prišla na krajevno skupnost, so se takoj strinjali in tudi na občini potem ni bilo nobenih težav. Prostor pa sva potem uredila zelo hitro. Žena je ekonomski tehnik in zato tudi po tej plati ni bilo težav. Jaz pa se še nisem odločil; trenutno sem še zaposlen v delovni organizaciji,« je povedal Jože. »Zavedava se, da je na začetku vedno težko, vendar naju ne skrbi. Takšno trgovino je kraj potreboval in trudila se bova, da bodo kupci zadovoljni. Odločila sva se, da bo trgovina Klasje odprta vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 14. do 19. ure (razen ob sredah), ob sobotah od 7. do 15. in ob nedeljah od 8. ure do 11.30.,« pravi Dragica. A. Žalar Tudi letos predvsem papirji Škofja Loka, 27. marca - Odbor za prenovo starih mestnih in vaških jeder v loški občini bo imel letos na voljo 158 milijonov dinarjev; dobro polovico vsote, točneje 80 milijonov, se bo nateklo iz prispevne stopnje stanovanjske skupnosti, ki je končno namenila za prenovo 0,10 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih. Jože Kristane Dragica Kristane Martinova hiša ob "vhodu" na Mestni trg, nasproti občinske stavbe, morda ne bo več dolgo čakala na prenovo. Za njeno ureditev v poslovne namene se zanimajo v Termiki. - Foto: H. J. Vendar pa bo kljub temu delo odbora tudi letos slonelo predvsem na pripravi različnih strokovnih dokumentov o prenovi (sofinanciral bo le gradbena dela na Loškem gradu). Med drugim gre za razglasitev posameznih objektov (starološki grad, cerkev v Goste-čah, Crngrobu in na Suhi), starega dela Železnikov, dendroloških naravnih spomenikov in naravnega spomenika Marijino brezno oziroma lubniške jame za kulturni spomenik ter za pripravo strokovnih osnov, ureditvenih in izvedbenih načrtov, ki bodo nastajali bodisi na Fakulteti za arhitekturo bodisi v Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kot letošnjo novost velja posebej omeniti sofinanciranje izvedbene in projektne dokumentacije občanom pri prenovi spomeniško pomembnih objektov. Tovrstna dokumentacija je draga in ker prenova ni in ne sme biti samo skrb in breme lastnika nekega spomeniškega objekta, je prav, da je vsaj pri tem prvem koraku deležen delne denarne pomoči. Poseben problem revitalizacije so tudi v Škofji Loki objekti v zasebni lasti, v katerih bi bilo po zazidalnem načrtu mogoče urediti lokale, a lastniki zanje niso zainteresirani, za prodajo ali oddajo v najem pa se tudi ne odločajo. Razlastitev je vsekakor skrajna zakonska možnost, po kateri nihče ne posega rad, zato bodo v škofjeloškem odboru iskali drugačne spodbude za "odtajanje" lastnikov. Precejšnje rezerve so morda prav v zdaj neprivlačnih najemninah. Žal v Škofji Loki ni zaživela ideja o ustanovitvi sklada za prenovo, v katerega bi se namensko stekal denar iz različnih virov: od stanovanjske, cestno-komunalne, kulturne, krajevne skupnosti do podjetij. Slednja se zanimajo predvsem za prenove objektov v poslovne namene. Tako si v Termiki ogledujejo Martinovo hišo, v Mesoizdel-kih Žigonovo, Obrtno združenje razmišlja o prevzemu Kašče, vendar dogovorjenega še ni ničesar. H jeiovcan Prenova mesta ni le lepšanje fasad STARA ARHITEKTURA PREMAGUJE ČAS Kamnik - To, kar naj bi pomenila Pavšlarjeva hiša v Kranju in Mallyjeva v Tržiču, pomeni prav gotovo hiša na Titovem trgu 23 v Kamniku. To zadnjo že nekaj časa pregledujejo strokovnjaki z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, pa sodelavci Restavratorskega centra Ljubljana in še kdo. Nekakšen meščanski dvorec je, kot se je izkazalo, imel bogato notranjo opremo, tudi freske. V Kamniku je pač že dlje časa videti, da mesto želi ohraniti svojo prvotno podobo, vendar pa se ne gre ustavljati le pri fasadah, popravljati detajle, ki sestavljajo zu-nanjščino stavb v mestu, ki se je proglasilo za kulturni spomenik. Z denarjem, ki se pri samoupravni stanovanjski skupnosti nabira tudi za prenovo stavb, so se že pred časom lotili velikega podviga - obnove Albreh-tove hiše, kamor sodi več stavb. Nekaj stanovanj, ki so jih tudi obnovili v okviru revitalizacij skega programa, pa je že vseljenih. Zato ni nič nenavadnega, če se zdaj nekaj podobnega dogaja tudi s hišo na Titovem trgu 23; pravzaprav se dogaja nekaj samo z njenim prvim nadstropjem, saj so v Pritličju še prostori trgovine Kočna. Stavba je bila že v tako slabem stanju, da so bila stanovanja v tem delu hiše več kot slaba, ker pa je stavba proglašena za kulturni spomenik in ni ne stanovanjska hiša, bi bilo PaČ velika škoda, če je ne bi obnovili kot zasluži ter ji s tem vrnili vsaj deloma njen nekdanji imenitni sijaj. Zgodovinarji se kar strinjajo, da gre za arhitektonsko najbogatejšo hišo sedanjega Kamnika. Menda je bil to v preteklosti dvorec grofov Thurnov, pozneje pa grofov Au-erspergov, ki jih omenja tudi Valvazor. Zgodovinski viri omenjajo kamnoseško okrasje Pod okni, kar se je ohranilo do danes, izjemno lepo je arkadno dvorišče. V pritličju so Pri prenavljanju hiše, o tem piše zgodovinar stele, leta 1884 odkrili pod beležem poslika-vo predstavljajočo lovske prizore. »No, teh še nismo našli, saj je v teh prostorih trenutno še trgovina, ki pa se bo v kratkem verjetno izselila. Takrat bo treba Pogledati, če so poslikave še ped ometom», 3e povedala Olga Zupan, ravnateljica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. »Naša pozornost je bila doslej Usmerjena na prostore v prvem nadstropju. Našli smo pod mlajšimi plastmi stropov tu- Kamnik — Arhitektonsko bogata hiša na Titovem trgu 23 se ponaša z imenitnimi gotskimi reliefi pod okni. Foto: F. Perdan di prvotni leseni gotski strop, ki ga bo mogoče povsem obnoviti v vseh zgornjih prostorih. Tudi prvotna tla so nekaj posebnega - z intarzijami. Toda to, kar nas je najbolj razveselilo, je prav gotovo najdba fresk, kar je vsekakor še dodatna povsem nova vrednost te znamenite hiše. O kakih freskah namreč ni bilo nobenega pisanega vira. Dobili smo jih pod debelo plastjo ometov, na globini in tudi v višini, kjer pač že ni bilo pričakovati ničesar več. Našli smo poslikavo, dokaj majhno sicer v velikosti meter krat pol metra. Gre za gotsko fesko, ki predstavlja Kristusovo glavo, motiv se imenuje Veronikin prt. Podrobnosti še nismo ugotavljali, ker so fresko takoj zaščitili in sneli sodelavci restavratorskega centra Ljubljana. Restavrirali jo bodo, dobila bo tudi novo podlago.« Poslikave z ornamenti so našli še v drugih prostorih, ohranjeni pa so seveda toliko, da bo rekonstrukcija povsem možna. Odkrite freske seveda ne bodo mogli vstaviti nazaj na prvotno mesto, pač pa bi jih verjetno lahko vključili na drugo mesto v stavbi. Stvar kasnejše odločitve je tudi, ali bodo originali v stavbi sami ali pa bo tu kopija, originali pa na ogled v muzeju. Reliefi pod okni, ki gledajo na trg, so prav tako nekaj posebnega, po vsej verjetnosti so iz istega časa, kot je najdena freska v prvem nadstropju. Nekaj časa je celo veljalo, da so reliefe na hišo prenesli po požaru, ki je v letu 1804 zajel kamniški rotovž, vendar pa bo bolj držalo, da so bili reliefi delani prav za hišo, na kateri so tudi sedaj. So izredno lep primer gotskega kamnoseškega mojstrstva, vendar pa je zob časa dva že močno načel in bosta potrebna obnove. »Čez čas bo urejeno tudi pritličje z lepimi arkadami. Po vsej verjetnosti bo ta del hiše tudi po obnovi namenjen poslovnim dejavnostim, predvsem trgovinam,« meni Olga Zupanova. »Prostori v prvem nadstropju bodo verjetno prav tako poslovni, saj bi bilo stanovanje v tako kulturno izjemni stavbi nad vsemi standardi.« Stara gotska stavba na Titovem trgu 23 bo, kot kaže, s prenovo dobila priložnost, da urejena in polepšana predstavlja arhitekturo, kakršno so čislali nekoč. Obenem je tudi lep primer obnavljanja, ki se drži temeljitosti, ne da bi pri tem zanemarjali tudi zunanji videz. Mesto bo z njeno obnovo vsekakor veliko kulturno pridobilo. Lea Mencinger Foto: F. Perdan Sodelovanje gledališč NARODEN TEATAR BITOLA V Kranju se je prvič predstavilo na letošnjem Tednu slovenske drame gledališče iz Bitole. Makedonsko gledališče je med najodmevnejšimi v Jugoslaviji. Povabilo Prešernovemu gledališču na festival »Ohridsko leto«. ^o že uveljavljeni praksi naj bi na vsakem Tednu slovenske drame ^Poznavali tudi gledališke ustvarjalce drugih republik. V zadnjem £asu Sj je Prešernovo gledališče izborilo prav zaradi gostovanj na lednu izmenjave predstav s tistimi gledališči, ki iz drugih republik gostujejo pri nas. Taka usmeritev je kranjskemu gledališču omogo-ua že gostovanja v Varaždinu in v Zagrebu. Letos so bili na Teden Povabljeni makedonski komedijanti iz Bitole, ki so uprizorili Šeligo-o »Svatbo«. Kot obrobno zanimivost, ki pa je dovolj značilna, moramo poudariti pobratenje mest Kranja in Bitole. Ne glede na že dolgoletne zveze med obema mestoma pa je bilo šele letos, bolj po aključju kot pa načrtno, vzpostavljeno (upamo, da ne samo enkrat) neposredno delovno soočenje med obema gledališkima kolektivoma. Zgodovinska gledališka izkušnja Bitole sega v konec prejšnjega toletja ter se praktično skozi celo stoletje vzdržuje do danes. Brez voma je bila v tem obdobju vrsta padcev in vrhov bitolskih gledali-Kih ustvarjalcev, veriga stalnega in profesionalnega gledališkega ela je bila gotovo kdaj načeta, toda nikdar usodno pretrgana. Celot-o makedonsko gledališko ustvarjanje je v zadnjem desetletju tako Preko dramskih tekstov kot preko samih uprizoritev odločilno uve-JavlJalo najplodnejše in najodmevnejše sodobne gledališke usmerile v naši državi. V tem sklopu ima Naroden teatar iz Bitole vidnej-e mesto, saj so večkrat sodelovali na Sterijinem pozorju, na sara-, skem Messu (tu bodo sodelovali med izbranimi jugoslovanskimi gledališči tudi letos aprila), na šibeniškem festivalu, na Evrokazu, ni so gostje Dubrovniških letnih iger... Jugoslovansko odmevnost Jim omogočile seveda predvsem izvrstne predstave jugoslovan- 80 skih dramatikov, številne tekste pomembnih dramatikov (Brešan, Kovačević, Čašule, Stefanovski, Plevneš, Šnajder,...) pa so sploh krstno uprizarjali. V zadnjem obdobju so gotovo vseskozi pri vrelišču jugoslovanskega gledališkega življenja. V vsaki sezoni uprizore pet do šest novih premier, število ponovitev v pozamezni sezoni je okrog 180 repriz s 65.000 gledalci. Po podatkih »Godišnjaka jugoslovenskih pozorišta« (publikacija Sterijinega pozorja) je v Makedoniji devet stalnih poklicnih gledališč, največ jih je seveda v Skopju, svoje gledališke hiše in ansamble pa imajo razen v Bitoli še v Kumanovem, Prilepu, Strumici in Štipu. Predanost resnemu in prodornemu gledališkemu razmišljanju so gostje iz Bitole potrdili tudi s Šeligovo uprizoritvijo. V Kranju smo tako videli že tretjo različico »Svatbe«. Že ob gostovanju makedonskih gledaliških kolegov je kranjsko gledališče dobilo vabilo za sodelovanje na telošnjem festivalu »Ohridsko leto«. Vabilo je bilo s strani Prešernovega gledališča sprejeto, dogovor o medsebojni izmenjavi predstav je bil dogovorjen že pred gostovanjem na Tednu slovenske drame. Svoj del dogovora so bitolski gledališčniki že izpolnili, na vrsti je torej kranjsko gledališče. Hljub vsesplošni stiski kranjski gledališčniki upajo, da bodo gostovanje vrnili. Pobratenje obeh mest bi moralo začeto delovno sodelovanje obeh gledaliških hiš v prihodnje še okrepiti. Menda se ta trenutek zavedamo, da se lahko vzpostavljamo samo skozi delo in ustvarjalnost, ki je ne more nadomestiti gola in prazna manifesta-tivnost. (ar) Tanja Špenko v Prešernovi hiši GRAFIKE IN SLIKOVNI OBJEKTI Kranj - Močan naslon na urejeni svet geometrijskih teles, barvna in oblikovna izčiščenost kompozicije zbuja na prvi pogled pri opazovalcu K^afik in slikovnih objektov akademske slikarke Tanje špenko vtis močne intelektualne primesi pri oblikovanju avtoričinega likovnega koncepta. tud^ temu prispevajo svoj del jw 1 nekatere povsem matemati-v 0 opredeljene označbe del. , ndar vsa avtoričina geometričen racionalistično obarvana 2u"nin.?1ogija predstavljata le k °kvir njenega pristopa Plav • rskemu deIu- Telesa- ki tok • V nekakšnem barvitem jjj11 an so napeta na svoje zra-Vei. nosilce, so dejansko odraz p0 *o bolj zapletenih čustveno a. gtobljenih dogajanj v slikarki-se^.^anjosti, kot so zgolj mitjih procesi. čeprav tudi brez ^r ji ne bi mogla nastati polnočna umetnina. Razgiban slikarkin čustveni svet usmerja na eni strani gibanje teles v fluidni barvni masi, ali pa oddaja svoja sporočila tipalkam v zračnem toku lebdečih objektov. Vzdušje, ki vlada na avtoričinem likovnem prizorišču, je nemalokrat izredno subtil-no, muzikalno. Podnaslovi nekaterih kompozicij kot npr. Tišina nekega dotika, Dotik rdečega premika izdajajo pravo poetično razpoloženje, čeprav je le - to pogosto hote zavešeno s fizikalnimi ali matematičnimi termini. Avtoričini abstraktni liki, iz katerih gradi svoje grafične kompozicije in slikovne objekte, so namreč več kot primerni za rea- lizacijo nekega dualističnega vzdušja, kjer razum in čustvo segata drug v drugega, se na ta način dopolnjujeta in tako podobno kot dva nasprotna pola utelešujeta tok ustvarjalnih pobud. Nevidno energijo, ki se pretaka skozi kovinsko učinkujočo barvitost grafičnih listov ali skozi oprijemljivo telesnost iz različnih materialov sestavljenih slikovnih objektov, ni slepilo, občutimo jo kot nenehno prisotno sestavino slikarkine ustvarjalnosti. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava grafik akad. slikarja Milana Batiste. V kletnem razstavišču iste hiše razstavlja grafike in slikarske objekte akad. slikarka Tanja Špenko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik koroškega slikarja Franca Bergerja iz Beljaka. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, razstavlja akad. slikarka Vida Fakin. V prostorih letališke stavbe na Brniku so na ogled vitraži oblikovalke Lene Šajn. V četrtek, 30. marca, ob 17. uriv Domu JLA, Nazorjeva ul., nastopa Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje z lutkovno igrico Svetlane Makarovič Sovica Oka. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenske ljudske vezenine. V razstavnem salonu Dolik je še do jutri odprta razstava slik akad. slikarke Jane Dolenc. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akad. kipar Tone Lapajne. V salonu pohištva Alples še do konca tega tedna razstavlja Maja šubic. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled slike na steklu arhitekta Nt* ka Ahačiča. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale so na ogled dela akad. slikarja Maria Petrića iz Domžal. DUPLICA - V okviru srečanja gledaliških skupin Kamnik 89 bo jutri v sredo, ob 9. uri v Kulturnem domu na Duplici nastopila gledališka skupina ŠKD OŠ Moste z Jeana Variotta Velikaško norostjo, v režiji Tanje Balantič. RADOVLJICA - V prostorih LB TBG, Poslovne enote Radovljica, razstavlja svoje najnovejše tapiserije Silva Horvat. Slike na steklu S0D0GAJANJE SVETLOBE IN BARV Tržič - V Paviljonu NOB so konec minulega tedna odprli razstavo, na kateri se je dipl. ing. arhitekt Niko Ahačič iz Tržiča tokrat predstavil s slikami na steklo. V spremni besedi k razstavi je prof. Janez Šter zapisal, da gre pri Niku Ahačiču za zanimiv razvoj, ki sega od časov likovnih tečajev akad. slikarja Milana Batiste v Tržiču, pa do danes, ko še vedno največkrat uporablja geometrični lik (kocka, kvadrat in izpeljanke). V tej trdno zasnovani strukturi, pregledno popolni in celovito zaključeni, razrešuje arhitekt Ahačič barvna soskladja v dinamično napetih kompozicijah. Steklo, ta trdi gladki material, ki ga zdaj uporabljate, geometrični liki, ki jih v barvah zarisujete na to površino - ali ni to le nekakšno nadaljevanje arhitekture, s katero se sicer poklicno ukvarjate? »Vsak likovnik pač naredi določen razvoj. Tudi pri meni ni bilo drugače, za menoj je slikanje tihožitij, portretov, zdaj sem pač pri novem materialu, pri steklu. Vendar se mi ni zdelo dovolj le družiti geometrijo, barve in steklo. Da bi nastala slika, kot sem si zamislil, sem obarvanemu steklu dodal še nekakšno ozadje, kamor svetloba prenaša dogajanje.« Gre torej za nekakšen sodoben vitraž? »Lahko bi tako rekli, sicer pa ustvarjam v eni od variant tiffa-ny tehnike. Zanimajo me, vsaj trenutno čiste likovne kompozicije. Naslednji korak pri mojem ukvarjanju s steklom bo drugačen, toda povezan s sedanjim. Razmišljam o trodimenzionalnih slikah, ki bodo lahko nastajale z lepljenjem pobarvanih steklenih površin: to bodo lahko piramide, kocke, skratka geometrijska telesa. Možnosti je ogromno, včasih je celo težko dohitevati ideje, ki se porajajo. Vsekakor pa se trudim, da določen ciklus izpeljam do konca in se šele nato lotim novih zamisli.« Po poklicu ste arhitekt. Je likovno ustvarjanje le dopolnilo poklicnemu ali kaj več? »Sem arhitekt v svobodnem poklicu. To pa seveda pomeni, da je likovni del le dodatek, sprostitev po celodnevnem trdem delu, počitek in iskanje nečesa novega obenem.« Za seboj imate že kar dosti razstav? »Veliko let me zanima likovno področje, zato se je tudi razstav - skupinskih in samostojnih - nabralo že kar nekaj, mislim, da jih je petindvajset in to po Gorenjskem, v Sloveniji in drugod.« L. M. LAIBACH SPET DOMA V vsej norišnici dnevne politike je institucija NSK prišla, vsaj kar se širše javnosti tiče, v tihi kot. Resnica o delovanju tega kul-turnoumetniškega slovenskega izvoznega projekta je seveda povsem drugačna. Različni odseki NSK namreč niti najmanj ne mirujejo. Zadnji dokaz, ki govori v prid tej trditvi, je tudi najavljeni koncert Laibacha. Skupina, ki je imela še dobro leto nazaj tako rekoč embargo nastopanja v slovenski prestolnici, se te dni odpravlja na jugoslovansko turnejo. Otvoritveni koncert bo v ljubljanski hali Tivoli in sicer v četrtek, 30. marca, ob 21. uri. Javni nastop bo ljubiteljem tovrstne glasbe vsekakor dobrodošla informacija, kaj v praksi pomenijo zadnji vinilni dosežki (predvsem LP Let it be) "slovenskih Beatlesov". V. B. NUSIČ V JESENIŠKEM _GLEDALIŠČU_ Jesenice — V petek, 31. marca, ob 20. uri bo v Gledališču Toneta Čufarja zadnja letošnja premiera. Pripravili so komedijo Branisla-va Nušiča Sumljiva oseba. Igro bodo ponovili še v soboto in nedeljo ob enakem času. Predstavo so pripravili režiserka Vera Smukavec, scenograf je Jože Bedic, nastopajo pa: Ivan Berlot, Tatjana Košir, Nina Slamnik, Borut Verovšek, Rado Mužan, Klemen Košir, Roman Iskra, Milan Trkulja, Igor Skrlj, Bojan Dornik, Miran Kenda in Boštjan Smukavec. Za Ivana Berlota bo to petstota predstava v jeseniškem gledališču. / ureja LEA MENCINGER Republiški odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu Slovenije je na 13. seji dne 15. marca 1989 sprejel sklep, da posreduje naslednji POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI Zdravstveni delavci člani sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu ponovno obveščamo slovensko javnost, da se naša dejavnost nahaja v tako kritičnem položaju, da je ogroženo naše delo — izvajanje zdravstvene dejavnosti in s tem zdravstvena varnost delavcev in občanov. Zavedamo se svojega poslovanja, svojih obveznosti in dolžnosti, toda v tem trenutku ne prevzemamo odgovornosti za nastale razmere in terjamo od odgovornih, da takoj pričnejo z ustrezno akcijo, ki bo zagotovila zadovoljivo financiranje sistema zdravstvenega varstva in s tem tudi ekonomskega položaja delavcev — izvajalcev dejavnosti. Rezultati poslovanja v zdravstvenih delovnih organizacijah in zdravstvenih skupnostih dokazujejo, da so se naše napovedi uresničile. (Odprto prismo Republiškega odbora sindikata marca 1988). Kljub temu da smo preko vseh institucij sistema samoupravljanja (Zdravstvena skupnost Slovenije, Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije, Skupščina . SR Slovenije — zbor združenega dela, družbenopolitični zbor, Predsedstvo SR ZSS) prikazali razmere slovenskega zdravstva in terjali odgovornost republike pri zagotavljanju pogojev za nemoteno funkcioniranje dejavnosti po opredelitvah v veljavnem Zakonu o zdravstvenem varstvu — samoupravnih sporazumih, so bila naša prizadevanja zaman. Zaman smo tudi postavljali vprašanja blokade in za-seganja sredstev zbranih iz brut-to osebnih dohodkov vseh delavcev v naši republiki. Odgovora nam do danes ni še nihče dal. Ponovno bi poudarili, da se sredstva za slovensko zdravstvo zbirajo s prispevno stopnjo iz BOD delavcev, namensko za financiranje slovenskega zdravstva. Zato nam ni razumljivo izvajanje interventnega zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo tudi nad temi sredstvi, saj je jasno, da to ni skup- na poraba, saj smo edina republika v SFRJ, ki ima neprora-čunski način financiranja zdravstva, zato ponovno zahtevamo ukinitev Zveznega interventnega zakona. Težak ekonomski položaj zdravstvenih delovnih organizacij zahteva takojšnje vsestransko reševanje, saj obstoječe stanje že danes grozi z mnogimi nepredvidljivimi in nezaželenimi posledicami. Zato v Republiškem odboru sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu terjamo od Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta SR Slovenije takojšen odgovor, kam so bila preusmerjena blokirana sredstva, ki so jih delavci združenega dela skozi prispevno stopnjo namenili za delovanje slovenskega zdravstva. Od delegatov slovenske skupščine pa zahtevamo, da z vso odgovornostjo odločijo, kolikšen delež družbenega proizvoda bodo namenili zdravstveni dejavnosti za nemoteno delovanje, ki bo omogočal nemoteno izvajanje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, saj ocena kaže, da je v primerjavi z letom 1986 ko je ta delež znašal 4,63 v letu 1988 pa padel na 3,92, katere posledice pa danes občutimo vsi uporabniki in izvajalci. Prav tako v Republiškem odboru sindikata zahtevamo, sa se naš družbenoekonomski položaj delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu obravnava enakopravno z drugimi delavci v združenemu delu skozi realno ceno dela. Predsednik RO: pri m. dr. Jože Arzenšek ODPRTO PISMO OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZSMS V OBČINI JESENICE, DRUŠTVOM IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM VOLITVE SEKRETARJA OBČINSKE KONFERENCE JESENICE Predsedstvo občinske konference (P OK) je v četrtek, drugega marca, dostavilo osnovnim sredinam gradivo za sklic kandidacijske in volilne konference (16.3.), v katerem med drugim navaja razloge, zakaj se je odlo- čilo za zaprto kandidatno listo, ter zakaj ne podpira najine ponovne kandidature. Meniva, da P OK v tem gradivu osnovne sredine in delegate zavaja z za lase privlečenimi »argumenti«, polresnicami pa tudi z navadnimi nesmisli. Z odprtim pismom seznanjava osnovne sredine in delegate tudi z najinimi stališči. Lahko samo pritrdiva opozorilu novinarja Gorenjskega Glasa Vineta Be-štra, da »včasih ni resnica zgolj tisto, kar je zapisano na enem kosu papirja in da velja prisluhniti tudi drugim stranem«. Pojdimo torej skozi gradivo, ki ga je za konferenco pripravil P OK: 1. Dva možna kandidata, pravi P OK, sta enkrat bila udeležena v vseh kandidacijskih in volilnih postopkih ter imela možnost biti izvoljena. Pripomb na delo volilne komisije ter na same volitve, kljub dani možnosti ni bilo, zato ne podpira ponovne kandidature. Res je, 10. 1. sva imela možnost biti izvoljena. O tem, zakaj nisva bila izvoljena, pa P OK namerno molči. Odgovor pa je preprost: izvoljena nisva bila zaradi slabe udeležbe na volilni konferenci. Podrobnejša analiza kaže, da je dobil Ivan Puc v drugem krogu kar 80 % glasov prisotnih delegatov in je podpora delegatov nesporna. Razlog, da P OK ne podpira ponovne kandidature, naj bi bil ta, da pripomb na delo volilne komisije ter na same volitve ni bilo.. Popolnoma nesmiseln »argument«. Kaj imajo skupnega pripombe na volitve in delo volilne komisije s ponovnim kandidiranjem ? 2. V veljavi je velika zakonodaja, ki ne temelji na neposrednih volitvah, temveč na volitvah znotraj delegatskega sistema. Glede na to in zaradi nastale situacije je P OK sprejelo sklep, da na kandidatno listo ne uvrsti več možnih kandidatov, saj obstaja velika verjetnost ponovne neizvoli-tve sekretarja. Res je, volitve izvajamo znotraj delegatskega sistema. Tega bi se morala zavedati (in delovati skladno s tem) oba profesionalna mladinska funkcionarja. Prav onadva sta najodgovornejša za nesklepčne konference oz. za premajhno udeležbo na konferencah. P OK skrbi ponovna neizvolitev sekretarja. Meniva, da zapiranje kandidatne liste ni primeren ukrep. Jeseniška mladina je — kot ugotavlja Vine Bešter v Gorenjskem Glasu — učila bratsko SZDL odprtih list. Bešter se zato opravičeno sprašuje: ali sedaj ZSMS pada na istem izpitu ? Celotno staro predsedstvo, katerega člana sva bila, se je zavzelo za odprto listo. Zavestno smo šli v rizik. Zakaj v ta rizik ni šel skupaj z nama Herman Debelak? Debelak kandidira šele sedaj, ko je dobil ustrezna zagotovila, da bo edini podprti in predlagani kandidat. Res, elegantna pot do mladinskega fotelja.! 3. 19. člen Pravil o organiziranju in delovanju OK ZSMS predpisuje oz. nalaga sekretarju naloge izrazito izvršilno operativnega značaja. P OK meni, naj sekretar ne bi prevzemal nalog predsednika, zato se je odločil, da na predlog kandidatne liste uvrsti Hermana Debelaka. — Navajanje tega argumenta je prepozno! Kako to, da P OK (stara zasedba) in predsednik Peskar na to ni opozoril že prej? Zakaj je prišel ta »argument« na misel predsedniku šele sedaj, ko vodi novo predsedstvo? — Mladinska organizacija naj bi se (ti predlogi so vse glasnejši) reformirala v smeri politične organizacije klasično strankarskega tipa. Prekiniti mora s servisnimi dejavnostmi (proslave, pohodi, štafete, i.t.n.) in se osredotočiti na politično delo. Sestavni del reforme mladinske organizacije je tudi redefinicija toge in enostranske delitve dela med predsednikom in sekretarjem. 4. P OK zatrjuje, da je podpora Debelaku nujna, saj je treba vrzel neizvoljenega sekretarja časovno skrajšati na minimum. Meniva, da je ekskluzivna podpora Debelaku sicer možna (čeprav bizarna in v nasprotju z proklamiranimi odprtimi listami) nikakor pa ni nujna. Dela OK ni možno normalizirati s kadrovskimi čistkami. Nobena čistka še nikoli ni prinesla nobenih koristi. Ravno nasprotno! Bojiva se, da se bodo tega P OK in predsednik prepozno zavedli. Ivan Puc Gorazd Blatnik ŠKODLJIVA POTEZA VODJE PRIREDITVE V DOMU JLA V KRANJU Delo je v torek, 21. marca, v rubriki Vsakdanje spotikanje objavilo prispevek Lada Struž-nika: Sporna zdravljica. Iz njega presenečeni izvemo, kako je pred dnevi vodja prireditve v domu JLA v Kranju pevskem zboru Vezenin iz Bleda svetoval oz. bolj prepovedal, da starešinam JLA zapoje tudi Prešernovo Zdravljico! Opisani pripetljaj nas spomi- nja na grozljiv dogodek izpred nekaj let, ko je predsednik mladine Jugoslavije odločno nasprotoval tej pesmi, ki naj bi jo ob začetku ukinjene štafete zapeli pod Triglavom. Pa je ta pesem med tem časom postala skoraj že himna Slovenije! Ta ni več predsednik . Pesem pa smo kljub vsemu na isti dan spontano zapeli vsi prisotni na reviji kranjskih pevskih zborov v Delavskem domu. Pa tudi dandanes jo stoje pojemo ob vsaki kulturni prireditvi. Mimogrede bi svetoval vodji v Domu JLA, da si da prevesti vsebino Zdravljice v svoj materin jezik, če si pač ne more oskrbeti uradne prepesnitve piscev srbskega kulturnega področja. Tak odnos pa je še posebej v nasprotju z nedavno ponudbo upravnika doma JLA vsem kranjskim kulturnim skupinam, naj se poslužujejo za svoje prireditve tudi njihove dvorane. Kakšen cinizem! Upravičeno menim, da bi se moral omenjeni vodja za tak postopek naši javnosti pisno opravičiti, saj naj bi se tudi on zavedal, da nismo več pripravljeni še vnaprej gojiti »pretirano uvidevnost do drugih«, kot pravi pisec citiranega članka. Jože AhačiČ IZ ZGODOVINE' Ivan Jan ■ I NOB (49) »Dolomitska izjava« in Gorenjska Znana skupna izjava KPS, sokolstva in krščanskih socialistov je bila podpisana 1. marca 1943, ko se je vodstvo slovenskega NOB zadrževalo v Polhograjskih Dolomitih in so jo zato na kratno poimenovali »Dolomitska izjava«. V pojasnilu je rečeno, da so se pri nekaterih krščanskih socialistih na terenu (kar je bilo na Gorenjskem drugače) začele pojavljati težave, ki so slabile in rahljale enotnost Osvobodilne fronte, s čimer je pretila nevarnost, da bi se OF kot enotno vseljudsko gibanje začelo spreminjati v koalicijo. To so bili razlogi za nastanek izjave, je rečeno v okrožnici Centralnega komiteja KPS. Kako je bilo v zvezi z »Izjavo« na Gorenjskem, kar nas tu zanima, dokument pravi: »...Sličen pojav-čeprav v drugačni obliki in z druge strani—je treba zabeležiti na Gorenjskem. Tam je objektivna situacija taka, da kljub poskusom bele garde intenzivno prihajajo v Osvobodilno fronto prav vsi družbeni sloji. Mi bi bili seveda veliki sektaši, če bi jih odbijali. Bili bi pa tudi slepi, če bi jim puščali pozicije, za katerimi stremijo in špekulirajo. Nekateri taki krogi so poskušali postaviti kar svoj Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko (to se je dogajalo že v 1942. letu, o čemer bom napisal ob drugi priložnosti, da bo vse tole jasneje, op. I. J.) in doseči pri IOOF (Izvršni odbor Osvobodilne fronte) potrditev. IOOF je to seveda odbil, ni jih pa odklonil, temveč jim je odmeril izve- stne gospodarske posle (kasneje je bilo to drugače, kajti pri tem je svoje prste imel zraven prosluli gestapovec Helmut Rozumek, kar v času Izjave še ni bilo razšiščeno — op. I. J.). Primer na Gorenjskem sicer ni neposredno povezan s pojavi v krščansko socialističnih skupinah, navajamo ga pa za osvetlitev naše trditve, da bo poskušala raekcija v raznih oblikah dobivati svoje postojanke znotraj samega osvobodilnega gibanja, in da si je treba omenjene pojave v krščansko socialistični skupini potemtakem objektivno razlagati prav s tega vidika...« Tako je bilo tedaj, pravim tedaj, glede »Izjave v zvezi z gorenjsko.« V osvežitev spomina ali nekaterim sploh v vednost, naj zapišem, da so »Izjavo« podpisali: v imenu KPS E. Kardelj, B, Kidrič in F. Lesko-všek; v imenu slovenskega Sokolstva: dr. J. Rus. in F. Lubej ter v imenu Krščansko—socialistične skupine: E. Kocbek, T. Fajfar in dr. M. Brecelj. Listina je bila strogo internega značaja in namenjena zgolj aktivistom ustanovnih skupin OF. Zato je bilo tudi poudarjeno, da »Izjava« ne sme priti v roke sovražniku. Vendar pa so v belogardistično-domobranskem vrhu v zvezi z njo kmalu zagnali vik in krik! V zadnjih letih pa je »Izjava« spet predmet svojevrstnih razprav. Prihodnjič: Iz okupatorjevega orožniškega poročila 7. aprila 1943. Sergej Nikita Hruščov UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA »To da delate do poznega večera ne govori o prizadevnosti, ampak o vaši nesposobnosti, da se organizirate tako, kot je treba«, je rad ponavljal. Delovni dan se končuje ob sedmih zvečer. Po sedmi uri pojdite v gledališče, se sprehodite, a ne gulite hlač v pisarni. Sicer naslednji dan ne boste sposobni delati, kakor je treba. Zavedajoč se tega, so k nam na dom telefonirali po delu izredno redko, samo v nujnih primerih. Vsak klic po telefonu vladne linije je. bil v naši hiši že kar majhen dogodek in vsi prisotni so prisluhnili, da bi iz posameznih fraz razbrali, za kaj pravzaprav gre. Zato sem se, ko je nekega večera v času moje bolezni zazvonila »vjertuška«, začudil: saj vendar očeta ni v Moskvi, in to vsi vedo. V slušalki je zazvenel neznani glas: »Bi lahko prosil k telefonu Nikito Sergejevi-ča?« »Ga ni v Moskvi,« sem odgovoril, začuden nad tem, kdo lahko telefonira v stanovanje. Tisti, ki ima možnost uporabljati ta telefon, je prav gotovo zelo dobro vedel, kje se oče nahaja. »A kdo govori z menoj?« je sledilo vprašanje. Glas je razodeval razočaranje. »Njegov sin.« »Pozdravljeni, Sergej Nikitič,« je pohitel moj sogovornik, »z vami govori Goljukov, Vasilij Ivanovič, bivši načelnik varnosti Nikolaja Grigorjeviča Ignjatova. Že od poletja si prizadevam, da bi priklical Nikito Sergejeviča, rad bi mu sporočil zelo važne informacije, a nikakor mi ni uspevalo. Nazadnje sem se prikopal do »vjertuške«, hotel sem mu telefonirati na dom, pa spet neuspeh!« Zdaj sem se šele začudil: o čem bi mogel bivši načelnik varnosti Ignjatova govoriti s Hruščovom, kaj bi onadva lahko imela skupne- urednftitvo teL 21860 ga? Situacija je bila nenavadna. »Poslušajte me,« je pohitel Goljukov, boječ se, in to ne brez osnove, da bom odložil slušalko, »zvedel sem, da se proti Nikiti Sergejeviču pripravlja zarota! To semenu hotel osebno sporočiti. Zelo je važno. Za zaroto sem zvedel iz razgovorov Ignjatova, vanjo je vpleten širok krog ljudi.« »Trenutek ni lažji od trenutka,« sem pomislil, »ta človek je prav gotovo nor. Kakšna zarota neki v našem času? To je prav gotovo nesmisel!« »Vasilij Ivanovič, vi se morate obrniti na Se-mičastnega iz KGB, takšne zadeve so v njihovi pristojnosti, še zlasti, ker tudi vi tam delate. Oni bodo vse preverili, in če bo treba obvestili Nikito Sergejeviča,« sem rekel, vesel, da sem našel izhod iz nastalega položaja. — A za veselje je bilo prezgodaj. »Na Semičastega se ne morem obrniti, ker je on sam aktivno soudeležen pri zaroti, skupaj s Šeljepinom, Podgornim in drugimi. O vsem tem sem se hotel osebno pogovoriti z Nikito Sergejevičem. Preti mu nevarnost. Sedaj, ko ste mi povedali, da ga ni v Moskvi, ne vem kaj naj storim...« »Pokličite spet čez nekaj dni, kmalu bo nazaj,« sem ga skušal umiriti. »Mogoče mi ne bo uspelo. Po srečnem naključju sem se dokopal do »vjertuške«, in mi je uspelo ostati v sobi sam. To se morda ne bo ponovilo, zadeva pa je zelo važna. Gre za varnost naše države,« je nadaljeval glas na oni strani žice. Morda bi me vi lahko poslušali, in to potem povedali Nikiti Sergejeviču?« »Veste, jaz... sem nekoliko bolan«, sem za-mrmral, da bi pridobil na času. Nisem vedel kaj storiti. Nisem se hotel zapletati v vse to. Če gre za norca, me bo mučil z govorenjem, neos-novanimi sumničenji, telefonskimi pozivi. A kaj če je normalen? In je v njegovem obvestilu vsaj drobec resnice? To pomeni, da bi se ga znebil zavoljo lastnega miru? Očitno se bo vseeno potrebno srečati z njim in razčistiti ali gre za resnico ali igro domišljije. Seveda, oče ne prenaša, da se njegovi domači vmešavajo v njegove državniške posle. Če se pojavim pred njim s takšnim govorenjem, bi me utegnil pošteno ošteti, ne glede na njegov sicer dober odnos so mene. Kar se tiče vprašanj novih raket, gnojil ali konvertorjev, je še nekako šlo. Zdaj pa bi se moral vmešati v največjo svetinjo, v medsebojne odnose najvišjih voditeljev partije in države. To pa je za neposvečene strogč prepovedano pordočje. In če je vse to res? Treba se bo odločiti. Na drugi strani žice je Goljukov čakal na odgovor. Obotavljajoč se še eno sekundo, sem se nazadnje odločil: »Pa dobro. Povejte mi vaš naslov, pa bom prišel nocoj k vam, da mi boste lahko vse povedali.« »Ne, ne, pri meni se ne moreva pogovarjati. Pogovoriva se raje nekje na ulici. Ali poznate stavbo CK na Kutuzovskem prospektu? To je hiša, kjer živi vaša sestra Julija. Povejte mi kako izgleda vaš avto, počakal vas bom na vogalu.« »Imam avto črne barve, s številko 02-32. Počakajte me, prišel bom čez pol ure,« sem rekel. Poslovila sva se. Vznemirjen sem se začel oblačiti, prepričujoč samega sebe, da je bil ves ta razgovor plod bolne domišljije in da bom po vrnitvi obžaloval izgubo časa, ki sem ga zapravil za to. A v duši mi je bilo nemirno... Hitro sem se preoblekel in se napotil h garaži zraven vhoda, kjer je bil avto. Dežurni oficir je navajeno odprl visoka, zeleno pobarvana železna vrata, ki so ločevala dvorišče od ulice. Vse je bilo kot ponavadi. Nenavadna je bila samo ta pot in njen cilj. Peljati se ni bilo treba daleč, največ petnajst minut, in začel sem se koncentrirati, pripravljajoč se na pogovor. Tedaj nisem vedel, da je informacija o pripravljaj očih se dogodkih že prej dosegla mojo sestro Rado. Poleti 1964. leta ji je telefonirala neka ženska, katere priimka si ni zapomnila. Ta ženska je vztrajala na tem, da se na vsak način sestane s sestro, češ da ima zanjo neke važne informacije. Rada je vztrajno zavračala sestanek in tedaj je ne- znanka v obupu povedala, da pozna stanovanje, v katerem se zbirajo zarotniki in kujejo načrte o odstranitvi Hruščova. »Zakaj pa se obračate name? S takimi zadevami se ukvarja KGB. Tja kličite,« je rekla Rada. »Kako naj kličem tja, ko pa šef KGP Semiča-stni sam sodeluje na teh sestankih. Prav o tem sem hotela govoriti z vami. To je prava zarota.« Semičastni se je v tistih časih družil z Alekse-jem Adžubejem, sestrinim možem, in je bil pogosto njun gost. Ta informacija se je zdela sestri neresna. Ni hotela izgubljati časa z neprijetnimi srečanji in odgovorila je, da na žalost ne more nič storiti, da je ona privatna oseba, to pa je posel državnih organov. Zato jo je prosila, naj ji ne telefonira več. Novih klicev ni bilo... Ta informacija je prišla tudi v CK. O tem je pred veliko leti govoril nekdanji načelnik varnosti Nikite Sergejeviča polkovnik Li-tovčenko. Prišla je do njegovega prvega pomočnika G. T. Šujskega, ki jo je preudarno »potopil«-Dotlej je Šujski sodeloval s Hruščovom že skoraj trideset let, že od Stalingrada dalje, očitno pa je v tistem trenutku spremenil svojo orientacijo. Vozil sem se po Berežkovskem nabrežju Moskve — reke. Nebo je bilo prekrito z oblaki. Kdaj pa kdaj je padla kakšna kaplja dežja. Mračilo se je. Tu je zdaj ovinek pri hotelu »Ukrajina«. Po nekaj minutah se je prikazala s svetlo rumenimi ploščicami obložena zgradba CK. Na vogalu je samevala postava človeka v temnem plašču in globoko potisnjenim klobukom. Ustavil sem avto. »Ste vi Vasilij Ivanovič Goljukov?« Moški je pokimal v odgovor in se ozrl. Na pogled mu je bilo kakih petdeset let. »Jaz sem Hruščov. Sedite!« Oprezno je sedel na sprednji sedež poleg mene-Vključil sem se v promet. »Kaj ste mi hoteli povedati? Poslušam vas.« Moj sopotnik se je vznemiril. Večkrat se je obi" nil in pogledal skozi zadnje steklo. Neodločno je predlagal: »Pojdiva raje ven iz mesta, v gozdiček. Tam je mirneje.« Nehote sem tudi jaz pogledal v vzvratno ogle' dalo, a nisem opazil nič sumljivega. Na Kutuzovskem prospektu se je kot ponavadi zlivala reka avtomobilov. »Če je že treba ven iz mesta, pa pojdiva.« Kranj, torek, 28. marca 1989 ZA DOM IN DRUŽIMO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran (mmmssssmmjm ARHITEKT SVETUJE NOV KOTIČEK V STANOVANJU Spoštovana tov. Darja! Sva sestri, stari 14 in 12 let. V hiši imamo še nedokončano sobo, ki naj bi jo uredili za naju. Soba je v nadstropju, zato je ena stena s poševnim stropom (pobita). Ker je soba precej velika - prvotno sta bili mišljeni dve, zato tudi dvojna vrata na balkon - bi radi imeli dnevni in nočni prostor nekako ločena. Mogoče bi v sobo dali tudi trimlet? Ker imamo les doma, bi strop obložili z deskami prav tako tudi tla. Imamo tudi star kavč in dva fotelja, ki bi se jih mogoče dalo preobleči. Všeč so nama žive barve. Lepo prosiva, če nama lahko pomagate z nasvetom. Hvala. Lep pozdrav TA MESEC NA VRTU Odgovor Soba že sama s svojo zasnovo napeljuje na to, kje naj bo izvedena delitev. Le-ta je lahko popolna (polni elementi, dopolnjeni z rolo zaveso iz platna) ali prosojna, navidezna (z višinsko gradacijo, z igro elementov -odprto - zaprto, dodanimi rastlinami). Tako dobimo dia funkcionalna dela sobe, ali mogoče celo tri - delovni kotiček, nočni kotiček in prostor za druženje s prijatelji, za ročno delo, poslušanje glasbe... Narisala sem vama dve možni varianti te delitve. Nočni del sem v prvi združila z delovnim kotičkom, kjer naj bi vrata na balkon ostala odprta, tako da so delovne površine locirane ob okno z zadostno svetlobo. V primeru, da se pod oknom nahaja radiator, morata mizo toliko odmakniti. Če pa bi vaju motilo delati tako skupaj, pa si lahko ustvarita vsaka svoj delovni prostor, ena v nočnem delu sobe, druga v dnevnem. Izhod na balkon je iz dnevnega dela. Kot pregrade služijo omare, katerih vidna hrbtišča bi bilo potrebno obdelati, seveda odvisno od izbire programa. To lahko storita tudi sami s pluto, tekstilom, tapeto, barvo... Barbara in Maruša Krivic VAR1AUTA A Zgodnje sorte korenčka seje-mo v vrste po 15 cm narazen, druge pa po 20 cm. Raje kot na široko sejemo v vrste. Tako dosežemo enakomernejšo gostoto in tudi okopavanje je olajšano, saj večina plevela kali hitreje kot korenček. Pletev korenčka je zamudno in težavno delo že pri vrstni setvi, pri setvi na široko pa je skoraj neizvedljivo. Korenček ima sorazmerno drobno seme, saj vsebuje 1 g skoraj 1000 zrn; na to moramo pri setvi paziti. Skoraj vedno lahko vidimo, da ljudje pregosto sejejo korenček. Posledica takšne setve je malo pridelka. Izkušeni praktiki zagotavljajo: Največ korenčka pridelamo takrat, ko je vrtnik po vzniku semena prepričan, da bo moral gredico prekopati in ponovno sejati. Kdor ima s setvijo še malo izkušenj, naj pomeša seme korenčka z dvakratno količino drobnega suhega peska. To mešanico na-sujemo v pest ter sejemo s palcem in kazalcem, kot bi solili obložene kruhke. Kot vse korenovke, tudi korenček ne mara sveže, s hlevskim gnojem pognojene zemlje. Peteršilj kali precej hitreje in zanesljiveje, če ga sejemo v že nekoliko ogreto zemljo. Nekateri priporočajo, naj bi ga ne sejali pred 15. marcem, to pa seveda ne velja za Primorsko. Navadno preteče j o trije tedni, preden vzkali. Črni koren prodre več kot 20 cm globoko v zemljo, zato moramo zanj pripraviti zemljo z globokim lopatenjem. To pomeni, da prerahljamo zemljo za dvojno globino lopate. Korenine, ki naletijo na trdo in neprerahlja-no plast zemlje, se skrivenčijo in pokvečijo. Vsekakor je umestno predvsem jesensko globoko lopatenje; pomladno je le izhod v največji sili. Za družabni kotiček lahko uporabita star kavč, na novo preoblečen v živahno bombažno tkanino ali pa si iz dvojnih penastih blazin, oblečenih v pralno blago izoblikujeta v sedeže. Kot odlagalna mizica lahko služi tudi pobarvan zaboj, kot delovni stol tudi star kuhinjski stol, primerno prenovljen. Na steno lahko pripneta švedsko lestev ali pa le-ta vpeta v tla in strop služi tudi kot krinka hrbtni steni garderobne omare. In živo jo pobarvajta. Poudarek sem dala tudi razporeditvi in zadostnosti svetil, ki jih potrebujeta za delo in za ustvarjanje vzdušja. Od programov za opremo prostora bi vama predlagala program Hoby z rdečimi roči, ki je dostopnejši žepu, sicer pa bi bila odlična Forma 88 v belo-rumeni kombinaciji, enako tudi Alea. Kot dodatne barve si lahko izbirata enako močne barve celega barvnega kroga ali samo nekatere izmed njih. Darja Fabjan dipl. ing. arh. Lesnina Kranj POSKUSIMO ŠE ME_ SKUTINIROGLJIČI "Skuta ni le bogat vir beljakovin, ampak je uporabna v gospodinjstvu na toliko načinov, da si jih velja nekaj ogledati in uporabiti," nam piše naša zvesta bralka, odlična kuharica in pridna dopisovalka v naš kotiček Slavica P. s Kokrice pri Kranju. Tokrat nam je zaupala osnovni recept za skutino testo, iz katerega lahko pripravljamo vse mogoče. OSNOVNI RECEPT 25 dag skute, 25 dag moke, 25 dag margarine. Trdo margarino iz hladilnika zrežemo na majhne kosce, dodamo moko, nato še skuto in zgnetemo v gladko testo. Pokritega pustimo počivati na hladnem lahko čez noč (prednost, ker ga pripravimo tedaj, ko imamo čas). Za svečane dneve ali večerni obisk prijateljev lahko pripravimo okusne mesne rogljiče, sladke z marmelado, z jabolki, to isto testo pa lahko uporabimo tudi za jabolčni zavitek, pizzo ali rahlo slano pecivo. MESNI ROGLJIČI Poleg osnovnega testa potrebujemo še na rezine zrezano posebno salamo ali mesnat hamburger iz konzerve ali rezino šunke, kar pač bolj prija okusu in žepu. Testo razvaljamo za nožev rob debelo na pomokani deski, ga razrežemo s koleščkom na kvadrate cca 7 do 8 cm. Na kvadrate položimo rezino mesnine, poševno zvijemo in oblikujemo rogljič. Rogljiče položimo na pekač, ne pretesno skupaj, ker narastejo, in zlato rumeno spečemo pri 180 stopinjah C. Serviramo tople kot predjed ali kot prigrizek k pivu ali vinu. Rogljiče lahko naredimo precej pred prihodom gostov in jih hranimo na hladnem. Ko gostje pridejo, denemo pekač v pečico in preden se bomo z njimi pozdravili, jih povabili v hišo in posedli, bodo odlični rogljiči na mizi. SLADKI ROGLJIČI Z MARMELADO Naredimo jih enako kot zgoraj, le da v kvadrate denemo žličko goste marmelade in pečene močno posujemo s sladkorno moko. JABOLKA V RUTKI Na kvadrate (malo večje) položimo ne predebelo jabolko, ki smo mu očistili pečišče, vse štiri vogale stisnemo skupaj, kot bi hoteli zavezati culo in spečemo. Tople posipamo s sladkorjem. JABOLČNI ZAVITEK Vzamemo dvojno količino sestavin za testo, za nadev pa 1 1/2 kg jabolk, 4 žlice sladkorja, malo cimeta, par žlic drobtin, maščobo za drobti-ne. Zavitek naredimo kot iz vlečenega oziroma maslenega testa. PIZZA Skutino testo je odlično tudi za pizzo. Za eno osebo računamo po 10 dag moke, skute in margarine. Moki dodamo še za noževo konico pecilnega praška, na hitro pognetemo, takoj oblikujemo testo v okroglo posodo z zavihanimi robovi, nanj pa naložimo poljuben nadev in spečemo pri 200 stopinjah C. Če hočete pizzo pikantnejšo, lahko dodate testu malo mletega popra ali dišavnice. RAHLO SLANO PECIVO Osnovno skutino testo razvaljamo malo debeleje, ga razrežemo na pramene v velikosti palca in rumeno zapečemo. Ko so paličice pečene, jih povrhu namažemo s slano vodo, za nekaj minut še postavimo v pečico in prigrizek je tu. Vsa navedena peciva so dobra tudi pri dieti za žolčne bolnike, ker ne vsebujejo jajc. Slavica, prisrčna hvala. Na pomladanski Glasov izlet po Sloveniji bomo povabili tudi nekatere od vas, mladih dopisnikov. Da se ne bi preveč zapletali, kako «aj čimbolj pravično delimo sedeže v avtobusu med številna vaša ■ »mena, žrebamo. Vsak mesec izžrebamo enega, ki s svojim spisom, Pesmijo, šalo, risbo sodeluje v naši rubriki. Pet sedežev je že oddanih. Kdo bo dobil šestega? Pišite in rišite čim več in čim bolje, da boste prišli na časopisno stran, v poštev za žrebanje! Pomladna Zelena so polja in gozd je oživel, so misli bolj sveže, ker sneg je skopnel. Toplejši so dnevi in krajše noči, Učimo sk težje brez tople peči. Deževje pomladno nam polja 9noji, so ptički veseli, ker mraza več ni. Poletje je blizu, se morje topli, nas pa način redovanja skr- piflanje pomladni vsakdan, le kje so počitnice in športni ^aš dan? Katja Orehar, 5. b r. OS Franceta Prešerna Kranj Nekega dne smo dobili nov televizor. Očka je hotel takoj urediti kanale. Ni jih znal. Jaz sem po svoji elektronski pameti uredil deset kanalov v eni minuti. Toda to ni bila edina težava. Očka televizorja tudi prižgati ni znal. Spet sem se moram zbrati. Televizor sem prižgal brez »težav, očetu pa sem povedal pregovor. Gašper Gaber, 5. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Kdaj in kako se učim Najlažje se učim v jutranjih urah, ko sem spočita, to je po navadi v soboto ali v nedeljo. Rada pa se učim tudi takrat, ko nikogar ni zunaj in me nič ne vleče ven. Snov si najbolj zapomnim, če delam izpiske ali če jo večkrat ponovim. Neja Beguš, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič "Mama! Daj mi piti! Mama, daj mi jesti! Mama, kje so moji copati?" Koliko prošenj in vprašanj na dan? Ne vem! Danes, ko sem hotel napisati spis o mamici, sem se začel zavedati, kako je mami potrpežljiva. Obljubil sem si, da bo odslej drugače. Sam si bom natočil sok, sam pospravil copate, sam počistil za seboj in včasih ji bom skuhal kavico. Pa večkrat rekel hvala. Miha Znidaršič, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Ženska nekoč in danes V zgodovini ženske se je zgodil le en velik preobrat, in to z emancipacijo. Pred tem je bila ženska vedno zatirana. Kakšna pa je danes? Boljšo polovico človeštva vse večkrat videvamo v reklamah in filmih kot idealno osebnost, ki živi v idealnih pogojih, naličeno, vedno urejeno gospo, ki nima več nobenega dela, saj ji pomagajo številni aparati in druge naprave. V resnici današnja žena in mati opravlja veliko več dela kot pred sto leti. Poleg domačih opravil, ki jih je prej porazdelila prek celega dne, zdaj opravlja še dela na službenem mestu. Ob dveh prihiti domov, mož prav tako, le da se on uleže na kavč, vzame v roke časopis in se po napornem delu spočije, žena pa brž skuha kosilo. Otroci že od dvanajstih čakajo lačni na kosilo, zjutraj pa morajo za šolo poskrbeti sami, saj matere odhajajo na delo pred njimi. Nekoč je mati in žena ves dan ostajala doma, zjutraj je pripravila otroke za šolo, pospravljala, kuhala, prala, likala. Seveda pa ima emancipacija tudi dobre strani. Prej je veljalo, da morajo žene ostati doma pri otrocih, kar je bilo velikokrat tudi zelo koristno, danes pa žene odhajajo v službo, sledijo političnim in modnim dogajanjem, so svobodne in enakopravne moškim. Toda ali je ženska zadovoljna, saj je z enakopravnostjo obdržala vse svoje prejšnje dolžnosti, dobila pa je še nove? Ali pa si večina žensk želi še en preobrat v svoji zgodovini v upanju, da takrat na boljše? Eva Tomaževič, 8. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj REZERVIRANO ZA ZVEZDE Živjo! Danes bodo prišli na svoj račun ljubitelji "trdih mož". Eden takih je tudi SYLVESTER STAL-LONE. Rodil se je 6. julija leta 1946 v New Yorku. Poznamo ga kot boksarskega Rockvja in Ramba s težko brzostrelko v roki. Se preden je postal igralec, je bil šofer. Prvič je napisal scenarij za film Rocky, v katerem je tudi igral obetavnega in trdega boksarja. Film je uspel, blagajne so se polnile in snemali so nova nadaljevanja. Nastali so kar štirje, vsi uspešni. Svlvester pa je hkrati snemal še film Rambo, ki ima tudi že tri dele. Zadnji polni tudi naše kino dvorane. Drugi Svlvestrovi filmi so Escape to Victorv (Beg do zmage), F.I.S.T. - Človek gre svojo pot, Over the Top, Cobra City, v katerem je zaigral z Brigitte, manj pomembni pa še No Place to Hide, The Prisoner of Second Avenue, The Lords of Flatbush in Paradise Alley, Dirka smrti 2000, Capone ter Zbogom, moja draga. Svlvester je bil poročen z dansko igralko in pevko Brigitte Niel-son. Lani sta se ločila in pri tem ga je Brigitte olajšala za celih devet milijonov dolarjev. Svlvestrova sinova sta Sage in Sergio Joseph. Sprašujete, zakaj tako "čudni" imeni? Zato, ker je Sylvester italijanskega rodu in k imenu in priimku sodi še ime Grandenzio. Kot običajno, prilagam še naslov: SYLVESTER STALLONE, c/o Creative Artists Agency, Inc., 1888 Century Park East, Suite 1400, Los Angeles, Ca.90067 - USA. Čao, Marjeta Anketa Kaj misliš o kajenju mladih? Ne zdi se mi lepo. Mladi kadijo po navadi samo zaradi važnosti. Mislijo, da morajo kaditi tudi oni, če kadijo starejši. - Helena Janša, 7.a Kaj neki? Gotovo ne mislim nič dobrega. Zdi se mi, da je po svetu že tako dovolj bolezni, zato ni treba, da tudi kajenje pripomore k temu. - Nataša Zupan, 7.a Je zelo škodljivo. Mladi s tem mislijo, da so odrasli. - Mateja Kranjc, 7.a Meni je čisto vseeno, če kadijo, saj bodo sebi škodovali. - Irena Janša, 5. b Vseeno mi je, če kdo kadi, saj bo škodoval sebi. - Andreja Urh, 7.b Alenka CundriČ, 7. a r. OŠ bratov Žvan Gorje /ureja HELENA JELOVĆJ Tržičani o varstvu narave Kraj je tak, kakršni so ljudje v njem Tržič, 24. marca - Kar precej prebivalcev iz tržiške občine se je sinoči zbralo v osnovni šoli v Bistrici, kjer je občinska konferenca Socialistične zveze sklicala konferenco o ekologiji in varčevanju. Najmočnejši je bil glas iz krajevnih skupnosti, kjer jih tare vrsta težav zaradi onesnaževanja narave. Večjih problemov seveda ne bo moč rešiti čez noč, a marsikaj je odvisno tudi od re-doljubnosti samih prebivalcev, je opozorilo nekaj razpravljalcev na srečanju. Uvodni nagovor, v katerem je predsednik odbora za pripravo konference Ivko Bergant kritično ocenil zlasti malomarnost prebivalcev pri odlaganju raznih odpadkov od planin do nižav, je začrtal smer razpravi. Franc Pušavec iz KS Kovor je ugotovil, da mnogi odlagajo odpadke naokoli zaradi slabe dovozne ceste na občinsko deponijo odpadkov v njihovi krajevni skupnosti, težave pa imajo tudi zaradi stresanja materiala iz vozil komunalnega podjetja. Sodil je, da bi problemi odpadli z ureditvijo ceste, za katero sicer med vsakoletnim nasipanjem porabijo nemalo materiala. Glede divjih odlagališč odpadkov pa je menil, da bi hitro izginila tudi s kaznovanjem odkritih storilcev. Tudi v krajevni skupnosti Lom jih pesti odlaganje odpadkov vsepovsod v naravi, kot je povedal Franc Lovrenčak, vendar veliko smetišč zagrešijo obiskovalci iz prek 50 vikendov. Razen njih delajo škodo v gozdu gobarji, zato bi morala gozdna gospodarstva dobiti možnost, kot je naglasil Franci Primožič, da tudi zaprejo določene gozdne ceste za dostop tujcem. Drugačni problemi zaradi vozil in malomarnih voznikov pa nastajajo v dolini, je opozoril Slavko Oljačič iz KS Ravne; tod ne vedo, kam bi z odpadnimi olji in mazivi, saj nihče ne zbira takih odpadnih surovin za predelavo in ponovno uporabo. Ribiči kot čistilci Drugi razpravljalec iz KS Ravne, član tržiške ribiške družine Janez Ivnik, je zbrane seznanil, da je samo ob vodnih bregovih 22 večjih odlagališč odpadkov. Zato so ribiči lani opravili prek 500 ur za čiščenje voda in nabrežij, pri čemer so samo v kratkem toku Mošenika v mestu napolnili z odpadki prek 100 plastičnih vreč. Potem ko je ribič Ivnik opozoril na vse hujšo onesnaženost voda zaradi neprečiščenih industrijskih in komunalnih odplak ter obenem na nujnost izgradnje centralne čistilne naprave, je še izpostavil problem onesnaževanja zraka iz individualnih kurišč zaradi pregoste poseljenosti Raven. Med drugim pa je odločno vprašal, kdaj bodo odgovorne službe začele ukrepati proti onesnaževalcem, pa kdaj bodo v vseh krajevnih skupnosti spoznali potrebo po namestitvi zabojnikov za odpadke. Sanitarni inšpektor Janez Piskar je pojasnil, da njihova služba lahko ukrepa le na osnovi prijav. Čeprav je predlagal, naj v krajevnih skupnostih uporabijo za nadzor nad nedovoljenim odlaganjem odpadkov tudi odbore za družbeno samozaščito, njihove aktivnosti v tej smeri ni čutiti. Brez podatkov o času in kraju prekrška ter imenu storilca je težko dokazati krivdo, vzgojni učinek pa preprečujejo tudi prenizke kazni. Vsak kraj je takšen, je menil Franc Sajovic iz Kmetijske zadruge Križe, kakršni so ljudje v njem. Zato je za začetek izboljševanja ekoloških razmer nujno, da vsak počisti obvladljive probleme pred svojim pragom. Kmetijci, na primer, bi morali poskrbeti za racionalno uporabo mineralnih gnojil in skrbno shranjevanje embalaže za škropiva in razne strupe. Da bo več reda v naseljih, pa bi kazalo razmisliti, kot so dejali še nekateri razpra-vljalci, o zaposlitvi komunalnega redarja. Potrebna volja in denar Veliko težav je rešljivih z nekaj volje in z'nanja, je zbrane poučila Bernarda Podlipnik iz Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske, ki je naglasila zlasti potrebo po varčevanju surovin, selekcioniranju odpadkov in ponovni uporabi sekundarnih surovin; tudi tako bi bili kupi odpadkov manjši. Vodnogospodarska inšpektorica Zlata Urh pa je med drugim ocenila, da bo nujno združiti interese in denar za ureditev odlagališč odpadkov, predvsem nevarnih snovi, ki se sedaj kopičijo po tovarniških dvoriščih celo sredi mesta. V delovnih organizacijah bi se morali zavedati, kot je razmišljal Dušan Koren iz tržiškega Peka, da je v vsakem izdelku tudi odpadek. Pri njih so se že lotili izdelave študije, ki bo pokazala možnost uporabe raznih odpadkov; tudi drugod v občini bi morali nameniti del akumulacije za sanacijo okolja, saj je od reševanja ekoloških problemov odvisno človekovo preživetje. Tega dejstva se zavedajo tudi v Tovarni kos in srpov, kot je priznal direktor Branko Rožič, vendar njihov program ekonomsko ne prenese niti naložb v plinovod niti v čistilne naprave za odplake in protihrupno zaščito. Pomanjkanje denarja je glavni razlog za počasno uresničevanje razvojnih programov, zlasti pri izgradnji čistilne naprave, je še obrazložil Lado Srečnik iz komunalnega podjetja. Na konferenci so sprejeli več usmeritev za odpravo problemov. Glede reševanja konkretnih nalog so predlagali, naj delegati v občinskih zborih zadolžijo izvršni svet in upravne organe. Odločili so se tudi za ustanovitev sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL, ki bo spremljal vsa ekološka vprašanja s prostovoljnim delom. Prav gotovo pa ne bo premikov na boljše, dokler se ne bodo lotili problemov strokovno z enega mesta, saj sedaj nimajo niti občinske službe za urejanje prostora in varstvo okolja! Stojan Saje Jeseniški šolarji na drsališču in tribunah Druženje s ploščkom in drsalkami Jesenice, 25. marca - Za posrečeno kombinacijo šolskih obveznosti in športa so se v petek odločili na Jesenicah. Opoldne so se v okviru športnega dneva zbrali na tribunah drsališča osnovnošolci, na ledu pa njihovi vrstniki, mladi hokejisti, ki so bili to zimo absolutno najboljši v državi, in mladi, obetajoči umetnostni drsalci. Polna je bila tribuna, poln je bil tudi led in v tem oziru so lahko oboji zadovoljni: hokejski klub, ki je bil organizator zaključne prireditve najmlajših generacij jeseniškega hokeja in drsalcev, in osnovne šole, ki so s tem izkazale tudi veliko mero razumevanja za tradicionalnost jeseniškega športa na ledu. Obilo aplavza vrstnikov so poželi mladi jeseniški hokejisti, od najmlajših v hokejski šoli, ki jo obiskujejo fantiči, stari 8 let in mlajši, prek mlajših pionirjev, rojenih leta 1976 in kasneje, starejših pionirjev, ki so dve leti starejši, do mladincev, rojenih leta 1971 in mlajših. Skupno jih je 190, od tega samo v hokejski šoli 60. Na kar so Jeseničani še posebej ponosni, je to, da so tako pionirji kot mladinci najboljši v državi, starejši pionirji pa med najboljšimi v Evropi, kar so dokazali na zadnjem turnirju v Luganu. Rečeno v sicer obrabljenem športnem žargonu: za prihodnost jeseniškega hokeja se ni treba bati. Mladi jeseniški hokejski upi odraščajo pod vodstvom trenerjev Štefana Češnjaka, Romana Pristova, Rada Ra-zingerja, Jožeta Češnjaka, Janeza Mlakarja, Jožeta Trebušaka in priznanega trenerja iz Češkoslovaške, ki je pred leti vodil tudi prvo člansko jeseniško moštvo, Vaclava Červenvja. Njim v pomoč so še številni drugi klubski funkcionarji. V senci hokejske mladeži pa se skušajo uveljaviti tudi drsalci na ledu in tudi njih je že nad deset. Janez Mlakar, nekdanji jeseniški hokejist, in sedaj trener moštva starejših pionirjev, ki so doma brez konkurence, pa tudi v Evropi so pri vrhu, je te fantiče dobil pred štirimi leti, letos pa je z njimi dosegel vrh. "Delo z mladimi mora biti sistematično in v klubu imamo enoten program. Tekme se ne dobivajo na tekmah, tekme se dobivajo med letom, na trenin- Vaclav Červenv, trener mladincev Najmlajši jeseniški hokejisti. Obetavna jeseniška drsalka Polona Brelih. gih, v druženju z mladim*, .iri leta sem s temi fanti, xr.e vem o njih, mogoče kdaj več, v ji ata in mama. Za mlade je važno vedenje trenerja. Z oKana mi berejo in ni jim treba kaj posebej veliko govoriti. Vlad .ti mora popol- Janez Mlakar vadi starejše pionirje, ki so po ocenah strokovnjakov med najboljšimi v Evropi. no medsebojno zaupanje. S tem moštvom smo dosegli maksimum in trdim, da v Srednji Evropi ni takšnega pionirskega moštva. Prihodnjo sezono se bom verjetno od te ekipe poslovil." Vaclav Červenv, odličen igralec in trener, vadi mladince, letošnje državne prvake. Ko so mu Jeseničani zaupali vadbo mladih ter koordinacijo strokovnega dela, so ravnali prav. Njegova hokejska filozofija se že uveljavlja. "Mladinec mora praktično o hokeju vedeti in znati vse. Tega pa v Jugoslaviji ni in to je temeljna napaka jugoslovanskega hokeja, da se se posveča premalo pozornosti pionirjem. Na Jesenicah skušamo to pomanjkljivost odstraniti in usklajeno delati z mladimi, od hokejske šole do mladincev. Letošnja sezona, ko smo v teh kategorijah najboljši, nam daje prav. Tudi prihodnjo sezono še ostajam na Jesenicah." . , J. Košnjek slike F. Perdan Diplomirani veterinar gre za hlapca... Med našimi malimi oglasi najdemo vse mogoče reči, a vendar smo bili skupaj z našimi bralci nemalo presenečeni in radovedni, ko smo prebrali naslednji mali oglas: Diplomirani veterinar gre za hlapca. Šifra: lakota... Ali se je oglaso-dajalec šalil, norčeval ali pa gre res za eksistenčno stisko mladega veterinarja, ki nikjer ne dobi službe? Šli smo torej po sledeh in v Hrašah pri Lescah naleteli na Jakoba Jerala, diplomiranega veterinarja, ki ob obisku ni bil prav nič v zadregi in tudi svoje identitete prav nič ne skriva. Nasprotno! Takoj nam je dejal, da se je za tak oglas odločil zato, da »sebi zagotovim eksistenco, obenem pa mlade opozorim, naj se za božjo voljo nikar ne odločajo za študij veterine, saj bodo bržkone na cesti...« Jakob Jerala je diplomiral leta 1974 in bil petnajst let kot veterinar zaposlen v Mariboru. Ko se je preselil na Gorenjsko, je poskušal dobiti službo na vseh koncih in krajih, tudi pri Živinorejskem zavodu Gorenjske. Tam so ga odklonili in kot Jerala pravi, vzeli drugega brez prakse. Zdaj je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, a vsebolj očitno postaja, da se kot veterinar ne bo mogel nikjer zaposliti. »Pri nas traja študij veterine šest let ali dvanajst semestrov in sodi med najdražje visokošolsko šolanje. Kaj res ni škoda družbenega denarja, saj je potem vedno več mladih veterinarjev, ki so na cesti? Kot slišim, bo veli- ko mladih, ki letos zaključujejo veterino, brez službe. Štipendij pa tako ali tako ni nobenih, zato je družbeno nesmotrno, da se kader sploh šola. Še posebej, če pomislim na razmere v našem kmetijstvu, za katerega pravimo, da je naša prihodnost. Kakšna prihodnost neki, če ne znamo kar najbolje izkoristiti zemlje in tudi ne zaposliti strokovnega kadra, ki edini lahko pomaga. Enako slabo se godi agronomom, za katere je vedno manj delovnih mest.« Jakob Jerala, ki se med drugim jezi tudi zato, ker pri nas ni dovoljena zasebna ve- ■ terinarska praksa, pravi, da je pripravljen prijeti za vsako delo na kmetiji. Zato tudi tak neposredni oglas, brez sprenevedanja in leporečja: da gre za hlapca, vaše cenjene ponudbe pa oddajte pod nedvoumno šifro: lakota.. D. Sedej Brez njega ni Planice Marko Mlakar Planica, 25. marca - Sedaj, ko to prebirate, planiški skakalnici, na katerih sta bili v soboto in nedeljo zadnji tekmi za svetovni pokal.'že kažeta rebra. Pomladno vreme pobira na skakalnicah sneg, z njim pa izginja v nič trud, ki je bil vložen v pripravo skakalnic. Planiška podoba konec preteklega tedna je bila nenavadna. Ta čas je bilo običajno v dolini pod Poncami še snega, vsaj za poku-šino, letos pa čisto kopno, iz kopnine pa sta kot dva razpotegnjena bela jezika vlekli le dve skakalnici. Njuna priprava je nov organizacijski uspeh Planice, njenih sedanjih skrbnikov in ljubiteljev, saj bi bila tokratna zgubljena tekma z vremenom boleč poraz Planice, ki v svetovni smučariji slovi kot kraj, kjer organizacijski stroj zmore tudi naloge na meji nemogočega in tudi zaradi tega, in seveda občinstva, dobiva v vremensko negotovem marcu finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. Med zmagovalci tokratne Planice je zato tudi Marko Mlakar, diplomirani gradbeni inženir, doma iz Logatca, nekdanji smučarski skakalec in v letih 1975 - 1980 državni reprezentanc, ki kot projektant radovljiškega Planuma, kjer je direktor Janez Gorišek, stopa po poti svojega šefa. Sprojektiral je že nekaj skakalnic, na velikih planiških prireditvah pa ima že nekaj let eno najodgovornejših in najbolj garaških nalog: je šef priprave skakalnic in na tekmah šef doskočišča in vodja teptačev. Odgovarja za dve fazi, ki sta medsebojno povezani in brez njih ni uspešne tekme. Pogovarjala sva se v petek, med urad- nim treningom na mali skakalnici, velika pa še ni bila povsem prekrita s snegom in marsikdo je dvomil, ali na njej v nedeljo sploh tekma bo. Se bojite za usodo tekme na "veliki", ga sprašujem. "Vsaka skakalna tekma je v nevarnosti do konca in tako je tudi z našo. Vreme, posebno pa veter, lahko vse pokvarita. Odjuge se nisem toliko bal. Zadnji teden, ko smo se lotili priprave skakalnic, smo razgrnili snežni kup pod skakalnicama, v katerem je bilo zbitega okrog 1000 kubičnih metrov snega. Snežni kup je zelo odporen zoper odju-go. Razen tega smo s Tamarja, tudi z deponije, zvozili okrog 1500 kubičnih metrov snega. Zaradi dobrega sodelovanja z ljubljansko obrtno zadrugo Športplan in zaradi bližine ta sneg ni bil dražji od umetnega, ki pa je seveda kakovostnejši od starega, preležanega snega. Vendar so bili topovi praktično neuporabni. Ko so bile primerne temperature, zaradi suše ni bilo vode, ko pa je voda bila, se je otoplilo." Vendar je deževalo, sedaj je sonce, in sneg se hitro topi. Bo plast na doskočišču zdržala. "Bo. Ker smo se tega zavedali, smo dali na skakalnici debelejšo plast snega, tako da nam je ne more vzeti, z iztekom velike pa čakamo do konca in ga bomo uredeili šele ponoči s petka na soboto. S tem manj tvegamo. Podnevi, ko je toplo, je sneg tudi težje obvladljiv. Pod teptalcem se delajo kepe, svaljkom podobne. Zato bomo delali ponoči." Urejevalci skakalnic morate biti vešči vsega: smučanja, lopatanja, garanja skratka. "Dela okrog 60 ljudi in to so čudoviti fantje. Pridejo iz vse Slovenije, med njimi so predvsem nekdanji smučarji v vseh disciplinah, delajo po cele dneve v bistvu zastonj, plačamo jim hrano in skromno žepnino, kdo ra se vsak dan vozi, pa dobi nekaj za vožnjo. Če bi morali vse plačati, bi bili finančno prekratki. Pomagamo si sicer z vitli in mehanizacijo, vendar je lopata glavno orodje. Še na ravnem te izmuči, tu pa jo je treba vihteti pri 38 stopinjah vzpona (76 odstotkov). Vendar ti ljudje delajo s ponosom, s častjo, kot je Planica naš simbol, ponos in čast." Hvala in veliko sreče, Marko Mlakar. J. Košnjek TEMA TEDNA" Velikonočni nokturno V silno redkih prazničnih trenutkih, ko zanalašč preslišiš, prespiš ali zamudiš vedno bolj grozljiva radijska poročila s Kosova in ti za nekaj hipcev ne pozvanjajo v ušesih prismodarije, ki jih o tvoji »deželi« tako vehementno bruha mašinerija enakozvo-čnega juga, se nenadoma zaveš, da sonce že sije topleje, da bo zdaj zdaj zacvetela marelica za plotom. In celo rahlo začutiš, da se je letos dogodila Velika noč bolj množično, a bolj umirjeno in kulturno kot nekoč. En sam mir, spokoj, prijetna brezbrižnost in domače razpoloženje, še posebej, če imaš še toliko pod palcem, da ti dobra prebava omami želodčne živce in lojtrca domačih umiri razrvano dušo. A še v to pozabljeno vzdušje, ki zaradi vsesplošne politizacije prihaja kot redek gost, se občasno prikrade kakšen hudoben spominček na dni, ki so bili in ki lahko tudi še bodo. Zdaj, ko nas od silne demokracije kar razganja in ko partija pravi, da ne mara političnega in ekonomskega monopola in da bo abdicirala, je res grdo, da se nam rojevajo nekakšni porogljivi bliski na slavne dni njene smetiščne zgodovine. Komaj desetletje nazaj smo se še guncali na valovih samoupravne socialistične frazeologije, pompozne retorike in politično neverjetno ciničnih poemah o sreči, ki da je ne sistem in ne politika ne moreta dati. Skomine je zato vzbujala pikantna uganka, čemu sploh sta, če moramo sami zalezovati lastno in družbeno srečo. V takem samozadostnem in bahavem ideološkem kontekstu so bile gonje proti velikonočnim razvadam res prava smet. A moj provincialni čut je krut in maščevalen in tudi na teh marginali-jah trdoživo nepopustljiv. Tudi zato, ker me živ krst ne bo prepričal, da bi se tisti, ki so kontinuirano vzdrževali kult nedemokratične oblasti, zdaj kar naenkrat znali vživeti v demokratične metode. V tej smeri mi je zato veliko ljubši gromki vzdih predsednika zvezne borčevske organizacije, ki je oni dan sredi Beograda čivk-nil: »Mi imamo oblast! In naj nihče ne misli, da bomo oblast kar tako spustili z rok!« Bravo! Kakorkoli grozovito to bobni v demo- kratično občutljivih slovenskih ušeskih, je vsaj od srca in naravnost. Vse verske praznike, tudi velikonočne, zdaj ovijamo v celofan. Da bi jih pravoverni, ki se še vedno spretno smukajo po stolčkih - ne da bi kdo niti slučajno čmoknil - lažje požrli. Kako naj razumem njihovo novo moralno držo, saj še meni velikonočna simbolika s pirhi, hrenom in šunko poraja toliko odkritega samospraševanj a? Nekaj let nazaj smo se vsaj lahko zanesli na partijsko avtoriteto, ki je vedela za edino resnico, namreč: vse barve za pirhe po trgovinah je gladko zaplenila. Kar se je rešiti dalo, se je pod pultom prodalo: meni in drugim, ki smo bili poslušni stezosledci avantgardne pravice. In skazice, kajti po divjem barvanju pirhov smo kot nori namakali pobarvane prste v smrdljivo varekino. Uvoženo barvilo se je namreč zazrlo v kožo kot hudič, s pomala-nimi prsti pa naslednji dan res nisi mogel zganjati poniglave avantgardne represije nad vernimi sodelavci. In ko v spokojnem predprazničnem večeru skozi tozadevno dlakocepsko prizmo barvaš pirhe, zapadaš v melanholijo. Mar je na svetu sto avantgardnih resnic? Kaj naj mi v tej lažnivi klimi sploh pomeni obredna simbolika, če mi zdaj, ko ni več prepovedani sad, v resnici še manj pomeni? In ko nostalgično barvaš pirhe, zunaj slavček žvrgoli, nekje tam daleč za devetimi gorami, pa je Evropa, ki me, siroto Stino, sumničavo opazuje, saj več ne razume razvpite ikonografije mojih bratcev in sestric in ne mojega vsakokratnega cincanja ob slehernem demokratičnem zamahu. Kako naj se ji samopova-bim, ko pa tako resignirano barvam pirhe, zraven pa mi jemlje energijo prepir v lastni hiši, saj me sorodstvo nenehno imbecilno trapi s tem, da je Evropa le jodlarski krožek, v katerem nimam kaj iskati... D. Sedej Pomik ure nas ne moti Pozno, a vendarle smo se pred leti vključili v evropski čas in skupaj z drugimi ob koncu marca in ob koncu septembra prešli na poletni in zimski čas. Ure, zasebne in javne, smo minulo nedeljo premaknili za 60 minut naprej, medtem ko jih bomo 24. septembra spet premaknili nazaj. Čeprav Marina Brezar iz Radovljice: »Prva leta se je zdelo vse tako zelo komplicirano in zapleteno, zdaj pa komaj opaziš, da se je ura premaknila. Ne, ni tako hudo, kot se je sprva zdelo: vsaj sama to komaj občutim.« Marjan Sitar iz Radovljice: »Prav je, da smo prešli na evropski poletni in zimski čas. Mene premaknitev urnega kazalca nikakor ne moti. Že vse življenje vstajam zelo zgodaj in še tedaj, ko sem se vozil v službo v Bohinj, sem bil redno na delovnem mestu vsaj pol ure prej.« Ivanka Nemarič iz Mo- šenj: »Zato, ker sem v službi v osnovni šoli, kjer začenjamo z delom nekoliko kasneje kot po tovarnah, spremembo manj občutimo. Mislim pa, da so vsaj nekoliko zbegani tisti, ki redno gledajo nekatere televizijske oddaje. Ura dalj pred televizijskim sprejemnikom pa se zjutraj tudi pozna.« pri nas še nihče ni ocenil koristi poletnega merjenja časa, je vendarle nesporno, da smo se na novo merjenje časa povsem navadili. Od zbeganosti in zmede v prvem in drugem letu uvedbe te časovne novosti, ni ostalo nič: zdi se nam povsem umestno in samoumevno. Franc Tomšič iz Kranja: »Ni nobenih problemov. Nekateri dijaki na srednji Iskrini šoli v Kranju sicer res včasih kakšno uro zamudijo, drugače pa se sprememba sploh ne opazi.« Jela Savič iz Kranja: »Zaposlena sem v Tekstilin-dusu v Kranju in sama v službo zelo redko zamujam. Nekateri pa kar redno zamujajo, a ne zaradi spremembe urnega kazalca. Bolj zaradi navade. Rajko Lukan iz Spodnje Lipnice: »Uvedba poletnega in zimskega časa se mi zdi primerna, tudi zaradi nespornih koristi in manjših stroškov, ki so jih drugod po Evropi znali izračunati. Poraba električnega toka, denimo, je znatno manjša in tudi druge prednosti so narekovale, da spomladi premaknemo kazalec za uro naprej, jeseni pa nazaj..« D. S. VREMENSKI PREGOVORI ZA APRIL Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. Če aprila rado grmi, slane se bati več ni. Če je na Siksta polje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno. Kaj je pisal Slovenski narod leta 1879 Kranjske občinske volitve Občinske volitve so se pri nas vsled kompromisa med obema strankama mirno vršile. O kompromisu našem in o kompromisih sploh bi se pri tej priliki leh-ko marsikatera ostra in resnična rekla - pa morda drugi pot. Vendar, da ne bode kdo mislil, da se je naše mesto Kranj uže ponemškuterilo, kljubu temu da na svojem pokopališču hrani prava dva slovenska pesnika in je rojstveno mesto slovenskega političnega prvaka. Izvolili smo te Slovence: Maks Fok, milar, Janez Kumar, pek, Janez Šifrer, sedlar, Andrej Trebar, vervar, dr. Janez Mencinger, odvetnik, Tomaž Paušler, posestnik, Karel Šavnik, lekarničar, Vincenc Mali, strojar, Henrik Pirker, profesor, Matej Štirn, krčmar in dr. Janez Steiner, odvetnik... Miloš Likar Vsa naša skrpucala - »Za božjo voljo, oglejte si no novo radovljiško skrpucalo poleg avtobusne postaje v Radovljici!« nam je razburjeno sporočila bralka. In smo šli: postavili smo se poleg bodočega kioska in poslušali komentarje mimoidočih meščanov, ki so si radovedno ogledovali novogradnjo poleg avtobusne postaje. Vsi so nejeverno zmajevali z glavami, kajti kiosk je projektno res lahko domiselen in moderen, a če nič drugega, v sedanje okolje ne sodi. Še posebej ne, ker povsem zastira pogled na mini blagovnico leske Murke v ozadju, povrh vsega pa je objekt previsok in se v nobenem smislu ne sklada s stavbo radovljiške avtobusne postaje. Radovljiški projektanti: se mar motimo? - Foto: F. Perdan Direktorska samovolja v domu oskrbovancev Po vseh slovenskih domovih oskrbovancev je dvakrat letno dovoljena maša, tudi v jeseniškem domu na Zgornjem Plavžu. A s to pomembno razliko, da se je upravnica jeseniškega doma samovoljno odločila, da v »njenem« domu lahko obiskujejo verske obrede le »nepokretni oskrbovanci«, tisti, ki ne morejo v cerkev. Že zato jo je sam ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar v posebnem pismu takole prosil: »Prosim, če mi pošljete pisno poročilo, na osnovi katerih zakonskih predpisov določate take omejitve, kaj pomeni »nepokretnost« In »da ne morejo v cerkev«. Kdo In kdaj to določa in na podlagi katerih meril? V katerem roku in na koga se je mogoče pritožiti, če se prizadeti s tem ne strinja... Ker nikjer v Sloveniji ni takih težav kot v Vašem domu, Vas vljudno prosim, da mi pojasnite, zakaj se to dogaja..« V nadaljevanju jo nadškof prosi, naj vendarle odstopi od omenjene omejitve, če pa noče ali ne more, naj mu pošlje pisno utemeljitev, ki mu bo izhodišče za nadaljnje reševanje neprijetne zadeve. Kaj pa še! Pred letošnjo velikonočno mašo je upravnica trdno sklenila, da nikakor in na noben način ne bo dala ključev od velike prireditvene dvorane v novem prizidku doma. Čeprav so bili na zboru delavcev vsi zaposleni za to, da se velikonočni obred opravi v dvorani, je upravnica vedno odprto dvorano trdno zaklenila In vzela ključe domov. Ko so nas poklicali sorodniki oskrbovancev, smo imeli v nedeljo ob 14. uri kaj videti: v zadušljivem prostoru, ne večjem kot 20 kvadratnih metrov, je maševal jeseniški župnik, številni oskrbovanci, ki niso mogli v tesno sobo, pa so bili na vozičkih na obeh straneh dolgega hodnika. Ničesar niso mogli slišati, kaj šele videti! Če nisi poleg, komajda lahko verjameš, da lahko nekdo tako trdovratno in samovoljno manipulira z ljudmi, ki so povrh vsega stari, bolni In nepokretni! Da ne bo nesporazumov: o nameri upravnice, ki je gladko ignorirala ne le sklep zbora delavcev, ampak tudi podobni sklep sveta doma, so bili pravočasno obveščeni tako na občini kot na družbenopolitičnih organizacijah. Povsod so se kajpak morali strinjati z velikonočno mašo v domu, dejali pa so, da se v organi-, zacijske zadeve (zaklepanje dvorane) ne morejo vtikati... A se bo, žal, trebal Oskrbovanci, čeprav stari in betežnl, predobro vedo, kdo žali njihova verska čustva in kdo jim nagaja. Če je že maša prireditev kot vse druge, naj bo, za božjo voljo, v prostorni dvorani. Navsezadnje bi se bilo treba tudi vprašati, kako bi iz tistega prostorčka in hodnikov spravili vse oskrbovance, če bi zagorelo. Upravnica namreč ni zaklenila samo dvorane, ampak tudi vrata, ki ob dvorani vodijo na požarni izhod... D. Sedej Ivlale gorenjske vasi v Škovine Piše: D.Sedej |tarejše od Železnikov, mlajše °d Selc *. Malokdo, ki ni Selčan, ve za kovine. Škovine so resnično tvriebnost škofjeloške občine pa udi slovenska posebnost. Tako esno se drže Železnikov, da bi kri nikoli ne prisodil, da so bile ^aj vasica zase. Tri hiše, dve yP?TaJ> tik nad cerkvijo v Železnih, Kalanova in Skovinarje-' in kaplanija spodaj, čisto pri lek P™e v Krajevnem ksikonu Slovenije, so Škovine ,aijtale že v času prve slovenske s°l°nizacije pred koncem 13. let-^a *n so bile skozi vsa stoja- vezane na kmetijsko gozdarstvo in so bile upravno ^ Cene od fužinarskega trga spo-ISiIr ^eleznikih. Šele v začetku . oo. leta so jih priključili k Že- sto?^OTn' ^a so tu^ uradn0 P°-,V e nJihov sestavni del. Nekaj tem S° ]ih vodili Pod TrnJe, P°-V^pa so se zjezili nekateri do- Q, 01 zanesenjaki, ki so hoteli inr?n^ to redkost, tudi geograf . kartograf France Planina je tu veliko pripomogel, in zdaj so tu spet lepe stare Škovine. Niso in niso jim mogli v loški občini dati pravega mesta. Pred kakšnimi devetdesetimi leti, mi pripovedujejo pri Škovinarju, so jih prilepili kar Podlonku. Pri Škovinarju je bil Podlonk 21. A še vedno ni vse urejeno. Res, da so Škovine sestavni del Železnikov, vendar katastrsko spadajo še vedno pod Sv. Križ. Leta 1920 so še spadale pod faro Selca, danes pa pod Železnike. Da pa sta prav ti dve kmetiji, Fajfarjeva in Škovinarjeva, spadali pod Selca, gre pripisati cerkvi, kajti beri se duhovniki niso in niso hoteli odpovedati. Tesno skupaj, a vendar strogo ločeni Škovine so bile prvič omenjene leta 1292 in bodo torej čez nekaj let praznovale že svojo 700-letnico, medtem ko se Selca približujejo že tisočletnici. Železniki so pričeli nastajati okoli leta 1340, ko je škof Albreht na- selil ob hitri tekoči vodi, kjer je bilo 'dosti vodne moči in v bližini železova ruda, fužinarje iz Furlanije. Podelil jim je del doline, brez Škovin, to je svet, kjer danes Stoje Železniki in Jeseno-vec. Vedno pa so bile Škovine strogo ločene od Železnikov, tudi Zeleznikarji in Škovinarji niso marali drug za drugega. Nasprotje med Zeleznikarji in oko- liškimi kmetijami je bilo opazno še pred nekaj desetletji ter je zamrlo šele v zadnjem času. Pospeševal ga je tako različen način življenja. Fužinarske družine spodaj so bile premožne, od njih odvisno delavstvo pa je skromno živelo. Ko pa je fuži-narstvo po letu 1900 prenehalo, se je v dolino naselila strahotna revščina, ki je celo moške pognala za klekljarski punkelj, ve- Kdor ne pozna zgodovino Selške doline, ne more niti slutiti, da bi tista peščica hiš in kozolcev nad cerkvijo v Železnikih kdaj ne spadala k Železnikom, kaj šele v drugo faro. Škovine so dobile ime po škofih: od škofine so prišle Škovine. - Foto: D. D. liko pa jih je odšlo po svetu za kruhom. Škovine pa so ostale zase, trdne kmetije. Razumljivo je, da je železnikarska revščina trkala tudi na njihova vrata, kadar je bilo hudo, so pomagali, vendar nasprotja so ostajala. Takrat so Zeleznikarji kmetu zavidali. Danes je drugače. V dolini je doma industrija, Zeleznikarji imajo spet dober zaslužek. Škovinarji pa so za njihove nove hiše odstopili tudi del svojega sveta. Tam, kjer prav zdaj zidajo novi blok, je bil Kalanov svet, vse do Žumra, kjer ob cesti stoje hiše, pa je bil Škovinarjev svet. Ne skril, žebelj odjenja Gospodar pri Fajfarju, Matija Kalan, je tisto popoldne delal butare v rebri nad vasjo. Suha zima letos kmetu ni dala počitka. Iz jarka potoka Sovivnika je vlekel veje, posekal je po robeh, pa se je nabrala kar lepa skladovnica butar. On je še čisti kmet, oba z ženo sta doma. Po 8 do 10 govedi imata z ženo v hlevu, mleko oddajata v mlekarno. Namučijo se, kajti njive, ki so jim jih včasih tako zavidali, so vse v bregu, le malokje se zemlja toliko zravna, da se njiva lepo oblikuje. Z Matijem tudi pošte-jeva prebivalce Škovin. Ni bilo veliko šteti, pri njem doma so 4, pri Škovinarju so v stari hiši tudi 4, v novi jih je pet, v stari ka-planiji pa stanuje Helena Lotrič iz Železnikov. Najstarejša žena v vasi pa je njegova mama Marija Kalan, ki je prav zdaj, konec marca, dopolnila 84 let. Mama je bila pri peči in takoj je bila pripravljena spregovoriti o življenju tod. Ni domačinka, iz Lajš nad Selcami se je leta 1929 poročila sem. Včasih so vse pridelali doma, vse njive so obdelali, žito sejali. A kaj rado je V tem bregu žito poleglo in ko je prišel čas žetve, je bilo vse skupaj le kup gnile slame. Veter je rad tukaj. Ko začne vleči, rogovih tri dni skupaj. Veter je tisti glavni krivec, da žito poleže. Le od kmetovanja so vedno tod živeli, pa od lesa in furanja. Vse zime je včasih njen mož fural. V taki zimi, kot je bila letošnja, bi ne mogel, kajti les se je le v snegu dobro spravljal iz gozda in vse so s konji vlačili. Pri njih je še konj v hlevu, kajti s traktorjem ne moreš povsod. Na starejših poslopjih je v Škovinah povsod še skril. Njihovo hišo je še možev oče pokril, daleč v prejšnje stoletje torej sega, pa še vedno drži. Vsaka ploščica je pribita na streho. Vsako zimo zdrsne kakšna s snegom dol, vendar ne popusti skril, temveč žebelj, pravi Fajfarjeva mama. Ponoven uspeh mladih gorenjskih strelk Dve zmagi na republiškem prvenstvu Strunjan, 20. marca - Čeprav so Gorenjsko zastopale le pionirke iz osnovnih šol Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, Staneta Žagarja iz Lipnice in Staneta Žagarja iz Kranja, so na republiškem prvenstvu šolskih športnih društev dosegle dve zmagi. Tekmovalo je 60 pionirjev in 40 pionirk, članov šolskih športnih društev. Med pionirkami so Gorenjsko zastopale strelke iz Radovljice, Lipnice in Kranja, med pionirji pa zastopnikov nismo imeli. Kljub temu smo lahko z dosežki iz Stru-njana zadovoljni. Ekipa ŠŠD z radovljiške osnovne šole, za katero so streljale Alenka Ka-var, Sandra Miljkovič in Nataša Šolar, je zmagala, čeprav je Kavarjeva pred koncem nastopa zadela ničlo in si zanesljivo zapravila tudi visoko, če že ne prvo mesto tudi med posameznicami. Zmaga je bila kljub temu radovljiška. Ekipno sedme pa so bile strelke osnovne šole Staneta Žagarja z Lipnice. Drugo zmago za Gorenjsko pa je pristreljala med pionirkami posamezno Andreja Malovrh z osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja. Radovljičanke so ekipno zbrale 507 krogov in za pet krogov prehitele Vorančevo šolo iz Ljubljane, Lipničanke pa so dosegle 469 krogov. Zmagovalka med pionirkami Andreja Malovrh je nastreljala 176 krogov in bila za krog boljša od Ljubljančanke Irene Toroš. Sandra Miljkovič iz Radovljice je bila s 171 krogi četrta, njene sotekmovalke Nataša Šolar, Alenka Kavar in Barbara Šolar pa so bile sedma, dvanajsta in osemnajsta ter dosegle 169, 167 in 165 krogov. Z Gorenjske so tekmovale še Martina Kolar (Lipnica). ki je bila 21., Helena Malovrh iz Predoselj, ki je bila 25., ter Nuša Šolar in Nataša Bešter iz Lipnice, ki sta bili 29. in 31. To pomeni, da so se vse naše strelke uvrstile v prvo polovico nastopajočih. B. Malovrh Šah Osterman gorenjski prvak Lesce, 25. marca - V finalu gorenjskega prvenstvah v Lescah je zmagal med desetimi šahisti Rudi Osterman z 8,5 točke, Sušnik jih je zbral 6, Šlibar, Mulej in Rodman pa 5,5. Darko Mulej je osvojil naslov mojstrskega kandidata. Na Bledu so se na turnirju zbrali gorenjski šahisti veterani. Najboljši so bili Ivan Hrovat, AlojzKalan in Deso Bukovac. Sklenili so, da se bodo odslej redno dobivali med šahovskim festivalom. V Lescah je šest moštev igralo na prvenstvu Gorenjske v aktivnem šahu. Zmagala je Murka iz Lesc pred Šahovsko sekcijo Tomo Zupan iz Kranja in Kranjem. Na osnovni šoli Josipa Broza Tita v Predosljah je bilo gorenjsko moštveno pionirsko prvenstvo. Še posebej so se izkazali šahisti z jeseniške osnovne šole Prežihov Voranc, ki so bili prvi v vseh štirih konkurencah. Brez konkurence so bili že lani, kar je uspeh tudi za mentorja Karla Šifrerja. Druga mesta so pobrali šahisti Lucijana Seljaka med starejšimi pionirji, Bratstva in enotnosti med starejšimi pionirkami in Staneta Žagarja iz Kranja med mlajšimi pionirji in pionirkami. Zmagovalci bodo igrali na republiškem prvenstvu. V. Perovič Peko najuspešnejši Tržič, 24. marca - Tržičanom je uspelo v Gaberčevem rovtu pod Javornikom organizirati občinsko sindikalno prvenstvo v tekih na smučeh. Udeležba je bila skromna, saj je tekmovalo je 22 tekačev in tekačic iz 10 osnovnih sindikalnih organizacij. Med članicami nad 40 let je zmagala Lidija Ambrož (Peko DSSS), med članicami do 40 let pa je bila prva Anica Jerman (WO Tončka Moko-rel) pred Magdo Menegalija in Mojco Rožič (obe Peko DSSS). Med moškimi nad 50 let je zmagal dr. Tone Martinčič (Zdravstveni dom), v skupini od 40 do 50 let Danilo Vrtač (Rog, cevarna Retnje), v skupini od 30 do 40 let Milan Rozman (GG) in v skupini do 30 let Jože Bohinc (Peko Orodjarna). Ekipnoje zmagal Peko DSSS pred Peko Orodjarna in Rog Cevarno iz Retenj. J. Kikel Tour 3 kro§ preložen Kranjska gora, 24. marca — Organizatorji jubilejnega desetega smučarskega teka Treh dežel letošnjo zimo niso imeli sreče s snegom. Odpadel je že deseti množični smučarski ter Treh dežel in še mnogo drugih. V nadomestilo tega so se organizatorji TD Kranjska gora—Reteče, Trbiž in Podklošter odločili, da za vse prijavljene organizirajo suhi tek Tour 3 kros. Določili so že datum 23. april. Ker je dva dni pred tem tek Treh src, so morali tek prestaviti na 30. april. Tako bo Tour 3 kros torej 30. aprila s startom ob 9. uri pred turistično poslovalnico Kompas v Ratečah na tromeji Jugoslavija — Italija — Avstrija. Tek bo dolg 17 kilometrov, cilj pa je na Zg. trgu v Podkloštru. Prijave so že zaključene, vsi tisti, ki so se že prijavili za deseti smučarski tek Treh dežel, bodo startali na tem Tour 3 krosu. Nasvidenje torej 30. aprila na tromeji. D. Humer Kolesarstvo Savčani na Reki in Puli Kranj, 26. marca — V soboto je bila na Reki kolesarska dirka za drugi Zambellijev memorial. Med vsemi našimi najboljšimi mladimi kolesarji so nastopili tudi starejši in mlajši mladinci. Dobro so predstavili letošnjo uvodno kolesarsko dirko. V konkurenci starejših mladincev je na 111 kilometrov dolgi etapi zmagal Sav-čan Cvjetičanin, Sajevic pa je bil v tej kategoriji četrti. Mlajši mladinci so vozili na 55 kilometrov. Zmago si je prikole-saril Krčan Štanglej, Savčan Tomaž Poljanec pa je bil tretji. Vrstni red — člani — 1. Durmiševič, 2. Pavlovič, 3. Lizde (vsi UNIS Sarajevo), st. mladinci — 1. Cvjetičanin (Sava), 2. Petek (Rog), 3. Kranjec (Krka), 4. Sajevec (Sava), ml. mladinci — 1. Štan-gelj, 2. Miklavčič (oba Krka), 3. Poljanec, 5. Krišelj. D. Humer ureja JOŽE KOŠNJEK Deseto finale za svetovni pokal v smučarskih skokih Planica 89 Jens Weissflog trikratni zmagovalec Planica, 26. marca — V boju z naravo in s snegom so organizatorji uspeli. Dvodnevno letošnje že deseto finale svetovnega pokala v smučarskih skokih na 90 in 120-metrski skakalnici v Planici je uspelo v vseh pogledih. Kar 98 tekmovalcev iz petnajstih držav Evrope in Amerike je dva dni navduševalo okoli 20.000 ljubiteljev skokov. Na obeh skakalnicah je zmagal reprezentant NDR Jens VVeissf-log, ki je tudi trikratni zmagovalec v seštevku dveh zmag na 90 in 120-metrski skakalnici. Svetovni pokal med posamezniki je letošnjo sezono dobil Šved Jan Bokldv, ekipno pa Norvežani. Naši so bili v Planici povprečni. Dobra stara Planica, zibelka smučarskih skokov, je imela v teh dneh kaj klavrno podobo. Le 90- in 120-metrski skakalnici sta bili sneženi, okoli njiju pa že vse v zelenju. Na dvodnevnem skakalnem prazniku je nastopilo 98 tekmovalcev iz Evrope in Amerike ter Kanade. Med njimi tudi petindvajset, ki so v letošnji sezoni osvojili točke v svetovnem pokalu. Med posamezniki je za prvo mesto dobil zlati globus Šved Jan Boklov, za ekipno zmago pa Norveška. Najboljši med našimi je Raj ko Lotrič na dvaintridesetem mestu, ekipno pa smo osmi. Sobotna tekma na 90-metrski skakalnici je pokazala, da lahko zmagovalca predzadnje tekme iščemo le med reprezentantom NDR Jensom VVeissflogom, Avstrijcem Andreasom Felderjem in Fincem Ari Nikkolo. Štrene prvi trojici so na tej tekmi lahko mešali tudi ostali, a jim to ni uspelo. Med njimi je bil tudi lanski zmagovalec planiškega finala Primož Ulaga, ki je na koncu pristal še vedno na odličnem šestem mestu. Točke je dobil z enajstim mestom tudi Raj ko Lotrič. Ostali naši pa so skakali preslabo, da bi lahko posegli v boj za točke. Rezultati — 1. VVeissflog (NDR) 222,5 (88-91), 2. Felder (Avstrija) 207,2 (85-87,5), 3. Nik-kola (Finska) 207,1 (82,5-92), 4. Vettori (Avstrija) 206,3 (80,5-90), 5. Hunger (NDR) 205,3 (88-85), 6. Ulaga (Jugoslavija) 203,3 (85-83), 7. Cecon (Italija) 199,4 (86-82,5), 8. Neulandtner 199,3 (82-86), 9. Kuttin (oba Avstrija) 199,1 (81-86), 10. Johansen (Norveška) 198,9 (87,0-81,5), 11. Lotrič (Jugoslavija) 194,4, 12. Richards (Kanada) 194,3 (79,5-86), 13. Ploc (ČSSR) 194,1 (79-88), 14. Klauser (ZRN) 193,7 (83-82) in Boklov Primož Ulaga je na 90-metrski skakalnici osvojil v soboto odmevno šesto mesto. ,' (Švedska) 193,1 (80-87), 16. M. Debelak, 27. P. Kopač, 35. Zupan, 37. Dolar (Vsi Jugoslavija). Nedeljska tekma na stari Blo-udkovi letalnici je pokazala, da bo boj za najboljša mesta spet trd do konca tekme. Čeprav je bilo skoraj poletno vreme in tudi Generalni sekretar SZ Slovenije in Jugoslavije Janez Bukovnik v pogovoru z zmagovalcem skupnega svetovnega pokala v konkurenci posameznikov Janom Bo k lo ve m s Švedske. temu primerna toplota zraka, to ni motilo tekmovalcev, da ne bi opravili še zadnjega dejanja letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih. Videli smo res vrhunsko izvedene skoke. Za presenečenje je tokrat poskrbel letošnji svetovni' mladinski prvak Norvežan Kent Johansen, ki se je uvrstil na drugo mesto za zmagovalcem Jensom VVeissflogom. Po prvi seriji je kazalo, da bomo tokrat Jugoslovani imeli kar trojico na mestih za točke Trojno zmagoslavje reprezen-tanta DNR Jensa VVeissfloga in drugega v skupni oceni svetovnega pokala. Jože Šlibar tokrat z zastavico na odskočni mizi. Matjažu Zupanu se na 120-metrski skakalnici v nedeljo drugi skok v konkurenci ni povsem posrečil. svetovnega pokala. Matjaž Zu-| pan je po prvi seriji delil sedmo mesto s še tremi. V drugi seriji pa je bil prekratek in zasedel je I sedemnajsto mesto. Raj ko Loli trič, lani drugi na tej skakalnici, I se ni vdal in je bil na koncu deveti in edini od naših, ki je osvo-I jil točke svetovnega pokala na tej skakalnici. Odličen je bil mladinec Goran Janus, ki mu je na koncu primanjkovala le toli čka in pol, da bi osvojil svoje prve točke v članski konkurenci I svetovnega pokala. Rezultati — 1. VVeissflog (NDR) 227,0 (124-119), 2. Johansen (Norveška) 220,0 (112-125), 3. Rajko Lotrič je bil v nedeljo deveti na 120-metrski skakalnici in je na dvaintridesetem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Vse slike — F. Perdan Felder (Avstrija) 218,0 (114-120), 4. Nikkola (Finska) 217,0 (120-114), 5. Hunger (NDR) 216,0 (114-122), 6. Vettori (Avstrija) 214,5 (110-121), 7. Thomma (ZRN) 214,0 (112-119), 8. Cecon (Italija) 212,0 (109-212), 9. Lotrič (Jugoslavija) 211,5 (109,117), 10. Boklov (Švedska) 209,5 (115-117), 11. Rauschmeier (Avstrija) 206,0 (111-116), 12. Tall-berg (Norveška) 205,0 (110-115), Fidjestol (Norveška) 205 (115-108), 14. Haim (Avstrija) 204 (111-111), 15. hausvvirth (Švica) 203,0 (116-108), 16. Janus 201, (110-112), 17. Zupan 201,0 (112-108), 31. J. Debelak, 37. Ulaga, 44. Petek, 47. Štirn, 50. R-Kopač (vsi Jugoslavija). Svetovni pokal — posamezno — 1. Boklov 247, 2. VVeissflog 192, 3. Thomma 167, 4. Fidjeatol 145, 5. Nikkola 136, 6. Kjorum 133, 32. Lotrič 27, 33. Zupan 26, 34. M. Debelak 21. ekipno — 1. Norveška 478, 2. Finska 460, 3. Avstrija 346, 8. Jugoslavija 112. d. Humer Košarka Kranjčanke poražene, Ločanke dobile Kranj, 26. marca — Prva B ženska zvezna košarkarska liga Bosna : Kranj 71 : 56 (40 : 27). Kranj — Merlak 12, Podrekar 7, Rakovec 2, Gartner 10, Čufer 18, Horvat'5, Kump 2. Kranjčanke so se v zadnjem kolu z gostovanja v Sarajevu vrnile poražene. Več kot poraza se niso mogle nadejati, saj je bila Bosna le premočna. Odeja : Kladivar 64 : 58 (29 : 27). Odeja — Žagar 10, Kržišnik 16, Kalan 9, Maček 22, Frakelj 4. Kladivar — Bogataj 24, R Jereb 9, V. Jereb 10, Govekar 12, Poljanšek 3. V Loškem derbiju so slavile Ločanke. Kladivar iz Zirov se je dobro upiral Ločankam, a kaj več kot častnega poraza se ni mogel nadejati. Rokomet Remi Preddvorčanov Republiška rokometna liga Preddvor : Bakovci 19 : 19 (8 :10). Preddvor — Martinčič, Žibert 2, Kožar 3, Rehberger 4, Arnež 1, Božovič 2, Tomažič 3, Lombar 3, Gregorec, Cuderman 1, Zabret, Ko-movec. Predvorčani so tokrat v dvorani na Planini iztržili le točko v igri z Bakovčani. Niso in niso mogli doseči zmagovitega gola. Republiška ženska rokometna liga Alples: Burja 22:27 (10:12). Alples — Kotar, Kejžar 2, Jelinič 4, Rupar, Olič 3, Pohleven, Oman 1, Lušina 3, Penko 6, Jovanovič, Kalan 3, Trojar. V domači dvorani so dekleta Alplesa tokrat izgubila s Primorkami. Prav rokometašice Burje so bile boljše in zasluženo so zmagale. Druga zvezna ženska rokometna liga Železničar : Kranj Duplje 23 : 20 (10 : 8) Kranj Duplje — Sonc, Valant, Bratovž 1, Bajrovič, Kastelic 6, Žontar 7, Jeruc 1, Mežek 4, Gradišar 1, Lenič. Iz Novega Sada so se takrat rokometašice Kranja Dupelj vrnile poražene. Svetovno prvenstvo v hokeju skupine C Boj za prvaka med SFRJ in Nizozemsko Kranj, 26. marca — Iz Svdneja v Avstraliji, z letošnjega svetovnega prvenstva skupine C, prihajajo razveseljive novice o dobri igri naše reprezentance. Vse kaže, da se bodo tokrat iz C lige preselili v višje tekmovanje, v skupino B. Če jim to uspe, bodo v HK Kompas Olimpija in HK Slovenija ter HZ Jugoslavija dali kandidaturo za izvedbo prihodnjega svetovnega prvenstva skupine B v Ljubljani. V vseh dosedanjih srečanjih v Sydneyju so reprezentantje Jugoslavije dobili tekmo. Premagali so neugodne Bolgare, Madžare, Kitajsko, Južno in Severno Korejo ter .domačine Avstralijo. Včeraj zvečer jih je čakalo še zadnje srečanje z Nizozemci, ki sicer računajo na prvo mesto v tej skupini. Vendar jugoslovanski reprezentantje lahko z Nizozemci iztržijo le točko in bodo sami prvi v tej skupini. Na svetovnih prvenstvih so se modri že osemkrat srečali s tulipani. Modri so zmagali petkrat, eno tekmo so igrali neodločeno in le trikrat so tulipani premagali modre. D. Humer Kegljanje Obe vrsti Triglava zmagali Republiška moška kegljaška liga Triglav : SCT 5406 : 5133. Triglav — Sajovic 886, Jereb 886, Boštar 930, Česen 874, Benedik 932, Šemrl 898. Kegljači Triglava po štirinajstih kolih republiške moške lige še ne Poznajo poraza. Tudi tokrat so na domačem kegljišču premagali ekipo Republiška ženska kegljaška liga Triglav : Korotan 2402 : 2311. Triglav — Cej 372, Gašperlin 427, Fleischman 414, V i run t 378, Zore 425, Jarc 390. Korošice so se tokrat v Kranju pokazale v dobri predstavi. Vendar so bile tokrat Triglavanke boljše in jih premagale z dokaj visoko razliko- D. Humer Učna ura o prometu na ulicah Zanimivejše kot v učilnici Kranj - Ljubljana, 22. marca - Vozniki 12 Alpetourovih avtobusov so ob pomoči stanovskih kolegov iz Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov, delavcev milice in učiteljev danes dopoldan pripravili nevsakdanjo učno uro. Prvič doslej so popeljali okrog 600 gorenjskih osnovnošolcev po ljubljanskih ulicah, da bi jim pokazali posebnosti mestnega prometa in jih opozorili na nevarnosti. Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Nesreče na cestah ne prizanašajo niti mladim življenjem. Če se spomnimo, da je bilo samo na Gorenjskem v 483 nezgodah lani udeleženih kar 150 otrok in mladoletnikov, je povod za organiziranje prometne ure za osnovnošolce med vožnjo z avtobusi po naj prometnoj ših ulicah povsem jasen. K takemu načinu prometne vzgoje otrok pa je spodbudil tudi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je nosilec slovenskega programa za izboljšanje prometne varn^ti. Za uvod je treba pojasniti, da je prometni pouk v avtobusih Kompasa postal že tradicija za ljubljanske šolarje. Podobne vožnje po Kranju so spoznali tudi kranjski in nekateri drugi osnovnošolci, a letos so se prvič tako množično popeljali do slovenskega glavnega mesta in nazaj učenci četrtih razredov osnovnih šol iz vseh gorenjskih občin. Pridružili smo se otrokom iz škofjelo- ške občine in spremljali njihova doživetja. Glavna oseba med vožnjo je bil mož v miličniški uniformi, ki je mladim glavam pojasnjeval dogajanje na cesti in razlagal uporabo prometnih predpisov. Najprej jih je spomnil na obnašanje v vozilu, da ne bi med vožnjo motili voznika. Potem ko jih je opozoril na pravilno ravnanje pešca in kolesarja, jim je nasul kup nasvetov o vključevanju v mestni promet. Tam so namreč velika semaforizirana križišča, kolesarske steze, rumene črte na cestišču in še marsikaj, česar v domačem kraju ne vidijo. V poldrugi uri vožnje so tako spoznali veliko novega, mi pa smo zbrali nekaj mnenj o potrebnosti prometne vzgoje. Koristna spoznanja Edvard Rovtar, komandir oddelka milice Železniki: »Če šolarji vidijo dogajanje v prometu, si bolj vtisnejo v spomin razlago predpisov. Koristno je, da si ogledajo večje mesto, v katerem je več različnih situacij. Med Otroki je nasploh veliko zanimanja za naše nasvete. Vseeno opažamo, da se bolj skrbno in pazljivo obnašajo otroci iz manjših naselij. V mestu, tudi v Železnikih, je nevarna igra ob cesti.« Janez Gartnar, učenec iz Podlon- ka: »Čeprav se večkrat peljem z očkom, ki mi kaj pove o prometu, tako zanimive vožnje še nisem doživel. V Ljubljani je promet drugačen kot pri nas. Vseeno vem, da moram biti previden. Doma se vo-Upoštevam predpise, ki sem jih spoznal pri kolesarskem izpitu. Tudi tega se zavedam, da moram stalno skrbeti za urejenost svojega kolesa.« zim s kolesom. Zora Bonča, mentorica prometne vzgoje v OŠ Železniki: »V naši šoli vsako leto opravimo vrsto dejavnosti za večjo varnost otrok v prometu. Spoznamo jih z varnimi potmi v šolo, skrbimo za uporabo rumenih rutic in kresničk, pripravljamo jih na kolesarske izpite, pregledujemo opremo koles, sodelujemo v prometnih tekmovanjih in še kaj. Današnja ura bo koristna izkušnja za vse, zlasti za šolarje iz manjših krajev.« Zofka Pintar, učenka iz Martin j vrha: »V Ljubljani sem že bila, a po toliko ulicah se še nisem vozila. Kar prav je, da spoznamo tudi mestni promet. Seveda je v mestu več nevarnosti kot na vasi. V šolo se vsak dan vozim s šolskim avtobusom. Večkrat nas ' opozarjajo, kako moramo vstopati in izstopati, da ne bi prišlo do nesreče. Tudi čakanje na postajališču je lahko nevarno, če so otroci nemirni.« Benjamin Jeruc, predsednik ZŠAM Kranj: »Kot mentorji kranjskih osnovnih šol France Prešeren ter Bratstvo in enotnost redno sodelujemo pri raznih nalogah za prometno vzgojo otrok. Takšno spoznavanje s prometom, ki ga je danes deležen le del gorenjskih šolarjev, bi morali omogočiti vsem učencem. Prometno kulturo bi namreč morali načrtno razvijati od otroka naprej, da bi zmanjšali število nesreč.« Andrej Pegam, učenec iz Selc: »Tako učenje je odlično! Slišal sem veliko novega, čeprav nam v šoli govore tudi o prometu. Naredil sem kolesarski izpit, ker se rad vozim s kolesom. Doslej še nisem imel težav na cesti. Večina otrok ve, kako nevarefi-je cestni promet. Mislim pa, da bi morali biti bolj pazljivi predvsem vozniki.« Besedilo in slike: Stojan Saje V škofjeloški prostorski dokumentaciji je vrzel Pravna nemoč urbanistične inšpekcije Škofj a Loka, 27. marca - Delegati iz krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas so že na eni od lanskih skupščin zahtevali odgovor, zakaj inšpekcijske službe kljub nekajkratnim pisnim opozorilom sveta krajevne skupnosti ničesar ne ukrenejo ob črnih gradnjah na njenem območju. Odgovor, dan januarja, ni povedal ničesar, zato so znova terjali konkretnejše pojasnilo. Urbanistična inšpekcija je ob Pregledu spornega dela krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas našla dve stanovanjski hiši, za kateri graditelja nimata lokacijskega dovoljenja, in tri, ki ga imajo. Vseh pet gradenj je na območju, ki je v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine Škofja Loka označeno kot prvo območje kmetijskih zemljišč. NA SONČNI STRANI ALP Smetišča ob cesti Tržič, 23. marca - Naš malomaren odnos do ohranjanja čiste narave se kaže že skoraj na vsakem koraku. Počivališča ob magistralnih cestah bi si bolj zaslužila ime smetišča, saj posod za odpadke na njih nihče redno ne prazni, smeti pa ležijo celo daleč naokrog. Nič bolje ni, kot so ugotovili med današnjo problemsko konferenco o ekologiji v Tržiču, ob cesti od ljubeljskega mejnega prehoda, kjer tujci dobivajo prve vtise o naši deželi in njenih ljudeh. Nad takšnimi razmerami se bi morali zamisliti že zaradi zelje, da postanemo prava turistična dežela. Če že hvalimo naravne lepote na sončni strani Alp, potlej gotovo ne bi smeli kvariti videza čiste prirode z raznimi "okraski" iz plastike, papirja, stekla in podobnega gradiva. Res je, da za večino odpadkov ob bolj prometnih cestah nismo krivi sami, saj veliko odpadkov odvržejo prehodni obiskovalci ob počitku med dolgo vožnjo. Res pa je tudi, da so marsikdaj prisiljeni k takšnemu početju, ker je večina postajališč slabo urejena in vzdrževana. Parkirišča ob ljubeljski cesti bi končno morala dobiti drugačno podobo. Kot je menil Tine Neme iz Podljubelja, bi Jin morali asfaltirati, ograditi in namestiti ustrezne posode za odpadke, da bi se rešili številnih kupov smeti. Kar strinjamo se z njim; enako tudi z borci iz Podljubelja in Bistrice pri Tržiču, ki morajo vsako leto čistiti okolico nekdanjega taborišča, da ne bi spomenika zakrila umazanija! Ne gre namreč samo za lepo podobo našega kraja, ampak tudi za zavarovanje pred posledicami možnega onesnaženja podtalnice, ker so smetišča na bregu in blizu voda. Lepa Podljubeljska dolina ima že tako onesnažen zrak zaradi gostega prometa, posebno ob zastojih na mejnem prehodu, zato Je ne bi smeli ogrožati še z odpadki. Upravljalci cest bodo morali poskrbeti tudi za urejenost postajališč in čistost na njih! Ce se jim bodo pridružili še zbiralci odpadnih surovin vsaj s Posodami za steklo, bodo tujci vendarle spoznali, da vemo za čistočo in varčnost. o 0 • S. Saje Občinski plan za obdobje 1986 - 1990 pa je glede pozidave kmetijskih zemljišč zelo ohlapen, saj pravi takole: "Nadaljevala se bo politika varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, vendar bo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij občinskega in širšega lokalnega pomena potrebno nameniti urbanizaciji tudi del kmetijskih zemljišč prve in druge kategorije." Ali sporno območje v krajevni skupnosti Reteče-Gorenja vas sodi med izjemna za pozidavo ali ne, ni čisto jasno. V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih zeva vrzel, ki se ji reče posebne grafične priloge. Brez njih pa niti upravni organ za področje urbanizma niti inšpekcijske služ- be nimajo pravne osnove za zakonito delo. Zato je urbanistična inšpektorica Jerneja Trlep v "reteškem primeru" zahtevala le, naj črno-graditelja ustavita delo, zaprosita za lokacijsko dovoljenje in, potem ko ga bosta dobila, gradita naprej. Če ga seveda bosta dobila; pretirane bojazni, da ga ne bi, najbrž ni treba, saj je znano, da v škofjeloški občini legalizirajo vse črne gradnje. Pa ne zaradi slabe vesti zaradi neurejene prostorske dokumentacije? To, da v občini praktično že drugo leto ni zazidljive parcele, dodatno priliva olje na ogenj črno-graditeljem. Morda bi bilo umestno, da inšpektorji pogledajo še kam drugam, ne samo k črno-graditeljem... H. Jelovčan GORENJSKA NOČNA KRONIKA Hrupna zabava Nekateri hodijo zgodaj spat, drugi pa radi potegnejo domačo zabavo pozno v noč, ne oziraje se na prve. Tudi na Jesenicah je bilo tako. Slavica je pozno v noč gostila veselo družbo, ki je hrupno nazdravljala tja do polnoči. Ko so bili sosedje v bloku siti zdravljic, so poklicali na milico. in bodimo zgled tudi drugim, dj bo tUmk tui CMti laren človek. Oank Strasten moški Sodnik za prekrške pa tudi tožilec se bosta pozabavala z dejanji, ki jih je storil vročekrvni Rado-vljičan. Miličniki so ga zadnjič zalotili, ko je pretepal svojo izvenzakonsko partnerko, na vesti pa ima še več, od spolnega nasilja do na-silniškega obnašanja. Kaj hočemo, je pač žrtev svoje strastne nravi! Ženskama je posvetil B. P. z Jesenic se je zadnjič tako razsrdil na družino, da jih je od prvega do zadnjega pretepel. Ženi, tašči in otrokom so priskočili na pomoč modri, ki so jeznega moža odpeljali na milico in ga tam prijateljsko podučili, da se z nežnim spolom in otroki ne ravna na tak način. Očitno je poduk doumel, kajti nekaj časa niso slišali zanj. Mati ne pozna mere Škofjeločanka je precej pod paro prišla domov, česar so sicer že vajeni, nato pa začela pretepati hčer. Po vsej hiši je namreč iskala denar, da bi se vrnila popivat, hči pa ji je svetovala, naj gre raje spat. To je bil tudi razlog, da se je razjezila, nanjo. Ne hči ne mati ne sin je niso uspeli pomiriti, šele miličnikom je uspelo. Vlomiti v šolo ni umetnost V preteklosti kriminalcem še na misel ne bi prišlo, da bi vlamljali v šole, saj tam ni bilo kaj vzeti. Vlomilca bi sredi mesta ali vasi, kjer so včasih stala šolska poslopja, tudi hitro zalotili - če ne drug, šolski sluga ali učitelj, ki je domoval v šoli. Danes je drugače - šole navadno stoje na mestnih obrobjih, le redke varujejo tam stanujoči hišniki, pa tudi varnostnikov, ki sicer bede nad družbenim premoženjem v institucijah, niso nastavili v teh ustanovah. Stavbe so grajene tako, da niti otroku ni nobena umetnost priti skozi okno ali katera od številnih glavnih, zadnjih ali stranskih vrat. Tudi za okenske zapiralne mehanizme ni, da bi dajali roko v ogenj, zlasti še, če so dali skoz generacije tozadevno tehnično nadarjenih fantalinov. Da so šole najslabše varovani objekti, donedavna ni bilo problematično. Le kdo bi se polakomnil krede ali redovalni-ce, razen če ni bila posredi neslana otroška domislica! Odkar pa so ti hrami učenosti sodobno opremljeni z moderno učno tehnologijo, neredko zaskominajo tudi dolgoprstneže. Domala vsaka šola na Gorenjskem ima že videorekorder, veliko jih je opremilo računalnice, dragoceno orodje in aparati so v številnih tehničnih učilnicah. Vse to prihaja človeku na misel ob zadnjih vlomih, ki so to pot doleteli tržiške šole. Lani so bile vse tri (dve v Tržiču in tista v Križah) deležne nepovabljenega obiska, ona v Križah spet letošnjega januarja, pred. kratkim pa še Bračičeva osnovna šola in bližnji vrtec. Storilce so, razen januarskega, že prijeli, tudi velike škode ni bilo, saj je bilo odnesenega le nekaj malega denarja, hrane in oblačil, pa vendar... Tržiške šole so imele očitno srečo, da so si storilci ogledovali le za gotovino, ki je v beraških šolskih malhah ni veliko. Ko bi imeli tatovi večje ambicije, kot jih denimo pomnimo od predlani, ko je bilo iz nekaj kranjskih šol sistematično odnesenih več dragocenih učnih pripomočkov, bi bila škoda večja. Ko so se šole pred leti opremljale, na morebitne vlomilce najbrž niso pomislili. V današnji gmotni stiski pa si zavarovanje pred vlomilci še teže privoščijo: alarmne naprave so drage, ob vseh muh polni mladeži pa najbrž tudi ne bi imele dolge življenjske dobe. Zaposlitev varnostnika je še manj verjetna. Edinole na redne miličniške patrulje v šolski okolici se lahko trdno zanesejo, vsako drugo varovanje šolske imovine pa je slej ko prej prepuščena iznajdljivosti šolnikov. D. Z. Žlebir Lani 66 požarov Poklicnih gasilcev je vedno manj Jesenice, 27. marca - Lani so poklicni gasilci uveljavili pravico do beneficirane delovne dobe. Precej jeseniških poklicnih gasilcev in reševalcev odhaja v pokoj, med mladimi pa za ta poklic ni zanimanja. Lani je bilo v jeseniški občini 66 požarov s skupno ocenjeno škodo več kot 325 milijonov dinarjev. Od tega je bilo 18 požarov v jeseniški Železarni in v bivalnem okolju 19 požarov. Največji požari so bili vsi izključno v Železarni Jesenice, predvsem v jeklarni 2 in v livarni, med vzroki pa je na prvem mestu malomarnost. Pri vseh največjih in tudi manjših požarih v občini so vedno sodelovali tudi in predvsem člani poklicne gasilske in reševalne službe Železarne, ki poleg štirinajstih prostovoljnih gasilskih društvih in dveh industrijskih društev skrbijo za operativno in preventivno gasilsko dejavnost. Prav poklicni gasilci na Jesenicah pa se v zadnjem času srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami. Poklicni gasilci Železarne namreč ne skrbijo le za gašenje požarov, temveč opravljajo tudi široko preventivno dejavnost. Lani so opravili kar 1028 preventivnih pregledov v občini in 1390 v Železarni; tako je bilo pregledanih 8.400 ročnih gasilnih aparatov v občini in 2600 gasilnih aparatov v Železarni. Čeprav imajo v občini vse osnovne šole društva Mladi gasilec, v katera je vključenih okoli 800 pionirjev, ugotavljajo, da članstvo stagnira, zlasti v mestnih gasilskih društvih, ker mladi le ne kažejo dovolj zanimanja za gasilstvo. Še posebej pereče pa je to, da ima poklicna gasilska in reševalna služba v Železarni precej nezasedenih delovnih mest. Lani so gasilci dosegli pravico za benefikacijo delovne dobe in kar devet gasilcev se bo letos redno upokojilo. V Železarni za zdaj ni zaslediti prizadevanj za pravočasno nadomestitev tega kadra. V poklicni službi se zaradi premalo gasilcev že pojavljajo težave pri operativnem delu, saj kmalu ne bodo mogli sodelovati pri dveh intervencijah hkrati. Ob vsej kadrovski in investicijski problematiki pa je na območju jeseniške občine še posebej zaskrbljujoče, da je zaradi slabega vzdrževanja vodnih hidrantov kar tretjina hidrantov ali delno ali popolnoma neuporabnih! Gasilci opozarjajo, da mora pooblaščena delovna organizacija za hidrante bolje skrbeti, saj ob požarih krepko občutijo malomarnost in neprimerno vzdrževanje zajetij in požarnih bazenov. D. Sedej sta trčila, je Mali izgubil ravnotežje, padel in se hudo ranil. Po nesreči odpeljal padel z mopedom Radovljica, 24. marca - Na Gradnikovi cesti se je ob osmih zvečer zgodila nesreča. Trčila sta voznik osebnega avtomobila 38-letni Anton Pire in kolesar Bruno Milek, star 26 let, oba iz Radovljice. Krivda je obojestranska, saj je voznik zavija! v križišču in zašel preveč na levo stran ceste, tam pa je vozil kolesar brez luči. Po nesreči je Pire odpeljal, ne da bi se prepričal, ali je ponesrečenemu kolesarju kaj hudega. Slednji, je sicer ta večer prišel domov, naslednjega dne pa je hudo ranjen iskal zdravniško pomoč. Mopedista trčila Kranj, 26. marca - 37-letni Nikolaj Mali, ki se je z mopedom peljal po Likozarjevi cesti v Kranju, je povzročil nesrečo, v kateri je sam utrpel hujše rane. Zapeljal je na nasprotni vozni pas in z levo stopalko mopeda zadel v stopalko mopeda, ki ga je nasproti pripeljal 17-letni Franci Rogelj s Trate pri Cerkljah. Ko Bled, 24. marca - Na regionalni Ljubljanski cesti na Bledu, ki je v gradnji, se je ponesrečil 32-letni Janez Turza iz Krope. Namesto da bi z mopedom gradbišče obvozil po desni, kot je velevala opozorilna tabla, je zapeljal levo: Ker je nasproti prihajal osebni avto, se je umaknil v desno, pri tem pa zadel v kovinsko palico, kjer je nameščena varovalna zastavica, in padel. Nezavestnega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Z avtom s ceste Žirovnica, 23. marca - V Žirovnici se je voznici osebnega avtomobila, 37-letni Ireni Košir z Jesenic, primerila nezgoda. Zapeljala je s ceste na neutrjeno bankino, nato pa levo čez cesto, kjer je trčila v travnat usek in se z avtom prevrnila. V nesreči je bila laže ranjena. Nesrečo je menda povzročil tudi alkohol. / ureja CVETO ZAJ»LOTNIK mmmm^mGLAs 12. stran OBVESTILA, OGLASI Kranj, torek, 28. marca 1989 II. llilills I bom! bombažna predilnica hi tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ CESTA JLA 14 TELEFON (084) 50-871. TELEX 34607 YUTRBPT razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE FINANCNO-RAČUNOVOVSKEGA SEKTORJA (za 4 leta) in oglaša naslednja dela in naloge 2. BARVANJE NA JIGGRU 3. VLAGANJE TKANIN Pogoji: Pod L: — visoka (VII.) strokovna izobrazba ekonomske smeri — najmanj 4 leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v finančni stroki — sposobnost za vodenje in organiziranje — moralne vrline in ostali pogoji iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Delovna organizacija nudi možnost pridobitve kadrovskega stanovanja ali stanovanjskega kredita. pod 2.: — strokovna izobrazba III. SSI kemijske smeri — tečaj iz barvanja — preizkus znanja iz ravnanja z nevarnimi snovmi ob koncu poskusnega dela — 1 leto in 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 45 dni pod 3.: — dokončana osemletka (II. st. SSI) — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 30 dni Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., DS Skupne službe, Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe dipl. ekonomist in tri leta delovnih izkušenj ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomist in štiri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter trimesečnim poizkusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni od objave pošljejo na naslov: »Vezenine« Bled, ka-drovsko-splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. Kandidati bomo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključenem roku za zbiranje prijav. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE, Cesta maršala Tita 37 Razpisuje prosta dela in naloge: 1. STROKOVNI SODELAVEC pripravnik 2 delavca 2. Sef odseka za finančno-materialne zadeve 1 delavec 3. CARINIK-VIŠJI SODELAVEC 3 delavci 4. CARINIK-SODELAVEC ali CARINIK-SODELAVEC PRIPRAVNIK 3 delavci Poleg pogojev, ki so predvideni z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: — ekonomska, pravna, strojna, elektrotehniška ali tehnološka fakulteta in znanje enega svetovnega jezika. Pod 2:. — ekonomska fakulteta oziroma ustrezna visoka šola, opravljen strokovni izpit, pet let delovnih izkušenj. Pod 3.: — višja šolska izobrazba ekonomske, pravne*, elektrotehniške, strojne ali tehnološke smeri, opravljen strokovni izpit, 1 leto delovnih izkušenj in znanje enega svetovnega jezika. Pod 4.: — štiriletna srednješolska izobrazba ekonomske, tehniške, splošne ali administrativno pravne smeri, znanje enega svetovnega jezika, 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje pod 2., 3. in 4. se sklene za nedoločen čas s 3 mesečnim preizkusnim delom. S pripravniki pod 1. in 4. bomo delovno razmerje sklenili za določen čas. Po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, bodo pripravniki lahko sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom in podatki o končani šoli ter o dosedanjih zaposlitvah, kolkovane z 200 dinarji administrativne takse, sprejema Carinarnica Jesenice, Cesta maršala Tita 37, 64270 Jesenice, 15 dni po objavi tega oglasa. Kandidati naj prošnjam priložijo še sledeče dokumente: diplomo o končani šoli (fotokopijo), potrdilo, da niso v kazenskem postopku, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o znanju enega svetovnega jezika. Pred odločitvijo o izbiri bomo kandidate, ki izpolnjujejo pogoje in ki so poslali vse potrebne dokumente, testirali. O kraju in času testiranja bomo kandidate naknadno obvestili. Stroške potovanja na testiranje plačajo sami. Prijav kandidatov, ki se ne bodo udeležili testiranja, ne bomo obravnavali, niti jih ne domo obveščali o izidu razpisa. Sprejeti kandidati bodo razporejeni v organizacijske enote na sedežu in zunaj sedeža Carinarnice Jesenice. TURISTIČNO druStvo BEGUNJE NA GORENJSKEM Turistično društvo Begunje na Gorenjskem išče NAJEMNIKA za bife Krpin-Begunje. Vse informacije dobite na tel. 73-411 od 8. do 10. ure. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD MEHANIZMI LIPNICA objavljamo prosta dela in naloge STROKOVNI SODELAVEC ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške, ali ustrezne tehniške smeri, znanje programskih jezikov C in as-sembler ter primerne delovne izkušnje. Ustreznemu strokovnjaku nudimo stanovanje v Kropi. Prijave z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije -tel.: 064/22-221, int. 35-49 oz. 23-91. železniško gospodarstvo ljubljana ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD za transport Ljubljana Moste, n. sub. o. Ljubljana, Kajuhova 51 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju 1. KUHARICO s končano IV. stopnjo ustrezne izobrazbe, 2. KUHINJSKO POMOČNICO s končano osnovno šolo, 3. VZDRŽEVALCA s končano IV. stopnjo šolske izobrazbe — ključavničar. Kandidate potrebujemo za opravljanje del in nalog v našem počitniškem domu v Kranjski gori. Kandidate pod 1. in 2. sprejmemo za deljen delovni čas, nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidata pod 3. sprejmemo za določen čas, 6 mesecev, in s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD za transport Ljubljana Moste, Kajuhova 51, Ljubljana. GLAS 7ft mi f.4 CK) agrotehnika-gruda Delovna organizacija AGROTEHANIKA - GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. Ljubljana, Titova 38-40 Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana, Titova 38-40 išče pogodbene delavce: KUHINJSKE POMOČNICE, TOCAJKO IN SOBARICE za sezonsko delo v počitniškem domu v Portorožu, Med vrtovi 2. Stanovanje in hrana sta zagotovljena v počitniškem domu. Prijave sprejema kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, do 10. aprila 1989. ir OORINJtKA GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva c.75 razpisuje prosta dela in naloge 1. PRODAJANJE NA DOMAČEM TRGU 1 2. VODENJE IZMENE V PREDILNICI 3. VODENJE IZMENE V BARVARNI 4. SISTEMSKO PROGRAMIRANJE OZ. PROJEKTIRANJE ZAAOP Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — Višja izobrazba ekonomske, ekonomsko-komercialne ali druge ustrezne smeri. — 3 do 5 let delovnih izkušenj na področju kreiranja in opravljanja komercialnih poslov — zaželeno aktivno znanje enega tujega jezika pod 2. — Srednja izobrazba tekstilne — predilske smeri (V. stopnja) — 2 leti delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik pod 3. — Srednja izobrazba tekstilne — kemijske smeri (V. stopnja) — 2 leti delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik pod 4. — Visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri — 3 do 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva — znanje višjega programskega jezika COBOL Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjska predilnica škofja Loka, Kidričeva c.75. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽlC Ste Marie aux Mineš 5 Tržič Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge IZDELOVANJE EKONOMSKEGA DELA INVESTICIJSKIH PROGRAMOV Pogoji za sprejem: — diplomirani ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 4 mesece. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM Komisija za delovna razmerja TOZD Psihiatrične bolnice Begunje objavlja prosta dela in naloge 1. DELOVNEGA TERAPEVTA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) oziroma DELOVNEGA TERAPEVTA - ABSOLVENTA, 2. VRTNARJA za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, 3. DELAVCA NA VRTU za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Pogoji za sprejem: Pod tč. 1: končana višja šola za zdravstvene delavce - oddelek za delovne terapevte oziroma zaključek šolanja na višji šoli za zdravstvene delavce - oddelek za delovne terapevte, Pod tč. 2: končana vrtnarska šola, usmeritev kmetijska, Pod tč. 3: osnovna šola, po možnosti s prakso na navedenih delih Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: Psihiatrična bolnica Begunje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. "If SGP TEHNIK ^SS^o^SA TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI Kidričeva 43/a obvešča porabnike komunalnih storitev, da se: 1. S 25. 3. 1989 poveča cena vode do 45 % in z deležem za razvoj znaša: 840 din/m3 za gospodinjstva; za industrijo, obrt, trgovino in poslovne prostore v Škofji loki 1.216 din/m3; v Železnikih 1.529 din/m3; v Žireh 1.365 din/m3; negospodarstvo in ostali porabniki I.006 din/m3. 2. S 25. 3. 1989 se poveča kanalščina do 45 % in znaša: 772 din/ m3 za gospodinjstva; za industrijo, obrt, trgovino in poslovne prostore v Škofji Loki 1.006 din/m3; v Železnikih 1.193 din/m3; v Žireh 1599 din/m3, negospodarstvo in ostali porabniki 1.006 diri/m3. 3. S 1. 4. 1989 se poveča cena smetarine do 45 % in znaša: 136 din/m2, za gospodinjstva v Škofji Loki, v Železnikih 168 din/m2 in v Žireh 182 din/m2; za družbene dejavnosti v Škofji Loki 150 din/m2, v Železnikih 184 din/m2, v Žireh 198 din/m2; za ostale porabnike pa v Škofji Loki 300 din/m3, v Železnikih 368 din/m2, v Žireh 396 din/m2. 4. S 1. 4. 1989 se bodo povečale cene pristojbinam in ostalim uslugam: pristojbine k vodovodu 44,82 %, pristojbine h kanalu 44,97 %, pogrebne storitve 44,98 %, delovna sila 45,00 %, vozno strojni park 44,63 %, izobešanje zastav 44,99 %, odvoz kontejnerjev 45,00 %, sposojnina kontejnerjev 44,99 %, pobiranje odpadkov s smetarskim avtomobilom 45,00 % in košnja zelenic 44,99 %.« c^j poliks z i r i podjetje obutvene, lesne in kovinarske stroke n.sub.o. Strojarska ul. 12,64226 Žiri Delavski svet delovne organizacije POLIKS Žiri objavlja prosta dela in naloge INDD7IDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo štirih let (ni reelekcija) Pogoji: — višja izobrazba ekonomske, pravne, strojne, čevljarske ali druge splošne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske, strojne, čevljarske ali druge splošne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja delovnega procesa — izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka — moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja — izpolnjevanje pogojev, ki so določeni z zakonom Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: POLIKS splošni sektor, Strojarska ulica 12, Žiri, s pripisom Za razpisno komisijo za imenovanje IPO delovne organizacije. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po zaključenem razpisu. HP KOLINSKA p.o. Ljubljana, Šmartinska c. 30 Komisija za delovna razmerja Kolinska ponovno objavlja prosta dela in naloge za gostišče »VILA MOJ MIR« na Bledu: 1. VODJE KUHINJE Pogoji: — gostinski tehnik (V. st. - smer kuhar) — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo 2. KUHARJA Pogoji: — KV kuhar — najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo 3. NATAKARJA Pogoji: — KV natakar — najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela v 8 dneh na naslov: HP Kolinska, kadrovsko-socialna služba, 61112 Ljubljana, Šmartinska c. 30. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. Svet delovne skupnosti Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Ljubljana, Župančičeva 3 objavlja prosta dela in naloge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem: 1. TOCAJ — srednja gostinska šola — 2 leti delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje iz Odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 21/83). Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz razpisa ter življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. eA TOVARNA KLUBUKOV ŠEŠIR p.o. ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: Zaradi povečanega obsega proizvodnje zaposlimo takoj večje število delavcev: Pogoji: ~- dokončana osemletka —■ stalno bivališče v občini Škofja Loka — opravljen zdravniški pregled Nudimo: — zaposlitev takoj — delo dopoldan — stimulativno nagrajevanje ~~ dolgoročna socialna varnost Pisne prijave za zaposlitev prinesite osebno na naslov: Tovarna klobukov ŠEŠIR p.o., Škofja Loka, Kidričeva 57, predhodne informacije lahko dobite po telefonu 064/631-451, interno 30. OSNOVNA ŠOLA Prof. dr. Josipa Plemlja Bled Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled — komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: CISTILKE — NK delavca (I. zahtevnostna stopnja) za nedoločen poln delovni čas (popoldansko delo). Poskusno delo 1 mesec. Nastop dela takoj. Stanovanja ni. Pisne prijave komisija sprejema v 8. dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri OŠ prof. dr. Josipa zemlja Bled, Seliška ul. 3. MERKUR — trgovina in storitve, n.sol.o. TOZD Prodaja na debelo, n.sub.o. Naklo, Cesta na Okroglo 7 oddaja v uporabo oziroma najem najboljšemu ponudniku GOSTINCU OZIROMA GOSTINSKI ORGANIZACIJI prostore obrata družbene prehrane (kuhinjo in jedilnico z opremo, ki omogoča pripravo cca 200 toplih obrokov) z namenom, da uporabnik oziroma najemnik zanj organizira prehrano delavcev med delovnim časom. Informacije po telefonu 47-460 oziroma na sedežu TOZD v Naklem. DELAVSKI SVET DO KOVIN JESENICE kovinsko podjetje p.o. Ul. Heroja Verdnika 22 64270 Jesenice ponovno objavlja na podlagi 19., 20. in 21. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter 103. in 113. člena Statuta DO KOVIN Jesenice za 4 letno mandatno obdobje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Jesenice morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — 3 do 4 leta delovnih izkušenj na urejanju dejavnosti računovodstva. Kandidati naj svoje vloge za prijavo na razpis opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO KOVIN kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. HTP Bled TOZD Hotel Jelovica TOZD Hotel Jelovica na Bledu razpolaga s poslovnimi prostori v depandansi Blegaš. Ti se sestoje iz restavracije s kuhinjo ter vrtom in drugega nadstropja same depandanse. TOZD Hotel Jelovica namerava omenjene poslovne prostore oddati v njem po dogovoru. Poslovni prostori so potrebni predhodne rekonstrukcije. Vse informacije v zvezi z možnim najemom poslovnih prostorov dajemo po telefonu 064 77-267 oziroma se zainteresirani lahko oglase na naslov: Hotel Jelovica Bled,Cesta svobode 5. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ 64000 KRANJ Koroška cesta 27 V soboto, 1. aprila 1989, organizira PD Kranj planinski izlet na Vršič. Udeleženci bodo odšli s Kranja ob 6.45 uri s posebnim avtobusom izpred hotela Creina (če ne bo dovolj prijavljenih z rednim ali z osebnimi avtomobili). Z željami udeležencev, snežnimi razmerami in vremenom bo pogojen še vzpon na Vratica — Sleme ali Mojstrovko. Tura ne bo zahtevna, namenjena je planincem, pa tudi turnim smučarjem in smučarskim tekačem, zato je na izlet potrebno vzeti s seboj le ustrezno opremo. V nahrbtniku pa naj bo nekaj pijače in hrane, čeprav je koča na Gozdu oskrbovana. Vodnika Jože Trilar in Peter Leban bosta poskrbela za skupni povratek v popoldanskih urah in za varnost. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do 29. marca. Cena 25.000— din. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoko ali višjo šolo gozdarske, komercialne ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb, C. Staneta Žagarja 27, Komisija za delovna razmerja — v roku 15 dni po objavi. VABILO Danes ste zdravi. Darujte kri in pomagajte rešiti življenje ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim; ne pozabite, morda boste jutri že vi med njimi. Prijave sprejema občinska organizacija Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK odgovoren za krvodajalstvo. APRIL 1989 3., 4., 5., 6., 7., 10., 11., 12., 13., 14. 17. 18., 19., 20., 21., 24., 25., 26. KRVODAJALSKA AKCIJA V DOGOVORU Z OO RK TITOVO VELENJE IN IDRIJO 28. RDECl KRIŽ SLOVENIJE KRANJ VRHNIKA NOVA GORICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Delavska 19, Stražišče — Kranj 64000 Objavlja za potrebe nove prodajalne prosta dela in naloge: 1. Prodajalce — 4 delavce 2. Prodajalke — 2 delavki Pogoji: srednja strokovna izobrazba IV stopnje. Kandidate vabimo, naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjih del ter dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov v roku 8 dni po objavi. Vse informacije dobite na tel 22-065 od 8. do 11. ure. iS JUGOBAnka EKSPOZITURA JESENICE Titova 39/a (CENTER II) Tel.: 84-361, 84-363 Poslovni čas: pon. — pet. 7.30 -18. sob 7.30 - 1 2. Stara enota na Titovi 20 bo zaradi obnovitve predvidoma zaprta do 1. maja 1 989 UGODNO ZA SKUPINE Cene penzionov do 31. maja od 47.300 do 60.000 din v hotelih B kategorije. KAMPI STOJA, MEDULIN in KAŽELA NATU-RIST so odprti že od 22. marca. Cena za namestitev prikolic od 1. 5. do 30. 9. je od 5.900.000 do 7.900.000 din v enem od 10 kampov Arenaturista. OBIŠČITE NAŠ PROSTOR NA SEJMU ALPE-ADRIA! Informacije in rezervacije: SEKTOR PRODAJE ARENATURISTA, 52000 Pula, tel.: 052/23-811, 34-588, telex: 25228, 25323, telefax: 052/34-419 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n sub o TZO SLOGA KRANJ Obveščamo vas, da imamo v naših prodajalnah nov delovni čas Prodajalna kmetijske mehanizacije na Planini, Cesta 1. maja 65, tel. 35-032 in 35-750 je odprta vsak delavnik od 7. do 14.45 ob sobotah od 6. do 12. ure. Prodajalna v zadružnem domu na Primskovem, Jezerska cesta 41, tel. 22-616 je odprta vsak delavnik od 7. do 14.45 vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 7. do 12. ure Na zalogi imamo zaščitna sredstva za varstvo rastlin, semena, mineralna gnojila, močna krmila, razno orodje za vrtičkarje itd. Se priporočamo! GLAS 14. STRAN Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. Savska loka 2 64000 Kranj Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela VODENJE NAČRTOVANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI v področju kakovosti K sodelovanju vabimo dinamičnega, ustvarjalnega strokovnjaka z visoko ali višjo izobrazbo elektrotehniške ali strojniške usmeritve, z nekaj leti delovnih izkušenj na tehnološko tehničnem področju v elektro industriji in aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika. Zaželena so tudi znanja s področja kakovosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi v časopisu na naslovu: Iskra-Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj. RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA RAZPIS Raziskovalna skupnost občine Radovljica na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj INOVATOR LETA in nagrad za pomembne inovacijske dosežke in pospeševanje množične inovacijske dejavnosti objavlja razpis za dosežke na področju inovatorstva. Natečaj velja za dosežke, ki jim je bila v letu 1988 priznana pravica do nadomestila in še niso prijavljeni na razpis Raziskovalne skupnosti občine Radovljica. UTEMELJITEV PRIJAVE: — osebni in splošni podatki kandidata (ime, priimek, delovno mesto, DO) — opis iribvacije (risbe, skice, slike) — podatki za vrednotenje inovacije a) višino prihranka oz. povečanje dohodka, ki ga daje inovacija v OZD v enem letu b) uporabnost dosežka (na enem ali več delovnih mest, v eni ali več OZD) c) pogoji nastanka (izven področja svojih del in nalog ali na področju svojih del in nalog) d) dosežek se nanaša na zamenjavo uvoženih surovin ali izdelkov z domačimi, z izvedbo inovacije se zmanjša ali ukine uvoz — za nagrado so lahko predlagani tudi inovatorji, katerih inovacije ni možno ovrednotiti po zgoraj navedenih kriterijih, vendar bi glede na svoje inovativno delo bili upravičeni do razpisane nagrade. V obrazložitvi naj bodo navedeni njihovi dosedanji dosežki na področju inovacij. Kandidate za priznanja in nagrade lahko prijavijo: delavski sveti in drugi samoupravni organi, ustrezne strokovne službe v OZD, družbenopolitične organizacije, strokovna društva in posamezniki. Prijave pošljite na naslov: Raziskovalna skupnost občine Radovljica, 64240 Radovljica, Kopališka 10, do 15. aprila 1989 GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA SREDNJA VAS V BOHINJU Zadružni svet Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju razpisuje dela in naloge DIREKTORJA Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba kmetijske, gozdarske ali ekonomske usmeritve, — pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, — celovitost strokovnega znanja ter osebnostne kvalitete in sposobnosti. Imenovani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati morajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju s pripisom — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. ŽIVILA Kranj n. sol. o. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD VELEPRODAJA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge.: L VODENJE NABAVE IN NABAVLJANJE BLAGA 2. NADOMEŠČANJE POSLOVODJE PRODAJALNE DISKONT NAKLO 3. RAZKLADANJE, PRIPRAVA POŠILJK IN NAKLADANJE BLAGA Pogoji: pod 1)— VI. stopnja, smer ekonomist, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni. pod 2)— IV. stopnja, smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 3)— I. stopnja — osemletka Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kranj, torek, 28. marca 198£ Industrijski kombinat Planika Kranj Komisija za delovna razmerja DSSS Savska loka 21 64000 Kranj objavlja za določen čas — 6 mesecev prostora dela in naloge: ORGANIZIRANJE PODROČJA IZVOZA Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje nemškega jezika — zunanjetrgovinska registracija — sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja — sposobnost komuniciranja — poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21 v 8 dneh po objavi. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge KNJIGAR IV. v poslovalnici Škofja Loka - za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: — srednja šola ustrezne smeri (V. ali IV. stopnje) Dela in naloge razpisujemo za določen čas, poskusno delo traja 5 mesecev. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. MALI OGLASI <§> 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam 10 STOJIŠČ za živino, z napajalniki. Prebačevo 43 4600 Prodam PRALNI STROJ gorenje, rabljen. Luže 6, Šenčur_4606 Prodam 380-litrsko SKRINJO, kiper busch ŠTEDILNIK in PRALNI STROJ. Pervanja, 1. avgusta 1, Kranj 4611 Mizarsko delovno MIZO (ponk), novo, prodam, g 64-188 4613 Prodam OSOVINO za cirkular. g 27-112_4614 Nov VIDEOREKORDER akai, s carin-sko deklaracijo, ugodno prodam, g 25-650_4616 Ugodno prodam nov barvni TV 306 maraton, stereo. Koren, Gregorčičeva 4, Bled, do 12. ure_4628 Prodam GLASBENI CENTER gorenje. Cena po dogovoru. 137-170 4629 Prodam gostinski plinski ŠTEDILNIK, g 22-938_4634 Poceni prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ bagat danica, v omarici. Inti-har, Lancovo 63, Radovljica, g 75-140, int. 370, dopoldne_ 4651 Ugodno prodam 3 sončne KOLEK-TORJE imp. g 621-730_4661 Prodam HI-FI toshiba z zvočniki. g 50-389, od 16. do 18. ure 4669 Prodam KOSILNICO BCS 110, nizka kolesa, bencin - petrolej, g 69-069 _4678 Prodam dobro ohranjen barvni TV, ekran 66 cm. Cena 75 SM. Bozovičar, Šolska 4/a, Kranj - Stražišče 4697 Ugodno prodam kombiniran štedilnik (2 -H2) in 120-litrski HLADILNIK. Plačilo možno v dveh obrokih, g 51 -457 __4710 Prodam etažno PEČ emo central, pla-men 23, malo rabljeno, 40 odstotkov ceneje. Mandeljc, Prežihova 13, Bled 4724 Starejšo HIŠO s 1000 m2 zemlje, ugodno prodam. Šifra: GOLNIK Na Jesenicah, na mirni sončni lokaciji, prodamo dvostanovanjsko HIŠO, z vrtom, garažo in telefonom. Informacije na g 80-373 ali Anton Špec, Žirovnica 5/a 4676 JARKICE HISEX, STARE 8 TEDNOV, CENA 13.900 DIN TEŽKE BELE PIŠČANCE ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO PRODAJAMO DO 1. APRILA KURJI GNOJ SUH ZA GNOJENJE ALI KRMLJENJE -CENA 20.000 DIN/M3 PRODAJAMO OD 3. DO 5. APRILA KURJA FARMA MOSTE PRI KOMENDI. Tel.: 061/841-471 GRADBENI MATERIAL Armaturne MREŽE 10 x 6, ugodno prodam. Završnik, Preddvor 50 4503 Prodam suhe smrekove in borove PLOHE, deb. 5 cm. Sp. Brnik 15, Cerklje___4593 Prodam LES ostrešje. Predoslje 58, Kranj_ 4594 Ugodno prodam 10 kosov bakrenih PLOŠČ za žlebove. Gregoričeva 24, Kranj - Čirče, g 34-538, popoldne _ 4619 Prodam 150 kvad. m. OPAŽA (fabjon). Gaber, Puštal 30, Škofja Loka 4664 Prodam 500 kosov novomeški STREŠ-NIK, rdeče barve. Janez Pogačnik, Prezrenje 14, Podnart 4683 Prodam PUNTE, dolžine po želji. Jerič, Praprotna poiica 6, Cerklje 4698 Prodam hrastove PLOHE. Ušlakar, Ča-dovlje 8, Golnik, g 46-439 4709 STAN-OPREMA Ugodno prodam novo SPALNICO, še zapakirano. Ogled vsak dan. Vardalič, Koroška c. 53, Kranj_4605 Prodam dva JOGIJA in dve VZMETNICI (modroca). g 48-701_4643 Prodam zakonsko POSTELJO z jogi-jem. Silva Kropar, Škofjeloška 19, Kranj 4665 Prodam novo raztegljivo jedilno MIZO. g 66-656, po 15. uri_4688 Ugodno prodam KUHINJO marles. g 80-096, po 16. uri_4713 STANOVANJA Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, na mirnem koncu Planine, za večje, lahko starejše. Planina 70, stan. štev. 2, Kranj, g 33-102_4407 Prodam GARSONJERO, 27 kvad. m. Cena 17 milijard in pol. *66-598 4621 Prodam takoj vseljivo 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, v bloku, v Tr-žiški Bistrici, g 22 006 4652 SOBO s kuhinjo ali GARSONJERO, po možnosti opremljeno, v Kranju ali okolici, iščem za delavca - samca. g 25-280_4715 DO Putnik - Rent a car, išče opremljeno 1-sobno STANOVANJE na Bledu ali v Lescah (po možnosti s telefonom). Ponudbe na g 77-504 (Hotel Golf Bled - za Putnik) ali g 25-761, int. 485 ali g 21 -466 (za Putnik) 4723 VOZILA Prodam Z 101, letnik 1984. '41-008 4323 SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45, Kranj DS delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE DEL FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE za dobo štirih let Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske-finančne smeri — da ima štiri leta .delovnih izkušenj v finančno računovodski službi. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti kuverti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj s pripisom »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po končani izbiri. Komisija za DR in DS za OD oglaša prosta dela in naloge: SPLOŠNA VODOVODNA, CENTRALNA, KLIMATSKA INSTALACIJA 1 delavec Pogoji za sprejem so: — 3 letna poklicna šola ustrezne smeri, tečaj iz varstva pri delu, tečaj iz varjenja, zaželen izpit B kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 60 dni. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj 64000. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Prodam Z 101, letnik 1983. Matek, Forme 30, Žabnica 4596 Prodam REZERVNE DELE za Z 101, Z 750 in za Škodo 110 L g 24-315 4597 Prodam R 4, letnik 1986. g 633-742 _4598 Nemški GOLF, letnik 1979, prodam. g 631 -230_4599 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, pre-voženih 29.000 km. g 82-132 4601 Personal KOLO, skoraj novo, prodam. g 76-448_4602 Prodam R 18. Seljakovo nas. 4, Kranj -Stražišče_4603 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Ogled dopoldne. Levačić, Frankovo nas. 159, Škofja Loka_4608 GOLF JETTO diesel, letnik 1986, prodam, g 633-742_ 4609 Prodam KIPER FAP, 11 ton. Možnost zamenjave za osebni avto. g 51 -187 4617 Prodam LADO karavan, bele barve, letnik avgust 1987 in barvni TV gorenje maraton, star 1 leto. g 50-865 4666 Prodam Z 850, letnik 1981 na g 67-229 Informacije 4667 Prodam Z 750, letnik 1982. Marko Eržen, Frankovo nas. 160, Škofja Loka _ 4670 Prodam Z 101, letnik 1976, v voznem stanju, registrirana 1. 8. 1989. Ogled v soboto in nedeljo. Kropa 3/b 4672 Z 101 GL 55, letnik 1986, g 51-650, po 15. uri prodam-4673 Prodam GOLF JGL, 23, Naklo letnik 1982. Pivka 4674 Z 101 luxe, g 28-820 letnik 1977, prodam. 4649 Ugodno prodam AUDI 100, dobro ohranjen, starejši letnik in MOTOR za mercedes 220, v odličnem stanju. Milutin Milutinovič, Savska c. 24, Kranj _ 4618 GOLF JGL, letnik 1981, prodam ali zamenjam za Z 101. g 33-534 4620 Prodam 10 let staro Z 750, registrirano do februarja 1990. Kalendar, Finžgarje-va 8/a, Lesce 4638 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1977. Kropivnik, Zg. Brnik 7, Cerklje 4640 Prodam ali zamenjm TAM 2000, registriran do julija in barvni TV gorenje. Ljujič, C. na Loko 7, Tržič 4641 Prodam LADO 1300 S, letnik decem-ber 1982, 57.000 km, garažirano. g 37-862_4642 Prodam VW pasat, letnik 1974. Matjaž Otoničar, Planina 10, Kranj 4647 Prodam FIAT 125 za rezervne dele. Matija Kapler, C. 1. maja 67, Kranj 4648 4626 Z 101 GTL 55, letnik september 1986, garažirano, prodam. Ogled vsak dan popoldne, g 74-578, od 7. do 15. ure _4675 Ugodno prodam JUGO koral 55, 5 prestav, prevoženih 10.000 km. Peter Ka-lan, Podlubnik 208, Škofja Loka 4677 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 3/1984 in nov AVTOMATIK, izvozni model. Ropret, Kuraltova 5, Šenčur 4679 £) " ZAJČEK" NOVA TRGOVINA ZA OTROKE na trgu RIVOL1 na PLANINI III v Kranju (za Boltezom) V njej dobite vse za otroka od rojstva do 10. leta starosti. Oblačila, kozmetika, igrače, darila, sedeže za v avto, vozičke in še marsikaj dobite po najugodnejših cenah. Pridite in se prepričajte! £) " ZAJČEK" Prodam AMI 8. g 28-820 GOLF S, 1.600 ccm, letnik 1978, 5 vrat, registriran do septembera 1989, ugodno prodam. Informacije na g 25-661, int. 453, dopoldne 4633 Prodam MOPED AVTOMATIK 3, vožen 1 sezono. 30 odstotkov ceneje, g 75-467, Radovljica_4650 JUGO 45 AX, star 14 mesecev in MZ 250, nov, prodam, g 73-664 4654 Prodam Z 750, letnik 1978. g 50-850, popoldne 4657 Ugodno prodam nov APN 6 in nov AVTOMATIK. Ernest Haklin, Golnik 78, g 46 589_4659 Prodam FORD ESCORD, letnik 1971, obnovljen, registriran do januarja 1990. g 50-242_ 4660 Prodam GOLF, letnik 1980. Šušteršič, Zg. Bitnje 102_4662 Ugodno prodam BMW, letnik 1976. Cena po dogovoru. Mlakar, Breg ob Savi 61, Mavčiče 4663 Prodam Z 750, letnik 1983, neregistrirano, obnovljeno. Cena 750 SM-g 77-489 4680 Prodam FIAT 126 E, star 3 leta. Žirovni-ca87/a, g 80-413 4682 Prodam TORI enduro, g 40-249 še v garancij 4685 126 P, letnik 1982, pravkar registriran, prodam, g 34-468_4687 Prodam JUGO 45 AX, star 18 mesecev. Vojnovič, Kopališka 4, Radovljica _469J Prodam OPEL MANTO, letnik 1973! motor v zelo dobrem stanju. Cena zelo ugodna. Prodam tudi PRALNE STROJE za dele. Sp. Lancovo 50, Radovljica, Odpad _4693 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970. Će-na po dogovoru. Kaltak, Podlubnik 160, Škofja Loka _469* Prodam Z 126 P, letnik 1982. g 82-041 _4696 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Jera-ša, Dorfarje 42, Žabnica (Šutna) 4699 POSESTI Starejšo HIŠO blizu Kranja prodam. Šifra: 200.000 M_4595 Oddam ali prodam GARAŽO v Škofji Loki. g 633-604, popoldne 4631 SLOVENIJALES 2EL0 UGODNO VSE ZA VAŠE STANOVANJE SORA SALON POHIŠTVA MEDVODE Nakup za gotovino: od 20 do 35 % popusti, krediti do pet mesecev brez obresti, svetovanje arhitekta tudi na vašem domu, brezplačna dostava in montaža. Odprto tudi v soboto in nedeljo. Tel.: 061 611-327,611-334 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 in R 4 GTL, letnik 1983. Resman, Dvorska vas 22. Begunje_4700 Prodam prednje STEKLO za R 4. Mar-kovič, St. Rozmana 4, Kranj 4701 Prodam TAM 110 T 10 (furgon). Delo zagotovljeno s pogodbo. Tušek, Tomšičeva 68/e, Jesenice, g 83-704 4702 FIAT 126 P, letnik 1980, registriran, prodam. Poženik 30, Cerklje 4703 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, ga-rjžirana. g 27-781, po 15. uri 4706 POLONEZ, letnik 1980, v odličnem stanju, prodam, g 061 /737-345 4707 Prodam LADO 1200, letnik 1980. Rozman, Luže 11, Šenčur_4708 Ugodno prodam Z 750. g 51 -439, od l5_i_do 17. ure_4711 Prodam Z 101, letnik 1979. Cena po dogovoru. Informacije na g 85-427, od ]^ure dalje_4712 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, registri !g"ajo marca 1990. g 66-122 4716 Prodam JUGO 45 A, letnik 1978, registriran do marca 1990. Milan Novak, grušica 122, Jesenice_4717 Prodam JUGO 45, letnik 1985, dodat no opremljan. Starman, Sp. Besnica ifi__4720 Lepo ohranjen R-9 TL, ugodno prodam, g 27-805 ZAPOSLITVE Dva S U KO PLES KAR J A zaposlim, zagotovljeno samsko stanovanje. ■g 22-391, od 19. do 20. ure 4216 Takoj zaposlimo žensko za ČIŠČENJE gostinskih prostorov v dopoldanskih urah. Vse informacije na g 46-030 _ 4259 ŠIVILJO (upokojenko), s prakso, zapo-slim za nekaj ur dnevno, g 33-034 __4622 Iščemo žensko za ČIŠČENJE poslovnih prostorov, g 47-278 4645 Če imate proste vikende in prevoz, imate možnost zaslužka, g 38-512 4671 ŽIVALI M-KŽK GORENJSKE TOZD Komercialni servis Kranj V našem SKLADIŠČU PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO V KRANJU vam nudimo po ugodnih cenah: — vse vrste krmil za domače živali, krmilno moko, otrobe, oves, ječmen, koruzo... — jajca, olje, fižol, vloženo zelenjavo, krompir... Odprto vsak dan od 7. do 14. ure, tudi ob sobotah dopoldan. Večje količine kupljenega blaga kupcem dostavimo na dom Se priporočamo! Prodam PUJSKE težke 20 do 50 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4408 Prodam 10 dni staro TELIČKO simen-talko. Pivka 27, Naklo_ 4624 Prodam 10 dni starega črno-belega BIKCA. Visoko 71, Šenčur_4625 Ljubiteljem živali oddamo 7 mesecev starega PSA mešanca. g 39-400 4630 Prodam črno-belo TELICO, visoko bre-jo, A kontrola. Voglje 61, Šenčur 4635 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg. Čirče 38, Kranj_ 4656 Prodam 8 mesecev staro ŽREBICO. Struževo 12, Kranj _4696 JARKICE, rjave, stare 2 meseca, prodam. Zgoša 47/a, Begunje_4705 Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila in SADILEC za krompir. Sr. vas 25, Šenčur 4718 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) 1. aprila bo minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni sin TONE PRESTOR dipl. vet. Z bolečino v srcu obiskujeva tvoj prerani grob. Za vedno boš ostal v najinih srcih in nikoli te ne bova pozabila. KDOR ŽIVI V MISLIH SVOJIH DRAGIH, NI UMRL! (Kosovel) TVOJA: mama in ata Prodam JARKICE Kokrica, Kranj_ Golmška cesta 1, PRIREDITVE_ PREKLICUJEM matiritetno spričevalo "Gimnazije" Kranj, letnik 1984. Slavica Cekič 4658 OBVESTILA_ VODOINSTALACIJO ZA HIŠO (novo ali prenova stare), vam izdelam hitro in s solidno ceno, g 28-427 4330 RTV servis BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Po pravilo vseh vrst radijskih, avtoradij-skih in TV sprejemnikov. Informacije na g 35-589, od 18. do 20. ure 4644 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. g 78-947 4721 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata FRANCETA LESARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste mu prinesli cvetje, ga spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnice Jesenice za vso skrb ob atovih zadnjih dneh. VSI NJEGOVI Kranj, 21. marca 1989 RAZNO PRODAM OSTALO Prodam KROMPIR desire in dvobrazd-2[PLUG. Pivka 3, Naklo_4612 Prodam semenski KROMPIR desire, smrekove PLOHE in ELEKTROMOTOR '.5 kW, 1.450 obratov, nov, 10 odsto-!kovceneje.g42-519_4615 Ugodno prodam starejšo masivno SPALNICO, KAVČ, HLADILNIK z zamrzovalno skrinjo, VITRINO in alarmno NAPRAVO za vhodna vrata. Infor-IHacije^na g 51-481, popoldne 4639 ^odam SENO, PUNTE in BANKINE. jenetiše 11/a__4668 Prodam" 340-litrsko ŠKROPILNICO, 2 Voljeni traktorski GUMI 12,4/11/28, 4 "°.ve GUME za Z 750 in MOPED koli H^Ljgnko, Mavčiče 5_ 4684 j^lo ugodno prodam nov 10-litrski ?°JLER, zakonsko POSTEUO in ra D,ien električni ŠTEDILNIK. Informaci-IgJ^g 50-388, od 15. ure dalje 4689 Prodam KOPALNO KAD in ENTLERI Volčič, Župančičeva 12, Kranj .___ 4704 Prodam ZLATO za zobe. poldne ■ 77-661, do-4444 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Stopar, Trg Prešernove brig. 10, Kranj_4604 Prodam SENO. Pokljukar, Sp. Gorje 67 _4686 Prodam semenski KROMPIR desire in GRAHORO: Petrič, Trata 1, Cerklje, g 42-431_4692 Prodam SENO. Vasca 6, Cerklje 4719 Potrebujem VARSTVO za 1-letnega otroka, popoldan. Dušan Popušek, Pod skalo 3, Bled 4725 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, opa, tasta in brata VILJEMA BAJDA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki ste izrazili pisno ali ustno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Enako tudi pevcem za prelepe žalostinke. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tola-žilne besede in pomoč. Obenem se srčno zahvaljujemo g. dr. Branku Lubeju ter zdravnikom in osebju internega oddelka bolnice Jesenice za pomoč v bolezni. VSI NJEGOVI Zasip, 17. marca 1989 KUPIM Ku Wm plinski ŠTEDILNIK kekec. '80 877 4632 Kuplm~TELIČKO simentalko, staro do lu dni. g 73-875 4646 KuP'm javorjeve HLODE, g 22-287 4681 jokali ^okolici Kranja, Kamnika ali na Go